Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
hmeljar
Leto x.
Celje, 17. februarja 1939
Štev. 4
Pa še o hmeljevkah
Zadnjič smo priobčili statistiko naših obiralcev in ugotovili, da plačamo normalno letno za obiranje hmelja nad pet milijonov dinarjev. Kakor je iz priobčene statistike razvidno, prihajajo obiralci iz najbolj siromašnih okrajev naše banovine vsako leto k nam obirat hmelj in torej od hmeljarstva nimajo koristi samo hmeljarji, temveč mnogo bolj sigurno korist prav najsiromašnejši sloji prebivalstva širom naše domovine. In res upravičeno lahko trdimo, da imajo obiralci od hmeljarstva mnogo bolj sigurno korist kakor pa hmeljarji sami, kajti obiralec mora dobiti in tudi dobi redno plačilo za obiranje vsako leto enako; hmeljar pa cesto mora prodati hmelj tudi izpod cene, tako da ima od hmeljarstva cesto tudi izgubo namesto koristi.
Pa ne pridejo samo milijoni, ki jih plačamo hmeljarji vsako leto za obiranje hmelja, v korist izvenhmeljarskim krajem ter prav mnogim okrajem naše domovine. Saj so tu tudi še hmeljevke, ki jih v našem hmeljskem okolišu ne zraste skoro prav nič in moramo zato skoro vse dobiti iz drugih krajev.
Po statističnih podatkih imamo okroglo osem milijonov korenik hmelja in rabimo torej skoro prav toliko hmeljevk. Pri nas napeljujemo namreč hmelj še vedno skoro izključno le na hmeljevke in so žičnice prav redke. Ne bomo razpravljali sedaj o lem, če je to upravičeno in prav in če ne bi morda bolje kazalo polagoma nadomestiti hmeljevke z žičnimi ogrodji. Toda če se bodo hmeljevke še naprej tako dražile kakor zadnja leta, bomo vsekakor morali začeti tudi o tem resno razmišljati.
Zaenkrat imamo torej v rabi okroglo osem milijonov hmeljevk. Hmeljevke so seveda različne in prav tako je različna tudi njihova trajnost. Dočim trajajo bukove, borove in hojeve le par let, so smrekove mnogo bolj trpežne in med hmeljarji najbolj priljubljene kapnice trajajo tudi po petnajst
let. Čim daljše so hmeljevke, tem dalje seveda tudi trajajo, kajti tisti del, ki pride v zemljo, pač ne izdrži dolgo ter jih je treba vedno znova priostriti in so zato vedno krajše. Vsekakor pa moremo povprečno trajnost hmeljevk računati le na kakih osem let in rabimo torej vsako leto okrogel milijon novih hmeljevk. Cene za hmeljevke so sicer tudi različne, vendar jih moramo računati povprečno vsaj po pet dinarjev, tako da plačamo hmeljarji za hmeljevke letno zopet pet milijonov dinarjev.
Pet milijonov dinarjev plačamo torej letno za hmeljevke, ki jih moramo dovažati iz nehmeljarskih
'po 5 do 8 m dolgih, spomladi sekanih, oddamo iz lastnih gozdov še kakih 4000, in to postavno vagon Rajhenburg. Natančnejša pojasnila daje
Parna žaga Sevnica
krajev. Mnogo od tega dobi seveda železnica za prevoz, ki je neprimerno drag, ostalo pa gozdni posestniki v okrajih Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Litija, Črnomelj, Novo mesto, Kočevje, Slovenj Gradec, Šmarje itd., iz katerih dobivamo hmer ljevke. Pa ne samo gozdni posestniki v teh okrajih imajo z dobavo hmeljevk koristi od hmeljarstva, temveč tudi delavci, ki jih sekajo in čistijo, nakladajo in razkladajo ter vozniki, ki jih dovažajo do železnice. Zato smo se pa tudi že ponovno obrnili na merodajne činitelje, da bi železnica res neprimerno visoko prevoznino za hmeljevke znižala. Koristi od tega bi imeli hmeljarji, ki bi res lahko dobili potem hmeljevke nekoliko ceneje, toda tudi gozdni posestniki bi potem dobili lahko več za hmeljevke in seveda tudi delavce bolje plačali. Le žal so bili doslej vsi tozadevni koraki brezuspešni, vendar upamo, da bomo končno le prodrli z našo upravičeno zahtevo ter lahko še nadalje ostali pri hmeljevkah.
Kakor iz navedenega razvidno, imajo torej prav tako kakor z obiranjem hmelja tudi z dobavo hmeljevk vprav nehmeljarski kraji od hmeljarstva prav znatno ter redno in sigurno korist.
Za dober hlevski gnoj
V eni prejšnjih številk smo poudarjali nujno in neobhodno potrebo naših hmeljišč po gnojenju s hlevskim gnojem. Da, naša hmeljišča pogrešajo najbolj temeljnega gnojenja z dobrim hlevskim gnojem. Zato pa moramo hmeljišča vsako tretje leto, najmanj pa vsako četrto leto jeseni pošteno pognojiti in raztrosili na široko po nasadu na tisoč hmeljskih rastlin vsaj sto stotov dobrega hlevskega gnoja, ki ga potem zaorjemo. Seveda pa ni vsak gnoj enakovreden in je zato nujno potrebno, da tudi imamo za gnojenje hmelja na razpolago res dober hlevski gnoj. Tak gnoj je mogoče pripraviti na vsaki kmetiji in bo zato prav, da se tudi o tem natančneje pomenimo.
Neglede na vse drugo je dober hlevski gnoj mogoče pripraviti le v dobro urejenem gnojišču. Svojemu namenu služi seveda najbolje betonsko gnojišče, ki pa je precej drago. Toda kdor ne zmore betonskega, si lahko uredi tudi zasilno gnojišče brez vsakih stroškov, ki bo tudi dobro služilo
svojemu namenu. In naprava takega gnojišča je prav enostavna, le poglejmo!
Za vsako odraslo govedo računamo v gnojni jami 4, za konja 2 in za prašiča 1 m2, v gnojnični jami pa 1,5 m3, odnosno 1 m3 in 0,5 m3 prostora. Kdor ima torej n. pr. 4 krave, 1 vola, 1 konja in 5 prašičev, rabi 27 m2 veliko gnojno ter okroglo 12 m3 veliko gnojnično jamo. Kako tele ali pujsek več ali manj tu ne pride v poštev.
Ko smo določili velikost, najdemo še primeren prostor za gnojišče. Ta naj bo čim bliže hleva, kolikor mogoče v senci in z vseh strani pristopen z vozom. Glede oblike si moramo prizadevati, da bo gnojišče čim bolj ozko ter ga zato rajši raztegnemo v dolžino. Tako bomo v našem primeru, ko rabimo 27 m2, napravili gnojno jamo 3 m široko in 9 m dolgo; seveda pa se končno moramo zadovoljiti s prostorom, kakor ga imamo pač na razpolago in se prav tako tudi vse mere gnojišča morajo prilagoditi razpoložljivemu prostoru.
Ko smo določili prostor in obliko gnojišča, izkopljemo tam najprej pol metra globoko jamo določene oblike, v našem primeru torej 9 m dolgo in 3 m široko, z ostro navpičnimi stenami. Ako smo kopali v težki ilovnati zemlji, le še stene ter dno jame dobro nabijemo s težkim lesenim batom in gnojna jama je gotova. Če pa smo pri kopanju naleteti na lahko peščeno zemljo, obložimo stene s kamenjem, ako ga imamo na razpolago, ter jih potem prav tako kakor tudi dno obložimo in nabijemo z mastno ilovico; če nimamo kamenja, seveda tudi stene obložimo le z ilovico ter dobro nabijemo in gnojna jama je gotova.
Poleg gnojišča pa potrebujemo tudi gnojnično jamo, kamor se odceja gnojnica iz hleva. Gnojnično jamo izkopljemo 2 m globoko, široko prav tako kakor gnojišče, dolgo pa po potrebi, da bo držala toliko kubičnih metrov, kolikor je po stanju živine potrebno. V našem primeru mora torej pri omenjenem številu živine držati gnojnična jama 12 m3 ter pri 27 m2 gnojišča (9 X 31 biti torej 3 m široka in 2 m dolga. Ako je zemlja ilovnata, tudi v gnojnični jami stene le nabijemo z batom, ako pa je peščena,
Hmeljarji, pozor! Naročite škropilnice čimprej, da bodo pravočasno pri roki; letos jih bomo potrebovali. Tudi najprimernejše mešano umetno gnojilo KAS za spomladansko gnojenje hmelja naročite pravočasno. Najboljše Holderjeve škropilnice in gnojilo KAS dobavlja najceneje Hmeljarska zadruga, r. z. z o. z.
jih obložimo s kamenjem in ilovico ali tudi samo z ilovico ter prav tako kakor tudi dno dobro nabijemo, podobno kakor v gnojni jami, pa je tudi zasilna gnojnična jama gotova.	#
Pri kopanju gnojne in gnojnične jame vzamemo v ilovnati zemlji pravilne mere, kakor veliko gnojišče po stanju živine pač potrebujemo. V peščeni zemlji, kjer moramo stene in dno obložiti vsaj s pol metra debelo plastjo mastne ilovice, pa izkopljemo obe jami za toliko bolj dolgi, široki in globoki, pa dobimo potem pravilno izmero prostornine; eno kakor drugo jamo izkopljemo torej prvotno za 1 m daljšo, 1 m širšo in pol metra globokejšo, kakor pa jih rabimo, ker moramo računati, da pride na dno, ob vsaki strani in na vsakem koncu znotraj nabita še vsaj pol metra debela plast ilovice.	(Dalje prih )
Razno
Obmejne pivovarne na Češkoslovaškem lahko izvažajo pivo tudi svojim odjemalcem čez mejo v Nemčijo, da bodo Cehi, ki so ostali sedaj onstran meje, lahko še nadalje pili češko pivo, na katerega so se navadili. Enako pravico razvažanja piva imajo seveda tudi obmejne pivovarne v Nemčiji za svoje bivše odjemalce, ki so ostali še na češkoslovaškem ozemlju.
Kartelizirati se nameravajo vse pivovarne na Češkoslovaškem. Vsaka pivovarna bi potem dobila svoj določeni okoliš, v katerem bi smela prodajati pivo in v katerem bi nihče piva iz druge pivovarne sploh ne mogel dobaviti. Zaščitna zveza pivovarske industrije se za tak kartel seveda zelo zavzema, dočim se gostilničarji upirajo z vso silo ter so že podvzeli vse potrebne korake, da tak pivovarniški kartel preprečijo.
Produkcija piva v Italiji se dviga in je v letu 1937 znašala 651.693 hi piva proti 456.829 hi v letu 1936 in 400.828 hi v letu 1935; tako se je produkcija dvignila zadnja leta za 200.000 hi, to je za 43 %.
V Belgijo smo izvozili prvih 9 mesecev lanskega leta 490 stotov hmelja v vrednosti 641.000 din, predlani v istem času pa 600 stotov v vrednosti 1,071.000 din. Gre pri tem za hmelj letnika 1937 in 1936. Povprečna cena, ki smo jo dosegli pri izvozu hmelja v Belgijo v tem času, je znašala lani 13 din, predlani pa 18 din za kg.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Ker je lanski pridelek že davno popolnoma razprodan, je več zanimanja in povpraševanja tudi za hmelj starejših letnikov, katerega je sem ter tja še nekaj na razpolago; cena za tak hmelj je seveda zelo različna, kakor je pač blago ohranjeno.
Vojvodina: Lanski pridelek je iz prve roke v glavnem razprodan, vendar je še vedno povpraševanje zanj po nespremenjenih cenah in je zadnji čas prišlo ponovno tudi do večjih zaključkov iz druge roke. Ce-
tudi se je kupčija v začetku sezone kaj slabo razvijala, je bilo končno le vse blago gladko razprodano in so se tudi cene še precej ugodno razvile.
češkoslovaška: Živahno zanimanje in povpraševanje za lanski pridelek je končno le nekoliko popustilo, vendar so cene ostale čvrste in lanski žateški hmelj notira slej ko prej do 63 din za kg. Še neprodane zaloge v prvi roki so že prav pičle. Oznamkovanih je bilo doslej 11.234 tovorkov lanskega žateškega pridelka v skupni kosmati teži 15.047 stotov.
Nemčija: Kljub temu, da je lanski pridelek že popolnoma razprodan, je še vedno zanimanje in povpraševanje tako za domačo pivovarsko industrijo kakor tudi za izvoz. Cene so prav čvrste ter se gibljejo v okviru uradno določenih, vendar so le nominalne; če sem ter tja pride še do kakega zaključka, se tudi za slabši hmelj že plačajo najvišje cene. V Zatcu je bilo doslej oznamkovanih 46.918 tovorkov lanskega pridelka v skupni kosmati teži 55.475 stotov.
Francija: Vkljub pičlim zalogam traja živahno zanimanje in povpraševanje na tržišču dalje. Cene so se nadalje učvrstile in se že tudi za sorazmerno slabše blago plačuje do 24 din, za boljše pa izjemoma tudi do 28 din za kg; gre pri tem večinoma za kupčijo iz druge roke, ker je iz prve roke že vse razprodano.
Poljska: Ker je lansko blago razprodano, se je v zadnjem času pojavilo tudi nekaj zanimanja in povpraševanja za hmelj starejših letnikov, katerega je še nekaj na razpolago.
Belgija: Na tržišču je tendenca slej ko prej zelo čvrsta. Tudi cene so se še učvrstile in lanski pridelek notira Poperinghe do 24 din za kg ter letošnji v predprodaji za oktober-november prav toliko.
Anglija: Četudi je lanski pridelek že popolnoma razprodan, je še vedno dovolj zanimanja in povpraševanja ter se tudi slabše blago gladko proda po sorazmerno znatno višji ceni.
Amerika: Razpoloženje na hmeljskem tržišču je zopet živahnejše, ker je zopet več zanimanja in povpraševanja, ki v splošnem prekaša ponudbo. Zato so se tudi cene še dvignile in pri čvrsti tendenci notira domači pridelek lanski 22—26 din, predlanski 12 do 15 din in starejši letniki 7—10 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 55—69 din, izjemoma pa se plača za najboljši češki žateški hmelj tudi 73—75 din ter za najboljši lanski savinjski hmelj do 72 din za kg.
Za dobro voljo
Sivi lasje.
Micika: »Glej, mama, tu imaš siv las!«
Mati: »Vidiš, Micika, to je zato, ker me vedno jeziš!«
Micika: »Joj, kako si pa morala ti jeziti babico, da ima že vse lase bele!«
Očividno.
Gost: »Povejte, natakar, ali je opazil tujec, da sem se vsedel na njegov klobuk?«
, Natakar: »Prav gotovo! Saj si je vzel zato vašega!«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauoč. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Oprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska v Celju
ejeno zavezo
voglu
in Vodnikove ulice
posojilnica
registrovana zadrCga z neoi
v novi, lastni palači na Kralja Petra ceste
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUFERFDSFflT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFilT KMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENCEM MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 60% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRAN I LNI C A
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje )0 je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fr. Milavec). Vsi vCelju
Dajmo hmelju, kar mu gre!
Hmelj je goiovo edina kmetijsko-industrijska rastlina, ki se goji tudi pri nas v večjem obsegu. Toda doma porabimo hmelja kaj malo, večino vsakoletnega pridelka, do 98 %, moramo izvažati v inozemstvo. Na svetovnem tržišču hmelja pa je huda konkurenca raznih provenienc, ki jo najbolje izdrži tisti, ki s čim manjšimi stroški doseže čim boljši pridelek. Zato je za hmeljarja važno predvsem, da pridela glede kakovosti čim boljše blago. Važno pa je tudi, da doseže na čim manjši površini nasadov čim obilnejši pridelek, ker se mu s tem vse delo poceni in tudi pri nižji ceni še izplača pridelovanje.
Za obilost in kakovost pridelka pa je gotovo važno zlasti gnojenje. Le v dobro zagnojenem nasadu da namreč hmelj čim obilnejši in le v pravilno pognojenem nasadu tudi glede kakovosti čim najboljši pridelek, ki gre gladko v denar in izdrži vsako konkurenco. Zato pa je treba gnojili hmelju zadostno in pravilno.
Hmelj je rastlina, ki rabi izredno mnogo apna, obilo kalija, precej dušika in tudi fosforne kisline.
Apno izboljšuje ilo, pospešuje prehrano ter krepi rastlino in jača njeno odpornost.
Kalij da fine in iežke kobule, obilo smole v lupulinu ier milo in prijetno aromo, pospešuje stanovitnost barve in odpornost rastline proti boleznim in škodljivcem.
Fosforna kislina da čvrsto zbite in lepo oblikovane kobule z obilo lupulina, pospešuje cvetenje ier enakomerno in pravočasno zorenje hmelja.
Dušik da lepo zelene kobule ter pospešuje rast in razvoj rastline sploh. Preveč dušika pa povzroči, da raslima zdivja, da manj ter večinoma prevelike, grobe in prazne kobule. Dušika je torej vedno bolje dati hmelju nekaj manj kakor pa preveč.
Za apno poskrbimo hmelju na ta način), da hmeljišče vsako tretje ali vsaj četrto leto jeseni pred odoravanjem izdatno apnamo. Za ostale hranilne snovi pa poskrbimo z gnojenjem. Vsako tretje ali vsaj četrto leto pognojimo hmeljišče jeseni pred odoravanjem izdatno z dobro preležanim hlevskim gnojem, ostala leta in če primanjkuje hlevskega gnoja, pa gnojimo z umetnimi gnojili.
Pravilno je vsekakor vedno le polno gnojenje, to se pravi, da nudimo hmelju v pravilnem razmerju in najprimernejši obliki vse glavne hranilne snovi, torej kalij, duš k in fosforno kislino. Najprimernejše tako gnojilo je KAS, to je mešanica kalijeve soli, amonsulfata in superfosfata v razmerju 8:2:8 ali 8:3:8 ali 8:4:8. Posebna prednost mešanega gnojila KAS je v tem, da vsebujč dušik v obliki amonsulfata, ki ne učinkuje samo trenutno ali pa šele po daljšem razkrajanju, temveč zalaga ves čas v teku vegetacije rastlino trajno s potrebnim dušikom v isti obliki kakor hlevski gnoj. Amonsulfat je vsekakor za hmelj najbolj priporočljivo dušičnato gnojilo, ki ga zlasti češki hmeljarji slejkoprej največ uporabljajo.
S KAS-cm gnojimo hmelju spomladi. Najprimernejši za hmelj je KAS 8:4:8, katerega raztrosimo na široko po nasadu na 1000 rastlin 200 kg ter ga potem zabranamo. Če smo gnojili deloma tudi s hlevskim gnojem, zadostuje 150 kg KAS-a na 1000 rastlin. Ako hočemo gnojiti le k posameznim rastlinam, raztrosimo okoli vsake 15—20 dkg mešanega gnojila KAS.
Naš hmelj se mora boriti na svetovnem tržišču z vedno večjo konkurenco in storiti moramo vse, da pridelamo glede kakovosti čim boljše blago, ki bo vsako konkurenco vzdržalo. Zato pa, hmeljarji, za spomladansko gnojenje hmelja samo KAS!