Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Bolezni sadnega drevja in njih zdravila. Eakor živiua zboli ia ostabi, ali pa celo pogiae, če se ji ne pomaga, tako tudi drevje, če sadjorejec bolezai drevja ne pozaa ia v pravem času ne pomaga. Najaavadaejse bolezai sadnega drevja so: R a k. Kadar se po deblu ali po vejah rujave ali črne kraste pokažejo, ia rapove buake ali trobljive jaraice aaredijo, ki se po drevesu razširjajo ia globokeje v les aegajo, je zaatuDje, da drevo raka ima. Rak potern postaae, če se koža tačas, ko je les v aiuzgi, odere ali odrgne ia raai. Ta bolezea se ozdravi, če se v jeseai ali sporaladi, ko mazga ae teče, ves tak gnjil les izreže, do zdravega, ia z vTtairo niazilom raaa zaniaže, če je rak v deblu; če je pa ktera veja taka, se odžaga pri debla ia rana zarnaže. T' pomaga pri takera dievju, ktero še ai predebelo, ia pri ktereru še ta bolezea bi pregloboko v lea zašla; iflače se poseka in drago posadi. Trohljivost. Trobljivo daplo je taka bolezea drevesa , da deblo v sredi izgnijeiB votlo postaae; pri \seoi teai je drevo po koži in po vejab zdravo ia sadje rodi. Ta bolezea ima svoj začetek največkrat od aapčuega cepljenja, če se raaa dobro ne zamaže, da se les začae v skladu suaiti, čeravao koža preraste, v sredi pa vendar les dalje gujije; ali 6e 8e drevesu kak verb odloaii ali odseka in raaa ae zaceli; ali te pri preaajeaja se koreniaa v sredi razkolje, da gre gajiloba od tal proti vrbu. V easi pa tadi črv od spodaj gori ali od strani v les jč, in les gnjiti začae. Iz črvojedae se Bajlože spozBa, kje da je ; črv se aiora biez odloge s svilo ali dratoai, ki se v luknjo poriae, ko se aiu je nialo koaec zakrivil, umoriti ia izpotegniti. Tej bolezai ai labko v okoai priti ali je odpraviti. Sad takega drevesa ai tako dober, kakor je zdravega. S m o 1 i k a. Smolika je, kadar drevo po koži črao kakor ožgaao ali dimasto pribaja ia koža odstopi, ali pa oiazga iz ajcga solzi, ki se kakor smola strdi ia grarapasto buako naredi, kar sča8oaia drevo koača. Ta bolezea dobi večidel kosčično sadao drevje, marelice, breskve, čreaaje in češplje; kedaj pa tudi jabelka iB brnške. Drevo saiolikasto postaae, 6e ima preveč živeža, če blizo kake gBojaice stoji, če mu je preveč pognojeao. Tudi pozai mrazi, ko je drevo že amževao, iauzgo strdijo ia skazijo, da se lesae žilice poteni zagostijo ia grampe po koži naredijo. Tako drevo se ozdravi, če prepozao ai, ako se ma vsa sraolika do zdravega leaa izreže in raaa z drevesaim mazilom zaaiaže. M a n a. Maaa ali aiedeaa rosa, je kakor v sladko reč spremenjeaa aiuzga, ktera bi bila morala cvetae popke Barediti za pnhodaje leto. Tako drevo aiaia ne letoa Be prihedaje leto sadajih popkov, ia listje dolgo pikasto ostaae, kder je izpoteaa medeBa rosa bila; na hruškoveai ia jabelčaem listja je zjatraj večkrat tako obitaa, da se cedi po perju ali listju, če ga bčele ali mravlje prej ae popijejo. Temu se ae ve v okom priti. V kratkem topel dež, je aajboljša pomoč. Oakrumbe. Oakrambe dobi drevo v slabi prsti, ki poletaa vročiaa muzgo prepeče ia skazi. Spozaa se aa tera, da začae koža na drevesu od tal proti vrha diaiBa ali sajaata, s časoaia pa krastova ia grampasta prihajati. Drevo aeba rasti ia medli tako dolgo, da se uauai, če se aia hitro Be pomaga. Pooiaga ae mu tako-le: V8O bolao kožo mu gre izrezati do zdrave, zeleae kože, ia rano z mazilom zamazati, drevesu pa boljšo prst dati; ia če je suša, ma aekaj čaaa poaiakati. Ako je drevo še mlado, se naj presadi v boljšo zemljo. Ce drevo v pusti zeailji stoji , in nima zadosti živeža, da bi moglo čvrsto rasti, ali pa je na koreaiaah poškodovaao, da so jih miši ali črvi oglodali, ali je drevo sicer zaaemarjeBo; takega dreveaa se mah najraje loti, ki ga zlo muči, da ne le ue raste, arapak tudi ae rodi. Prva pomoč v tem obstoji, da se onieajefli vzroki odstraaijo. Potem se mab po deblu ia vejah čisto ostrga, s slamo, a šcetjo ali krtačo, ali pa a staro aietlo dobro obdrga, ia s caajo v luga Bamočeao, drevo uuiije; zadajič pa z apanai pobeli, da mah popolaoraa pogiae, ia kar je nirčesa v skorji, se pokoača. Tako se drevo poaaladi, ia je v kratkem spet rodovitno. M a h.