LETO I.. ŠTEV. 1	Koper, §2®ti<sk junasmrjai 1952	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
Novoletn® p@s9anica wmm^mmMm Tita
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!
Stopamo v novo leto 1952. To bo enajsto leto v našem revolucionarnem razdobju, v razdobju naše ljudske revolucije in globokih družbenih sprememb. To je razdobje, polno junaških dejanj, polno revolucionarne vsebine, polno tragičnih dogodkov in trpljenja, pa tudi polno občudovanja vrednega ustvarjalnega dela delovnih ljudi naše' države. V tem desetletnem razdobju, odkar so delovni ljudje naše države vzeli usodo v svoje roke, je prišla do globokega izraza življenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost naših narodov. To so lastnosti, ki delajo narode naše socialistčine domovine vredne, da se lahko prištevajo k tistemu naprednemu delu človeštva, ki največ prijX)-i more k napredku človeštva, k napredku družbe in k mirnemu sodelovanju med narodi.
V	minulih letih so delovni državljani socialistične Jugoslavije ustvarilii velika in trajna zgodovinska dela, dela, ki nam. omogočajo, da dobiva naša' stvarnost čedalje bolj listo obliko, ki so jo nosili v srcih in mislih- skozi kruti■ štiriletni boj tisti, ki so za te ideale padli, in tisti, ki so ostali živi in danes, neutrudno sodelujejo pri graditvi srečnejše prihodnosti za naše narode.
Vsako leto v tem desetletnem razdobju je bilo vsebinsko bogato, eno je bilo težje, drugo spet lažje v življenju naših ljudi, po dogodkih so bila različna, vsa pa so bila za naše delovne ljudi zmagovita. Naj je bilo na bojišču ali pri graditvi socializma, v vsakem letu tega razdobja so bile zaznamovane, nove in nove zmage, novi in novi uspehi. Leto 1951, to je lansko leto, pa je bilo značilno tudi po tem, da je v tem letu stvarnost v naši državi postala najbolj znana v svetu, da je končno resnica o naši državi predrla skozi temne oblake laži in obrekovanj in prišla do vseh tistih na svetu, ki imajo srečo, da lahko danes resnico slišijo in vidijo. Na mednarodnem političnem torišču je naša država v tem letu dosegla velik ugled, zaznamovani so bili veliki moralno-poli-tični uspehi. Naši narodi so si pridobili še več prijateljev v naprednem svetu, pa tudi razumevanja za našo stvarnost.
V	nastopajočem letu 1952 nas čakajo še 7'elike naloge v zvezi z dokončevanjem petletnega plana. Tukaj nas še čakajo nemajhne težave, vendar p/A lahko rečem, da bo vse to mnogo laže, kot pa je bilo v zadnjih dveh. treh letih Kar je bilo najtežje, smo že prebrodili. Vendar to ne sme biti vzrok, da ne hi še vzlrajneje, še odločneje, še bolj enotno in bolj množično napeli vseh naših sil, da izpolnimo zadnji del naših nalog za izpolnitev petletnega plana v letu 1952, v katerega stopamo. Ta izpolnitev nalog je por/oj, da lahko vidno krenemo naprej k zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi v mestu in na vasi.
Različni ekonomski ukrepi, ki jih je zvezna vlada izdajala leta 1951 in ki se sedaj postopoma realizirajo, morajo uživati vso podporo in zaupanje naših državljanov. Vse to delamo z edinim namenom, da se kar najhitreje ustvarijo i'si pogoji za srečnejše življenje državljanov socialistične Jugoslavije. Ce nekatere stvari še niso tako popolne, kot bi morale biti, bodo popravljene in. zboljšane. Vse je odvisno samo od vseh nas skupaj. Ce bo naša delovna skud-. nost več ustvarila, bo tudi posameznik lahko več dobil in narobe.
Naši delovni kolektivi so dobili tovarne in različna podjetja v upravo, S tem jim je naša socialistična skupnost zaupala veliko vlogo, vlogo zavestnega voditelja in ustvarjalca vseh tistih dobrin, s katerimi bo 'življenjska raven 7iaših državljanov zboljšana. To je ena izmed največjih socialističnih pridobitev, s katero se mezdni delavci spreminjajo v svobodne proizvajalce, obenem pal tudi v gospodarje proizvajalnih sredstev. Toda to je za naše delovne kolektive hkrati tudi velika odgovornost nasproti skupnosti in tega se morajo zavedat' in si prizadevati, da bodo v vsakem pogledu opravičili zaupanje naše ljudske oblasti in vse družbe.
Svet stopa v leto 1952 z negotovostjo in strahom ter se vprašuje, kaj mu bo prineslo novo leto 1952. Ali bo mogoče ohraniti mir? Sodim, da človeštvo mora imeti vero v svoje zmožnosti in moč ter da lahko ohrani mir, če bodo vsi tisti, ki želijo mir, aktivno delali za to, če bodo enotni in odločni v tem, da storijo razen vojne vse, da bi bil vojni provokator in agresor obrzdan Vsaka slabost nasproti agresorskim težnjam in kompromisna mešetarjenja nci račun drugih narodov samo povečujejo možnosti za novo vojno, za novo katastrofo.
Želel bi prepričati državljane in državljanke naše države, da je danes bolj verjetno kot včeraj, da bo mogoče mir ohraniti, ker postaja odločnost miJ roljubnega človeštva, da se ohrani mir, vsak dan močnejša, kar se je posebna pokazalo ob različnih priložnostih v lanskem letu. Z zaupanjem moramo gledati v našo boljšo bližnjo prihodnost in ne smemo dopustili, da bi nas pri naših' prizadevanjih ovirala hladna vojna in izzivanja na naših mejah. Vse svoje sile moramo posvetiti zgraditvi socializma v naši državi, obenem pa tudi vse storiti, da to v vsakem pogledu zagotovimo.
Delavci in delavke v tovarnah in na drugih delovnih mestih, vi ste danes' v svoji socialistični domovini gospodarji proizvajalnih sredstev. Ustvarite kar najhitreje, kar največ in kar najboljše različne izdelke v korist narodov naše države!
Delovni kmetje in kmetice, prizadevajte si pridelati kar največ kmetijskih pridelkov za naše socialistične delovne ljudi in državljane v tovarnah, rudnikih in drugih delovnih mestih in po mestih!
Mladinci in mladinke, ki ste v šolah, učite se pridno, da bi bili jutri lahko kar najbolj koristni naši državi! Delovna mladina, ki si doslej na številnih delovnih mestih pokazale sijajne primere delovnega herojstva in požrtvovalnosti, daj tudi prihodnje leto svoj dragoceni prispevek pri sklepnih delovnih . akcijah za izpolnitev petletnega plana!
Borci, podoficirji, oficirji in generali naše slavne ljudske armade, pripravljajte se neutrudno, da boste vsak trenutek zmožni braniti in obraniti svoboda in neodvisnost ter mirno ustvarjalno delo socialistične Jugoslavije! Vojaki, podoficirji in oficirji na mejah naše socialistične države, varujte nedotakljivost, naših meja!
Vam vsem in vsem državljanom in državljankam naše države voščinv srečno leto 1952.
Vsem /bralcem, naročnikom in sodelavcem želita uredništvo in ssgsrava Slovenskega Jadrana" SREČNO BM VESELO NOVO LETO 1952
fmm ¡smmz s
mm
Slovenski Jadran! Naše morje! Ob teh besedah vsakomur izmed nas, ki mu rodoljubi je ni le prazen zvok vzdrbti srce. In pogled se mu nehote upre v preteklost in v bodočnost. V bodočnost, ki je naša, s tistimi svetlimi upi, kot Jih le more imeti samozavesten narod, ki hoče živeti v svobodi in hoditi po poti napredka. A v preteklost s ponosom in zadoščenjem ob spominu na težke boje, ki so naše sončne bregove pokrili z mnogimi grobovi, a se nad njimi danes kot nekdaj še vedno glasi slovenska beseda.
Le malo imamo izročil, ki nam povedo, kako so živeli tudi naši dedje, ki so prvi posedli to obalo, se zakore-ninili v njene bregove in uprli svoje poglede na šaroke 'morske potil v svet. Kulturni spomeniki iz tistih in poznejših dni, ki Jih povsod srečujemo, nam govorijo o lepši, svobodnejši preteklosti te zemlje, kot jo je doživljaja pozneje, ko sta se na teh" tleh v boju srečala dva sosednja imperializma. S trenutkom, ko sn tujci začeli čez naša telesa stremeti k obali našega Jadrana, se začenjajo tudi črne strani v zgodovini Slovenske Istre, Vi smo jo po pravici tolikokrat imenovali tužno. Zemlja je bila po večini v rokah tuje gospode, ki je živela in bogatela od žuljev slovenskega tla£a-;a. Ta je imel od svojega krvavega truda komaj toliko, da ni poginil od gladu. Njegove želje po kulturi in napredku so bile največkrat v kali zatrte, da bi se kdaj ne ovedel svojega človeškega dostojanstva in se hotel otresti jarma. Oči 5o se mu zaman s hrepenenjem ozirale na morje in v svet; obala mu ni prinašala blagostanja kot mnogim drugim, temveč je moral le prevečkrat v tujino v upanju, da se reši siromaštva. Živel je samo ob spominih na srečnejšo preteklost očetov in dedov. A njegovim zlohotnim gospodarjem še to ni toilo zadosti. Hoteli so tudi duše svojih tlačanov. Zato so jih z nasiljem potujčevali jim ubijali narodno zavest in zatirali njihov materinski jezik. Ce bi se jim bilo posrečijo zabrisati vsako sled slovenstva na tem ozemlju, bi našo slovensko obalo za vedno zagrnil mrak, ostali bi samo grobovi.
Vse to nam je še tako blizu, da nas ob spominu zaboli srce, s trajnimi črkami bo ostalo zapisano v naših dušah. Ce so bila stoletja nasičena od krivic in krvi, je bil čas med obema vojnama ena sama nepretrgana krivica in nasilje. Sosed, ki ga okrog ln okrog obdaja morje, nam je hotel v svojem pohlepu z vsemi sredstvi iztrgati ta borni košček naše lepe, v stoletjih pribojevane obale. Morda si je kdaj celo domišljal, da je njegov namen že dosežen. Ni načunal na to, da v naših na videz onemelih srcih še vedno tli iskra, lz katere je v danem trenutku buhnil ogenj odrešenja. Naš narod Je po dolgih stoletjih zopet sam odločal o svoji usodi, ko je svojo pest dvignil k uporu.
Te bližnje preteklosti, ki nas je v bojih prekovala iz sužnjev v gospodarje na svoji zemlji, se bomo vedno z radostjo in ponosom spominjali. Pred nami se polna svetlih obetov odpira seUanjost in bodočnost. Slovenska Istra se je s krvjo svojih najboljših sinov in sinov vseh jugoslovanskih narodov rešila narodne smrti, se pogumno otresla na pol levdalne-ga jarma ln gre z naglimi koraki kulturnemu in gospodarskemu napredku naproti. Ne motijo je sovražni glasovi laži in obrekovanja, ki prihajajo z one strani Jadrana'. To je vpitje zemljiške gospode, ki jo peče izguba stoletnih prednostnih pravic, ki jih Je uživala na tej zemlji. To je besen, onemogel krik zakrinkanih fašistov ki vedo, da ne bodo mogli nikoli več z nasiljem poiujčevati na-Sega življa in tako zavzemati našo obalo in njeno zaledje. Ljudstvo, ki je znalo umirati za svojo svobodo, ne bo nikoli več izpustilo iz rok, kar je drago plačalo s svojo krvjo. Ono je tudi dokazalo, da zna spoštovati enakopravnost narodov, ki želijo z njim živeti v mirni skupnosti.
Žal, da kljub naporom in žrtvam zaradi tujih imperialističnih računov nismo dosegli vseh narodnih ciljev, Četudi smo zahtevali samo to. kar je. po vseh naravnih pravicah naše. Na tisoče in tisoče Slovencev je ostalo Izven meja skupne domovine, poleg tega Je Slovenija odrezana od svojega morja, svojih širokih vrat v svet. Toda prevei bi rekli če bi trdili, da Je slovenski narod odrezan od svojega morja. On je še vedno tu, na svoji obali, ki se razteza od Pirana do Devina. Zasedel jo le pred davnimi stoletji in jo ohranil v težkih bojih za ceno žrtev. In ne pozabimo, da se Jugoslavija, ko je v prilog miru v svetu s težkim srcem podpisala mirovno pogodbo, s tem ni odrekla naravnim pravicam do strnjeno naseljenega slovenskega ozemlja. A ne glede na to se obmorskim Slovencem. ki hočejo živeti svobodno življenje, ne more odrekati pravica, da se bojujejo za priključitev k matični domovini. To niso dolžni le svojim žrtvam, ki ležijo v raztresenih grobovih, sebi in svojim otrokom, temveč tudi pravičnosti. Odrekati komu to pravico, bi bilo nemoralno in bi pomenilo odrekati mu pravico boja proti krivici, zaiiranju in suženjstvu. Vsak tuj poklep po tej zemlji pomeni zavesten rop, udarec pravici v obraz.
Tako misli in čuti vsak Slovenec, ki mu bije v prsih domoljubno srce. Prebivalci naše obale niso osamljeni v svojem plemenitem stremljenju. Tako misli in čuti vsak istrski Slovenec, ki se zaveda kaj v morju sovražnih nakan pomeni svoboda za njegov narodni obstanek, za njegov kulturni in gospodarski napredek, za njegovo lepšo in srečnejšo bodočnost. To misel bo z vso odločnostjo širil in zagovarjal tudi naš list.
S KRASA Novoletna voščila komandanta
KOMUNALNA DEJAVNOST
Uprava z>a elektrifikacijo pri pov. za komunalno 'gospodarstvo OLO se bo ob koncu lata s ponosom ozrla na delo, ki ga je izviršila v letošnjem letu. Saj je bilo .napravljejieEa 21 km daljnovoda, Se več pa navadnega omrežja. Kljub velikim težavam Iti jih je morala uprava premagovati, je dobilo 14 vasi električno luč in sicer štiri vasi v Istri, deset pa v Brkinih. — Vrednost dela znaša že nad 25 milijonov. V mesecu januarju bodo dobile ele/ktrinčno razsvetljavo že vasi Orni kal in Gabrov.ica, kjer se dela pri napeljavi zaključujejo. Vaške množične organizacije so povsod priskočile na pomoč delavcem tega podjetja in DES. zlasti vasi Barka, Padež, Ocizla, Beka- Petrinje in Ka-stelec.
Upravo čakajo v letu 1952 še večje naloge. Saj težiko čaka .na električno luč še mnogo vasi v sledečih KLO: Ldka, Rlžana Gračišče, Trušike, So-
čerga, Movraž in Rakiitov.ee.
*
RAZBIJACA KDZ iMISLICE PRED SODISCEM
20, decembra preteklega leta sta se zagovarjala pred senatom okrožnega sodišča v Sežani člana upravnega odbora KDZ v Misličah Franc Dežjot in Ludvik Nedoh, ker sta podtalno rovarila v zadrugi, tako da so imeli zadružniki več sto tisoč dinarjev škode. Krivdo sta hotela zanikati, vendar ko so številne priče izpovedale sodišču resnico, je tudi zagovornik zaprosil sodišče, naj jima izreče m.ilo kazen. Francu Dežjota je sodišče 'prisodilo 6 let strogega zapora, Ludviku Nedohu pa 4 leta in pol. Poleg tega je sodišče izreklo zaplembo vsega premoženja.
i m m 111111M i M111 rn 111111 m i M1111 i 111111 tn n m 111 u i i.....m ti tTmrrrni umu
OPOZORILO bralcem in naročnikom
Sporočamo vsem dosedanjim bralcem in naročnikom Istrskega tednika, da smo jih prevzeli tudi kot naročnike na Slovenski Jadran. Obenem pošiljamo list vsem novim naročnikom z željo, da pridobijo še druge.
Bralce in preprodajalce v Jugoslaviji naprošamo, da se glede naročnine in vplačil obračajo tla našo podružnico v Postojni, Gregorčičev drevored 5.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiimiiiiiiniiniiHiiiiiiiiii
Vojaške uprave JLA
SLOVENCI, ITALIJANI IN HRVATI!
Čestitam vam ob novem .1952. letu ln vam želim uspehov iv razvoju našega ozemlja, krepitvi enotnosti in bratstva 'ter medsebojnega razumevanja.	.
Skupno z (ljudsko oblastjo £te v letu 1951 dosegli znatne uspehe ipri dviganju in boljšanju gospodarstva na vasi, kakor v mestu.
V letu 1952 je treba Se bolj izkoristiti možnosti, ¡ki so sedaj [ustvarjene z novimi gospodarskimi ukrepi, iker je »d vašega dela, .od povečanja .proizvodnje, od notranje utrditve gospodarskih podjetij in izboljšanja kmetijstva odvisen tudi dvig življenjskih pogojev in jživljenjske ravni prebivalstva. Jugoslovanska vlada ¡bo tudi v bodoče upoštevala ¡prebivalstvo tega ozemlja in mu pomagala v njegovih naporih. 1
Branite doseženo (enotnost in razumevanje med Slovenci, Italijani in Hrvati ¡proti vsakomur, ki bi ju hotel razbiti!
Pomagajte ljudski oblasti v njenih naporih za gospodarski dvig tega ozemlja in za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev fn (njihovih družin!
Širite in krepite demokratične pridobitve ljudske oblasti, ki jamči svo-
111*1111
bodno, kulturno in Narodnostno življenje vseh treh narodnosti!
Pozdravljam vas in želim vsem lavcem ter vašim družinam, da Ibi ,v novem, /1952. iletu iv (miru .dosegli najlepše uspehe v teh plemenitih naporih. Poveljnik Vojaške uprave [Jugoslovanske ljudske armade Jugoslovanske cone ISTO Polkovnik Miloš Stamatovič.
i??	w v o q
Voščila
okrožnega odbora SIAU
Okrožni odbor SIAU čestita prebivalcem ilstrskega okrožja in članom SIAU |ob Novem letu z čeljo, da bi bilo |leto 1952 leto nadaljnjih zmag v krepitvi bratstva in enotnosti Slovencev, Italijanov in Hrvatov, leto marljivega in vztrajnega dela za dvio našega gospodarstva i|n kulture, za ohranitev naše svobode in za mir v svetu ter leto nadaljnje (krepitve mo-ralnopolitičnih Enotnosti naših delovnih ljudi v borbi za izgradnjo socializma lin za ostvaritev naših teženj po skupnem in srečnem življenju z ostalimi narodi socialistične Jugoslavije.
živela socialistična Jugoslavija in naš tovariš .Tito!
Okrožni odbor SIAU

mmmmmm fillilli I
......I
«¡is
ZA NOVO LETO SO ODPRLI V KOPRU NOV HOTEL
Konec preteklega leta so delavci pri gradnji novega hotela v Kopru končali z vsemi deli. Tako je bil z novim letom ta hotel .predan svojemu namenu. Imenoval, se bo »Triglav«. Je zelo moderno opremljen. Ima veliko restavraaijo za sprejem 150 gostov in
S TRŽAŠKEGA
Med najaktivnejšimi gospodarskimi panogami naših obmorskih krajev je vsekakor ribolov. Ribiči na Koprskem so z lovom na »plavo ribo« v preteklem letu zaslužili mesečno tudi po 50.000 dinarjev na moža. Slovenske ribiče v coni A pa čedalje bolj gosiiodarsko onemogočajo raznarodovalni ukrepi italijanskih šovinistov. — Na sliki: Naši ribiči imajo tudi pozimi polne roke dela. Mrzla voda, burja in mraz jih ne ustraši, pač pa pridno mečejo mreže in ne zastonj
Ob božičnih .praznikih so poslali iz Rima v Trst demokrščans&ega poslanca Bartoleja, ki »zastopa« v rimskem parlamentu istrske ezule in »izgubljeno« Istro. Bantole je znan kot eden najhujših šovinistov y .italijanskem parlamentu in velja za vodilno osebnost v protijugoslovanski politiki italijanskih reakcionarnih krogov.
V Trst je bil poslan, da pregleda delo italijanskih ir.edentističnih strank Ln predvsem .krščanske demokracije. Posebno so mu zaupali nalogo nadzorovati italijansko vladno pomoč istrskim ezulom, .ki se jih je v Trstu naselilo .nad 20.000. Za te italnijaniske priseljence gradi italijanska vlada s pomočjo raznih iredentistifinih organizacij v Trstu in Italiji, s podporo ln dovoljenjem anglo-ameriških vojaških oblasti posebne kolonije v slovenskem predmestju in slovenski okolici. Pregledal je kako potekajo dela v novem ribiškem naselju v slovenski vasi Stivan pri Devinu, ikjer 'bodo naselili več sto italijanskih ribičev, ki so jih zvabili, da so zapustili svoje domove v jugoslovanski coni TO, Poleg tega pa si je ogledal tudi načrte za gradnjo novih stanovanjskih blokov v slovenskem predmestju, za katere je Italija nakazala za leto 1952 600 milijonov lir.
Naseljevanje ezulov v Trstu in gradnja posebnih italijanskih kolonij na tržaškem slovenskem ozemlju spada v splošen okvir raznarodovalne politike italijanskih ¡'redentlstov na škodo Slovencev.
*
Gospa Fonda-Savio, ki se je pred nedavnim vrnila iz Pariza, kjer je bila kot članica nekaterih italijanskih organizacij družin padlih in pogrešanih v zadnji svetovni vojn.i, je imela v zadnjih dneh v Trstu več javnih konferenc, na katerih je Izjavila, da so socialno-humanitarne ustanove. OZN ter razne francoske in druge podobne inozemske organizacije zavrnile-njene lažnive trditve o preganjanju Italijanov v jugoslovanski coni TO ln v Ju-
goslaviji. Gospa Fonda-Savio, ki je žena italijanskega šovinista polkovnika Fonda-Savio, komandanta izmišljenih italijanskih odporniških brigad v Tnstu leta 1945, je šla v Pariz, da bi ob zadnjem zasedanju Glavne skupščine OZN stresla vse izmišljene in lažne trditve italijanskih iredentistov, da v Jugoslaviji in v jugoslovanski coni TO preganjajo Italijane.
Provokacija gospe Fonda-Savio ni uspela, ker v svetu vedo, da Italijani tako v Italiji kot v Istrskem okrožju uživajo vse pravice narodne manjšine.
*
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je župan sporočil, da se ne bo občinski proračun za leto 1952 skoraj v ničemer razlikoval od (proračuna preteklega leta. Predvidevajo torej, da bo letošnji primanjkljaj znašal okrog l milijardo 316 milijonov lir. Kakor v.idimo, ni občinska uprava, ki je v rokah demokristjanov, uspela niti za najmanjšo vsoto znižati tako visok primanjkljaj, ki ležt na ramenih .tržaških občanov.
Iz slovenskih občin pa sporočajo, da so tamošnje slovenske občinske uprave uspele skoraj popolnoma uravnovesiti že lanske proračune in da sta občini Re.pentabor in Milje za letos popolnoma odpravili primanjkljaj.
Tudi za najmlajše je pretekli teden prinesel veliko veselja in zabave. Obiskal jih je dedek Mraz in jih ob novoletni jelki obdaril z bogatimi darili, Obdarovanje revnih otrok v Trstu in okolici je tudi letos ob Novem letu .pripravilo tržaško podporno društvo. Od Stivana do Škofije se je dedek Mraz selil iz vasi v vas in iz polne malhe delil najmlajšim darila.. Povsod so otroci in odrasli pripravili lepe kulturne prireditve. V Trstu pa so se otroci dvakrat zbrali v veliki dvoratii Avditorija.. Skupno je dedek Mraz razdelil na tisoče zavojev v katerih so "otroci •dobili' poleg oblek še slaščice, šolske potrebščine in igrače.
Vmmmm ® ■ •«mwsw^W^P
èék'Sbê
kavarno za 100 gostov. Vseh sob je 36 z 80 posteljami. Poleg tega ima novi hotel tudi igralnico za biljard, šaih in malo dvorano za .bukete. Dvakrat ,na teden bo v dvorani igral plesni koncertmi orkester. Delovni kolektiv novega hotela je ob odprtju
priredil interno 'proslavo in slavnost. *
SKUPINA TIHOTAPCEV iPRED
LJUDSKIM SODISCEM
Včeraj so predali organi Narodne zaščite v nadaljnji .postopek sodnim oblastem skupino desetih tihotapcev iz Pirana. Na čelu obtoženih je Atti-Ho Benedetti. trgovec z ribiškimi potrebščinami v Piranu. Ostali pa so: Umberto Martini. Alojz Požar, Bruno Fonda, Mario Chersicola Ivan Maršič, Giuseppe De Luise, Gino Pe-tronio In Domenico Bullo. Omenjeni 60 obtoženi tihotapljenja .raznih predmetov čez demankacLjstko črto v cono A in čez mejo v Jugoslavijo, kakor na primer razne kovine, ki so jih prenašali iz Jugoslavije v motornih čolnih ter jih prodajali v Trst z mastnim zaslužikom, s katerim so kupovali razne predmete in jih potem prodajali v Jugoslaviji in pri nas. Na njihov račun so bili najbolj oškodovani naivni potrošniki, ki so kupovali od njih take predmete, Ljudsko sodišče naj jih zato primerno kaznuje, (kajti tihotapstvo je škodljivo vsej skupnosti.
*
OTROŠKI SEJEM V KOPRU
Za praznovanje dneva otroške radosti — novoletne jelke so organizirala mestna trgovska podjetja v Ko-pru tridnevni otroški sejem1. Prodajala so otroške potrebščine, igračke In drugo blago s 30 odstotnim popustom. Tudi knjigama ln papirnica LI-PA je prodajala šolske potrebščini po znižanih cenah.
*
V PIRANSKIH SOLARNAH SO SI RAZDELILI DOBIČEK
V delovnem kolektivu piranskih šolam so si pred dnevi prvič razdelili dobiček, ki so ga ustvarili potem, ko so pri nas v veljavii novi gospodarski uikirepi. Povprečni znesek na vsakega šolarja znaša 2200 dinarrjev. Po zaslugah pri delu ,lh prizadevanju so si tako razdelili 640.000 dinarjev. Dof-biček proizvodnje soli pa znaša doslej nad dva milijona, vendar -so si za sedaj razdelili samo tretjino dobička, ostali dve tretjini pa si bodo "razdelili, ko bodo prodali še .ostale količine soli.
L.	n	ra	vi? w a
iiigy@iia ©isiipseiii
Ljudska skupščina FLRJ se je 28. decembra sestala k drugemu izrednemu zasedanju, na katerem je sprejela zakon o planskem u-pravljanju narodnega gospodarstva, zakon o proračunih, •temeljni zakon o druženem prispevku in davkih. zakon o spremembah 15. člena zakena^o Prezidiju. zakon o dopolnitvi zskona o redili in medaljah FLRJ' in zakon o volitvah delavskih svetov v gospodarskih podjetjih.
Predvsem predstavljajo zakoni o planskem upravljanju na,rodnega gospodarstva, o proračunih in o družbenem prispevku in davkih nadaljnjo zelo pomembno konkretizacijo naše družbene gospodarske Stvarnosti, ki gre po poti široke demokracije v upravljanju gospo, darstva. O značaju in pomenu teh zakonov - sta govorila predsednik ■' gospodarskega sveta FLRJ Boris Kidrič in minister za finance Mi-lentije Popovič.
Iz njunih Utemeljitev je jasno razvidna ogromna pomembnost teh zakonov v našem nadaljnjem druž. benem gospodarskem razvoju.
Bistvo zakona o planskem uprav, ljs.nju narodnega gospodarstva je razlikovanje med družbenimi plani in samostojnimi plani gospodarskih organizacij. S tem razlikovanjem se na eni strani načelno ugotavljajo obveznosti delovnih kolektivov do" celotne socialistične skupnosti. na drugi strmi pa se zagotavlja dejansko upravljanje gospo, darskih podjetij s strani samih n eposre dnih p,rn izvajalcev.
Z družbenimi plani, ki obsegajo osnovne proporce proizvodnje in razdeljevanja, ss odreja, smer razvoja materialnih sil in se izvaja temeljna delitev narodnega dohod, ka na potrošni fond delovnih ljudi,
na kapitalno izgradnjo in na druge splošne potrebe dmižbene skupno, .sti. Z družbenimi plani pa se ne omejuje samostojna iniciativa delovnih kolektivov. Nasprotno, proporci družbenega plana omejujejo pravzaprav sam družbeni plan na tis'tii neizogibni minimum, brez ka. terega .bi se socialistična družba .vračala v kapitalistično anarhijo proizvodnje. V 'tem pogledu predstavlja zakon o planskem upravljanju narodnega gospodarstva orL ginalno rešitev povezovanja maksi. malne iniciative neposrednih proizvajalcev s planskim urejanjem proizvodnje in delitve kot tudi razvoja materialnih proizvajalnih .sil
Zato iudi novi finančni zakoni, predvsem zakon o proračunskih in njihove določbe 'tvorijo v skladu s celotnim novim gospodarskim sistemom bistveno razliko v obravnavanju sredstev, s katerimi razpolagajo in ravnajo državni organi, pd sredstev, s katerimi razpolaga gospodarstvo. To je posledica bistvene raelike v značaju in družbeni vsebini ljudskega premoženja. V prvem primeru gre za premoženje, ki 'je državno, medtem ko gre v drugem primeru za ljudsko premo, ženje," ki je v upravi neposrednih proizvajalcev.
Prvo premoženje se obravnava s proračunom, ki je ludi formalno zakonsko ločeno od gospodarskih podjetij, ki so v upravi neposrednih proizvajalcev. S tem se ustvar. jajo pogoji, da se inadalje svobodno razvijajo socialistične oblike pre. moženja pod neposrednim uprav. Ijanjem proizvajalcev, da se držav, no premoženje vedno bolj zmanjšuje, da se gospodarski organizem čim svobodnejc nadalje orazvija. To
Vzporedno z novimi gospodarskimi ukrepi lahko zapazimo tudi zboljšanje razmer v našem mestu.
Samo če pogledamo lepo urejene izložbe po trgovinah, nam je lahko prijetno, ker smo bili vsa leva po vojni navajeni zanemarjenih ali praznih; tudi vljudnosti po trgovinah .je več.
Na trgu Maršala Tita smo dolgo časa gledali razvaline med vojno podrite cerkve. Letos pa so bile/te odstranjene in v kratkem bo tam lepo urejen pank; lepo urejen je tudi že pank pred csnov.no šolo.
Mnogo spominskih plošč padlim borcem v NOV je bilo letos odkritih, vendar se bo Idrija vsem oddolžila šele, ko bo postavljon primeren spomenik, o kateirem bi bilo treba razmišljati v prihodnjem letu. Pričakovali smo tudi, da bo že letos obnovljen eden izmed najstarejših slovenskih teatrov; napreduje pa delo
pri adaptaciji poslopja, kjer bo. muzej. Upajmo, da bodo z delom nadaljevali. Prav tako moramo končati stanovanjsko stavbo v Rožni ulici, ker je stanovanjsko vprašanje .v Mriji jako pereče.	¡
'Pohvalimo se lahko z dobro urejenim avteparkem OKAP in OZKZ, ki sta odlično prevažala les in pridelkq z oddaljene železniške postaje v Logatcu. Tudi avtobusne zveze imamo dobre.
Zelo se je zboljfialal preskrba z drvimi: še lansko leto so bile vse ustanove in večina upokojencev V najhujšem snegu brez kuriva, letos pa vidimo skladovnice firv in Idrij-čane zima nikakor ne skrbi.
V mestu imamo več podjetij, vendar pomeni zá Idrijo rudnik živega srebra vse. Z novim zakonom O samostojnosti podjetij bo lahko rudnik precej pripomogel pri razmahu Idrije.
Je,ram Janez
Rudarsko mesto Idrija, z mad 5000 prebivalci, je znano tudi izven meja naše domovine zaradi rudnika živega srebra, ki je drugi največji v Evropi, V rudinikJU kopljejo rudo že nad 450 let. V prejšnji državi so bili delavci zelo slabo plačani in so morale popnijeti za delo tudi žene, če so se hoteli preživljati. Tako se je že pred 400 leti začelo razvijati v Idriji čipkarsivo, iki je doseglo svetoven sloves, Kakor so rudarji dosegli ogromne uspehe pri delu v rudniku (petletni plan so izpolnili že lani 28. februarja), tako so tudi žene s svojim ¡požrtvovalnim delom pridobile naši domovini dragocene devize za izvožene čipke. Njihova
čipkarska zadruga £<teje danes že nad 2.400 članic. Slika prikazuje Idrijo, kjer so še vidna porušenja iz pretekle vojne.
je obenem eno ključnih vprašanj v debirokratizacij i gospodarskega življenja in proizvodnih odnosov. Za kon o proračunih odpravlja splošni državni proračun. Z družbenim planom se zagotavlja gospodarska enotnost in skladna povezanost vsega gospodarstva v gospodarsko celoto, dočim so proračuni posameznih organov državne oblasti lahko neodvisni drug cd drugega. Zato se v novem zakonu o proračunih določajo večje proračunske pravice republiških organov oblasti, prav tako pa tudi drugih lokal, nih organov. Zakon določa, da vplačuje vsako podjetje del družbenega prispevka v proračun lokalnega organa oblasti.
Zakon o družbenem prispevku in o davkih razlikuje sistem pri-' spevka in davka, ki ga plačujejo socialistična gospodarska podjetja, cd davka, ki ga plačujejo posamez. nikii in zasebni proizvajalci.
Po tem zakonu plačujejo vsa gospodarska podjetja, ki so pod upra. vo delovnih kolektivov, družbeni prispevek v obliki stopnjo na plač. ■ni fond, ki je enaka za vsa podjetja. Poleg.tega so podjetja, ki imajo mcnopollizirani položaj, obvezna k dodainemu družbenemu prispevku.
Davek na promet ostane še nada. Ijc, ker se s to davčno obliko lahko učinkovito vzdržuje planirani nivo cen in planirana razmerja v cenah posameznih proizvodov.
Predviden je nov davek in sicer davek na ekstredobiček in to progresivno 'do določene višine. Poleg tega je obdavčen plačni fond podjetij, ki preseže določeno, po ola-
Nov rekord v pridobivanju nafie v enoletnem vrtanju je postavila lendavska vrtalna brigada Franca ■Gerenčarja. Letni plan vrtanja je izpolnila s 135 % 3n žVritaia v enem ■letu 6.864 m. To je doslej najboljši zabeleženi rezultat v n?ši državi. Uspeh je tem pomembnejši, ker je brigada delala s staro parno garni. turo. Pri vrtanju zadnje vrtine v letošnjem letu je brigada presegla itudi znani rekord Sal'ka Hukida iz leta 1949.
Ladjedelnica »Viclco Krslulovič« ■v Spl'i'.u je pretekli teden izpolnila letni plan štiri dni pred rokom. Ladjedelnica je lani zgradila 6 transportnih ladij, v gradnji pa so še štiri. Razen tega so popravili 113 •ladij.
Veliko tovarno aluminija so začeli .graditi v Raiiinah pri Splitu. Tovarna bo zgrajena na površini 100.000 kvadr. m. Za največji objekt, — valjamo, ki bo zgrajena na površini 30.000 kvadr. m. so izkopali v zadnjih štirih mesecih nad 50 % temeljev. V temelje dvorane iza elektrolizo, ki bo dolga 250 m, so vgradili skoraj 1000 kub. m betoma. S tovarnami v Lozovcu, Str-nisču in sedaj v Ražinah, bo omo= igočeno boljše, izkoriščanje boksitne rude.
Na pobudo Glavne direkcije za alkohol v Zemunu je železniška delavnica v Subotici začela izdelovati moderne cisterne velikih dimenzij. V vsako tako cisterno bo lahko šlo' 15 tisoč Ilirov vina ali žganja. Do sedaj Bi je Jugoslavija morala take cisterne izposojati v inozemstvu ter za to plačati velike vsote deviz. Prvih 15 cistenrn bo po obvezi delovnega kolektiva ter uprave železniške delavnice izdelanih do konca januarja. Te cisterne bodo olajšale in pocenile prevez in izvoz alkoholnih pijač. *
V Novem Sadu imajo veliko tovarno »Novkabel«, ki izdeluje podzemne kable. Svetovno znani švicarski elek-trokoncem »Brown Bovert« je popolnoma zadovoljen z jugoslovanskimi izdelki novosacfake tovarne. Zelo ugodno so izdelki tovarne »Novkabel« ocenjeni tudi od Tenomirane švedske tvrdke ACEA. Jugoslovanski baker je prvovrsten, a kolektiv tovarne v Novem Sadu je na primitivnih strojih postal mojster za kable. Letos ni bil vrnjen niti en meter kabla, ki ga je tovarna izvozila v tujino.
in pire^lpise
nu pričakovano višino in to s progresivno lestvico.
Glede davka na dohodek (davka od privatnih podjetij) je novi zakon obdržal v glavnem dosedanja načela, da se namreč obdavčijo' skupno vsi dohodki enega zave'-eanca. ki jih je dosegel v enem letu. Davčne stopnje so progresivne. Toda pri izračunavanju iz kmetijstva so storjene pomembne spre. membe. Predvsem je treba omenili, da novi zakon o družbenem' prispevku in o davkih določa, da se dohodek od kmetijstva izračunava v obliki katastrskega čistega1 ■dohodka po katastru zemljišča, kar je velita prednost pred sedanjim načinom izračunavanja dohodkov ker se izključuje samovovljnost.
Uvaja se tudi lokalna doklada, ki bo predvsem sluitla za kritje proračunskih potreb občin, s čimer bo dosežena .njihova proračunska samostojnosit.
Veliko število obsojencev pomiloščenih
Ob novem letu. je bilo pomiloščenih veliko število obsojencev, ki so bili obsojani z administrativnimi kaznimi družbeno-konistnega dela zaradi sovražne dejavnosti na liniji Infoimbiroja. 2c konec decembra je bilo z odločbo ministra za notranje zadeve izpuščenih na svobodo 575 obsojencev. Na predlog komisij pri republiških ministrstvih' in notranjem ministrstvu FLRJ, ki so bile ustanovljene po ukazu notranjega ministra FLRJ Aleksandra; Ranikcviča, da ugotove, kateri izmed obsojencev, ki prestajajo kazen v kazensko-popravnih domovih lahko prida v poštev za pomilostitev, je vlada FLRJ po pretresu predlagala Prezidiju ljudske skupščine; FLRJ za pomilostitev 3048 oseb.
Prezldij ljudske skupščine FLRJ je z ukazom o pomilostitvi številka 3355 z dne 31. decembra 1951 pomi. lostil predloženih 3048 obsojencev, s čimer so bili oproščeni nadaljne-ga prestajanja ostanka glavne izrečene kazni.
razniK no\
V KOPRU
Množične organizacije po vaseh in mestih so priredile na Silvestrovo kulturne prireditve in ob tej priložnosti je dedek Mraz tudi obdaril naše otroke. V Kopru so po nekaterih podjetjih, gostinskih obratih in ustanovah bogato obdarili otroke od šestega do dvanajstega leta. Na bazali SIAU pa so obdarili otroke od 2. do S. leta. Skoraj ves dan je bilo potem
otroško veselje in rajanje.
*
NA ŠKOFIJAH
V	nedeljo so imeli otroci ic II., III.
V	nedeljo so imeli otroci iz prve, druge, tretje in četrte Škofije v ¡dvorani zadružnega doma praznik .novoletne jelke. Pn kratkem programu. ki so ga izvajali pionirji, je dedek Mraz obdaril 105 otrok, ki so ■jih nato tudi pogostili.
V POSTOJNSKEM OKRAJU
2te v nedeljo, 30. decembra in v ponedeljek, 31. decembra so bile p.riJ reditve novoletne jelke, ko so roke mamic in očetov obdarovale naše malčke in jih pogostile z raznimi dobrotami.
V	Postojni je bila v otroškem vrtcu že v .ponedeljek dopoldne lepo uspela prireditev, na kateri so nastopali naši .cicibančki Magda, Dragu-ška, Jošioo, Saško in. drugi. Navzoči so bili tudi starši in po prireditvi so jim razdelili darila, iki so se jih ci-cibaočki zelo. razveselili.
Popoldne je uprizorilo Gledališče za Slovensko Primorje igrico »Mačeha in pastorka« v režiji tov. Kcšaka. Prireditev je bila namenjena predvsem šolski mladini in staršem. Po lej igri je bilo obdarovanje šolskih otrok z dobrotami, ki so jih zbrale naše žene; zalivala gre predvsem tov. Peršoljevi in Bizjakovi ter vsem ostalim članom odbora za novoletno jelko.
V	Cerknici so imeli že v nedeljo volitve novega odbora OF, a popoldne so članice AF2 priredile obdarovanje otrok v Domu kulture. Zvečer je uprizorila LMS igro »Zupanova Micka«, ki je zelo uspela in videti je, da zmore mladina marsikaj, če se resno loti dela.
Zadnji dan v letu pa so imeli otvoritev zadružne gostilne pri Martinči-ču, a krajevni cdbor Rdečega križa je' priredil silvestrovanje v menzi LIP in namenil čisti dobiček za potrebe SKiUD v Cerknici.
V	Sf. Peiru na Krasu so imeli V. dvorani podjetja »Javor« prihod Dedka Mraza. Nastopili so cicibani ter mladina z osnovne Šole in nižje gimnazije, ki je uprizorila ignico .»Pod novoletno jelko«.
Dedek Mraz je obdaril otroke S knjigami in zvezki — vseh obdaro-vanih otrok je bilo 600 — nakar so bili vsi pogoščeni še s čajem, pomarančami, keksi in drugimi sladkarijami. Razveseljevala sta jih tudi ugankar in babica, ki sla bila v ■pravljičnem kotičku. Zato, da je ta otroški praznik tako dobro uspel, gre vsa zahvala vsem ustanovam in iniciativnemu odboru!
NA TOLMINSKEM
Prireditve so bile y vseh krajih Tolminske. Pionirski coredii so s pomočjo organizacije AFž poskrbeli za' primerne programe in za zelo lepa darila. Okrajni pionirski svet je po,-klonil vsem pionirskim organizacijam: po šolah knjige za njihove knjižnice; vsak cdred je prejel skoraj po dvajset knjig, med njimi Fcd svobodnim,' sencem, Knjigo o džungli, Otrcka kapitana Granta itd.
Poleg knjig so prejeli iudi zvezke".-Okrajni LO je dal v ta namen 140.000, dinarjev, s čimer je prispeval k ter' mu, da je bil ta otrciki praznik res lep in da se ga bedo vsi še dolgo: spominjali.
•*
¡VA KRASU
Skoraj ni bilo .vasi, kjer ne bi obiskal naših cicibanov in ostale mla-l (line dedek Mraz. Lahko rečemo, da' je bila obdarovana vsa mladina in. se je tudi dobro zabavala ob prii povedovanju Pavlihe. druged jih je: zop.et zabavala babica s pripovedo-. vanjem pravljic, a ugankar' jim je-stavil vozličke, ki so jih zelo spretno! razvozi javali,	;
Za dobro izvedbo vseh prireditev; se je zahvaliti predvsem našim učiteljem, odberom AF2, OF, ZB in; vsem ostalim, ki so se ponekod zelo: dobro znašli pri iskanju sredstev zal darila, Revnejšim krajem je razdelil; okrajni iniciativni odbor 150.000 din;! ta denar so prispevala podjetja: Okrajno mizarsko podjetje v Divači,: Preskrba v. Sežani, Tovarna steklene! galanterije. Tovarna pletenin, DES: Sežana, Sindikalna podružnica pri! OL.O Sežana in drugi. Posebno razumevanje pa je pokazalo poverjeni-* št.vo za trgovino in preskrbo v SeJ žani, ki je poklonilo 25.000 din: vsem' najlepša hvala v imenu cicibanov, in staršev.!
*
V ILIRSKOBISTRISKEM OKRAJU
Sindikalne podružnice -po tovarnah", zadružne gostilne in njihove trgovine v Knežaku kakor tudi zakupne gostilne in ostali so zbrali za obdarovanje otrok 27.003 din, za kar so kupili predvsem knjige. Na prvi strani vsrke knjige je napissno: Ob priliki novoletne jelke 1952 Ti poklanjajo delovni kolektivi Pivke skrem-no darilo. Poleg tega so biLi obdarovani tudi s pecivom in drugimi dobrotami.
Hrvatiri Ivan, Malije 55 — Izola, je 11. S. 1951 izgubil osebno izkaznico v Trstu. Ker je do danes ni dobil, jo proglaša za neveljavno, s
Kocjančič Kristina, zaposlena V, civilni bolnici v Piranu, se je
2. I. 1952 peljala iz Kopra—Pirana z avtobusom, ki odhaja iz Kopra ob' 18,15. Na poti ji. je bil zamenjan' kovček.
Prosi prizadeto osebo, da sporoči svoj naslov na gornji naslov, i nt tudi bralce lista, če to osebo poznajo, da ji sporoče, kje naj zamenjaf kovček.
2e dober mesec je Nemčija o-srednji evropski problem, pa naj se že postavlja v okviru zapadno-.evropskega obrambnega sistema in .evropske vojske aH pa na zasedanju Glavne skupščine Združenih narodov, kjer razpravljajo o možnosti združitve vse Nemčije.
Z apadno nemški kancler Adenauer :se dobro zaveda, da zapadne velesile ne morejo postaviti učinkovite evropske obrambe brez Zapadne Nemčije in da so prisiljene izpolniti praznino v s-redi Evrope, ki jo predstavlja razorožena Zapadna Nemčija. Zato se je Adenauer na .vseli konferencah izrekel za skupno evropsko vojsko, ki bi slonela na evropski politični federaciji. S tem iupa odstraniti pri zapadnih velesilah bojazen, da bi prišlo do obnove nemškega militarizma in hkrati razpršiti dvom v trdnost zapadnonemške demokracije, ki ga .ustvarjajo razne neonacistične sku. pine. To stališče je za Adenauerja .sredstvo, da uveljavi enakopravnost Zapaidne Nemčije.
Adenauerjevi politiki pa odločno nasprotujejo socialni demokrati. Tud'i oni se sicer zavzemajo za ena. kopravnost Nemčije, vendar sodijo, ;da je to mogoče doseči po drugi .poti. Po .njihovi zamisli naj bi predhodno izvedli združitev vse Nemčije in šele združena Nemčija bi po njihovi sodbi bila v stanu, pogajati se kot enakopravna članica.
A!.i morda socialni demokrati računajo na uspeh pogajanj v Združenih narodih o združitvi obeh Neimčij? V splošnem namreč sodijo, da bi pri vsenemških volitvah pod mednarodnim nadzorstvom zmagala Schumachsrjeva socialno, demokratska stranka.
Toda vprašanje je. v kakšni meri utegne uspeti akcija za združitev Zapaidne in Vzhodne Nemčije. Kakor je znano, je to zadevo prva sprožila Sovjetska zveza. In to z namenom, da bi ovirala, če že ne preprečila, vključitev Zapadne Nemčije v zapadni obrambni sistem ter s 'tem pridobila na času. Seveda, Zapad ni mogel odkloniti razpravo o združitvi vse Nemčije, ki je prav gotovo želja he saino vseh Nemcev, temveč tudi vseh dr. žav, ki s1! iskreno želijo dokončno .ureditev Evrope. Da bi se Zapad zavaroval proti sovjetskemu ma. rievru, pa je moral iskati obliko, .v kateii bi mogel izvesti nemudno obrambo Zapadne Nemčije.
Na to karto igra Adenauer, ki odgovarja na očitke socialno demo. kratske opozicije, da ni časa za izgubljanje .in da je potrebno vztrajno se pogajati z Zapadom ter pri iem uveljaviti enakopravnost za. .padnonemške republike.
Ali je s iem rečeno, da je šla
Predsednik britanske vlade Churchill in zunanji minister Eden sta
*Jne 31. decembra 1951. odpotovala s prtikooceanskim pamikom »Queen Mary« v Ameriko na uraden obisk k predsedniku Trumanu. Razpravljali ibodo predvsem o splošnih vprašanjih angleškega gospodarstva s posebnim czircim na pomanjkanje jekla in drugih surovin, ki so potrebne za izvrševanje britanskega oboroževalnega naičrta. Ob tej priliki bo Velika Britanija prejela verjetno začasno gospodarsko pomoč v iznesku 300 mili-ijonov dolarjev. Na (dnevnem redu razgovorov je tudi vprašanje evropske vojske, glede katere hoče Velika Britanija samostojno nastopati kot tretja sila med Ameriko in kontinentalno Evropo. Razpravljali bodo med drugim tudi o vprašanju Srednjega Vzhoda, zlasti Perzije in Egipta, ter. ö vskladitvi anglo-ameriSke politike do Sovjetske zveze. Rešiti bodo morali tudi sporno vprašanje ali bedo aUaitf.eke oborožene sile sprejele tip :aro,C'rižke puške ali pa angleäke, ka-ttoV tudi to, ali bo poveljnik skupnih pomorskih sil ameriški ali angleški acämiral. Nekateri napovedujejo da bo Churchillu uspelo uveljaviti svoje filial išče pri Trumami z ozirom' in a svojo avtoriteto in preizkušeno spretnost pri pogajanjih. Drugi pa zopet tridijo, da zadeva ne bo ¿la tako gladko, češ <Ia si Truman ne bo dal ujpltvatt od Churchilla kot svoj čas njegov predhodnik Roosevelt,
možnost združitve Nemčije po vodi? V tem oziru je bil Zapad zelo previden, ker pušča vrata za pogajanja z Vzhodom še vedno odprta s pogojem seveda, da Sovjetska zve. za dokaže svoje iskrenosti, kar pa do sedaj še niso zabeležili. Prav zaradi tega se zapadne velesile niso hc.tele izreči o Adenauerjevih zahtevah glede vzhodnonemških o-zemelj, ki ležijo preko Odre in Nise. Zapad bo inamreč sedaj sklenil z Zapadno Nemčijo samo splošno po. godbo, ki naj nadomesti zasedbeni statut. O dokončni ureditvi Nemčije pa bi odločila šele mirovna pogodba.
Adenauerjeva »realistična- poli. ,tika« sloni na trenutnih potrebah obrambe Zapada in vzpostavljenja ravnotežja sil med Zapadom in Vzhodom. Le-ta pa je prinesla Za-padini Nemčiji že tak vpliv v mednarodnih odnosih, da se pri Ade-naucrjevih sestankih z ministri za. padnih velesil, že govori o »š,tirih velikih Zapada«. To Adenauerje.vo zadržanje pa je skladno z načelom zapadnih velesil, da je namreč naj. prej potrebno Zapad utrditi in šele potem bo v stanu se uspešno poga. ■jati 7. Vzhodom, Za izvedbo te o-brambe pa se postavljaijo nujni roki, ki zahtevajo veliko naglico v odločitvah glede povezave zapadnih obrambnih sil. Vse to pa predstavlja očitno konjunkturo za Adenau-erjevo vlado in v sedanjih okoliščinah malo mržnosti za uspeh na karti, ki jo igrajo S ch umaeh e r j e v i socialdemokrati.
Nsi BiszpejlS Essg esoingcpsi
Na korejski fronti vlada z malimi izjemami zatišje, čeprav premirje še sedaj ni podpisano. Pogajanja potekajo v obeh pododborih komisije za premirje in sicer za vprašanje nadzorstva nad oremirjem in za vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov. 'Dosegli niso še nobenega bistvenega napredka, ker Severni še vedno vztrajajo pri tem, da bi v času premirja obnavljali svoja letališča. Glede izmenjave vojnih ujetnikov pa obstoji težava zaradi tega, ker 'imajo zavezniki v svojih rokah večje število severnokorejskih in kitajskih vojnih ujetnikov, medtem ko imajo Severni zajetih veliko število južnokorejskih civilistov katerim pa odrekajo značaj ujetnikov.
Angio-egipiski spor v novi luči
Egiptokii kralj Farul-c je imenoval za svojega šefa kabineta in za svojega zunanje političnega svetovalca Hafiz-a Afifi-ja in Abdela Fataha Amir pašo, ki veljata za odkrita prijatelja Velike Britanije. Ta korak je vzbudil v Egipiu in Veliki Britaniji veliko presenečenje in povzročil nezadovoljstvo v skrajno-nacionalističnih egi.pt-skih krogih. Po eni strani je ta ukrep ublažil anglo-egiptslki spor zlasti še zato, ker spopadi med Egipčani in -Britanci niso več tako pogosti in ostri. Po drugi strani pa pobijajo to težnjo po sporazumu uradne izjave članov egiptske vlade, kii trdijo, da se v anglo - egiptskem s.poru ni nič spremenilo.
Ko štejemo prve dni novega leta 1952 in pregledujemo dolgo ter trnje-vo pot, iki jo je prehodilo človeštvo lansko leto. nas kljub vsem težavam in skrbem ipreveva zadbvoljstivo, da se niso uresničile temne .napovedi raznih črnogledih napovedovalcev za preteklo leto. Saj je bil svetovni mir, naša največja dobrina, tudi v lanskem l'elu ohranjen.
Ta ugotovitev pa nam ne daje samo poguma za bodočnost, marveč nam tudi omogoča, da objektivno in pravilno ocenimo miroljubne sile, iki so se tudi lani kljub raznim omahovanjem uveljavile in tudi v lanski borbi zmagale.
Morda nikjer na svetu mi bila ta borba tako ostra kot na Daljnem Vzhodu. Prva nevarnost je obstojala v item, da ne bi severno-korejskl in kitajski napadalci s svojimi množični-mil napadi pognali sile Združenih narodov s Koreje ter tako prejeli nagrado za agresijo- Toda zavezniškimi silam pod poveljstvom generala Mac Arthurja je uspelo napadalce zadržati ter jih premagati. Druga nevarnost pa je obstojala v tem, da zmagoslavni ameriški general v nestrpni želji po dokončni zmagi ne zaide v drugo skrajnost ter ne .razširi vojne operacije na celinsko Kitaj-sfko, kar bi pomenilo razširitev konflikta. S tem, da je bil general Mac Arthur odpoklican domov, je bil vsekakor storjen važen ukrep, da se 'korejski konflikt, če že ne odpravi, pa vsaj omeji /in ta.ko reši svetovni mir. Ta (previdnost pa je po drugi strani omogočila, da so se ponovno začela pogajanja za premirje in da so tudii us.pešno napredovala. Čeprav iniso premirja še podpisali, vendar upajo, da bo ta cilj prej ali slej dosežen.
Napad na Koreji, ki je razkrinkal sovjetski napadalen manever, pa je imel to dobro stran, da je povečal budnost mednarodnega mnenja proti netilcem nove vojne, da je tesneje povezal miroljubne sile, ki so pristopile k okrepitvi svoje obrambe, zapadne velesile so pospešile spravo z nekdanjimi sovražnimi državami ter z njimi sklonile obrambno zavezništvo pred novo, skupno nevarnostjo. Tako so klijub sovjetskemu nasprotovanju podpisali mirovno pogodbo v San Franciscu z Japonsko, ki je postala zaveznica zepadnih velesil.
Ista razvojna pot potoka sedaj glede Nemčije s ito razliko, da gre za pritegnitev v zapaidni obramibmi sistem le dela Nemčije, ki je pod zasedbo zapadnih velesil, to je zapadno-nem-ške republike.
Izzivanje na Koreji je imelo pa še to posledico, da je utrditev in 'oboroževanje držav atlantske zveze močno napredovalo. Število članstva te zveze se je s pristopom Grčije in Turčije celo povečalo.
Druga važna točka v Evropi, kjer je grozil podoben napad Ikot na Koreji, je Jugoslavija. Sosedne /Inform-birojevske države, ki se mrzlično oborožujejo preko določil mirovne pogodbe, so tudi letos nadaljevale s svojimi izzivanji na jugoslovanskih mejah, kjer so uprizarjale in še uprizarjajo obmejne spopade. Le hladnokrvnosti jugoslovanske vlade in pa krepitvi jugoslovanske obrambe, ki je naletela na podporo vseh miroljubnih sil, gre zasluga, da se n/iso obmejni spopadi izrodili v 'hujše zapletljaje.
Jugoslavija je ponovno pokazala svojo miroljubnost s temi, ida je dala pobudo za sprejem resolucije na glavni skupščini Združenih narodov, iki priporoča mimo poravnavo sporov med Jugoslavijo in njenimi vzhodnimi sosedi ter vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov med njimi.
Veliko .nevarnost za mir je tvorila lani takoimenovana negativna nevtralnost arabskih držav. To so države, ki hočejo doseči popolno neodvisnost in se borijo proti preživelim ostankom kolonializma. Toda pri tem jim grozi nevarnost, da bi sovjetekl imperializem izkoristil upravičene težnje teh zaostalih držav ter vsilil tem
Trigve Lie
deželam še hujše suženjstvo. V to vrsto konfliktov sodi nedvomno spor zaradi perzijskega petroleja. Vendar pa je uspelo vojno nevarnost odstraniti s tem. da se je Velika Britanija odrekla oboroženi intervenciji v Perziji za zaščito svojih petrolčjskih interesov. S tem je namreč bila odstranjena pretveza za odkrito vmešavanje Sovjetske zveze v Severni Perziji. .Podoben spori se odvija, v Egiptu. Bistveno pri vsem tem pa je vprašanje alii bo uspelo najti kompromis med upravičeno težnjo po neodvisnosti raznih držav in potrebami njih obrambe, ki v sedanjih okoliščinah narekujejo obrambno povezavo. Odpor-teh zaostalih držav proti morebitnemu napadalcu pa bo učinkovit le. tedaj, če bodo te države kulturno in gospodarsko napredovale. Na tem področju so lani mnogo storili v o-kviru Organizacije združenih narodov z dajanjem gospodarske pomoči manj razvitim in gospodarsko zaostalim deželam.
Rosne poskuse za ohranitev svetovnega miru so lani storili z iskanjem rešitve najtežjemu problemu, ki danes tare človeštvo, to je vprašanje razorožitve.
Pri pogajanjih glede tega problema se je izkazalo, da sta si stališči obeh blokov daleč narazen. Sovjetska zveza bi hotela namreč opravičiti premoč, ki jo ima s kopno vojsko ter se zavzema za prepoved atomskega orožja, kjer Zapad daleč nadikriljuje sovjete. Zapadne velesile pa si prizadevajo pri razorožitvenih načrtih li-veljavlti ravnotežje sil, za kar naj bi jamčilo Štetje orožja in stalno mednarodno nadzorstvo, čemur se pa Sovjeti izmikajo. Pri dosedanjih pogajanjih niso dosegli bistvenega zblii-žanja, vendar pa so ustanovili raz-orožltveno komisijo pri Združenih
Debele solze je zopet pretakal te dni sosedni klerofašizem nad svojo nadvse ljubljeno »cono B«. Vzrok za veliko žalost je bila lažna vest, ki je prišla na ušesa svetim očetom in msžnarjem pri Sv. Justu, da .so strašne oblasti le cone zabranile praznovati božič. To beležim j s runa kot nov dokaz k;: ko prid? pobožni druščini v naši soseščini prav vsaka še tako brezpomembna \'i>ž za klevetanje naš-2 ljudska oblasti. Te vrste kleveto pridejo posebno prav duhovniškemu časopisju. Pri tem pa pozabljajo, da p:-ed-sl5.'vlja tako pisanje najzgo. vč.rneiši d~kaz o verski svobodi in te.krr.ivji pri nas in da se tolčejo s leni1! op'si sami po zobeh.
Kako pa prav ti ljudje, ki znajo toliko pisariti o naših zadevah, pojmujejo svobodo pri sebi, nam ne kaže le nedavna zgodovina, ko je Italija delila našemu ljudstvu tako svobodo, ki je za vse čase
zapisana s krvjo v življenju tega ljudstva, marveč tudi 'dogodki, ki se dnevno odigravajo pred našimi očmi. Predstavljali bi si, da bi po zmagi »demokracije« v Italiji padel vsaj žarek demokracije tudi na oni del slovenskega ljudstva, ki je imelo nesrečo, da je ostalo se vedno pod njeno »demokratično svobodo«. Z?, zavedne Slovence, nos: ta 'demokracija nekdanje odurno fašistično. lice. Zanje ni. šok., ne knjig, ne pravice izražanja v rnale. rinem jeziku. Za .te ljudi so Slovenci že tako iliiHr.nissimi, da jim ni treba niti lastnih molitvenikov. Marali so sc podsi-i kar v Gorico, .kjer so šele našli neko tiskarno. Toda ti mr.litveniki, namenjeni Be_ neškim Slovencem .niso naleteli na dober sprejem niti. pri vodilni duhovščini, še manj .pa. seveda pri politični oblasti, za katero so Slovenci tam .že davno, prenehali obstojati. Kdor hoče torej v današnji
Italiji v nebesa, imera molili italijansko, ker slovenska molitev ni prida. Tak,o nekako toirej izgleda lista svoboda, ki jo deli prosvetna in cerkvena gosposka pri naših čo. vinističnih sosedih, kjer so navezani na kleveto, kadar obrek.ujejo našo ljudsko oblast, ki omogoča in dovoljuje prav vsem ljudem svobodo svojega verskega izživljanja
»Volk menja dlako, čeljusti pa ne«, pra.vi star pregovor, toda o šovinistih pri sosedih moramo žal ugotoviti, da niti dlake niso menjali. Prav ob novem letu jih znova opajajo predstave o imps.riju, ki ,za njih ni zašel in ki še vedno izteza svoje krempljev Njegovi preroki so napovedali, ■ da bo-lo. leto leto obnove starih izgubljenih postojank iitailijsnstva, najprej seveda na škodo Jugoslavije. Novo lelo bn namreč po njihovih znakih leto »vrnitve« STO v Italijo. Seveda ne bi bili ne šovinisti in ne imperiaM-sti, če ne bi take lepe prilike, k:>-kor so novoletna voščila porab.U za take prerokbe.
•narodih, v kateri se bodo pogajanja med velesilami nadaljevala, kar vendar ohranjuje upanje, da utegne kdaj priti do rešitve tega težkega vprašanja.	I
Mnogo se je lani govorilo, da bi se zopet sestali veliki štirje ter med seboj našli sporazum o vseh perečih vprašanjih. Podoben sestanek bi bilo vsekakor pozdraviti, saj velesile nosijo največjo odgovornost pri vzdrževanju miru. Vendar pa bi morali veliki štirje v tem primeru računati s težnjami .malih narodov. Ce bi pri teh pogajanjih iskali namreč samo novo delitev vplivnih področij, bi le za-mesili kali nove vojne, kot je pokazal primer Koreje.
Drugo osnovno vprašanje, M so ga' načeli Združeni narodi za vzpostavitev trajnega miru v Evropi, je vprašanje združitve vse Nemčije, To naj bi dosegli na ta način, da bi razpisali vsenemške volitve, ki bi morale biti svobodne in iz katerih bi Izšla enotna nemška vlada. V ta namen so Združeni narodi sklenili poslati v Nemčijo mednarodno komisijo, ki naj bi ugotovila, alt so dani pogoji za izvedbo svobodnih volitev. Uspeh le akcije pa je odvisen cd tega, ali bo Sovjetska zveza dovolila delovanje tej komisiji na sovjetskem zasedenem1 področju Nemčije.
■Po pregledu vseh pozitivnih in negativnih sil, ki so si v lanskem letu etale nasproti, ne moremo izgubiti u-panja v mir kljub temu, da nevarnost vojne še danes nI odstranjena. Razvoj mednarodnih dogodkov nam dokazuje, da je lani pobuda za mednarodno dejavnost prešla v roke miroljubnih sil. To pa vsekakor pomeni zmanjšanje vojne nevarnosti, ker omejuje možnost za Sovjetsko zvezo, da bi netila nova vojna žarišča, kot se je to zgodilo na Koreji,
In prav to naglo vzpostavljanje ravnovesja sil in pripravljenost, s katero je tako naglo in jasno odgovoril Zapad, nam dokazuje, da bi bilo napačno primerjati sedanje leto z leti tik pred prvo in drugo svetovno vojno. Tedaj so namreč imele napadalne sile proste roke, ker nihče ni pokazal odločne volje, da bi se jim zo-perstavil. Napadalce je takrat tudi o-pogumilo dejstvo, da je bila ena izmed glavnih velesil to so Združene države Amerike, v izolacionizmu in tako rekoč izven svetovnega dogajanja. Nasprotno pa je današnja mednarodna stvarnost povsem drugačna, ker je Amerika tesno povezana z Evropo in so tudi jasno biri Izrečena svarila proti vsem morebitnim poskusom napada.	It
Kljub temu bi bilo težko izrekati napovedi za leto 1952. Borba med zlim in dobrim, med vojno in mirom se bo tudi letos nadaljevala. Dosedanje ugotovitve pa nam vsekakor večajo zaupanje, da z mirnejšim srcem gledamo v bodočnost.
TRI IZ SOVJETSKE ZVEZE
Učitelj: sovjetska zveza je najsrečnejša 'dežela na svetu. Pri nas ni otroka brez očeta. Vaš očka, otroci, je veliki Stalin.
Mali Saša: A, zdaj šele razumem zakaj so zaprli moža moje mame!
Učitelj: Kdo je bil največji revolucionar na svetu?
Miška: Lenin.
Učitelj: Kdo pa je še večji?
Miška: Stalin je v primeri z njim pravi velikan!
Učitelj: Pravilno! Zdaj pa povej, zakaj?
Miška: Ker je 20 centimetrov višji!
Komisar: Kaj je največja dolžnost sovjetskega vojaka?
Rdečearmejec: Da umre za velikega Kalina!
.Komisar: In zakaj?
Rdečearmejec: Ker mu Stalin želi dobro!
>k
RAZLIČNA MNENJA
Frane: No, Tone, kako Je kaj sedaj, ko si se porcčil?
Tone: Zelo slabo,
Frane' Zakaj pa?
Tone: Zato ker sem dobil tako ženo. ki je najbrž prisostvovala konferenci v Pan Mum Jomu.
Frane: Beži, Tone, saj to vendar ni mogoče.
Tone: Hudiča, kako da nI mogoče, ko na se z nobenim mojim predlogom ne strinja . . .
115! v postojnskem oferaiu
Čez nekaj tednov bo začela delovati nova hidrocentrala Vinodol nad Crikvenico. Električno energijo bodo po 110.000 voltnem daljno-, vodu pošiljali ldo transformatorske postaje v Zagrebu, od koder jen bodo razpošiljali v potrošniška središča. Nova centrala bo sprva, obratovala z enim samim agregatom-, ki je po moči največji kar so jih doslej montirali v Jugoslaviji, ko pa bo obratovala z vsemi tremi agregati, bo znašala njena zmogljivost S4.000 kilovatov. V primerjavi navajamo, da bo imela hidrocentrala Mariborski otok z vsemi tremi agregati 54.000 kilovatov.
Proga ¡Lupoglav — Šialije dograjena za iovorni promei
Železniško omrežje Istre se je razširilo.' Na novi progi Lupoglav-Stalije so ' 25. deccmbra položili zadnje trajnice, ki spajajo 54 km dolgo novo železniško progo. Proga, dasi še nima dograjenih vseh železniških objektov, je vendar že usposobljena za tovorni promet.
Nova proga predstavlja veliko gospodarsko pridobitev predvsem za rudnik Rašo. Njegova proizvodnja — letno okrog 700.000 ton premoga, ki se je doslej dov.ažala v notranjost države preko morja, se bo odslej na.lagala neposredno na železniške vozove in čez Lupoglav in Divačo prevažala v razne predele države in drugam. S tem se bodo prevozni stroški tega premoga znatno pocenili, kar bo v korist vsemu gospodarstvu.
WPQ&K/VJ
Y / / ilAMICI
h'OVA
Vas X

\51«f J ■>'•< fojMtlJA [ ■>¥:;. l-'-V-.-V* i -i. !
M
mmï ■
''XOZWtK&^r.'*
"A'l
t- ■ -v ¿VI i PIV rt. •-'■--,.'! )
■v:-:- ,
Plowh % MM P Is « Ju in
V"--. '>•'
Okrajni ljudski odbor v Postojni je dosegel v preteklem letu kar za. dovoljive uspehe.
V začetku leta je bilo približno 42 milijonov dinarjev dolga, ker ljudje niso plačali vsega davka, Posledica tega je bila, da niso delavci in nameščenci prejemali pravočasno plač, invalidi niso dobivali invalidnin, a oni, ki so soc, podpore potrebni, teh podpor niso mogli dobiti ob pravem času. da ne govo. ritmo o tem, kakšne težave so bile šele v vseh panogah gospodarstva, ker je manjkalo toliko denarja.
OLO je razpolagal s temi investí, cijami: 2,5 milijona dinarjev za dograditev dijaškega doma v Postojni, za cesto Selšček—Otave 6 mil. dinarjev, za gradnjo mlina v Pudobti 2,5 mil. din, za popravljanje in vzdrževanje vseh lokalnih ce-st 3 mil. dinarjev in za obnovo pode. želja pa G,605.000 din.
Zaradi raznih pomanjkljivosti in napak, ki so jih delali nekateri premalo zavedni uslužbenci, je bilo še posebno težko zalo, ker so ljudje gledali z nezaupanjem v ta forum; vendar, ko so izločili lake ljudi, se je začelo stanje kmalu boljšava"!. Ivane.c meseca juirija so za-„ čeli graditi na vseh koncih in krajih. Ze prej pa smo začeli s sistema'ič. liirn delom na vseh področjih, posebna skrb je bila posvečena kroje vniim ljudskim odborom in drugim forumom ter organizacijam; i tem smo dosegli, da se je večina podjetij osamosvojila. Danes že lahko trdimo, da opravljajo vsi svo. je delo tako, kot to želijo delovni ljudje.
Poravnani so vsi dolgovi, urejeno je davčno knjigovodstvo pri OLO in KLO, davki so skoro vsi pobrani in tudi odmera dohodnine za loto 1951 je zaključena. Po podjetjih je bilo 209 pregledov, napravljene so bilance tudi za vsa presaja lela — vseh je bilo 207, Samo uslužbenci pov. za finance so opravili več kot 13.000 ur prostovoljnega dela,
Tudi uslužbenci Narodne banke so pregledali 9(3 raznih podjetij in zadrug in so opravili vsak mesec približno 500 ur prostovoljnega de. ia. Z vestnim in požrtvovalnim delom ljudi po podjetjih, zadrugah in KLO ter odborih množičnih organi, zaciij smo uredili vse fin.aič-io poslovanje.
Na področju komunalne dejavnosti je treba ugoto.v:,'.! to, da bo mlin v Pudo-bu kmalu dograjen, cesta Selšček—Otave je že izročena prometu. Za dograditev te cesto (dolžina 5 km) je bilo uporabljenih le 4,5 mil. dan; nadaljujejo 2 gradnjo ceste proti Rakitni, ki bo dolgo 800 m. Cesta Rakek—Star-i trg je hila popolnoma obnovljena in tu so opravili člani Fronte de;o v vrednosti 2,769.816,— din. Lokalni promet je presegel plan za 16 %; nabavili so nov avtobus.
Zelo velike uspehe pa je imel o-krajni ljudski odbor pri elektrifikaciji vasi. Pripomniti je treba, da so bila vsa ta dela izven plana. Doslej je napeljana električna luč že v 19 vaseh, v teku pa so dela še za 37 vasi. Ves material, ki je potreben za -eltktrificiiranja teh krajev, je že pripravljen. Napeljali so 10 tisoč 200 metrov daljnovoda in 25 tisoč 140 metrov voda za nizko napetost. Zgradili so tudi 4 transformatorske postaje. Letos pa bo treba še zgraditi 23.760 m voda za visoko in 53,640 m za nizko napetost. Doslej je bilo investiranih 11,227.161 dinarjev in je opravljenih čez 57 tisoč ur prostovoljnega dela. To je največji uspeh v letu 1951.
Poleg tega so v Postojni obnovili osnovno šolo v Hraščah, osn. šolo v Postojni, dijaški dem, prosvetni! dom in še druge kulturne in upravne stavbe-; za to sta bila investirana 2 mil. dinarjev.
V	teku so dogovori za večje nabave strojev in prevoznih sredstev jz inozemstva.
Plan proizvodnje lesa je izvršen nad 85%. Sekcija za pogozdovanje Krasa je le.tos pogozdila s pomočjo OLO 328 ha godieav. Zasadili so nad 345.000 sadik, posejali 1200 kg semen raznih gozdnih dreves, počistili 150 ha gozdov in napravili načrt za sečnjo lesa v gozdovih za 20 let.
Posebno vidni pa so tudi uspehi na kulturno prosvetnem področju, Saj se lahko ponašamo z gledališčem za Slovensko Primo.rje in 2 delom, ki ga opravljajo vse Ijucl-skoprosvetne organizacije.
Zavod za soc. zavarovanje je najboljši v LRS in ga postavljajo kot vzor vsemi ostalim. Prav take je bil statistični urad OLO dobil republiško nagrado.
V	borbi proti špekulantom in drugim sovražnim elementom se je
POSTOJNA V ZIMI
Za obnovo podeželja je bil nabavljen ves gradbeni material, ven. dar obnova ni bila izvršena, ker so se possmezniki-korislniki premal-o zanimali in premalo skrbeli za t-v. da bi vse dokončali. Tudi tu je bilo 19.455 ur prostovoljnega dela.
Kmečke zadruge so se zelo okrepile in ustvarile dobra gospodarske in politične ^pogoje za nadaljnji razvoj. Vršijo se priprave za fjor.ia-c i jo zemljišč in rcorg.anlaacijo KDZ Nabavile so nove traktorje in dobile nekaj rabljenih cd Ustroja in kupile mnogo drugih strojev, kosilnice, pluge, motorne črpalke itd. Splošne kmetijska zadruge pa s-i dosegle uspelh zaradi tega, ker so preusmerile svoje delo v proizvod-njo in predelavo ter začela dobro gospodariti.
izkazala Ljudska milica, kajti odkrila je 217 špekulantov in saboter, jev, ki so' pfekupčeva.li z lesom in imeli preko 7,5 mil. din promet?.. Ljudska milica OLO Postojno ie zasedla 4. mesto v tekmovanju za 10. obletniro L M v Sloveniji in prvo mesto v tekmovanju v čast 10. obletnice JA, dočim je bila postaja ljudske milice v Razdrtem na 3. mas tu v LRS.
Okrajni odbor OF je denarna močno podprl gledališče za Slov. Primo rje 'ter okrajne odbore, ljudske prosveta, ljudske tehnika. ZB LMS in druge. Vsekakor je treba pohvaliti mnoge požrtvovalne u-s'iuzbenee OLO, ki so s prekournim delcm pripomogli k temu, da so bili doseženi tolikšni uspehi.
Bogo.
..............111111111..................................................................................1111......umnim.....1111.....minimumi.....1.........................................................................................m.....mm..............................................................................1111111111.................um..............................................
Makedonija me je vedno najbolj vabila, bolj kot vse druge pokrajine naše države. Za vsakega od nas je predstavljala ita dežela nekaj posebnega, daljnega, pravljičnega, prav eksotičnega. Vendar mi •je bi.la nehote dana prilika videti precejšen kos Evrope, preden se mi je posrečilo spoznati ta čudoviti kos najjužnejši del naše države. Sele, ko -me je doletela sreča prisostvovati v drugi polovici septembra kongresu profeseorjev-geografov v Makedoniji, sem podrobneje spoznal njeno pokrajino in ljudi.
Daleč je ta zemlja, .tako daleč z vlakom, da je preje prispel v Zagreb z av.kmom profesor Harri-s iz Chicaga v Združenih državah ame_ riških, kol mi iz Ljubljane v Skop. ■1 je. Moja pot na jug se je vedno končala v Beogradu. Tam sem •večkrat stal na Kalimegdahu, stari beograjski trdnjavi, odkoder se mi je odpiral veličasten pogled na sotočje Donave in Save 'ter širno sla. Ivon-sko ravan. Takrat mi je vselej uhajal pogled joroti jugu, proti deželi senca. To sončno Makedonijo sem vedno primerjal z nošo S'ove_ nijo in jo vzljubil zaTadi številnih njenih sorodnosti. Prva leži tta skrajnem -severu, druga na skrajnem jugu naše države. 2e cd pam-
t i veka važna
so vodila prometna
p-reko Slovenije pota od Trsta
preko Ivrasa in Postojnskih vrat. v Ljubljansko kotlino .-in dalje navzgor v Alpe. Makedonija je postala centralna balkanska pokra, jina zaradi -poti, ki vodi od Soluna preko znamenite naravne vodne ceste Va-rdar. Morava v Podonavje,
Obe naravni izhodišči in skrajni točki teh zaledij .sta' odtrgani od narodnega telesa, Trst od Slovenije, ■Solun od Makedonije. Trst je bil odtrgan po prvi svetovni vojni 1918, Solun pa po balkanskih vojnah 1. 1913. Obe deželi sta doživljali enako usodo, Slovenija tisoč-leitno habsburško, Makedonija pa poltisočletno otomansko hlapcev, stvo. Nas sta preganjala nemško plemstvo in buržua*zija, Makedonce pa turško plemstvo — spahije in grška cerkev, ki sta imela Makedonce le za objekt izkoriščanja.

©LAVNA REKA MAKEDONIJE VARDAR, V OZADJU SKOPLJE
Prav tako sta si od vseh južno-slovanskih jezikov najbolj podobna slovenski in makedonski Tudi slovanska apostola brata Ciril in Metod sta v 9. stoletju učila panonske Slovence in jim pisala knjige v jeziku makedonskih Slovenov. Vseh deset, dni kongresa sem se sijajno razumel z brati Makedonci. Pogovarjal sem se <2 njimi v slovenskem jeziku, oni pa so mi odgovarjali v makedonskem jeziku. Slovenci pra. vimo na primer vprašanje, Makedonci prašnnje, mi že, oni uže, mi dež, oni dožd itd. Se v enem oziru kažeta oba deželi precej podobnosti. Borba za kruh je pognala marsikaterega našega človeka v daljne celo prekomorske kraje. Prav tako je moral tudi siromašni Makedonec s trebuhom za kruhom v tujino na delo na peealbo.
Tudi po pr.irodi svoje zemlje je Makedonija zanimiva in bi jo mogli primerjati s Slovenijo. Saj je tudi ona močno gorata dežela. Drugi najvišji vrh v naši državi. Korab 2.764 m leči ob albanski meji. Tudi Tur čin ni dosti nižji in bi ga lahko kar primerjal z našo Skrlatico. Vendar so naša slovenske gore različne cd makedonskih, ki so mirnejše, manj prepadne in oblih cblik zar.ad.' drugačnih kamenin. V vsem zapadnem delu Ljudska republike Makedonije so prav posebno visoke gore, visoke tudi do 2.500 m, V teh makedonskih gorah, zlasti na Sarplanini so izvrstni
prirodni pogoji za smučanje in iuristiko. Makedoniji manjka le prometna mreža in turistična .udob. nost.
Tudi na vzhodu Makedonije so visoke gore, ki v Pir.inski Makedo,-•niji na bolgarski strani dosežejo celo večje višine od našega Triglava. Zato n'i čuda, da so dali Makedonci v svoj grb tudi gore. Vmes med višjimi goratimi predeli leži v kotlinah nižji svet. Koiiline pa so ločene med seboj po ožjih grlih Teh kotlin je veliko -po vsej Make. doniji. V glavnem bom opisal kotline zapadne.go dela Makedonije, ker nc.3 js pot vodila prav po tem najbolj zanimivem svetu iz Skopske kotline preko Velesa, prelaza Pletvar v Bobuni planini, mimo re. zidenee Kraljeviča Marka v Prilepil, v kotlino Pelagonijo, skozi Bitalj na Prespansko in Ohridska jezero z Ohridom in po znamenit: soteski Črnega Drina, preko De-barksega kotla in planine Bistre 7. največjo jugoslovansko zadrugi Lazaropolje in preko Mavrovskega kotla z največjo makedonsko hidro. cc.nlr;.'o v Tetov-sko Kotlino pod Sarplanino in od tod nazaj v Skop. lje. Vseskozi nas je spremljal« pravo slovansko gostoljubje. Make. clonska vlada je za 200 udeležencev preskrbelo kljub pomanjkljivem prev,- znern parku 10 ajvtcibusov, s katerimi smo prevozili okrog 500 kilometrov nadvse zanimive poli.
(Nadaljevale sleda), -
Pravična ocena današnjih zdravstvenih prizadevanj v Istrskem o-krožju govori za ljudsko oblast. Ustavimo se ob bolnišnicah, ki pričajo o težavah in uspehih naše zdravstvene službe.
Pred vojno, pod Italijo, so bile bolnišnice v Kopru, Piranu in v Bujah hiralnice, ki niso zaslužile naziva Ospedale v današnjem najbolj skromnem pomenu besede. Hi. ralnici v Kopru in v Piranu sta imeli sicer vsaka svojega zdravnika, vendar pravih bolnikov nista sprejemali. Vsakega resnejšega bol. nika so napotili v Trst. Trst je imel
UMETNO STARANJE VINA
Ker prerstavlja staro vino nedvomno prednost nad novim, so ga že dolgo poskušali ustarati na lime t ne načine. Francoz Déribèxè je predlagal zato uporabo Infrarde. čih žarkov. Vino pošljejo skozi vrsto PYREX steklo, ki jih ožarjajo 7. infrardečo svetlobo. Tako obdelano vino spremeni barvo, delno zgubi kislost in prevzame vse prednosti! dvoletno naravno ustaranega vina.
skoraj vse, kar je poznala takratna moderna medicina — čeprav ne za vsakogar — Istra sama pa ni imela skoraj ničesar. Tri hiralnice z dvema zdravnikoma in s skupno 70 posteljami, to so bile edine napol zdravstvene ustanove v današnjem Istrskem okrožju pod Italijo. Pravih bolnišnic — razen sanatorijev v Valdoltri .in v Ankaranu — na tem področju ni bilo.
Interni in porodniški oddelki, na. stali po letu 1946 v Kopru, Piranu in v Bujah, imajo danes s kirurško bolnišnico v Izoli, odprto 1949, skupno 390 postelj. V naštetih oddelkih dela deset stalnih zdravnikov. Pomaga jim šest zdravnikov specialistov, ki se vozijo v istrske bolnišnice iz Ljubljane. Danes se ■zdravi pretežna večina bolnikov v domačih bolnišnicah. Leta 1947 so sprejele bolnišnice in porodnišnice Istrskega okrožja skupno 2.056 o-seb, leta 1951 (do 30. 10.) 4.880 oseb. Leta 1949 je bilo izvršenih na kirurgičnem oddelku v Izoli 365 operacij, leta 1951 (do 30. 10,) G55 operacij. Leta 1947 je bilo porabljenih za investicijska dela v bolnišnicah nekaj več kot 200.000 ju-golir, leta 1950 preko 7 milijonov
NAJHITREJŠE LETALO NA SVETU
Poizkusno letalo tipa »Douglas-Skvrccket« je doseglo dosedanjo največjo hitrost in sicer, po neuradnih podatkih, 2.400 km na uro ter višino 23.000 m. Letalo je zgrajeno na raketni pogon in kot pogonsko sredstvo služi tekoči kisik z etilalkoholom pod visokim pri-iiskem. Radi velike poraba goriva (860 kg na minuto) traja zagon le malo č^sa in je nemogoč samostojen odlet s t al
PRODUKCIJA AVTOMOBILOV PRI GENERAL MOTORS CORP.
Produkcija avtomobilov pri Gen. Mot. Corp kaže v novembru in decembru p. '1. zmanjšanje radi omejitve 'dostavljenih surovin. V novembru je bilo izdelanih 154076 osebnih avtomobilov napram 215963 avtomobilom v istem mesecu prejš. njega leta in 176229 v oktobru. Pro. dukcija osebnih avtomobilov tipa »Chevrolet« je padla v primeri s prejšnjim letom za 75595, »Buickov«
pa za 27549 enot. Tovornih avtomobilov je bilo izdelanih 36866 na.
pram 40747 prejšnjega novembra. *
PROTIAVIONSKA ZAŠČITA Da bi se ubranih pred nevarnostjo bodočega atomskega bombar. diranja so iznašli zaveso iz posebne tkanine, impregnira.no z alumini. jem in svincem, ki. jo 'lahko namestimo v eni minuti. Zavesa ne ščiti samo pred steklenimi drobci, ampak j.e nepropustna, negorljiva in obvarje pred atomskim in toplotnim žarčeinjem,
$
SVETOVNI REKORD V GliADO VANJU Nemški gladovniik Peter Geb-hardy je končal 16. 12. 1951. leta v Kanlsruhe nov svetovni gladovni rekord z 66 dnevi i.n 4 urami. S tem je presegel dosedanji rekord Fran. cc.za Fakirs Burma za 5 dni in 4 ure. Gebhardy je med postom zgubil 30 kg ¿eže. V 66 dneh je pokadi! 3.800 cigaret in spil 209 steklenic mineralne vode.
Jadranske obale, kjer se morje glo. boko .zajeda v kontinent. Obljudili so ta košček zemlje, ki je gospodarsko in strateško važen. Ker so na tej pretežno s slovenskim prebivalstvom naseljeni zemlji gospodarili tujci, ki našemu ljudstvu niso dopuščali, da bi se uveljavilo na mcirju. temveč so ga cd tega nasilno odvračali, a obalo naseljevali z neslovanskim elementom, se naš narod nikakor ni mogel uveljaviti na morju. Sele narodno-osvobodilna borba nam je omogočita, da se tudi mi Slovenci, vsaj v skromni meri, izkažemo na morju. Junaki, ki so svoja življenja dali za svobodo, so ga dali tudi za naše morje.
Tudi v najnovejši zgodovini med. narodnih odnosov se srečamo z že znano značilnostjo iz prejšnje dobe, da še vedno nismo dobili na ozemlju Slovenskega -Primerja, čigar politični gospodarski center je Trst, popolne svobode, niti ne pravice gospodarskega izkoriščanja lo. kalnih pogojev, ker še ni splošno priznana suverenost našega ljudstva. marveč so umetno skonstruirali kompromisen izhod iz naspro. tujočih si teženj v obliki vmesne državice STO. Vsak dan jasneje občutimo, da nam ns privoščijo izkoriščanje vseh možnosti, ki izvirajo iz suverenih pravic na tem predelu morske obale. Le odločnosti naše ljudske oblasti, ki uživa mednarodno priznane pravice ukrepanja t>od zaščito VUJA je pripisati, da je z izvajanjem reform v skladu z našo socialistično družbeno ureditvijo uresničila vsaj deloma težnje našega ljudstva po morju in po pridobitvah iz področja pomorstva. Dobar del našega ljudstva ima zdrav političen in gospodarski čut in.zna tudi ceniti pomen in važnost izhoda na morje, kakor tudi potrebo pomorstva za našo skupnost. 'Mnogo je pa še .takih med nami, ki se tega ne zavedajo in tako v javnem in privatnem življenju ravnajo mc.rda nehote proti interesom naše skupnosti. Kdor je vsaj malo verziran v ekonomiki, ne bi potreboval obsežnega tolmačenja. Vsekakor pa tudi tukaj ne more izostati razčiščevanje, pojmov in širitev jasnih pogledov za naše potrebe in zahteve časa, ker hočemo ostaiti progresivni v svojem delovanju .in priboriti ljudstvu, ka. teremu služimo, tudi na tem področju vse pogoje političnega, gospodarskega in kulturnega raizvoja. Ce preidemo na vprašanje upravičenosti obstoja in daljnjega. razvoja Pomorskega tehnikuma v Piranu, nam že po teh nekaj uvodnih bese. d ah ne metre biti težak pravilen odgovor, ker lahko ugotovimo, da na.š zavod predstavlja eno cd mno. gih in sicer izmed najboljših oblik afirmacije slovenskega ljudstva na morju. V njem vzgajamo našo mla. dino za .razne poklice v pomorstvu .in ji nudimo osnovo potrebnega, znanja iza prakso, jo utrjujemo v moralno političnem, strokovnem in
AVTOMATSKA METEREOLOSKA POSTAJA
kulturnem pogledu. Dokler bo deloval Pomorski tehnikum v Piranu, je preskrbljeno za neprekinjen do. tok novih kadrov med odhajajoče pomorščake z morja, kakor to dokazuje že kratka doba obstoja od leta 1947 do 1951, ko je že lepo število kadetov navtikov- in strojnih asistentov na praktični plovbi Pomorski tehnikum v Piranu je dolgo pričakovani plod narodnoosvobodilne borbe, ki ga ne kaže zanemariti, še manj pa zametavati, marveč čuvati in razviti do čim boljših uspehov v njegovem delovanju, ker postaja obenem matica vseh slovenskih pomorščakov, ki so že dolgo iskali organizacijsko obli. ko svoje povezave. Zato pa' je tudi potrebno pri reševanju njegove problematike upoštevati vse čini-telje, ki ji pomagajo doseči tako postavljen cilj v korist naše skupnosti.
POMORSKI TEHNIKUM V PIRANU IMA SVOJO BARKO
Kulturnoprosvetno delo v idrijskem okraju
Da se je kulturnoprosvetno delo v idrijskem okraju v letu 1951 precej razživilo, je pokazala skupščina Ljudske., pro svete v Idriji, katere se je udeležil tudi tov. France Bevk, predsednik IO LP Slovenije.
Iz poročila, ki ga je podala tajnica okrajnega odbora LP v Idriji, je razvidno delo prosvetnih društev in raznih sekcij v okraju. Prosvetno delo je bilo v času delovanja tako imenovanih Prosvetnih svetov zamrlo; razgibalo se je šele po ustanovitvi društev, v katerih se članstvo dan na dan množi. Nekatera društva še vedno životarijo čeprav imajo boljše razmere kot druga.
Životarilo je IZUD na Kladju, ki pa je zadnje čase pokazalo več dobre volje. Slabo razgibana prosvetna društva so: Ravne, Zakriž, Bukovo, Ze-lin in Sebrelje. So pa vzroki, da nekatera društva ne delajo: nimajo materialnih sredstev in prostorov za prireditve.
Največ uspeha so žele prireditve: Zenitnev, Kralj na Betajnovi, Razvalina življenja Glavni dobitek, Ogenj in pepel, A njega ni. Volkodlaki in
Domen, ki ga je gledalo 2303 gledalcev.
Trenutno imamo v idrijskem okraju 24 društev z 61 sekcijami in 27 knjižnicami, ki so v glavnem še vedno šibka točka, če izvzamemo Idrijo, Cerikno Planino, Hotedršico in Sp. Idrijo.
Prosvetno delo se je letos razširilo tudi na razne tečaje. Na Kladju se je končal enomesečni gospodinjski tečaj, vršijo pa se tečaji še na Reki, v Gor. Kanomljah, Počah. Sebreljah ln Novakih.
Problem zase je še Ljudska univerza. V Idriji je bil izpopolnjen odbor LU. na novo sta osnovani v Cerknem 'in v Črnem vrhu. Želimo, da bi pritegnili ljudstvo z dobrimi -¿redavanji!
V pretekli jeseni je bila dokončana velika prosvetna dvorana v Sp. Idriji, kjer pa na žalost preveč plešejo in premalo skrbe za kulturne prireditve. In žalostno je, da se mladina v veliko večjem številu udeležuje plesov.
Pri diskusiji so delegati postavljali razne predloge za zboljšanje kultumo-presvetnega dela na vi-Sl.
Jeram Janez
šnice v
in leta 1951 preko 20 milijonov dinarjev.
Osamosvojitve bolnišnic ni zahte. vala edinole razmejitev STO na dve coni. Zahtevala jo je ureditev •zdravstvene službe v korist -ljudstva.
Bolnišnice zdravijo bolne in vpli. vajo preko bolnikov na zdrave. Na šavrinsko primorskih Meh, v zaledju Trsta, kjer se prepleta zaostalost z lažno naprednostjo, primitivizem z importiranim modernizmom, je zdravstveno vzgojna vsebina medi. cinske aktivnosti prav posebno važna. Ne smemo pozabiti, da je bila slovenska Istra še nedavno zaostala provinca imenitnega Trsta. V zdravstvenem oziru je Trst Istro zanemaril in razvadil obenem. Medicinska kupčija je segala v najbolj oddaljeno istrsko vas. Podeželski doktc.rj.i, ki so delali v naglici in v medsebojni konkurenci, v napol kolonialni deželi in predvsem za denar, o posledicah svojega šarlatanstva niso razmišljali. Vcepili so ljudem naivno zaupanje v šponte in medicine, v žarke in specialne kure. Mnogi so operirali bolj zaradi denarja kot zaradi medicinske indikacije, abortirali so in odstavljali komaj rojene otroke cd
Za vremenske napovedi je važna točnost atmosferskih meritev v raznih krajih zemlje. Da bi merili vremenske prilike v nedostopnih krajih, so Američani zgradili celo avtomatsko metereološko postajo, ki jo s padalom spuste na določeno mesto. Priprava sproži z avtomatskimi mehanizmi registracijo mete. reoleških meritev, ki jih v časovnih presledkih tudi sama oddaja.
pa še v političnih in strokovnih krogih, predstavlja trenotek izha. janja novega časopisa, ki si je nadel ime morskega predela, ob kate. •rem živimo, poudarjeno priložnost, da se. obnovijo pravilni pogledi in •utrdi pomorska miselnost kot perspektiva za bodočnost, za katero se borimo z izpolnjevanjem gospo, idarskega plana tudi v pomorstvu.
V prvi in novoletni številki časo. pisa, ki mu želimo čim večjo publi. oiteto, bi se moral uvrstiti obsežen članek, ki ga pa z ezirem na omejen prostor ne moremo objaviti, pač •pa naj nam bo dovoljeno, da nazna. čimo vsaj bistvene točke naše razprave. Lotimo se konkretnega vprašanja:
ODKOD PRIHAJA ZAMISEL USTANOVITVE IN KAJ PREDSTAVLJA POMORSKI TEHNIKUM V PIRANU?
Davna je bila težnja našega ljud. siva k morju. Hrepenenje po obvladanju morske plovbe se je ohra. nilo skozi dolgo obdobje zgodovine našega ljudstva in se celo še stopnjevalo. Pri obči selitvi narodov se naši predniki niso ustavili nekje sredi, evropskega kontinenta, mar-.več so prodrli do severnega dela
Kdor išče odgovore na različna vprašanja, za katera se zanima naša javnost in tudi zahteva nujno .rešiitev, se ne bo mogel izogniti vprašanju pomorstva in pomorske problematike. Pri teh igra vidno vlogo strokovno šolstvo zaradi potrebne dopolnitve strokovnega pomorskega kadra. Brez lega bi morala vsaka delavnost sčasoma prenehati, usahnili bi viri dobrin, ki jih ne moremo pogrešati, če si želimo lepše čase in boljšo bodočnost ■na poti izgradnje socializma.
Čeprav je bila že marsikatera beseda izrečena v javnosti, posebej
RAVNATELJ KAVŠEK
NAS MORNARSKI NARAŠČAJ
y
(Resnična lovska zgodba iz Čičarijej
Cicarija je dežela, ki zavzema hriboviti del severne Istre, v glav. nem'po gorje, ki seže od Slovnike do Brgúdca in Sije, Severna meja le pokrajine je državna cesta od Kozine. do Rupe. Na' splošno govorimo o Cičih večkrat zanič,iljvo: Kol. ne kot Cié. ¡Ni za Ciča barka itd. Kar se .tiče kletvin, moramo priznati, da bi iz teh sestavil 'epe »li-tanije«. Glede »barke.« je znana stvar, da gorjanci niso bili nikdar pravi mornarji. Zato pa so Ciči enani kot prebrisani ljudje, ki jih je težko, ukaniti. Znan je tudi pregovor; Trd kot Cič. Ciči so zelo' odporni .ljudje, trdi kakor njihova skalnata dežela. Trda in neizprosna borba za obstoj je ojekle-nila njihovo telesno odpornost in prekalila značaje. Ostali so pa pri vseli nezgodah vedno isti. Italijani s svojo »asimilacijsko politiko« niso pustili v tej deželi namanjše sledi svoje »kulture«. Ne smemo pozabiti. na njihovo tihotapsko tradicijo. Na 'to obr.t so jih silile razmere. Mogoče je hodil že Martin Krpan po istih stezah s svojo kobilico, ko. der so »švercali« Ciči. Se dosti zanimivih stvari bi lahko povedali o teh ljudeh, ali vemo, da naši bralci postajajo že nestrpni. Nekaj mordmo vendar še omeniti preden preidemo k obljubljeni zgodbici. O-menrli smo. da je Cicarija gorata. Obstajajo še vedno, čeprav močno izsekani gozdovi, v katerih živijo cele črede srn. Po gmajnah in pašnikih sé'pasejo zajci. Po kraških votlinah se plazijo lisice, še volkovi niso do danes' zapustili teli krajev Kaši- ovčarji bi nam vedeli povedati,"koliko ovac jim je že raztrgala ta zver. Samo ob sebi js umevno, da so bili .in so danes čički lovci . znani daleč naokrog. Naši lovci so imeli že priliko spoznati nekatere cd teh »korenjakov« kot je n. pr. Jure iz Gojakov. Ta je menda prvak vseh istrskih lovcev. 'Mogoče je nekaterim našim mladim, še malo-izkušenim lovcem, povedal, kako bi z enim strelom »zbil« k?,r dve srni, ali kako je nekoč .za neko ograjo čakaj zajca, ki je hodil na zelnik pa
neki_ določeni stezi. Zajec pa si je takrat izbral drugo pot. Skcčil je čez zid .in slučajno našemu lovcu na glavo. Lahko si mislimo, kako se je Jure prestrašil in da mu je ta dogodek ostal za vedno v spominu.
Pred loti je živel v Golcu, čički vasici, ki pripada Sloveniji, znani vaški čuvaj in lovec Tone Slosar. S Ta je marsikaterega dolgoušca spravil s tega sveta in marsikatero roparsko lisico je doseglo zrno nje. gove puške.
Bila ja mrzla zimska noč, Sneg je deloma pokril kamenito in z bri. njem obraslo gmajno in obzidane kraške travnike. V takih nočeh prihajajo najrajši na njivice posejane z deteljo in to njihovo slabost je hotel omenjenega večera izkoristiti naš Tone. DetelTTsče je bilo v majhni ogradi nedaleč od vaškega pokopališča. Luna je s svojo bledo sve. tlobo obsevala spečo mrtvo naravo. Naš lovec se je usedel na »gr-mačo« kamenja, obraslo z brinjem, in tam mirno čakal plačljivega dol. goušca. Na kolenih mu je počivala njegova zvesta spremljevalka -— dvocevka. Prebrisan kosmatinec se ni hotel cd nikoder prikazati. Tonetu je postajalo že dolgčas in zeblo ga je. Večkrat je posegel po steklenici domačega brinjevca, da si ogreje premrzle ude. Nenadoma je nekaj zašiimelo. Skozi kamenje in brinje se je počasi' pomikala proti ogradi čudna zvar. Pri bledi mesečini je bilo.-težko določiti, kaj je. Tone je z lovsko previdnostjo napel petelina na puški Pri vsej svoji ostrovidno.sti in izkušenosti ni nio.gel spoznati, če je bil zajec, kuna ali lisica. Druge živali se navadno po noči ne /klatijo okoli.
Ko se je bil Tona malo zganil, jc ponovno 'zavladala tišina. Živčna napetost lovca pa je iz minute v minuto naraščala. Zopet se je žival zganila in Tone je spoznal, da ni več š!o ni ti za zajca, niti za lisico — temveč za neko čudno »pošast« neproporcionalnega tel.-rsa ligo tov i,1, da ima čudna zver kr.r dve glavi. Ob',11 gn je mrzel pot in
čudne misli so mu švigale po' razburjenih m-r.gan.ih. Nehote mu je pogled obstal ;na kapeli vaškega pokopališča. Čeprav ni verjel v prazne vaške coprnije in strahove, mu je vendar postalo tesno pri srcu. Vzdigni! je dvocevko, pomeril v smer, cd koder jo prihajala zver •in sprožil. »Pošast« se je zganila in nekam čudno zaječala. Tone ni pa oddanem strelu dolgo časa premišljal. Z vso naglico je vzei puško iin jo odkuril, kakor so ga nesle noge čez njive in doline. Prišel je malo k sebi le, ko je prestopil hišni prag.
Naslednje jutro je vstal že ob zori in odšel z nekaterimi vaščani na ili.ee mesta, kjer se je »pošast« prikazala. Kaj so ugotovili? Prav pred zidom ograde je ležal lep lisjak in še vedno 'držal v gobcu kar dve kokoši, ki ju je isto noč ukradel v
nekem vaškem kurniku. Dr. F. J., *
DVE LOVSKI
»Miha je stavil z menoj, da bo na 'ovra toliko ustrelil, da ne bo mogel
nesti.«
oNo, in kdo je stavo dobil?«
»Miha, ustrelil je kravo.«
*
»Tcne je nravi], da je bil >na lovu In da je ustrelil dvanajst rac.«
»Meni oa je govoril o štiriindvajsetih racah.«
»Fctem se mu .pa gotovo zdi, da si ti še cr.krat bolj neumen kot jaz!«
NAPAČNA SODBA
Milan se z ženo zednje čase nič kaj dobro ne razume, Nje.gov prijatelj mu zato svetuje naj bo kolikor mogoče nežen z njo in naj jo vsak dan, ko ec vrne 'iz službe, poljubi.
Milan'je sklenil, da bo prijatelja ubogal in je, ko je prišel .zvečer domov, ženo objel in .poljubil. 2ena ga je pa smeje se odrinila in rekla:
»Danes imam pa res slab dan, Najprej sem razbila najlepšo vazo. potem mi je c'.'rok .polil namizni prt s črni-lem, zdaj pa si še ti pijan.«
okrožju
materinih prsi, zdravili zdrave in zavajali ljudstvo v hipohendrijo, Slabili so življenjsko moč ludstva, čeprav se dalekosežnosti svojih prestopkov niso zavedali. Pred sovražnim ognjem in mečem se je postavilo ljudstvo v bran, sleparije s špontami. kiretami in žganimi pijačami pa ni spregledalo.
Brsz lastnih zdravstvenih usta-, nov bi bila borba z zakoreninjenimi zdravstvenimi razvadami in z zdravju škodljivo tujo miselnostjo nemogoča.
Močni socialni .in moralni razlogi so se strnili s političnimi in z ekonomskimi zahtevami. Od leta 1947 do 1951 je izplačala ljudska oblast iza zdravljenje bolnikov v tržaških bolnišnicah 133 milijonov lir Množili so se primeri napačnih računov v našo škodo. Vedno več naših bolnikov je bilo sprejetih v Trstu ali zadržanih v tržaških bol. nišnicah brez prave medicinske potrebe. Korist Istranov je zahtevala vedno bolj določno čim večjo osamosvojitev bolnišnic v Istrskem okrožju.
*V ta namen smo storili od leta 1947 do danes že dosti. Nekatere načrte bomo izvršili v najbližji bo. dočno'sli. Spomladi br.mo odprli nujno potreben otroški oddelek s 30 posteljami v Koprski bolnišnici. Pospešiti bo treba ureditev pred leti dograjenega oddelka r.a nalez-ljove bolezni v Piranu, kjer bo dobil prostore obenem higienskih za. vod, center preventivne zdravstvo, ne službe. Urediti bo treba moderno centralno porodnišnico v Izoli. Skrb za zdravje mater in otrok ne more priti do iizraza brez novih izdatkov v njihovo korist. Za sanatorijem v Ankaranu, ki so ga odprli v aprilu 1951 s 100 posteljami, bo treba izročili svojemu namenu sanatorij za kostna tuberkulozo v Valdoltri; Oba Istrska sa-natorija, zgrajena za časa Avstrije,
bosta koristila domačemu prebival. i~,tvu vse drugače, kakor sta mu koristila ped Italijo, kjer sta bila sicer pod dobrim vodstvom in u-gledna, toda nista služila predvsem domačinom. Zaradi boljšega sodelovanja treh bolnišnic, ki so druga od druge po komaj 5 km oddaljene in ki se medsebojno dopolnjujejo, pa tudi zaradi boljšega in cenejšega poslovanja v njih bo treba organi-
SLOVENSKA BESEDA
i.
Tale predalček je namenjen naši pisani .in govorjeni besedi. Ce bo mogoče, bomo vsak teden prav na kratko in vsem razumljivo obravnavali različna vprašanja, ki se tičejo nas in .slovenskega jezika. Iskali bomo vsakdanje napake, odkrivali lepoto, spoznavali moč naše govorice in razlagali besede; razčlenjevali ibcmo dobre in slabe sestavke, študirali zgodovino maleri-njga jezika ter ob vsem tsm krepili narodno zavest,
Da bo ta stvar zanimiva in poučna, vabimo že danes rse ljubitelje in poznavalce naše besede, cln. v tej rubriki kakorkoli sodelujejo. •Cim večji bo krog naših 'rniocv in svetovalcev, tem lepše bo de!o, tem prijetnejše bo branje.
s
Ime ne.lesa novega tednika jc SLOVENSKI JADRAN. Dlh:o besedo večkrat napačno neg! .š: m:>. Zapomnimo si takoj, da moramo, poudariti', prvii a; Jadran, rod Jadrana. (Ker tiskarna nima cstr.ivca, bcm:> z.a noglašavanje uporabijo',! le krat i ve:!) Ce boste šii k prodajalcu černikov. mu boste rekli: »Dajte mi, prosim. Slovenski Jadran!« Obe besedi ipišami z va'iko .začetnico, ker je to naslov, trna lista.
Razen c .'olike Jadran poznamo tudi lastno ime Adr.ija, prid. adri-janski. Katera cd teh dveh oblik je naša? Obe! Razloček je le v tem, da je dobil drugi samostalnik samo domače obrodilo -ija, prvi pa tudi pristavek j-, s katerim si je že ■stara slovenščina pomagala, če se je ibescdn začenjala s samoglasnikom, n. pr,: jssl.i, jasli (prim, nem. essen). jagnja (pr'm. lc.t. agnus), narečno še sedaj jablana za Ljubljana, jrgla za igla, j.ime za ime, .Morda bi življenjskost besede Jadran utemeljevala tudi preprosta pr.imenska naslonitev na jadro, jadrati, Vsekakor pa je beseda prccej stara. Dokacano je, da Imata tako slovenski Jadran oz. Adrija kot Italijanski Adr.ia oz. Adriatlco sku. pen izvor v krajevnem imenu Atrin (kar pomeni »orno mesto«), ki so ga c.b morju pred vrč ko 3000 leti ustanovi! zgodovinsko malo •opredeljeni Veneti.
»Buči, morje adr.ijansko, bilo nekdaj si slovansko!« ja leta 1862 zapel na,d bednim življenjem razo. čarar.i pesnk Simon Jenko, Danes ta dan so časi precej drugačni in ■zato prr.v po praV.ir,' lahko zapišemo; S'ove.-ski J a dr m. Pri tem po m v; Hm i '"e na l.o. kac ja naše vedno bilo in kar bo tudi ostalo!
S. S.
Pisec črtice je hI AM O'i'LAHKItTY, anglosaksonski pisatelj in .'.•(?{/.; p-ikolcnja, ki so je roclil pred pet in petdesetimi leti. nt: ficis izmed Aranskih otokov ob zahodni cbali Irske hi eni O Flaherty je revolucionar in. jc aktivno sodeloval v cevobčdilni vrjn:, ki so jo Irci vadili dolga leta za svojo svobodo.	z
Po razgibanem in pustolovščin polnem življenju svojih, mladih let, se jc oprijel pisateljevanja in postal kmalu znan po svetu po svojih delih, v katerih opisuje čisto realistično in včasih z brutalno okrutnostjo, ki meji tu in lam že na sadizem, svoje rojake, večinoma ljudi iz nižjih slojev, ki v večnem boju s skopo zemljo, z vladajočim režimom Angležev in s svojo tragično usodo v glavnem propadejo ali nasilno umrejo. Zna se pa tudi povzpeli do tankočutne in nežna liričnosti, posebno v svojih novelah in črticah, ki so vzor ie literarne zvrsti.
Njegova najbolj znana dela so The Informer (Ovaduh), ki je preveden tudi v slovenščino, in Black Soul (Tem.na duša). Med njegovimi zbirkami novel in črtic sla znani Spring So-;tt'ing (Pomladna setev) in The Tent (Šotor).
Naša črtica nam prikazuje epizodo iz državljanske vojne, v kateri je pisatelj tudi sam aktivrio sodeloval, v glavnem, mestu Irske Dublinu.
zirati enotno upravo bolnišnic in reševalnih postaj v Kopru, Izoli i.n v Piranu.
Najboljšo rešitev bi predstavljala cenhtralna bolnišnica z vsemi oddelki v Izoli. Toda za takšno novo bolnišnico so potrbena zelo velika sredstva, -številen strokovni kader in predvsem čas. Današnja začasna rešitev je skoraj edina možna. Naj.
(Nadaljevanje ma 9. strani)
Dolgi junijski somrak se je prelil v noč. Dublin je ležal v temi, samo medla masečeva svetloba, ki je sijala skozi razceirane oblake, je razlivala kakor ob svitanju svojo blado luč čez ulice in temne vode reke Llffev, Okoli sodne palače so grmeli težki topovi. Tu hi tam so v metu strojnice in puške sekale nočno tišino, 'sunkovito, kot bavska-joči psi na samotnih kmetijah. Republikanci In r "istr.ši svobodne Irska so se bojevali v državljanski vojni.
Na vrhu streha, blizu 0'Co.nriei-lovega mosta, je ležal republikanski ostrostrelec na preži. Poleg njega je ležala njegova puška in čez rame je imal obešen daljnogled. Njegov obraz je bil suh in asketi-čen, študen.tovski, njegove oči pa .so imele hladen sij fanatika. Bile so globoko u'drle tar zamišljene, oči človeka, ki je navajen gledati •smrti v obraz.
Ker • ni cd jutra ničesar zaužil. je poželjivo jedel obloženi kruhek. Bii je preveč razburjen, da bi bil pomišljal na jed. Ko ja použil svoj kruhek, je vzel iz žepa steklenico z žganjem in iz nje potegnil pežl-rek. Potem je spravil steklenico v žep. Premislil je trenutek, ali ne bi prižgal cigareto. Bilo je nevarno. Ble.sk bi se utegnil videti v temi in sovražnik je bil buden. Odločil je, da bo vseeno .tvegal. Dal je cigareto v usta, jo prižgal, potegnil naglo in ugasnil vžigalico. Skoraj istočasno se je krogla za-rinila v prsobran strehe. Ostrostrelec je še enkrat potegnil iz cigarete in jo ugasnil. Zaklel je nato tiho in zdrknil bolj na levo.
Previdno se je privzdignil in pogledal čez prsobran. Zabliskalo sa je in krogla je zažvižgala tik nad njegovo glavo. Bliskovito je legel. •Videl je bil odblesk. Prišel je cd nasprotne strani ulice.
Zavalil se je po strehi do skupine dimnikov v ozadju ter se počasi dvigal, dokler niso njegove .oči bile v ravnini prsobrana. Ničesar ni bilo opaziti, razen nejasnega ¡obrisa nasprotne strehe, ki se ja odražala od modrine naba. Njtgev nasprotnik je bil v kritju.
V tem trenuiku je privozil oklep, ■nik čez most in se počasi pomikal po ulici. Ustavil se je no nasprotnem koncu ulice, kakšnih petdeset metrov daleč, Ostrostrelec je razločno slišal zamolklo 'hropenje motorja. Srce mu ja začelo hitreje utripali. Rad bi bil ustrelil, pa je vedel, da to ne bi ime,'o nikakega smisla.. Njegova krogla ne bi nikdar prebila jekla, ki je ščitilo sivo pošast.
Tedaj je zavila okoli vogla stran. ska.uHce naka stara ženska. Glavo je imela pokrito z razcapanim rob. cem. Začela je nekaj pripovedovati vojaku v stolpiču oklepnika. Pri tem je pokazovala na streho, kjer je ležal ostrostrelec, Ovaduhinja,
Stolpič se je odprl. Prikazali no se glava in ramena vojaka, ki je ¡bil . obrnjen proti ostrostrelcu. Ostrostrelec je pomeril in ustrel.iL Glava je težko omahnila na steno stolpiča. Ženska je planila proti stranski ulici. Ostrostrelec je ponovno ustrelil. Ženska se je zasukala in s .krikom te.lebnila v ulični jarek.
Nenadoma je s nasprotne slvan: •odjeknil si-rcl in ostrostrelec je s kletvico spustil puško, ki je zaropotala po strehi. Nr.gnll se je, da bi jo pobral. Ni je mogel dvigniti. Njegov laket je bil omrtvičen.
»Krišč božji«, je zamrmral, zadelo me je.«
Vlegel se je na trebuh na streho in splezal nazaj k prsobranu. Z levo roko si je otipaval ranjeni •desni laket. Skozi rokav njegovega suknjiča je curljala kri. Bolečine ni čutil nobene, imal je samo občutek omrtvičenesti. kot da mu je ■roka bila odrezana.
Potegnil je naglo r.cž iz žepa, odprl ga ja na robu prsobrana ter rsi-p.^.ral rokav. ''Kjer je vstopila krogla, je bila rana majhna. Na drugi S'.n.ni je ni bilo. Krogla je obtičala v koaii. Morala jo ja raztreščili. Iečine.
Upognil je laket pod rano. Laket se je z .lahkoto zvil nazaj. Zaškripal je z zobmi, da bi premagal bolečine
Potem je vzel iz žepo. svoj ovoj za prvo pomoč .ter odprl zavojček iz ne že m. Odkrhnil ja vrat steklenic "ce z jodom in pustil kapljati jedko tekočino -v rar.o. Neznanska bolečina mu ja širila skozi telo. Položil je vato na rano in jo zav.il z ovojem, ki ga je zavezal z zobmi.
Nato je obležal mirno ob prsobranu, zaprl oči in se trudil, da bi z naporom svoje volje preme ga 1 bolečino. .
Na"ulici pod njim je bilo vse tiho. Oklepnik se je bil naglo umaknil čez most, s straleev.o mrtvo glavo" visečo izven stolpiča. Truplo ženske je nagibno ležalo v jarku.
Os.'.,rei?.!.reiee je dolgo tako ležal in negoval svojo ranjeno roko ter snova!. kako bi pobegnil. Kajti jutro .ga na sme zateči ranjenega na strehi Nasprotnik na sosedni strehi pa je prežal na njegoiv umik. Mora,ubiti lega sovražnika, a puške ni mogel uporabljati. Imel je samo revolver, s katerim bi lo lahko sto. ,ril. Izmislil si je zvijačo.
Vzel je kepo in jo nataknil na cev puške. Nato je puško peresi potiskal nad prsobrr-n, dokler ni bila čepica vidna na nrnprotni strani,. V tem hipu se je zaslišal pek in krogla je prevrtala krpo v sredini. Ostrostrelec je p:.'/oznil puškoj navzdol. Kepa j a zdrknila na ulico. Potem je ostrostrelec zgrabil puško čez sredino, obesil ,levo roko č:e s'.,re'.v> in j) pustil viseli, kakor da je mrtva.
Za .nekoliko trenutkov je spustil puško, na ulico. Nato se je sasedel ■na streho in ootegni! roko za seboj.
Splezal je naglo na levo stran in pogledal čez vcgal strehe. N'.egova zvijači;, je uspela. Ko je drugi ostro, strelec Videl .pesti kapo in puško, je m;?.''!, do je ubil evojega msp;vit.
(Nadaljevanje na 10. strani)
la
Založniška in tiskarska clejavnosl na Primorskem nista novi. Znano je. da je že Valentin Slanic, prvi primorski pesnik, osnoval v Gorie-i tiskarno iin v samozaložbi izdajal najrazličnejše spise. Gorica in Trst sta se razvila v dve pomembni žarišči in cd Staniča pa tja do zadnje svetovne vojne je bila Primorska dežela, kjer je izšlo relativno največ časnikov in kjer je delovalo zelo veliko knjigotrških podjetij.. Kdo ne pozna Gabrščka. Goriške Matice in njenih zbirk Luč ter Biblioteka, kdo še ni nikoli čul za ima •tržaške .založbe Sigma, kdo ni videl Stokovih knjižnih izdaj?
Le Istra, predvsem slovenska Istra, je bila brez pravega kulturnega življenja. Tu je narodna zavest slabela, slovanskega izobra-ženstva sploh ni bilo. Naš človek je bil cd duhovne in posvetne gosposke določen za kolena, ki mu je kultura čisto nepotrebna. Koprski škof Naldini se že leta 1700 ni prav nič zamislil cb stavku, ki ga je na. pisal v svojo Carografijo: Slavi... rabusti di 1'crze .. . paio.no nati ad incallire nella faticosa coltura dei ter.reni. Tako je bilo in tako naj bi ostalo. Ne škof Naldini ne njegovi recenzenti in ne bralci —: nihče se ni čudil. Vsi so bili zadovoljni. In Is t rani? Saj niti brati niso znali. Življenjske razmere so bile take, da drugače biti.ni moglo.
Sale narodnoosvobodilna vojska ja stvari spremenila. Ljudstvu ne

svet slovensko knjigo. Obema pr; se je pridružil Koper. Tudi ta je zadihal v svobodi. Ra-zan Istrskega tednika smo dobili založbo Lipo, prvo založbo v Istri. Ustanovljena je bila poleti 1951 brez velikih slavnosti, brez hrupa .in brez kreditov. Ljubitelji slovenske bssede so jo ustanovili ter sklenili, da bo njen glavni namen: dobro, a ce-neno domačo knjigo v vsako istrsko, v vsako primorsko hišo! Prav zato se ja založba lcii.la najprej izdajanja tistih del, ki jih trenutno ni bilo na trgu in Iti bi jih moral poznati vsak naš človek. Svoj program je objavila celo v opombah k Juriju Kozjaku: »S 'tem da pričenja koprska založba Lipa izdajo slovanskih klasikov z Jurčičem, sa noča spomniti samo 70.. obletnica njegova smrti, tamveč želi poudariti, da mc.r.aimo čašče segali po naših knjigah dn opustili preveliko oboževan jen i Aujega blaga; kajti samo dobrqijdseraaqa dela nam morejo dati tisto .^avtesii tislo hrabrost. ki je v najhujših 'časih rašila naše prednike.«
Do sedaj so izšla tri knjige: Lev. stikov Martin .Krpan, Jurčičev Jurij Kozjak in Slovenske pravljice. V načrtu za preteklo leto je bilo še nekaj del. Izšla niso, zaradi majhnega kroga sodelavcev in pre. obremenjenosti tiskarne bodo morala nekoliko počakati. Vendar je že ob teh treh delih imogoče reči, da je delo, ki ga mlada založba
samo oblast, njemu tudi kulturo! In čeprav sta bila Trst in Gorica nasilno ločena cd slovanskega narodnega .telesa, čeprav so bile presekane življenjske žile naši kulturi na Primorskem, sa ta vendarle obnavlja, krepi, širi. Sa vedno živi slovenska Gorica, Gregorčičeva za. ležba v T<:stu je znava poslala v
opravlja, vse hvale vredno, saj se ji je posrečilo, da ja v nekaj rnese. cih prodala 2500 izvodov Martina Krpiaa in 2000 izvodov Jurija Ko-zjaka. Posebno razveseljivo je dejstvo, da pokupijo koprski in okc.liški Slovenci vsakokrat cd 400 do 700 knjig. To je uspeh, ki ga še nobena druga slovanska knjiga v teh kra-
Dvoje uprizorite? tržaškega SNG
Tržaško SNG je nastopilo v koprskem gledališču z Nušičevo »Ministrin co«, ki jo je režiral Ljudevit Crno-i beri, in z Gorinček - Roševo -mladin-i sko igro »Alenčica Desetnica«, ki joi je pestavil na odrske deske režisen Ježe Babič»	.' i liktfll
Mnenja sem, da je predstava »Alen» čice Desetnice« bolj uspela kot Nu-šičeva »Ministrica«. Režiser Babič jet cb »Alenčlci Desetnici« stal pred prfri biemom, kako postaviti na oder delOi ki je namenjeno mladini in jo mora; — če hoče uspeti — popolnoma osvojiti. Glavna poteza režije v odnosu do predloge bi, na kratko Scaraikteri« zirana, bila tale: režija mi rasla n'ew posredno iz teksta in njegovega drai matskega jedra, ampak je gradila' mnogo bclj na formalnih elementih, ki niso bistveni, in jim je žele režiser dal svoj poudarek. S tem je po.i stalo bistvo režiserskega prijema, ki je pri mladinskih igrali najbolj pri-pcrcčljivo, naslednje: posredovati podobe itn motive, ki v tekstu govore z neposredno moralno (tendenco, Režiser je z mnogimi odrskimi domi-sleki in z domiselno razdelitvijo odrskega prostora ustvaril prisrčno razgibano sugestijo odrskega življenja, iki potegne otroke za sabo. Ze takoj PD prvih prizorih je padla pregraja, Ji i lo^i večkrat odrski svet od publike, i:i ustvarjena je bila neposredno povezava obeh svetov. Ni zgolj režiserjeva zasluga., da je publika v;
parterju brez pridržka sledila blodnjam nesrečne Alenčice; poudariti moramo, da so tudi igralci prispevali precejšnji delež k uspehu predstave. Opozorili bi, da sta med drugimi Ema Starčeva kot Čarovnica in Silvi lvobal kot Zajček osvojila s svojo igro vse gledalce.
Režiser Crncibori, ki pozna dobro mentaliteto srbskega čarSijskega življenja, saj je bil dolga leta vključen v gledališko življenje našega Juga, in mu Nušič — kot pravimo v strokovni gledališki terminologiji — leži. je spregledal v svoji režiserski koncepciji va'žan momemL: Nušičevo satiro. Komedijski elementi Nušičeve »Ministrice« so zapeljali njegovo tempera-. meni.no naravo, da je na nekaterih mestih pretiraval v slikanju smešnega in rezultat je bil, da je predstava na mest.ih izzvenela kot burka. Satirični elementi so s tem izgubili na svoji ostrini. Ustvaril je sicer razgibano in živahno igro, toda s poudarjanjem zunanjih, komičnih elementov, je izgubila igra svoj družbenokriti-čni poudarek. Kreiranje odrskih likov je ¡temeljilo prav tako .na komičnll elementih 'in cd tod fahaja pretiravanje v i-sri, ki je pri nekaterih igralcih preveč izeitopalo (n. pr. služkinja in Ministrica),
Hvaležni smo Tržaškemu gledališču, da n:s je obiskalo. Želimo si samo, da bi j;a- 'kmalu zeipeit videli n-a deskah kcpjske;a Rledališča. —n
jih ni dosegla. Zasluge za tako širjenje naše knjige ima razen dijakov, ki so knjige raznaša.li in razprodajah po vseh naših vaseh. pred. vsem ožji volonterski odbor.
Načrt za leto 1951 keže, da se pripravlja '.založba aia resno delo: izdati namerava nič manj kot 15 knjig. V prvi, vrsti so ponatisi klasičnih dal slovenskih pesnikov in pisateljev, Jurčiča, Gregorčiča, Bevka, Magajne in Kersnika. Sem štejemo lahko tudi zbirko narodnih pasmi, ki je ža v tisku. Na drugem mestu so slovenske novosti: pesmi Ludovilcs Kalanove ter proza Magajne in Ogareva. Najmlajšim je namenjena lepa slikanica Podmor. s k'i svat. ki jo je izdelal Rudolfi Saksida. Iz tujega slovstva bomo dobili vsaj eno mladinsko knjigo in prevod Gramscijevih Pisem iz ječ s, ki jih imajo že Hrvati, Slovenci pa le v odlomkih (Novi svat 1949). Končno nvunarava spre. jel i Lipa v svojo založbo tudi Slovensko berilo za italijanske šola. Zgodovinski zbornik in Jezikovni priročnik.
Ko z veseljem pozdravljamo izdelani načrt, žalimo, da bi ga založba v celoti izvršila; pri tem pa ne srna pozabiti na tole: vse lenj.ge naj bodo čim ca>;iejše (Keizjak je bil vsekakor predrag!), vse naj bodo čjm lepše ilustrirane in po možnosti vezana, v dodatku naj imajo spremno basedo z opombami; razširi .naj se lcrog sodelavcev in ustvari krepko sodelovanje z novim tednikom! S takim resnim in kvalitetnim delom si bo založba lahko ustvarila tudi ime, ki ga ji' danes velike in bogata založbe še odrekajo, in celo ljubljanska kritika bo morala omeniti dejstvo, da tudi ta del slovenskega ozemlja živi in delal	V. P.
Premiera prve slovenske
filmske pripovedke
»Triglavfilm« je prejšnji mesec dovršil svoj tretji cclovečemi umetniški film »Kekec«, katerega premiera je bila 22. decembra v Ljubljani.
Režiser Ježe Gale in njegovi sodelavci se lahko vesele zaradi dosežene-
iiliill
eni strani pogumni fantič Kckec, nz drugi strani pa temačni, robati in neusmiljeni gorski mož — Bedanec. Ta, prebiva v svoji bajti z neznano siro-i tico Mojco, ki jo je bil nokoč ugrabil in si jo zasužnjil^	]
zy.T'j-
II
I M
li^lri!

■i
m^m
.;>'.; vi.:";: >v
si
Iii
"m^m


viÄ'- V SA- X 'Q&SSw > c-*"-
, - r

■m
Mmk^ ■
Ii li


m
ga uspeha, saj velja pripovedka za najtežjo filmsko zvrst. Najtežje delo so 'imeli pri izbiri mladih igralcev, ki so jih odkrili v slovenskih šo.lah. Med nastopajočimi je nekaj izrazitih talentov, ki bedo prav gotovo želi še veliko uspehov pri podobnih bodočih slovenskih filmih.
Dej2inje prve slovenske filmske pripovedke se godi pred 150 leti v malt slitcovlti vasici pod planinami.
Središče pozornosti rcredslavljata na
Kekcu je usojeno, da reši sirotieft Mojco po čudo nevarnih dogodkih.
pripovedka se zaključi z vesele! Kekčevo vrnitvijo v vas. kjer so ga že objokovali, misleč, da ga je ugra-i bil orel.
Te dni gledajo maši ,najmlajši »Kek-. ca«, saj je predvsem njim namenjeiu Ze po prvih predstavah in uspehih, lahko rečemo, da se je »Kekec« uvrstil med tiste umetnine, ki plemeni-tijo in usmerjajo doraščajoči mladi rod.
Slovenska knjiga v leiu 1951
Slovenske založbe zaključujejo letošnje leto z bogatimi, lep.imi u-spehi. Po številu so presegle število izdanih knjig v primeri z izdajami prejšnjih let. Do konca lata so naše onrednje založbe (Cankarjeva, Državna založba. Mladinska knjiga in Slovenski knjižni zavod) izdale nad 320 knjig, .poleg njih pašo svojo delavnost povečale tudi druge manjše založba. Tako je »Kmečka knjiga« izdala 14 raznih del, mariborska založba »Obzorja«, ki je bila letos ustanovljena, je poslala letos v svet ža pat knjig. Izreden uspah pri izdajanju znanstvenih knjig beleži .naša Akademija znamostu in umetnosti, ki je v tem letu '.izdala 12 bogatih in obsežnih znanstvenih del. Med naše založba' se je letos uvrstila tudi založba Lipa v Kopru, ki ja ža v prvem letu obstoja izdala tri knjige.
Tako zaznamujemo na našem knjižnem trgu za t.o leto lepe uspe. ■he, kakor so razvidni iz navedenih številk; pr.i tem še nismo upsšte-vali onih knjig, ki so sedaj v tisku in bodo izšle v začetku januarja, a so v založniških programih za leto 1951. Prav teko nismo imenovali številnih revij in drugih listov, ki ■so izhajali v tem letu.

Toda važnejša kakor število je vsebina novih slovenskih knjig. Na prvem mestu bomo imenovali 8 knjig Zbranih spisov slovanskih (pisateljev (Jurčič, Gregorčič in Kersnik, Trdina, Tavčar in Aškerc), ki izhajajo v Državni založbi Slovenije. Dalje smo letos dobili tudi prve knjige Izbranih spisov Ivana Cankarja (dve knjiigi) in Franceta Bevka. Ob teh delih moramo ime-
BCGOMIL GERLANC
n.ovati ša štiri ponatise znanih del F. S. Fimžgarja, ki so izšlS ob njegovi 80-lelnici.; med temi je ilustrirana izdaja priljubljene »povesti starih dedov«, »Pod svobodnim soncem«. Razen tega pa so izšli ša ponatiisi in izbori drugih naših pisateljev: »Bajke in povesti« Janeza Trdine, dve knjiigi Ivana Tavčarja, Kersnikove povesti, Cankarjeve črtice (dve knjigi), Golarjevs Otro. ške pesmi. Izbrani spisi Etbi.na Kristina (dve knjigi), A. Ingoliča, Kreftove »Povesti iz nekdanjih dni«, Seliškarjeve, Golijeve .in Klopčičeve pesmi, Jurčičav- »Jurij Kozjak« in ilustrirana izdaja »Desetega brata«, Lavsiiikov »Martin Krpan« ter lepa
m.......
im

ililllillilll ■MM
§ i Sili

^ o ^^	^
« ■ . m
AM MiiicliÖI emCi.WA .VAS
vrsta mladinskih knjig (Levstik, Utva-Prunkova, priredba narodnih pesmi, tri pesmi M. Valjavca in druge). Te knjige so izšle kot slikanice za najmlajše.
P&sabno važne so izvirne izdaje domačih pesnikov in pisateljev. Morda je prav, da imenujemo na prvem mestu dve knjigi Lu is a Adamiča, ki je le.tos tako ■nenadoma in tragično preminul, t. j. roman »Vnukli« in knjiga črtic. Prati koncu leta je izšla Edvarda Kocbeka zbirka novel »Strah in pogum«, pred izidom je knjižna izdaja Jožeta Pahorja drama »Vini. carji«, v pomladi pa smo dobili njegov roman o Josipu Jurčiču .»Pot Dasetega brata«. Dalje smo letos dobili dva filmska scenarija (Kreft »Prešeren« in Iv. Potrč »Go. rice«), črtice in novele Bena Zupančiča, Janeza V.ipotnika, pasnij ške zbirke Branka Holmana, Jožeta Smita in Mile Kačičeve »Neodposlana pisma«. Poleg dveh pesniških zbirk Mateja Bora »Bele vode« in »Pesmi«, dveh romanov z naslovom »Upor«, ki sta jih napisala Anton Ingolič in lika Vnštetova in še kaj drugega, smo dobili letos tudi lepo število novih slovanskih izvirnih del «a mladino, katerih večji del je izšel prav ob koncu leta. To je Sirokova pripovedka »Trije bratje in trije razbojniki«, Kristine Bran. kova pravljična igra .»Mačeha irt pastorka«, Vide Brestove pripoved, na pesem o »Mali Marjetici« in »Mihčeve pesmi«, Borove »Uganke«, Bevkov »Mali upornik«. Jožeta Pa. hc.rja potopis »Hodil po zemlji sem naši«, s čimer smo menda vse našteli.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
TEČAJ zss režiserj ©-amaterje
Izvršni odbor Ljudske presvete Slc-vamje. priredi cd 17. do vključno 39. januarja 1952 režiseirski tc-•čaj v Ljubljani, ki je namenjen predvsem učiteljem, lahko se ga pa udeležijo i udi drugi. Tečaj je brezplačen.- .Prijave sprejema do 8. jciKuarja 1952 IO LFS, Ljubljana, Mikl-.šiaeva c. 7.. V prijavah n\ij se navedi: Ime in .priimek, rojstiKi leto, poklic in ča reflektira prljav-Ijcna-a na stanovanje in hrano.
Izvršni odbor Ljudske prosveie Slovenije,
Mivka) grozi naši živini
.V zadnjem času .poročajo o hitrem širjenju te nevarne živalske bo.czni po vsej zahodni Ev.rcpi. V veliki meri se je razpasla po Angleškem, Francoskem, Holandskem lin po drugih deželah. Povsod so najstrožje ukrepali, da bi omejili ■njeno razširjenje, ker je nevarna ne samo za živino, ampak napada tudi prašiče, ovce, koze in celo lju. di. Slinavka spada v vrsto naglo nalezljiivh . bolezni, širi se namreč na zelo hiter način z vodo, iua.j napadenih živali in ljudi. Dokaz te^ ga je iudi deijslvo, da se je poja-■'javila v naših krajih. V vsej ccnl ■A so uvedli najstrožjo karanteno. Slinavka, se je pojavila tudi na ob. imcčju nekaterih KLO Nove Gorice. Tudi tam so ukrenili, da preprečijo njeno razširjenje na nova področja.
ZNAKI BOLEZNI
Razlikujemo dve vrsti slinavke.
Začetni znaki obolelosti so ena-, ki za obe. Od nas samih je odvisno, se bo li milejša oblika obolelosti spremenila v nevarno. Ce se bomo •namreč strogo držali vseh n~vodii veterinarske službe, bomo bolezen omejili in napadeno živino tudi ozdravili.
Čas od začetka nepada do prvih vidnih znakov obolelosti traja komaj nekoliko dni. Nato se pojavijo •mali mehurji na sluzni koži nosne odprtine, na vimenu, 2ned parklji 3n drugod. Po dveh, treh dneh nastopi C in traja 1—2 dni. Takoj nato se pnično pojavljati v večjem številu mehurčki na sluznici nosne in ustno odprtine, na seskih in dru. god, a temperatura pade. Ti mehurčki povzročajo močno slinjanje in bolne živali navadno zapirajo gobec. Če se ti mehurčki pojavijo med parklji. tedaj žival ali šepa ali pr. se spi.h ne more vzdigniti (pri kravah, svinjah, ovcah). Včasih parklji celo odpadejo. Pri ovcah in kozah se mehurčki pojavljajo na vimenu. Tekli mehurčki počijo p nekaj dneh in njihovo mesto zarastejo kraste, ki se hitro zacelijo in žival ozdravi. C? se p-' kraste ne zacelijo, pride lahko do zastrupitve krvi in žival pogine.
Ce zdravljenje popolnoma opustimo, praide bolezen v nevarno obliko slinavke, da je smrtnost zelo velika.
Zato, čim opazimo zgoraj omenjene znake obolenja na živini, moramo bolno živino .takoj ločiti od zdrave v najkrajšem času opozoriti veterinarja. Za napadene kr?jje je ddločen a karantena in v takih krajih ne smemo spu-.ščalti živine brez dovoljenja veterinarja na skupno pašo ali napajanje. Mleko obolele živine lahko uporabljamo samo prekuhano in in to le v domačem gospodinjstvu. Prav tako lahko porabimo meso, Če ga prekuhamo ali napravimo klobase.
V primeru, da se pojavi slinavka, se mora vsakdo strogo držati navodil, ki jih bo izdala veterinarska •služba. Le na tak način bomo u-spešno branili in ohranili zdravo našo živino.	Ing. P.
m
Kako je sesiavljeno mleko domačih 1-
zivali
Vsakega našega naprednega živinorejca mora zanimati, ¡kako je sestavljeno mleko domačih živali. To mora vsak živinorejec tudi vedeti. Večkrat se zgodi, da nam ob porodu ena ali druga žival pogine ali iz raznih razlogov pride ob mleko. Ostanejo mlade živ;lice brez .matere; tem pa moramo • pomagati tako, da jih v njihovi rani mladosti .prehranimo z mlekom druge živali.
Kaj moramo predvsem vedeti? Ako hočemo nadomestiti svinjsko ali ko-bi'je mlelko s kravjim, moramo poznati sestav mleka vseh teh živali.
Kravje mleko vsebuje 3,7 % beljakovin, 3,4 % maščob, 4,5 % mlečnega sladkorja in 0,75 </0 mineralnih snovi.
Kobilje mleko vsebuje 1,9 % beljakovin, 1,1 % maščob, 6,1 % mlečnega sladkorja in 0,4 <~/0 mineralnih snovi.
Svinjsko mleko vsebuje 6,1 % beljakovin, 6,4 % maščob, 4 % mlečnega sladkorja in 1,1 % mineralnih snovi.
Ovčje mleko vsebuje 6 % beljako-
.Bolnice v Istrskem okrožju
(.Nadaljevanje z 9. strani) prt-] so ležali hirale! m bolniki v ist.-li neprimernih in zanemarjenih pos.opjih. .Letos sta sprejela onemogle nova, dostojna domova onemoglih. v Piranu in v Izoli, ki ju vzorno oskrbujejo.
Mnogo je bilo narejenega za izboljšanje dela in discipline v istrskih bolnišnicah od leta 1947 do daries. Izboljšanje pa zahteva še ni -rsikaj, O'o težavah in nepravilnostih pa ne smemo prezreti, da sm i prevzeli najbolj žalostno me-uL-.nsko dediščino od Italije prav v .teh krajih. Tudi danes solidno ci. tik ob Trstu, z njegovim iz-: .livim položajem, ni in ne bo lah. Iv , Vsaka bolnišnica zahteva vztraj. n ^.i in dolgotrajnega drobnega
d..... Bolnišnica ne more dosegati
s ..i .trnih uspehov brez tradicije. V ..i za naše bolnike bomo zato mor.tli poglobiti strokovne stike z bolnišnicami v Sloveniji predvsem s klinikami v Ljubljani in z bolnišnicami ~v Hrvatski predvsem ,z onimi v Pulju, Rovinju, Reki in v Zagrebu. Položaj v bujskem okraju je najtežji.
Obenem nam ne bo smelo biti •težko sodelovanje z onimi sloven-sk mi in italijanskimi zdravniki v T.rstu, ki se zavedajo, da je edina poštena medicinska praksa tista, ki ljudstvu koristi. Ne bilo bi pametno in ne prav, če bi se skušali zagraditi napram tržaški medicini s kitajskim zidom ali z železno ■zaveso. Napram tržaški medicini si mara priboriti naša zdravstvena •služba svoj ugled, v skladu z orga. mizatlijskimi in strokovnimi uspehi •in kot nagrado .za medicinsko, socialno in moralno pravilnost svojih prizadevanj, Vsestranska upravičenost naše zdravstvene službe mora priti do svojega najboljšega izraza naprej in predvsem v naših bolnišnicah.
--•■'i.> - .T,.;
m :■■■■ y
vin, 8,2 % maščob, 4,5 % mlečnega sladkorja in 0,82 % mineralnih snovi.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da na primer vsebuje svinjsko mleko več beljakovin, maščob in mineralnih snovi od kravjega mleka. Mleko svinje vsebuje dosti več hranilnih snovi kot kravje mleko in zato moramo to pri prehrani mladih pujskov upoštevati in dodati kravjemu mleku nekaj beljakovin in maščob. Kozlički na primer uspevajo prav tako dobro s kravjim kot s kozjim mlekom.. Kobilje mleko vsebuje manj beljakovin in maščob od kravjega mleka in zato lahko uporabljamo za prehrano žre-bet kravje mleko.
Kobilje mleko pa vsebuje več mlečnega sladkorja kot kravje in zato moramo y prvih dneh uporabljati razredčeno kravje mleko. Pozneje lahko uporabljamo celo neposneto mleko.	) ■.
i-
Večkrat se zgodi, da moramo hraniti telička z mlekom druge krave. Navadno tako siroto enostavno pripuščajo k drugi kravi. Nekateri živinorejci ne puste sesati telička pri materi, .temveč jih napajajo. Ta način prehrane telet ima tudi svojo dobro stran, ker lahko kontroliramo potrebno količino mleka, ki jo -mora imeti žival dnevno v.es čas razvoja. Ce pričnemo takoj napajati telička, ga laže odstavimo. V takih primerih moramo paziti, da telička napajamo več-krot na dan z manjšo količino mleka. Izkušnje so .pokazale, da moramo teličku dajati prvi dan po en četrt litra mleka v .petih obrokih, drugi dan mu •pedsmo že po pol litra. Od tretjega dne naprej mu podajamo po 1 liter trikrat na dan. Računajo, da moramo pozneje dnevno podajati teličku toliko mleka, da odgovarja eni sedmini do ene petine njegove teže. Največja količina mleka, ki jo lahko uporabimo, ne presega 10—12 litrov. J.
NOVE VRSTE BRESKEV
Ameriški strokovnjaki so vzgojili nove sorte breskev, ki se odlikujejo predvsem keir so zgodnje. Te breskve dozorijo namreč 2 do 6 tednov pred znano sorto Elberta.
Novim vrstam pravijo: »Dixie-gem«, Dixiered« in »Southland«.
Ker je naše ozemlje znano po svojih zgodnjih sadežih, bi bilo po. trebno, da se tudi pri nas začno, u-vajatl v poskusne namene te sorte breskev.
NAJBOLJŠE GNOJILO ZA DETELJO IN LUCERNO
Najboljša gnojila za. detelje in lucerno so superfosfat in- kalijeva so!. Od domačih gnojil pa se najbolj obnese pepel.
Tem rastlinam ne smemo gnojiti s hlevskim gnojem, ker tako gnojenje pospešuje rast plevela in nedonosnih trav. Ne smemo gnojiti detelji in lucerni s dušičnimi gnoji, li, ker detelje in lucerna pridobivajo to dragoceno hranilno snov iz •zraka.
*
KOLIKO LET ŽIVIJO NEKATERE ŽIVALI?
Osel živi 25—30 let, konj 25 let, prašič doseže -5 let, govedo 20 let, ovca 15 le,t, zajec 7 let, čebela 1 leto, lisica 16' let, ptiči približno 15 let:
KOLIKO ŠKODLJIVCEV UNIČIJO PTICI
Ena sova .uniči letno 5.000—6000 miši, lastavica uniči dnevno okoli 1000 muh, jerebica uniči letno 30.000 raszličnih črvov. Vrabec in samica pojesta dnevno okoli 5000 gosenic.
Iz teh podatkov je razvidna korist ptičev na splošno .in zato moramo ukreniti vse potrebno, da preprečimo lov na ptiče. To je predvsem naloga lovskih družin in •lovcev samih.
VISOKE JASLI V HLEVIH SO
ŠKODLJIVE Pri nas je na žalost še navada, da .imajo živ.inar.ejci v hlevih ne samo visoke jasli, temveč pokladajo seno živini v »lojtre« (gare). Pokla-dati živini seno v »lojtre« je zelo škodljivo, ker mora živina stegati vrat visoko in se vdre hrbet. Poleg tega ji pada senen drobir in prah v oči, kar povzroča vnetje oči.
Zli vina pri tem trpi in to ima za posledico zmanjšanje njene delovne
moči in donosnosti.
*
IZKORIŠČANJE ŽVEPLA PRI DESTILACIJI PREMOGA V PLINARNAH Italijanska revija »Italia agri-cola« prinaša vest, da je angleška tvrdka »Audas e Thompson« iznašla nov način izkoriščanja žvepla, ki se razvija pri destilaciji premoga v plinarnah. Na ta način predv.ide-
pl'inar-
vajo, da bodo v angleških nah pridobili letno 60.00 ton žvepla.
Omeniti je, da se naš znanstveni zavod bavi že več časa z izkorišča, njem žvepla v naši plinarni v Piranu. Poskusi so dobro uspeli. Žveplo pri destilaciji izhaja skupaj s svetilnim plinom in ga izločimo s pomočjo čistilnih mas.
Maši kmečki pregovori
Drevo .se naslanja na drevo, človek na človeka.
Hiša ne stoji na zemlji, marveč na ženi.
Poma.gaj si sam in bog i i bo pomagal.
Kuj železo, dokler je belo.
Boljše je s pametnim jokati, kakor z bedakom oeti.
Dinar v zîaii pariieii in določiiev tečajev iujih valui
Naši kmetovalci in delovne zadruge so v zadnjih letih skrbeli za obnovo vinogradov. Poleg tega so preorali še velike površine zapuščene zemlje in jih nasadili s trtami. — Na sliki: štirje pari volov — kmalu pa jih bo zamenjal, če jih že ni, traktor
Zvezna vlada FLRJ je na predlog zveznega finančnega ministra FLRJ dne 27. decemhrra 1951 izdala odločbo o določitvi paritete dinarja. S to odločbo se določa pariteta, to je: izenačenje vrednosti dinarja na podlagi 2.9622 mil igram a čistega zlata za en dinar oziroma 337.583 dinarjev za kilogram čistega zlata. .Ta odločba je začela veljati s pr-prvim januarjem 1952. leta.
S tem je vrednost dinarja utrjena in stabilizirana na realni višini, ki ustreza dejanski blagovni izmenjavi po obstoječih .svetovnih cenah, katerim so prilagojene tudi nove ekonomske cene surovin in industrijskih polizdelkov.
Tečaje tujih valut določa na pod. lagi navedene paritete dinarja zve. zni finančni minister FLRJ na predlog Narodne banke FLRJ,
Na podlagi tega predpisa je zvezni minister izdal odločbo o določitvi tečajev tujih valut. Od prvega januarja 1952, leta se uporabljajo za vse obračune, nakupe in prodaje tujih plačilnih sredstev naslednji tečaji: 100 šilingov = 1.153,845 di. narjev, 100 belgijskih frankov = 600 . dinarjev, 1 angleški funt — 840 dinarjev, 100 češkoslovaških kron — GOO dinarjev, 100 danskih lcron = 4,343,34 dinarjev, 1 egiptovski funt — 861,467 dinarjev, 100 francoskih frankov — 85,7142 dinarjev, 100 drahem = 2 dinarja, 100 holandskih forintov = 7.894,745 dinarjev, 100 .italijanskih lir — 41 dinarjev, 1 kanadski dolar 289,505 dinarjev, 100 D. mark z. z. •— 7.142,85 dinarjev,'100 noiveških ki- .i — 4.200 dinarjev, 1 dolar ZDA — 300 dinarjev. 100 švicarskih frankov — 6.860,561 dinarjev! 100 švedskih kron — 5.799,12 dinarjev, 100 turških lir — 10.714.271 dinarjev.
Zvezni finančni minister FLRJ Milentije Popovič je na skupni seji zveznega sveta in sveta narodov Ljudski skupščine FLRJ med drugim dejal, da bo nova pariteta omogočila normalno in prosto poslovanje podjetij v FLRJ v zunanje-
trgovskih transakcijah in da bodo podjetja imela normalen interes za •izvoz. Poudaril je, da ne bodo izvozna podjetja od 1. januarja dalje več dobivala nikakih povračil oa fonda za izenačenje cen pri izvozu. Kolikor pa na notranjem trgu še niso uravnotežena vsa razmerja med cenami posameznih proizvodov, bo treba za te proizvode uvesti premiranje pri izvozu.
Ker velja dinar kot denarno pla. cil.no sredstvo tudi na območju Istrskega okrožja, bo nujno imela pariteta dinarja da.lekcsežne posle, dice tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju in v .notranjem blagovnem prometu tega okrožja in v smeri dviga vrednosti dinarja nasproti tujim valutam.
Znižale so se cene zdravilom
Da se čim ibolj zadosti splošnim zdravstvenim potrebam, so se cene skoraj vsem zdravilom v FLRJ s 1. januarjem 1952 znatno znižale.
Predvsem so se znižale cene tistim zdravilom, po katerih je ve liko povpraševanje in ki so predmet splošne uporabe brez posebne zdravnikove diagnoze. Med drugim se je cena enemu kosu znižala: •aspirinu na 4 dinarjev, piramidonu na 3 dinarje, koda!ginu na 10 dinarjev, s lil fatiazolu na 8 dinarjev, kofepirinu na 10 dinarjev. Znižane so .tudi cene raznim mazilom, čajem i.n podobno.
Znatno .znižanje cen je tudi pri drugih zdravilih, ki se uporabljajo za zdravljenje nekaterih kroničnih in akutnih bolezni. Znižala se je cena i.nzulinu, penicilinu, aureomi. cinu, kloromiceti.nu, PAS-tabletam itd. Sedanje ccne navedenim in drugim farmacevtskim preparatom, dasi so še prav ,za prav zdravniška novost, 'so nižje, kot so cene na drobno istim zdravilom v državah, ki jih proizvajajo.
To znižanje cen zdravilom bo tudi v Istrskem okrožju, ki nabav-
lja pretežni del iz FLRJ, imelo na .socialistično zdravstvene razmere ugoden vpliv.
Izkoristiiev 10% novoletnega popusia
V vsej državni trgovski mreži v FLRJ je bi;l od 24. do 31. decembra izreden 10% popust pri prodaji in. •dustrijskega blaga. . Predvsem potrošniki mest so se tega popusta v znatni meri pcslužil.i. Potrošniški nakupi so v trgovini na drobno po. rasli ponekod tudi za sto in več odstotkov.
Tudi.na deželi, dasi so lam ljudje izvedeli kasneje za ta izreden popust, so se ga potrošniki v znat ii meri poslužili in si olepšali novoletne dni.
Tudi gospodarska podjeija iz istrskega okrožja bodo sodelovala na vzorčnem velesejmu v Zagrebu
V Zagrebu se bo 10. januarja tega leta začel vzorčni velesejem, na katerem bodo razstavljala svoje proizvode tudi gospodarska podjet. ja iz Istrskega okrožja. Agencija podjetij Istrskega okrožja v Ljubljani organizira poseben paviljon na vzorčnem velesejmu v Zagrebu za podjetja iz Istrskega okrožja.
Na velesejmu bodo predvidoma razstavljala svoje proizvode podjet. ja kenzervne ribje industrije, tovarna likerjev, podjetje »Komno. Icm«, tovarna mila, podjetje »Stil«, podjetje »Vino«, »Virioekšport«, P i. ranske soline in druga podjetja. Ker bodo podjetja razstavljala visoko kakovostne izdelke, se pričakuje, da bo gospodarski uspeh raz. stave ugoden.
Podjetja iz Istrskega okrožja s tem prvič samostojno nastopajo na velesejmu. Ta koirak podjetij iz Istrskega okrožja, da razstavijo svoje proizvode na zagrebškem vzorčnem velesejmu, predstavlja njihov znaten gospodarski napredek in sposobnost, da se s kakovostjo .in vrsto svoje proizvodnje pomerijo z drugimi. Dr. Branko Šalamun
N:
_ i a Urši j i gori stoji cerkev, ki so jo pred več ko tri sto leti postavili kmetje iz njenega vznožja za zvelf- • čr.nje duš svojih prednikav, ki so bili šli vsi v luteransko vero. Poleg cerkve jc pred štiridesetimi leti nemški Alpenverein postavil turistovski dom. Okrog teh dveh stavb stojita še dve gostilni, 'ki sta bili nekdaj ovčji staji.
Takrat na tem koncu naše dežele še ni bilo partizanov. Okupator je tlačil deželo in ljudje so tiščali glave k tlom\ ker niso vedeli, kako še bo. Toda nekega lepega dne se je kmalu pokazalo, kako bo.
Nekega dne, že zjutraj, je začel goreti turistevski dom. Gorel je mogočno, z visokim plamenom, iker je bila streha smolnata. Ljudje v dolinah so se spraševali, kaj je to. Nemci so strmeli proti Eori in molčali. Bila je njihova postojanka, ki je gorela tako mogočno.
Takrat še ni bilo partizanov v tem kcncu naše dežele.
A že drugi dan jc šlo od hiše do hiše:
»Partizani so zažgali.«
Kdo ve od kod so prišli, nekje iz štajerske dežele, in so zažgali tisto veliko, lopo hišo. da je pocvetela k a-
L^ 1
nrkovi predniki, ko so krčili svet in brali Trubarjevo sveto pismo krive vere.
Prišla je novica:
»Nemci so zažgali, ksr so pri Si-scmiku skrivali partizane.«
Ljudje pod goro so zadrževali sapo. Siserniki so prignali živino k sosedom, kolikor so jo mogli oteti. Večinoma so jo pograbili Nemci in jo odgnali. To je bilo na južni sirani gore. Na severni strani gore je odšlo po Sisernikovem požaru spet pet fantov in mož v hribe. Pet mater in žena je začelo plakati pod goro. Iz lesov je odmevalo:
»Kje je Stajnarjcv Lojz?«
Stajnarjevega Lcjzna ni bilo nikjer in gora jc postala speL tiha ko grob.
Nato je prišla zima in pozimi ne gori rado, ker je sneg. Nemci so rekli, da bodo zmagali, ker so prodrli daleč na Rusko do Statingrada in jc cela Evropa pred njimi na kolenih. Pod goro je bilo še veliko kmečkih hiš. Ali nekega dne, ko še

'>/.- ••'.•i.-•¿-«VSi-
m^mmm
mmmimi >
ifssiM'lr ? • ..r; -i,-..i

mh:
, .;	. r -£' ■>■■ ■ ■ .-<■- . •"•■•> t. V":
mmmm
m	.

kor kup heste. To je bil prvi plamen naše borbe, ki se je videl tja daleč v nemške ,kraje.
Drugi dan je cdšel Stajnarjev Lojz v les, prvi iz teh krajev. Navaden tesač je bil, ki je sproti lahko pojedel, kar je zaslužil. Sel je v lesove pod goro in ni.ga bilo več. Ljudje so rekali:
»Tak lahko gre, .ker nima nič izgubiti.«
Sem pa tja se je pokazal h kaki hiši, da so mu dali jesti, in ko je odhajal, je ljudem rekel:
»Nas bo kmalu več.«
Ljudje so majali z glavami In niso mogli takoj razumeti vsega tega.
Potem je nekega dne na gori spet gorelo. Nemci so odgovorili za turistovski dom. Goreli sta obe gostilni, k; sta bili včasih ovčji staji in od katerih je bila ena za farovž pri cerkvi na gori. Sedaj so Nemci nosili glave pokonci. Bili so tisti, ki so zažgali ti dve hiši. Zažgali so jih zato, da bi se v njih ne megli skrivati partizani.
Ali partizanov takrat še ni bilo na lem koncu naše dežele. Bili so da-reč tam za solčavskimi planinami in le včasih je ikaka čudna novica prodrla do Uršlje gore. Le Stajnarjcv Loju je bil v gori, ta divjak. Ljudje okrog gore so stikali glavo in si mislili:	4
»Nekaj že mora biti. drugače bi Nemci teh bajt 'ne bili zažgali.«
Nemci, ki so tako ponosno strmeli na goro, ko sta goreli ti dve bajti, so sami dali signal, da so v borbi za to prečudno goro.
Izpod gore pa so takrat izginili v goro štirje drugi fantje. Dva sla bila taka, ki nista imela ničesar za izgubiti, ker sta bila brata Stajnarjevega Lojiz.na, dva sta bila pa kmečka sinova, ki sita imela ikaj Izgubiti.
Potem je nekega lepega dne zago: relo pri Siserniku, najvišjemu kmetu podi goro. Videlo se je po celi Savinjski dolini do Celja, kako gori. Zakaj gori? Ali žge Siscrnlk »nov-ne«, kakor so to včasih delali Siser-
ni bilo vlgredi pod goro, je začelo goreti pri Obrctanu. Ljudje pod goro so čakali, da bi zvedeli, zakaj je pogorelo, toda nikogar ni bilo, da bi jim povedal in razložil, zakaj od Obretana ni bilo ne ljudi ne živine v dolino. Potem so zvedeli, da so vso živino odgnali Nemci v trg In jo pojedli, a ljudi so odngali zvezane na pestajo In jih odpeljali kdo ve kam. Abreianove hiše ni bilo več.
Kmalu nato je pogorelo pri Jelenu. Tudi tukaj so zažgali Nemci. Tisto leto je še pogorelo pri Logarju, na Vernaci, nato pri Narovniku in potem še 'pri Macigoju. Povsod so požigali Nemci, vse porcpali in ljudi cdgnali na Nemško v svoja tabo-pobegniti v r.oro. In tako so goreli kmečki domovi po visokih in nizkih legah In gora je bila skoraj zmirom zavita v d:m, kadar tli bila pokrila z oblaki. Bilo je, ko da bi se prebivalci snet povrnili jc novinam, kakor takrat, ko so krčili svet in pre-žigall polja. Gora je dimasta strmela v doline ped sebej, ikakor bi se ne mogla nr.čuditi temu, kar se godi okrog nje.
Stajnarjcv Loj/, se je umaknil globoko v goro in ga ni bilo iz nje. Potem se je nekega t'<,c le cglasil. Zgodaj zjutraj je zagorel velik ogenj v vasi ped goro. Tam so napravili Nemci, kmalu potem ko so prišli, veliko leseno barako in so rekli, da je to otroški vrtec. Nato so se nastanila v tej baraki mlada dekleta iz Nemčije. iki so tam opravljala delovno službo, to se pravi, da so pomagala delati tistim kmetom, ki so bili nemilo podre.o.niki. Zate se je iz vasi vedno razlegalo petje hitlerjanstkih pesmi.
Ko je barnika gorela z velikim plamenom, so tista nemška dekleta stala okrog ognja in plakala na ves Elos nad to deželo, M se nI dala pokoriti. Tedaj so jih obstopili možje, ki so prišli iz gore, In so jim rekli, da morajo zapustiti vas v štiriindvajsetih urah, ako si hočejo rešiti življenje.
»To je slovenska zemlja.«
Se tisti dan so dekleta povezala svoje cullce in so odšla in so niso nikoli več vrnila, čeprav so nekatera še gredeč vpila nazaj proti gori:
»Me .^e bomo še vrnile, to je nem-iika zemlja.«
Zato so potem zaprli nekaj ljudi iz okolice.
Nemci so ošabno hodili po deželi in trdili, da bodo zmagali, čeprav so časopisi pisali, da so jih začeli goniti lz Rusije nazaj. Pravili so, da delajo nepremagljivo orožje, ki bo ves svet zrušilo v prah in pepel.
Podoba je bila. da imajo prav. zakaj tovarna, ki je stala na severni strani gore, je začela rasli na šlr-javo in na višino. Iz njenih visokih dimnikov s,o neprestano si,kal i žareči ognji in pod njimi je teklo železo in ■ jeklo po velikih glinastih žlebih. Iz teh cgnjenih curkov, ki so žareče go-mazcll na vse strani, so nastajali tanki, topovi, bombe In granate. Blizu tovarne so Nemci, ko so prišli v deželo, • cjradili velik prostor z bodečo žico, .za njo so zgradili veliko lesenih, dolgočasnih barak, kamor so nagnali vse oolr.o raznih ljudi, ki so potem neumorno hodili v tovarno in se vračali iz nje s počasnimi, trudnimi koraki. Okrrg tovarne in okrog tega taborišča so neč in dan hedili nem-•iki vojaki z nasajenimi bajoneti. Kmetje so morali voziti v taborišče, kar se je dalo: krompir, zelje, koprive in druge stvari in otroci so morali noč in dan nabirati razno listje, korenine in druge odpadke, ki so jih pc/em vczlli tja ik tovarni, kjer so ljudje te stvari morali jesti. Kmalu je tovarna s tistimi rjavimi barakami pokrila pol doline. Nn zapadni sirani gore je bila ista stvar s svinčenim rudnikom. Gora je bila na vseh koncih in krajih navrtana in iz nje je tekla svinčena ruda v velike plavže, od. koder ,-se je. potem cedil vojni material.
Bilo je hudo. Gora je dala že toliko žrtev, toliko gorskih domov je bilo že nrah in pepel, tovarne pa so delale neumorno dalje. In tam so biU ljudje, ki so včasih prvega imja hodili v dolgih procesijah po cestah z rdečimi zastavami. Ali do njih Sonarjev Lojz ni prodrl.
Prodrl je tudi tja. Nekega dne se je zvedelo, da je šlo nad sto knapov Izpod gore v hribe. Kmalu nato sc je zvedelo, da so gošarji porušili veliko industrijskega tira pri rudniku in potem je zgorela velika žaga, ki je delala samo za vojno. Gorela je reden dni In gora sedaj ni bila zavita le v dim tistih hiš, ki so jih požigali Nemci, ampak tudi v tiste, ki jih je žgal Stajnarjev Lojz. Bog ga ohrani, tega divjaka grdega. In iz liste črne tovarne, kjer je noč in dan te-
klo žareče jeklo, je nekega dne ušlo dvajset mladih fantov in mož v gore in z njimi ludl sam obrat.eivcdja. Dvajset mater in sestra je zaplakalo ne zato. ker bi plakale za gošarji, ampak zato, ker je bilo v dolini hudo. Tovarna je pokazala, da spada k deželi pod goro.
Neke jesenske nedelje je pa prišel Stajnarjev Lojz v vas pod goro. V cerkvi je bilo oznanjeno opravilo, zakaj od nekod je prišel nemški duhoven, da bi oznanjal božjo besedo sredi klanja ljudi in požiganja hiš. In k temu opravilu je prišel tudi Stajnarjev Lcjz, toda ne sam, ampak s celo četo svojih tovarišev. S seboj so no,'•.¡11 veliko slovensko zastavo. Obkolili so vas jn postavili stražo, potim so se podali v cerkev. Med opra-\ ilom so bili lesni verniki čudno tihi, ko pa je nemški duhoven začel govoriti. faranom v nemškem jeziku, je Stajnarjev Lojz glasno zavpil proti njemu:
»Duhoven, povej po slovensko, da te "do narod razumel!«
In ker duhoven ni znal slovenski, je bilo ttidi kcnec opravila. Pred cerkvijo so potem gošarji imeli shed. potem so odšli nazaj v goro od koder so prišli. Ljudje so otrpnili, ali ko bi smeli, bi kričali cd velike notranje sreče, ki je napolnila njihova srca. Po tem opravilu je odšlo v hribe več ljudi, med temi tudi pet dekle', ki so tako poslale prve parti-zanke tiste gore.
Tista zima je bila huda, padlo je veliko snega in mraza ni hotelo biti kcnec. Navzlic temu je bila gora vsa živa ljudi. Ljudje v gori so začeli živeti z ljudmi ped goro, ki so jim nosili in vozili hrano med skale, ki so jim nosili pošte, ki so z vpregami brisali sledove za njimi.
Pod goro je bilo tudi nekoj nemških podrepnikov, katerim so hribovci odganjali živino in cdjemali živež zalo, ker so bili izdajalci Stajnarjevega Lojza. Tedaj so se zbrali tisti pedrepalki In so šil v Cclovec presit ncnV.ko oblast, da bi ta postala stalno □csadko v vas pod goro. da bi oni sami mogli brezskrbno živeti. Posadka je kmalu nato res prišla pod goro in z njo je prišlo gorje na njene prebivalce.
Novi kresovi kmečkih domov so zagoreli okrog gore in vedno več ljudi je romalo v nemška taborišča. Dva izmed kresov sta bila posebno krvava, zakaj Nemci so jih netili z ljudmi, z živimi ljudmi. K Rcženku pod goro so prišli Nemci rekvirirat in domačini so se jim zoperstavili. Trije Ro-ženkevi sinovi so morali to plačati s svojimi mladimi življenji. Lastno hišo pa je zažgala njihova sedemdesetletna mati preden je pobegnila v goro, ker ni hotela, da bi sama gora dobila nemško postojanko pod njeno streho.
OSTROSTRELEC
(Nadaljevanje s 7. strani)
nika. Stal je sedaj pred vrsto dim. nikov, gledal na drugo stvan_ in ■njegova glava se je ostro odražala na .zahodni strani neba.
Republikanski ostrostrelec se je nasmehnil in dvignil revolver 11:1 rob prsobrana. Razdalja je bila okoli petdeset metrov — -težak zadetek v tej motni svetlobi in bolečina v njegovi desni, roki je žgala kot tisoč žarečih igel. Pomeril je mirno, zadihal skozi nosnice in u-strelil. Pok ga je skoraj oglušil in njegova roka se je stresla od sunka.
Ko se je dim razpršil, jc pogledal na ono stran in kriknil od veselja. Zadel je sovražnika, ki se je v smrtnih krčih zvijal nad prso-branom. Boril se je, da bi obdržal ravnotežje, vendar se je, kot v snu, počasi nagibal naprej. Puška mu je padla iz ¡rok. udarila ob prsobran, se prekopicnila, odskočila spodaj ocl izveska neke brivnice in nato za-mo.tovilila po pločniku.
Na strehi se je nato smrtno zadeli človevk .prelomil in padel naprej. Njegovo telo se je v zraku obrnilo nekolikokrrat in treščilo z zamolklim uda.rcem na tla. Potem je obležalo mirno.
Ostrostrelec je gledal kako pada njegov nasprotnik in drget mu je preletel telo. Volja za borbo je
zamrla v njem. V njemu se je oglasila vest. Znoj mu je stal na čelu v debelih sragah. Oslabljen od rane, posta in prežanja na strehi ves dolgi poletni dan j? z gnusom odvrnil pogled od zmaličene gmote svojega mrtvega sovražnika. Zobje so mu zašklepet.all. Začet je momljati sam s seboj, preklinjajoč vojno. samega sebe. vsakogar.
Ozrl se je na revolver, ki se je še kadil v njegovi roki. in «a s kletvico zagnal na streho k svojim •nogam. Revolver se je ob udarcu sprožil in krogla je odbrenčola mi. mo os.lr; strelčeve glavo. Prestrašil se je in ga je to spravilo zopet k zavesti, ftivci so se znova umirili. Strah, ki mu je zameglil razsodnost, je zginil in mož se je zasmejal.
Potegnil je steklenico z žganjem iz žepn in jo rapraiznil v dušku. Pod vplivom ailkohoia se je počutil brezskrbnega. Sklenil je zapustiti streho in poiskati svojega četnega zapovednika, da 11111 poda poročilo.
Se bolj krvav je bil kres na Brez-nici pri Rakitniku. Tja so prišli Nemci, da bi našli sina, ki je baje z gore hodit domov. Ker so ga res našli doma, so zažgali domačijo skupaj z ljudmi. Sedem ljudi je zgorelo takrat v tej hiši. Na prebivalce pod goro je legel duh cžganega mesa In bilo je liudo. Ali bo gora to vzdržala..
Gora je nato odgovorila, kakor je bilo zapisano. Neke noči so prišli hribovci in so odgnali v goro tistega nedrepnika, ki je gnal nemško depu-tacijo v Celovec prosit pomoči za izdajalce in odpadnike. Prav pod vrhom gore je padel streh in z njim vred tudi tisti odpadnik. Potem so ga Nc-tmci našli in so mu napravili velik pogreb, ali daleč stran cd gore v trgu. V vas ned goro si niso upali. Tako je gora kaznovala svojega nezvestega sina.
Ali nemška zver je bila Se močna. Za tistega odpadnika je moral dati svoje življenje ubogi bajtar Prežihov, Anza, ki so ga ubili neko jutro na domu v coklah. Ta jim je bil najbolj v napoto. Ped goro je bilo hudo, ljudje so otrpnili, ker niso videli ne konca ne kraja. Stajnarjev Lojz se je spet zakopal v gozdove in malo je bilo slišati o njem. Le živ je Se bil in dokler je živ on, je živa tudi gora. Okrcg gore se je naselil strah in ta ni popadel le ljudi ki so upapolno zrli v goro, ampak tudi tiste, ki so s strahom zrli vanjo. To so bili odpadniki, ki so pričeli zapuščali svoje čnmcve in se seliti v bližnja mesta in trge. kjSr so bili varnejši pred goro.
To je vžgalo ljudem ped goro novega poguma. Ali najbolj živo jc vžgal M-hevov sin izpod gere takrat, ko je bila potreba največja. Ta sin je študiral na Dunaju, ko je bila gora že vsa živa ljudi. Njegcv oče se je na smrt bolan vrnil Iz zaporov in je ležal doma. Sin se je neke noči pripeljal z vlakom z Dunaja in je šel v goro, naravnost v goro mimo rodne hiše ne da bi se gredoč ustavil pri bolnem očetu. Takrat so ljudje še huje otrpnili kakor pa takrat, ko so pod goro goreli živi ljudje. Zgrozili 50 se pred tisto tajno silo, ki goni sinove iz tujine mimo rodnih hiš v goro.
Vojna je šla dalje. Tovarna v dolini in plavži za goro so še vedno delali noč in dan nepremagljivo orožje za zmago fašizma. Ali ta zmaga se je vedno bolj odmikala. Vedr.o več peči in vedno več strojev je ostalo praznih, ker so jih delavci zapuščali in bežali v gore. Gora je nespremenjena strmela okrog sebe, njene skale in pečine so bleščale kakor pred vojno, ko so ljudje mirno živeli okrog nje. Prišla je nova zima in bližala se je nova pomlad.
Takrat je planilo iz gore:
»Stajnarjev Lojz je padel.«
Takoj nato je izza Pohorja zažarelo sonce svobode.
Tisti, ki je prvi izroči! svojo usodo gori, ker ni imel ničesar izgubiti, je zadnji dal goni svoje borno življenje zato, da so ga njeni prebivalci zopet lahko uživali.
Povsod naokoli je bilo vse mirno. Na ulicah ni bilo ta čas velike nevarnosti. Pobral je revolver in ga dal v žep. Pntc-m je zlezel skozi strešno lino v hišo.
Ko jc ostrostrelec dospel do pre. hoda v višini ulice, ga je nenadoma obšla radovednost, da bi ugo. tbvil, kdo je bil sovražni ostrostrelec. ki ga je bi! ubil. O tem, da je bil odličen strelec, pa .najsi je bi! kdor koli. ni prav nič "dvomil. Red bi vedel, če ga pozna. Verjetno je bil v njegovi četi. preden je prišlo do razdora v armadi. Odločil je. dn bo tvegal skok na ono stran ulice in da si ga bo ogledal. Pogledal je previdne» izza vogla v 0'Con_ nellove ulice. V gornjem delu ulice je bilo slišali močno streljanje, tukaj pa je bilo vse naokoli mirno.
Ostrostrelec je planil čez ulico. Strojnica je zaorala zemljo okoli njega s točo krogel, toda nič se mu ni zgodilo. Vrgel se je z obrazom navzdol poleg mrtveca. Strojnica je utihnila.
Nato je ostrostrelec obrnil mrtvo telo in zagledal bra.tov obraz.
Lipa je izdala 3. knjigo:
SLOVENSKE PRAVLJICE
Naprodaj povsod po 80din
»SLOVENSKI JADRAN«
STRAN 11
Ali naj se tudi delovna žena ravna po modi
mi ne ugaja na moji ženi
Smuk . zimski oddih! Ali Imate že urejeno garderobo? Slika nam prikazu, je praktično obleko za smučanje, ki jo izpopolnjuje lepo u-krojeno krilo iz ka-rlranega blaga.Smučarske hlače in jopič sta iz t emno. modrega sukna. Jopič ima ovratnik iz istega blaga kot je krilo, enaka je tudi kapuca. Praktičnost krila je v tem, ker si ga lahko preoblečemo, ko se po smučaniu vr. nemo v hotel, ali ko ob pretoplem dnevu ne moremo na smučI, pač pa gremo na sprehod. Kombinacija barv; / r y je takale: temno.1 fJJ modro, sivo, rdeče.
Drobni nasveti
Jedi se tudi brez ledu hitro str-dljo, ako primešaš vodi. v kateri se
hlade, precej soli.
*
Srebrnlno lepo čistiš v vodi. v kateri kuhaš olupljen krompir. •
Deževnica je dobra za namakanje In izpiranje perila, je pa izredno ugodna tudi za nego obraza in vsega telesa.
*
Pepela od cigaret nikoli ne zame-tavaj, ker je dobro sredstvo za čišče-
nje šip. zrcal In kovinastih predmetov.
*
Llnolej ostane dalj časa lep In se ne lomi, ako ga namažemo z mešanico olja In kisa v razmerju 1:1.
IZ OTROŠKIH UST
Mamica vodi triletnega sinčka na sprehod. Pred njim stopa mož, ki ima obliž na tilniku. »Mamica, poglej, temu so pozabili odlepiti ceno, ko se Je rodil!«
•
Šestletni Jurček pravi svoji materi, ko srečata neko gospo s paj-čolanom čez obraz: »Kaj ne, mamica, ta gospa gotovo seje besede?«
Preneštetokrat me prijateljice in znanke izprašujejo, kakSna je pravzaprav današnja moda. Na to vprašanje je sedaj skoro težko odgovoriti. Lahko bi dejali, da je dandanes moderno vse, kar komu dobro pristaja, saj, če zasledujemo modo zadnjih let, se bistveno sploh ne spreminja. Linija telesa se spreminja v tako skromnih odtenkih, da tega delovna žena, ki nima dovolj časa misliti na to, niti ne opazi. Danes prevladujejo ozka krila, jutri zopet bogatejša, danes ozki boki. jutri zopet bolj poudarjeni, danes malo daljše, jutri zopet malo krajše krilo itd. Zato bi žene najmanj grešile, če bi se postavile doma pred ogledalo >in si brez potvarjanj, popolnoma kritično pregledale postavo. Vsaka pametna žena bo tedaj sama najlaže presodila, kaj bi ji najbolj pristajalo: če pa tega sama ne zna. naj se o tem razgovori s svojo šiviljo, kajti šivilja, ki dela eni In isti osebi, pozna do potankosti vse, kar je treba na posameznem telesu skriti ali poudariti, če ima le malo čuta za estetiko. Popolnoma napačno je zamisliti si neki model in potem trmasto vztrajati pri njem, čeprav bi vam ga šivilja previdno odsvetovala; saj si lahko mislite, kako težko je šivilji odsvetovati nekaj, ko se boji. da bi Jo napačno ne razumeli in ji morda celo zamerili. Pri upoštevanju teh nasvetov bi se izognile marsikateri nevšečnosti, kajti če je obleka napačno napravljena, se oseba, za katero Je bila sešita, ne bo v njej dobro počutila; premnogokrat bi se s tem izognile nepotrebnemu popravljanju in obojestranski slabi volji.
Naj se povrnem zopet k modi. Glede dolžine obleke sem pred nedavnim brala opombo, da ne sme biti ne predolga in ne prekratka. Iz tega sledi, da dolžine skoro ne moremo točno predpisovati. Mlade, vitke postave si lahko dovolijo malo krajšo obleko, pri starejših bi pa moralo
SKRINJA
Moderno pohištvo občudujemo zaradi preproste, lepe zunanjosti in zaradi namenu ustrezajoče oblike. Starinski predmeti pa vzbu.lajo v nas malo romantike In z njs orijetno toploto.
K pohištvu, ki poraja v našem srcu spomin na čas naših babic in prababic, spada v prvi vrsti skrinja. Taka skrinja je bila lično v narodnem slogu poslikana z rastlinskimi
ali živalskimi ornamenii, krasili so jo z lepo rezljanimi železnimi oboji ali umetniško izdelanimi rezbarijami. Taka skrinja je bila pravi okras vsake sobe.
Malo Je še takih skrinj! Ker nismo poznali njihove vrednosti, smo jih morda za slepo ceno prodali ali celo pokurlli. Kolika škoda!
Ako naslonimo tako staro skrinjo ob steno, nanjo pa položimo preprogo, ustvarimo v sobi prijeten prostorček, ki razveseljuje oko In napolnjuje naša srca s toplim razpoloženjem.
ZDRAVNIŠKI
KOTIČEK
Opozarjamo cenjene bralke, da se bomo na ženski strani pomenile tudi o zdravstvu In prosimo, da nam izrazite svoje težave in ž;'je. — Kot uvod nekaj pripomb o soli.
Statistiki so izračunali, da použije vsak prebivalec Evrope dnevno povprečno 15 gr soli. V resnici oa zadošča telesu 8 gr dnevno. Preobilna mera soli povzroča razne nevšečnosti organizmu, ki pa se ne pojavijo takoj. Sol namreč vsebuje natrij ki uničuje kalcij; to pa Je tista dragocena snov, ki deluje proti raznim vnetjem. Iz povedanega Je razvidno, da škodujemo sami sebi in pripravljamo pot različnim bo'eznim, ako uživamo več soli,"kakor je neobhodno potrebno.
skoro vedno veljati načelo: do sredine meč. Posebno bi morale na to paziti žene. ki Jih je narava obdarila z obilnim telesom.
Pri obutvi so sicer zopet prišle v modo visoke pete, vendar velja pravilo, da take pete pristoje le popoldanskim ali večernim oblekam, nikdar k športnim oblekam. K tem bomo nosile nizko peto ali polpeto, ki bo poudarila celotno športno linijo in ne bomo zato nič manj elegantne, če bo vse pravilno izbrano. Nikakor pa ne bi smela nositi visokih pet delovna žena. ker bi pri svojem nenehnem tekanju sem ter tja postala smešna v njih; imajo pa še drugo
Maj
Moja žena bi bila vzorna žena. ako bi se odvadila grde lastnosti, da me vsakokrat posebej sprašuje: »Kam greš, dragi, in kdaj se vrneš?« Saj hodim samo v službo, kavarno, prihajam točno k obedu... in končno . . . sem vendar polnoleten, zato ne maram, da me kdorkoli nadzoruje ali od mene zahteva, naj mu polagam račun.
Zelo me moti, da se moja žena za druge izredno skrbno oblači; zame pa je vedno v ponošeni domači obleki. Ko se odpravlja z doma na obiske ali v trgovine, si pretirano dolgo ureja lase. se lišpa. meni se kaže skuštrana in neurejena.
Ni mi po volji, da ml žena zdeha, medtem ko JI razlagam kaj resnega, ter me sredi govorjenja prekine in vpraša nekaj popolnoma drugega. — Prav nič ml ne ustreže, če ml. ko se po trudapolnem dnevu vrnem domov in si želim miru, žena odpira radio ter lovi postaje.
Prav nič mi ne ugaja, da si žena vpričo mene pred spanjem navija la-
Nagradna križanka
1	2	3	h			6
7				p*** iS	ns	
a					9	
	nm y		Cal	10		11
12	13	es	14			
15						
10		OP	17			
	lil!	irt	[03	19		
20	21		22			UR
23				24	m »n	25
26						
Vodoravno: 1. rimski muzej in katedrala; 7. grška boginja; 8, osnova, podlaga; 10. koroiki narodni ples; 12. kvartopirskl Izraz; 14. del telesa; 15. brezbofitvo, brezbožje; 16. kazalnl zaimek; 17, boginja; 19. želja vseli miroljubnih narodov; 20. ovčja koža in krzno; 23. Odisejeva domovina; 26. otok v Velikih Antiljah.
Navpično: 1. kemična delavnica; 2. družinski poglavar; 3. trdilev, razprava; 4. števnlk; 5. egipčanski sončni bog; 6. predlog; 9.' grška boginja maščevanja; 10. pamet; 11. pra-človek, ki je živel v Jamah; 13. grška črka; 14, glavno mesto evropske države; 18. pogorje v Zadnji Indiji; 21. senčnica; 22. reka v Rusiji; 24. vzklik, 25. prlredni veznik,
Rešitve pošljite najkasneje do srede na uredništvo v Kopru ali pa na podružnico v Postojni. Gregorčičev drevored 10.
zelo slabo stran, ki bi Jo morale tudi upoštevati: mnogo hitreje se pokvarijo in to se tudi hitreje opazi kot pri nizkih petah.
Pri pokrlvalJh bi lahko dejale, da je nastala precejšnja sprememba. Razne rute se počasi umikajo ličnim klobučkom ali pa zelo praktičnim francoskim čepicam, ki so skoraj vedno moderne. Dnevni klobučki imajo diskretno športno linijo, le večerni klobučki so navadno okrašeni z naj-raznovrstnejšimi pajčolanl. ki pokrivajo ves obraz ali pa del klobuka. Važno je zavedati se. da spada k športnemu plašču ali obleki le športno pokrivalo.
se In maže obraz z mastno kremo, tako da je vse drugo kot mikavna.
Zmanjša mi tek In spravlja me v slabo voljo, ako pri vsakem obedu toži, kako se je jezila po trgovinah, prepirala na trgu in mučila z otroki.
Ce Je že kot zaročenka poznala moja najljubša Jedila, naj me nikar ne sprašuje vsak večer, kaj naj jutri skuha.
V največjo nevoljo me pa spravlja, če v prisotnosti drugih ljudi govori o Intimnostih, ki se tičejo samo naju.
Bridko mi je pri srcu. če vidim, da moja žena nima smisla za moje skrbi ter prav nič ne cent mojega dela ter nima pravega razumevanja za razne objektivne težave, ki nastopajo vedno po vsaki vojni kot nujnost. Na dolgo in široko sanjari o ugodnih potovanjih, lepših stanovanjih, toaletah Itd.
Prav posebno pa me Je sram. Ce se moja žena vpričo družbe nepravilno vede. da si v lokalu ali pa pri mizi z glavnikom ureja lase. se pudra ter maže ustnice, se spogleduje morda celo s sosedi . . . skratka, zelo ml je žal, da moja žena ni taka, kakršno sem si nekdaj v svoji domišljiji naslikal.. .
JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI V TUJINI
V eni najlepših tekem, kar je bilo po vojni v Berlinu. Je splitski Hajduk premagal prvaka Berlina z rezultatom 7:2. Crvena zvezda je premagala Augsburg s 3:1, Partizan pa reprezentanco Esa s 7:0. Reprezen-tanzo Alžlra je premagala Lokomotiva iz Zagreba s 5:1, BSK pa Je premagal Maroko z 8:0.
IZOLA. NAJBOLJŠE MOŠTVO V ISTRSKEM OKROŽJU
Moštvo Izole Je v nogometnem prvenstvu Istrskega okrožja premagalo vse svoje nasprotnike In vodi s 16 točkami. Slede: Piran ln Umag 12. Partizan 10. Strunjan 9, Soline 7, Meduza 5, Aurora, Rdeča zvezda in
Brtonigla 4. Novi grad 1 Buje 0. •
Naša srcdnjeprogaia CeraJ in Miha-
lič sta pričela z olimpijskim treningom v Braziliji. V nedeljo sta se pomerila z najboljšimi južnoameriškimi srednjeprogaši. MHhallč je zasedel
tretje, CeraJ pa peto mesto.
•
Senzacionalna novica: Rusi pojdejo na olimpiado! Pred vsako večjo svetovno športno manifestacijo se športni svet izprašuje: pridejo, ne pridejo, pridejo, ne pridejo! Vedno se dogaja, da kljub uradnim potrdilom v zadnjem trenutku odpovejo. Mislijo morda enako "tudi za olimpiado? »Najboljši, najbolj pripravljeni Itd« bodd v zadnjem trenutku »zaradi tehničnih ovir« (uradni izgovor vsakega, ki se hoče na lep način Izogniti porazu) po vsej verjetnosti izostali. Bomo videli.
*
»Tour de France 1952« Je končno začrtan. Razdelili so ga na 24 etap,
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa, Tiska tiskarna
»Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. — Podružnica: Postojna,
Gregorčičev drevored 5. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.
od katerih dve na kronometer. Kolesarji bodo imeli dva dni počitka. Največja kolesarska dirka na svet« se bo začela 25. Junija, končala pa 20. Julija.
•
Ali veste, da Je Kraševec Zerjal eden izmed favoritov v metu kladiva za letoSnjo olimpiado? S svojim najboljšim metom 58,80 m je na četrtem klinu svetovne lestvice.
Avstralija Je prejšnji teden v Sid-neyu osvojila Davlsov pokal za leto 1951, ker je premagala ZDA z rezultatom 3:2. Končnega zmagovalca Je
določil dvoboj parov.
•
53 držav od 75 povabljenih Je do danes dostavilo uradno prijavo komiteju za organizacijo olimpijskih
Iger leta 1952 v Helsinkih.
•
Iz Britanije poročajo, da namerava Jaroslav Drobny sprejeti britansko
^flM
Napad na kralja
Med najbolj zanimive trenutke v šahovski igri štejemo one. ko se nam nudi pritožno« za direkten napad na nasprotnikovega kralja. Seveda to priložnost si moremo največkrat ustvariti šele po dolgotrajni borbi in le včasih nam hitro pomaga k cilju groba nasprotnikova napaka. Predvsem si moramo zapomniti glavno pravilo: čim manj premikati rokadne kmete, ker si s tem ustvarimo šibke točke.
Aljehiti in Rubinstein sta na velikem mednarodnem iurnirju v Karlovih varili prišla do zanimive pozicije, ki si jo bomo postavili na šahovnic I-
Bell: Aljehin: Kgl, Dc6, Tel, Tfl, Le4, Sg5, a4, b4. (2. g3, h2.
Črni: Rubinstein: Kh8, Dc8, Td8, Td7, LcB. Lf8. a6. b6. e6. i7. g7.
V poziciji, ki jo vidite na šahovnici, Ima beli vsekakor občutno prednost. Njegove figure so aktivneje razporejene, poleg tega pa je tudi pozicija črnega kralja sumljiva, saj
državljanstvo in se preseliti v Anglijo. kjer bo baje postal trener.
Vrednostna lestvica boksarjev za leto 1951 Je naslednja:
Težka kategorija: 1. Walcot — svetovni prvak. 2. Charlea. 3. Maricano,
4,	Henry, 5. La Starza. 6. Louis. Srednje težka: 1. Maxim — svetovni prvak. 2. Matthewo. 3. Moore. 4. Johnson.
Srednja: 1. Roblnson — svetovni prvak, 2. Turpln. 3. Sa^ds. 4. Cartler,
5.	Castellanl.
Srednje lahka: nI prvaka. 2. Gavl-lan, 3. Humez. 4. Graham. 5. Bratton.
Lahka: 1. Cartler — svetovni prvak, 2. Rawlings, 3. Atklns, 4. Brown, 5. Aragen.
Peresna: 1. Sadler — svetovni prvak, 2. Pep. 3. Famechon. 4. Avka-rah, 5. Formentl.
MuSja: 1. Marino — svetovni prvak, 2. Shiral. 3. Alien. 4. Gardner, 5. Herman.
Je odrezan od večine svojih figur. ki bi ga lahko v kritičnih trenutkih branile. Poglejmo, kako je znal Aljehin svoje prednosti mojstrsko izkoristiti:
1. LH—g6! I Napravi prosto pot dami zaradi pretnje Sf7:+ l. .. . f7:gG.
2. Dc6—g2. Preti mat Dh3+ inDh7 4-.
2. . . . Lf8:b4. Črni pripravlja pot svojemu kralju preko polja f8. Seveda je
beli računal dalje. 3. Dg2—h3+. Kh8
—g8 4. Dh3—h7-f, Kg8—X8, 5. D1V7—
h8 + , Kf8—e7, 6. Dh8:g7-f-. Ke7—e8 (ali Kd6. Trdl + ). 7. Dg7—g8+, Lb4—
f8 (ali Ke7. DT7+. Kd6, D:e6 mat).
8. Dg8:g6-(- in mat v naslednji potezi. Žalosten konec, na katerega Ru-blnstein najbrže pred osmimi potezami ni računal.
SAHOVSKI TURNIR
ZA PRVENSTVO KOPRA 1952
27. decembra se je v Kopru pričel šahovski turnir za prvenstvo Kopra za 1952. leto. Igrajo v šahovski sobi hotela »Triglav«. Turnir bo trajal predvidoma do 22. januarja t. I. Prva dva ali trije bodo Imeli pravico sodelovanja na turnirju za prvenstvo Istrskega okrožja, k! bo februarja v Portorožu.
itUiTRIRA
MMim
mmmm

Na severu goriške dežele Je v srednjem veku, ob zatonu trinajstega stoletja in pozneje, ležala ,velika molzna krava. Ta krava ije bila Tolminska. Njena vimena so bila vabljivo r?-peta, iza .njene štiri sesee so se klali in izrivali "beneški doži, oglejski patrijarhi, čedadski kapitelj, goriški grofi in še drugih gospodov brez števila. Ubogo ciko so drezali in bezali, da ,je mukala od bolečine. Izčrpana in krvaveča je morala odcejati mleko v velike žehtarje, Jo so jih mogočniki nastavljali med krvavim tepežem in odrivali njene teličke.
Ti gospodje so govorili Bogu: »Zahvaljen bodi o Bog, da si nam dal gospodstvo nad temi divjaki, ki Jih učimo pokorščine in ponižnosti in jiih vodimo iz greha na pravo pot pokore in krepostnega življenjaio
Pri tem pa niso mislili na Boga, temveč na spitana teleta in na jančke, ki jih je moral tolminski 'kmet oddajati za idesetino od živega 'blaga; in na mastne pujske, ki so imeli za štiri prste slanine pod svojimi ščetinami; na putke, ki so imele še meliko mlado meso; na lokusen bovški sir od katerega Je bilo treba plačevati še poseben davek; na pšenico so mislili in na soržico in na oves, celo na med, na plemenito divjad gozdov in na vse posladke, ki '50 jih ljudje s svojim znojem iztisnili iz zemlje. Najbolj goreče rpa so mislili na denar. Na slovenske lire prav tako kot na oglejske srebrnike; marke so bile prijetna godba lakomnemu ušesu, prijetnejše .muzike od žvenketa beneških dukatov pa ni bilo. 'O, tudi frizaki so jim sladko peli!
Te zlate in srebrne žvenketajoče 'kaplje so se po vseh ¡poteh stekale v Čedad Gorico, Oglej in Benetke. Bilo jih Je mogoče po imili volji spremeniti v udobne palače, (v foaržun in v svilo, ki se Je mehko prilegala (životu, v lepe ženske in v godbo, v okusne jedi in v kipeča vina.
Pet tisoč nejevolj-nikov je te zlate kaplje dan na dan iztiskalo iz svoje krvi. Osem sto družin je prebivalo v brlogih in se oblačilo v cunje, da Je lahko plačevalo davke, odračunavalo desetino, dajalo (delovno moč za grofove njive, služinčad za vazale, kapitane, ga-stalde, pisarje in kar se je še valjalo te zalege po gradovih. Rodili so jim sužnji-ce za nečistovanje, za javne hiše na Grškem in za turške hareme; vzredili so jim sužnje za beneško armado, za galeje in za telesno Stražo kalita v Kordovi. Vsaka izmed osemdesetih desetnij ,je dajala enega moža krvnega davka z opravo vred, v sili tudi ,po dva.
[

Tiste dni pb zatonu trinajstega ptoletja sta se po ipoti iz Čedada proti Tolminu pomikala dva čudna popotnika. Ob studencu, kjer ¡sta pila vodo, sta se bila našla, in se nista več razšla.
Prvi Je bil suhljat starec, oblečen v ruševino In prepasan z vrvjo; v roki je nesel križ. Videl je daljna mesta, krivo vero, razuzdanost in greh, kri io jok.