94. številka. Ljubljana, nedeljo 26. aprila. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. *a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za Četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačajo od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo bo tri- alt večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. DopiBi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodništvo jo v Ljubljani na celovški ooBti v Tavčarjevi hiši „Hotol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,  oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hisi.
V IJultlJttiil 25. aprila.
Dva lista v nemškem jeziku, ki nt a nam baš došla, se spravita črez ,,Mladoslovenceu da bi jih očrnila. Ne vemo kateri je v slovenskih zadevah večji nevednež „Vaterland" ali Politik"; to vidimo, da hudobna in perfidna sta proti slovenski svobodomiselni stranki obadva.
Glasilo avstrijskih fevdalcev in nezmot-nežov ter zagovornik reakcije kjer koli se v Evropi pokazuje, zloglasni „Vaterland" prinaša zadnji petek članek z napisom ,,nock-mals die Jungslaven". V tem članku svojo klerikalno nevoljo izreka nad MladoČeki, prejšnjimi Dalmatinci, Rusini, in posebno nad Mladoslovenci. Ves član t k neee dru-zega izraziti nego nevoljo, da so naši svobodomiselni poslanci sploh v državni zbor pristopili, t. j. faktično postavili se na ustavno polje kakor je in tu skušajo kaj za našo slovensko narodnost doseči. — Čudno je, da fevdalni list ne vzame Hermana, Barba in Hohenwarta v obdelavanje, ker tudi le-ti pravnarji so vstopili v državni zbor in se s tem zoper „načela federalistične stranke pregrešili". Zakaj tem trem „Vaterland*' par-donira, da so njegova federalistična načela pasivne politike zatajili ? Za to ker so klerikalni, in za klerikalnost se dobi za vse grehe odpust pii jezuitih.
Ako rečeni list trdi, da je vsled naše taktike Kranjska zastopana po večini od n e m š k o-liberalnih poslancev, je to prosta laž, od najlažnivejšega vseh korespondentov Kluua v „V.W zanesena in tam verjeta. Pri nas dandenes uže pametni klerikalci izpo-znavajo, da kolikor onemu slučaju uij po Bebi kriv umeten novi volilni red, tema so
Nasledki prisilnega celibata.
(Spisal Cisinontami8.) (Dalje.)
Njegov naslednik Inocencij VIII Cibo (1484—1492) bil je, kakor pravi Vol-ter rano (katolišk pisatelj), prvi papež, ki se je se svojimi otroci javno b a h a 1 ter j i h očitno kazal. Imel jih je šestnajst, osem moškega in osem ženskega spola. Pesnik Marul skoval mu je epigram, ki je bil v lliuiu vsakemu otroku znan:
Quid quacris tostes, sit mas an faumina Cibo?
Iiospico na tor um, pignora certa, grogom. Octo Nocons puoros gouuit, totiilennjuo puellas:
Hunc merito poturit dicero Koma Patrom.
Infessura v svojem dnevniku pripoveduje, da je Inocencij VIII. trdil, da mora vsak  pošten  duhovnik  „ad laudem Dei et| lidei christianae habere coneubinam vel sal-
krivi tisti ki so v „"Novicah" dejali: rajši nemškutarja nego liberalnega Slovenca in so tako po eni strani vso, pa vso svojo agita-torno moč uporabili proti dr. Vošnjaku, dr. Razlagu, Pfeiferju in dr. Zamiku, — po drugi strani so pa take smešne in uže a priori nemogoče kandidate stavili kakor je kaplan Sti benec. Liberalno narodni slovenski stranki pripisavati izg-ubo nekaterih volilnih okrajev je tako nepošteno, kakor je „Vatcr-landova" daljša trditev, da narodnjak Razlag bodi po potih Kluna (I.) ki je bil narodni odpadnik. A kaj je fevdalcem za narodnost, oni gledajo le na to, kdo hoče sredovečua alotria  z njimi uganjati ali ne,
— in po tem ga sodijo. Hvala od te strani je nevarna in ne prinaša poštenja.
Ako dalje „Vaterland" uže slišane litanije moli, da ustavoverci nečejo našim poslancem „niti najmanjšega dati, kar za svoj narod terjajo", — imamo za to samo odgovor: naši poslanci vsaj terjajo in dobiti skušajo, svojo dolžnost storć. Imeli smo prej druge, ki so bili fevdalcem bolj po volji, ki pa (po Tomanovi smrti) nijso niti ust odprli, ali pa bo delali smešne figure, (kakor n. pr. dr. Costa). Mi upamo, da bodo nekaj dosegli, in nekoliko so uže. Ako ne dosežejo, kar želo, imeli bodo zavest, da nijso nobenega poskušaja zamudili. Sicer so pa tudi pravnarji poleg njih. Ako oni so svojo taktiko več za naš narod dosežejo,
— e pa bodemo njim hvaležni.
Mnogo neumnejši in če mogoče še hu-dobnejši je pa dopis v „Politiki" od četrtka iz Gradca. Tu v organu, ki bi imel v slovanskih rečeh vendar malo bolj podučen biti in se nekoliko ogibati, da Slovanom vsaj krivice ne bi delal z obrekovanjem,  tu piše
tem meretricem." — O svinjski celibatar in nezmotljive o!
Kaj ne, dragi bralec, to so res čestiti in sveti očetje cerkve Jezusove ?! A vendar so le slaba, medla seuca proti papežu Aleksandru VI. Borgia (1492—1503), strahovitemu izvržku vse razuzdanosti, nesramnosti, zavržeuosti i a brezbožnosti, ki je kedaj sedela na rimskem stolu. Satansko-umazane razbrzdanosti in peklensko pregrešno, brezbožno življenje Aleksandra VI. popisati, nas je sram in niti tiskati bi se vsega ne smelo; on in njegova prelepa familija, osobito Cezar in Lukrecija liorgia, kopičili so, kakor nekedaj Tan-talov rod, silne ofctuduosti na neverjetne ognjusnosti, katerih se najrazuzdanejša fantazija ustraši in s katerimi se je pohujša-valo vsesplošno krščanstvo. Imena Aleksander VI. liorgia, Cezar Borgia, Lukrecija Borgia" več v sebi obsezajo, nego so  najuesraniniši pisatelji  romanov z
nek češko-judovsk neveden srno k, da smo mi „Mladoslovenci" v slovenjegraškem okraji za kandidata Nemca Smida postavili, ko smo vendar baš mi uže večkrat odločno svarili volilce Smidu glase dati!
Če potem češko judovski šmok na premisi svoje laži dalje izdiliuje čez nas, razume sej, koliko so njegove besede vredne. „Politik" pak si bode s tacimi neumnimi ali zlobnimi dopisi še one naročnike, kar jih med nami ima zapravila.
Politični razgled.
Notranje dežele
V Ljubljani 25. aprila.
V f/f^** v m in oborit 23. apr. je poslanec Hoftcr s tovariši iuterpeliral, kaj je vlada storila proti škofu Sembratoviču, ki je začel preganjati rusinske duhovne poslance zarad njihovega glasovanja v državnem zbora.
Tudi na Ofjvrsleem bode konfesijo-nalno vprašanje v parlamentu v kratkem na vrsto prišlo. A Ogri pojdejo dalje nego 80 si upali naši liberalci iti. Na ministrov ukaz se namreč uže izdeluje osnova postave o obligatoričuem civilnem zakonu, katerega se naš Stremaver še boji.
V II it II J«'  <1 ■'>.!• V4'.
Špatijskct vlada se vedno trudi, da bi državljansko vojsko zatrla. Republikanski vojaki imajo živeža v izobilji. Kailisti pak morajo stradati, vsi ubežniki tožijo o tem. V karlističnem taboru se je izdal ukaz, da, ako kdo beži, se mu ustreli zato ud njegove družine. Taka surovost in krvoločnost je pač primerna za modernega branilca vere in legitimnosti. Minister notranjih zadev je dal po vsi deželi nabiti plakate v obrambo sum-ničenja od karlistične strani , da Serrano s pretendentom hoče pogajati sc; vsak, ki bode take vesti raznašal, se izroči takoj sodbi. To zopet kaže, da se Karlisti še nijso nehali
najdivjišo domišljijo kedaj umazanostij izmisliti mogli. Pesnik Pontan se-rtavil je Lukreciji, tej ženski pošasti vse nesramnosti in zavrženosti, ta-le grobni napis:
Lucretia nomino, sod re Thais: Alezandri f 11 i a« sponsa, nuni s.
Tedaj Aleksandrova hči, žena, sinaha! Lepa „žlahta" ! Svetovna zgodovina ima malo ali nič osob Aleksandru enačili. Ilelioga-bal je proti njemu pravi Alojzij. — Eno izmed svojih brezštevilnih priležnic, Julijo Farnese, sestro kasuejega papeža Pavla III., dal je Aleksander po slikarju Pin-t uri ceh i o namalati precizno a na pol nago v sliki in priliki Matere Božje — „in the sacredcharacter ofthe Virgin" pravi Koscoe —, on sam pa našli kan v papeškem ornatu pred njo kleči in jo moli. To madono je imel obešeno pri svoji postelji, po trjenji druzih pa celo v neki cerkvi. — Pred tem brezbožnežem naj se le skrijejo Francozi se svojo bo-
legati. Tođa z ležjo menda ne bodo dosegli zmage za svojo „sveto stvar."
Na .titffh-.ihfiit se zdaj vse interesira za Španijo. John Buli, kakor znano, nema simpatij do tujih narodov, in ako se zanima za španjsko osodo, ima praktičen nzrok. Na ozemlji, katero obsedata v severu Španije ona dva gospodarja, ki si z vojnimi trumami stojita nasproti, so bogati rudniki, ki so lastnina angleških društev. V Murieti, San Podni de Abanto in v vseh vaseh tam okoli stanujejo delavci. Seveda delo po rud- , nikih zdaj popolnem stoji, in angleške družbe trju'- velikansko škodo. Angleška vlada je, kakor so bere, pri španjski vladi pritožila se, ter izrekla, da ako se Bilbao v enem meseci ne reši in Nervion nij odprt, pripozna Karliste za vojno moč. Pismo „Timesov" iz , Bavonnea ponavlja toisto. Mi mislimo, da bi bilo boljše, ko bi angleški bankirji, ki so Don Karlosu obljubili posodbe štirih milijonov, to obljubo preklicali, in da bi angleški Spekulanti nehali Karlistom dovažati orožja. Karlisti so nže tako Angleško razjezili, ker so razdeli morski kabeltelegraf, ki je vezal Bilbao z angleškim predgorjem Lizarra. Angleška družba je zdaj izposlala ladijo, ki vlovi kabel, ter ga zveze sč Santanderom, da bode Angleška potem s tem v direktni zvezi.
Zadnjo krilato besedo je iznašel Vatikan. M*<ipež JPij je rabil namreč besede „omnis homo mendax" (vsak človek je lažnik) kot odgovor na neko adreso rimskega duhoven-Btva. Tedaj vsak Človek laže! No, oče Pij kot nezmotnež to uže lehko reko. Nek jezuvit je izrekel stavek : „Papcž je enak bogu, razen v pregrehi!" Ta je bil gotovo še liberalec, ki papeževe nadčlovcčuosti nij popolnem umel. Dalje papež odgovarja, da so nekateri ljudje „od peklenske besnosti obsedeni," drugi pa taki, katerih dejanja se ne vjemajo z besedami. Kar se zadnjih tiče, pravi papež, moram reči, da pač znajo obetati, a ne store niČesa, da bi zastavljeno besedo izpolnili. Zares se je obljubilo katoliški veri prednost, varstvo in popolno svobodo. A to je vse laž. Vsakemu je dovoljeno, vsejati se na stol kugo, ter grditi vero in njene služabnike. Volja ljudij nij več svobodna, delati morajo, kakor njihovi besni svetovalci hote." Dunajski „Vtld." te vrste prinaša debelo tiskane, da bi izza papeža napadal liberalne avstrijske poslance.
V in'šH.vkviii državnem zboru je bilo 23. aprila drugo branje zakonske osnove o cerkvenih služabnikih. Proti prcdlagi je govoril znani ultramontanec "VVindthorst. Mtd drugim mu je odgovoril hanscatski ni i ni s ter-rezident, da je papež sam poprej, dokler je še kaj oblasti imel, duhovne zapiral ter jih iz svoje državice gonil. Od leta 1859 dalje je spodil 15.000 duhovnikov iz svoje
ginjo pameti, ki so jo leta 1793 na altar postavili! Momorova lepa žena je le pamet predstavljala; a nezmotni Aleksander, Kriščev namestnik, je dal Jezusovo mater, po katoliškem nauku preČisto devico, predstavljati v sliki svoje nesramne, očitne kon-kubi ne!
Nij čuda torej , da je pol katoliškega sveta slovo dalo rimskemu Babilonu, ko je štirnaj8t let po Aleksandrovi smrti Luter vstal proti papeŠtvu in proti njegovim v nebo vpijočim pregreham — Luter, pravim, ki je ob času Borgijevega papeže vanja študiral ter šole dovrševal, Luter, ki je 1. 1511 osobno v Rimu bil ter sč svojimi bistrimi očmi in ostrim umom vso rimsko in papeško sramoto, nagoto in niče-stvo sam na tanko opazoval in si vse za-bilježeval! — „Novice" donesle so vlani (1873, list 18, str. 139) strašno učen (ka-li?) članek, ki govori „de omni re scibili et de
dežele. Windthorst naj se zaradi jakobinizma tega ravnanja z rimsko kurijo dogovori. Ako hoče Windthorst nemškim vladam dajati zapovedi, ga opominja, da naj bode oni, ki je podpiral podirajočo politiko, sč svojimi zapovedmi previđen. Windthorat je uže lehko razvidel, ako je hotel, da nemška vlada nij te misli, da bi se zdravila po njegovih je-zuvitarskih receptih. Badenski ministerpred-sednik Frevđorf replicira, da je boj pruske države proti nesramnemu rimljanstvu vse južne Nemce za Prusko pridobil.
Dopisi.
■ * sloveiijejr/ra&kejra okraja 23. aprila. [Izv. dop.J Volitev deželnega poslanca, katera se ima vršiti 9. maja, začenja vedno bolj zanimati naše kmetske volilce, a tudi meščanje se vtikajo in delujejo za slaboglasnega maren-berškega Šmida. Vendar bi ta nemškutarska agitacija bila brez uspeha in neškodljiva narodnemu kandidatu, ko ne bi se bil naenkrat kakor Poncij v kredo tukajšnji fajmošter Šuc vsiljeval za poslanca. Kdor g. Šuca* pozna, bode precej vedel, da je njegova kandidatura nemogoča in kakor nalašč izbrana, da ta volilni okraj, katerega smo si sorodnjaci z velikim trudom priborili, zopet izgubimo na svojo sramoto a na veselje nemškutarjev. Ne morem si misliti, da bi naši klerikalci bili tako slepi ter ne spoznali, da s Sucom nikakor ne morejo zmagati ; kako tedaj, da se dajo terorizovati, samo da ustrežejo čast'lakomnosti Šucovi? Ko bi g. Pajk, naš kandidat za državni zbor, se tudi zdaj za deželni zbor kandi-doval, gotovo bi zmagal. Po Šucovi kandidaturi pa so oplaŠcni kmetski volilci in uže zdaj vidimo, da so za volilne može v nekaterih občinah povse drugi možje izvoljeni, kakor pri poslednjih volitvah za državni zbor, na primer v Mislinjah, potem pri sv. Florijanu, kjer je med tremi volilnimi možmi od narodno-klerikalne strani samo znani klerikalni agitator Vivod z veliko težavo bil izvoljen, dva pa sta v narodnem oziru nezanesljiva.
Iz šoštanjskega okraja slišim, da se tam kmetje prav malo vdeležujejo pri volitvah volilnih mož. V šoštanjski občini prišlo je samo kakih 10 volilcev, kateri so tri volilne može izvolili; v TopolšČah so samo trije volilci prišli in izvolili dva moža.
quibusdam aliis" in med drugim pravi, da „sad dušne BTobode je bil pri Lutru, da se je bil on — o ješ, jcl!! — katolišk duhoven in menih — z nuno Katro Boro oženil." — Vprašam vas, misleči Čitatelji, ako ste do sedaj le količkaj pazno brali nasledke celibata: Kedo je poštenejše ravnal, Luter, ki se je pošteno oženil inje potlej v poštenem, svetem zakonu pošteno živel, ali pa tolikanj katoliških d u hovnov, škofov in nadškofov, kardinalov in ne/, motnih papežev, ki so pod plaščem nesvetega celibata uepošteno, razuzdano, nesramno, pohujšljivo živeli zblodnicami, s priležnieaiui , z nunami, sorodnicami, celo sč sestrami in hčerami? — Roke na srce iu vestno mi odgovorite! — Hinavec, kaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, a bruna v svojem očesu ne vidiš! ? Pusti tedaj enkrat i pri miru Lutra in njegovo Katrico, ki i ja priložno  in nepriložno  starim babam ci-
Naš okrajni glavar, namesto da bi nepristransko vodil volitve volilnih mol, priporočil jc na vse kriplje marenberškega Šmida, sklicuje volilce ter ves svoj uradni upliv rabi, da bi pridobil kmetske može. Celi njegov trud pa bi bil zastonj, in to on sam priznava, ko bi od slovenske strani bil postavljen drugi kandidat in ne fajmošter Šuc. Naj bi se tedaj sklical kaki narodni volilni shod in se postavil kandidat, za katerega bi lehko glavovali vsi slovenski volilci in kakor uže dvakrat z g. Adamovičem bi tudi pri tej volitvi Slovenci zmagali.
Iz ftt. Petru na Notranjskem 24. aprila. [Izv. dop.] 19. t. m. napravilo je bilo tukajšnje bralno društvo drugo prav zanimivo „besedo" s petjem in gledišno igro Župan" in tombolo. Prišlo je bilo ta dan k besedi razen domaČih udov več gospodov in go-spodičin iz Postojne, Ilirske Bistrice, Zagorja in druzih krajev. Beseda se je pričela bila z Nedvedovo pesmijo „Mili kraj". Potem je pozdravil navzoče g. J. Resman, tukajšnji že leznični uradnik z izvrstnim govorom. Za tem je nastopil zopet pevski zbor in pel pesni „Cerkvica" in „Tiha luna" v občno zadovolj-nost. Sledila je deklamacija „Mojemu rodu", katero je gospodičina Emilija Koroščeva izvrstno prednašala. II koncu pa se je vršila šaloigra „Župan" zopet prav dobro, kjer smo imeli priliko občudovati jako talentirano igralko gospod. Haslinger-jevo; pa tudi vsi drugi igralci so zadostili popolnem svojim nalogam. Na to smo se bili zbrali k tomboli s prav ličnimi dobitki. Omeniti moram, da se je napravil ličen oder zopet po pri-prizadevnosti marljivega gospoda Rssmana. Tako glejte se da z združenimi močmi doseči bi rekel — dozdevno nemogoča stvar. Časnikov ima društvo mnogo v slovenskem, nemškem, Češkem in hrvatskem jeziku. Napravil se je po prizadevnosti gosp. učitelja G. dober četverospev iz gosp. uradnikov tukajšnje žel. postaje, h kateremu so se bili pridružili tudi izvrstni pevci učitelj Kete in g. prof. Znidarčič iz Prema pa gosp. Zabred znani rodoljub zdaj v Borovnici. Lepa hvala vsem za to!
Domače stvari.
— (Bank a „Slo venij a") irra 28. maja občni zbor.
tiraš, in pometaj Katre in Katrone spred svojega umazanega praga!
Poglejmo še nekaj papežev Lufrove dobe. Julij II. (1503 — 1513) bil je vojak — Ga-ribaldi svoje dobe — več ko papež. Leon X. izdal je 1. 1514 takso za odpustke — Taxa sacrae poenitentiariae —, iz katere za poskušnjo mrvico navedemo: za mnogoženstvo in prešestovanje plačalo se je 24 grošev, za nečistost v cerkvi G gr., od krvno oskrumbe 5 gr., od ropa devic 5 gr., od konkubinata 7 gr. itd. Ubožec, ki nij mogel takse plačati, nij dobil odpustka, ki v resnici nij bil vreden pol počenega groša. Leonova prislovica je baje bila: „Quot commoda dat nobis haec fabula Christi !" Znameniti bo dekreti laleranskega cerkvenega zbora 1. 1517; iz njih je razvidno, da so ne le duhovni živeli v očitnem konkubinatu, nego so tudi posvetnim (lajem) prodajali dopuščenje te nerednosti. Concil. I tom. 14,  pag. 302:  „Pecuniarios quaestus
— (Za delavce) in o delavskem vprašanji so govorili pri zadnjem svojem shodu v petek birokratje v ljubljanskem kazinu lepe — besede, a pač samo besede. Kajti znano je, da v kazini in v zdanjem mestnem zboru veliko besedo imajo oni isti gospodje ki so pri „krainisehe baubank" poglavarji. Ravno denes pak smo prejeli daljše pismo več ljubljanskih zidarjev, ki tožijo, da samo laški zidarji imajo pri kranjs ki stavbeni banki zaslužek, domači delavci so pa brez dela. Kaj delavcem pomaga če ces. kr. finančni svetovalec Ertl lepe besede govori za delavce, njemu prijateljska gospoda pa ki bi delavce lehko s tem podpirata, da jim dela da, — tujcem zaslužek nudi?
— (Mariborska okrajna sodni j a) se bode vsled naredbe pravosodnega ministra od 16. aprila 1874 razdelila v dve sod-niji. Zft mesto Maribor in vse na levem bregu Drave ležeče občine bode posebno sodišče. Kedaj se prične, objavi se s posebno naredbo.
Narodno-gospodarske stvari.
— Setve na Češkem, Moravskem in v Šlezi i i lepo kažejo, odkar je pomočil zemljo zadnji dobrostni dež. Zimske setve so krepke, poletne enakomerno rasto, detelja je gosta, in kjer je trpela zaradi mraza, si je zdaj tako opomogla, da se jej nič ne pozna. Travniki obetaio obilno sena. Vse je nže bolj odraščeno, kakor druga leta ta čas. Krompir in pese so ravnokar začeli saditi — sadno drevje izvrstno kaže.
V Galiciji in VI adi miri ji so zimske setve mraz prav dobro prestale. Letna setev se je uže iz početka tega tedna začela. V Buko vini je zima nenavadno dolgo, do konca marca, trpela. Zimske setve so pač nekoliko, a ne veliko trpele. Sejanje se je Midi začetkom tega meseca začelo. Seno po travnikih pa ne kaže prav posebno dobro.
Po planinskih deželah je gorki dež zadnji čas posebno dobro storil. Zimske setve kažejo povsodi dobro, po Štajerskem in Avstrijanskem zelo izvrstno, deteljo je zadnji dež jako poživil, kjer nij uže pred njim dobro kazala. Tndi travniki veliko obetajo. Letne setve so večji del uže končane, krompir in turšico so tudi uže po največ krajih dosadli. Sadno drevje kaže na Kranjskem in Štajerskem večjidel povsod prav lepo. Ravno tako so vinogradi prve nevarnosti srečno prestali.
a coneubinariis percipere non erubescunt, patientes eos in tali foeditate sordescere."
Klemen VII. (1523 — 1534) imel je več bastardov z neko zamorkinjo. Ta papež je bil za blagor Jezusove cerkve in za Čistost in golost duhovnikov tako skrben in vnet, da je leta 15 24 duhovnom prepovedal brade nositi, najbrže zato, ker jih njegovi zamorski pankrti nijso imeli.
Pavel III. (1534— 1549, tri leta pred njegovo smrtjo je Luter umrl) bil je brat tiste Julije Farnese, ki jo je Aleksander VI. dal slikati kot m a dono; njej na ljubav ga je Aleksander izpustil iz angelske trdnjave, kjer je bil zaradi ponarejanja pape-škili pisem zaprt. Imel je dosta otrok, naj-znaniši bil je glasoviti Pier-Luigi Farnese, ki je v svoji pohotuosti celo nekega mladega škofa zlorabil, kakor piše Benedikt V are h i. Ta presveti celibatar je, enak Aleksandru VI., svojo vlastno hčer Kost anco oskiunil, predno jo je omožil sč Sforzo, in kasneje jo je dal otrovati, ker
Po južnem Tirolskem in na Krasu je rast zaostala, pa se zdaj izboljšuje in nadejati se je, ako ne pride nesreča tudi tukaj dobre letine.
Poslano.
Gospod urednik!
Jako sem se čudil, da se tako nad „Noviškimi" članki razsrdite in to samo zaradi tega, ker v resnici ne veste, kdo jih je pisal. Povedati Vam torej hočem jaz, kako se uže „Novice" dalje Časa uredujejo. Res, je da nij dr. J. Bleivveis v 15. in 16. listu „Novic" pisal Člankov „epizode iz drž. zbora" in „besnost Narodovih piscev", ker tega zavoljo svojih bolebnih očij ne more. Uže kacih 6 tednov ima dr. Bleivveis tako slabe oči, da mu kar vse miglja pred njimi in nij v stanu niti brati niti pisati. Zatorej mu zdaj pišeta „Novice" „spridena študenta" Jakob Alešovec in Janez Murnik in za korekturo rabi tudi svojega 81etnega vnuka Janka Bleivveisa. — Vse glavne in „žmahtne" sestavke in vso polemiko (kakor poberke iz časnikov) piše Alešovec , ostalo pa Murnik. Spisane Članke mu ta obadva „slavna" slovenska ..pisatelja" v njegovem stanovanji bereta. Potem dr. Bleivveis kaj dostavi, ali kaj izpustiti veli in koncema sestavek za „Novice" odobri. Niti ena črka pa ne pride v „Novice", ki ne bi bila po samem dr. Blei-vveisu odobrena. Tudi poprej omenjena sestavka v zadnjih „Novicah", ki v podlosti (Gemeinheit) vse nadkriljn jeta, kar j« bilo dozdaj v evropskem novinarstvu pisanega, pisal je (da se Alesovčevega izraza poslužim) „gnjidovi klatež" Jakob Alešovec. od konca do kraja, potem ja je Bleivveisu prebral, in ta ja je skoz in skoz odobril. —
Poglejmo si ta dva NoviSka „ferderbana" študenta boli natanko: Začnimo pri Blei-vveisovem „Eđelknappn" J. Ajejovcu. Ta glavni steber „Novic" je, boječ7 se „đrajerja" v 6. latinski šoli studiranje na kol obesil. Potem je začel cigansko življenje peljati. Stanoval je po leti pod milim nebom v gozdu pod Turnom, po zimi pa na biljardu Gnezdove kavarne. Potem se je nekam v Vipavo preselil, odkoder je začel strupene dopise v „Grazer Tagespost" zoper slovensko narodnost pošiljati. Vsled tega se je bil prikupil največjemu Bleivveisovemu sovražniku dr. Isleibn, ki si pa je v uredništvu „Laib. Zeitung" za svojega pomagača izvolil. — In taka ničeva kreatura se drzne takim možem kot so dr. Razlag, dr. Vošnjak in kakor so pisatelji kateri imajo v našem slov. slovstvu nekaj pokazati, brezznaČajnost in podkupljivost očitati! In to filoveče, bolje rekoč: ta pavijan, se upa pod Blehveisovim nadzorstvom naše najbolje može z najgrjim blatom ometavati! Janez, Janez, kam si Ti na svoje
nij hotela nadaljevati krvnega oskrunjevanja se svojim presvinjskim roditeljem. Najljubša priležnica bila mu je Julij a G o n z a g a. J e z u v i h t k i red je on potrdil. Similis simili gaudet.
Njegov naslednik Julij III. (1550 — 1555) imel je več otrok, a najljubši bil mu je tako zvani ,,proštič" (prevostino); njega in eno hčerko dal je odgojevati skupaj z neko opico. S hčerio je kasneje imel zavezo, kakor pravi Dandolo, beneški poročnik, in Men do za piše, da je hiša tega celibatarja, ko je še kardinal bil, bila vedno ,,piena di puttane e monti di gar-z o n i", llemik Estienne trdi, da je Julij III. mlado kardinale zlorabil „more sodo-mitico". Njegova predraga bila je glasovita oČitnica Beatrice Ferrarese.
Pij IV. poginil je 1. 1565 v naročji neke ženske „i n excessu lib idi nos o" in Rimljani so rekli: ,,In odio visse, e si mori d' a more." Zapustil je dve hčeri in enega sina.
stare dni zabredel! Ali Te nij sram, da si daješ na svoja stara leta v svojih „Novicah" po takem literarnem fakinu spričala dajati, da si slovenski očak! Sram je mene, da sem bil notri dozdaj iz političnih, a ne iz verskih obzirov Bleivveisov privrženik, tako imenovan „staroslovenec", da sem spadal k stranki, katere literarni zastopniki so: J. Aleševec, J. Murnik in K. Klnn!
Alešovec piše v zadnjih „Novicah :" Kdo pa so ti fantalinski pisci? Ljudje brez značaja, ki so deloma se toliko časa po dunajskih kavarnah in gostilnicah vlačili, dokler jim nij zmanjkalo potrebnih novcev."
Med te ljudi spada drugi steber „Nov." J. Murnik, dunajski jurist brez izpitov in potem Tomanov „šribar". Kako je dež. odbornik in tajnik kupčijske zbornice postal, o tem so vse bolj na tanko v Stritarjevih dunajskih sonetih bere. —
In taka sodrga se upa dan za dnevom može, pred katerimi nij vredna, da bi se po trebuhih plazila, z najgršimi priimki podajati!!
Vsakega pravega rodoljuba mora globoko srce boleti, ako pomisli, da se je dr. J. Bleivveis na stare dni tako spozabil, da je literarno tolovajstvo pod svoja krila vzel!
Pisal sem Vam te vrstice zavoljo tega, da Vas opozorim, da veste, s kom imate opraviti, ako Vas prihodnjič zopet kak literarni bandit v „Novicah" napade. —
Vse, kar Vam pišem, je od prve do zadnje črke avtentično, ker sami veste, da sem o vsem tem bolje informiran, nego katerigod drug klerikalec. Ako bi se Bleivveis po svoji stari navadi v tajbo spustil, bom mu precej odgovoril in celo delovanje teh literarnih banditov še bolj na tanko osvetil.
V Ljubljani 24. aprila 1874.
Bivši Bleivveisov prijatelj, ki je  vsled Alešovčevih člankov v ,. No vic m" postal „mladoslovenec."
tSMF' Začetek ob Vi 8 uri. "T^E Deželno gledališče v Ljubljani.
V nedeljo 2<J. aprila t874. Na korist igralke „Dramatičnega društva*' Ivanko Touian -.Jaiiiiilkom «* in komika IN'iM'irrin Itajzcla.
Prvikrat:
V čakalnici I. razreda.
Vesela ijrra v 1 dejanji, nemško spisal II. Mllilor, poslovenil A. M.
v Potem i
CEVLJAR-BARON.
Bttrka s potjein v 3 dejanjih, po R.  ITalintt prosto predolal J. Alešovec.
Tako se je živelo v Rimu, ko so pametni protestantje celibat odpravili! Sapi-enti sat.
Škandali papeža Inocencija X. se svakinjo glasovito dono Olimpijo znani so tako, da jih le kratko omenimo. Olini-pija imela je vso posvetno in cerkveno oblast v rokah : kardinalske klobuke in škofovske mitre prodajala je tako rekši na dražbi. Kardinali in škofje so imeli njeno podobščino v sobah, kakor imajo podložni podobe svojih vladarjev. Svoje sinove in hčere je poženila in pomožila v najbogatejše in najimenitniše familije. Njeni sin Don Camillo vrgel je od sebe kardinal-stvo, postal posvetnjak in oženil se z najbogatejšo dedičinjo v Rimu. Ta nevesta je hotela ravno tako ukazovati, gospodariti in papeževati, kakor njena tašča. Babec papež nazadnje od togote in žalosti umre. (Daljo urili.)
Poslano. Vsea liohiim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescižre du Barry
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere du Barrv, katera brez porabe Irka in brez stroškov Bledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duš njakit, v mehurji, in na lcd\icah, tuberkolo, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bije vanjo tudi ob času uosečosti, scnlno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo vsem lekom 2operstavljala se :
Spričevalo st. 7:1.928-
VValdeg na Štajerskem, 3. aprila 1872.
Hvala Vašej Revalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletncga trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
Br. S i g m o.
Spričevalo št. 08.288. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribežati k Du I5arry-evi neprccenjeni Revalesciere. To izvrstni) sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašno bolečine ozdravilo in mojo 10O0 tako okrepčalo, da se je, da-siravnu 4'J let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio B a r b e r a.
I e'ru-jfti kot meso, prihrani Revalesciere pri odrasčenih in pri otrocih OOkrat bvojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr, 1 hud 2 gold. 5U kr., 2 funta 4. gold. 50 kr., 5 funtov i0 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3t> gold.,
— Rovalesciere-biscuitcn v pušicah a 2 gold. 50 kr. in i gold. 50 kr. — Kevuloeciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 4$ tas 4 guld. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 taa 20 gold., — m 576 tas 3t> gold.
— Prodaje: Barrv du Barrv & Cotup. na Da-na/1, W»llflnchKaiBse št. 8, v I,Ju1»1Jhu1 £d. Mkhr, v Gradcl bratje Dberanzmeyr, v Init-bruku Diecbtl & Frank, v (Vl»mi P. Birn-bacber, v I.oiičl Ludvig MUller, v Mariboru F. Koletnik & M. Morić, v Herauu J. B. Sto e k h a u s u n, kakor v v suh mestih pri dobrih lo> karjib in apecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
24. aprila:
fr.vroitn: Ilorak, voj. zdravnik ie Cattaro. — Kocijančič iz Capodistria.
Pri Klonu t Le rt h iz tlaensba« ha. — Kropf, trgovec n Dunaja. — Kobler iz Reke. —i Rcmljak iz Postojne. — Zenkcr, tajnik trg komore iz Trata
Pri Z»niorcli   Kraus, trgovec iz Celja.
Na volilce!
Ko sto Vašej dolžnosti proti domovini zadostili, pride druga nič" manj važna na Vas, namreč dolž nost, Vas stan, Vašo finance izboljšati. — Vsak razumen ve, da se to nikdar brez napenjanja sredstev nc more zgoditi; torej bode veselo za vse, ako jim odprem pot, po katerem dosežejo cilj brez razločku nIhIInčh. za uiajlieu ilciuir.
Kakor pelje veti potov v Rim, tako so tudi razne prilike k sreči, vendar nij nobeno, katera bi po
Uržavuej Kuraueiji vsakega zagotovila, da dobljeno tudi dobi, kakor ta, na katero bi jaz s tein pozornost bralcev obrnil.
Od našo finančne deputacije izdano originalne deležne srečke, katere po mojem na hrbtu podpisa* nem giriranji imetnikom udeleževanje vseh dobitnih
sivekanj <io i«, mitju iH7i garantirajo in s katerimi se morejo dobitki ev. 120.000 tolarjev, ali BO.000 ««»!.,' in lO.OOO tol., ao.ooo tol., •O.OOO toi.. is.ooo tol., 19.000 tol., 10.000
(Ol.,   MMM) lol.,   (.000 tol.,    ISOO   Kil.. looo
lo!.. aaoo tol., S4O0 lol., BOOO tol., iooo tol., laOO lol., soo lol. Itd. itd. dobiti, dobe so pri meni, konccsijoiiiranetn prejemniku, za samo „I»et tolarjev" ali H3/t goldinarjev proti poslanju ali povzetju zneska.
Ker sem precejšnjo število originalnih srečk prevzel, sena v stanu, vsem zahtevanjem ugoditi in tudi poznejša naročila efekiuirati; vendar je v interesu vsaeega, da žolečo deležne srečke kmalu naroči, ker jo vsak tretji teden arečkanjo, katero bi počasnim komitentom so zgubilo.
(2G—7)
Isciac IVeinberg,
v Hamburgu,
Iloho Bleichen 41.
Tržne cene
V Ljubljani 2"-. aprila t. 1. Pšenica 7 gl. 10 kr. ; — rel 4 gl. 9J kr.; -ječmen 4 gld. 20 kr.; —   >ve-> 3 gi. — kr.; — ajda 5 gl. — kr.; — proso  5 g!. — kr.; — koruzi 5 10 kr.; — krompir 3 gi. 10 h-;., — fižol G gi. tj') kr,
— masla funt — gl. 55 kr.; — mast — gl.  42 ki..
— špeh ftlisn — gl. 44 kr.; — špoh povojen — gl 42 kr.; — ja;ce po l-(S'*r.; — m.oka bokal 10 kr., govedino funt 30 kr.; — r 'teti-r.i funt 26 kr.; — ■»vinjako meso, fon! 81 kr.; — lOfta oont 1 gld. 10 kr ; — slame e.onr —gl. 75 kr.; — drv* trda 7 gld.
— kr.; — mehka 4 gl. 90 kr.
Dunajska borza 25. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 10
Enotni drž. dolg v srebru              73 „ 90
Ust", > drž. posojilo.....104 „ 50
Akeijo narodne banke        .      977 „ —
Kreditne akcijo    ....     217 „ 25
London........111 „ 80
Napol..........8 „ 99
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........106 . 50
kr.
Filijala štajerski* eskomptne banke v Ljubljani.
Podpisani zavod prevzema pod sledečimi pogoji:
«l> v ^iio-roiilii proti \ I o/i I n i m in <*Ii<'<|ii4vh-knjižicam.
kjer so moro vsakateri znesek od 5 gld.   višjo  vložiti ter so do zne*ka :tOOO gld. moro
vzdigniti, in sicer
s 5 °/n brez obznanila, s 5 */i % proti 15dnevnemu obznanilu
v v*akaterili zneskih;
s 8°/o proti 90dnevnemu obznanilu
v VMakaterlli zneskih.
h> Proti kasnim pismom <iiassensclieiiie), glasečimi
se na ime ali na prinesitelja, s 4 '/j Vo brez obznanila, s 5 Vi °/o proti 30dnevnemu obznanilu.
Ulogo v giro-contu proti   knjižicam in rabljenim  kasnim pismom  uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo.
I'i lij al a štajersko eskomptne banko eskomptira dalje premen ju* e tržlAća (Platz-vechsel) in domicile do 150 dnij tekočega časa na (irndee, Dunaj, Trst, 4'elovcc in druga domača tržišča, ako jo tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vsoh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v inkaso menjice in nakaznico za domača in tuja tržišča. (110—1)
Samostojno k ml it ho društvo tega zavoda daje kredite po statutnih določbah.*)
Filijala štajerske eskomptne "banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosi Ini blanketi se na ustno ali pismeno zahtovanje dajo zastonj v pisarni toga Zavoda.
» »
» » » »
i » I
l
» » I I »
>
gXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Ker se moje ime s tistimi vinskimi fabrikanti v zvezo deva, in se imena zamenjujejo, izrekam s tem, da jaz svoja vina od poštenih vinskih trgovcev kupujem, in samo trtlia vina prodajam.
S ponarejanjem Vina v vinski deželi, katero imam za zločinstvo, se ne pečam.
Zavarujem se tedaj z vso odločnostjo proti zamenjavi imena. V Mariboru, v aprilu 1874. (108-2) Alojzij Frohm.
*****************
Sporgasse št. 20,
priporoča svojo
veliko zalogo strelnega orožja
|mmI popolnim poroštvom.
X X X X X X X
X X
X X
Ovoceviia pučka z železno cevjo od ii n       z drateno cevjo od
L.clau.\-i>iiNke z drateno eevjo od . I<aiica»ler, lastnega dela od ...
ltevolverji od ........
Tereeroll enocevni od ..... .
n dvocevni od ......
i'«' WSte i>u t lumin   in tonskih />*■*/"'"•'• (101—2)
Zunanja naročila se proti poštnemu povzetju urno izvršujejo.
gl.	12.50	do		15
	18.—	_	n	25
„	35.—		n	120
n	66.—	_	n	IGO
n	8.—		n	30
n	1.50	n	n	2
n	:;.(><)	R	n	3
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semcu.
Lastnina in tisk ^Narodno tiskarne."