Leto. vil, St. 40. PoSSnlna plalana v gotovini. V Mubliani, v t©r&ifc 20. febr^arla 1923. Pmam, 5». 1 Din. IflPREJ Glasilo Socialistične stranke ItigosSaviie. Od spodaj navzgor! Vse kapitalistične stranke se ustanavljajo in vodijo na osebni račun. Kak dober govornik, kak prebrisan advokat, kak slaven pretepač, ali tudi kak drug na drugačen način »imeniten« gospod zbere okoli sebe svoje prijatelje in ustanovi stranko. Stranka mora imeti svoj list, za tega je treba pa denarja. Zato mora imeti vsak tak imenitnik med svojimi prijatelji tudi težke ljudi, ki dajo cekine. Če takih ljudi ni. lih najde imenitnik na najpripravnejši način, včasih tudi res prav imenitno. N. pr. si izbere kakšnega silno bogatega in še bolj zaljubljenega moža, pa mu pošlje svojo lepo ljubico na vrat. Bogataši so v takih rečeh vsi neumni, ‘zelo hitro gore. Ljubica pa ni kar tako! Res je, da bi ji bil gospod simpatičen, toda ona se je namenila, da ne bo vzela nikdar nikogar, če ne bo slaven in splošno znan mož. Zaljubljeni bogataš, ki je Pripravljen zaradi par kronic kregati se z delavci mesece in mesece, čeprav bi se mu nikjer prav nič ne poznalo, je takoj voljan žrtvovati dekletu na ljubo polovico imetja za kakšno slavno stvar, za kak spomenik ali kaj podobnega. Toda dekle ne mara take slave, njen ljubček mora biti slaven oo lastni slavi, naj se pokaže da je bolj pameten nego drugi, naj postane n. pr. politik, da ga bodo vsi slavili itd. Za ljubico mož tudi to poskusi — in Stlej ga, niti sam ne ve, kako je do tega prišel, v Dar tedn:h je že slaven mož. pa niti treba ni bilo, da bi dal polovico imetja, zadoščala je četrtina... MUKI. Da take stranke niso nič vredne, da se o programih ne da pri njih niti govoriti, je jasno. Osebe se bližajo in oddalju-eio. slava se množi in deli. korita se polnijo in praznijo, dela se tako umazana politika, da se zaradi te umazanosti navaden človek obrne od vsake politike sploh. Politika pa pomeni delo za državo-Država je ljudstvo. Da ima danes državo v rokah klika nar ljudi, je krivo ljudstvo, ki se za svate zadeve ne briga, ki prepušča svojo državo umazanim politikom. Ljudstvo se mora združiti in s skupnimi močmi izpremeniti ta sistem, če bi se ljudstvo združilo samo za volitve, bi to nič ne pomagalo ka.ti tudi tako izvoljeni poslanci bi delali politiko po starem sistemu. Ljudstvo si mora postaviti trdno stranko. Pa ne tako. kakor ustanavljajo stranke kapitalisti, od zgoraj navzdol, da ima ljudstvo samo toliko vpliva nanjo, da pokaže od časa do časa s ploskanjem ali z žvižganjem, kateri izmed »voditeljev« mu je bolj všeč. Ne tako, tako se ustanavljajo stranke moti ljudstvu, če hoče proletariat imeti res svojo stranko, io mora postaviti od spodai navzgor; najprej se morajo zbrati delavni ljudje enega kraja in morajo postaviti krajevno organizacijo. V tej organizaci j morajo delati domačo, občinsko politiko. Dogovarjati se mora‘o med seboi. kaj 'e or a v in kaj ne. ne pa poslušati danes Petra, jutri pa Pavla? Za okrajne potrebe morate postaviti potem okrajno organizacijo, v kateri odloču eio zopet po dogovoru, ki ga skle- (Konec.) »Zmočite si grlo. da vam ne usahne,« ie dejala z nasmehom gospodična in mi nalila kozarec čaja. »Idealist ste in slabo Poznate ljudi. Koliko pišejo in govore o človeškem razumu, o njegovi duši. o plemenitosti in ljubezni, o morali in drugih fenih čednostih, pa vse n:č ne pomaga. Človek ostane žival, pa ga obračaj, kakor hočeš. Reci m«. n«i bo človek, naj zapusti blato kjer se valja z drugim mrčesom, odkar ie Noe izkrcal moža in ženo J* svoje barke, povej mu, da ie vsa zem-ki ie lepa in bogata, niegova, da mu je naraVa daja um zat0, da si ustvari na 2etnlji ra ško življene. da je ključ od rajskih vrat v njegovih rokah — zaklel bo, bljunil v stran, ozmerjal te bo. Nočem, jJUsti me v miru. kaj me sili, nai mislim! Moj ded, ora- in prapraded je ž:vel brez nepotrebnih n1^^- ž;vel bom tudi jaz. Pomislite. kaj bi ljudie počeli, če bi ne imeli za seboj priganjačev in pred seboj pastir- jev! Znoreli bi, Boga in hudiča bi prosili, nai jim da glavo, ki bo zanje mislila in roko. ki jih bo tepla. Kdo pa misli pri nas s svojo glavo? Na prste jih seštejete in še pri teh_na;'dete stare, prekajene in skrpane misli. Gorje onemu, ki gre med narod in mu pravi, da so moč in postave v njegovih rokah, da je vse to, kar se sveti in šopiri nad njim. le prazna domišljija, pisan mehurček, ki ga lahko stre z enim udarcem svoje žuljave roke! S kamenjem ga zasujete, na križ ga pribijejo, češ, Boga nam hoče vzeti, Juda Iškari-ot. Antikrist je prišel med nas. da nas zapelje na kriva pota. Ljudstvu so potrebni bogovi. Tako je bilo od starodavnih časov do danes, tako bo tudi v bodoče.« Hotel sem ugovarjati, pa se je oglasil pod mizo Muki — bev. bv, bev. »Aho,« se je žasmeiala gospodična s črnimi očmi. »Vidite, kako moi Muki meri čas! Ve, da ie treba misliti o počitku, zato se je oglasil. Ne smete mu zameriti, ker opravlja ori nas zelo nehvaležen posel, kadar se kdo preveč zagovori ali zasedi, pride na Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Dim Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. pate na sestankih odposlancev iz vseh krajev. Podobno v okrožju in pokrajini. Tako se mora stranka zidati, če noče biti odvisna od posameznikov. Taka stranka pa ie na Slovenskem samo naša. Samo za našo stranko vedo vsi ljudje, da ima res politične krajevne organizacije, ki žive in delate, in da se te organizacije vsako leto naimani po enkrat shaiaio na svojih kom gresih in odločujete skupno, kai je prav in kai ne. Dolgo so tudi v tej stranki vladale posamezne osebe. Rekli smo jim bogovi. Toda v zadnjih 2 letih so se ti bogovi prepričali, da nimajo več upanja na zrna* go proti organizacijam in so zato bodisi odšli, bodisi bili izključeni. Nič ni pomagalo. da so stranki 2 leti odrekali vsako pomoč, ker ni hotela plesati po nfih volji — stranka je ostala ,čeprav je s trudom izhajala. Tudi vsa demagogija in hinav* ščina in vse »obdelavanje« ni nič pomagalo — organizacije, ki same delajo, sa ne dajo voditi za nos. Če je bilo 50 organizacij zmožnih ohraniti si samostojnost, koliko lažje bo, ko se bo proletariat organiziral tudi po-drugod, ko bo organizacij 100, potem 200 in še več, ko bo vsaka občina imela svojo organizacijo. Da se ustanavljate nove organizacije, v tem je gotovost naše zmage.'Ustanavljajte jih hitro, da bomo zmagali prej! Zahtevaj od svoje strokovne organizacije naj pove. katera stranka je delala za zboljšanje socialne zakonodaje!! tihem. zala;a. če ni drugače ga prime tudi za hlače, češ, gospod, potrudite se. čas ie že da nas zapustite. Pa pravijo, da žL vali niso pametne! če bi bili ljudje tako pametni, bi si bili vi lahko prihranili današnjo pridigo.« Poslovil sem se. Muki mi je dal kot staremu znancu na pragu tačko in odšel sem domov. Moia povest bi pa še ne bila končana. ka ti mnogo zanimivega sem še doživel, odkar sem spo-znal tega plemenitega cucka. Pravzaprav najbolj zanimivega nisem niti povedal in vendar moram položiti pero na mizo- Vzroka sta dva. ki jih bom samo nakratko omenil. Ko sem namreč drugič obiskal gospodično s črnimi očmi. me je pogledala dokaj osorno, njene oči so postale še bolj črne in dejala je: »Gospod, nisem vedela, da spadate med tiste ljudi, ki po nepotrebnem kvarilo napir. Zato sem vas sprejela v krog svoih ožjih znancev in dovolila, da vam ie Muki podal tačko. Včeraj pa so mi po- Tistih, ki bi radi sedeli na dveh stolih, ne maramo. Ali deluješ v naši organizaciji ali proti nji. Upliv obstoječega režima na državljane, Vsak pošten človek čuti, da ni v naši blagorodni domovini tako, kakor bi moralo biti. Izgovor buržoaznih krogov, da je takšen položaj še vedno samo radi tega, ker se premalo dela, ker so delovni časi prekratki in ker je vojna zastrupila poštenost — to velja v prvi vrsti za te kroge same. Ker kljub premajhnemu delu itd. se zidajo palače in banke, katerih denar se vlaga v trgoVine in podjetja, ki svoj denar zopet nalagajo v banke. S tem je jasno dokazano, da navzgor v obilnosti plavajo, ko sloji navzdol nič nimajo. Povzročitelji sedanjega režima seveda ne bodo razkrivali, kje tičijo vzroki njegove krivičnosti, temveč bodo temu nasproti z vso vehemenco nadaljevali s svojimi dosedanjimi metodami, ki jim zelo ugajajo in — nesejo. Dokler se bo mogel ta režim vzdržati, ostanejo na površju in bodo navzdol diktirali učene zakone, upravo in ustavo. S pomočjo svojih časopisov pa bodo z velikim »tamta-mom« razširjali svoje programe med nepoučeno ljudsko množico. Takšnih časopisov imajo poljubno število pod raznimi imeni in barvami. Vse časnikarske trike njim v prid dobro plačujejo in razni doktorčki, ki bi radi kar jutri že ministri postali, j ta ne nehajo oddajati snovi za natisk. Tako ostane, dokler bo ljudska množica v političnem življenju tako malo in-teresirana, dokler ne preneha biti lahkoverna in se ne bo več podkupovana bodisi z malenkostnimi koncesijami, bodisi s praznimi obljubami. Pa tega bo enkrat konec. Ko bo režim v državi povzročil splošno nevzdržljiv poLžaj in pride kriza do vrhunca, se bo moralo ljudstvo združiti v en blok z eno mislijo. Ko se to zgodi, se naval ne bo dal več ustaviti. Takrat ne bo več pomoči za demagoge, ki so sedanji" režim zakrivili. Evolucija, ki jo že danes opažamo se bo nadaljevala do točke, ko se prevrne razvoj v čisto nov položaj in se odstrani zadnji funkcionar med starimi koritarji. Takšnih elementarnih preobratov pozna zgodovina dovolj. Buržoazna kasta jih imenuje revolucije. Pred tem dejstvom, ki nastaja, je torej potrebno, da se spametujejo oni, ki današnje razmere ustvarjajo, ne pa da svoja kriva pota nadaljujejo in v rožlja- vedali, da ste svojega novega znanca spravili v javnost in da baie niti meni niste prizanesli. Lepo ie sicer in hvalevredno. da se trudite in skrbite za naše tiskarske stroie, da ne zarjave. toda to not ste se nekoliko zmotili. So stvari, o katerih javnost lahko samo ve. da so: zakai in čemu so, kakšen pomen imaio in koliko so vredne v rokah nepoklicanega človeka, o tem je najbolje molčati. Kadar vas bodo še kdaj srbeli možgani, napišite o kaki tragični ljubezni, o lepih nožicah in nežnih obrazih na predpustni maškaradi, ali na umorite na strašen način kakega srčnega viteza na papirju. Končno, bliža se pomlad, pomislite, koliko bolj hvaležnega gradiva lahko najdete v tivolskem parku, na Rožniku ali še kje drugie! To bo ljudem bolj všeč, vam pa bol] koristno- Meni pa obljubite, da bo Muki v najkrajšem času zaspal, sicer, sicer —■.« Pri tem me ie pogledala tako, da se mi ie zdelo kakor da sem se dotaknil električne žice. Ker gospodično s črnimi nju z mečem ter policijskim pritiskom iščejo zavetja in opore. Znano pa je, da kapitalistični razred še nikdar ni odnehal in tudi ne bo, čeprav ve, da si posledice lahko samemu sebi pripiše. Tako nadaljujejo s svojo staro metodo, zanikujejo pravo narodnost in moralo, za procvit ljudstva se ne brigajo, kadar je država v nevarnosti, jo izmozga vajo, če pa nima ničesar več za izmozgavanje ali pa se ne da, jo izdajo in prodajo. Tem tipom Lz internacionalne denarne kaste moramo zoperstaviti svoje ljudi. Tudi nad preprostim ljudstvom imamo bistre glave in vrlo pametne ljudi, ki bi že davno lahko igrali probujajočo vlogo med njim pripadajočim delom naroda. Toda to delo je težko in marsikdo se ga ustraši, predno se ga loti. Nasprotniki pridejo vedno znova in razcepijo ljudstvo v razne tabore, tako da ostane le neznaten procent njegove mase za pravo stranko in se potem kot tak v državi ne more prav uveljaviti. Če bi vse ljudstvo mislilo s svojo glavo, bi se moralo strezniti že nad tem edinim vprašanjem: Zakaj pa ne pristopijo kot volilci buržoazni krogi v vašo stranko, vi se pa pustite premotiti in s tem povečujete svojo nesrečo. Buržoazi-ja že ve, kaj dela, žalostno pa je, da imate vi tako malo pohtične zavesti, da tako malo poznate svojo stranko in ne podpirate niti njenega tiska. Žalostno je tudi, da umirajo v raznih zaporih možje, ki so delali za vaše odrešenje in pa tega ne vidite in ne Izvajate nobenih konsekvenc. Iz ljudskih vrst hoče režim popolnoma iztrebiti vsako intelektualnost, da bodo imeli potem denarni sloji z vami lažje opravilo — napraviti vas pokorne sužnje — vi vsega tega ne vidite. Čas je, da začnemo drugače. Ljudstvo, pazi za nadalje, kaj delaš, ker če si samo ne boš hotelo pomagati, ti tudi bog ne more iz sedanje zagate. — Veritas. PolitKn® vesti. + Slovenski radikalci so si končno izbrali kandidate. Dr. Ninčič se ie^ zbal blamaže, da bi bil izvoljen s pomočjo ba-rantij z Nemci, na je kandidaturo v mariborskem okrožju odklonil. Kandidiral bo na njegovem mestu finančni minister Sto-iadinovič. v kranjskem okrožju pa dr. Zupanič. V Ljubljani bodo radikalci pomagali narodno-napredni stranki. Srezki očmi visoko cenim in globoko spoštujem — da ne novem še kai več, česar bi mi pa gotovo ne zamerila — sem dvignil tri prste desne roke in govoril počasi, razločno in svečano kakor pred glavnim sodnikom vrhovnega sodišča: »Svečano in trdno obljubljam, da bom do pičice izpolnil vašo željo in od srca obžalujem. kar sem storil. Muki ne bo več lazil po naših kavarnah. Kako bom to storil, še ne vem. Morda ga ubijem, morda bo nevarno zbolel ali ga bo kdo ponoči ukral iz vase postelje; to bo pač odvisno od tega. kako se bodo vrteli v tistem hipu koleščki v moji glavi. Vsekakor pa ga snravim s sveta takoi jutri.« Gospodična ie bila očividno docela zadovoljna z moo svečano prisego, ker mi ie stisnila roko in me prav prijetno pogladila s temnimi očmi oo obrazu. Zadeva z gospodično je bila končana in s trdnim sklepom, da bom končal tudi povest, sem hitel na vso moč h glavnemu uredniku- Pozabil sem celo potrkati, tako da sem nepričakovana DianU v soba kandidat v Mariboru bo najbrZe znani nemški nacionalistični advokat dr. Orosel. + Kazensko postopanje proti pokrajinskemu namestniku Hribarju in okrajnemu glavarju v Murski Soboti Lipovšku obljubi a nedeljsko »Jutro«. 14 dni potem, ko le postalo znano, da se je g. Kuhar udal prošnjam g. dr. Kukovca, da bo kandidiral na demokratski listi, se je peljal h Kuharju g. Lipovšek, ga povabil k sebi na avtomobil in g. Kiihar ie še istega dne zvečer pri g. Hribarju večerjal. G. pokrajinski namestnik je Kuharju pregovaljal, da prekliče kandidaturo in prestopi k radikalcem. G. dr. Kukovec je radi tega vložil tožbo. Jok kako potrebni so radikalci in demokrati — pa ne našemu narodu. nečesa drugega, za njih »načelno« in v »blagor naroda« politiko. -t- Proti kršitvi volilne svobode je izdal notranji minister naredbo, v kateri zahteva najostrejše kazni za kršilce miru in volilne svobode- Srbski in hrvatski listi pa polnijo cele stolpce s slučaji nasil-stev. ki jih izvršuje o radikali nad pristaši drugih strank. Volilni shod nezavlsne delavske stranke v Belgradu je n- pr. no-tranii minister policijsko prepovedal. (G. prof. Fabjančič radikale pozna, zato je pred ministrom lepo pokleknil in je zda! varen pred njim. Belgrajski komunisti pa so napravili še to neumnost da so zato g. Fabjančiča in njegovo »enotno fronto« lavno napadli...) H- Pogodba z Italijo postane v torek pravomočna. kljub temu Da ne bodo Italijani umaknili svojih čet iz luke Baro-ša in ostalega zasedenega ozemlja. O izpraznitvi bo obravnavala še posebna komisija- Precej čudna je ta »pravomočnost« pogodbe. 4- Da popuščamo o svojih zahtevah, je kenštatiral Mussolini v svojem govoru, ki ga je govoril italijanskim senatorjem po ratifikaciji jadranskih konvencij. Obljubil je, da italijanstvo v Dalmaciji lnN ostalih jugoslovanskih krajih ne bo umrlo in da bo Reka ohranila svoi italijanski značaj. Težkočam v zunanji in notranji politiki da se njegova vlada ne bo izogibala. temveč jih bo sama poiskala, da jih odpravi. + Konferenca o lužni železnici v Rimu se ie razdelila v tri odseke, ki obravnavajo tehnična, tranzitna in finančna vprašanja. V Rim bo poklicanih še več strokovnjakov. Posamezne delegacije do- »Dober dan želim,« sem dejal in sape mi ie zmanjkalo, ker sem ves čas tekel. »Prosim, dajte mi košček papirja, zadeva je nuina. javnost Je razburjena, gospodična užaljena, Muki mi ne da več tačke, končati moram svojo povest.« Urednik me ie pogledal >n silno sem bil ogorčen, da ni bil prav nič presenečen. »To bi bili lahko storili že prej. Ljudje se pritožujejo, pravijo, da zavzema vaša povest preveč prostora. Pisma smo prejeli. Groze. Še tiskarno nam lahko de« molirak). če ne bo konec vaše povesti. Saj veste, pri nas je hudo, imamo ljudi, ki se po poklicu bavijo s temi zadevami. Orjaški junaki so hudomušni, nevarni... Kar končajte, prosim. Zelo me veseli, drugič Da ka< boli Primernega: naše občinstvo ni kar si bodi. Če ne ustrežeš takoj, se Jezi.« Lahko si mislite, da je bil moj sklep potemtakem neomajen. Nisem si pa na jasnem, kai se mi 1W; smili, črne oči gospodične ali tiskarna. sle] še niso zavzele določenega stališča napram različnim vprašanjem, ki jih bo konferenca morala rešiti. + O protestni stavki francoskih rudarjev proti zasedbi Poruhr.a, je izdala francoska vlada v soboto sledeče poročijo: v premogovnih revirj:h Pas de Calais stavka od 50-000 rudarjev samo 3000 poljskih, v ostalih revirj’h se nahaja v stavki približno 20% rudarjev, le v re-vir.:h ob Lo:ri je stopilo v stavko 75% delavstva. V ponedeljek so pričela pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov. Korunov nnc. (O ss F. Svetku in F. Uratniku.) Kdor je čital poročilo o našem letošnjem kongresu, je popolnoma poučen o kakovosti naše organizacije, ki je poskušala oba dneva izrabiti za svoje delo, ki ji pa vendar m’ uspelo. Vsa opozicija so bili trije sodrugl, ki so javno pobijali samo eno načelo, namreč načelo javnosti, čeprav bi bili radi pobijali tudi progresivni davek, pa se ga niso upali. Sicer pa v vseh debatah niso govorili prav ničesar o načelih, vse je bila le gonja proti osebi strankinega tajnika. Bili so to Korun, Uratnik in Čobal. Pri volitvi pa je bilo oddano 44 glasov za in le 4 proti tajniku. Uspeh je bil torej enak ničli. Toda kar ni šlo na kongresu, so hoteli po njem doseči s pučem. * Izjava. »Naprej« (Ljudski glas« Št. 7) z dne 15. februarja :.e priobčil na uvodnem mestu poziv na sodruge iz mariborskega okrož.a. Pod tem pozivom je podp:sana delegacija pokrajinskega odbora SSJ. Bil sem tudi jaz član te delegacije, vendar ugotavljam, da delegacija o tem pozivu ni nikoli sklepala, ea ni sklenila — še manj pa ga je dala komu v objavo. — Podpis ie tore! falsificlran. — Ljubljana, den 15. februarja 1923. — France Svetek. 1. r. Op. ured-: To izjavo smo prejeli že pred nar dnevi, oa ie nismo hoteli priobčiti. da ne bj škodovali dopisniku do nepotrebnem. Zda: jo pa čitamo v »Volks-stimme«, torej hoče do vsej sili pokazati svojo nerodnost. — Izjavljamo, da F. S. ni bil član te delegacije, temveč samo orejšne komisije, ki je v istem članku podpisana s polnimi imeni pod dopisom na Mariborčane z dne 21. januarja 1923; in tega je F. S. lastnoročno podpisal, dokaz v našem arhivu. Potem ie pa iz komisije izstopil, ko je na seii pokrajinskega odbora 4. februarja uvidel, da dr. M. Korun kot nosilec liste na Štajerskem ne pride v poštev. Takrat se nam je zdelo, da se tudi on smeie prebrisani pismeni izjavi dr. M. Koruna, da odklana vsako kandidaturo, razen kot nosilec liste na Štajerskem. Na naši štajerski listi bi namreč vsak advokat kandidiral. Vendar je F. S. še nadalje smatral dr. Koruna za boljšega nego pokraj:nski odbor. Ne vemo. ka< ga je spravilo v odvisnost tistih ljudi, ki so Že od nekdaj kompromisarili in ki jih ie kot pristaš lavnosti odločno obsoal in pobijal pri vsaki pritiki. Na brž je krivaijželja po veliki stranki in pa tista njegova nadprebrisa-nost. ki mu ie dajala upan e. da bo znal kontrol-rati Korunovo prebrisanost. Seveda ga e advokat pošteno nabrisal! Vendar še ni vseh dni konec. Zd! se nam. da ie F. S. še vedno mnogo bližji nam. nego Korunu. Posebno zda\ ko se le prepričal, da ima dr. Korun dovolj denarja in finančnih virov, da poplača vse »Na- prejeve« dolgove, če se odreče poštene proletarske politike, da pa pred 2 meseci ni mogel niti ficka naiti. čeprav se ie de lal strašno »našega«. To ie najbrž vzrok da F. S. še ni izstopil iz naše organ!zacijt in da niti ni podpisal Korunove okrožnice na naše organizacije. Poštenejši je nego sam mjsli, in čeprav mu je Korun na trobil zaradi ljubljanskih 295 glasov, da s poštenim delom nikamor ne pridemo, da je treba tuje denarne pomoči itd., vendar ni sopodpisal imenovane umazane okrožnice. (Teh okrožnic imamo že dovolj, organizacije nai nam jih ne pošiljalo več. Objavili io bomo Da šele v »Ljudskem gla.-su«. da jo bodo čitali tudi na kmetih). Razen Koruna in Golmajerja je oa na tel okroživci podpisan tudi Filip Uratnik. S tem je oa stvar precej drugačna, čeprav tudi ta še ni imel korajže pri a vi ti svoj izstop. (»Volksstimme« piše. da so izstopili vsi štirje Da »V.« ie Golouhov in Fa-vajev. ne Pa naš uradni list). Uratnik je intetigent absolviran jurist, in pozna tudi zgodovino proletarskega gibanja na Slovenskem in ve, kako krvavo ie potrebno vrniti delavnemu ljudstvu vero v orgamzacije in stranko. Vendar ie delal že od 1. 1919 skupno politiko z dr. Korunom, čeprav od tega nima nikake gmotne koristi, ampak samo škodo. Za ideahsta vel!a in v svoiih spisih zagovarja idealizem tudi napram našemu materializmu. o katerem ve. da ni materalizem dobička, amoak materializem realnosti, materializem resnice, v nasprotju z »idealizmom« laži. Vse to nam daje povod, da ea smatramo za »idealnega koritarja«. to e za človeka, ki ne hrepeni sicer po blagu. pač pa po — slavi. Le tako si moremo razlagati, da 'e šel leta 1920- v Ka-noso pred komunisti ko je (v družbi z istim dr. Korunom!) podpisal pakt med našo in novoustanovljeno komunist:čno stranko, v katerem je kot odločen nasprotnik komunističnih fraz vendar zaradi »ljube sloge« in »velike stranke« odstopil od temelurh načel naše stranke. Tudi na-Dram politiki Toneta Kristana ie igral podobno kompromisno vlogo, ka ti on je imel v roki ključ do situacije začetkom 1. 1921., ki bi bil na mah lahko rešil stranko iz brezupnega finančnega stanja na eni strani s poštenim poDlačaniem starih dolgov na drugi pa z zaupanjem delavstva, ki bi se bilo vrnilo v stranko takoj, dočim smo morali tako vsakega posamezmka obdelavati. Naši misleci so sicer zadovoljni s tem počasnim naraščanjem korak za korakom.'ker vedo da bi ne bili mogli izvesti demokracije v stranki tako dobro, če bi bilo kar na mah naraslo Število članov. Gotovo je to res in hvaležni smo vsem nasprotnikom, ki so nas silili v boj za vsakega posameznika. Toda žrtve, ki jih nosilo sedanji delavci v stranki, so tako vel:ke. da vozbno že 2 leti tik ob robu prepada in da se večkrat zavrti v glavi tudi kakšnemu takemu sodrugu, ki sicer n:ma vrtoglavice! Zgodovina bo o tem govorila in če se dela »Volkssimme« norca iz našega predsednika, češ, da je bil že pr;nravl en umakniti se. bo zgodovina Povedala zraven tudi s kakšnim nemoralnim nagnem so ga obdelavah F:lip Uratnik, dr. M. Korun in Melhior Čobal! Dnevne vesti. Llubllaea, Invalidskemu odboru. Stoprocentui vojni invalid F. V. je bil že pred tremi meseci prosil za službo krtačarskega mojstra Prošnja je šla v Zemun in od takrat ni več ne duha ne sluha o njej. Odbor tudi ne mara pojasniti, kako je s stvarjo. Naš invalid se je hotel pred par dnevi zglasiti pri njem* pa ga niso sprejeli. To so naše informacije. Slišali smo, da imata precej zaslug pri stvari dva odbornika. ki sta med invalidnimi trpini po svojih metodah bolj znana nego češčena. Toliko za danes. Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vrš la prihodn a javna odborova seia v sredo ob 20. v veliki dvo-rani »Mestnega doma«. Delavci! kuoujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene.ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20. š^arS&or. Kandidatne liste. Do zdaj je vloženih pet: prva demokratska, druga klerikalna, tret a republikanska, četrta samostojne-žev, peta golouhovska. Porotno sodišče začne s pomladanskim zasedanjem 5. marca. Policijska ura je za gostilne 23. za kavarne 1. ponoči. Koncert Brandl-Pelikanove .je preložen na četrtek. 22. t. m. »Glasbena Matica« iz Ljubljane priredi 10. marca v Mariboru koncert Rodni živinski sejmi so v našem mestu zopet dovoljeni. V okrožju Celje se bodo vršili v nedeljo. 25. februarja volilni shodi v sledečih podružnicah: Zabukovca ob jutranjem času predpoldne: Žalec ob 14. popoldne v gostilni Janič; Št. Pavel ob Preboldu z u-traj do maši prostor razviden na plakatih; v Št. Petru v Sav. dolini popoldne ob 14.. kje razvidno na plakatih; v Dravogradu in Guštanju. natančnejše razvidno na plakatih. Čez teden se vrše shodi do ce.jskem okraju, okolica Cel e Itd. So-drugi. dela: te vsi. ki ste za poštenost la pravico. Ce ne seješ, ne moreš žeti. 8x steanke, ^ka Odborova seja krajevne poli tič. organizacije SSJ v Spod. Šiški se bo vršila v četrtek, dne 22. t. m. ob 18. v Zadružnem domu v Sp. Šiški. Članski sestanek se bo vršil ob 20* istotam. — Predsednik. Vestnik /T. Orkester »Svobode« v Spodnji Šiški (Ljubljana VII.) bi rad kupil, ali pa zamenjal za kako drugo godalo 2 trombona. Vse sodruge na Štajerskem prosimo, naj naznanijo upravništvu »Napreja«, če ima trombone kaka trgovina v zalogi. Seja podružnice »Svoboda« Moste se bo vršila v torek 20. t. m. ob 19.30 v društvenih prostorih, Selo 25. Ker je dnevni red zelo važen, je dolžnost vseh odbornikov, da se seje gotovo udeleže. Posebno so vabljeni gospodarji obeh odsekov in podružnice. Vabila razposlana. —■ Tajnik. IZJAVA. Podpisani preklicujem žaljive besede napram nadnazniku g. Francu Železniku na dnevnem kopu v Trbovljah in se mu zahvaljujem ker je umaknil kazensko Dostopanje proti meni. Trbovlje, 16. februarja 1923. Andrej Debelak. tfpton Sinclair: fCrPlH©Tl, 41. nadalj. (Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.) »Ti ne razumeš. Država, ki misli uničiti svoje sosede, posveti vse svoje moči izdelovanju orožja in streliva. Svobodna ljudstva ne aeiajo lega — ker ne verujejo v vojno in ne pričakujejo napada od soseda. Ali kadar so napadena, je njihova edina rešitev, da gredo na odprt trg in si kupijo sredstev za obrambo. A ti jim hočeš zabraniti to pravico — ti jih hočeš Izdati in jih vreči pod kopita vojnega zmaja! Ti, ki se nazi- vaš bojevnika za pravičnost, Jemlješ denar od Nemcev —« služiš kot orodje zarotnikov! »Nikdar še nisem vzel nemškega denarja!« se odreže France jezno. »Ali ti ni Kumme dajal denar?« »To je bil moj zaslužek. Delal sem deset ur dnevno v njegovi delavnici.« »Kaj pa Jurij Zorman? Ali nisi od njega prejel denar?« »Da, ampak tisti denar je bil za propagando — on je bil agent Delavskega mirovnega sveta —« »Kako moreš biti tak osel! Ne čitaš M časopisov? Seveda ne — ti čitaš samo to, kar pošiljajo med svet nemški zastrupljevalci.« Doktor je nato potegnil iz žepa listnico, ki je bila natlačena z izrezki. Poiskal je izrezek iz nekega njujorškega lista, v katerem je bilo povedano, da je vlada nastopila proti odbornikom neke organizacije, ki se imenuje »Delavski narodni mirovni svet« in katere tajni namen je, hujskati delavce za stavke in nasilna dejanja proti municijski industriji. Ustanovitelj organizacije je znani »Volk iz \Vall Streeta«, denar je pa dal pruski armadni častnik, ataše nemškega poslaništva, kateri izrablja svojo uradniško imuniteto za izzivanje k nasilnostim in uničevanja lastnine v prijateljski državi. Kaj pravi France na to? France ni rekel ničesar. Sedel je poleg zdravnika popolnoma premagan. Denar, ki mu ga je izplačeval Kumme vsako soboto in desetdolarski bankovci, katere mu je stisnil Jurij Zorman v roko — so torej prišli iz Berlina! Ali morda kajzer prevzame vse radikalno gibanje v svoje roke in izgubi France Kremen svoje agitatorično delo? dc a m m France Kremen na kmetiji. Kumme jeva delavnica je propadla in ostanki so bili prodani na javni dražbi. Francetu Kremenu je bilo žal, da si ni prihranil kaj denarja in je vse zapravil za socialistično agitacijo; če bi bil zadnje čase redno polagal nekaj na stran od svoje mezde, bi bil zdaj lahko kupil Kummejevo delavnico in postal sam svoj gospodar. Toda Francetu ni bilo usojeno kaj takšnega! Moral je ostati v razmerah, katere je predsednik Združenih držav označil kot »industrialno tlačanstvo«; delati bo moral za dobiček drugih ljudi, ne pa za svoj dobiček. Dobil je delo v železniški delavnici, čez nekaj tednov je prišel naokrog organizator, ki je hotel dobiti delavce v unijo. France je bil seveda prvi, ki se je vpisal; kako naj odreče? Ko je pa čez par dni prejel svojo plačo, je našel poleg denarja v ovitku zelen listek, ki mu je naznanil, da Atlantic Westem Railroad Co., ne potrebuje več njegove službe. Pojasnila ni bilo in France tudi ni vprašal zanj — saj so mu bila znana pota ameriške mezdne sužnosti, ki se imenuje z drugimi besedami »industrialno tlačanstvo«. Iskal je drugo delo in ga tudi dobil. B'lo je najtežje delo, kar jih je opravljal v svojem življenju; bil je voznikov pomagač in je nakladal in izkladal težak tovor. Delo je bilo še tohko težje, ker je bil njegov gospodar strašno molčeč človek in ni hotel govoriti o politiki in vojni. Franc.e ni bil zadovoljen. Prišla je pomlad. Kremen, ki je pregledaval nedeljski časopis, je našel oglas nekega kmeta, kateri je iskal pomočnika. Kmetija je bila šest milj od Leesvilla in France, ki se je spomnil izprehoda s kandidatom, je še tisto nedeljo obiskal kmeta in se mu ponudil v službo. Povedal mu je odkrito, da ne razume ničesar o delu na kmetiji, toda pripravljen je delati, kar mu pokaže. Ker so municijske tovarne pobrale skoraj vse kmetske delavce zaradi visoke mezde, je bilo na kme* tijah tako veliko pomanjkanje delavnih moči, da je bil kmet vesel, če je mogel koga dobiti. Janez Kuter —• tako je bilo kmetu ime — je imel majhno hišico, v kateri se je lahko nastanil -v pomočnik. Drugi dan je France najel svojega bivšega delodajalca, voznika, kd mu je naložil pohištvo in drugo ropotijo na tovorni avtomobil, poslovil se je od svojega prijatelja Maliča in družina se je odpeljala na kmetijo. (Dalje prih.). vestnik. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: V torek zaprto. V sredo »Za pravdo in srce«, red C. V četrtek, »Idijot«. začetek ob pol 8.j red B. V petek, »Vojiček«, red E. V soboto. »Ugrabi ene Sabinke« red D- V nedeljo ob 3. popoldne »Živi mrtvec«, izven; ob 8. zvečer »Za pravdo in srce«, izven. V ponedeljek »Vo-Hček«, izven. — Opera: V torek »Lakrne«. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba, red E. V sredo »Nižava«, red A. V četrtek »Rigoletto. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba red D. V petek »Gorenjski slavček. V prid Udružen u gledališk:h igralcev, izven. V soboto »Mefistofeles*, red B. V nedelo »Vrag in Katra«, izven. V ponedeljek zaprto. ___________ Ugodna prilika. Policaj slovitemu žepnemu tatu, ko ga je peljal v zapor: »Cujte! Moja stara vam bo prinesla takoj jed. Če ste res tako imeniten tat, pa ji izmaknite hišni ključ.« Pretirano. »Ko sem Stanku prvič priznala svojo ljubezen, mi je bilo srce tako močno, da se je obrnil Stanko preplašeno k vratom ter zaklical: Naprej!« V šoli. »No, Janezek, kaj je Bog ustvaril prvi dan?« »Prvi dan me še ni bilo v šoli.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ) Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Slaščičar(ZMckeitacker) prvorazredna, samostojna moč, se išče za dobo kopališčne sezone. Nastop 18. maja. Ponudbe na: ^Ravnateljstvo kopališča", Daruvar, Slavonija. .»»SS JBUDDHA