Poštarina plaćena u gotovom Godina VIII. Broj U Zagrebu, 4. septembra 1936. Pojedini bro stoji dinara 1.50 Uredništvo 1 uprava | HD^DI —H HA 6 — IX — 1930 BAZOVICA 6 — IX — 1936 GLASI IO SAVEZA JUCOStOVENSKIM EMIGRANATA U JIIUJSKE KRAJINE OPOMIN IZ BAZOVICE FERDO BIDOVEC VEKOSLAV VALENČIČ Tako živo se spominjam predvečera 6 SePtembra 19.30 leta, ko se je po vsej Ju-Soslaviji kakor blisk raznesla vest, da narrava Italija zopet z največjo krutostjo D°kazati svojo oblast nad našim narodom v Julijski Krajini. Kakor, da se je to vče-rai zgodilo, a vendar bo temu že šest let. 5 Komaj se je naslednjega dne zasvitalo, f.e ie kakor črna pošast bežal_ auto s svo-divjim spremstvom po tržaških ulicah uroti Bazovici, pod hrib Kokoš. In komaj so prvi zlati žarki Jutranjega *°nca pretgall sivo kopreno kraškega ju-nr.a> komaj so petelini odpeli svoje jutra-"“ce, že so odjeknili streli po bazoviški ravnici. Stiri mlada življenja, ki so pred Klement Sergo strijeljan u Rimu S njime su strijeljana Još tri naša m ladica » vojnika ix Postojne i Jedan oficir iz Rijeke Rile ka, 3 septembra 1936. Iz pouzdanog vrela smo doznali danas da je Klement Sergo Iz Breg! kod Matulja, bivši dezerter o kojemu je tada pisala sva svjetska štampa, osudjen od Vojnog suda na smrt 1 28 jula o. g. streljan u ledja u Rimu. Njega Je talijanska vojska, kada je ušla u Adis Abebu uhvatila. Bio je odmah ubapšen, otpremljen u Italiju i stavljen pred Vojni sud. S njime zajedno su osu-djena trojica iz Postojne 1 jedan oficir iz Rijeke. Toj četvorici nismo još mogli doznat! imena. Svih pet je po presudi Vojnog suda streljano n ledja radi dezerterstva J veleizdaje. Iza tog streljanja dobila je obitelj Ser-gova od vojnih vlasti iz Rima akt o njegovoj smrti, njegove dokumente 1 275 iira koje su ostale iza njegove smrti. Sergo Klement je iz Bregi, zapravo i zaselka Benčinići, nedaleko Matulja kod Rijeke. Rodjen je 1911 ili 1912. Po zanimanju je bio mehaničar i radio je u Opatiji u jednoj mehaničkoj radionici. Ima ženu. s kojom se je nedavno vjenčao, i sasvim malo dijete u svom selu. Otac mu se zove Grga, došao je Jz preko Učke u Brege malo je gluh i po tome je stari Sergo poznat. Majka mu je rodom Iz Benčinići i zove se Marija Benčinić. Sergo je bio bistar 1 poduzetan mladić. Poznat je bio kao u?°n^a^ voz,() i© biciklu 1 učestvovao Je s biciklom, koju je dobio od Touring kluba, na trkama Rijeka—Rim. pa je tom prilikom doživio opasnu nezgodu, što medjutim nije smetalo da se i dalje bavi športom. Svoj vojni rok služio je u Rimu kao mehaničar poznato je bilo da je u službi nekih genera a kao šofer. Izgleda da je bio iròd generalštaba. „ITALIA REDENTA" USTANAVLJA NOVE TEČAJE ZA POITALIJANČEVANJE FAŠISTOVSKI BOJ ZA NAŠO ZEMLJO IN NAŠEGA ČLOVEKA Trst, avgusta 1936. (Agis.) »Italia Redenta« je prejela od naučnega ministrstva eta 1934. vso vzgojo otrok, ki so končali ljudsko šolo. Sem spadajo znani tečaji raznih vrst za kulturo (pospeševanje italijanskega jezika) in gospodarstvo. Odkrito priznavajmo, da je namen vse te velike organizacije, čimprejše poitalijančenje našega človeka. Lansko leto je »Italia Redenta« upeljala novo vrsto tečajev. To so deški tečaji za izpopolnitev v poljedelstvu V te tečaje sprejmejo otroke, ki so izvršili tečaj splošne kulture. Do sedaj so bili otvorjeni samo trije v Rovinjskem selu, Bermu in Sv. Lovrencu pri Labinu, loda v kratken> jih bodo spravili na 500, ker bodo vse tečaje za italijanščino spremenili v deške tečaje za izpopolnitev v poljedeljstvu. Kaj je dovedlo do te spremembe ni znano. Tečaji obstojajo iz 40 lekcij, vsaka po 2 uri. Na teden so 4 ali 5 lekcij. Program ni do-določen in enoten, ampak ga sestavijo za vsako vas posebej krajevne stolice za po-Ijedejstvo z ozirom na zemljo, pridelke, vremenske prilike itd. Oblasti polagajo na te tečajo posebno veliko važnost, ker jih bodo z lahkoto ustanavljali v najbolj za- kotnih vaseh. Drugim tečajem in šolam to ni mogoče. Ker »Italia Redenta« ne bo zahtevala za to nobenih prispevkov od občin m drugih ustanov ne bo ustanovitev teh tečajev naletela na velike težkoče. Tako bo »problem vzgoje od ljudske šole pa do vojaščine popolnoma rešen v obmejnih krajih po zaslugah treh institucij Italia Redenta, Ente Faina, Konzorcij za tehnički poduk), ko bodo delovali v vsaki vasi tečaji za mladino, ki je končala ljudsko šolo, za gospodarski in poljedeljski pouk, ki se bo vrstila s primernimi pevskimi prireditvami in dramatičnimi predstavami, ki so Zuiije najboljše sredstvo za jezikova! pouk«. (»Piccolo« 30 avg.) — Z vsemi mogočimi tetovališči, taborenji, predvo-jaskimi vajami itd. itd. je že vsaka naša vas popolnoma omrežena. Mladino sistematično odtujujejo od nas. Italijani so v teh letih vpeljali v naše vasi vsemogoče organizacije, ki delajo po načrtu. Te razpolagajo z milioni lir. Kjub vsemu temu naS človek vztraja in ni dvoma da se mu bo posrečilo obdržati svoj jezik in svojo zavest, čeprav tega ne bo smel nikjer očitno kazati. SPET OBMEJNI INCIDENT PRI POSTOJNI ROĐENDAN MifEL. KRAUA Planina, avgusta 1936. — (Agis). — Na jugoslovansko-italijanski meji med Planino in Postojno se je v teku enega meseca pripetil že drugi incident. Dne 21 avgusta so jugoslovanski graničarji zasačili dva italijanska finančna stražnika, ki sta vpadla na naše ozemlje. Kot povsod ob meji, tudi v tem predelu nabavljajo obmejni prebivalci na italijanskem ozemlju vsakdanje potrebščine v naši državi v kolikor jim je *? dovoljeno glasom nettunskih konvencij. Obmejni promet se je v tem pogledu dvigni! zlasti zadnje čase, ko so se cene živilom v Italiji občutno dvignile. Vendar pa je mnogo slučajev ob vsej meji, da italijanski stražniki tudi predpisane količine živil ne dovoljujejo prenašati čez mejo in ponekod vneto zasledujejo ljudi, ki prekoračijo mejo, pa četudi imajo veljavno obmejno prelaznico popolnoma v redu. Tudi tokrat se je pripetil slučaj, da sta se italijanska finančna stražnika, ko sta ugledala neko ženo, ki je hotela prekoračiti mejo pri Slivici, spustila za njo ter tako vpadla kakih 50 metrov na naše ozemlje. Tu sta ubogo ženo, ki je imela pri sebi nekaj kilogramov bele moke napadla, ta pa se jima je postavila v bran. Ko so naši graničarji opazili to rovanje, so prihiteli v bližino, in še preden so zaklicali trikrat običajen »Stoj«, sta vpadalca vrgla od sebe orožje in se predala. Bila sta odpeljana na stražnico, kjer sta na vse načine prosila, naj ju izpuste ter je eden od njiju celo kleče prosil usmiljenja. Vendar se naši graničarji niso udali prošnjam, odvedli so iu na obmejno poveljstvo. Komisija, ki še le podala na lice mesta, je z lahkoto ugotovila, kje se je dogodil napad, kajti raztresena moka, ki se je sesula ubogi Zeni na tla, je dokazala, da sta finančna stražnika prekoračila mejo za kakšnih 50 m. Isto pa se dogaja tudi drugod, na primer ob meji pri Hotedršici, Rovtah in Ži-reh, kjer se mnogokrat dogaja, da, ko Iju-oie prekoračijo mejo, jih na poti proti domu ustavljajo razni obmejni funkcionarji in Jim plenijo živež, četudi ga nesejo le v od italijanskih oblasti dovoljenih količinah. hipom cvetela, štirje naši fantje, ki so še malo prej na autu uklenjeni prepevali nase pesmi, so padli. Nobeno nepoklicano oko ni smelo biti Priča temu zločinu, tako se je glasil ukaz. Nihče ni smel vedeti, kje se bo izvršilo kr-voprelitje, nikomur ni smelo biti znano kje bodo počivala trupla Junakov, kajti Mučeniki so zatiralcu nevarni tudi po smrti. Vsi, ki so naše Mučenike poznali v življenju in so bili priče njihovega dela, in teh ni bilo malo, so vedeli, da tako umirajo samo ljudje, ki se bore za zmago velike ideje Svobode. To prepričanje se Je razširilo z bliskovito naglico. Ideja, ki »živi v srcih nas vseh in je posebno živa v naših bratih v Julijski Krajini, je dobila z Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem svoje Vodnike, kojih moč in veličina ne bo ugasnila. Ti Vodniki nas bodo vodili dokler se ne izpolni Njihova želja, ki je tudi naša želja. Moramo, tja. na ona sveta tla, moramo na bazoviško ravan, da pokleknemo na zemljo, ki jo je oškropila kri naših Juna-kov-Mučenikov. Moramo tja, da sklonimo svoje glave in potrkamo na svoja srca, da se pokesamo in se oprostimo za vso našo nevero, ki nas tu vedno bolj uklepa v svoje kremplje, za vse naše nedelo, ki nam ostvaritev našega cilja oddaljuje, za vse opustitve neštetih dejanj, ki bi jih morali izvršiti, da bi se oddolžili žrtvi naših Junakov. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so se pridružili Gortanu. Vse kar je poštenega v svetu se je dvignilo proti krvniku. Zgražali so se nad njim, ki se je upa! v dvajsetem stoletju v centru Evrope pred očmi vsega kulturnega sveta na tak način kazati svojo plemenitost, svojo kulturnost. Smrt naših fantov je vsemu svetu Jasno dokazala, da je položaj v Julijski Krajini neznosen, da Fašistično gospodstvo znači 6 septembra slavi cijela Jugoslavija rođendan svoga mladoga Kralja. Sa ostalim narodom slavimo taj dan i mi Stupivši na prijestolje iza tragične smrti svoga velikog Oca, Nj. Veličanstvo Kralj Petar II je i samom svojom pojavom okupio oko prijestolja sav narod. Odgajan pod budnim i skrbnim okom svoje uzvišene Majke, Nj. Veličanstvo se uspješno sprema za teške dužnosti koje će primiti svojim punoljetstvom. Potomak Karadjordja, unuk Kralja Petra I Velikog Oslobodioca i sin Kralja Ujedinitelja, On nastavlja slavnu tradiciju Doma Karađjorđjevića — okupiti i ojačati jugoslovenski narod i državu, kako bi jaka Jugoslavija mogla nesmetano obavljati svoju historijsku misiju na međji izmedju Istoka i Zapada. živio naš Kralj Petar II! v Julijski Krajini in Zadru nevarnost za svetovni mir. Svet je izvedel, da biva v Ju-'dski Krajini slovanski rod, ki ga Italijani uničujejo z ognjem in mečem. Proč z obupom in malodušjem! V nas mora biti pogum in volja, v nas mora biti mladostni ogenj borcev, nam je treba dela, nam je treba sile. Osvobojenje! Na delo. na plan, da nam skoro zasije svetla in težko pričakovana zora, ko bomo v bratskem objemu v osvobojeni Bazovici položili na okrašeni narodni njivi temeljni kamen našim Vodnikom. Svobode je vreden narod, ki si jo zna priboriti in ohraniti. Dokažimo, da smo vredni svobode! Bidovec! Marušič! Miloš! Valenčič! Večna Vam hvala in slava! V. F, STROGO NADZIRANJE NAŠIH DUHOVNIKOV V OBMEJNIH KRAJIH Trst, avgusta 1936. — (A g i s). Naši duhovniki po podeželju so stalno zalezovanj od raznih policijskih funkcionarjev. To je opaziti zlasti v zadnjem času po vseh večjih krajih, posebno pa v onih župnijah, ki so ostale tik za mejo. Razni policijski organi, posebno pa miličniki vpadajo v župnišča tudi po večkrat na dan brez vsakršnega opravka in iščejo pri tem svojih obiskih priložnosti, da bi zasačili naše duhovnike pri kakšnem delu, katero bi jim bilo povod za izvajanje terorja. Sicer so redki slučaji, da se kakšen brigadir ne pokori fašističnim direktivam, vendar jih je bilo v zadnjem času nekaj nenadoma premeščenih, ker niso dovolj »strogo« izvrševali svoje službe in so bili preveč naklonjeni našim ljudem na splošno, kot tudi duhovnikom. KAPLAN! IVAN MESAR PREMEŠČEN IZ IDRIJE Gorica, avgusta 1936. — (A g i s). — Svoj čas smo že poročali o deputacijah, ki so se podale iz Idrije k nadškofu Margotti-jo s prošnjo, da pusti dosedanjega idrijskega kaplana Mesarja Ivana na svojem mestu in da prekliče dekret o premestitvi. Kljub dvema deputacijama pa je bil kaplan Mesar premeščen. Zgleda, da je bila premestitev narekovana od italijanskih policijskih oblasti v Idriji. Morda mu niso mogli dopustiti, da ni dovolil zvonenja v idrijski farni cerkvi ob zavzetju Adis Abe-be. Bil je pozvan v pisarno idrijskega policijskega komisarja, kjer se je moral, bog-ve pod kakšnimi pretnjami, vdati zahtevi fašistov in dovoliti zvonenje. Vest o premestitvi kaplana Mesarja pa je v živo zadela Idrijčane in jim je ta slučaj najlepši dokaz, da se nadškof Margotti vdano pokorava fašističnim zahtevam. NOVI ŽUPNIK FAŠISTA U VRHU KOD BUZETA Buzet, septembra 1936. — Vrh je ponovno dobio novog župnika. Iza napadaja na župnika fašistu Branca iz So-vinjaka, crkvena vlast je uvidjela da Branca nije pogodan za to mjesto, pa je poslala drugog župnika. Ali ni ovaj koji je iz Brtonigle i zove se Ivan Zugan nije ništa bolji od Branca. I ovaj se druži jedino sa poznatim fašistima, renegatima. Malo iza svoga dolaska, uveo je talijanski jezik u poučavanje vjeronauka u crkvi, sasvim tim da zna dobro hrvatski, koji je i njegov materinski Jezik. Tako smo sada izgubili i posljednju našu riječ u crkvi. VOJAŠTVO ODHAJA IZ OBMEJNIH PREDELOV, ALI ZA POČINJENO ŠKODO NE DAJE ODŠKODNINO. Cerkno, avgusta 1936. — (A g 1 s). — Iz cerkljanskih in idrijskih hribov ob meji, kjer je bilo čez letošnje poletje vsepolno vojaštva na manevrih, to počasi odhaja. Naredili so po poljih, gozdovih in travniki neprecenljivo škodo, da bi pa dali prizadetim kmetom kakšno odškodnino, na to še misliti ni. IZ AFRIKE SE NAŠI FANTJE VRAČAJO IZNEMOGLI I BOLNI Št. Peter na Krasu, avgusta 1936. — (A g is). — Zadnje čase se je spet vrnilo nekaj naših fantov, ki so bili poslani v Afriko. Toda le malokateri izmed njih se je vrnil zdrav. Vsak je prinesel s seboj spomine iz divjih afriških bojev. Štiri in dvajsetletni Urbančič Franc iz Hrastja pri Št. Petru je zgubil sluh. Žalosten postaja zvečer s fanti na vasi, a njihovih pogovorov ne sliši. Odšel je močan in zdrav, domov se je vrnil popolnoma izčrpan, najhuje pa je to, da najbrže nikoli več ne bo slišal. ITALIJANI BEŽE PRED EKSPEDICIJAMI V ŠPANIJO Lož. septembra 1936. — (A g is). — Zadnje dni v avgustu so ob jugoslovansko-Kaiijanski meji pod Snežnikom jugoslovanski graničarji aretirali dva italijanska ubežnika. Izjavila sta našim oblastem, da sta zbežala iz Italije, ker so ju italijanske oblasti hotele odposlati v Španijo na borbo proti španski vladi. NAPREDEK NAŠIH VASI Tolmin, avgusta 1936. — (A g i s). — V okolici Tolmina grade in popravljajo vsepolno poti in cest, toda ne tistih, ki vežejo vaš z vasjo in so popravil neobhodno potrebna. Tako je tudi s tolminsko vasjo Čadrg in s sosednjo Zalaz. Dobili sta nov red za hišne številke, nove, lepe tablice s številkami tako, da so vse izmenjali in zmešali. Pot v Čadrg, ki je danes že prava kozja steza, pa je kljub neštevilnim prošnjam in pismenim vlogam ostala brez vsakršnega popravila. Uradna gosposka se za potrebe našega kmeta še zmeni ne in dela le to, kar se ji zdi »moderno«. In samo s takimi novotarijami »napredujejo« naše vasi, v vsakem drugem oziru pa nazadujejo. ŠVICARSKA ŠTAMPA O FAŠISTIČKIM RATNIM PRIPREMAMA PREMA JUGOSLAVIJI L Travaj, Ženeva, od 22 augusta, donosi na prvoj strani članak E. P. Andre-a; o ratnim pripremama Italije u Albaniji, i podvlači talijanske težnje za ekspanzijom na Balkanu. U tom cilju Italija se priprema za rat, i to na albanskom teritoriju. ITALIJA U STRAHU Napisao: GUGLIELMO FERRERÒ I Francuska i Engleska nadale su se da će Italija poslije završetka rata u Africi uspostaviti front Strese, ponovno preuzeti stražu na Breneru i biti opet jedan od čuvara reda u Evropi, u višem interesu mira. Zar Mussolini nije bio izjavio da će se Italija, kad osvoji Abesiniju, svrstati u red zadovoljnih naroda? Nada je prevarena. Umjesto da čuva stražu na Breneru, Italija je poslije sporazuma od 11 jula počela da predaje Austriju Njemačkoj; odmah zatim, ona se je uputila u španjolsku pustolovinu, koja bi lako mogla izazvati žestoku oluju u Sredozemnom Moru. Svuda u svijetu, politički krugovi počeli su da se pitaju kakav je to zao duh ušao u rimsku vladu. Izgleda naprosto kao da hoće sve oko sebe da ispremiješa. Tog zloduha lako je prepoznati. Ime mu je strah. Strah poseban i vidljiv: strah, koji poslije uspjeha hvata nezakonite vlade, čija je slaba korist lakomislenih pothvata. Da je historija XIX vijeka ozbiljnije pisana, i kad bi je državnici bolje poznavali, strah Italije bilo bi lako raspoznati po jednom klasičnom slučaju, napad iz straha te vrste, toliko ogromnog da je utjecao na cijelu evropsku historiju prvih godina XIX vijeka. Riječ je o bojaznima koje su zaokupilo Napoleona poslije Austerlitza i presbur-škog ugovora. Tim ugovorom počele su zablude koje su carstvo dovele do propasti. Takvim strahom dade se objasniti sadašnja i predvidjeti buduća politika Italije. Za vrijeme rata u Istočnoj Africi, Italija i Engleska prijetile su jedna drugoj u Sredozemnom Moru. Ni jodna ni druga nisu se usudile da pređju na djelo; ali, te prijetnje ostale su u zraku i stvorile jedno stanje uzajamnog zastrašivanja, slično onome, koje je postojalo izmeđju Francuske i Austrije poslije ugovora u Presburgu i zbog kojeg će se jednog dana, ako se neko čudo no umiješa, razmahati velik rat izmedju Gibraltara i Sueza. Ispunjena nepovjerenjem prema Italiji, Engleska je počela da se naoružava u o-gromnim razmjerima, obasipajući istovremeno svoju suparnicu prijateljskim govorima, ustupcima, osmjesima. Uobražava da će je umirati. Njen je trud uzaludan. Prijateljski govori i ustupci Londona neće ni u čemu izmijeniti današnje stanje stvari. Rimska vlada dobro zna da njeno Abesinsko carstvo, koje je dosada uostalom samo dje- lomično osvojila, zavisi od Sueskog Kanala, i da bi se srušilo za 24 sata kad bi neka jača pomorska sila zatvorila kanal. Za vrijeme samog rata u Istočnoj Africi. Engleska nije smjela da se toj krajnosti prikloni. Ali što se nije desilo juče, može se desiti sutra. Kad jednom dovrši svoje vojne pripreme, Engleska će možda učiniti ono što nije smjela da izvede 1936. Rimska vlada se uostalom boji engleskog naoružanja, isto onako kao što se je Napoleon 1808 bojao austrijskog naoružanja. Time se jedino može i objasniti talijanska politika u Španiji. Na Pirinejskom Poluotoku Mussolini bi htio da stekne prednost, koja bi mogla biti presudna u njegovom sukobu sa Engleskom. Savez sa fašističkom Spanijom imao bi da učini uzaludnim cijelo englesko naoružanje. Dovoljno je baciti jedan pogled na kartu Sredozemnog Mora pa sve razumjeti. Vrata Sredozemnog Mora, Gibraltarski tjesnac, nalaze se u rukama Španije i sa jedne i sa druge strane, sa evropske i sa afričke. Da bi to more engleskoj floti bilo zatvoreno, dovoljno bi bilo pretvoriti u pomorsku bazu Balearo i staviti ih na raspoloženje Italiji. Podmornico i zrakoplovstvo zatvorilo bi pred engleskom mornaricom vrata, koja vode do Sueza i na Bliski Istok. Početkom 1936, ja sam jednom prilikom napisao da je rat izmedju Abesinije i Italije neizbježan i da će u njemu jedna od njih propasti. Da Italiji nije uspjelo da osvoji Abesiniju, fašistička bi vlada pala, a sa njom i monarhija. Ta je opasnost zasad otklonjena. Fašisti su osvojili jedan dio Negusovog carstva, te se sada mogu nadati i potpunom osvojenju u bližoj i daljoj budućnosti. Ali, u svim pothvatima nezakonitih vlada krije se i jedna opasnost. Otklanjajući jednu nevolju, one redovno izazivaju drugu i veću. Historija Napoleona poslije 1805 klasičan je primjer čudne sudbine koja progoni nezakonite vlade. I pustolovina, u koju se je Italija uputila zarativši se u Istočnoj Africi mogla bi se lako pretvoriti u tragediju iste vrste. Dvoboj na život i smrt sa Abesi-nijom može u doglednoj budućnosti zamijeniti dvoboj na život i smrt sa britanskim carstvom. U današnjoj medjunarodnoj anarhiji, n općoj nesigurnosti koja je n svijetu zavladala, rimska vlada drhtat će od straha dokle god Engleska bude gospodar u Sredo- zemnom Moru. Danas su fašistička vlada u Rimu i prisustvo Engleska izmedju Gibraltara i Sueza nepomirljive činjenice. Fašistička vlada može i dalje postojati samo ako istjera Englesku iz Sredozemnog Mora. Engleska će smatrati da je u potpunosti uspostavila vjekovnu sigurnost svojih pomorskih puteva tek kada n Rimu vidi vladu koja će htjeti i moči ozbiljan sporazum sa Londonom. Ta vlada morat će biti lišena straha, čija će žrtva i čiji rod fašistički režim sve do svoje smrti biti Ovo stanje stvari glavni je uzrok na izgled neobjašnjenih dogadjaja, koji su zatalasali Sredozemno More, kao i još ozbiljnijih dogadjaja, koji će ga još više zatalasati. Sada je na redu Španija. Sutra dolazi na red Egipat. Cjelokupna sredozemska politika bit će otsada usredotočena oko vrati-ju velikog unutrašnjeg mora. Od zatvaranja zapadnih vratiju i otvaranja istočnih zavisit će u buduće život i smrt talijanskog fašizma i njegovog carstva. Treba dakle pokopati u arhivu tradicionalno prijateljstvo izmedju Velike Britanije u Kraljevine Italije, koji je počevši od 1860 bilo jedan od temelja poretka u Evropi. To prijateljstvo nadživjelo bi svjetski rat da se znalo prilagoditi prilikama. Ali, zato su i Engleska i Italija imale da vode potpuno drukčiju politiku. Engleska je mislila da će moći sa malo vještine nastaviti svoju staru sredozemsku politiku, ma kakva vlada držala u Rimu svu vlast u svojim rukama. To površno i lakomisleno shvaćanje dovelo je do današnjeg stanja, koje rat iz-medju Italije i Engleske čini sve vjerojatnijim. Sukob u Abesiniji, o komo se je nepromišljeno govorilo kao o običnom kolonijalnom ratovanju, stvorio je izmedju Italije i Engleske stanje uzajamnog i trajnog straha. Strah je bacio Italiju u španjolsku pustolovinu. Ma kakav bio ishod građjanskog rata na Pirinejskom Poluotoku, uzajamno nepovjerenje izmedju gospcdara Apeninskog poluotoka i gospodara svih mora bit će još veće. To je neizbježivo. Svuda i oduvijek, više nego ambicija i više nego gramzljivost, bojazni su bile uzrok ratova. A, vlade, stvorene državnim udarom bez pouzdanja i vjere ti svoja prava, najstrašljivije su od svih vlada. Najveći dio nasilja kojima se odaju, prema svojim gradjanima i prema drugim zemljama, izaziva puno otsustvo istinsk« hrabrosti. VELIK PADEC CEN DOMACI PRIDELKOM IN DVIG CEN VSEMU UVOŽENEMU BLAGU KER 80 ZALOGE IZČRPANE, NEKATERIH PREDMETOV NI VEČ DOBITI Trst, avgusta 1936. — Po zaključku vojnih operacij v Abesiniji so v Italiji pričakovali ukinitev sankcij in z ukinitvijo teh normalizacijo vseh cen. Vendar so se v svojem pričakovanju prenaglili, kajti četudi so sankcije že zdavnaj ukinjene, se niso razmere cen nič zboljšale, pač pa še poostrile. V teku afriške vojne, so se poleg ostalih cen posebno dvignile tudi cene kmečkim pridelkom In proizvodom. Tako je stalo seno v letošnjem aprilu od 32 do 45 lir, krompir od 55 do 60 lir stot, pa tudi drugi naši kmečki pridelki so dobili vrednost v primeri z ostalim blagom. Danes pa so cene obupno padle, seno lahko prodaš v Trstu po 8 lir, a krompir le še po 20 lir stot; ravno isti padec je opaziti pri ostalih pridelkih. Nasprotno pa so se vse kolonijalije — v kolikor jih je še dobiti — v obupno podražile. Zaloge kave so popolnoma izčrpane in je skoraj, kljub pretirano visokim cenama, dobiti ni več. V zadnjem času pa so se po Trstu širile vesti, da sta dve s kavo natovarjeni ladji, ki sta pripluli v neko italijansko pristanišče iz Brazilije, morali odpluti spet natovorjeni. Italija bi morala namreč plačati v zlatu, a ker s tem ne razpolaga, je izključen vsakršen uvoz. Na podlagi teh dogodkov računajo tržaški trgovci s tem, da če v kratkem ne nastanejo spremembe, bodo ostale trgovine brez vseh onih predmetov, za katere je Ita- lija navezana na uvoz. — Rižu, moki in z njo v zvezi vsem testeninam so se v zadnjem času spet cene dvignile za 10 odstotkov. Kruh stane danes v Trstu od 1.50 do 2 lire kg, goveje meso se prodaja po 10 do 12 lir za kg, teletina baje celo po 20 lir. Tudi vsem tobačnim izdelkom so se cene v zadnjem času dvignile. Ljudstvo razburja dejstvo, da nekatere vrste manufaktur-nega blaga ni več dobiti, drugega gredo zaloge h kraju in ko bodo te izčrpane, bodo trgovine ostale brez gotovih vrst blaga. V smislu zadnjega tozadevnega zakonskega dekreta pa bodo morali kmetovalci poleg žita in volne oddati državi tudi vso letos pridelano konopljo. Oblasti so že izdale potrebne ukrepe za njeno rekvizicijo. Dalje je občutno poskočila cena vsem kovinam in kovinastim izdelkom, od katerih pa nekatere vrste sploh dobiti ni. V krajih, ki ležijo v bližini jugoslovanske meje si ljudje pomagajo s tem, da nabavljajo železo, baker in med iz Jugoslavije in jih stane kljub temu, da plačajo visoko carino, prevoznino in druge stroške, še vedno dosti mani, kot doma. Torej, kljub ukinitvi sankcij, za katere se je Italija toliko potegovala in toliko upala v boljšo konjunkturo, ni opaziti nikakega zboljšanja, pač pa zelo veliko nazadovanje. Naš kmet je s tem ne-sorazmerjam v cenah močno prizadet. Njegovi pridelki nimajo "nobene vrednosti več, med tem ko mora vse, kar rabi za življenje zelo drago plačevati. ISTARSKI STRATEŠKI VODOVOD čuvan je jakom stražom vojske I detektiva Klenovšćak, septembra 1936. — Još 1934 godini počeli su sa gradnjom nove ceste koja će se protezati od stanice Rakitovec do sela Lanišće. Ova cesta imala bi ići južno od sela Brest i južno od sela Klenovšćak, te preko sela Prapoće i sela Pod-gaće do Lanišća gdje će se spojiti sa cestom koja dolazi od Trstenika, te koja spaja Ćićariju sa stanicom Lupoglava. Ova cesta učinjena je do sada samo do sela Bresta, gdje se spaja sa starom cestom koja spaja Obrov i Buzet. Oko dvije stotine metara dalje od ove stare ceste spaja se nova cesta sa jednom novom kućom koja je sagradjena izmedju sela Bresta i sela Brljavci. Sto se nalazi u ovoj kući do sada nismo mogli doznati, jer unutra nije smio nijedan drugi čovjek osim radnika Talijana, koji su baš zato bili dopremljeni iz južne Italije, a i ovi radnici, kada bi izašli, bili su strogo nadzirani. Kako smo sada do- znali, u ovoj su kući smješteni električni strojevi koji tjeraju vodu do na vrh 2bev-nice, a i koji dirigiraju sa centralom vodovoda kod Sv. Ivana. Ovu kuću neprestano čuvaju četiri vojnika, a s njima i dvojica civila. Ova dvojica civila osim ove službe imaju do svakim danom dva puta pregledavaju po kanalu od Sluma pa do na vrh i Zbevnico da nebi tkogod oštetio vodovodno cijevi. ELEKTRIFIKACIJA SOŠKE ŽELEZNICE V NAČRTU Gorica, avgusta 1936. — (Agis). — V načrtu je elektrifikacija železniške proge Gorica—Podbrdo. V ta namen bodo baje v najkrajšem času pričeli z zidanjem električne centrale v Podselu pri Sv. Luciji. Dela so predvidena za dobo šestih let. NADBISKUP MARGOTTI NIJE BISKUP SLOVENACA Gorički nadbiskup Margotti je. izdao okružnicu u kojoj pozivlje svečenike i vjernike svoje nadbiskupije da mole u crkvama za pobjedu španjolskih pobunjenika. U toj okružnici se, prema »Piccolu« od 23 o. mj. veli i ovo: i talijanski katolici koji imamo tu sreču da uživamo mir pod okriljem našeg jakog i budnog Režima — —« Pustimo po strani pitanje — neutralnosti, več pogledajmo samo prve riječi ovog citata. Tu se veli >m i talijanski katolici*, što bi značilo da nadbiskup Margotti ne upućuje taj apel i slovenskim katolicima svoje nadbiskupije Ili se nadbiskup Margotti ne smatra biskupom Slovenaca — ili, ili — ne priznaje Slovence u svojoj diocezi. Saradnicima „Jadranskog koledara" Kao što je bilo već objavljeno, 1 ove godine će izaći »Jadranski koledar«. Mnoge dosadanje saradnike smo I posebnim dopisima zamolili za saradnju. a one koji ioš nisu primili posebnog poziva molimo da nam isto tako pošalju svoje priloge. Uz dosadanje redovite saradnike molimo i sve ostale emigrante koji bi htjeli da saradjuju u koledaru, da nam svoje priloge pošalju najdalje do polovice septembra. Ti prilozi mogu biti iz oblasti lijepe književnosti (novele, pjesme) kao i naučni prilozi našoj općoj kulturi. Članci mogu biti kulturno historijski, opće historijski. Ideološki (emigracija, narodne manjine Itd.). Sve ono što doprinaša upoznavanju našeg naroda i naše zemlje pod Italijom kao i sve ono što može da doprinose pročišćavanju nekih pojmova (političkih uopće, emigrantskih, kulturnih itd.) može da udje u koledar. Ujedno pozivamo i ove godine našu omladinu da pošalje svoj prilog. Ako tih priloga bude dovoljno, i ako budu dobri, uredit ćemo i ove g-dine posebni omladinski dio. U protivnom slučaiu ćemo boije priloge štampat' u općem dijelu. Svi iinzt neka budu kratki, ler Mojiirio na stanovištu da čim više saradnika, čim više priloga I čim boljih i raznovrsnijih. Srpskohrvatski prilozi neka se šalju na Uredništvo »Jadranskog koledara«. Zagreb. Masarykova 28a, H, a slovenski na Uredništvo »Istre«. Ljubljana, Erjavčeva 4a. PRETSJEDNIK REPUBLIKE DR. EDUARD BENES 0 NARODNIM MANJINAMA GLASOVI SISANE ŠTAMPE ZAJEDLJIVO I IREDENTI8TIČK0 PISANJE ZADAR. »SAN MARCA« PRILIKOM BORAVKA ENGLESKOG KRALJA U DALMACIJI Zadarski »San Marco« je za vrijeme boravka engleskog Kralja u Dalmaciji donosio zajedljive izvještaje u kojima je isticao kako se Kralj Eduard divio jedino rimskim spomenicima. »San Marco« na primjer veli, da se jahta »Nahlin« usidrila u Trogirskom zalivu, pa veli, da su zagrebačke »Novosti« u broju od 16 augusta izvjestile o kraljevom boravku u Trogiru pod ovim velikim naslovom: »Eduard VIII posjetivši palaču Cippico i trogirsku katedralu, djelo talijanskih majstora Alesija i Ra-dovanija rekao je: — Trogirska katedrala jest jedno od najdivnijih djela, koje sam ikada vidio. Međutim, mi znamo, nastavlja »San Marco«, da je Kralj Eduard VIII pred famoznom ložom, između ostalog: privatno rekao, da se vrlo dobro sjeća, da je tu jedanput bio stari venecijanski lav, koji je bačen u zrak. Bez komentara, veli »San Marco«, koji ovoj vijesti stavlja naslov: »Kralj Eduard VIII detaljno razgleda rimske i venecijanske spomenike u Trogiru«. Pretsjeđnik republike dr. Edvard Be-neš je posjetio sjeveročeške gradove Li-1 berec, Jablonec i železny Brod. Odgovarajući na pozdravne govore pretstavnika vlasti i korporacija pretsjeđnik dr. Be-| neš je u podužem govoru između ostalog rekao: Pitanja naše spoljne politike, kao i pitanja naših Nijemaca postala su u posljednje vrijeme predmet pažnje kod nas kod kuće i u inostranstvu. Reći ćemo otvoreno, da su uzroci toga kako rastrojene međunarodne prilike, napon nacionalnog osjećaja u Njemačkoj i bezsum-nje radikalizacija narodnih manjina u svima državama, ne samo kod nas. — Prema međunarodnom pravu, koje je svuda priznato, narodnosna pitanja su za sve države bez izuzetka unutrašnje političko pitanje. Na tom principu bezu-slovno ostaje i čehoslovačka i postupa danas i postupat će bez ikakve promjene i u budućnosti. Nema naime nikoja evropska država prava da se mješa u ta pitanja i to ni u kom slučaju neće dozvoliti ni Oehoslovačka, kao suverena država, svjesna svoga dostojanstva i svojih prava. O MANJINAMA NE ĆEMO NI S KIM PREGOVARATI Jedini uticaj, koji naša država u tom pitanju dozvoljava iz inostranstva, jeste kontrola Društva naroda. Nju želi u svakom slučaju da respektira. Ali to vrijedi i za druge države, upravo za sve države. Samo time narodnosna pitanja i pitanja manjina u pojedinim državama dobij aj u izvjestan međunarodni aspekt. — Kontrola Društva naroda se vrši naime na temelju ugovora, zaključenih s če-hoslovačkom i drugim državama. Baš zbog toga smo na mirovnoj konferenciji dobrovoljno potpisali manjinske ugovore, da sprećimo svaku drugu direktnu intervenciju, koja bi samo smetala dobrim odnosima između nas i naših susjeda i da imamo objektivnu nezainteresiranu instanciju, koja bi u slučaju spora mogla u toj stvari intervenirati i donijeti presudu. Kad je čehoslovačka vlada nekad u prošlosti rješila da o toj stvari pregovara s drugom državom, to je bilo uvijek na temelju potpune uzajamnosti i obostrane jednakosti. Nijedna država, koja sebe respektira, neće do- zvoliti da se jednostrano govori samo o njezinom unutrašnjem političkom pitanju. Podvlačim, da je čehoslovačka država, u kojoj nisu ugrožene egzistencija i kultura nijedne narodnosti, da borba narodnosnih manjina kod nas nije borba za egzistenciju, nego jednostavno borba za političku moć i učestvovanje u vladi države. ZA MANJINE SMO URADILI VISE NEGO OSTALI Pošten čovjek mora konstatirati, da je čehoslovačka zajedno sa Belgijom i švaj carskom u tim stvarima u Evropi najdalje. Objektivan nezagrižen političar, koji neće da siluje istinu, mora priznati, da se prvo za sedamnaest godina ne može rješiti sve, drugo da je čehoslovačka u tim pitanjima, naročito u Slovačkoj — a tamo specijalno i za Njemce — udarila toliko i postigla takav napredak, da se u tom niko ne može usporediti s nama u Evropi i u svijetu. FRANCUSKI ROJALISTI O TRSTU I RIJECI Action francaise od 17 augusta piše izmed ju ostalog u jednom članku, posvećenom talijansko-francuskim odnosima: Bilo je uvijek trenutaka, kada je izgledalo da se obnavljaju stare simpatije izmedju sile Trojnoga saveza. Medjutim, fašisti su se redovno na vrijeme povlačili, sjećajući se svakako jedne nacio-nal-socijalistićke karte »za Evropu u 1935«. na kojoj je prikazana Njemačka, kako je prešla svoje granice, pripadajući sebi Brisel, Strasourg, Bern, Trento i Trst, a ostavljajući velikodušno Rijeku Jugoslaviji. ITALIJU VEZUJE ZA NJEMAČKU JEDINO STRAH »Figaro« od 25 augusta donosi ovo: Engleska i Italija stoje jedna prema drugoj u Sredozemnom Moru već godinu dana. Njemačka bi bez sumnje želila da ih taj stav i jednu i drugu potpuno za,okupi. Da se obe privremeno ničim drugim ne bave. I da Jugoslavija samo na to misli. Njen je račun jasan! Iako se je na Dunavu još prije dva mjeseca sporazu-mjela sa Italijom, Njemačka sa najvećom brižljivošću izbjegava svako ispo-Ijavanje italofilstva da ne bi zabrinula Englesku. Italija se ponaša kao da se ne želi izlagati prigovorima zbog Njemačke, ali se istovremeno trudi da s te strane bude spokojna. Engleskoj ne bi bilo ništa draže od jednoga modus vl-vendi između Francuske i Njemačke, koji bi joj dozvolio da se drugim pitanjima posveti. Ovakvo stanje krije jednu veliku opasnost. Uzajamni položaj Engleske i Italije mogao bi ih obe osuditi na nepo-kretnost, Usljed toga, sa evropske vage nestalo bi tegova koje one pretstavljaju. Italiju vezuju sa Njemaćom samo bojazni. Bojazan od kampanje iz inostranstva protiv njenog unutrašnjeg režima. Bojazan od usamljenosti u slučaju ozbiljnog sukoba sa Engleskom. — Poslije iskustva sa sankcijama, naposljetku, strah da više neće moći naći ni tržišta ni dobavljača ako joj Njemačka zatvori svoje granice. MAĐARI O TALIJANIMA U DALMACIJI N e p s a v a, Budimpešta, od 20 augusta donosi pod naslovom »Dalmatinska Atena« putopis svoga dopisnika Arpada Selpala, u kome se opisuju ljepote i znamenitosti Dubrovnika, kojega naziva »Dalmatinskom Atenom«. Upotreba starog talijanskog naziva ovoga grada izbjegava se, što treba da bude neka vrsta demonstracije protiv talijanskog konsula i nekoliko Talijana, koji se još nalaze u ovom gradu kao talijanski državljani i održavaju talijansku školu, za koju dobivaju pomoć iz Italije. U kolikoj su mjeri Dubrovčani mrzili u svoje svoje vrijeme austro-ugarsku monarhiju, U tolikoj mjeri oni sad osjećaju mržnju Protiv Talijana, veli pisac. DALMATINSKI FAŠISTI POZDRAVLJAJU MUSSOLINIJA RUPČIĆIMA U DALMATINSKIM BOJAMA San Marco donosi izvještaj iz Riccone, da je Mussolini izvršio smotru nlađih dalmatinskih fašista, koji se na-aze u Ricconu u ljetnim logorima. Dal-natinski fašisti priredili su Mussoliniju »Urne manifestacije. »San Marco« veli, ia su se naročito zapazile mnogobrojne lalmatinske maramice, kojima su dal-natinski fašisti frenetično mahali Mus-ioliniju. Kad se Mussolini udaljevao u ■amcu od obale, pratili su ga moćni poklici oduševljenja i vjere, da se ujedine ;a poklicima na drugoj obali, *'oji svakodnevno odjekuju u narodu, koji sve toguje Mussoliniju. I DJECU ZATVARAJU Iz bojazni za vodovodi I električne naprave Velika vojnička važnost novih instalacija u Istri Dane, septembra 1936. Polovicom prošlog mjeseca uhapšena su bila dva naša dječaka, i to: Brajković Juraj, star 14 godina i Poropat Mate, star 13 godina. Oba ova dječaka bila su uapšena daleko od našeg sela, gdje su pasla i čuvala svoje ovce. Oni su se nalazili sa ovcama u blizini vodovodnog kanala. Od kada je sagradjen vodovodni kanal, koji prolazi kroz naše selo, svakom je civilnom licu strogo zabranjeno hodati po kanalu i pregledavati ga, jer se u njemu nalaze osim vodovodne cijevi, još dvije električne žice. Ovi su dječaci išli povrh ovog kanala i kažu da su nešto kopali, kad su ih opazili karabinjeri. Na mjestu su ih uapsili i počeli pretraživati. Pošto dječaci nisu imali kod sebe nikakvih dokumenata, karabinjeri su ih okovali i odveli u Lanišče na preslušavanje. U Lanišču su bili zatvoreni kroz noč, a bili bi još i više zatvoreni i otpremljeni u Buzet, da se nije slučajno u Lanišču u to vrijeme nalazio jedan naš čovjek imenom Brajković Mate zvan Bi-škup, pa je on za njih garantirao da ih pozna i time oslobodio siromašnu djecu daljnjeg mučenja. Cijelo ovo vrijeme nisu njihovi roditelji a niti mi ostali u selu, znali što se je sa djecom dogodilo, dok nisu na večer naš seoski čuvar imenom Poropat Ivan zvan Jivče dotjerao njihove ovce kući pa se cijelo selo diglo i dalo se u potragu na sve strane, bojeći se da ih nebi zadesila sudbina pok. Brajković Ivana. Cić. DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE — V nedeljo 23. ponoči so se odpravili 51 letni Viktor Stinko, 35 letni Gverin Zupančič. 49 letni Cezar Rossi, 27 letni Peter Reatini in 29 letni Karl Sterpin z malo jadrnico »Marcello« iz Trsta v Milje. Ponoči jih je zalotila na odprtem morju huda burja. ki je prebrnila jadrnico in v borbi z valovi so se vsi vtopili. Drugega dne je našel parnik obalne plovbe »Istria Trieste« nedaleč od Milj prevrnjeno barko. O nesreči so bili takoj obveščeni sorodniki in ffistaniščno poveljstvo. Vsi utopljenici so bili očetje številnih družin in so stanovali pri Sv. Jakobu. ❖ — V Julijski Krajini so končale velike vojaške vaje, katerim je bila dodeljena tudi milica. Letos so izvrševali vse te vaje z večjo vnemo in večjim pompom. Ob vrnitvi polkov v kasarne so jim prirejali slovesne sprejeme v Trstu, Gorici, Sežani, Postojni itd. c — U Matuljama su sazidali novu kuću, koja je namijenjena za »Casa del fascio.« * — Kumar Marij in Ernest Miner iz Trsta sta se morala zagovarjati pred trž sodiščem zaradi izvajanja sile nad javnim organom, žalitve, pijanosti in motenja javT nega mira. Kumar, ki se je stepel s kara-binerjem, je dobil 11 mesecev; Miner, pa 15 dni. * — 60 letni Josip Švab in 25'letni Viktor Švab sta se podala v noči 26/27 augusta iz svetokriškega nortiča na ribolov z barko »Ano«. Ponoči jih je zalotila močna burja in jih gnala proti jugu. Ker se zjutrai nista vrnila, so sorodniki javili nesrečo pristaniškemu poveljstvu, ki je poslalo vlačilca. da jih najde. Dobili so jih v bližini Sočinega ustja. * — 5.683 otrok so poslale tržaške fašistične organizacije na deželo in na morska letovišča. * — Goriški nadškof Margotti je imel birmo v Pliskovici na Krasu. * — Ker Je 60 letni Franc Ušaj Iz Renč grozil z »renčelico« zetu Alojziju Žižmondu. je bil kaznovan na 2 meseca zapora. 33 letna Frančiška Stanta iz Podgore je dobila 4 mesece zapora, ker je kršila določbe opomina. * — 5 mesecev zapora pogojno je dobil trgovec Sokol Anton, stanujuč v Gorici ul. Duca d’Aosta, ker ni prijavil oblastem poravnave svoje trgovine. * — Posojilnica u Lanišću je kažnjena sa 900 lira globe radi nekih administrativnih propusta. * — V Barkovljah so popravili staro cerkev sv. Jerneja. Stavba je predelana skoro popolnoma, le nekaj starih zidov so pustili. Zidana je v čistem frančiškanskem slogu iz 14. stoletja, kar je za Trst nekaj novega. * — Pretekli teden Je gorlškl prefekt obiskal v spremstvu zastopnikov gospodarskih organizacij planino Kolovrat na Tolminskem. Prefekt se je zelo zanimal za življenje na planini in za potrebe prebivalstva. * — Tuča je uništila skoro potpuno vinograde u okolini Buzeta. Tuča je bila jaka naročito u okolici Sovinjaka, Vrha, Sv. Dunata, Svih Svetih i Račića. Narod neće imati vina ni za kuću. ♦ — U Vrhu kod Buzeta su vlasti zabranile našem čovjeku Mati Sirotiću da vrši mašinom, jer da je tobože nije na vrijeme prijavio. To je jedan od bezbrojnih načina upropaštavan ja naših ljudi. Zapalio kuću, ml|n i staju iz očaja što mu je sve to stavljeno na dražbu radi dužnog poreza Oprt al j, septembra 1936. — Kod Gradinja na rijeci Mirni ima svoju kuću s gospodarskim zgradama naš čovjek Rusnjak. On ima ujedno i mlin. Na mlin kuću mu je porezna uprava udarila tako velik porez, da ga on nije mogao plaćati. Porez se nakupio, pa mu je sada stavljen mlin, kuća i staja na dražbu. Međutim dan prije dražbe Rusnjak e iz očaja što će ostati bez svoje krivnje puki siromah, potpalio sam svoju kuću, mlin i staju. Nije mogao trpjeti da se na njegovoj muci bavi kakav doseljeni Talijan kojega bi koloniziralo društvo za kolonizaciju Julijske Krajine. Kada su ostali seljaci vidjeli vatru, pohrlili su u pomoć da je gase, ali se Rusnjak tome usprotivio. Niko nije smio pristupiti, pa je tako sve izgorjelo. Rusnjaka je iza toga nestalo. Pobjegao je i do danas se ne zna gdje je. NA DRAŽBI JE PRODANO 41 SELJAČKO IMANJE U OKOLICI MOTOVUNA Motovun, septembra 1936. — Dne 13 augusta prodano je na dražbi u okolici Motovuna 41 (četrdeset i jedno) seljačko imanje. Imanja su prodana radi duga, a najveći dio radi dužnog poreza. To je najveća prodaja naših seljačkih imanja najedanput, četrdeset i jedna seljačka obitelj ostala je bez zemlje, pa će starci morati uzeti štap u ruke i prositi, a mlađi će se unajmiti kao koloni ili napoličari na zemlji bogatih Talijana koji u zadnje vrijeme kupuju našu seljačku zemlju. — M. B. Tolminski kmetje se boje bližajoče zime Tolmin, avgusta 1936. — (A g i s). — Tolminska okolica je letos zelo udarjena. Na splošno je letina slaba in še to, kar je bilo, je uničilo vojaštvo. Kar je kmet vse-jal, je vse pphojeno, koruzo in nekatere druge pridelke so morali pred dozoritvijo enostavno porezati. Cene živilam pa se vsak dan dvigajo. Delavci, ki delajo pri urejevanju cest in poti, pri novih vojaških gradnjah na poljubinjskem polju in na Ko-zarščah pri Sv. Luciji ter drugod, dobe le nekaj na račun, a nikoli ne popolnega izplačila. Plačujejo jim po 1.60 lir na uro, to- FILIPPO SEPPE ZASTRUPLJEN ? Idrija, avgusta 1936. — (Agis). — Pred kratkim je naš list prinesel vest, da je črnovrški župan Filipo Seppe umrl na posledicah zastrupljenja po gobah. Njegove nenadne smrti so se posebno razveselili miličniki in finančni stražniki v okolici, pa tudi ostali Italijani. Ker : e našega človeka zagovarjal in mu pomagal kjerkoli je le mogel, je s svojim postopanjem oviral samopašno in brezvestno delo obmejnih funkcionarjev. Govorice pravijo, da so nekateri obmejni funkcionarji tako očitno in javno kazali svoje zadovoljstvo ob pokopu Seppe-ja, da se je vsak zgražal. Zato menda sklepajo, da so bile strupene gobe podvržene z namenom, da se znebi-. o človekoljubnega rojaka, ki je bil med našim ljudstvom splošno priljubljen. Prav vse možnosti so danes za domnevo, da te govorice odgovarjajo resnici, kajti napetost in nestrpnost fašistov zlasti ob meji, je vsem prav dobro znana. da odbijajo jim precejšnji del tega zneska za razne prispevke in dajatve tako, da jim konečno le malo ostane. Naše delavce priganjajo pri delu na vse mogoče načine, poljubno jim odbijajo ure in z njimi prav grobo postopajo. Do sedaj so le toliko dosegli, da so jim izenačili plače z onimi, ki iih prejemajo italijanski delavci, zaposleni pri istih delih in napravah. Toda tudi ta zaslužek bo kmalu prestal, morda bodo že v jeseni prenehali z deli. In tako bo še Pred zimo naš kmet brez vsakršnih pridelkov in brez zaslužka. ČRNOVRŠKA DRUŽINA PRED SODIŠČEM Gorica, avgusta 1936. (Agis.) — Dne 8. julija t. 1. se je vršila dražba pri Mi-klužu Josipu v Črnem vrhu. Na prisilni prodaji^ je bil njegov vol. Med njim, njegovo družino in izvršilnimi organi je prišlo do burnega incidenta, ki Jih je privedel pred goriško sodišče. Dne 28. avg. so se morali zagovarjati Mikluž Josip, njegova žena Marija, sinova 27-letni Jakob in 22-letni Josip ter 20-Ietna kči Ivana, da so se zoperstavljali javnemu organu in mu grozili ter ovirali njegovo delovanje. Jakob pa je bil še posebe obtožen, da je zasramoval, in Ivana, da je žalila karabinjerskega brigadirja’ Antona Spado. Sodišče je obsodilo Jakoba na 15 dni zapora, oprostilo ženo Marijo, a sinovi su dobili od 3 do 7 mesecev pogojno. — Na bolonjski inženjerski visoki šoli je promoviral za stavbnega inženjerja g. Slavko Rustia iz Ajdovščine. Čestitamo ! (Agis) 2 septembra 1886 »>. ._______________ -4- Nm SLOGI •^Oućni, ijOSDOdarsWi < politički list -■j m' Vred 50 godina ISTRI AŠće aabudu tebe Islrije, Zabvena budi desnica moja Po ps. 136 liaj! sav se paka proti tebe sroti — olavjansko hoče da ti ime zbrisu, Sa lica tvoga — medj mrtve te pièu, Na grobu pojuć većma opijelo ti. Prot tebi jadnoj nevinoj siroti Neutoljivom mržnjom, gnjevom dišu. Klevećuć, lažuć u složnom jurišu Na tebe srču u svojoj sljepoti. Koliko trpiš, to Bog samo znade, I onaj što te već od sebe ljubi------ Da — reć bi — spasa za te neimade, Od tebe već i zadnji nad se gubi — Nu nećeš propast — prem ti rana vela Jer živ si ud još silnog slavskog tijela! N (adan) Z (orin) (Ante Kalac) •** IZ PAZINA. — Talijanske novine iz Trsta donašaju čitave članke, dugačke dopise o prvoj sjednici upravnog vijeća porezne obćine Pazin... Mi ne tajimo nit imamo razloga tajiti, da smo većinom novajlije u obćinskoj upravi, nu pitamo našu učenu i veleučenu gospodu, da li su se oni kao takovi rodili, ili pomoću truda i troška do učenosti — možda i preveć umišljene došli? Uz zdrav razum i pošteno srdce, neumornim radom i marljivošću dovesti ćemo obćinsku upravu svakako dalje, nego li ju dovedoste vi sa svom učenošću i prefriga-nošću. Talijanskoj manjini niti nije stalo, da unapredi materijalno i moralno stanje obćine, već njoj se hoće zadirkivan ja; ona teži za ruglom i demonstracijami; al zalud njoj posao. Hrvatska većina stupati će polagano, čvrsto i oprezno, neobziruć se na dječinske igre talijanske gospode. Većina teži za napredkom u svakoj struci, a manjina za igrom, šalom i komedijom. Ona može slobodno stupati tim putem, ta i onako nije njoj nikad ležala na srcu dobrobit obćine Pazina. NAŠA KULTURNA KRUNIKA NASI ROJAKI POJEJO V TUJINI Ljubljana, avgusta 1936. (Agis.) — 2e v letošnji pomladi je naš znani in priljubljeni tenorist Josip Rijavec napovedal turnejo po Rusiji, od kjer se je pravkar vrnil. Namesto treh koncertov, ki so bili predvideni v Leningradu, je moral dat Rijavec pet koncertov in nadomestiti celo neko znano italijansko pevko, s katero leningrajska publika ni bila zadovoljna. Rijavec se je vrnil s te svoje turneje popolnoma zadovoljen in je prinesel s seboj ponovno povabilo za gostovanje po Rusiji, kar ie najlepši dokaz o njegovom uspehu. Z njim je povabljen tudi skladatelj in dirigent Lovro Matačič. Oba umetnika sta povabilo sprejela in najbrže že v decembru odpotujeta. ... , _ , Na mednarodni operni prireditvi v Salzburgu pa je koncem tega meseca nastopila naša rojakinja in znana operna sopranistka Anita Mezetova v glavni vlogi do sedaj neznane Mozartove pesnitve »L oca del Cairo«, kjer se je, kljub skrbno izbrani mednarodni zasedbi, močno uveljavila. ODKRITJE SPOMENIKA SIMONU GREGORČIČU V LJUBLJANI Društvo »Soča« — Matica v Ljubljani odkrije v nedeljo, 4. oktobra t. 1. dopoldne spomenik Simonu Gregorčiču. _ Popoldne istega dne pa bo na Taboru veliko slavje. IVAN PODLESNIK: »NA KRASU« Organizatomo-propagandni odsek Saveza (Ljubljana, Šeleburgova 7, II) sprejema prednaročila za tragedijo Ivana Podlesnika »Na Krasu«. V prednaročbi bo knjiga stala Din 30.—. Tragedijo priporočajo Publicistični odsek Saveza in priznani literati. Omogočite s prednaročili izdanje te lepe in potrebne knjige! ________ »HRAM« ANTE DUKIĆA NA ŽIDOVSKOM U literarnom dijelu zagrebačkog tjedni ka »Židov« od 24 jula o. g. izašao je židovski prijevod »Hrama« Ante Dukića. Pjesma je štampana u originalu i u židovskom prijevodu židovskim slovima. U jednom od narednih brojeva donijet ćemo pjesmu na židovskom, jer nam to sada radi pomanjkanja prostora nije moguće. — Diploma. Na bolonjski univerzi je di plomiral za inžinirja agronomije s 30 točkam ter pohvalo g. Zorko Ščuka iz Bar-kovelj. Njegova teza je priznana kot najboljša v Italiji. Čestitamo ! (Agis) MALE VESTI Negus namjerava da se vrati u Abe-siniju. Kaže se, da bi abesinski car otputovao u još neosvojene od Italije abesinske krajeve i tamo osnovao novu prijestolnicu. Iz nje bi uputio neposredno Ligi naroda molbu da stavi zapadnu Abesiniju u kojoj živi oko dva milijuna stanovnika pod mandat švedske ili švicarske. * — Ras Guksa je bio u Trstu. Odatle je otišao na Lido. Bog zna zašto su Guk-su vodili u Trst. Možda su mu htjeli da pokažu kako nisu jedino Abesinci u talijanskom ropstvu. ★ — »Abesinsko društvo izvješćuje iz Londona da je Haile Selasije naimeno-vao za regenta provincije Gore, u zapadnoj Abesiniji, jednog visokog abe-sinskog poglavara. Kao sto je poznato, ovaj dio Abesini-je Talijani još nisu okupirali. Haile Selasije izjavio je da je svojim zamjenikom u stalnoj vezi. * — U Milanu su osudjeni fašistički prvaci Pellegrini i Piccoletti na tri godine robije zbog malverzacija koje su vršili prigodom prikupljanja zlata. * — Zagrebački »Hrvatski Dnevnik« javlja 30 augusta. Današnjim popodnevnim vlakom Zagreb—Ziirich otputovao je u ženevu na omladinski kongres za mir pretsjednik Seljačke Sloge Rudolf Herceg kao jedini promatrač iz Zagreba. Time je kompromisno riješeno jedno pitanje, o kojem se u hrvatskoj javnosti vodila polemika preko mjesec dana. — R. Herceg vraća se u Zagreb za 14 dana. ♦ — Pretsjednik čehoslovačke republike dr. E. Beneš primio je u audijenciju če-hoslovačku delegaciju za Omladinski kongres u Ženevi u kojoj su i pretstav-nici narodnih manjina u čehoslovačkoj. Pretsjednik je zaželio uspjeh u radu za svjetski mir. ♦ — Po italilanskih vesteh je 1.200 Abe-sincev napadlo Adis Abebo in letališče. V bitki so bili Abesinci premagani in 200 jih je obležalo na bojišču. Italijani so imeli 14 askarijev mrtvih in 40 ranjenih. Poročilo pravi da so domačini sami pomagali prostovoljno Italijanom pod vodstvom rasa Ailu. Te čete so Italijani dobro oborožali in celo motorizirali. Podkralj Oraziani je tega rasa zaradi svoje hrabrosti izkazane v boju odlikoval kot prvega abesinskega podanika. ★ — Na novo napeljani električni tok za pogon na železniški progi, ki je komaj pričel funkcionirati, je že zahteval — baje — 12 človeških žrtev vzdolž proge št. Peter—Trst. Pri teh napravah, ki ponekod segajo daleč v privatne gozdove in na polja, je premalo preskrbljeno za varovalna sredstva. ♦ — Nov občinski svet so dobili v Sv. Luciji pri Tolminu. Tvorijo ga kot zastopniki delodajalcev Rossetti Vincenc, Bajt Franc. Pregelj Franc, za delojemalce pa Hvala Justin, Sturm Josip in Muzzini Ivan. * __ V 77 letu starosti je umrl v Trstu Ignacij Weiss, znani veleindustrijalee, ki je ustanovil tovarno olja v žavljah in Tržiču. Bil je rojen v Pragi. * — 27 letni Ražem Edvard iz Trsta je tako nesrečno padel, da je dobil hude poškodbe na obrazu in se je moral zateči v bolnišnico. ♦ — Malo Doretejo Trampuš iz Proseka je avtobus pri štivanu podrl na tla in ji močno poškodoval desno nogo, tako, da so jo morali spraviti v bolnišnico. * — Poznati talijanski antifašista Fcr nando De Rosa ranjen je na fronti kod Saragose. Ima čin komandanta bataljona »Ottobre«, u kojem ima puno Talijana. * — Prema informacijama iz krugova španjolske junte, Hitler i Mussolini obećavali su otvorenu pomoć pobunjenicima u onom času kad osvoje Madrid. ♦ — Francuski glavni radnički savez traži od vlade da se madridsko] vladi dozvole porudžbine i isporuke ratnog materijala, zatim sakupljanje priloga medju radnicima. ♦ — Samo 700 miličnikov legije, ki je sestavljena iz Italijanov izseljencev se bo za stalno naselilo v Abesiniji. Stopili so skoraj vsi v vojaške ali druge podobne službe. Iz te legije se je rekrutiralo največ »kolonov« za Abesinijo. Bili so prisiljeni radi brezposelnosti. * __ Mnogo strokovnega delavstva pod vojaško suknjo pošiljajo sedaj v Abesi nijo. Tako so poslali 158 železničarskih miličnikov iz Milana, nekaj iz Trsta in drugod. * — S potujočimi kinematografi delajo propagando po Krasu. Dopolavoro je organiziral predstave v Komnu, Štanjelu in Opatjem selu s propagandnimi filmi, ki predstavljajo vojaški pohod v Abesinijo. Vučenie I. razreda: 13. i 14« listopada 1936« GLAVNA K0LEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LUTRIJE •;3r» A.REIN i DRUG Z A G GAJEVA 8 REB ILICA 15 7, srećka Din 2oo 'l2 srećke 7, srećke Din Zoo Din 5o Stro g O S o 1 i d n a p o d v o i STOLETNICA NAŠEGA ROJAKA NA GORIŠKEM Ljubljana, 30 avgusta 1936. (A g i s). V Ajbi pri Kanalu je 18 t. m. čil in zdrav praznoval svoj stoletni rojstni dan Mihael Škodnik, po domače »Kmetov stric«. Ob tej priliki se je ta goriški korenjak tudi prvič fotografiral. Njegov življenjepis je precej pester in je doživel na bivši avstrijsko-italijanski meji že tri vojne. Kot 12-letnl deček je vozil s svojim očetom vojne potrebščine za armado Radeckega iz Gorice v Palmanovo, v letih 1859, in 1866 se je udeležil vojne proti Italiji pri Novari in Custozzi, v času svetovne vojne pa je bil Interniran v Italiji. Ob tem izrednem jubileju mu tudi mi čestitamo in želimo, da bi čil in zdrav preživel še mnogo let! t DANILO PAHOR V sredo, dne 26. avgusta t. 1. je v Dobu pri Domžalah preminul Danilo Pahor iz znane škedenjske družine. Zapustil je ženo in dva otroka. Star je bil komaj 32 let. Prišel je v Dob iskat zdravja, a bilo je prepozno. Kako priljubljen je bil in kako visoko so ga cenili vsi, ki so ga poznali, je pokazala lepa udeležba pri pogrebu. Prijatelji so ga obsuli s cvetjem, a pevci so pod vodstvom g. Venturinija peli žalostinke. Grenka žalost nas navdaja ob spominu na dobrega Danila in na njegovo požrtvovalno in plodno delo igralca, režiserja, slikarja, telovadca... Zakaj si šel od nas. Danilo? Zakaj nas morate zapustiti vi, ki ste bili navajeni samo dajati, vi, ki ste se v življenju tako dosledno držali reka; Imam, kar sem dal? Zakaj odhajate in nosite s seboj toliko še neizgovorjenih besed, toliko še neostvarje-nih zamisli? __________ DAVID DOKTORIČ ODPOTOVAL V BUENOS-AIRES V nedeljo je odpotoval čez Jesenice na Hamburg kjer se bo vkrcal za Buenos-Aires naš rojak č. g. David Doktorič. V novi službi in v novi zemlji mu želimo obilo uspeha! (Agis.) _______ Novo krasno jamo so odkrili v Postojni Ko so pretekli teden Iskali v postojnski jami čoln, ki ga je odnesla narastla Pivka pred nekaj tedni, so zagledali delavci nenadoma 6 m veliko razpoko nad Pivko. O tem so informirali ravnateljstvo jame, ki je takoj odredilo raziskovanje. Tako so odkrili zelo lepo jamo na desni strani toka. reke Pivke. Raziskovanje je bilo precej lahko, ker je nova jama ravna, toda delavce so zelo ovirali stalagmiti, kapniki, ki rastejo od tal, tako da so rabili 6 ur za raziskovanje in povratek. Nova jama je silno bogata s kapniki in lahko tekmuje z »rajsko jamo«, ki je baje najlepša na svetu. Sedaj bodo zgradili v njo cesto in steze ter napeljali elektriko. Nova jama je dolga 2J4 km, ostala jama pa 28. Skupaj je torej odkrite nad 30 km postojnske jame. (Agis). _________ FAŠISTOVSKI SNOP NA OLTARNEM PRTU ZA ADIS ABEBO. Oltarni prt za katoliško cerkev v Adis Abebi so darovale fašistične žene Trsta. Poleg religioznih motivov v stilu XVI stoletja je vanj vtkan fašistični se-kirski snop. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA JUGOSLOVENSKA MATICA U ZAGREBU želi da sakupi sav materijal koji se odnosi na našu nezaboravnu Istru, naš gord! Trst, sunčanu Goricu, ubavu Rijeku 1 ostale naše porobljene krajeve. U tu svrhu moli sve prl]atel]e naše nezaboravne Istre i ostalih naših krajeva, koji Imadu. da io] pošalju na poklon slike (razglednice i fotografije) iz spomenutih krajeva, osobito povjesnik objekata, po mogućnosti i sa kratkim opisom. One, koji ne mogu toga pokloniti, moli. da ]of pošalju na uvid, a ona će to dati ev. fotografirati te sve vratiti vlasnicima sa zahvalnošću, neoštećeno, preporučeno. Odbor Jugosl. Matice za Savsku banovinu. ZABORAVLJENO U UREDU JUGOSLO-VENSKE MATICE U ZAGREBU Prije par godina neko ie ostavio u uredu Jugoslovenske Matice u Zagrebu kutiju sa raznim ruhom. Kasnije nije po to došao, kako ie bio obećao. Bit će da le zaboravio gdle ie to ostavio. Ptzivlje se viasnik, neka se iavi u uredu Jugoslovenske Matice u Zagrebu, Varšavska ulica 6, ili neka Javi svoiu adresu, da mu se uzmogne poslati što ie njegovo. Jugosl. Matica u Zagrebu. Iz društva »Istra« u Zagrebu Na sjednici upravnog; odbora društva »Istra« održanoj dne 21. anglista o. £. donesen jo zaključak da so iz evidencije društvenih članova brišu svi oni članovi koji su u zaostatku sa plaćanjem članarine više od godinu dana. Na temelja tog zaključka izbrisano je iz članstva društva 266 članova, kojima se u većim slučajevima nezna za boravak, odnosno njihova novu adresu, jer sa društvom nisu održavali nikakove veze. Pošto se gornji zaključak o brisanju tih članova iz društva no može iz gore navedenog razloga saopćiti pojedincima. to je popis svih brisanih članova izvje-šon u društvenim prostorijama, jer se isti, radi pomanjkanja mjesta u listu »Istra« nije mogao otštamnati. v ODBOR. DRUSVENI SASTANAK «ISTRE« D ZAGREBU U ponedjeljak 7. o. mj. u 8 sati na večer, održati će se u društvenim prostorijama društva »Istra« sastanak članstva sa slijedećim dnevnim redom: 1) Komemoracija bazovičkih žrtava zajedno sa »Istarskim akadem. klubom«, i Omladinskom sekcijom. 2) Izvještaj o radu društva. 3) Predloži za kongres »Saveza«. ODBOR. POPRAVEK Uredništvu »Istre«, Zagreb. — Zozlrom na poročilo, ki sta ga prinesla »Jutro« in »Istra« o prireditvi »Soče« v Novem mesta in društva »Istra—Trst—Gorica« iz Karlovca, v katerem se poroča, da je zbor pod mojim vodstvom zapel himno »Mi smo minerji«, naj blagovoli ogledno uredništvo popraviti v toliko, da Je zbor izvajal Vonlurinijevo himno »Pesem primorskih emigrantov« po besedilo Alberta Široka »Mi smo ubežniki« in no »M» smo minerji«. V Ljubljani, dne 29. 3. 1936. Zborovodja ANGEL JARC 1. f. S0TRUDNIK0M »JADRANSKEGA KOLEDARJA« Tudi letos bo Izšel naš »Jadranski koledar». Obračamo se na vse sotrudnike s prošnjo za sodelovanje. Prepričani smo, da nam bodo vsi naši dosedanji stalni sotrudnik! ostali zvesti, a prosimo tudi one, ki so do seda] stali ob strani. Želimo, da bi bil ta »Koledar« vreden Izraz vse kulturne moči naše emigracije In vredno nadomestilo vsega, kar nam je fašizem uničil. Slovenske prispevke pošllfte na podružnico »Istre« v Ljubljani, Erjavčeva 4a.