Poštnina plačana v gotovim. ŠTEV. 101.
t m hSJANI petek. 7. maja 192G.
Posamezna številka Din Y-~.
LETO lil
uiifTi Tut ■:g2ae»fcga
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552.
UPR A VNIŠT V 0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rita.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Kačun pri poštnem ček. uradu štev. 13.683.
Naš odgovor.
| »Slovenec nas poživlja, da mu odgovorimo z ozirom na naš poziv, da mora vstopiti v vlado, na ta vprašanja:
'• Ali ne i-.j pomenila v današnjih raz-zvo'al1 in današnjem položaju že samo grama? HSS neSaciJ° slovenskega pro-
2 v":
'J ^i pomenilo izvajanje 13 mi-!!e"a Proračuna faktično kaj dru-gef ‘bistvo?
■>• - n bi sodelovanje z radikalno stran-
’ kakršna j6 danes, ne pomenilo tudi v vsakem drugem oziru podpiranje njenega centralističnega velesrbskega državnega programa?
“t. Ali bi ne pomenil že samo fakt sodelovanja s takimi elementi ne samo nadaljevanje, nego tudi sankcioniranje zapostavljanja Slovenije?
Moramo odkrito povedati, da smo se začudili, da nam je »Slovenec« stavil tako malo prepričujoča vprašanja. Pričakovali smo krepkejša.
Predno pa odgovorimo na ta vprašanja. par načelnih pripomb, da bo jasnost tem večja.
Smatramo SLS za legalno zastopnico slovenskega naroda, kateri je izročena skoraj vsa politična moč slovenskega na-Toda. Vsak slovenski vclilec ve, da ia politična moč ni tako velika, da bi mogla SLS doseči vse, kar bi hotela in zato nihče ne pričakuje od nje, da bi dosegla nemogočih stvari. Od nje se zahteva le, da doseže to, kar je v danih razmerah mogoče. Kdor kaj več zahteva, ni resen, ali pa ima slab namen.
Če vladajo v radikalni stranki slabe razmere, potem nihče ne pričakuje, da jih bo ozdravila SLS. Ravno tako ne more izpremeniti SLS razmer pri HSS. Toda tako z radikalno, ko s HSS mora SLS računati in 200 poslancev obeh teh strank je sila, ki mora biti merodajna tudi za
SLS.
Če odklanja SLS vsako zvezo s tema dvema strankama, potem je nujno, da 0,stane v opoziciji, dokler se ti dve stranki ne razideta. Toda SLS ostane v opo-z,Clji tudi kasneje, ker je jasno, da ni mogoča v Jugoslaviji vlada brez radikal-
a'1 radičevske stranke. Ta opozicija
ko še^ar wž-wBta dolgo in dobimo lati-
<n Vm-ašuienu p™m6unov °d sedanjega. P aMijemo, kdo povrne Sloveniji
škodo, ki jo utrpi, ker ni zastopan« vTla
di po svoji najmočnejši stranki?
Priznamo pa, da je to tudi politika. Če pravi SLS, da ho vodila tako dolgo' načelno opozicij;:, dokler se ne dovrši zdravilni in čistilni proces v našem javnem življenju. Prav! Toda zakaj je še P,red nedavnim dejal dr. Korošec, da upo-^onalnega bloka ni več, da vodi SLS cjsto svojo politko.
Ne z vladnimi strankami, n« z opozi-®ionalnimi, to vodi neizogibno v izolacijo
iin to je najslabše, kar more zadeti sWenski narod.
Izolacije se moramo rešiti na vsak na-in zato pravimo, da mora SLS ali v v^do ali pa z ono skupino, ki je s svojo Oorbo v stanu, da vrže sedanji režim in pnde na njegovo mesto. Radi priznamo, da je slovenski narod pripravljen marsikaj pretrpeti, če je prepričan, da bo to L trpljenje res imelo zinisel in da ‘bo borba uspešna. Toda to mora SLS dokazati, ne pa samo zatrjevati, da je program v Nevarnosti.
I Zakaj SLS more vstopiti tudi v vlado %mo na podlagi dogovora glede čisto delovnega programa vlade. Vsa državno-Pravna, kulturna in druga vprašanja, od katerih se SLS vslod svojega programa 'le moro odreči, se morejo odložiti za poznejši čas. To so vsa tista vprašanja, ki so lastna SLS, pač pa hi se mogla
Naša demsrša ¥ Sofiji.
VLADA LJAPČEVA PODPIRA KOMITE,
Beograd, 7. maja. V ministrstvu zunanjih poslov je bilo poslednje dni nekoliko konferenc zaradi atentata, ki ga je na pravoslavno veliko soboto izvršil \ Stiu-mici bolgarski komitaš. Kakor je bilo že javljeno, je bilo ranjenih okrog 30 naših državljanov in sta dve osebi ostali na j mestu mrtvi.
Zbran je ves material, iz katerega je nedvomno razvidno, da je atentat izvršila bolgarska revolucionarna komitska organizacija. Ministrstvo zunanjih poslov je sklenilo poslati- bolgarski vladi oster ultimatum. V tej stvari je včeraj minister zunanjih poslov dr. Ninčič posetil predsednika vlade Uzunoviča in prosil od
njega pooblastila, da zahteva od bolgarske vlade nujna pojasnila o ko mitski akciji in da opozori bolgarsko vlado, kako slabe posledice bi mogle nastati zaradi take akcije.
Naša vlada ima v rokah dokaze, da vlada Ljapčeva podpira komitsko akcijo. Minister zunanjih poslov je dobil zaprošeno pooblastilo in je poslal včeraj popoldne preko našega poslanika v Sofiji Rakiča bolgarski vladi noto, ki ima, kakor se je izvedelo, precej oster značaj. Podrobnosti o tej noti se niso mogle do-znati, ker jih v ministrstvu zunanjih poslov niso hoteli sporočiti.
Generalna stavka v Angliji.
London, 7. maja. Položaj ja dosedaj še neizpremenjen. Pogajanja se niso nadaljevala. Vodja rudarjev Coocks je izjavil, da so necsnovane vesti o sporazumu, ki naj bi se sklenil med delavci in vlado na bazi, ki jo je predlagala vlada. Rudarji ne morejo sprejeti vladnih pogojev, temveč bodo nadaljevali boj.
Kakor javlja službeni komunike, je v Londonu promet že v precejšnji meri vzpostavljen. Včeraj je z raznih postaj cdšlo že 212 vlakov. Na podzemski železnici vozijo vlaki vsakih 10 minut.
Poročilo policijskega šefa trdi, da zadnji spopadi niso imeli težjih posledic. Mnogo prostovoljcem se je javilo za detektivsko službo.
8 velikih gledišč v Londonu je včeraj ustavilo predstave.
London, 7. maja. Dosedaj še ni nobene- ( ga znamenja, da bi moglo priti do obnove pogajanj za rešitev največje krize v Angliji. Svet »Trade Uniona; je izjavil, da je pripravljen, pogajati se, tcda noče niti slišati o pogojih, ki jih je * stavila vlada za pričetek pogajanj, to je, da se prej štrajk konča.
Ogromna množina stavkajočih se pokorava odredbi vodstva, da se ne izzivajo incidenti s policijo in vojsko. Navzlic te<-.nu pa je na več krajih prišlo do spopadov, vendar pa so ti spopadi neznatne važnosti. Včeraj je le v Edinburgu prišlo do večjega spopada med stavkajočimi in med policijo in je bilo pri tem ranjenih več redarjev in stavkajočih.
London, 7. maja. Iz neznanih vzrokov je v palači Timesa« izbruhnil požar, in sicer v skladišču papirja. Požar je bil hitro udušen.
OBSOJENI KOMUNISTIČNI HUJSKAČI.
London, 7. maja. V rudarskih središčih vlada popoln mir. Železniški prome med Londonom in med provinco se po-nialem vzpostavlja. Nekaj komunističnih poslancev je bil« zaradi hujskajočih govorov obsojenih na dva meseca zapora.
RUSKI KOMUNISTI DALI 250.000 ZL.
RUBLJEV.
Moskva, 7. maja. Sindikati pomorskih in transportnih delavcev so izjavili svojo solidarnost s stavkajočimi delavci na An-
pričeti reševati ona vprašanja, ki zanimajo SLS kot zastopnico slovenskega naroda. Ta vprašanja so: davčna preobremenitev Slovenije, enakopravnost pokrajin, odprava korupcije, red v upravi in slično. Vsa ta vprašanja se kot praktična vprašanja ne tičejo programa SLS in če doseže SLS v teh vprašanjih znosljiv dogovor s HSS ali z NRS potem more brez drugega sodelovati tako z eno ko z drugo stranko.
gleškem. Kot prvo pomoč so poslali 250.000 zl. rubljev.
SVOBODA TISKA ODPRAVLJENA. “^London, 7. maja. Policija je vdrla v tiskarno laburistovskega lista . Daily He-rold«, kjer se je pripravljala izdaja novega lista »Britanski delavec . List bi ime‘1 izhajati v času stavke. Policija je list zaplenila. Pozneje pa je policijska direkcija dovolila, da se list tiska.
TUDI ŠOFERJI AVTOTAKS PRIČELI STAVKATI.
London, 7. maja. Šoferji avtotaksijev so se tudi pridružili generalni stavki. Ta nenadna komplikacija za promet v Londonu se za sedaj še ne občuti preveč, ker sc ulice še polne privatnih avtomobilov, ki tudi služijo za prevez potnikov.
TUDI SOVJETSKA VLADA POMAGA.
Moskva, 7. maja. Sovjetska vlada je prepovedala izvoz hrane v Anglijo, zlasti izvoz masla, jajc in kuretine.
SOLIDARNOST DELAVSTVA
Berlin, 7. maja. Sindikati nemških transportnih in pomorskih delavcev so izjavili svojo solidarnost s stavkajočimi v Angliji. Sklenili so, da preprečijo preskrbo vanje angleških ladij s premogom in zaposlitev nemških mornarjev na angleških parnikih.
Amsterdam, z. maja. Glavni tajnik druge internacionale dr. Bauer je za 11. t. m. sklical konferenco, ki se je udeleže vse organizacije te internacionale. Razpravljalo se bo o stavki na Angleškem.
AKCIJA FRANCOSKE VLADE PROTI PADCU FRANKA.
Pariz, 7. maja. Na ministrskem svetu, ki se'je vršil včeraj glede na vztrajno padanje francoskega franka, so bili sklenjeni ukrepi, s katerimi naj se zaščiti frank proti nadaljnjemu padanju. Pi i odhodu s te seje je finančni minister Peret izjavil, da porast angleške devize ni z ničemer opravičen. Gre le za to, da si angleška banka prizadeva zbrati kolikor mogoče veliko funtov in dolarjev in na ta način paralizirati neugoden vpliv stavke* na angleški funt.
S tem pa je tudi že odgovorjeno na vsa štiri vprašanja Slovenca < in vrsta na SLS je, da dokaže, da je hotela tak dogovor skleniti, da ga pa ni mogla. Zakaj potem bo tudi slovenski narod znal, kako je ura bila in potem bo dosegljiva tudi popolna združitev vsega naroda v eno fronto, ki je predpogoj za boj, na katerega iSlovcnec« cika, ki ga pa ne oznanja. To je namreč hoj do zadnjih konsekvenc.
Pred p ičetkem korupcijske s ebste.
Beograd, 7. maja. Včeraj se v politične::! življenju ni dogodilo nič posebnega, ker so elani vlade in mnogi narodni poslanci odpotovali v Novi Sad na Mileti-čevo proslavo.
Radikali in radičevci naglašajo, da so s situacijo zelo zadovoljni in mislijo, da bo vlada sporazuma z Uzunpvičem na čelu dolgotrajna in da ji bo moči koristna delovati. Opozicijski krogi se v glavnem zanimajo za vprašanje interpelacije o korupciji in pripravljajo potreben material. Na eni izmed prvih sej vlade se bo določilo stališče, ki ga ‘bo vlada zavzela v tem vprašanju. Vlada zastopa stališče, da se mora korupcija izkoreniniti ne glede na to, kdo je v njo zapleten. Doznava se, da se bodo pustile v tem vprašanju poedinim poslancem svobodne roke pri glasovanju v skupščini. Obtožbe bodo vsekakor težke in to bi moglo dovesti do konfliktov, ker se obtožujejo tudi nekateri radikali, ki so bili prej ministri. Ker je to dobro agitacijsko sredstvo za opozicijo, bo ta vse slučaje izrabila, da napravi čim večjo zmedo v vladnih vrstah.
Opaža se, da je Pašičevo stanovanje postalo zopet neke vrste center za. politične dogodke. Tam so stalno sestanki in konference. Radikali mislijo, da se sedaj, ko je Pašič izvoljen za predsednika kluba, nihče ne bo drznil sprožiti vprašanje Ljube Jovanoviča.
Opozicija se v pogledu vloženih interpelacij ne bo zadovoljila z nikako polovično rešitvijo, temveč bo zahtevala, da se takoj izvrši preiskava o navedenih konkretnih primerih. Tako bi se bavil parlament s to stvarjo 7 do 8 dni. Po prvi debati o korupciji bi se sestavila za primere korupcije od 1918 dalje anketa, ki bi imela na razpolago daljši rok za delo, ker bi morala še le zahtevati dokumente in voditi preiskavo, med tem ko bi se anketi, ki naj bi proučila konkretne slučaje, kakor so navedeni v interpelaciji, določil najdaljši rok sedmih dni.
IZBOLJŠANJE PROGE OD BRODA DO BEOGRADA.
Beograd, 7. maja. Eno najvažnejših prometnih vprašanj pri nas je položitev drugega tira na železniški progi Zagreb —Beograd. Že lansko leto so na progi Zagreb—Brod izmenjali tračnice. Sedaj se bodo začele izmenjavati tračnice od Broda do Beograda. Ko bo to dogotovlje-no, bo postal premet mnogo lažji in računajo, da se bo vožnja skrajšala za eno uro. izmenjava tračnic se bo izvršila na račun reparacij, če pa to ne bo šlo, pa iz rednega proračuna. Šele ko bo to dovršeno, se bo začelo s polaganjem drugega tira.
DALMATINSKE VOLITVE SE NE ODLOŽE.
'Beograd, 7. maja. Ker so se razširile vesti, da bodo občinske volitve v Dalmaciji odgodene, je včeraj poslanec HSS Rude Bačinič posetil ministra notranjih del Božo Maksimoviča. Pri tej priliki je Boža Maksimovič izjavil, da se bodo volitve v Dalmaciji izvedle vsekakor 16. t. m., kakor je bilo to že odrejeno. Razen-tega je dal minister notranjih del nalog velikemu županu v Splitu, da naj uvede status quo ante v občinah Šibenik, Knin in Derniš, kjer so bile občinske uprave razpuščene in ponovno postavljeni komisarji. Ta odredba se mora nujno izvr-šiti, in sicer že v teku današnjega ne.
Dunaj ko pismo
NA GROBU ZRINJSKEGA IN FRANKOPANA. — NA GROBIŠČIH 8348 SRBSKIH IN RUSKIH ŽRTEV VOJNE V BURGENLANDU.
Na Dunaju, 5. maja.
Izleta 2. t. in. v Dun. Novo mesto na grob Petra grofa Zrinjskega in kneza Frana Frankopana se je udeležilo 30 zastopnikov in zastopnic naše kolonije, v glavnem Hrvatov društva »Prosvjeta«. Mestni zastop je poslal že na kolodvor odposlanca, (ki nas je sprejel in vodil. Ob 11. uri je bila sv. maša v stolni cerkvi. Bilo je tudi veliko meščanov, ki so prisostvovali tudi blagoslovitvi venca »Pro-svjete« s trakovoma v naših državnih barvah. Po maši smo se poklonili prvotnemu grobu zunaj tik cerkvenega zidu (staro pokopališče je bilo okoli cerkve), kjer sta ležala v skupnem grobu od 30. aprila 1671 do 1. 1907, ko so bili njiju ostanki preneseni na novo pokopališče. Njiju mučeniška kri je torej prepojila (no zemljo, njiju srci in vse, kar je vzela zemlja tekom 236 let, je ondi zakrito našim očem. — Na cerkvenem zidu je precej velika kamnita plošča z dvema glavama na — meču, običajnim napisom in latinskim dostavkom: »Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta«.
Novi grob zunaj mesta na novem pokopališču je dostojen velikih mučenikov, last je /Prosv.jete«. Čez kamenit grob je poševno debela bronasta plošča z napisom. Tudi ozadje je lično. — Krsti, ki so jih še našli, je hvaležna domovina prenesla v hrvatsko zemljo.
—	Vendar ostaneta groba v Dun. Novem mestu sveta vsakemu Hrvatu in Jugoslovanu sploh. — Posvečeni venec »Prosvjete« na grobu priča tujemu mestu, kako zna narod naš častiti svoje velike mučenike še danes! V imenu »Prosvjete« je govoril dolgoletni tajnik g. Kuntalek, — v imenu zjedinjene domovine pa g. Parežanin, šef tiskovnega oddelka našega poslaništva.
Ogledali smo si na to mestni muzej. Tam so razne stare slike (menda bakrorezi), ki nam kažejo oba mučenika v ječi, med procesom, na mučeniškem odru. Tudi velika oljnata slika je tam, ki kaže prizor pri obglavljenju. Stara knjiga iz 17. stoletja opisuje vzroke tiste sodbe in ima več dobrih slik; seveda je ves opis v duhu tedanje dvorske ka-marile. — V muzeju je tudi izborno ohranjen meč, ki so ga skovali nalašč za Zrinjskega in Frankopana, kar priča na njem vrezan napis.
Restavracija, kjer smo imeli skupen obed, je v oni isti starinski hiši, na katerem dvorišču sta bila obglavljena. Dvorišče je še danes skoro tako, kakor 1. 1671. Na steni je latinska tabla, ki priča, da sta bila tam obglavljena: »comes Petrus Zrinius, banus Croatiae et marchio Francescus Frangepan, ultimus fa-miliae« ob 9. uri leta 1671.
Obeda se je udeležil tudi delegat mestnega zastopa profesor Holzer. — Po nagovoru predsednika Stanišaka je visokošolee predaval o mučeništvu Z. in F., na kar je prof. Holzer govoril v imenu mesta. Izjavljal je sočustvovanje mesta s hrvafcskim narodom in dejal, da je bil tisti zločin Habsburžanov samo epizoda iz njihove vladarske nesposobnosti, pod katero so trpeli vsi narodi, tudi Nemci. — Tajnik Prosvjete« se mu je zahvalil v nemškem jeziku.
V	torek zjutraj zgodaj se je odpeljalo čez 50 zastopnikov jugoslovanske kolonije v Ne-žider (Neusiedl am See) in Frauenkirchen, na čelu poslanik dr. Milan Milojevič, generalni konzul dr. Bojič z večjim številom svojih uradnikov. V Neusiedlu so nas sprejeli tamošnji častniški zbor, župan, okrajni glavar in zastopnik deželnega zbora burgenlandskega. — Dve vojaški Četi z godbo sta odšli pred' nami na srbsko grobišče. Ko smo prišli tjekaj, nas je sprejela godba z našo narodno himno.
Grobišče 'je zelo veliko, nekoliko navkreber, da je lepo suha zemlja (kajti niže ob jezeru je močno močvirnato). Sredi grobišča stoji piramida iz kamna, na katere pročelju je conski napis: /Internirani Srbi — svojoj braci— umrloj u Nežideru — 19,14. — 1918. god. Ob strani napis: Die internierteu Serben.
Tu je 4768 grobov, ki so zaznamovani le s številkami na malih kamenitih ploščah. Večjih spomenikov je malo (kakih 6) z napisi v c irilici. Od tu pokopanih je 1192 vojakov Srbov in nekaj Rusov.
Pred spomenikom je bila postavljena miza, kjer sta dva svečenika opravila parastos. Prej še je poslanik dr. Milojevič prinesel lam pokopanim pozdrave ožje srbske in ujedinjene domovine SHS, pozdrave njihovega drugega kralja Aleksandra. Ali njih spomin časte danes tudi tedanji njihovi sovražniki, danes prijatelji — avstrijska vojska. Po parastosu in blagoslovu po celem grobišču je sledila salva vojaške čete ob godbi prvih taktov nove avstrijske himne. Nato je novi prota dunajske občine srbske izrekel zahvalo žrtvam za naše ujedinjenje. V imenu Udruženja Jugoslovanskih žena je govorila gospa Ilakasovič. Govorili so še razni govorniki (vicekonzul, šef ti-j »kovnega urada jugcislov. vojske). Podpred-, sednik »Sloge Markovič je lepo naglašal, ka-! ko je njihova kri združila Srbe, Hrvate in j Slovence v močno Jugoslavijo. V imenu av-j sirijske vojske je govoril podpolkovnik Traun, j da tu v tuji zemlji leže junaki, ki so morali j daleč od ljubljene domovine živeti in trpeti in j končno umreti, ne da so še enkrat mogli vi-j deti domovino in ljubljene svojce. V imenu | vojske je položil venec z napisom:	»Deu
j tapferen serbischen Kriegern — das oester-i reichische Bundesheer . — Druga dva venca j sta nosila na narodnih trakovih napisa:	Ju-
I goslovensko Akademsko Udruženje »Sloga i — Mučenieima za Slobodu i Ujedinjenje«, in • »Svojim Herojima — Blagadarna Otadžbina , 1915—1926.«
Generalni konzul g. dr. Bajič se je nemški i zahvalil za lepe besede podpolkovnika Trauna i in vse zastopnike oblasti, ki so počastili spomin naših mrtvih rojakov. Vsi ti nemi 'grobovi govore o grozovitostih minule vojne, a mi živeči delujmo, da nikdar več ne pride do tako grozovitega litja krvi. Zahvalil je avstr, oblastem, da tako lepo oskrbujejo naše grobove, zagotavljaje, da bodo tudi nemški grobovi v naši domovini enako skrbno-hranjeni in čaščeni.
Za to zagotovilo .se je zahvalil deželni poslanec gradiščanski g. Anton Hrovat, ki je zagotavljal našim dragim žrtvam tamošnjega prebivalstva prijazne spomine itd. Besede tega zastopnika ljudstva so naredile globok utis.1
Potem smo si v skupinah ogledali ob jezeru nove kopališke naprave in po izbornem obedu (za 20 Din) smo se odpeljali z vlakom v Frauenstein. Zastopniki avstrijske vojske so se peljali z nami in nesli seboj venec. Tam nas je pričakovalo obč. starešinstvo. Ker smo imeli samo dobro uro časa do odhoda na Dunaj, smo takoj šli n agrobišče. Tam leži 3800 Srbov in deloma Rusov. V kapelici, na kateri je napis »Čredo«, so bile že prižgane sveče. Svečenika sta na kratko opravila svojo službo in blagoslovila grobove. — Poslanik dr. Milojevič je zopet prinesel pozdrave domovine in kralja tudi tem žrtvam. Nadopolnil je njegove besede svečenik. — Ob 10. in pol zvečer smo bili zopet na Dunaju.	•
Postajenačelnik v Frauenkirchen, neki Ma-cljar, je še vedno isti, ki je bil tam pred 10 leti. Pokazal nam je, kje so stale barake naših ujetnikov tik poludastega močvirja. Na pripombo, da morajo biti ti kraji zelo nezdravi, ker so tako močvirnati, je odgovoril, da domačini nikdar ne čutijo, da bi bili ti kraji nezdravi kajti veter tam vedno pihlja in sproti odnaša vse, kar puhti iz zemlje in vode.
—	Pred 10 leti pa se je zanesel sem tifus ki je strašno razredčil vrste ujetnikov. Tifus je dobil pomočnika v — gladu, ki je vladal v taborišču. Za prehrano ni bilo dosti preskrbljeno, kakor ni bilo tudi marsikje drugod —!
A. G.
Generalna stavka v Angliji.
Llojd George prevzame posredovanje med delavci in vlado. Generalni štrajk je v Angliji precej nepopularen in lo se viti tudi iz Izjav delavskih voditeljev. Mncdonald je izjavil, da je moralo priti do stavke, ker ni bilo nobenega druge?') sredstvi več. Slično se je izjavil tudi strokovni vodja Trade Unionov Thouuns. Macdonakl ko Thomas sla znana kot dobra angleška patriota in zailo je brez vsake podlage očitek, da so stavko povzročili komunisti. Vsa angleška javnost želi, da bi se stavka čini preje nehala, toda noben« stranka noče popustili. Zato namerava posredovati med vlado in delavci Llovd George ter obnoviti pogajanja.
Vlada pripravljena k pogajanjem. Zadnje vesli i poročal jo, da je vlada pripravljena pričeti zopet pogajanja, zahteva pa, da se generalni štrajk preje neha. Vlada je nadalje izjavila, da ne more stopiti v nobena pogajanja, če se ne zaisigura usemi dobrovoljcem (stavkokazom), da ne bovlo ‘niti najmanje napadeni ali oškodovani, ker so šli na delo.
London v praha avtov. Poročevalec »Ber-liner Tagblatta« piše: Generalna -.davka je v polnem teta. Londonski kolodvori so kakor irzumrli. Tu pa tam pride se lok vlak toda v wploišnem je železniški promili ustavljen. Strokovne zveze so ponudile vladi, da bodo vozile vlake z živili, toda vlada je ponudbo odbila. Slika londonske ulice je precej normalna. Manjka pa rdeči Hrani vaj. Samo nekateri omnibusi, katerih nameščenci nišo Slami strokovnih zvez vozijo. Poulični promet vzdržujejo po večini uvlotaksi in privatni avtomobili. Omembe vredna je splošna pripravljenost medsebojne pomoči. Lastniki privatnih avtomobilov vzamejo navadno k sebi: tujce in jih vozijo iz periferije v mesto. Zlaeiti žene in starejše ljudi. Kljub temu pa te moralo na stotisoče ljudi peš v nvedo.
-i
Itanek (v torek) je prišlo do velikih zastojev v prometu, ker so avto-mobili m zlasti vozila z dežele prenapolnila ulice. V šestih do 8 vrstah so se po ulicah pomikali avtomobili.
V	splošnem treba reči, da so delavci skoraj brez izjeme sledili pozivu na stavko. To predvsem ‘Vsled liega, ker je sedanja Slavka v glavnem stavka desno orientiranega delavstva. Thomas, Heuderson, Macdonakl in drugi desničarski voditelji delavstva so se izjavili za štrajk in zato so bili za stavko .pridobljeni desničarski delavci. ‘Potrjuje se, da je bil Bakhvin vedno pripravljeni na ‘pogajanja, da pa je bil od skrajnih desničarskih ministrov prisiljen k ultimatu. Ministri Neviille, Chamberlain, lprd Peci in lord Salisbury hočejo ■■praviti delavstvo na kolena. Čeprav ‘je generalna stavka v polnem .teku, se vendar poroča, da delujejo razni posredniki za obnovo I ugajanj. Kar se tiče strokovnih zvez, so merodajni finančni vzroki Čim krajše trajanje generalne stavke, ker so res bogate sami o železničarske -Strokovne organizacije. V splošnem so ‘simpatije srednjih slojev na strani rudarjev in zlasti ostro se obsojajo lastniki premogokoptfv, ker niso hoteli miti najmanje odnehali. Ker so delavci do zadnjega časa 1 ovdarjali, da so pripravljeni stopilti v pogajanja, so vsled -tega na simpatijah pridobili. Preskrba z živili -je še čislo normalna. Cene živilom se še niso dvignile. Banke -so svoje Uslužbence nastanile po bližnjih hotelih.
Kako je‘prišlo do štrajka. Poroča se, da generalni tajnik strokovnih zvez Thomas ni bil za generalno stavko, temveč je na njo pristal samo zato, da bi odvzel ‘komunistom možnost za agitacijo. Generalna .stavka naj bi ostala samo na papirju. V 'tem pa so komunistični tipografi preprečili izdajo lista »Dali Mail% ker so zahtevali, da mora urednik i-y premeni ti vsebino uvodnika. Ta je -to od-
ločno odklonil in sporočil zahtevo Baldvviniu, ki je nato pretrgal vsaka nadaljnja pogajanja. Nato je še isti večer izbruhnila generalna stavka.
»Stališče amsterdamske internacionale. V'
razgovoru z zastopniki tiska je izjavil glavni tajnik amsterdamske strokovne organizacije (juidegiust, da ,se postavi amsterdamska internacionala popolnoma na stran angleških i udar je v i.n angleškega kongresa Trade Unionov. To pomeni, da je amsterdamska inier-maciionala na strani delavcev z vsem svojini premoženjem, ki je znašalo že leta 1924 200 milijonov holandskih goldinarjev (preko 4 milijarde diinaj-jev). Tajnik angleških islro-.vOivaih organizacij je sedaj v Amsterdamu, da ‘skrbi za zvezo med angleškimi organizacijami m initernacionaJo. Angleški delavci J,®**® toliko sredstev, da morejo sami tvtrdr-
.*	0	o tednov brez vsake druge podpore.
Pričakovati je, da bo od 12 milijonov angleških delavcev stavkalo sarib 5 milijonov in da .bo tako 7 milijonov delavcev stavkujoče moglo podpirati. Kako bo stavka končala ni mogoče ze sedaj reči, ker je treba pomisliti da ye generalna stavka za Anglijo novost
Nabiranje dobrovoljcer za javna dela P" ziv vlade, da se priglasijo dobrovoljci za vr-sitev javnih del, je imel nepričakovan uspeh Vsako uro se prijavi do 400 dobrovoljcev. Londonska podzemna železnica že funkcionira. Tudi nekateri vlaki na glavnih linijah so mogli voziti. London je prenapolnjen s podeželskimi vozili, ki zelo ovirajo promet.
V	Manchestru in južnem tValesu stoji ves promet, tudi lokalni.
»British Gazette«, ki izhaja kot skupen list je v sredo prvič izšel v nakladi 750.000 izvodov. V is vejam situacijskem poročilu naglasa IM, da se pogajanja ne morejo pričeti, dokler traja stavka. Danes, da ne gre za boj nnetd kapitalom im delavstvom, temveč za boj metd parlamentom in delavsko strokovno organizacijo. V tem boju mora zmagati ‘parlament, ker ima vlada dovolj moči, da .svoje sklepe izvede. — Stavkujoči tipografi so skušali preprečiti izdajo »Britiish Gazette«, Far se jim .pa ni posrečilo.
Politi*«« Testi.
•= »Pašičeva zmaga — Jovanovičev poraz!«
Tako oznanja Jutro z debelimi črkatmi veselo vesi, da je bil Pašič izvoljen za predsednika radikalnega kluba. In to veselo oznanilo, naj bo seveda za mladinske vernike obenem tolažba, da ni več daleč čas, ko bo tudi .naša slovenska SDS znova mogla zatajiti svoje ime in svoj program — če (tega sploh §e kaj ima — in -preiti v Pašičevo radikalno stranko. Prav iz srca privoščimo »Jutru veselje hi vsem mladinskim vernikom nade na udeležbo v vladi, ker vemo, da -so vse te želje še mnogo prezgodnje, ker zaenkrat. še prav nič ne kaže na ispreimeimbo režima, o čemur se ‘bodo zlasti .v Ljubljani mladimi zelo kravalu prepričali. Kakor samo namreč izvedeli, so ljubljanskemu gerent-sketmi svetu že .odšteti dnevi slave in Skoraj dobimo le enega geremta, ki pa bo Vladni uradnik. In tako je tudi prav!
»Slobodne Nevine«, zagrebško glasilo bivše narodno socialistične stranke, daje lekcije -na vse St-raini in celo Ljubi Jovanoviču. Da bi pa kaj povedalo o fiuziji NSS s SDS, tega seveda nestori, ker se ne more povzpeti do tega, da bi delala čast svojemu imenu. Predlagamo zato, da se prekrste v »Neslobod-ne Novine«.
ar Vež ko prazen očitek. Slavno »Jun o pravi, da lcakor Pucelj v Celju, tako it ud i ni Korošec v Ljubljani povedal, kaj je njih stranka dosegla za svoje volilce. Prav ponižno vprašamo »Jutro- z oziram na ta velemoder očitek, kaj -pa je dosegel za svoje volilce g. dr. Žerjav? Vsaj je tudi že g. dr. Žerjav fes eno leto poslanec in ker ima za -sabo ves slovenski svetovni tisk je v neprimerno prijetnejšem položaju ko g- Pucelj. To tem bolj, iker je ,g. dr. Žerjav tudi v zelo dobrih odno-šajih z g. Bašičem, ki je vendar še vedno najbolj mogočen gospod v Jugoslaviji. Kaj je ‘torej g. dr. Žerjav dosegel? Čakamo na odgovor in z nami vred tudi vsi volilci. Samo bojimo se, da odgovora nikdar ne 'bomo doživeli. Ali se mar motimo?
—	Deinarša naše vlade v Sofiji, \sled znanega bombnega atentata v Strumiei je zavladalo po vsej Južni Srbiji velikansko ogorčenje. Na številnih in sijajno obiskanih shodih zahteva prebivalstvo brez razlike na stran karsko pripadnost, da naša’ vlada inajenergie-uejše nastopi proti bolgarskim četašem,"ki ne nehajo s svojimi zločinskimi terorističnimi akcijami. Protest prebivabiva ni bil brez uspeha in iz Beograda se poiroča, da namerava naša vlada ostro nastopiti v Sofiji ter zahtevati, da se našim organom prizna pravica, da zasledujejo četa.še tudi po bolgarskem ozemlju in da «e razpusti teroristična macedonska organizacija. — Tudi naše mnenje je, da je treba zahtevati razpust vseh 111:1-cedonskih bolgarskih .terorističnih organizacij, in to v prvi -vrsti že Vsled tega, da ne ibodo mogli brezvestni četaši s svojimi zločini vedno znova odpira!i stare rane ter tako onemogočiti prepotrebno zbližan,je med Srbi in Bolgari. Zakaj samo prenaravno je, da Srbi ne morejo biti za »bltžanje, dokler bolgarski četaši ne nehajo s poboji in ateniati.
=; Blok hrv at« k ih strank v Dalmaciji. Vse stranke so isvojo agitacijo za občinske volitve v glavnem dovršile. V Splitu se •vi1®* pogajanja med HSS, klerikalci in fedenv is^ za ustanovitev II rva takega bloka, dn J;1 način ne bi propadel pri volitvah i	._
hrvatski glas. Hrvatska pučka '3*rau.aj0 ge pa pra vi jena vstopiti v tak blok, I še federalistu.	jjgs	V	sredo
~ Seja poslaaskeKa (liskugria v tor-popoldne seJ* ^Uu. Razpravljalo ,«o
’ie o pola®«r ^huaokji in o razpoloženju v
1	,i' r»,»,rzilo se je, da ‘N. Niktc mi bil cel
čas°nič na seji, imedltenv ko so Ibili navzoči ,*“i ostali ministri in državni podsekretarji. Radič je govoril o politični Situaciji in o .potrobi nadaljevanja politike Sporazuma. Na-
gla‘ša.1 je, da ima vlada večino v isfcupšči'ni in da >se ije -to pokazalo 5. t. m., ko je za vlado glasovalo 190, proti pa 45 poslancev. Omenja razmere v klubu in pravi, da je treba) pozabiti 'v<5e sta.rp -prepire in se posvetiti delu. Nato se je prešlo Ik volitvi podpredsednika na mesto dr. Pemarja, ki je po-silal državni 'podsekretar. Za podpredsednika je .bil izvoljen Nikola Preka. Radič je govoril ‘tudi o občinskih volitvah v Dalmaciji. Določil je več poslancev, ki naj gredo v -Dalmacijo in talni kontrolirajo, kako se vrše volitve. Izbrani i so: Račan, Robič, Malčic, Kežm.an, Šibenik, Šalamun, Avgust Košutič. Radič ostane v Beogradu še dva dni, .potem pa se vrne v Zagreb.
= Ljuba Jovanovič na skrajni levici. Na setji skupščine se je vsedel Ljuba Jovanovič na skrajno levico. Takoj ;so ga obkolili številni poslanci, ki so ga prisrčno pozdravljali in se z njim raztovarjali. Opažalo se je, da občujejo Vsi z Ljubo Jovanovičem z velikim spoštovanjem.
= Grški kompromisni predlogi glede Soluna in železnice Gjevgjelija—Solun. Zunanjega ministra dr. Simčiča je obiskal grški poslanik in mai predložil načrt grške vlade glede ureditve železnice Gjevgjelija'—Solun in naše svobodne cone v Solunu. Po tem načrtu, ki obsega preko 300 na stroju pisanih strani pristaja grška vlada na to, da 'se svobodna cona Jugoslavije v Solunu razširi. Železnico Gjevgjelijai—Solun ,pa naj bi prevzela mešana uprava, ki bi bila sestavljena na polovico -iz grških im. jugotslovendkih članov. Predsednik uprave pa naj Ibi bil kak član nevtralne države, po' vsej priliki Švicar. Naša 'vlada ni dala ha grški predlog še nobenega odgovora, Itemiveč je poklicala v Beograd ravnatelja .naše solunske cone, da poda svoje mnenje.
—	Pred krizo nemške vlade. Nemška republikanska državna zastava (je črno, zlato, rdeče, dočim ‘je bila prejšnja monarhistična črno, belo, rdeča. ‘Predsednik republike je sedaj odredil, da ima <v tujim in pristaniških mestih biti rataofoežena poleg republikanske tudi ičrno-belo-rdeča zastava ,s čnio-zlato-r-de-čim emblemom. Demokrati pa ‘so se tej o<l-redlbi ‘Uiprli in zahtevali od vlade, da se sme razobešati samo republikanska zastava. Vlada pa »tej aahltevi ni odrekla in zato se pričakuje demisija vseh treh demokratskih in obeh 'ministrov centruima, ker je tudi centrum za republikamšfeo zastavo. Vsled tega ‘je demisija cele nemške vlade skoraj neizogibna-
KRATKE VESTI.
Angleški liberalci so sklenili, da bodo v sedanji rudarski krizi podpirali konservativno vlado.
Monarhistična propaganda je v zadnjem času na Poljskem zelo oživela. Po Varšavi so bili nalepljeni ‘monarhistični pJakait.i, ki 'jih je Občinstvo z zanimanjem čitalo.
Belgijski notranji minister je podal demb sijo, ker ni hotel finančni minister znižati nekega davka. Takega notranjega ‘ministra bi rabili tudi v Jugoslaviji.
Učiteljski vestnik.
Gospod urednik! Včeraj ste lepo povedali, kake napreduje Vaša novinarska organizacija, ker je neodvisna od vseh strank in je tudi ne skušate spraviti v odvisnost kake stranke. Žal je to pri učiteljskem stanu narobe. Učiteljski) organizacija se je dosedaj obešala vedno to na eno stranko in je s tem odbijala vse dmge stranke o<l .sebe. /Jato tudi učiteljstvo ni imelo ugled:) pravzaprav pri nobeni stranki Celo SI)S stranka, ki ji je učiteljstvo največ služilo je često pokazala, kako malo upošteva mnenje učiteljstva. Novinarji ste organizirani vsi enotno, tudi profesorji in učitelj) meščanskih šol so ‘organizirani vsi enotno m zaradi tega so vsi izven organizacije ravno tako dobri demokrati, radikali, soeijalisti itd. in jim tega nihče ne zameri. Le učiteljstvu ne puste te svobode gospodje samostojni demokratski ,,enerali in so upregli »Klub samostojno demokratskega učiteljstva in njegov odbor za svoje priganjače, ki deluje proti osamosvojitvi učiteljske organizacije od strankarskega vpliva. Na ta način je seveda še daleč čas, da bo učiteljstvo lahko zidalo svoje domove, kakor jih vi.
Kako je g. Jelenc leta 1969 ocenil ljubezen sam. demokratov do učiteljstva. Samostojno demokratski generali so posebno pokazali ljubezen do učiteljstva leta 1909. Učiteljstvo je moralo sklicati javen shod proti postopanju stranke napram stanu. Gospod Jelenc je govoril na tem shodu sledeče: »Sorijul,no demokratska stranka napreduj, tega ne more nihče tajiti. Slov. ljudska stranka je prišla na vrhunec moči, in sicer zaradi svojega neumoi-nega delovanja med ljudstvom. Narodno napredna stranka pa je na robu propada in sicer zaradi tega ker je v sle«! svojega breacie lia izgubila stike z ljudstvom m ker je P . puščala nasprotnikom l,oZ'‘T!" ’z!a pozict0' -
i"','"*......
cele stanove, kar *< J T() je stori)a nerodo.) stvoin v minulih «” učiteljstvom, ki smo bili napredna stranka Homištjeniki in ki smo n ij-njeni najzvesto^^j njene nazore (ne last-zvestejše za=, borjH w njene (ne lastne!) ide-nih!!iM tem shodu so rekli, da je učiteljska ie'o--nizaeija izstopila iz narodno napredne stranke in gospod Jelenc je proglasil, da se bo odslej organizacija poležala le za strokovne cilje.
Sami so se izdali! Dolgo so'tajili, da bi bila učiteljska organizacija strankarska ekspozitura SDS, a sedaj ne prikrivajo tudi tega več.
Klub samostojno demokratskih učiteljev« je izdal parolo, da raje razdvoji iu razbije organizacijo, kakor bi dopustil, da se osamosvoji od stranke SDS. S tem so priznali, da s*° organizacijo kot tako smatrali in tudi priznavajo, da jo hočejo spraviti nazaj pod stranko. Mi smo p.) prepričani, da bo trezno m .................11	m,-mikane t
sleče učiteljstvo pognalo tudi ^ vodilnih mest organizacije m bo o • s temi priganjači, ki delajo razdor v -očito SKo
do stanu.
Stev. 101.
NAROD-NI DiSiiiV'iIj?, i
Stran S.
* »Žr.niirt«.1	tiA
igju«*a.-»».afcJEsaJLAU.
Diuevrae vesti-
SREČNI ČEŠKOSLOVAŠKI KADILCI. j
Čeiški Bsti poročajo, da se ,bo v kratkem zelo izboljšal češkoslovaški tobak, ker je kupila čeSk-cfelovaSka monopolna uprava 1 anili-'jo-a 600.0C0 kilogramov dobrega .bosanskega in hercegovskega tobaka.
Istočasno, ko poročajo češkoslovaški listi, kako bodo češkoslovaški (kadilci v kratkem kadili dolbe,r jugoslovanski Itobalk, pa poročajo jugoslovanski listi, kako kade jugoslovanski kadilci vedno slabši in slaibši tabak.
Kmalu ibo (talko jugosl »venski kadilec po-‘iclben onemu popdtnikiu, ki je sredi jezera od želje umrl, zakaj 'toliko dobrega tobaka ‘je v Jugoslaviji, da ga gre na milijone kil v le ubogi jugolslovenski kadilec ne pri-de do njega. Zanj ostane le ‘slabo blago, ki S3 je treba doibro plaičaii.
Marna 'velja 'le za Južne pokrajine, da je uidi gleide kaje dokazana neenakost.
Mislimo, da 'bi vsaj npri dimu smeli bi’’ ea%^ra'vai.
~~ Savezu jugoslovanskih srednješolskih ''•Ifuženj sporočamo, da smo vedno priprav-n*™? “j6®'0''3 stremljenja -podpirati, da pa ne priobčevati naznanil, 'ki so -naim bila
'l)ar- papiraatPT 111
—	‘:	tG	krone
Znižana
se vzamejo iz prometa. Vo*nja, za turiste. Prometno mi-
I istih« dva’ dlli kasneje, ko -s-o bila v drugih
- vf, ^javljena.
7a 12	drobiž. Te dni pride v promet
Di;n lliklalstih komadov po 25 * krc
DiStltihrn	---------------
&H- jnnoi ^volilo članom planinskega družeč oseh Ti2'"122"10 vožnjo. Skuipine P®tlh. i . plačajo po)ovioo iposaimetani turisti
“% popiusia V ?“fr^ Hnčnih uradnikov v Subotici.
■ ubotici 8a-vriši fW> 23.1- m. kongres ban-c-M: fiiUnadnilkov- Kongres .bo razpravljal v prvi n^"u^anlu tesnefse organizacije banc-
~ DTžavni avtomobili. Ministrstvo javnih ‘- ^ Je reaerviralo v svojem novam ib-udizetu vriiv?4,00^000 Uin za v-zdržavanje in popra-
e arzavnih avtomobilov, kamionov, motor-3 v rn drugih -strojev za gradbene pottrelbe ‘e! aL”a®avo ‘kuriva i«n maže za ita- vozila, v.,.- Ai	J(lomat-i) delavci in njih zavaro-
'a-nje. okrožni urad za zavarovanje delavcev 1)8111 P°šilia sledeče ‘pojasnilo: ^. von o zavarovanju delavcev v §-.u 3. določa. da so obveznemu zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod (dokler mi Se uvedeno starostno in invalidno zavarovanje) zavezane tudi osebe, ki se bavijo z najemnim' delom v svoji lastni delavnici ali v svojem lastnem stanovamju po naročiliu ali na račun dragih oseb, ki se 'bavijo z obrtjo, 'trgovino ali industrijo to to Judi lakirat če nabavljajo surovine in pomožni materija] take osebe 'saime in ,Ul}ub temu, ako delajo -tupa-ta-m -tudi -na svoj lastni račun. Taki hišni (domači) delavci so večinoma čevljarji, krojači, šivilje, ki izdelujejo obleke, čevlje itd. .za razne vešje trgovine, tovarne itd. Delodajalci prijave takih °seb opuščajo in s tem kršijo predpise zako-
o zavarovanju delavcev. .Da odvrnejo od ?®be občutno Škodo, je v interesu podjetni-*°v, da zadoste prijavnim dolžnostim.
~ Obrtniško zborovanje v Ljubnem na Go-r°njskem. Obrtno društvo na Jesenicah bo Wredilo v nedeljo dne 9. maja s soudeležbo ®eh obrtnih organizacij radovljiškega sreza *i0t v Ljubno. Spored tega izleta je v glavnem sledeči: Ob 12. sestanek zastopnikov ol3rtni,h organizacij iz cele Gorenjske. Ob 1. uri sprejem gostov, ki pridejo z ljubljanskim vlakom, na kolodvora v Otočali, nato obrtniško zborovanje v 'Ljubnem, na katerem bo porogal zastevpnik zbornice za trgovino, -obrt »i industrijo .ter zastopnik ziv-eze obrtnih dru-sta «*	Zborovanje	bo pozdravil staro-
nio,ria v^^elbent Franchetti. To zboir-ovanje v,Manifestacija vsega gorenjskega ki ,hf ’vsled «esai naj ne bo obrtnih, virt>to«A *	v	nedeljo	v Ljubno. Zlasti
ta v	obrtnike,	da	se	izle-
tem solidarnost j udeleže in pokažejo s Zveza obrtnih z-adrut?6 v1StC-m obrtništvom. —
— Razpisana mesta du>)liani-IjniblijanSlke in mariborske obSf';nih 5<>1;lh nih večje število stalinilh učnih mest 'azpisa"
— Iz konzularne službe. AngleSkl' kral
R.J
_	..»«•«.*,	j-'*vvBk>v«»iuiv .vtio«vc repu-
oivke je imenoval za turškega ipodkonzula %
imenoval za podlkonmla na Cetinju dr.'jr ' ie Tetenham Smiltha; predsednik -turške ’	'
p	»	UH 1.111 ai\vc,u	UI1MI	Ul	\
eogirad-u Mutiir Ibrahim bey-a, za turškega kon- i? v ®kopl|ju pa Hairi bey:v. Vsi trije -_^'m »o gg dobili eksekvatur od naše vlade, bila usiim	v Londonu. — Te dni je
ska skupil ^ena v Londonu Ku-Klux-I(lan-P''iredila ohi',nTakoJ 1>» svoji ustanovitvi je stavo so nm-T r>0 'mestu' 1>rei1 angleško za-nica migg yvi •	^dečebel križ. Predsed-
Ol'sani-7on:- e ze izjavila, da je ustanovita ?li!lv'n,.c.i v *vrho vzdržavanja Čistosti an-'"^ke ve:re.
j Senzacija v roški luki Te dni je prista-' ' reški liniji ladija, ki je prepeljala ,150 va-sonov želeaa m -zagrebško veleitvrdko »Del-v1'. To bi ne ibil-o samo no sebi .prav nic (Udnega, ker prinaSajo ladije za omenjeno Ivrdko vsak teden železo, ki ga vozijo iz Porurja vlačilci .po Renu do .Rotterdama, kjer |»e naloži na oceanske parnike. Toda to spol ie poslal Wolfkcncern svoji jugoslovanski po-'inižiiici 1500 ton iz domače luke Ob Renu %ek'tno do Reke v rečnem ,parniku. Ne gle-H6na tehnični pomen tega dejs-lva je najden v J^1 nov način, 'kako transportirati blago svfv dneh po direktni ceneni vodni poti po ^>ih cenah do .par kilometrov pred Za-
' etika tatvina usnja. Že več let je opa-^loi, tov*rna usnja Frauz in 1'otofinik v , ................................
«qfc*Ajeira gradou, da ji izginja na zagoneten j0 raznovrstno usnje. Obvestila je polici-^ Kateri se pa ni posrečilo, da bi bila eru-fej. ^lorilce. I'e dni jih je izdal neki pijan-I- *• Ure za celo organizacijo tatov Dostei °!SC,b- Celokupna škoda zna-
* *ou.0lX) Din.
— Nov proces »č'aruga«. V Osijeku se je pričet te -dni .proces zoper -roparsko tolpo, ki ji je načeloval Jožo Gulin in ki je izvršila j v letih 1923—1925 v Slavoniji 23 roparskih uaipadov, en roparski umor in 15 tatvin. Obloženi so Jožo in Ivan Gulin, Tomo SzaJbo. Ju»e Čovič, Stipo Dogan in Ivan Nevestic, vsi gozdni delavci. K obravnavi je povabljenih 56 prič. Proces bo trajal 10 do. 12 dni. (Državni pravdni k predlaga za Joeo in Ivana Guli, la 'smrtno kazen, za čoliča dosnntno ječo, r\ vse dmge pa 201etno težko ječo.
— Svakinjo obglavil. Pred par dnevi se je vtihotapil zjutraj zarana v vasi Pakiiovci (srez D. Miholjar) kmet Bartol Zigmundič v sobo svCje .svalkinje Ane Korov ter ji od'se-Ikal miedtem, ko je bila slklonjena nad ročnim delom z ostro brušeno sekiro glavo. Motiv dejanja je meipojjasnjen. Morilec je bil are-itovan, vendar pa noče dati glede okoliščin, ki so ga privedle do zločina nobenih pojasnil. Poslali' ga bodo na opazovalni oddelek.
— Orožnik aretiral policijskega uradnika. Te dni se je pripetil v Beogradu za naše : zmere značilen slučaj. Okrog poldneva je opazil .službujoči žandar — njegovo i>m-e itak na zanima nikogar —, da gori v neki trgovini v Kneza Mihajlova ulici elelvtrična luč. Radoveden, zakaj to, je silil mož postave v lokal. Ker se mu .na njegovo .trkanje ni nw>-če odzval, je jel raobijati po vratih in ikrieii-ti tako, da se j-e zbrala pred -trgovino kmalu velika množica ©bBinstva. M-ed tem je prišel na lice mesta, tudi neki viSji policijski uradnik, 'ki je vprašal žandarja, zakaj razg.ra'!'. Žandar ga je nahrulil,- da .se v zadevo nima vtikati. Uradnik mu je pojasnil, kdo da je. Žandar je zarohnel nad njim, da naj se legitimira, Ker uradnik ni imel pri sebi drage legitimacije kot mesečni vozni listek cestne električne železnice, to žandairju ni zadostovalo: Snel je puško z rame, pomeril na uradnika ter zakričal: V imenu zakona, marš z menoj na policijo. Uradnik je moral hočeš — nočeš ubogati ter korakati tri korake pren zandarmom, ki je šel za njim s puško, namerjeno v njegov hrbet. Sledila jima je številna množica radovednežev. Seveda je bil aretovanec na policiji takoj izpuščen.
— Zopet Klagelantska afera v Franciji. Koi poročajo iz Bordeauxa, je izvrševat v Tar-besu neki izdelovatelj godal, ki je bil znan kot asket in 'svetnik, čudne vrste »zdravniško iprakso^. Njegove pacientlnje so bile ‘I^reklvseim tmlade de-kli-ce in gospe iz najbolj-f.i !,croR°v' ^flra.vil jih je z bičanjem in obkladki, namočenimi v Ifuršiko vodo. iPobožni mož ipa ni bičal, kot se zdi -samo bolnil dam, temveč tudi zdrave, če imu je prišlo na misel. Kajti te dni je pretepel -neko damo. katere nečak je bil bolan tako močno, da je -slaparijo ovadila policiji. To svojo pacienti* njo je odrl mož, ki si je pridobil s svojimi kurami precejšnjo premoženje, za 25.00U frankov. V njegovi hiši je našla policija 7-letno bolno deklico, ki -jo je trpinčil na nečloveški način. Čudodelni izdravniik je trdil, da je obsedena deklica od hudiča, Hči ga mora izgnati s tem, da ga .peče z ognjem. Domneva se, da bo (razkrita preiskava tega slučaja še draga iznenadenja.
— Nova knjiga. V zalogi dražbe sv. Mohorja v Prevaljah je -pravkar izšel nemško-slovenski del obrtne, trgovske, tovarniške in železniške terminologije, ki ga je zibral profesor Henrik Podkrajšek. Knjiga obsega 17 tiskovnih -pol in stane "samo GO Din. Naprednim obrtnikom in trgovcem, ki jim mara biti do tega, da se ustno in pismeno izražajo z leipo slovensko besedo, priporočamo to knjigo najtopleje.
Damam na (prehodih
l>i proporočali, da si ogledajo mimogrede krasne vzorce blaga za damske plašče, kostume, dalje najlepše svilene podlage in da se prepričajo o najnižjili cenah pri tvrdki
Drago Schu/ab, Ljubljana.
— Veselica podružnice UJNŽ v Borovnici
se vrši v nedeljo, dne 9. maja ob It), uri popoldne v Sokolskem domin v Borovnici. (Na program« je ples in prosta zabava. Sodelujejo .tudi pevci-železničarji iz Ljubljane. Za-čet-ek ob IG. uri. Vstopnina 7 'Din za osebo, veseli Borovničani vabijo vse prijatelje lepe borovniške okolice prav prijaano na pri-' editev \- Sokokskem domu ter jik zagotavljajo, da bodo v njih dru,bi uživali priznano gostolpbnost Borovničanov in se prijetno zabavali ob avdkih godbe in -ubranega pet-ja tria domači za'bavni	V1-	111 reti rt v eni
»dt>01\	.	rp •	•	i
— Dofruvdajitovtt siuola. Jajnik niad|ar-skegfi aviomobilaoga kluba Caako je poneveril 750 milijonov madjarskih kron in pobegnil v avtomobilu. Drugi dan so ga našli v nekem jarku v bližini Budimpešte. Avtomobil, v katerem se je Czako vozil, se je bil prevrnil. Cžaiko je zadobil tako težke poškodbe, da ga niso mogli niti zaslišati.
— Velikanski požar v genovski luki. V nekem velikem skladišču v genovski luki je izbruhnil te dni -požar, 'ki je zavzel v kratkem času 'kalastirotalne dimenzije. Zgorele so velike množine bombaža. Škoda presega t milijon lir.
1— Zadnja pot Jerneja pl. Andrejke-Livno-gradskega. Včeraj ob 9. uri se je vršil prevoz zemskih .ostankov pokojnega podpolkovnika Jerneja pl. Andrejke-Livnogradskega. Pred stanovanjem pokojnika so naložili krsto na mestni pogrebni avto. Po končanem blagoslavljanju je oddala četa vojakov častno sal-vo, godba dravsike divizijske oblasti je zaigrala žsdostinko, nakar se je avlo odpeljal v Ro-
ve, kjer so položili truplo v rodbinsko grobnico. Pogrebni svečanosti so prisostvovali med drugim veliki župan, general Živko vic. v 'stopniki raznih korporacij in številni oti-cirji.
1— Ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega' udruženja si; je na rednem občnem /.boru dne 5*t. m. izvolila naslednji odbor: •Predsednik: Stanko Virant (i-Sl-oveniski Narod«); .podpredsednika Viktor (Jenčič (-Slovenec«) in Božidar Borko (»Tabor , Alariibor); tajnik: Fran Puc (»Jutro;); blagajnik : Josip Dolanc (»Jutro ); odbornici: Josip Zupančič (»Slovenski Nared:.). Stiino Kosovel (»Jutro«), Filip Omladič (»Jutro«) in Udo K a sp er (.Vtarbu-rger Zeitung«, Maribor). — Nadzorstvo:	Ante
Beg .(Ljubljana), Aleksander Železnikar (»Narodni Dnevnik«) .in Robert P o -h ar (Maribor). — Razsodišče: Rasto Pusto« lem š ek (»Jutro«), Fran Terseglav (»Slovenec«) in Rudolf Golouh ( Delavska politika ). — Naslov sekcije je: Ljubljana, Knaflova ulica 5/1.
I— Ker se pogosto dogaja, da*o,bčinstvo — zlasti podeželsko — ne loči Ljubljanske posojilnice od Mestne hranilnice ljubljanske, smatramo za svojo dolžnost, priobčili sledeče pojasnilo: Mestna hranilnica ljubljanska in Ljubljanska posojilnica sta dva povsem različna, drug od drugega popolnoma ločena denarna zavoda. Mestna hranilnica ljubljanska je regulativna občinska hranilnica, za katero jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojm premoženjem in z vso davčno molčjo. Svoje uradne prostore ima edino v svoji palači v Prešernovi (prej Slonovi) ulici štev. 3. Ljubljanska posojilnica pa, ki ima svoje uradne prostore na Mestnem trgu š-.. t>, je zadruga *z omejeno zavez.o in nima z Mestno hranilnico ljubljansko nobenih poslovnih stikov in tudi ne uživa jamstva 'mestne Oibeine ljubljanske. — Uprava Mestne hranilnice ljubljanske.
— Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani vabi vse svoje člane in vse ostale državne uslužbence, posebej še (tudi njihove cenjene dame na informativni zadružni sestanek, katerega sklicuje na dan il. maja ob '20. uri v salonu gostilne »pri Mraku« na Rimski cesti v Ljubljani. Poročalo se 'bo o delovanju zadruge in vseh dragih aktualnih vprašanjih, zato je v interesu vseh, da se sestanka udeleže. — Upravni odbor.
1— Seja belokranjskega odbora za planinska dom na Mirni Gori se vrši, danes v petek ob 5. uri popoldne v muzeju. Vabijo se vsi v Ljubljani bivajoči Belokranjci iji odborniki.
1— Rodoljubi ljubljanski in okoliški! Ne zabite svoje narodne dolžnosti! V nedeljo 9. maja vsi na »Jurjevanje«! Za zabavo in razvedrilo je sijajno preskrbljeno. Za lačne in .žejne želodce vsega dovolj. Odiralo se ne bo nikogar. Torej, v nedeljo vsi na girad! —• Šentpetarska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
1— Podoficirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto, dne 8. maja t. 1. v veliki dvorani Mestnega doma zabavni večer s plesom in šaljivo pošlo. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi, da se tega zabavnega večera v čim večjem številu udeleži. Začetek točno ob 20. uri zvečer. Vstopnina prosta, posebna vabila se ne razpošiljajo.
1— »Bajtar«, registrovana stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev Ljubljana, sklicuje sestanek vseh članov v restavraciji »Miklič« i>oleg glavnega kolodvora na dan 13. t. m. ob 9. uri. Sestanek je obvezen za člane, ki so kupili parcele.
Maribor.
— Prijave za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah in učiteljiščih Mariborske oblasti. Izprašani absolventi filozofske fakultete, ki nameravajo vstopiti v .učiteljsko službo na srednjih šolali, oziroma učiteljiščih mariborske oblasti, naj se prijavijo pismeno pri velikem županu mariborske oblasti najpozneje do 20. maja 1926. V prijavi naj navede kandadat stroko, iz katere je izprašam.
m— Usposobljciiosfni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru so se končali dne 3. maja t. 1. Izprašanih je bilo 4» kandidatov (-inj), ki so vsi napravili izpit. Odlika ^ev. bi!? . P.ripoznana samo eni kandidatinji-učiteljici in to gdč. Staši Poljanec, učiteljici na mescanski šoli v Ormožu, hčerki prosvetnega inšpektorja dr. Leopolda Poljanca.
111 Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru obvešča vse vajence in vajenke, ki se nameravajo udeležiti razstave vajenskih del, da pridejo v nedeljo 9. majnika ob 9.30 dopoldne v real&io -telovadnico v Krekovo ulico, kjer se bo razpravljalo o razvrstitvi razstavnih »del- Vsak vajenec naj prinese nekaj napisane dimenzije (dolžina, višina in širina) predmetov, katere namerava razstaviti. — V četrtek, dne 6. majnika ob ‘20. uri se je vršil sestanek načelnikov, na katerem se je določila komisija za ocenjevanje razstavnih predmetov.
m Deca osnovne šole Ruše pri Mariboru si je v torek dne 4. t. m. pod vodstvom p. n. učiteljstva ogledala meslo Maribor. Hvalevredna misel!
mi la. il*>nr . t druženja jugoslovanskih narod-i železničarjev pokrajinske organizacije Ljubljana.
V soboto dne 1. maja se je vršil v zbornični dvorani Mestnega magistrata delegatski zbor L druženja jugoslovanskih narodnih železničarjev. Navzočih je bilo 72 delegatov, ki so zastopali 3571 članov. Društvo šteje 27 podružnic, med katerimi je najmočnejša mariborska, ki šteje nad 1000 članov. Iz poročil predsednika, blagajnika in nadzornega odbora je bilo razvidno da organizacija vsestransko napreduje. Po izrednem občnem zboru je organizacija utrdila vse podružnice, pridobila na članstvu in je taktika vodstva usmerjena po želji in zahtevi članstva.
\ nedeljo dopoldne se je vršila redna letna skupščina Pokrajinske organizacije UJNZ. Poleg delgatov podružnic so bili navzoči ludi zastopniki ». Grgurič Drago. Goljat Ignac in SchleiHer Hinko za Pokrajinsko -organizacijo
Sarajevo, g. Legan in Praznik za Pokrajinsko organizacijo Zagreb, g. Zekič za Pokrajinsko organizacijo Beograd in g. Raka Milosavljevič za Centralni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev, ki so poročali o svo-jem delovanju in izrazili Pokrajinski organizaciji Ljubljana kot ustvariteljici enotne organizacije UJNŽ priznanje in soglašali z njenim delom.
Iz poročil je bilo razvidno, da je Udruženje intenzivno delovalo na popravi in uveljavljenju pravilnikov ter rešitvi mnogih princi pi-jelnih in osebnih perečih vprašanj. Udruže-nje je predložilo ministra za promet tudi pro-lipredlcge k osnutku novega zakona za prometno osobje, v katerih je odločno obsodilo mnenje komisije-, ki je izdelovala novi osnu-iek. (Osnutek novega zakona .in mnenje komisije, ki ga je izdelala — iz česar je razvidno, da se pripravlja n.c v zakon tudi za javne nameščence — je udruženje izdalo v posebni tiskani knjigi.) Na občnem zboru se je kon-statiralo, da železniška uprava ne uvažuje zakonitih predpisov in da se pritožbe osobja proti nepravilni prevedbi pri Državnem svetu ne rešujejo v smislu stečenih zakonskih sporov, čeravno- doprinese tožitelj opravičene dokaze za svojo pritožbo. Obsodilo se je napačno tolmačenje raznih členov zakona, a posebno še onih ki odvzemajo osebju vštetje vojnih let in vštetje službene dobe od 18. do 21. leta starosti. Občni zbor je sprejel resolucijo, ki odločno zahteva od državne uprave, da zadosti upravičenim težnjam železniškega osebja v oni meri, -kakor to zahtevajo dejanski službeni interesi in življenski obstanek osobja. Resolucija zahteva:
1. Nujno izplačilo razlike na plači in mezdah vsemu nastavljenemu in nenastavljenemu osobju od 31. X. 1923 do 1. IV. 1924, oziroma od dneva dejanske prevedbe na urnine;
2. da se takoj izda novi pravilnik za pomožno osobje in delavce z uvedbo obveznega starostnega zavarovanja;
3. da se takoj izdajo pravilniki: o postranskih pristojbinah, o službeni obleki in o brezplačnih in znižanih vožnjah; pravilniki naj se izdajo v smislu konkretnih predlogov ki jili je predložilo naše Udruženje ministrstvu za promet;
4. kronskim staroupokojencem, kakor tudi onim, ki so bili upokojeni pred uveljavljenjem sedanjega zakona naj se priznajo pokojnine na podlagi sedanjega zakona; priznajo naj se miloščine na podlagi eksistenčnega minimuma vsem dolgoletnim železničarjem, ki niso bili člani pokojninskih ali proviziijskih fondov;
5. Sedaj veljaven zakon naj se v polni meri upošteva od vseh upravno-administrativnih mest v področju ministrstva za promet in naj se ne kratijo osobju z zakonom zagarantiraue pravice; sem spada zasedba izpraznjenih mest, premeščenja po službeni potrebi ali na lastno prošnjo, kakor tudi napredovanje v osnovnih in položajnih plačah;
6. Brezpogojno se mora uvesti popolna depolitizacija in decentralizacija vseh prometnih ustanov; odpravi naj se položajni sistem po konkretnem predlogu UJNŽ;
7. \ bolniški blagajni državnega prometnega osobja naj se napravi red, krivce kaznuje; država na.j plača dolžne prispevke po zafkonu, zalkar naj zasigura naknadne kredite. Zahteva se od železniške uprave moralno in mate-rijalno odgovornost za vse posledice dosedanjega gospodarstva in povračilo bolniški blagajni nastale škode;
8. Omogoči naj se železničarjem praznovanje 1. maja;
9. Pri prevedbi na sedanji zakon storjene krivice naj se popravijo; odpravi naj se čl. 127 v finančnem zakonu za leto 1926-27, ki jemlje železniškemu osobju zagatantirane pravice vzlič prineipijelnim rešitvam Državnega sveta. Osobje najodločnejše protestira proti izigravanju zakona in zapostavljanju osobja in izjavlja, da se slovenski železničarji nikdar ne bodo strinjali z določbo člena 127 in da bodo branili svoje-pravice do skrajnosti, vsled posebnih krajevnih prilik je neobhodno potrebno opustiti III. draginjski razred; v novem proračunu so predvideni za nenastavljeno osobje nezadostni krediti. Resolucija zahteva končno od ministrstva za promet, da potom posebnega predloga izposluje potrebne naknadne kredite, da se zagotovi redno obratovanje železnice in zadosti gospodarskih potrebam naroda.
Občili zbor protestira proti sedanji praksi Kaznovanja; v očigled slabemu gmotnemu stanju osobja je to kaznovanje prekruto in ne more roditi koristi, ampak s:tmo popolno des-orgamzacijo železniške službe.
10. občni zbor pooblašča novi PO za even-tnetno spremembo pravil pri polnem varovanju strogo nepolitičnega narodno stanovskega značaja našega društva; pooblašča se PO da sprejme predlog Centralnega odbora Udruže-
I nja jugoslovanskih narodnih železničarjev za
‘1™	državo. Ob^bo
/aeka dosedanjemu Centralnemu vodstvu ' 1	*'	njegovo delo zahvalo in 1)(>lno yi
»•panje in. *e mu slavij« v dolžnost, dK vsemi
•4' ljeSVahi1 ;v-edsiV! <leh> za uresničenje
M eni n zahtev za zeleznicarje in da nriora
»r'................
č-u-^v!!' f°r r/iV;a tudi še ostalo žeiezni-nomm-A l ,1",N	organizacijo in pri-
.J ,h em v borbi za dosesjo pravic železničarjev.
Prosveta.
RUPERTOAR narodnega GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek. 7. maja: Idiot . Red K.
Pobota, 8. maja; Proslava Ivana Cankarja.
Izven.
Nedelja, 9. maja: »Druga mladost*. Izven. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto.
Koncert češke filharmonije se bo vršil v ponedeljek, 10. maja ob osmi uri zvečer, ne pa ob pol 9. uri kakor smo doslej mislili. Spre-
.	i	.te	~J.	jnOHSia
mamba je potrebna radi tegir, ker se koncertirati odpeljejo takoj po koncertu. Sedeži za ta koncert so popolnoma razprodani, stojišč pa je še nekaj na razpolago.
Pevski z ti er Glasbene Matice priredi v sredo dne 12. t. m. ob 20. uri v stranski dvorani restavracije Ljubljanski dvor spominski večer ob 30-letndei Matičnih dunajskih koncertov in prijateljski večer v počastitev sedanjih častnih članov pevskega zbora. Na ta sestanek, ki se bo vršil v zaključeni Matični družbi vljudno vabimo vse one pevke in pevce, ki so sodelovali pri dunajskih koncertih, vde-iežence naših jubilejnih koncertov 1922 in vse sedanje člane in članice pevsfeea zbora. — Odbor.
»Druga mladost.« V nedeljo, 9. t. ni. se ponovi zadnjikrat v sezoni ob znižanih cenah zabavna komedija »Drug« mladost?. V ponedeljek ostane gledališče zaprto. Cankarjeva' proslava, ki je bila projektirana z.a ta večer, se preloži na sredo 12. t. m. Igrala se bo drama ..Jakob Ruda«. Vstopnice za to slavnostno predstavo se lahko rezervirajo vsak dan pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
»Idiot« V petek, dne 7. t. m. se ponovi za abonement E Dostojevskega roman Idiot . ki spada med najboljše vprizoritve naše drame. Preostale vstopnice se dobe pri dnevni
blagajni v opernem gledališču in zvečer v dramskem gledališču.
Šport.
Slavnostni občni zbor S. K. Ilirija. V nedeljo dne 9. maja otvori SK Ilirija ob 10. uri v mestni sejni dvorani s slavnostnim občnim zborom svoje jubilejne prireditve, ki naj. pokažejo naši javnosti napredek in uspehe našega prvaka. Slučaj pač hoče, da je 9. maja točno 15 let, ko je bila Ilirija ustanovljena kot prvi slovenski športni klub in dolžnost naše javnosti, zlasti- Ljubljančanov je, da s svojo polnoštevilno navzočnostjo na občnem zboru in vseh prireditvah dokumentirajo ljubezen za svoj mestni klub.
Preiskava proti Koffu. Pri ameriški atletski oblasti se je uvedla uradna preiskava proti Charles Koffu radi kršitve amaterskega paragrafa, češ da je nekoč zahteval za start 700, drugič pa SCO dolarjev kot odškodnino za potne stroške. Pričakujejo pa, da se bo Koff lahko opravičil in dokazal, da je ovadba, kakor že tolikokrat (proti Nurmiju) samo manever nevoščljivih prirediteljev, ki niso mogli pridobiti Koffa za svoje športne mitinge.
V	Parizu sta se srečala pri klubskih tenis-iiiojstrstvili L a c os t e in B o r o t r a. Lacoste
je z lahkoto porazil Borolro1. ki je bil v zelo slabi formi.
V	Rimu zelo uspešno nastopata pri teiiis-(e lunah Suzana Leuglen in Brugnon, tako v ringlu kakor v mixed. Brugnon je lahko porazil Serventija 6:1, 6:2 in Uaclinija 6 : 4, 6 : 4. Lenglen je izjavila, da ne gre v Ameriko kljub številnim ponudbam, ker ne gre v taikio državo, kjer se norčujejo iz njenega nervoznega temperamenta.
Slavni angleški letaleo-Alan Cobham namerava poleteti tekom 14 dni iz Anglije v Avstralijo. Rabil bo aeroplan tipa Dahavilland. s katerim je svoječasno napravil polet iz Anglije v Captovvn.
Angleško mojstrstvo v teku na lit'milj (16.(190 m) je dobil Harper v prav dobrem casu 58 :23.6; drugi je bil Coulson, tretji Cra\yiey. V hoji na 7 milj (11.263 m) je zmagal Ooodvvin v 53 : 56.
Italijanska boksarja Trattini iu Bernasconi sia brez sledu izginila iz Buenos Airesa, potem ko sta prejela predujem v znesku 3000 pesos.
Nov avtomobilski svetovni rekord. — Pred kratkim je postavil znani angleški dirkač J. (>. Pany ihomas na avto dirkališču v Pondi-ne-tuinds nov svetovni rekord. S svojini na poseben način zgrajenim avtomobilom »Babs« jp dosegel na uro hitrost 172.3 angl. milj. Ven-
dar se mu je z ozirom na pravila mednarodnega avtomobilskega kluba priznala samo hitrost 169 milj na uro, t. j. 271 km. Ihomas je izjavil, da upa pri prihodnjem poskusu ta rekord še prekositi.
Ko-
LJUBLJANSKA BORZA.
Četrtek, dne 6. maja 1926.
Vrednote: Merkantilna banka, čevje, den. 100, bi. 102, zaklj, 102.
BORZE.
Zagreb, 6. maja. Devize: Newyork ček 56.5—56.8, London izplačilo 274.7—275.9. Praga 167.75—168.72, Curili 1095.5-1C99.5. ček isto, Dunaj 800.5—804.5, Berlin 1350.25 c!o 1354.25, Milan izplačilo 226.8—228, ček 226.8—228.
Curih, 6. maja. Beograd 9.11, Ne\vyork 516.50, London 25.065, Berlin 123, Pariz 16.12, Praga 15.2875, Milan 20.725, Bukarešta 1.475. Dunaj 72.90, Sofija 3.7123, Budimpešta 0.007227.
X Mednarodna razstava motorjev. V Londonu se vrši od 21. do 30. oktobra 1926 mednarodna razstava motorjev. Za informacije je vprašati: Society of Motor Manufacturers and Traders, Ltd. 83, Pall Mali, London S. W. 1.
jack London:
Morski vrag.
Osemnajst sto,« je računal. »To je stoinpetdeset na mesec. Veste, gcspica Brewster, na našem Duhu ni nič malenkostnega. Zato si mislite, da boste ves čas, ko ostanete pri nas, vlekli plačo.«
Ničesar ni odgovorila. Bila je še vse premalo vajena muhavosti kapitana, da bi jih mogla ravnodušno vzeti.
-Pozabil sem vprašati,« je nadaljeval uljudno, >kakšen je vaš posel. Kakšne udobnosti delate? Kakšne orodje in tvarino potrebujete?«
»Papir in črnile,« je odgovorila smeje. I11, ej, tudi pisalni stroj.«
Vi ste Maud Rre\vster,< sem dejal počasi in z neko gotovostjo, kakor da bi jo bil obsodil zločina.
Njene oči sc radovedno šinile proti mojim. Kako me pa poznate?«
»Vam ni Ii tako ime?« sem baral.
Prikimaje je priznala. Sedaj je bila vrsta na Welfu Larsenu, da je bil v zadregi. Njeno ime in njegov čar ni pomenil njemu nič. Bil sem ponosen, da je pomenilo nekaj meni in prvikrat v dolgem času sem se prepričano zavedel, da sem bil več kot on.
»Spominjam se, da sem nekoč napisal oceno majhne knjižice1 — —« sem se oglasil malomarno, ko mi je prestrigla besedo.
Vi, r je vzkliknila. »Vi ste «
In s široko odprtimi začudenimi 001111 je strmela vame.
V edgovc r se: 11 ji prikimal.
■Humphrey Van Weyden,« je končala; nato pa je pomiijena vzdihnila in je rekla, ne da bi se zavedala da je pri tem vzdihljeju pogledala Wo-lfa Larsena: Tako sem vesela.«
»Spominjam se ccene,« je hitro nadaljevala, ko se je zavedla, kako neredna je bila njena opazka, tiste preveč, preveč laskave ocene.«
»Nikakor ne, sem pogumno zanikal. »S tem za-
»Nikakor ne, som pogumno zanikal. »S tem zopr-vate moji trezni razsodnosti in omalovažujete moja pravila in načela. Povrh tega so bili vsi sokritiki istega mnenja kot jaz. Mar ni Lang prišteval vaš Poljub« med štiri najboljše sonete v angleški književnosti, katere so spesnile ženske?«
Ampak vi ste dejali, da sem ameriška Mrs. Mey-
nell!
-Mar ni res?« sem vprašal.
Ne, to pa ne,« je odgovorila. Bila sem užaljena.«
Neznano moramo meriti samo z znanim,« sem odvrnil na najboljši akademski način. »Kot kritik sem vas moral ugotoviti in nekam postaviti. Sedaj ste sami pcstaLi merilo. Na moji polici je sedem vaših drobnih zvezkov; poleg tega dva debelejšna zvezka
esejev, ki povsem dosegajo višino vaših verzov — oprostite moje besede. Ni več daleč čas, ko se na Angleškem pojavi kak neznan duh in kritiki ga bodo nazvali: angleška Maud Brevvster.«
»Jako prijazni ste, o tem sem prepričana,«: je zamrmrala; in ista konvencionalnost njenega glasu i» njenih besedi, pa množica misli in. spominov na 11 ek-danje življenje na drugi strani sveta, ki jih je vzbudila, me je globoko prešinila, a navdala s skelečim domotožjem.
»In vi ste Maud Brewster,« sem dejal slovesno iU zrl preko mize vanjo.
»Vi pa Humphrey Van Veyden,« je rekla in me pogledala enako slovesno in spoštljivo. »Kako nenavadno! Tega ne razumem. Pa vendar ne dobimo kake divje romantiške povesti izpod vašega treznega peresa.«
»Nikakor ne, ne nabiram snovi, vas zagotavljam,« je bil mej odgovor. Nimam niti zmožnosti niti nagnjenja do povesti.«
Povejte mi, kako je to, da ste vedno zakopani
v vašo Kalifornijo?« je nato vprašala. »To ni bilo lepo od vas. Mi z vzhodnih krajev smo vas tako malokdaj videli — premalekdaj, v resnici, smo videli vas, drugo glavo ameriške književnosti.«
Priklonil sem se in. odklonil poklon. »Nekoč bi J se bil skoraj srečal z vami v Filadelfiji — imeli ste; predavanje o Brovvuingu, saj vestem A moj vlak je imel štiriurno zamudo.«
O
99
r
tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana,
nudi
naj tiri ej Si in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
o
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično In hipije nično najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Ptoamai IJublJana, Dntq)ska očala It. la, II. n«d»tropje,
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinovi
znamke
Gritzner, Adler, Phonix
Blizu Prešernovega za dom, obrt in industrijo. Pouk brez-spomenika za vodo. P>“«en ugodni plačilni pogoji - Tudi v	na	obroke.	-	Večletna	garancija.
]osip Peteline, Ljubljana
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIED'
Narodnega
prodaja
makulaturni
papir
Din
Ši. ad. 6522/25.
ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski ponovno razpisuje oddajo slikarskih del pri zgradbi VII. mestne stanovanjske hiše za Bežigradom.
Tozadevna pojasnila je dobiti v mestnem gradbenem uradu do 10. maja 1926.
* Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. aprila 1926.
Oglašujte v „Narodem Dnevniku1'!
Mali oglasi
7.a vsako besedo' se plača 50 par, zn debelo tiskano pa Din 1*—.
Prodasta se
2	mahalasti palmi (Fiicher-palme), stari p0 15 let. — j Naslov v upravi.
Na dobro
in ceno dom a P o opoldansko hrano se sprejme več gospodov in gospodičen. Nasilov v upravi lista.
Otomane
najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800 — 1000 Din, rnodrori iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6-____
50.000 Din
in vet
lelnih dohodkov z lahkoto zaslužiti se nudi vsakomur. Ponudbe z znamko Din 1— na M. PIRC, Ljubljana I., poštno ležeče.
koks-Čebin
Ufolfova 1/11. - Telef. 56.
Proda se
posestvo s hišo in nekaj zemljšča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Pitim&n.
Postranski zaslužek
primerno za vsakogar- "J Pojatnila proti zna»,*ie. dinarja. Propagand®8 7
Ulatnna družba t "l Ljubljana, Selenbur«»va ulica 7/11-	____
TOG. uro. D. D. Tiska knflflre, pravila« cenilce, račune, PL«, lepake, broSure. posetnice tat IsvrSuJe vsakovrstne trgovske kakor tudi vseoruH uradne tiskovine. ----- Lastna knJiaoveam!ca-
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL.13* " TELEFON 552
IadajatalJ 1» odgovora! Brodnik ALJtKSANDH* MJLEZN1KAE - Z» thluni« >Mertnw< v Lj&Mfcal Andrej Ser«.