Steu« 203. liiiaie rssaBi r.etiefj In P?*aislis65f « s a Is ti a n popokan. Uredništvo je v Ljubljani, franeiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. bisera ti: Enostolpim petit-rrstiea 75 vin., pogojen prostor 1*25 v; razglasi ia poslano vrstica po 1*50 v; večkratne objave po do« govoru primeren popust. Pavielnl franko v državi SHS. Llubllanl, v soboto 6. septembra 1919. Leto III. n . ■S Glasilo jugoslov. socialno - demokratične stranke. Posamezna štev. stane — 40 vinarjev. —— Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo teto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, zb mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije z« list so poštnine proste. Opravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61., Učiteljska tiskarna. TeSefenska St. 312. Hermann Wendel, (član nemške narodne skupščine): Socialistični razvoj v Jugoslaviji. (Iz »Neue Zeit«.) V Nemčiji je širša javnost še ^duo popolnoma nepodučena o jugoslovanskih razmerah. Celo »Vor-^arts je priobčil lažnjivo budimpe-stansko pravljico o izbruhu hrvatske Evolucije v debelem tisku in je sHiatral ta dogodek za posledico sa-aiovoljnega stvarjanja državnih tvorb, ki »po svoji zgradbi ne spadajo v skupnost«. Tudi dunajska »Ar-beiterzeitung« je istočasno pisala o državi SHS kot o nekakem poizkusu, »tri različne narode spraviti pod eno streho«. Medtem ko vodilno časo-b'sje nemške in avstrijske socijalne demokracije postavlja na ta način notranje historično opravičenost rro-Ve države na jugovzhodu Evrope še jja tehtnico, so jugoslovanski socija-hsti sami vedno strastno povdarjali Narodnostno skupnost srbohrvatsko-slovenskega naroda in zahtevali državno ujedinjenje že takrat, ko so še ;i'esčanske stranke smatrale narod in deželo za nekak poizkusni objekt, za vsakovrstne c. in kr. državne artifi-epoznosti. — Na ljubljanskem socija-»stičnem kongresu novembra 1909. se je prvič jasno povdarila potreba narodnostnega ujedinjenja v Jiigosla-vip v posebnem političnem programu. l rva socijal. balkanska konferenca v Belgradu je teinu sledila »osem tednov pozneje. Že od nekdaj L® Vsakemu jugoslov. socijalistu pre-S*v meso in kri resnica, ki so jo rfuičkc novine v svoji prvi številki " dolgoletnem zatiranju 2. decein-5rd. 1918. odločilo in jasno povedale: ^tbi, Hrvati in Slovenci so en na-^°d, ker imajo en jezik in kažejo tudi drugače iste etnične posebnosti. O-svoboditev Hrvatov in Slovencev iz-dod avstr.-ogr. jarma 3n njih združuje s Srbi v samostojno državno fvorbo, so pozdravili jugoslov. soci-lalisti z veselim zadoščenjem in mislili tudi takoj na lastno združitev. Ze novembra so izd 'n vsa večja mesta izjave za združenje Jugoslov. delavstva, Prav kmalu se je utrdila tudi uplivna novoustanovljena meščanska stranka JDS, se razširila črez svoje meje na vse dele nove državne tvorbe. Država obsega dve prejšnji samostojni državi. Srbijo in Crnogoro n osem upravnih enot rajnke habsburške monarhije, namreč Hrvatsko, Bosno-Hercegovino, dele Ogrske in bet avstrijskih dežel. Od teh pokrajin samo Crnagora ni imela nobenih socijalistov. Družabni razvoj Črnegore le zaostal daleč za rojstvom modernega delavskega gibanja, in ko Je končno vendar par intelektualcev v Cetinju ustanovilo socijalističen klub', je zapovedal zviti knez Nikola svojim telesnim stražarjem, da se vpišejo kot člani v socijalistično društvo, kar so tudi storili in tako ondotne soci-jallste (tkzv. »perjanike«) majorizi-rali, ter na ta način »demokratičnimi, potom pregnali socijalizem iz kluba in dežele ... V ostalih pokrajinah pa so obstojale od nekdaj kljub svojemu izključno agrarnemu licu, socijalno-dem. organizacije. Srbija je imela od 1. 1903. svojo socijalistično stranko; še veliko starejše so bile deloma one zveze, ki so se prištevale k socija-listični armadi avstro-ogr. Jugoslovanov, In sicer: 1. ona Hrvatske in Slavonije, 2. Vojvodine, 3. Dalmacije, 4. Bosne in Hercegovine, 5. Slovenije -- torej s srbsko soc. dem. šest medsebojno tudi prostorno deljenih organizacij. Preki sod in obsedno stanje sta seveda ovirala od avg. 1914. sem, da bi principijelna in taktična nasprotja posameznih strank vse preveč postala vidna, kajti v Srbiji in Avstro-Ogrski, pa naj si je bila levica ali desnica, sploh vse, kar se Je prištevalo k Marksovem nauku, ni smelo za časa vojne odpreti ust; shodi so bili prepovedani, tisk zatrt, voditelji ogroženi. Kljub temu je hodila srbska stranka druga pota kot večina jugoslov. socijalistov v Avstro-Ogr-ski. Koncem julija 1914.le srbska sc-cijalna demokracija glasovala zoper vojne kredite, ne toliko, ker je dvomila o defenzivnem karakterju od dunajskih in budimpeštanskih mogotcev zločinsko povzročene vojne ali da bi zanikala socijalistično dolžnost deželne obrambe, marveč vse bolj radi tega, da nudi ob priliki vojne katastrofe internacijonali vzgled. (Op. Wendel: Die serb. Socialdem. als Vorbild. 1917. »Die Glocke«). Temu svojemu stališču je ostala ves čas vojne zvesta in se izjavila kon-sekventno k Zimmerwaldski internacijonali. In če tudi ni dala delegatov za stockholmsko mirovno konferenco in na vso moč apelirala z ozirom na avstro-ogrska in bolgarska nasilstva v zasedeni Srbiji na vest človeštva, je vendar postavljala vedno internacijonalno načelo nad nacijonalnim. Najsi Je tudi srbska soc. demokracija čisto po nemškem vzorcu šla v razredni boj In zavrgla že davno rusko tradicijo svojega na Černiševskega opirajočega se velikega prednika Svetozarja Markoviča, je na stranko, koje vodilni člani so po zasedbi Srbije po sovražnih armadah, tavali v inozemstvu, se tam uživeli v tipična emigrantska razpoloženja, vendar uplivala ruska revolucija vse močneje kot na socijaliste srednje in zahodne Evrope. Končno je vojna posredno in neposredno strašno razsajala v strankinih itak redkih vrstah; dva najboljša sodru-ga, o katerih se je zdelo, da podasta smer bodočnosti in pokažeta cilj, sta umrla: Dimitrij Tucovič 1. 1914. na bojnem polju pri Lazarevacu, Dušan Popovič 1918. pa v londonskem eksilu. Žalostno je najstarejši strankin voditelj Dragiša Lapčevič nedavno priznal, da se ni niti četrtina vseh sodrugov vrnila iz vojske. Tudi to je pripomoglo ustvariti duševno atmosfero, ki je bila dovzetna za najbolj radikalne nazore. Tako je ostalo veselje srbske socijalne demokracije na ustanovitvi SHS nekoliko potlačeno, ker je bila zanjo ta država le razredna država kakor vse druge, država proti kakršni se ima voditi boj, če treba tudi na nož, in na koje ogrodju ne bi smel nikakor sodelovati razredno zavedni proletarijat. Dočim so bosanski socijalisti vsled tesne zveze po prostoru in duhu med Belgradom in Sarajevom prišli v isti vodni tir, je bila hrvaško-slavonska stranka izza vsega počet-ka bolj nacijonalna kakor mednarodna. Sicer ji je bil prihranjen oni grenki konflikt vesti, ki so jo preživele druge socijalističn§ stranke, v. toliko, v kolikor ni vojna nikakor zahtevala od nje, da dela za obrambo lastne zemlje, vojna se je izvršila proti njeni lastni volji; socijalisvi so zavzeli radi tega povsem zanikalr.o stališče napram vojni sreči Habsbur-govcev, kakor so ga Jugoslovani zavzeli v splošnem napram donavski monarhiji. Tudi so po svojem položaju imeli več razumevanja za kre-tanje antantnih socijalistov. kakor pa za politiko nemških socijalnih demokratov. V njihovih vodjih, Vitomiru Koraču in Viljemu Bugšeku, je tičalo preveč čuta za resnično sedanjost, kakor da bi enostavno prespali ugodni čas, ki je podrl slabo iztroh-nelo streho avstro-ogrske države. Ker se je sedaj ustrojila država za vse Jugoslovane, je bilo treba pridno prijeti za delo, da se uredi prostor tudi za delavski razred. Tako se je udeleževala socijalna demokracija narodnih svetov, ki so po razsulu Avstro-Ogrske prevzeli na Hrvaškem in v Slavoniji začasno upravo, ter odposlala v 20 člansko Protičevo ministrstvo kot ministra za socijalno politiko, sodruga Korača. Čeprav udeležitev socijalne demokracije pri vladi ni bila brez vpliva na vpeljavo agrarne reforme in na izvršitev 8ur-nega dnevnika, se je vendar v celoti izkazala kot pametna. Odpor velepo- sestnikov proti agrarni reformi in splošni reakcijonarni kurz, ki je zavladal v državi SHS v očigled bolj-ševiški nevarnosti, potom diktature, cenzure in preventivnih zaporov, je prisilil Korača, da je po 3Vz mesečnem uradovanju popustil svojo službo, seveda prepozno, da bi si mogel prihraniti očitanja, ki so letela nanj in na rovaš njegove stranke, od strani srbskih in bosanskih socijalistov. (Konec prih.) Pismo iz Bosne. Kreka pri Tuzli, 31. avg. Razmere v Zenici so zelo no-dobne onim v Kreki. Prejšnji teden je bila objavljena pri prečitanju neka naredba »zemaljske vlade«. Sumničimo pa, da je bila korigirana od rudniške uprave v Kreki. Ta proglasitev se je glasila približno tako-le; »Stavkujoči delavci se bodo no potrebi in v posameznih skupinah zopet sprejemali v delo, razen sledečih« : (Sledi 39 imen delavcev, zaupnikov organizacije.) Nazadnje pa je bilo k temu še pripomnjeno: »Ni pa Vam treba misliti, da je uprava prisiljena sprejeti te ljudi v posel. To je samo njena dobra volja . ..« Stavkujoče delavstvo dobro ve, kako se je glasila tozadevna naredba centralne vlade v Belgradu. Zato se ogorčeno vprašuje, kako se je mogla in kje seje prekršila ta naredba!? Torej samo po potrebi se bodo delavci prejemali v delo! Zakaj se pa še vedno išče in jemlje tuje delavce v delo, ko je domačih povsem zadosti!? — Ko so se delavci sprejemali v delo, se je vsakega dobro pre-kontrollralo, kako da Je pri upravi »zapisan«. Izmed zavednih socijalistov ni nobeden dobil dela. Uprava še vedno dobavlja delavce iz tujih krajev, tako, da na ta način za domačine res nikdar ni »potrebe!« — V rudnik se sprejema take delavce, ki rudnika v svojem življenju niti videli niso. domače izurjene rudarje se pa čisto po nedolžnem šikanira in preganja. Sko-ro vsaki dan se dogajajo nesreče. Predpisane varnostne odredbe so zelo površne ali pa so sploh neiznol-njene. Samo da se dobavlja nekaj premoga, drugo Je upravi le postranska stvar. Stari, izkušeni delavci rudarji pravijo, da je bilo še v fronti bolj varno, kot v tem rudniku. Nasilja še niso prenehala. Vse gre starim potom, in vsak dan se dogajajo kršitve zakona od strani političnih oblasti in sejejo med delavstvom veliko nezadovoljnost in ogorčenje. Orožniški stražmojstrl zabrauju-jejo in razspuščajo shode, ki so po vseh predpisih prijavljeni. Orožnik; sami zapirajo, sami napravljajo obtožbe, oni so vsegamogočni. Delavcem vlada formeluo dopoveduje, da ne zabranjuje organizacij, ali inventarja delavskih organizacij, katerega je dala ob času znanega atentata na delavstvo zapleniti in raznositi na vse dele Jugoslavije, a ga noče povrniti. Delavce ne pusti, da bi se sestajali na društv. sestankih ali konferencah. Nam slovenskim rudarjem ni dovoljeno prav nobene medsebojno posvetovanje. Vedno’ smo v nevarnosti, da sklicatelje primejo in pozapro ali pa pošljejo po odgonu! v Slovenijo. Po naredbi centralne vlade je delavskim organizacijam zopet dovo* ljeno delovati. »Zemaljska vlada za Bosno i Hercegovino« pa to naredim vsak dan krši. Samo en primer: V! Kreki je bil zaposlen sodrug Rudolf Fabijan. Bil je tajnik delavske organizacije. Vsled tega ga je uprava odpustila od posla, okrajno glavarstvo pa Je na zahtevo uprave odločilo, da se ima zapreti in »subirati« v Slovenijo, navajajoč kot razlog za pregon »brczposleno postopanje«. Kaj nam torej pomaga svoboda delavskega organiziranja, če državne oblasti funkcijonarje organizacij naglašujejo za postopače in jih gonijo iz mesta vi mesto, kot kake prostitutke*!? — Državne oblasti zajedno z upra^ vam rudnika vstvarjajo stanje, kate« rega ni mogoče več vzdržati. v niranju od strani orožništva in polhi tičnih oblasti, pride še šikaniranje v, delu, kršenje dogovora, sklenjenega med upravo in delavstvom, zavlače* vanje delovnega časa do devet ut dnevno, plačevanje vlsokjh glob de« lavcev za brezpomembne malenkosti! Vse te krivice silijo delavc* na odpor in vedno obstoja po rudnikih nevarnost, da zdajpazdaj izbruhne stavka. Delavci se preseljujejo in rajši gladujejo kot da bi pod takimi strašnimi okolnostmi ostaU na delu. Vsled zgoraj omenjenega postopanja in preganjani naša organizacija slovenskih rudarjev ne more. uspevati, kakor bi morala. Odkar s« je ustanovila organizacija, nam nj bilo mogoče sklicati več kot en shod skupno z bosanskimi sodrugi in eno; konferenco, ki je bila pa razpuščena' od kotarskega urada, oziroma od rudniške uprave v Kreki. Če se te vnebokričeče razmer^ prav kmalu ne urede, se res kmalu; bližamo — koncu!... Opomba:,Opozarjamo še enkraf vse slovenske rudarje, nal ne iščejo dela v Bosni, dokler se razmere ne urede, oziroma dokler se ne snrrf-meio v delo vsi stavkajoči delavci Lahko se Stavkokazom, ki bi došli sem v delo, pripeti kaj neljubega. i mr oni m \2 LISTEK. NA DNU. Slika v štirih dejanjih. Spisal Maksim G o f k i j. Prevel Pavel O o 11 a. (Dalje.) {•trto delanje. Prizor isti, kot v prvem dejanju, samo Pe-Delove sobe ni več, ograja je porušena. Na prostoru, kjer je sedel Klešč, ni več nakovala. V oglu, kjer je bila prej Pepelova soba, leži Tatar, se premetava po ležišču in stoka od časa do Časa. Za mizo sedi Klešč, popravlja harmoniko, Poskuša registre. Na drugem koncu mize — Satin, Baron in Nastja. Pred njimi steklenica vode, tri steklenice piva in velik kos črnega kruha. Na peči se premetava in kašlja Akter. Noč. Sceno razsvetljuje svetilka, ki stoji sredi oiize. Zunaj ie veter. D-da... pri oni zmešnjavi ga je izginil je pred policijo ... kot dim KI eš Znianikaio V n r ( Pred licem (•••:'■ n ... . Satin: tako izginjajo grešniki pred °brazom pravičnih!... Nastja: Dober človek je bil starček... Pa niste ljudje... vi ste propalice.,. Baron toije): Na vaše zdravje, lfidil Satin: Zanimiva stara bajta, res! Na-stenka se je zaljubila vanj... Nastja: Zaljubila sem se, res! On je vse videl, vse razumel... Satin (se smeje): In sploh', za mnoge bil... kot berglje za pohabljenca... Baron (se smeje): Kot obliž za rane.. • Klešč: On... je bil usmiljen... vi pa nimate nobenega usmiljenja... S a t i n: Kaj imaš od tega, če te mi je žal? Klešč: Tega ti ne znaš, da bi ti bilo žal... ampak razžaliti znaš človeka ... Tatar (sede na pčgrad in pestva bolno roko kot otroka): Dober človek bil — stari... zakon v duša imel! Kdor zakon v duša ima.. • je dobro! Kdor zakon ne ima v duša .,, pro-pal!... Baron: Kakšen zakon, knez? Tatar: Tak ... različen ... veš. kakšen ... Baron: Dalje! Tatar: Ne žali človeka — to je zakon! Satin: To se imenuje »Zbornik zakonov za zločine in prestopke«... Baron: In še — Ustava o kaznih za okrajne sodnije ... Tatar: Koran pravi... vaš koran mora biti tudi zakon... koran pravi... duša mora biti koran... da! Klešč (poskuša harmoniko): Sčemi, hudič! Ampak knez ima prav... živeti moraš po zakonu... do evangeliju.., Satin: Živi... Baron: Poskusi..t Tatar: Mohamed je dal koran, je rekel: to Je zakon! Delaj kakor tu zapisano! Potem pride čas, koran bo malo... čas da svoj zakon, novi... Vsak čas da svoj zakon... S a t i n: No, da... prišel je čas in dal je... Zbornik zakonov o kaznih... Hud zakon, ne preneseš ga lahko... Nastja (udari s čašo po mizi): In zakaj... zakaj jaz živim tukaj z vami? Stran pojdem ... kamor koli... na kraj sveta!... Baron: Brez šolnov, ledi? Nastja: Gola. Po vseh štirih bom lezla.« Baron: To bo prav slikovito, ledi... če po vseh štirih ... N a s t j a: Da, po vseli štirih bom lezla ... samo da tvojega gobca ne vidim več... ah, kako mi je zoperno vse ... Vse življenje... vsi ljudje... Satin: Ce greš. vzemi seboj Akterja... on gre tudi tje... je zvedel, da je Samo par sto metrov od kraja sveta zdravilišče za organizme ... Akter: Satin: Koholom... Akter: deli... Baron: Akter: Or-ga-niz-me, bedak 1 Za organizme, zastrupljene z al- Da! On pojde .. Boste že vi- Kdo laz. on, ser? Baron*. Mersi, služabnik boginje . . koktj že? Boginja dram, tragedij... kako so ji že rekli? Akter: Muza, tepec! Ne boginja, a muza! Satin: Laheza, Hera... Afrodita..,. Atropa... vrag si vedi, katera še!.. ^To je vse Luka... nalimal Akterja, veš Baron? Baron: Luka je bil neumen... Akter: Nevedneži! Divjaki! Mel po-me-na! Ljudje brez srca! Videli boste — sel bo! »O, žrite, žrite, mračni vi duhovi,..« pesem Beranžerja... da! Našel si bo mesto, kjer ni kjer ni... _ Bar on: Ničesar, ser? Akter: Da! Ničesar! »Ta-!e jama., bo moj grob ... jaz umiram ... brez pomoči, zapuščen ...« Zakaj vi živite? Povejte, zakaj0 Baron: Ti, Kin ali genij iti blaznost! Ne kriči! Akter*. Lažeš! Kričal bom! Nastja (dvigne glavo, maha z rokami).' Kriči! Naj poslušajo! . Baron: Kakšen zmisel pa ima to. jedi n Satin: Pusti jih, Baron! Hudiča! Naj kričijo... naj si razbijajo glave... Pusti im.., Zmisel že ima... to... Ne moti človeka, kakor je dejal Luka... Da, on, ta stan kvas nam jo prekvasil celo bratovščino... Klešč: Zmešal... da, ampak poti m pokazal ... „ . v , , Baron: Starec ie — šarlatan.,, Črni dijamant. iEpoha« prinaša v eni svojih Številk zanimiv pogovor s sodrugom Antonom Kristanom, ministrom za šume in rude, kojega izjave so zna-čiine glede velevažnega premogovnega vprašanja v naši državi, okoli katerega se danes suče vse gospodarsko življenje. Premogovna kriza se je posebno izrazito pojavila zadnje čase na Angleškem, nič boljše pa ni v Nemčiji, in sploh po celi Evropi. S to krizo preti splošna gospodarska kriza. Zato je povsem na mestu, da podamo zanimive izjave sodr. A, Kristana glede premogovnega stanja v naši državi. Članek se glasi: »Julius Verne, znameniti francoski romanopisec, ki v svojih knjigah opisuje pot človeških iznajdb, imenuje opravičeno premog »črni dijamant«.Ne oziraje se na dejstvo,da je dijamant ros ogljik, in da je izkustvo priznalo premogu isto vrednost kot dijamantu in zlatu, Je danes, v času strojev, ko je premog silna ekonomska energija, primerno, da se ga ceri bolj kot vsako drago kamenje. Vprašanje, ali zmore naša država zadostno premoga vsaj zase, nas-Je napotilo k ministru za šume in rude, ki je bil pri ljubljanski deželni vladi poverjenik za lavna dela, pod čegar področjem je tudi celokupno rudarstvo — v centralnem montanistič-nein uradu. Nemala je zasluga sodr. Kristana, da ima danes Slovenija ne samo zase kolikortoliko Se dosti premoga, nego da ga Je dala tudi Hrvat ski in zadnji čas tudi Srbiji. Na vprašanje, če se je že kaj odredilo v svrho intenzivnejše produkcije premoga, je sodr. Kristan iz Javil: Prva moja skrb, ko sem prevzel ta reso rt, je bila, da izvem za stanje naših premogovnikov. Posvetoval sem se z načelnikom slovenskega centralnega moutanističnega urada, rudarskim nadsvetnikom g. Pirnatom in g. Kropačem. Konferiral sem tudi z bivšim poverjenikom za rude in šume g. Markičem iz Sarajeva. Obiskal sem premogovnik v Vrd-niku, da vidim na svoje oči. kaj da se da tam napraviti. Vrdnik je jako blizu Belgrada. Konferiral sem nadalje z g Belan čičem iz Bosne in s predsednikom bosanske vlade A. Soloni. O rezultatu vsega tega sem poročal na ministrski seji. Dne 24. se Je vršila v Belgradu tudi velika konferenca rudarskih strokovnjakov iz vseh krajev naše države. Pozvani »o bili na to konferenco: Iz Ljubljane g. Pirnat kot šef montanističnega ttrada v Sloveniji, rudarski predstojnik Kropač iz Celja, rudarski poglavar g. Stergar iz Ljubljane, šef rudarskega odseka v Zagrebu g. Tata, Šef rudarskega oddelka iz Sarajeva dr. Kure, rudarski komisar Cergulič iz Vrdnika, direktor pečuiskih rudnikov in strokovnjaki iz rudarskega oddelka v Belgradu. Na tel konferenci se Je izdelal načrt za hitro in intenzivno delo v vseh rudnikih. Na konferenco so bili pozvani v svrho informacije širše javnosti tudi vsi belgrajski Časnikarji. Po tej konferenc) se bo obdrža-vaia še draga konferenca, kjer se po-razgovorimo z rudarskimi delavci, da spoznamo tudi njihove zahteve. Stojim na stališču, da se mora delavca, ki je važen faktor pri vsem delu, poslušati, kaj da zahteva. Na temelju sporazuma glede plač '.n izboljšanja splošnega njegovega življenjskega stanu, kakoršen mu pristoja kot človeku, ie možno začeti s solidnim delom. Kolikor bo delavec zadovoljnejše živel, v toliko bo tudi produkcija intenzivnejša. Da izvemo še za potrebo premoga za našo industrijo, se bo sklicala tudi konferenca industrijalcev. Uverjen sem, da imamo premoga v naši državi za svoje potrebe dovolj in da je treba začeti samo z intenzivno proizvodnjo. Prva moja skrb mi bo, da zopet oživim srbske premogovnike, odkoder naj bi se premog oddajal železnicam tega okraja. Vsled tega sem zahteval na ministrski seji kredit treh milijonov dinarjev, da dam predujm privatnim premogokopnim podjetjem, seveda pod našo kontrolo. Ta kredit je odobren. Za bosanske rudnike sem zali'eval kredit od 50 milijonov kron, ki bo nedvomno dal take rezultate, da bomo zalagali z bosanskim premogom vse potrebe železnic, industrije, in privatnih potreb. Iz Bosne moremo dobiti dnevno 200 vagonov » produkcijo pa botno zvišali še na petsto vagonov In še več. — Pečuj-ski rudniki so dajali dnevno 300 vagonov. Podvzel sem vse korake, da to produkcijo obnovimo. To pa za-visi od kvalificiranih delavcev, nra-vJh minerjev, ki danes delajo na Štajerskem v Leobenseegraben in na Vestfalskem v Ruhrgefoetu. V naj-krafŠem časti bomo imeli v teh rudnikih 3000 delavcev pravih minerjev, od katerih se bodo tudi naši naučili. S premogovnim vprašanjem so v zvezi vsa življenjska vprašanja. Računati iu zanašati se moramo samo nase. Motijo se oni. ki mislijo na to, da bi dovažali premog iz Amerike, ki bi veljal 1 kg 50 parov (I 50 K). Zelo važno je, da se uredi reden promet, od katerega je uspeli odvisen. Sedaj se deia na tem, da se spravi lokomotive in ves vozni materiial v red. Poleg tega je potrebno, da imamo zmožne delavce. Zato se otvorijo posebne rudarske šole, kjer se bodo v dveletnem kurzu izobrazili rudarji. V to šolo bo treba poslati kar največ Srbijancev. Za trdno upam, da se na tu način prav kmalu naša premogovna kriza reši. Znano Je že, koliko premoga potrebuje železnica; koliko pa ga potrebuje industrija, mlinarska, sladkorna In tvomice, ki izdelujejo izvozne predmete, bo pokazala konferenca z Industrijalci. Kolikor premoga pa bi še manjkalo za potrebe domačega ognjišča, to se bo izpopolnilo z drvmi. Treba bo seveda pri tem paziti, da se drva hranijo kolikor največ za Industrijske svrhe. — Belgrad bo letošnjo zimo gotovo preskrbljen s premogom. lahko posluži vsak BournvHlisk' prebivalec. To vrtno mestece je delo industrialca Cadburyja, fabrikanta čokolade, ki je dal mestece sezidati na lastne stroške ter potem njegovo upravo poveril neki družbi pod pogojem, da le-ta upotrebi vse dohodke v povečanje vrtnega mesta. Cadbury je industrijalec, ki ga Je treba iskati širom sveta. Henri Sel-Ijer, sotrudnfk »Humanite«, ki je z drugimi tovariši obiskal Bournviile, opisuje tvornico, kjer dela 8000 delavcev, opisuje, kako je tu vse do najmanjše pičice tako urejeno, da imajo ljudje veselje do dela, nečuteč skoraj nobenega napora. Treba je videti vse športne priprave, ki so v zvezi z tvornico, kjer se delavci m delavke — med delavnimi urami — fizično vzgojujejo; treba je biti navzoč pri zajutrku, ko jedo delavke, v belih oblačilih, z belimi havbami poleti na travi, pod rožnimi paviljoni, pozimi v prostorih, zelo bogato in umetno opremljenih jedilnicah, do-čim se na orgijah proizvajajo izbrani muzikalični komadi. Je to v resnici mesto novo ustvarjenega sveta! In stvarnik vsega tega je 80 letni starec, ki je obogatel v svoji industriji, izdal pa ves svoj zaslužek za Delavsko vrtno mesto g. Cadburyja. Srečni krafl Angleška je prva dežela na svetu, v pogledu delavskih stanovanj, vrtnih mest in ljudskih hiš. Eno najbolj Interesantnih skupin delavskih stanovanj je vrtno mestece Bournviile. Leži blizu Birminghama, par korakov od starih zatohlih hiš, ki so še v tolikem številu v velikem industrijskem mestu; Bourn-ville Je v resnici mesto med cvetlicami. Hiše so sezidane po vzoru po-deželnih vil, okrašenih z venci rož in se razprostirajo na širokem odprtem terenu, med vrtovi In športnimi prostori; hiše same na sebi so navadnega, pa vendar zelo elegantnega sloga, v notranjosti opremljene z vsemi modernimi pripravami. Vsaka Ima še zraven poseben prostor, ki ne služi kot stanovanje, pač pa kot knjižnica ali pa sprejemnica, koje se skupno stvar: njegovih enajst sinov ne bo podedovalo ni vinarja. On ie hotel dokazati, da individualna lastnina ni neobhodno potrebna za človeški napredek ter ie to potrdi! z vzgledom, — Nimam strahu pred boljševizmom — je zatrdil C:uibury svojim posestnikom. Imam zaupanje do ljudstva. Treba ga Je samo postaviti v take materijelne razmere, ki mu zajamčijo duševni in moralni razvoj. Stanovanje je v široki meri vozelni kamen napredka. Kako se naj izboljšajo razmere tisočim in tisočim delavcem, ki morajo živeti v odnošajih, ki so škandal za človeštvo; v ulicah ali ozkih dvorcih, umazanih, smrdljivih, brezsolnčnih in brezzračnih, od koder se ne vidi cvetja in drevja, kjer se ne nudi prilika razvedrilnih iger, ki so neobhodno potrebne za fizično in moralično zdravje! Pojasnite to v vašem kraju — je dodal Cadbury — in rešili boste prihod njost. Ena stvar Je gotova: da iznaša umrljivost v Bournviliu na vsakih tisoč prebivalcev 7.3, med tem ko do-seza to število v Angliji 15.7, v Francrji pa celo 21 od tisoč prebivalcev _____ Brzojavne vesti. Jugoslavija. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. LDU. Belgrad, 4. V današnji seji ministrskega sveta so poleg drugega sklenili: 1. Otvori se nov kredit v znesku 15 milijonov kron za izplačevanje draginjskih doklad invalidom; 2. za člana reparacijske komisije v Parizn se imenuje Kato Bo-škovič, za njegovega namestnika pa dr. Korporič; 3. arhiv bivšega av-stro-ogrskega guvernerja v Belgra-du se izroči ministrstvu za pravosodje, kjer ga ima pregledati posebna komisija, v kateri so raz v er, ministra za pravosodje tudi član državnega sveta Zivanovič, član kasacijskega sodišča Pratanovič, vseučiltški profesor Jovanovič in sekcijski načelnik v ministrstvu za notranje stvari Lazič; 4. sprejme se predlog finančnega ministra, da se do nadaljne naredbe ustavi plačevanje davka na vino v Hrvatski. Po svetu. POSVETOVANJA O PREHRANI IN INDUSTRIJI V PRAGL LDU Praga, 4. (ČTU) Danes so se v praški mestni posvetovalnici zastopniki posvetovali glede prehrane in industrijskih proizvodov v republiki. Od zastopnikov delavstva je bilo navzočih okoli 300. Vlado so zastopali ministrski predsednik Tušar in ministri Klofač, Houdek, Heid-ler in StFibrny. Govorniki zaupni* kov so v svojih gtvorih jako resno razmotrivaB potrebe delavstva in pogoje ter razvoj industrijske produkcije. Člani vlade so obrazložili načrte glede preskrbe in glede zatora oderuštva z živili. Ministrski pred sednik je izjavil, da se bodo ti problemi razpravljali na posebni seji na rodne skupščine, čfje sklepi se bodo izvedli energično. TRACIJA SAMOSTOJNA DRŽAVA. LDU Versailles 4. (DunKU) Kakor poroča f>Chicago Tribnne«, je WiIson po kablu naznanil ameriški delegaciji v Pariz, da ni izpremeni! svoje namere stvoriti iz vzhodne in zapadne Tracije neodvisno državo. To je odgovor Wi!sonov na brzojavke Venizelosovo. PROTI ZDRUŽITVI NEMČIJE Z AVSTRIJO LDU. Lyon, 5. (Brezžično.) Vrhovni svet je včeraj pozval Nemčijo, naj se odreče vsaki združitvi z Avstrijo in naj vsled tega spremeni svojo ustavo. Ako nemška narodna skupščina v Weimarju ne izpremeni v tem zmislu ustave tekom 15 dni, nastopi ententa vojaško. -LANDSKNECHTI« ZA RUSKO REAKCIJO 1 Dunaj, 4. Ruski agentje iz Berlina širijo propagando in nabiraio nemške prostovoljce za protirevolucijonarno armado pod Kolčakom in Denikl-nom t j. boHševikom. Po mnetiui »Vorwartsa« nemška vlada premalo energično nastopa proti tej akciji. Vi je sramota za republiko, ker bi even-toelno baš Nemčija postala podlaga in izhodišče stremljenj, da bi se spet ustanovila caristlčno-reakcnonarua Rusija — in tako uničila vse pridobitve m ves kulturni napredek današnje sovjetske Rusije. Obravnave o balearskih mejah, LDU. Lyon, 5. (Brezžično.) Vrhovni svet mirovne konference se je, kakor poroča »Petit Journal*, včeraj bavil z južnimi mejami Bul-garske, ni pa še končnoveljavuo rešil tega vprašanja. »Petit Parisieu« pa piše, da Je vrhovni svet včeraj že določil bulgarske meje. »Excelsior Itt izstopi polovica senatorjev. TISKARSKA STAVKA V RIMU. Rim, 5. (DunKU.) Stavka stavcev v Rimu se bliža svojemu konc;». /Giorhale de Italia«, »Piccolo« in Mezasggero«,ki so bili 50 dni ustavljeni, pričnejo zopet izhajati. PRED SPLOŠNO STAVKO V MARSIL.TI St. Germain, 5. »Echo de Pariš« poroča, da izbruhne v soboto v Marsilji splošna stavka, ako se ne b > ugodilo zahtevam pristaniščnih delavcev. Mnogo s premogom, oljem, fosfati, vinom in tobakom naloženih ladij in več kot 10.000 ton žita čaka na izkrcanje. ŽELEZNIŠKA STAVKA V AVSTRIJI KONČANA. Maribor, 5. Železniška stavka na Dunaju je bila končana danes ponoči. Danes vlaki zopet redno vozijo. PREMIRJE MED POLJAKI IN UKRAJINO. Moravska Ostrova, 5. (CTU.) Poljski listi poročajo, da je med poljsko in ukrajinsko vlado sklenjeno premirje. Določena je demarkacijska črta Jn izmena ujetnikov. Stopi v veljavo dne 1. septembra. ENTENTA ZAPUSTILA ARHANGELSK. London, 5. Reuter poroča: Vsi člani ententnih poslaništev in konzulatov so dne 3. t. m. zapustili Arhangelsk in odpotovali na Angleško. identiteto in da so tudi upravičene pievzeti nakazani znesek. Lanene tropine. Dolgotrajna vojna je povzročila, da so povsod zmanjkala močna krmila in še dandanes jih primanjkuje povsod v veliki meri. Posledica tega je pomanjkanj« mleka, ki ga dandanes ne moremo pridobiti niti toliko, da bi zalagali ž njim naša mesta. Druga posledica leži v slabem stanju naše mlade živine, ki je ne moremo vzrejevati tako umno, kakor bi bilo potrebno za izboljšanje živinoreje. Posebno veliko potrebo občutimo na oljnatih tropinah, in glede teh posebno lanenih, ki so za vzrejevanje telet in za krave molznice posebno velike važnosti. Dobre lanene tropine imajo povprečno 2Vskrat toliko beljakovin in tol-ščobe v sebi kolikor jo imata oves in koruza, dvakrat toliko kakor pšenični in rženi otrobi, trikrat toliko kakor dobro seno. Rabijo se najbolje na ta način, da se najprej vloži rezanica, nanjo se potrosijo lanene tropine in morebiti nekaj otrobov ter se vse skupaj dobro pomeša. Z ozirom na starost in velikost telet se poklada na glavo po % do Vz kg, enoletni % do 1 kg lanenih tropin na dan. Kravam dajemo po 1 kg do kg. Posebno hvaležne za to krmo so molzne karve, če jih dobivajo k pijači 14 dni pred otelitvijo in 14 dni po nji. Ta zelo okusna in lehko prebavna pijača tako okrepi živali, da navadno lehko prestanejo otelitev, pa tudi pozneje ne obole tako lehko. Krave molznice pa se sploh izkažejo hvaležne za vsak dodatek lanenih tropin s povečano množino mleka, ki se ga od njih namolze. Slovenski kmetijski družbi se je posrečilo dobiti nekaj vagonov lanenih tropin, ki lih bo oddajala v prvi vrsti svojim članom po 170 K za 100 kg franko, Ljubljana. Vreče se mora plačati posebej, ako jih ne prinese odjemalec sam s seboj. Tržaški Lloyd vzpostavi v kratkem naslednje proge: proga z brzo-parniki Trst - Aleksandrija, sirska proga Trst - Aleksandrija - - Smirna, tesalska proga Trst-Carigrad, proga z brzoparniki Trst-Solun-Carigrad-Črno morje in dalmatinsko-albanska proga. Oddaja ribolovov. Država bo dala v najem ribolov na Ohridskem jezeru. Skadarsko jezero je že oddano. Vprašanje ribolova v naši državi še ni definitivno rešeno, zato se raztegne dosedanji srbski zakon tudi na nove pokrajine. Kava v Italiji monopolizirana. Kraljevi dekret proglaša kavo za dr? v ni monopol. _____ Gospodarstvo. O čekovnem prometu. Zneske, ki so manjši kakor 1000 K, dostavi poštni urad po pismonoši na dom. Po zneske pa, ki so večji kakor 1000 kron mera priti stranka sama, in sicer navadno v blagajno čekovnega urada v Ljubljani. Tu se mora stranka izkazati, da je upravičena prevzeti nakazani znesek. Navadno nima stranka s seboj nobene legitimacije. Takrat nastanejo večkrat težave pri izplačevanju. Uradnik ne pozna stranke osebno. Po znesek pride dostikrat tudi druga oseba, nc pa tista, na katero je naslovljena na kaznica. Uradnik v blagajni zato ne ve, ali naj ji izplača nakazani znesek ali ne. Priporočamo zato strankam, ki pridejo po denar v blagajno čekovnega urada, da prinesejo s seboj tildi legitimacijo ali sicer kakšno iz kaznico, s katero dokažejo svoje Agitirajte za naše Časopisje! Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni nrednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v lJubilant innitini nimiitlkl Mlftdonič, Btir 81 lot, UflllOd POBIlODd. čevljarski mojster, ae želi »ecnaniti z maloposeitnlco od 36 do 80 let, vdova neizvzeta, v blilinl kakega rudnika, tovarne ali pa v kakem trgu v svrho Jenitve. Resne ponudbe na upravo lista. Oton Zemelrok vrste jM* --- plačila na vsa mesta tu- In Inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knflžEce in tekoči raž ,