LOVENEC. Političen list za slovenski narod. P* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 (Id., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 prid. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 prid., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 (Id., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. 46. V Ljubljani, v ponedeljek 25. februarija 1889. Letnilt XY11. Državni zbor. Z D u u a j a , 24. februarija. Rudarske podporne blagajnice. Glavna razprava o teh blagajnicah bila je v petek dovršena. Govorilo je na obeh straneh pet govornikov, razun njih pa tudi še minister grof Falkenhayn in poročevalec Bilinski. Med levičarji bil je najvažnejši govornik poslanec Biirnreither, ki se je že v odseku zanimal za to stvar in je bil izdelal tudi poseben načrt do-tičnega zakona, ki ga pa odsek ni maral sprejeti, ker se naslanja na vsa drugačna načela, kakor do-tični vladni predlog in načrt poslanca Bilinskega. Biirnreither je namreč priporočal dvojne blagajnice, ene za slučaj bolezni, ene pa za slučaj onemoglosti. Bolniška blagajnica naj bi se osnovala v vsakem kraji, kjer je kak rudnik. Za dosmrtno pre-skrbovanje onemoglih ali ponesrečenih in njihovih družin naj bi se pa združilo več okrajev ter osnovalo eno blagajnico. Rudarske podporne blagajnice obstoje že sedaj, ali nekatere so tako slabo vravnane, da nikakor ne bi mogle zadostovati vsem zahtevam, zlasti v slučaji kake večje nesreče ne. Ako bi se premoženje vseh obstoječih blagajnic v eno samo zložilo ter se tej združeni blagajnici naročilo skrbeti za vse potrebščine, ki jih imajo rudarji pravico tir-jati, bi po zavarovalno-tehničnem računu v ta namen potrebni glavnici primanjkovalo 28 milijonov goldinarjev. Pri sostavi novega zakona treba je bilo toraj skrbeti tudi za to, da se ta primanjkljej primerno poravna, ne da bi uboge rudarje to prehudo prijelo. In ravno v tem oziru se bistveno ločijo predlogi, izmed katerih se je imel obrtni odsek za enega odločiti. Biirnreither si v tej zadevi ni dosti glave ubijal; rekel je, naj vlada prevzame dotični primanjkljej in vsako leto dodaje, kar bi rudarskim blagajnicam primanjkovalo. Ali to načelo bi bilo jako nevarno; ako bi še vlada podpore dovoljevala rudnikom, prišli bi drug za drugim razni stanovi, ter bi z euako pravico zahtevali podpore za se, ker 60 pred zakonom vsi enaki iu bi ne bilo prav podpirati ene, drugih pa ne. Zato je vlada odločno odrekla vsakatero državno podporo. Ali tudi to ne bi dosti izdalo, kar je vlada v podporo nezadostnih blagajnic predlagala. Priporočala je namreč, da naj se obrnemo do milosrčnosti rudniških posestnikov in jih prosimo blagovoljne podpore. To bi bilo 6icer lepo in krščansko, pa bi le malo pomagalo, nekateri posestniki bi morda kaj dali, nekateri pa morda prav nič in ubogi rudarji bi morali s svojimi krvavimi žulji podpirati svoje bolne ali onemogle tovariše. Bilinski je toraj zavrgel tudi ta predlog ter nasvetoval tako-le: Blagajnice za bolne rudarje naj se osnujejo čisto iz nova za vsak kraj posebej, kakor so se v enak namen osnovale bolniške blagajnice za delavce sploh. Za podporo onemoglih in ponesrečenih rudarjev in njihovih družin naj se pa porabijo že zdaj obstoječe blagajnice, ki bodo do-tičnim zahtevam že zarad tega veliko laglje ustrezale, ker jim ne bode treba več podpirati bolnikov, ki bodo dobivali podporo iz bolniških blagajnic. Da bodo pa še laglje shajale, priporoča Bilinski, naj v te blagajnice odslej ne plačujejo samo rudarji, ampak tudi rudniški posestniki. Ako morajo namreč obrtni posestniki za svoje delavce plačevati v zavarovalnice proti nezgodam, zakaj bi enake dolžnosti do svojih delavcev ne imeli rudniški posestniki? Ti doneski bi znašali kakor pri zavarovalnicah proti nezgodam 0 9°/9 zaslužka, ki ga plačujejo delavcem in ki znaša v vsem skupaj 34ya milijona gld. Pa tudi v tem slučaji bi se utegnilo primeriti, da bi kaka rudarska blagajnica ne mogla vsega plačevati, kar bi bila dolžna, zlasti ako bi pri večjih nesrečah ponesrečilo se ali onemoglo več delavcev, katerim bi bila plačevati dosmrtna pokojnina, ali katerih ostale družine bi bilo treba preskrbljevati. Za take slučaje priporoča Bilinski osnovo centralnega re-zervinega zaklada, iz katerega bi se potrebna pod- pora dajala blagajnicam, ki bi s svojimi dohodki ne mogle shajati. Po zagotovilu zavarovalnega teh-uika dvornega sovetuika Kaan a bi se na ta način v nedolgem času poravnal prej omenjeni primanjkljej obstoječih rudarskih blagajnic, da bi se radarjem ne bilo treba bati, ako bi katera blagajnica sama ne mogla zmagovati vseh svojih plačil. Iz teh razlogov odločil se je obrtni odsek za predlog Bilinskega, kateremu je tudi vlada pritrdila, ter njegov načrt zbornici priporoča v sprejem. Levičarji so hoteli načrt Biirnreitherjev predložiti kot predlog manjšine obrtnega odseka, pa so se vendar zopet premislili in to opustili. Pač pa je Bärnreither pri glavni razpravi poudarjal svoja načela ter se zlasti protivil centralnemu rezervinemu zakladu, češ, da ta reč ni še dovolj jasna, naj prej še rudniški posestniki povedo svoje misli in naj se zaradi tega posebna razprava še malo odloži. Tudi drugi levičarski poslanec Mauthner govoril je v tem smislu in poudarjal, da bi bilo za podporo pešajočih blagajnic napraviti poseben zakon. Minister grof Falkenhayn, poslanca Szczepanowski in Krofta pa poročevalec Bilinski so se njima nasproti krepko potegovali za nasvetovani načrt in priporočali nadrobno razpravo, kateri se pa tudi levičarji niso upirali. Ker se pa te dni na Dunaji in po Češkem vrše shodi rudarskih društev, pritrdila je zbornica prošnji levičarjev ter posebno razpravo za nekaj dni odložila. Vršila se bode morda v torek in sredo, v četrtek pa se prične budgetna razprava, ako bodo rudarske blagajnice dotlej dovršene. Prihodnja seja bo jutri, vendar so na dnevnem redu le manj važne reči. O slovenskem šolstvu na Koroškem. (Konec.) Gosp. glavar se obrne k gosp. Wuttiju in reče: „Vi ste podpise oskrbeli, kdo je torej to poslednje ime podpisal?" —Wutti pravi: „46 pod- LISTEK. Oče in hči. Otok je vds z lepo cerkvijo in velikim prostorom okrog. Tam je bil somenj. Solnce se je jako nagnilo. Sejmarji so se močno pobrali domov. Pod staro lipo, ki je bila najbolj oddaljena od cerkve, točil je vino zgovoren mož, krčmar Jozel. Imel je dobro kapljico, pa ni bilo več mnogo pivcev. Pri mizi v kotu je sedel samo raztrgan berač, imajoč malo mero pred seboj. Pil je božji dar, ki mu ga je dal Jozel. Dobro kupčijo je imel, zato je bil radodaren. Pa prisedla sta še star kmet in mlada deklica. Iz vsega se je dalo sklepati, da je njegova hči. Bila je rudečega obraza, belih rok, njeno čelo je razodevalo ponos, sploh se je kazala gosposko. Le včasih se je ozrla na očeta, večkrat pa je pogledala na berača. Nemirna je postajala . . . Izmej množice se pririne mož srednjih let, visok in suh. Pozdravi pivce, pokliče vina in reče pivcema: „Oče Ljube, Metka, dolgo sta mo čakala" — Kmalu sta bila moža v živem pogovoril. Dnkl« pa je gledalo pred se, ščipalo bel kruh na mizi in ga devalo po drobtini med zobe. Nazadnje pa je prišlec zapazil, da soseda nič ne pije. Natočil je kupico do vrha in dejal: „Metka, kaj da ne piješ? Pij, pij!" In podal jej je kupico v roko. Ona je malo odpila. Tisti čas se je skrivaj ozrl na berača . . . „Zakaj bolj ne piješ, Metka?" „Ne morem, nisem žejna." „Ko postaneš moja žena, boš morala biti žejna." Ozrla se je vanj, toda le za hip. Tudi je on precej začel z njenim očetom govoriti. Ni pomislil, kaj je bil rekel. Lehni zaničljiv smehljaj so je prikazal na dekličinih ustnicah. Oče je opazil to. Nevoljno jo je pogledal. Njegov mlajši tovariš ni videl ničesa. Zopet sta se utopila v pogovor. In dekle je pogledalo od strani soseda in prebledelo. Nepremakljivo je zrlo na svilnato ruto, ki jo je oni imel v suknji. Polovico je je viselo iz žepa. Posodo so imeli prazno. Stari pravi: „Mihaljek, plačajmo in odrinimo." Keksi je začel iskat po žepih denarja. Privlekel je izpod telovnika dvakrat zamazauo rejeno listnico na dan, ali zopet jo je del nazaj. Jezil se je, da denarja ne more najti. Hči se je obrnila v stran in lica so jej zaru-dela od jeze in sramote, in govorila je tiho sama zA-se: „Ko vendar imajo toliko denarja" — Med tem je Mihaljek plačeval in plačal za sebe in sopivca. Odšli so. Tudi berač se je vzdignil: „Jozel, Bog ti povrni vsako kapljo stokrat in stokrat in —" „Dobro, dobro, da bi mi jo le enkrat. Pa te tega ne bode po Muznikovi molitvi." „Bom že nekolikokrat vzdihnil" — „Še mnogokrat", odgovarja krčmar, „kedar ti bode prav po tankem prelo, takrat boš vselej vzdihnil." „S teboj ne moro človek lepe besede imeti" — „Mari grdo govorim?" „Ti si zabavljiv človek." Brez vsega slovesa je odšepal berač Muznik po poti, koder so odšli prejšnji trije. Kmalu dojde starega očanca. S palico je komaj lezel mož. Le-ta ga precej ogovori; kajti berača Muznika so poznali ljudje daleč na okrog. .Kako je bilo danes s tvojo biro, valjdo dobro?" „„Kj, tako, tako, oče Os ta n. Ne smem reči, pisov sem dobil ju in potem sam oddal to prošnjo g. Wuhererj«! pri nJem so so poslednji itirje pod-pisali". — Oosp. glam k Wuhererju: „Ste Vi podpisali?" — Wuherer pravi: „Ne, in jas tudi a« vem, kdo je njegovo ime podpisal." — Goip. glavar: „No, ker ga nihče ni podpisal, torej se toliko Iožaj prekliče. Je še kateri med vami, ki ni svojega imen» podpisal?" — Franc Golob se oglasi: „Jaz svojega imena tndl nisem podpisal in tudi ne vem, kdaj se je to podpisaTalo." — Wutti pravi: „V Tvojem 6tanovanju sem bil, in ker tedaj nisi bil doma, povedal sem pomen te prošnje Tvoji materi in Tvoji sestri, in Tvoja sestra se je potem podpisala. Njej sem tudi naročil, naj Tebi o tej prošnji pove". — Gosp. glavar: „Vidim, da so nekateri vendar zadovoljni s sedanjimi šolskimi postavami. In tako je prav; saj slovenskega jezika vam tako nihče ne jemlje, in to mi bote vendar vsi pritrdili, da je za omikanega človeka veliko bolje, ako več jezikov zn&. kakor pa če zrni samo domači?" — Neki sodar (kolar) Jos. Miki se oglasi in pravi: „Saj ravno to hočemo tudi mi, da ne znamo le samo svoj domači jezik, kakor nekateri Nemci, ampak želimo, da znamo tudi svoj pisemski slovenski tako dobro, kakor se moramo nemškega učiti. Spominjam se svojega vojaškega življenja v Dalmaciji 1. 1870. Tam sem se prepričal, da tisti Slovenci, kateri smo slovenski brati znali, smo tudi Dalmatince veliko ložje razumeli, kakor tisti Slovenci, kateri samo domači jezik znajo. Trdi Nemci pa so bili pravi reveži; še ni dosti, da oni nič slovenskega in nič dalmatinskega*) niso znali, ampak, kar res ni lepo, prepričali smo se tudi, da se trdi Nemci še vojaške nemške komande težje naučijo, kakor tisti Slovenci, kateri količkaj brati znajo. Celo velikokrat se še spominjam, ko sem bil ,rekrut' in je ,hauptman' pri ,ekserciranjul nas .komandiral' ,rechts' — zraven mene stoječi trdi Nemec pa se je obrnil ,links', tako da je meni v obraz gledal; in ko je ,hauptman' to videl, zaupil je razjezen: ,Du, Windišer, spnke dem Stockdeučen ins G'sicht', in moral sem trdemu Nemcu v obličje pljuniti". — Kmetje so odobravali. Govorili so še nekateri kmetje in tudi g. glavar je še govoril. — H koncu zopet reče gosp. glavar: „Znano je vam, da nemški jezik je tudi ,Armee-sprache' (vojaški jezik) — torej tisti, kateri želijo, da šolski pouk tako ostane, kakor je bil dozdaj, vsi tisti naj vstanejo!" In ker nobeden ne vstane, pa zopet reče g. glavar: „Naj pa tisti vstanejo, kateri po tej prošnji želijo, da bi se skoraj čisto nič nemškega ne učili". — Zdaj vstane Wuttti, pa stoji le sam. — Gosp. glavar: „Prepričal sem se, da želite imeti šestletno vsakdanjo šolo, v katerej naj bo pouk v prvih treh letih čisto slovenski, z začetkom četrtega leta pa naj se poučuje tudi nemščina tako, da bodo otroci slovensko in nemško dobro brati in dobro pisati znali, po dovršenej šest-letnej šoli pa naj bi bila tudi nedeljska šola. Ali tako želite?" — Kmetje pravijo: „Da!" —Po tem je nadučitelj pisal zapisnik, kakor je gosp. glavar narekoval. *) To je: hrvaškega. Op. vred. Politične pravice delavskih zbornic. (Iz delavskih krogov.) Danes izpregovorimo o politični pravici delav-akih komor ali zbornic, kcyti v soboto ibraia se je na Dunaji enketa, da se posvetuje o uvedbi teh zbornic po raznih kronovlnali. Član enket« sa uvedbo delavskih zbornic za Kranjsko, krojaški mojster g. M. Kune, vdeležil se je tudi tega posvetovanja, vendar bi bilo umestno od g. Kunca, ko bi bil pred svojim odhodom na Dunaj vprašal tukajšnje predsednike raznih zadrug, kako oni o tem predlogu mislijo. Pred vsem, kar se tiče delavskih zbornic, je r tem oziru zadržanje ne samo vlade, temveč i poslancev desnice zlasti gledé Plenerjevega predloga zanimivo. Povodom nekih shodov in sej, v kojih je razpravljal tekom dveh let zborniški odsek za delavske zbornice, opazili smo nastopno stališče poslancev in vlade nasproti tej delavski napravi: Poslanec Su kije, kar se tiče gospodarske strani delavskih zbornic, priznaval je važnost in možnost, seveda premenjenega predloga, a ne tičoč se politične strani, to je delavskih poslancev, kojih pošljejo v državni zbor devet delavske zbornice. Volilno pravico ima pri nas tisti, ki plača vsaj 5 gl. direktnega davka; kdor menj plača, ne sme voliti. Delavec direktnih davkov ne plača, dasi n. pr. prispeva nepo-srednje z dosti izdatnimi davki v poravnavo državnih troškov, torej bi pa zdaj imel volilno pravico ! Kak položaj in pravica za mojstra iz tega pohaja, ki plačuje menj nego 5 gl. direktnega davka in zaradi tega ne sme voliti? Toda če se odpove mojsterstvu in postane — pomagač, tedaj stoprav zadobi volilno pravico v delavskih zbornicah. V tem je protislovje. In ko bi tudi tacih notranjih protislovij ne bilo — uvažuje prof. Šuklje dalje — treba pomisliti, da se ima podeliti volilna pravica, torej politična, delavskim zbornicam, katere imajo prvotni namen, pečati se z gospodarskimi in aocijalnimi vprašanji. Vže pri trgovskih zbornicah se je pokazalo, da tako spajanje dveh različnih smotrov v jeduo napravo ne vede k pro-spešnemu, ¿aželjenemu cilju. Dalje se pri kandidatih v trgovske zbornice ne gleda dosti na to, je-li ta ali oni tudi kos svojemu poklicu, temveč merodajno je njegovo politično mišljenje. In niti drugače bi ne bilo v delavskih zbornicah. Zaradi teh pomislekov bil je poslanec Šuklje sicer za ustanovo delavskih zbornic, hoteč pozneje predlagati nekatere predloge, toda bil je zoper to, da bi se iz delavskih zbornic pošiljali poslanci v državni zbor. Minister trgovine, g. Ëacquehem, označil je vsled poziva stališče vlade ter izjavil, da ne priznava potrebe delavskih zbornic, zlasti zaradi tega ne, ker se imajo obrtni nadzorniki pomnožiti in sploh po-polniti ta naprava. In konečno je pomisliti, da delavske zbornice mogô postati torišče nepokojnih življev, ki bi imeli take zahteve, katerim ne bi bilo možno ustreči. Poslanec Jacques (z levice) je proti Šukljeju da je bila slaba. Bolje je, kakor bi hodil od praga do praga."" Berač se obrne na svojega sopotovalca: „Oče, vi slabo hodite. Tresejo se vam počasne noge." „Kadar jih boš ti imel sedemdeset, še hodil ne boš." „Prav pravite; težko, težko jih znam dočakati, ali petinpetdeset jih je vže na mojih plečih." Oba sta postala. Ostan šteje na prste in slednjič reče: „Skoro da bo tako, da, da. Jaz sem spolnil svojih trideset let, ti si bil govedar pri nas. Oj, to je rendar dolgo od takrat." „Vse se je premenilo, prijatelj." „Vse, vse." Obmolknila sta in tiho drug poleg drugega še-pala. Moža sta se spominjala mladostnih dnij. Čez nekaj časa izpregovori zopet oče Ostan: „Kdo so pa oni ljudje pred nami?" „Ali jih ne poznate? Mihaljek je iz Jelšine, potem Ljube iz Zavod in tisto dekle za njima je Ljubetova hči." „Vidiš, vidiš, tudi oči me zapuščajo. Zdelo se mi je, da bi morali ti trije biti, toda za dobro jih uisem mogel pogoditi." In precej je nadaljeval: „Ali je res, ali ne, da bode Ljube hčer možil? Dom& sem slišal. Sin je nekaj pravil." „Mogoče, da. Stari lisjak bi jo rad dal, ali dekle ima druge muhe v glavi. In to tudi nič čudnega ni." ! „Zakaj?" „Pomislite malo, dvajset pa štirideset let. Tako je na svetu." „Ilm, to ni velikega čuda. Koliko se jih ženi in moži, ki so še bolj narazen." „Ne pravim, da je reč nemogoča, in dobro bo za-me, če bode iz vsega kaj." „Kako to?" „To ni za vsacega. Pa povem vam, da imam tudi jaz pri tem svoj del." „Kaj meniš, da sem kakšna baba? Ko si me na to napeljal, sedaj mi povej vse, ali pa bi bil molčal." „E, zavoljo tega se ne bova skregala. Se rad vam razložim, samo da ne pride nič pred dnevom na dau. Morebiti mi še kaj svetujete. —" „Tisto tudi, če je kaj takega." (Daljo sledi.) poudarjal glavno težišče gledé politične strani r Plenerjevem predlogu. Demokrat poslanec dr, Lueger svaril je pred okupiraojem delavskih zbornic z nedelavci, nagla-Injoč, da dokler delavstvo ne bode popolnem po •roji volji, posebno pri volitvah, neodvisno in samo-etalno, ostane brezvspešno tudi uvedenje delavskih sbornio sa zboljšanje razmer delavskega ljudstva. Poslanec Szcepanovski se ue nadeja mnogo od naprave delavskih zbornic po Plenerjevem predlogu ter pravi., da se bode v njih vzgojevala samo neka delavska aristokracija, katere ne bode moči smatrati za delavsko zastopstvo; sicer je on za uve-denje delavskih zbornic in zastopanje v državnem zboru. Grof Taaffe izjavil je svoje mnenje in rekel, da ne more še nič gotovega in določnega reči za-stran delavskih zbornic, dokler ne bode izročen kak določen dovršen predlog, s katerim bi se strinjali poslanci z levice in desnice vsaj večinoma. Največje zadrege provzročuje zahteva, da bi bile delavske zbornice zastopane tudi v državnem zboru. Ko bode vladi jasuo, kake imajo biti te zbornice, in pa osobito, kar se tiče njih poslancev, odgovorila bode kratko : da ali ne ! Poslanec Neusser tudi ne pričakuje velikih koristij od delavskih zbornic in je trdil, da bodo delavce branile samo pred krivicami. Toliko gledé razprav zborničnega odseka v tej zadevi. Evo, tù imate ta paškvil iz liberalnega predloga Plenerjevega in sodrugov; tù imate glavni politični namen, kateri je levica imela v mislih, kar je priznal poslanec Jacques. Ko bi se po Plenerjevem predlogu ustanovile delavske zbornice, pre-osnovati moral bi se ves volilni red državnozborni, delavcem bi se morala dati sploŠDja posrednja volilna pravica in ista dovoliti neposredno delavskim zbornicam, dalje bi se morali prenarediti v predlogu volilni okraji delavskih zbornic po volilnih okrajih v delegacije : to pa ne bode šlo tako lehko, prej pade ves predlog in še drugi predlogi ž njim gledé uvedenja delavskih zbornic. Politično pravo, voliti poslance iz delavskih zbornic v državni zbor, ko se oživotvorijo delavske zbornice vsaj istiuito za gospodarsko važnost, mora se pri sedanjih okoliščinah smatrati za odloženo, toda ne popolnem kot pokopano. Misel naša je ta, vlada si ne bode nakopala neprijetnosti, ako dovoli delavskim zbornicam politična prava, toda tudi zbornice delavske mogô nekoliko počakati, da bode vsa zadeva — zrela. Ne bodo li imeli poslanci, in kar je poglavitno, ako ne bodo imeli delavci toliko političnega dovtipa in razuma, da raje žrtvujejo pravo, voliti poslance v državni zbor iz delavskih zbornic, potem naj pa delavstvo lepo pusti splavati po vodi uidejo, da jim vlada dovoli delavske zbornice. To zaradi tega navajamo, ker je treba, da ne računajo samo politiki v državnem zboru, temveč tudi delavski stan, in to dobro, namreč politično, ako nočejo pokopati delavskih zbornic. Gledé političnih hib, koje se nahajajo v predlogu poslanca Plenerja, naj delavci vsaj v gospodarskem oziru ne izgubé delavskih zbornic! To moralo bi postati gilslo ne samo delavstva, temveč vseh razumnikov in socijologov naših, ki imajo do te zadeve kaj vpliva. Še jedenkrat ponavljamo: Popustite raje politično pravo delavskih zbornic, ko vidite na vseh straneh toli mržnje do te naprave, toda odjenjati ne smete od uvedbe delavskih zbornic. Ako bi inače ne šlo, dajte delavcem zbornice delavske z vsemi gospodarskimi pravicami, ' da bi jim bilo mOči, v njih reševati gospodarske zadeve gledé delavskega vprašanja in ne bojte se, da bi delavci v tem oziru nič ne opravili. Bodite uverjeni, da so delavci v gospodarskem oziru mnogo bolj izurjeni, nego v političnem. Poskusite to in uverite se, česa delavstvo v teh zbornicah dokaže za narodno-gospodarsko delavsko vprašanje. Ne bodite nezaupljivi, dokažite, da je minola dôba predsodkov 1 Politični pregled. V Ljubljani, 25. februarija. Notranje dežele. Gospodska zbornica bo imela prihodnjo sejo v petek dne 1. marcija t., 1. Na dnevnem redu so: poročilo o vlogah; prvo čitauje postavnega na- črt» o skUdiiéih ; drago ëitonje postave o kmetskem dednem pravu. „Pesti Hirlap" pravi, da se toliko časa ne bo podelil» služba pehotnega nadzornika, dokler nadvojvoda Franc Ferdinand ne bo toliko vojaški izvežban, da bo mogel sam prevzeti U posel. Berolinska „Post* je mnenja, da se bo ogerski opoziciji posrečil« vreči Tisto. Potem bo opozicija prišla d» vladno krotilo, razrušil» bo najprvo nemško-»vstrijsko zvezo, konečno p» tudi dosegla, da se bo Ogereka ločila od monarhije. — „Post" ima razburjeno domišljijo ter vidi pri belem dnevu strahove. Vnanje države. Srbski vladni krogi vedno bolj verujejo, da bo poklicano liberalno ministerstvo z Rističem na čelu. Ristic in njegova stranka sta zadnje dni jako previdno postopala, tako, da se je že iz tega videlo, kaj jima leži na srci. Radikalci sami bi bili seveda z Bisticem zadovoljnejši, kakor s sedanjo vlado. Srbsko-bolgarske razprave gledé trgovinske pogodbe so se v resnici začasno pretrgale, in sicer vsled razprtij pri posameznih vprašanjih. Srbija sama vedno prva sili, naj se prično obravnave zaradi pogodbe, potem pa seje neslogo in dela težave s svojo trdovratnostjo pri malenkostnih točkah. Iz Belegagrada se je v Sofijo pripeljal bolgarski pooblaščenec Svetkov; vlada mu je takoj dala potrebna navodila in pa ukaz, da se mora nemudoma povrniti v Beligrad. Splošnje se sodi v Sofiji, da ima srbsko postopanje podlago v vplivanju inozemstva, kateremu je na tem ležeče, da prepreči dobre razmere mej obema državama. Bolgarska vlada je carjigrajskemu eksarhu zapretila, da mu bo vzela plačo, ako bo tudi za-naprej vstrajal v opoziciji zoper njo. — Bolgarski izseljenci so pridobili zopet mnogo poguma vsled Cankove avdijence pri ruskem carju, iz katere sklepajo, da namerava Rusija v bolgarskem vprašanji stopiti iz rezerve. Novi francoski minister zuuaujih zadev, senator Evgen Spuller, je bil v Gambettovem mini-sterstvu državni podtajnik zunanjih zadev in v Fer-ryjevem kabinetu naučni minister. Bil je prijatelj Gambettov, s katerim je skupno ustanovil list „République Française". V republikanskih krogih velja kot vsestranski izobražen, previden in zmeren državnik. Gledé revanž-politik.) stoji na oportunskem stališči enako Gambetti. ki ¡e navadno rekel : „Francija ne sme pozabiti izgub i-nih provincij, a tudi govoriti ne sme o njih, duh.er ne pride ugodni trenotek." Celo ministerstvo ima pet senatorjev in pet poslancev; oportunci so v njem zastopani z osmimi, radikalci z enim članom, to je z Guyotom, Freycinet pa je gledé mišljenja blizo v sredi mej obema strankama. Napačno pa bi oni sodil, ki bi rekel, da je ta kabinet ministerstvo republikanske koncentracije, kajti radikalna stranka je i njim popolnoma nezadovoljna ter njena glasila to tudi naravnost priznavajo, rekoč : „Predsednik Carnot si je brezozirno izpolnil svojo srčno željo, spravil je na krmilo ministerstvo Ferry brez Ferryja." Takô pa je novo ministerstvo zopet popolnoma v rokah — manjšine, desničarjev, ki je lahko pri prvi priložnosti vržejo, ako glasujejo z radikalci. — V zbornici in senatu se je prebrala izjava ministerstva, ki pravi: Dobro so nam znane težave, ki nas čakajo, a podporo smo našli v nadi, da ne bodete odrekali podpore možem dobre volje, ki se vam predstavljajo s trdnim sklepom izpolnjevati vse dolžnosti, katere nalaga položaj. Dve veliki nalogi ima sedanji postavodajalni zbor še rešiti, predno se razide: proračun za leto 1890 in s pametno politiko zavarovati vspeh svetovne razstave. O drugih važnih predmetih, kot: vojaški postavi, vrSé se posvetovanja. Glavni nalog sedanje vlade je pripraviti vsem republikancem, vsem Francozom zdravo podlago za skupno, krepko in odločno delovanje. Kakor hočemo sami biti vestni uradniki, takô bodemo strogo postopali zoper napake in malomarnosti. Odločno bomo izvrševali vse naredbe, ki so sposobne ohraniti mir in red ; da zavarujemo republiki spoštovanje, zatrli bodemo vsak vstajni poskus. — V zbornici je po prečitani izjavi ploskal le centrum. Senat se je kazal prijaznejšega ministerstvu. — Finančni minister Rouvier je zbornici naznanil, da vlada sprejme proračun, kateri je izgotovilo prejšnje ministerstvo. Jutri, vtorek, bo zbornica volila novo proračunsko komisijo. Obravnava o Audrieux-jevi interpelaciji gledé Tonkina se bo vršila prihodnji četrtek. Italijanska zbornica je pričela dné 20. t. m. razpravo o vladnih predlogih gledé finančnih nare-deb. Crispi je vedel, kakov vihar se bo dvignil zoper njega, zato pa niti ni vložil „en bloc"-predloge, marveč vseh sedem predlog posebej ; te so : povišanje davka od soli, zemljiščnega davka, meničnega davka, davka od mere in teže, od poslopij, tovarniških znamk in od pohištva. Ministerstvo se pač boji staviti zaupno vprašanje. Dosedaj ni govoril niti jeden govornik naravnost za Tladne predloge. Znamenito je tudi to, da je tudi večina proračunske komisije zoper te finančne naredbe. V zbornici sami se je vže mnogokrat pokazal Crispi jako razdraženega, tako, da ga je moral jedenkrat celo predsednik posvariti. Vloženih in tiskanih je dosedaj devet-intrideset dnevnih redov, večinoma zoper vladne predloge. „Temps" pripoveduje: Ko je Ašinov stopil na suho v Sagalli, poročal je takoj o tem francoski vladi njen tamošnji zastopnik. Minister zunanjih zadev, Gobtot, je vprašal rusko vlado, kaj je prav t» prav s to zadevo. Ruski veleposlanik v Parizu mu je potem sporočil, da ruska vlada ni v nika-koršni zvezi z Ašinovom, ki se nikakor ne nore skli-cavati na Peterburg. Goblet je vsled tega poslal gu-bernatorju v Oboku povelje, naj pozove A&nova, d» se pokori običajem, ali pa zapusti francosko ozemlje. Admiralu Obry-ju je ob jednem došel ukaz, naj odpluje v Obok s križarjem „Seignal»y"-em. Ašinov se ni brigal za poziv, marveč je odgovoril, da bo ostal v Sagalli, kjer je razobesil rusko zastavo. Gubernator oboški je o tem zopet poročal v Pariz, odkoder je dobil strogo povelje, naj vporabi silo. — „Temps" dostavlja temu poročilu, da je bila naselbina Sagalla bombardovana, potem pa Ašinov in tovariši njegovi prepeljani v Obok. Izvirni dopisi. Z Notranjskega, 22. februarija. (Pozabljeua slava sotrudnikom „Slov. Naroda".) Potrpljenje je potrebno. Na to sem se jaz opiral o najnovejšem žalostnem dogodku, ko so sotrudniki „Slov. Naroda" napadli duhovščino. Mislil sem, da se reč ob kratkem poleže, torej sem pred svetom molčal s svojo sodbo. Ker pa ta časnik svoje osti obrača vedno na katoliško duhovstvo, ter vidi vsako pičico njemu ljube pomanjkljivosti, sili me katoliška verska dolžnost, da izrazim pred svetom svoje vestno mnenje. To vam tu v svoji priprostosti v sledečih vrsticah povem. Čemu nam črnite, „slavni" liberalci, našega prečast. gosp. knezoškofa ter jih hočete učiti svoje dozdevaoe dostojnosti pri duhovskih opravilih? Odkod vam je dana ta oblast? Od Boga gotovo ne! Ne jeden pravi katoličan pod ljubljansko stolico nima pičice graje do našega knezoškofa, da svojih dolžnostij ne izpolnujejo. Ali niso kot pravi višji dušni pastir povsod kazali najlepši, najvzornejfii vzgled? Ginljivo je bilo poslušati njihove cerkvene govore po deželi. Njihovo ponižno obnašanje, ali ni bilo všeč vsem pravovernim naše Kranjske? Ali ni bilo to vzgledno, ko so prevzvišeni vladika stopili raz voz, podali gosp. županu roko, sprejeli pozdrav, po ginljivi zahvali vprašali o krajevnih razmerah? Ali ni bilo še preponižno, če so nazaj se vračujoč ravno v tej občini na priprošnjo tukajšnjega čast. g. duhovnika od ceste oddaljeno cerkev peš se podali podelit sv. birmo samo trem otročičem, ki so prej zamudili? Kaj hočete torej, gospodje voditelji sedanje nove omike, imeti od našega knezoškofa in druge njim podložne duhovščine? Morebiti, da bi mesto krš čanskih naukov oznanjevali z leče nauke vašega „liberalizma"? O ta poznamo še predobro. O saj imamo prelepe vzglede! Govore nam dan na dan samomori, poboji, tatvine, ropstva, goljufije, sleparstva, upori, bogokletstva itd. To in drugo nam dokazuje, kaj imamo pričakovati od Vaše omike. Mesto da bi skazovali katoliškemu duhovstvu spoštovanje zaradi poklica, pikate ga od vseh stranij. A ni Vam še to dovolj, zaganjate se v spovednice in v druge sv. obrede. Sv. maša Vam ne ugaja ne v besedi ue v petju. Tudi nam konservativcem zadnja leta večkrat preseda, ker je tu in tam po kmetih toliko pomanjkljivosti. Kdo ima to krivdo na vesti, sodi naj razumen človek. Jaz le toliko dostavim: Kdor pride v cerkev k službi božji iz pravega namena, ta povzdiguje svojega duha k Bogu, njega ne moti nobena reč O, liberalni duh, črti katoliške duhovnike, prestavljaj svete katoliško-verske obrede po svoji izmi-šljenosti, kakor se ti zljubi, zmagal le ne boš. Tvoji sotrudniki bodo sedeminsedemdesetkrat pokopani, katoliška cerkev bo imela še dovolj učenikov, še sv. izpoved, še današnje obrede, in tudi nji pokornih in pravovernih katoličanov. V. K., žentpeterski obian. Iz Merana na Tirolskem, 20. februarija.*) (Me-ransko časopisje.) Meran ima dva politična časnika: liberalni dnevnik „Meraner Ztg." in konservativni „Burggriifler", ki izhaja dvakrat na teden. „Meraner Ztg." se drži načel „N. fr. Pr.," ter ima ž njo vred srečo, da leži v kursalonu in menda v vseh hotelih in kavarnah. Predstojništvo zdravišča kakor mestni magistrat objavljata v njej svoja naznanila. Drugače je z „Burggriiflerjem"; njega ne najdeš v javnih prostorih skoraj nikjer, še celo mestni očetje so ga nekaj časa prezirali. Zadnjič pa je poročal, da so v mostnem starešinstvu jednoglasno sklenili, zopet tudi njsmu svoja javila privoščiti. „Burggriifler" je izvrsten list; v vsakem stavku najdeš pravega Tirolca, kakor ti je znan iz zgodovinskih študij: vernega katoličana, ki čisla in spoštuje svojo duhovsko gosposko, zvestega Avstrije», ki Bismarkovce neusmiljeno šiba, treznega moža, ki ne riva glave skozi zid. V slednjem obziru j« zoper „schiirfere Tonart" v katoliškem taboru. Z našimi Časniki primerjan ima dve lepi prednosti, prvič douaša v slednji številki celo tropo kratkih dopisov, drugič je vedno zadostno preskrbljen z domačimi inserati. Oboje priča, da je list v resnici domač. Ni res, g. vrednik, da bi si tudi Vi takih prednosti želeli? _ Dnevne novice. (I)ružbi sv. Cirila in Metoda) je posojilniea v Krškem darovala 10 gld. (Za pogorelee v Hrastji) sta darovala gospoda Gorup in Kalister 200 gld. (V katoliškej družbi) bo v sredo 27. t. m. g. tajnik Jož. Pihler nadaljeval govor o stanovih človeške družbe. (Slovensko gledališče.) Včeraj se je predstavljala od V. Mandelca iz francoščine prevedena igra „Na kosilu bom pri svoji materi". Igralci so brez izjeme prav dobro igrali, a uspeha ni bilo, ker igra nima dobrega jedra niti povoljnega konca. — Nato se je pela opereta „Vzbujeni lev". Vsi pevci in pevke so imeli čista, dobra grla, osobito to velja o gospej Grbičevi in gdč. Daneševi. (Brata Zupana) iz Kamnegorice sta postavila prve nove orgije v Bosni, v znamenitem samostanu na Gučji gori. (Tramvaj na par) ali železnica z ozkim tirom bo morda vendar vezala našo vipavsko dolino in Gorico z Jadranskim morjem pri Ogleji in z Benetkami po krajši poti ob morji. Kakor poroča zadnja „Soča", imel je predzadnjo soboto odbor za zgradbo tramvaja v Gorici sejo pod predsedništvom načelnika grofa Goroninija. Navzočni so bili: predsednik kupčijske zbornice bar. Ritter, vit. Wintsehgau, okrajni glavar gradski in tudi nova odbornika dr. A. Gregorčič in dr. Al. Rojic. Predsednik je poročal o delovanji ožjega odseka in da so se priprave raztegnile tudi na slovenski del dežele. Baron Ritter je sestavil proračun ter na podlagi preiskavanj izračuni!, da bi imela železnica v Furlaniji do Gorice dohodkov od prevažanja ljudi 70.000 gld., od prevažanja blaga 55.000 gl., od državne pošte 4000 gl. V primeri s proračunjenimi troški za železnico v znesku 1,600.000 gld. in upravnimi troški v znesku 66.000 gld., ostajalo bi na leto 64.000 gld., torej bi se glavnica obrestovala s 4 odstotki. Odbor je sklenil, naj se vladi predlože izgotovljeni načrti. Slavna županstva naj bi v kratkem in ugodno rešila vprašanja in prošnje, katere jim je razposlal odbor. (Javna bolnišnica) usmiljenih bratov v Gorici je izdala tiskan izkaz v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku o bolnikih, zdravljenih v 1. 1888, boleznih itd. Koncem 1. 1887 je ostalo v bolnišnici 74 bolnikov, tekom 1. 1888 je bilo sprejetih 871, ozdravljenih je bilo 551, zboljšanih 177, neozdrav-ljenih 54, umrlo jih je 90, koncem leta še ostalo 73. Bolniki so bili raznih stanov in sicer s Češkega 17, iz Dol. Avstrije 13, s Hrvaškega 12, iz Italije 57, s Koroškega 22, s Kranjskega 53, z Moravskega in iz Šlezije 13, z Ogerskega 16, s Štajerskega 24, z Goriškega 644, iz Trsta in okolice 28. Blaznih je bilo koncem 1. 1887 moških 69, ženskih 40, 1. 1888 je bilo sprejetih moških 56, ženskih 32.; med letom je bilo izpuščenih 83, umrlo 16. (Častnim občanom) je imenovala občina črnuška pri Ljubljani g. Josipa G or up a, občina moravška pa c. kr. poštnega nadkomisarja g. A. Ratolisko. (Novi vodja zavoda „Ali' Anima" v Rimn), stoječega pod pokroviteljstvom našega presvetlega cesarja, mesto msgr. dr. Doppelbauer-ja, ki je postal linški škof, je dr. Franc Nagi, duhovnik šenthipolitanske škofije, c. kr. pridvorni kapelan in spiritual v višjem duhovniškem izobraževališči pri sv. Avguštinu na Dunaji. (Iz Knežaka) dne 22. februarija. Kaj je nameraval zviti lesjak s telegramom iz Koritnice blizu Kalca v zadnji številki „Brusa"? Gotovo le z umazano svojo pisavo učiteljstvo v Knežaku sumničiti pri g. c. kr. okr. glavarji. Tako početje je za učiteljstvo nečastuo, da ne rabim hujšega izraza. V. Pin, nadučitelj. (Duhovniške premembe v krški škofiji.) Župnijo Šentjanž v Rožni Dolini dobil jo Čast. gosp. Ivaa Sim o nič,, dosedaj tam upravitelj. Umrla sta čast. gospod Valentin Fermann, knezoškofijski duhovni svetovalec in župnik v pokoju, v Šentvidu; pa čast. o. Evgen Pierl, iz reda sv. Benedikta, profesor nravoslovja v duhovskem semenišču celovškem. (Umrl) je danes dopsludne, kakar se nam brzojavno poroča iz Novega Mesta, zlatomašnik, upokojeni župnik in duhovni svetovalec č. g. J. N. Bačnik. Rodil se je dne 20. aprila 1. 1802 v Smledniku ter bil v mašnika posvečen leta 1831. Mnogo let je blagi pokojnik deloval kot goreč dušni pastir v Prečini. Ko so mu vsled visoke starosti pešale telesne moči, šel je minolo leto v pokoj ter se preselil v bližnje Novo Mesto, kjer je po kratkem oddihljeji od trudapolnega dela obče priljubljeni, spoštovani in ljubeznjivi starček izdihnil svojo dušo. Naj v miru počiva! — Pogreb njegov bode v 6redo. (Vabilo) k veselici, ki jo prirede šentpeterski rodoljubi v četrtek 28. svečana t. 1. v gostilni „pri Reškem Mestu" gospoda A. Lavrenčiča na korist „Sokolskemu domu" v Ljubljani. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. F. Mayer: „Tičica gozdna", čve-terospev. 3. Fr. Gestrin: „Proslov" o petindvajset-letnici „Sokola", deklamuje gospica Franja Špilar-jeva. 4. „Irene", svirata na citre gg. Alojzij La-vrenčič in Viktor Zalaznik. 5. „Pesem", moški zbor. 6. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za gospode 1 gld. Dame so vstopnine proste. K prav obilni vdeležbi vabi ODBOR. Raznoterosti. — Senzacijonalni romani v Nemčiji. Komaj se je v grobu ohladilo telo našega cesarje-viča, že se je našla v Nemčiji tvrdka, ki je po znanem kalupu izdala senzacijonalen roman. Dotična tvrdka je v Mannheimu, romanu je naslov „Mayer-linger Drama". — Trgovina z deklicami. Dunajska policija opozoruje na dva človeka, ki se pečata s pre-grdo trgovino z deklicami. Z obeti, da jim pre-skrbita dobre službe v tujini, pregovarjata neizkušeno deklice, naj gredo ž njima. Pošiljata jih v Ameriko, največ pa v Brazilijo. Ta dva nesramna človeka sta Žida iz Galicije. Prvi je Samuel Mark-mann iz Tiszamienice, drugi je 601etni Izak Schiif-ferstein iz Zolkiewa. Na videz se izdajata za trgovca z volnato robo ter lazita po selih Cis- in Trans-litave. — Dostojna družba. Knez: „Gospod predsednik, jako me veseli, da imate tako lepe društvene prostore, še bolj pa, da se v Vaši družbi vrši vse tako dostojno." — Predsednik: „„Da, Visokost, na tem nam je ležeče. Kakor hitro se kdo napačno vede, takoj ga — vržemo na cesto."" Telegrami. Dunaj, 25. febr. Gospa Murnikova, dr. Vošnjak in dr. Ferjančič blagovolili so za Ljubljano prevzeti poverjeništvo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji. Presrčna jim hvala! Dunaj, 24. febr. „N. F. P." najodločneje poroča o poroki princa Aleksandra Batten-berškega z gospodičino Loisingerjevo, pev-kinjo na darrastadtskem dvornem gledišči, rojeno Pražanko. Dunaj, 25.:februarija. Zbornica poslancev: Vlada predloži postavni načrt o službeni stopnji in plačah uradnikov vseučiliščnih in učnih knjižnic in knjižnic tehničnih velikih šol, kakor tudi o postopanji glede pokojnim pri njihovih vdovah. Dunaj, 25. februarija. Cesar je generalnemu pribočniku Poppu dovolil enoleten odpust s čakavino, za kateri je prosil iz zdravstvenih ozirov. Praga, 24. febr. „Narodni Listy" pišejo, da se mnogi Cehi, ki so se nadepolni izseljevali v Rusijo, ogoljufani vračajo domov ter obsojajo veliko carstvo. Najtoplejši prijatelji Rusije postanejo srditi vsled premnogih sitnosti vže takoj, ko hočejo prestopiti mejo. Budimpešta. 2D. februarija. Zbornica je s 162 proti 104 glasovom odbila Gorgey-ev dostavek k § 21 orožne postave, da se ustanove vojaških zavodov razdele po razmerji avstrijskih in ogerskih novincev, ter jo potrdila nasvet Bolgarjev, s katerim se je strinjal Fejervary. Po njem se vravnava službena doba gojencev v akademiji „Ludovika" v aktivni domobranski službi isto tako, kakor v skupni vojni. Resolucijo Czirerjevo o vsta- novitvi ogerske vojaške akademije sta pobijala Fejervary in Tisza, zbornica pa odklonila. Belgrad, 24. febr. Kakor se danes govori, pregovoril je kralj Krističa, da jo preklical svojo ostavko, Ristič pa je obljubil, da bo podpiral Krističevo vlado, ker je iz. previdel, da sam ne more sestaviti kabineta. Vremensko »poročilo. Dan čas Stanje Veter Vreme i» ® . s: ¡ o prednostne cene. in kemične barve, k (sjjffciS Vse vrsto slikarskih in likarskih čopičev in slikarske patrone.