KATOLJŠK CKRKVEN LIST.
Dante» izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ¿etert Jera 1 gld. 30 kr v askarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl.; ako zaaene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tedaj XXXIV.
V Ljubljani, 28. vinotoka 1881.
List 43.
Glas iz vic.
Oh, pogreznjeni v to jamo, Kjer čisteči se gorimo, Si pomagati ne znamo; Toraj gori k vam kričimo: Živi! čujte mertvih glas, In usmilite se nas!
Ko smo s smertjo se borili, Ste pri postelji nam stali, Britke solze ste točili, Kri bi za nas bili dali; Cujte tudi mertvih glas, In usmilite se nas!
Da za vice smo zoreli, Tudi vi ste bili krivi, Ko med vami smo živeli; Toraj ste dolžniki, živi! Zdaj uslišite naš glas, In usmilite se nas!
Jezus! kako silno peče Strašni ogenj ta čisteči; Kdo popiše, kdo izreče, Kaj terpimo tu goreči: Oh, terpinov čujte glas, In usmilite se nas!
Naj bolj grozne dela vice, Notri daljša ure v leta, Ker ne zremo Bogu v lice, Kar je želja vseh prevneta: Oh, ljubečih čujte glas, In usmilite se nas!
Maše, križev pot, molitve, Post, odpustki, dobra dela So za nas vervi rešitve, Nas potegnejo iz žrela: Cujte toraj vjetih glas, In usmilite se nas!
Kar vi dobrih del storite In nam pošljete v darilo, Voda so, ki z njo kropite Duše žgane nam nemilo: Čujte duš gorečih glas, In usmilite se nas!
Vode v vice napeljajte, Da si ogenj z njo gasimo, Verv rešitve nam podajte, Da se ječe oprostimo: Cujte žganih vjetih glas, In usmilite se nas!
Enkrat bote vi goreli, Mi se v Bogu veselili, Bote grozo vic terpeli, Milo, milo nas prosili: Če usmilite se nas, Bomo mi takrat se vas.
Sursum.
Oblast hnloliihe Cerkve.
(Dalje.)
Jezus je apostolom izročil oblast zapovedi dajati, rekoč: „Karkoli bodete zvezali na zemlji, bode zvezano tudi v nebesih; a karkoli razvežete na zemlji, bode razvezano tudi v nebesih." (Mat. 18, 18.) Z besedama „zvezati" in „razvezati" ne razumeva se le oblast odpuščati in priderževati grehe pa kazni, marveč razodevate tudi oblast čez človekovo ravnanje v obče, ker Zveličar pravi „karkoli" itd., to je, bodi si, da človeka sodite z obzirom na njegovo dušo ali telo, ali pa oboje. Sej je še pred svojim vnebohodom apostolom rekel: „Učite ljudi spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal." (Mat. 28, 20.) No, kdor bi se njihovim naredbam ustavljal, kdor bi njihovih zapovedi ne hotel spolnovati, takega človeka morajo kaznovati. Kristus namreč pravi, da je naša dolžnost grešnika posvariti, najpervo le med štirimi očmi; ko bi nič ne zaalo, moraš to storiti pred pričami; če še sedaj ostane okornega serca, „povej Cerkvi; ako pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor
nevernik in očiten grešnik". (Mat 18, 17.) Kakor so se namreč judje ogibali nevernika in cestninarja, ki je veljal za očitnega grešnika, tako Be kristjani naj ogibajo nespokornega sobrata, kteri bi se ne hotel ravnati po cerkvenih naredbah. Cerkev toraj ima pravico, da svoje ude svari pred nevbogljivci, da nepokorneže izključuje iz cerkvene družb**, svoje gnjile ude izobčuje, to pa za tega voljo, da bi od jedne strani kaznovanec sprevidel svojo hudobijo, jo obžaloval ter se spreobernil, od druge straui pa, da vsaj pravičnike obvaruje na stezi zveli-čanja, ker jim brani pajdaštvo s terdovratnežem, sej gnjilo jabelko veliko zdravih pokvari in spridi. — Naj visi oblast glede vladanja Cerkve je Zveličar izročil Petru 'Mat 16, 19), ter ga postavil kot naj višega po-stavodajavca in sodnika, kot pastirja (Jan. 21, 15) ovac in jagnjet Jezusovih, ki (Jan. 10, 16) želi, da bi bil samo jeden pastir in le jedna ovčarnica, zato je pri zadnji večerji molil: Oče! daj, „da bodo vsi eno,... da b<do tudi oni v nama euo,... da bodo združeni veno". (Jan. 17, 21.) '
Iz rečenega spoznamo, da je Cerkev v osebi apostolov od svojega vstanovitelja dobila pastirsko ali vladarsko oblast, to je, Cerkev je Kristus pooblastil, da zamore vernike vladati, to je, zapovedovati iu kaznovati.
Apostoli so veljali kot pastirji in vladarji vernikov. Oni niso le učili in ljudi posvečevali, temuč so tudi od vernikov zahtevali, da njihove naredbe spolnujejo. Zato je n. pr. sv. Pavel svojega učenca Timoteja poslal Ko« rinčanom, naj jih uči spolnovati apostolove ukaze ter 7 .hteva, da verniki svoje voditelje imajo „kot službe-nike Kristusove in delivco skrivnosti Božjih". (1. Kor. 4. 1. 17.) — Apostoli dajali so zapovedi. V ta namen so se n. pr. zbrali v Jeruzalemu ter odločili, da kristjanov ne veže neka stara judovska šc^a (Act. 15, 28); oni so toraj storili sklep, ki veže vso Cerkev, vse kristjane, zahtevali so, naj se verniki ravnajo po njihovi razsodbi. Tako je, postavim, sv. Pavel občini v Korintu marsikaj naložil, a to je storil kot postavodujalec, ker sv. Pavel (l. Kor. 11.17 piše: „To je moja zapoved!" Tudi kaznovali so apostoli, v svesti si, da so od Gospoda zadobili sodnijsko oblast. Sv Pavel n. pr. (II. Kor. 13, 2. 10,. piše: ,,Že sem vam poprej povedal, a sedaj, k'» nisem pri vas, pišeui onim, ki so prej grešili, kakor tudi vsem drugim, da ne bom prizanašal (to je, kaznoval bodem), ako zopet pridem." Potem pristavlja: „Zato v .h ni to pišem r.cnavzoči, da kadar pridem, mi ne bo tr« ha terdo kaznovati vsled oblasti, ktero mi je Go-rpod dal za popravljanje, a ne za razdiranje." Tukaj m apostol pr.lastiije pravic» kaznovanja in pravi, da je to oblast njemu „Gospod dal". On je res v Korintu kaznoval grešnika, ki je s svoj m nespodobnim življenjem slab izgled dajal drugim ljudem. Apostol je namreč pred očmi imel resnico, „da malo kvasa skisa vse testo", zatoraj je nepokorueža „z oblastjo našega Gospoda Jezusa Kristusa" izročil „satanu", to je, izobčil ali izključil ga je iz družbe kerščanske, dokler se ne poboljša. (I. Kor. 5, 1 — 6.)
Kakor nam sjirieuje zgodovina, so kristjani vselej na tanko spolnovali to, kar so jim bili apostoli naročili, in sicer z enako pokorš- ino, kakor bi jim bil Kristus sam zap »vedah Če se je kdo ustavljal apostolskim na-redbum, tega so se verniki ogibali. Ker Cerkev mora obstati, dokler bode sveta in veka, toraj tudi vladarska oblast ni mogla biti omejena le na apostole. Ta je od Petra in ostalih apostolov pr«\šla na njihove postavue naslednike. Zato sv. Pavel (Act. 20, 28) duhovnikom v Kfezu govori: „Pazite na sebe in na vso čedo, v kteri vas ie Duh sveti postavil za episkope (škofe, nadzornike^, da pakete Cerkev Božjo, ktero je pridobil s kervjo svojo."
Kaj toraj Cerkev želi doseči z vladarsko oblastjo ? Nič druzega ne, kakor to, da bi vsi verniki v vseh Človekovih okoliščinah spolnovali voljo Božjo, zapoved Kristusovo ter tako dosegli svoj pravi namen, zveličanje. Ker je Cerkev od Boga sprejela to oblast, potem so njeni udje tudi dolžni njenim naredbam pokorščino skazovati tako, kakor Bogu samemu. K pokorščini prisiliti Cerkev sic^r ne more; tega oua ne namerava, a tudi oblasti za to nima. Ona le zamore tiste, ki se ji terdo-vratno ustavljajo, kot gnjile ude izvreči iz svoje družbe. Kdor pa v nespokornosti terdokoren ostane, ta bo na sodnji dan odgovarjal N:emu, ki je (Mat. 24, 30) rekel, "da bo sodit prišel „z veliko močjo in slavo"! *)
Sveto teto pn sv. obhajilo nam in tluënm r vicah r Korist•
(Dalje in konec.)
Neko enako zamenjavo beremo tudi v pravilih „Pobožne družbe ali bratovšine za duše v vicah", **) v kteri revni udje, ki ne morejo vsako leto dati za sv. mašo za umerle ude te bratovšine, mesto sv. maše eno sv. obhajilo opravijo in zraven tega še tudi sv. križev pot molijo, kar je vse za verne duše v vicah namenjeno.
„Nadbratovšina Naše Gospé besednice za duše v vicah" med drugim posebno priporoča, da naj bi njeni udje po smerti kakega uda celi mesec kolikor mogoče veliko sv. obhajil za-uj darovali. Memogredé naj bo til le nekaj malega omenjeno.
Ta bratovšina ***) šteje čez 100.000 udov, ki plačujejo vsako leto po 1 frank in 10 cent. (po našem denarji kakih 51 kr. z ažijo) in ob času pristopa kot vpisnino pa 1 frank. Za ves ta denar se opravi vsako leto č-jz 100.000 ss. maš za umerle bratovske ude in za naj bolj zapušene duše v vicah. Za vsakim umeri i m udom se precej po smerti opravi devetdnevnica ss. maš, to je, skoz devet dni po versti vsak dan ena sv. maša. Vsi umerli udje te bratovšine imajo pravico priviligira-ne^a altarja, to je, * se ss. maše, ki se zanje po njih smerti b<*re o> so obdarovane s popolnoma odpustkom za dotične. za ktere se sv. maša opravlja.
Tudi ž rt umerle ta bratovšina sprejema, ki se vsih ravno naštetih dobrot ss maš, kakor tudi pre Inosti pri-viligirauega aitarja (vsled papeževega posebnega dovoljenja T. junija 1878) vdeležuiejo, kakor ko bi bili v življenji v to bratovšino zapisani. Enkrat za vselej se plača za mnerlega 21 frankov, kar znaša v našem denarju kakih 9 gl. 80 kr.
Na Kranjskem jih je že nekaj živih in mertvih v to bratovšino zapisanih. Želeti bi bilo, da bi se taka bratovšina tudi v našem cesarstvu po več škotijah vpeljala, zlasti še po takih, kjer nobene bratovšine duše v vicah nimajo. V naši škotiji ljubljanski, hvala Bogu, jih imamo dovolj, da bi se le ljudje hotli va-nje bolj zapisovati! Tako imamo v Ljubljani „Brato\šino sv. Dizma v tolažbo in reševanje vernim dušam v vicah". Njen sedež je v stolni cerkvi in vodja ji je vsakratni stolni
*) Opomba. Nekaj verstic ko sklep tega čverstega spi sa se nam je nekako zgubilo; prosimo verlega gosp. spisatelja, ako bi hotli jih poslati, da bo spis lepo doveršen, Vr.
**) V to bratovšino imajo pravico vpisovati vsi samostani iz redi sv Frančiška. V Ljubljani je ta bratovšina že čez trideset lét; kaj več o njej je brati v ,.Dan.'; 1. 1878, str. 226 —229.
"**) Sedež njen je v Nimes-u (départeineut Garde) na Fraucoskcm; vodja je častni korar France Serre.
iajmošter, zdaj preč g. Anton Urbas, vpisuje pa tudi stolni kaplan č. g. Janez Porenta. Duhovni opravijo vsako leto eno sv. mašo za umerle ude in za naj bolj sapušene verne duše v vicah ; neduhovni pa dajo vsako leto za eno sv. mašo v ravno ta namen; bolj revni pa dajejo vsak mesec po dva solda, sa kteri znesek se potem v ljubljanskih farnih cerkvah ss. maše opravljajo za verne duše pri privilegiranih altarjih. Priporoča se udom mesca novembra darovati sv. obhajilo za verne duše v vicah. *)
Udom „Bratovšine sv. Križevega pota za duše v vicah" **) je priporočeno za umerle ude moliti sv. križev pot in priporočeno tudi sv. Obhajilo za-nje darovati.
Sploh v vsih bratovšinah za duše v vicah je za sv. mašo kot pravi pripomoček za verne duše sv. Obhajilo priporočeno. Ker je sv. Cerkev poterdila vse pravila vsih bratovšin, ki sv. Obhajilo za umerle tako živo priporočajo, je to pač očiten in neoveržljiv dokaz, koliko moč da ona stavi v sv. Obhajilo za reševanje duš iz vic; in ker je sv. Cerkev nezmotljiva, smemo in moramo tudi verjeti, kar ona uči in priporoča. Kot verni otroci sv. katoliške Cerkve in kot prijatli umerlih bratov, sester itd. darujmo radi sv. Obhajila za-nje, še zlasti v svetem letu. Svete Obhajila svetega leta za nje darujmo in to tem več. ker je to sv. Obhajilo še s popolnim odpustkom sklenjeno, ako vse predpisane pogoje natančno spolnimo in ga pobožno prejmemo. Zavoljo popolnoma odpustka ima za izbrisovanje časnih kazen sv. Obhajilo svetega leta še večjo moč, kakor navadno sv. Obhajilo in iz ravno tega vzroka tudi vernim dušam gotovo več pomaga, kakor navadno sv. Obhajilo, ako ni s popolnoma odpustkom sklenjeno.
Tudi posamezne izglede imamo, ki nam spričujejo, da sveto Obhajilo pomaga vernim dušam in jih iz vic rešuje..
Častiti Ljudovik Blozi, imeniten učenik duhovnega znotranjega življenja in mož posebne modrosti, pripoveduje v enih svojih bukev, kako je nekega služnika božj ga prišla duša iz vic obiskat in mu naznanit, kako grozovito da v vicah terpi zato, ker je enkrat sv. Obhajilo brez potrebne priprave in z veliko mlačnostjo prejela. Priserčno ga je prosila, naj bi on eno sv. Obhajilo za njo daroval, pa z vso gorečnostjo in ljubez nijo, kar koli je v njegovi moči; rekla uni je, da upa ter bo potem rešena iz vic, ker bo s tim njena zadolžena mlačnost poravnana. Podviza se on in to njeno prošnjo natančno spolni. Potem se mu zopet prikaže ta duša, toda vsa lepa in nepopisijivo svitia vesela in polna hvaležnosti. Na zadnje mu pravi: Lepa hvala, m-j prijatelj ! zdaj grem gledat in vživat obličje svojega Gospoda. ***)
Prepričanje, kako sv. Obhajilo dušam v vicah po-maga, je tudi med ljudstvom zelo razširjeno. Pobožni kristjani radi sv. Obhajilo prejemajo za svoje ranjce; zlasti po nekterih krajih imajo ljudje to lepo navado, da ob osmini kakega umerlega vsi njegovi bližnji so-
*) „Laibacher Diozesanblatt", 1880, Nr. 4.
**) Sedež je v Aix u (département Provence) na Francoskem, vodja je častni korar Reynaud.
***) 01. Purgatoire et ciel, par Sanson, str. 152. Paris, Bray et Retaux, libraires éditeurs, rue Bonaparte, 82; 1875. Y pervem delu je nauk od vic; raznoteri dokaz, da so vice, koliko duše ondi terpijo, zakaj njim moramo pomagati, kako velik dobiček imamo od tod, pa raznoteri pripomočki, s kte-rimi jim zamoremo pomagati. Y drugem delu je popisano ne-izme'rno veselje, ki ga iz vic gredoča duša obhaja, ko pride v nebesa, kako jo pozdravljajo in z naj večim veseljem sprejmejo. Te bukve obsegajo 367 strani in so kaj ginljive in podučljive.
rodniki za-nj zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa prejmejo, kakor je brati od prebivavcev v irancoski Bretaniji*), in na Nemškem, v Holandiji in Brabantu, **) kjer tudi na pogrebni dan in na obletnico v ta namen zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa prejemajo.
V, K.
O v č i c a.
(Pis. M. Skalovič.)
(Dalje.)
4. Kristus sam pravi, da je on dobri pastir, ki pozna svoje ovce. (Jan. 10, 11.) Ker je pa satan od početka nasprotnik Kristusov, je doslednje nasprotnik vsih dobrih pastirjev. Abel, pastir ovac, imel je nasprotnika lastnega brata Kajna, ki ga je zavratno umoril. V tem pervem ubojstvu, ki je izviralo iz zavidno3ti zarad milosti božje, je bil Abel podoba dobrega Pastirja Kristusa. a) Abel je pastir, Kristus isto je dobri pastir; b) Abel daruje Bugu prijeten dar, Kristus je samega sebe Bogu daroval v prijeten dar; — c) Abelna ubije lastni brat iz zavidnosti, Kristusa umorijo njegovi rojaki Judje iz zavidnosti; d) Abelna pelje brat ven na polje in ga ubije, Kristusa peljejo Judje ven iz mesta in ga umore na križu: — e) Kri Abelnova vpije v nebo za maščevanje, kri Kristusova vpije k nebu za odpuščanje; — f) V kazen za bratomor se mora Kajn klati'i nestanoviten in bežen po zemlji; v kazen za bratomor Kristusov morajo judje se po svetu nestanovitno klatiti, nimajo stalne domovine; g) Gospod Bog je Kajna zaznamoval, da vsak, ki ga je srečal, se ga je Ustrašil, judje pa imajo posebno znamnje na obličji, da se koj spoznajo; — h) „nihče ne sme Kajna ubiti", je zapovedal sam Bog, ravno tako imajo ostat judje k< t živa priča vsem narodom v sredi med njimi, iu ne smejo se končati.
Predaleč bi me zavedlo, ako bi b«>tel vse natanko popihati, kako je bil očak Abraham pastir in je imel nasprotnik«*, Jakob očak in Ezav sta si bila nasprotna, Izraelci pasti'ji, kterim so bili Egipčani nasprotni, Mojzes je štirdeset let pasel ovce svojega ta>ta Jetra, in velike čudeže je moral storiti s svojo pastirsko palico, predno je nasprotnik njegov kralj Faraon pustil Izraelce oditi v puščavo. Veliki bogatin in terpin Job je svoje bogastvo imel v velikih Čedah blaga, rned drugim je imel 7000 ovac, in vsakdo ve, kako ga je satan preganjal. Največi med judovskimi kralji, David, je bil pastir iu si je največo slavo pridobil, ko je premagal orjaka Golijata, podobo hudobnega duha. — Vsi ti so le predpodobo nebeškega pastirja Kristusa, o kterem je prerokovanje: „In zbudil bom nad njimi pastirja, ki jih bode pasel, služabnika svojega Davida" (Ezeh. 31 23'. On poterjuje: „Jaz 6em dobri pastir. Dobri pastir da življenje za svoje ovce" (Jan. In, II.). Pred tem pastirjem hudobni duh ne more obstati: ,,Kaj imaš z nami, Jezus, sin B-.žji? Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil?" (Mat. 8, 29.) Tako so vpili hudiči, ko jih je bil izgnal iz obsedenega Gerazenca, da so šli v čedo svinj, in so se v morji potopili. Ali pri svojem terpljenji je vendar dovolil Jezus, da se njegov zopernik satan sme nad njim znesti, kajti rekel je v vertu Getzemani: „Kakor nad razbojuika ste prišli nad-me z meči in kolmi. ...
*) Gl. Purgatoire, par Sanson, str. 191. **) Une semaine de souvenicr et de prières pour les défunts, par P. Gay, str. 30, Paris, René Ilaton, rue Bonaparte, 33.
Ali ta je vaša ura, in oblast teme'1 (Luk. 22, 52, 53.). Hotel je reči: „Kakor vam moj Oče daje oblast nad me, tako vam dajem tudi jaz popolno oblast nad-me, da z menoj delate kakor volkovi z ubogim jagnjetom." Pred svojim vnebobodom je postavil Kristus Petra za verhov-nega pastirja svoji čedi, rekoč: „Pasi moje ovce, pasi moje jagnjeta." (Jan. 21, 15 — 17.) — In kakor je rekel vsem svojim aposteljnom: „Če vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, kakor vas" (Jan. 15, 18.), in jim napovedal : „Pošljem vas kakor ovce med volkove" (Mat. 10, 16.), so se te besede vresničile nad apo3teljni in nj h nasledniki, zlasti pa nad vikšimi pastirji svete cerkve, rimskimi papeži, od Petra do Leona XIII. Komu je neznano, koliko nasprotnikov ima sv. oče papež? Ti pa dobro vedó, ako ovce nimajo pastirja, da se razkropé, kakor je pisano: „Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce čede." (Mat. 26, 31.)
5. Liberalci, ki bi hotli, da ves svet naj bi bil brezveren, kakor so oni, si na vse načine prizadevajo, da bi posebiio mladost s svojimi nauki navdali, zlasti takimi, ki so keršanski veri nasprotni. V nekem svojem učenjaskem (?) shodu so izrekli framasoni belgijski : „Vtikanje duhovna v šolo vuiči dejanski vpliv učiteljev, ga ustavlja ter ukrade otrokom ves ir.oralični, logični in umni nauk. Ka'ekizem je največa zai-reka duševnega razv. ja otročjega. Ka-iar bode človeški duh teh smeti rešen, postaue bolj pr .vičen, resničen in nravsten (pošten «Der Götze der Humanität v. Pachtler S. J. p. 370 ) Tako obn kuj-jo framasoni. Gorje človeštvu, ako bi se deržalo tega brezbožnega pravila. Duhovni in ka-tekize m tedaj, pravijo, zavirajo človeško omiko?! Od kod pa je sedanja evropejska omika, ako ni od ker-ščanstva, ktero s » duhovni s katekizmom razširjali? Ka-košni so bili narodi in ljudstva, dokler ni bilo kersan-stva, in kakošni so še zdaj, kamor ni pr¡svet¡la njegova luč? Se vé, da mnogim so zgodbe sv. pisma, kakor že omenjenemu velikemu ¡ ?) učenjaku Humboldtu : Hirten-sagen = pastirske pravljice; drugim, kakor pervaku nemških pesnikov Göthe-ju, je , vera nove zaveze zo-perna kakor češenj ali pasje lajanje" »wideiwärtig wie Knob'aueh und Iluridegebell) (I achtler o. c. p. 83). Posebno se ima v novejšem času po šolah gojiti naravoslovje in izmeo t ga živalstvo, in izmed živalstva opice, kajti te so ž va i, iz kterih se je boje v t- ku veliko tisoč lét izkotil človek — m^nda opioar? Dar vin je tako sanj: ril. a ker je on slavni (neslani) učenjak, se nv nt o vsi učenj ,k; prirodoslovci njejovega nauka deržati, da jih tovariši ne psuj« jo z mračnjaki. (Znano pa je, c!:» tudi } ri učenjakih je to sanjarstvo že „iz mode' .t Dr. Brehm, iskreni pristaš Darvinov, uči: , ovca je nesterpna žival ', , neprimerna podoba", a za njim (•rugi „dii minores gentium ' isto terdijo ! Poterjujè se k me«'k: pregovor: , Kjer je oče oral tam sinovi vlačijo". Slikar Kaulbach je v svoji .,Thierfabel" ^živalski basni) duhovski stan smešil v sliki ovna; v tej basni se zasmehujejo razni stanovi. Koga pa da je s tem osramotil, kaže opomba v notici njegovega življenja, ki pravi: Kaulbach entwürdigte in den letzten Jahren seine Kunst dureh tendenziöse Machwerke — Kau!bach je poslednje leta svojo umotnijo oskrunil s pikavnimi šušmarijami. Herder's C onvers. Lexie. Sedanji slaboglasni izobraženci, zlasti oni, ki 90 se izšolali na visocih šolah, so se večinoma navdani s tistim duhom ali neduhom, ki nasprotuje Kristusu in njegovi Cerkvi, in tega duha zlobno in polagoma ko smertni strup razprostirajo me.I prosto ljudstvo. V šolah mnogo uèé, pa pregledava oč vse berila v ljudskih šolah, o ovcah ne najdem spiska, razun v „Početimi" Slomšekovo pesmico 'popačeno^: Mlado jagnje". Res, ria berila naša niso brezverska, a vendar onega pravila: „per visibilia ad invhibilia" (po vid-
nem k nevidnemu) se premalo deržč. — Pred kaj časom je bilo po Slovenskem veliko več ovac; a sedaj, ko so ovce zaterli po mnogih krajih, in bi jih radi še tam kjer so (glej „Novice" v članku „Pogozdovanje Krasa"), bo kmalo težavno, skoro nemogoče katehetu razlagati — bodisi v cerkvi ali v šoli — prelepe prilike o pastirju, ovci, jagnjetu, ki se tolikokrat ponavljajo v sv. pismu. Zatiravci ovac so neprijatelji ljudski, kajti zatirajo gmotno (materijalno) in duševno blagostanje.
(Dalje nasl.)
Ms iivljenja Mavricija Tomana.
(Dalje.)
XVI. Napovedaiia rešitev iz zapora.
Dvajsetega sušca prišel je od dvora poslan minister nam zdelanim in na pol mertvim jetnikom prostost na-povedat. Pa tej novici bil je težak pogoj pristavljen. Nihče namreč ni smel ječe zapustiti, ako se ne skaže, da ima zunaj ječe potrebno preskerbljenje. Tega pa še veliko Portugalcev dolgo časa dobiti ni moglo, kajti kraljica je v začetku le popotnino dala, še pozneje je preskerbela pokojnino ostalim jezuitom. Ta Čas pa smo dobivali navadnih petnajst grošev. Prostost naša je bila v tem, da smo noč in dan lahko odperte duri ječe imeli, da smo prosto ljudi v terdnjavi obiskovali, tudi zunaj terdnjave se sprehajat hodili; z dovoljenjira poveljniko-vim smo smeli v Lisabon potovati, pa vselej na večer domu priti; v terdnjavski cerkvi pa smo maševeli. Kar pa jedi, pijače, postelje in enacega zadene, ostalo je pri starem.
Kardinal-nadškof Lisabonski dal nam je za tri leta dovoljenje pridigovati in spovedovati, ker poprej so nas bili za izobčene razvpiii, v nekterih knjižurah bilo je celo rečeno, da se od tacega jezuita blagoslovljena voda prejeti ne sme.
Naglo se je prežalostni prizor v prav veselega spremenil. Pol ure od našega mesta v kraju Karkavelos bila je ravno župnija izpraznjena. Eden zmed nas je za njo prosil, pa se ni ne pri dvoru, ne pri nadškofu oglasil, samo občino je prosil, in z veseljem ga je sprejela in vmestila. O. ¿Noranha pa je v Lisabonu pozneje v veliko zadovoljnost p. slušalcev pridigoval. K«» so ljudje zvedili, da se sme z nami občevati, prišli so, ker je bil ravno velikonočni čas, k nam spoved opravljat. Kakor sprevodi so se k nam gnjetii vidit podzemeljske ječe, in čudili so se, kako siuo zauiogii v tako ostudnih votlinah toliko let si življenje ohran.ti. Ječe so bile tako mokre, da je po stenah mah rasteh ako je zerno na tla padlo, pognalo je kal, in ce!6 perje je napravilo. Rastlina se je vselej proti vratim oberniia, da je zraka dobivala. Brat, rojen iz Tunkina, Pavel Alalijado z imenom, imel je svetinje svojega patrona, ki so bile s španjskim voskom prevlečene. Obesil jih je lia steno in vosek se je zavoljo velike mokrote in soparice stajal in kakor kri kapljal. Pajeevine so se po stropu take delale, kakor rjuhe, in so na tla padale. Zjutraj so našli jezuiti tako mokro odejo, kakor bi bila padla naj veči rosa. Stari ljudje so tukaj hude in dolge bolezni piestajali. Ker več jezuitov podpore od svojih ljudi aii malo, ali pa nič pričakovalo ni, bili so zadovoljni, da smejo še dalje to vživati, kar so v ječi dobivali. Posebno v zadregi smo bili tujci, d' anajst Nemcev, šest Italijanov in dva Angleža. Jaz pa sem bil v naj slabšem staiiu, ker nikdar nisem bil v drugi provinciji, kakor kot mis.jonar v Goanski.
Tisti čas je prišel portugalski velikas Janez Kastro, kraljevi namestnik neke provincije. v ječo in je želel
dobiti enega za učenika svojim otrokom. Nasvetovali so mene.... Vlekla se je pa reč cele tri mesce in ta čas sem moral še v ječi ostati sam, ker je moj tovariš šel k svoji sestri v Lisabon. Tega dobrega moža ne morem pozabiti; akoravno je bil Portugalec in jaz Nemec, razumela sva se tako dobro, da brata ne tako. Bog mu daj dobro in poverni vse, kar mi je storil, ker me je tolažil in marsikaj svetoval. Dalj Časa je že v večnosti.
Med tem časom pa pride avstrijski poslanec Adam pl. Lebceltern, vitez rimskega kraljestva, po povelji ne-umerljive cesarice Marije Terezije v terdnjavo, pa se nam ni dal spoznati. Pokliče vse nemške jozuite k sebi, popraša vsacega po imenu, domovini itd. Nazadnje reče, naj prošnje poslancu cesarskemu pismeno izročimo. Večkrat se nas je spominjal in nam pošiljal dobrih jedi in pijač.
Kadar je kak nemški jezuit po opravilih v Lisabon prišel, imel je vselej pri kotlarju Pošu naj boljšo postrežbo. Ta postrežljivi mož je tudi enkrat z nekim karmelitom v terdnjavi nas obiskal in nam prinesel naj boljšega vina in izbranih jedi. ..
Kavno tisto prijaznost smo doživeli pri nekem top-ničarskem častniku. Bil je kalvinec iz Ciriha. Prišel je k nam v ječo in nas poživil z jedjo in pijačo. Akoravno je bil mož v naj boljših letih, krepak in čverst, je omedlel pri odpertih vratih ječe, taka soparica bila je v ječi. Prav odkritoscrčno nam je reke:, rad bi nas večkrat obiskal, pa v te strašne ječe si ne upa več priti.
Portugalski sobratje so se čudili in nas skoraj zavidali, ko so dobroserčnost naših domačinov vidili. Bili smo pa takrat podpore zelo potrebni, kajti bolj mertvi kakor živi smo okoli laz li.
V pervem času po oproščenji morali smo zdravje dobro varovati, posebno oči, da nismo oslepeli. Tudi cesarski poslanec nam je zaterjeval, da je komaj do čakal, da je iz ječe prišel, akoravno je ie kratek čas z nami govoril. Zapovedal nam je tudi, naj presvitli cesarici naše ječe natanko popišemo, on sam ji je že pojasnil ostudnost in grozo, kar je bilo mogoče.
Ko sem pervokrat po zaporu v Lisabon prišel, našel sem mesto vse drugačno, kakor je bilo 1. 1 7o3, ko sem se bil v Indijo odpeljal. Po strašnem potresu sozidali so veliko lepši palače, kot so bile poprej. Posebno lep je terg pri reki Tajo, ki ima na sredi podobo kralja Jožefa I na konji, in pr i njegovem podnožji stoji persna podoba ministra Pombala. Noč in dan straži vojak omenjeni podobi. Postavljeni ste bili podobi še pred smertjo kral ja, po njegovi smerti pa je vstal strašen vihar zoper ministrovo podobo, in veliko so imaii opraviti, da so upor zaterli. Zavolj tega so na skrivnem po noči ministrovo podobo odstranili in na mesto nje mestni gerb postavili. Ko sem jaz v Lisabon prišel, nisem več podobe našel, ali ljudje so bili tako razkačeni zoper ministra, da sem na potu večkrat slišal njega grajati in mu hudo zabavljati. Ako sera ga hotel v kaki reči kaj izgovarjati, moral sem gledati, da se mi ni kaj človeškega pripetilo.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Sveto leto pridaljšano.) Več škofov je prosilo sv. Očeta, naj bi pridaljšali sedanje sv. leto. Vsled tega je odbor sv. Penitencijarije po nalogu sv. Očeta z razpisom 7. sept. t. 1. vse škofe pooblastil, da smejo po svojih škofijah podaljšati ta čas milosti do 8. grudna (dec.), to je, vštevno do praznika neomade-žanega Spočetja presvete Marije Device. — Po tem so tudi Ljubljanski premilostni gospod knez in škof Janez
KrizoBtom z naznanilom v škofijskem listu štev. 10 t. 1. sveto leto pridaljšali do ravno omenjenega dneva.
Velika je ta dobrota za žive in za mertve. Marsikteri so morebiti po okolišinah bili zaderževani ali so v premajhni gorečnosti odlašali vdeležiti se milosti sv. leta in bodo zdaj še domestili; še več pa lih bo še v drugič ali v tretjič opravilo v prid dušam v vicah in bode jih tako silo veliko rešenih iz/očiševališa, kteri bi bili morebiti sicer še dolge leta imeli terpeti in se ^č[ševati, predno bi bili rešeni. Gotovo prav hvaležni bodo živi verniki in se posebno duie v vicah sv. Očetu Leonu in premilostnim gospodom in škofom za pridalj-sanje sv. leta. Bog daj še prav veliko sadu, prav veliko rešenj živih iz jeklenih okovov greha in mertvih iz plamena očiševanja!
Iz Šent-Vida nad Ljubljano, (f C. g. župnik Anton Potočnik.) Ko so pred devetimi leti umerli gospod župnik Blaž Potočnik slavnega spomina, ugibali smo iu radovedui smo bili, katerega častitega gospoda nam bo preslavni kapitel ljubljanske stolne cerkve župnika izvolil. Komur koli so bile okoliščine znane, je precej uganil, da naše, nekako bolj častne kakor pa z dobrimi dohodki oskerbljene fare, ne bo dobil drugi, kakor ta-danji Planinski gospod župnik Anton Potočnik, ako le za njo prosijo. In res se ]e tako zgodilo. Planinski gospod župnik prosijo iz ljubezni do svojega ljubega brata, preč. monsignora Mih .cU za našo furo, akoravn«« so bili v Planini popo noma zadovoljni, in preslavni stolni kapitel je sprejel njihovo p oSnjo in jih priporočil milg. tadanjemu knezoškofu v poterjenje.
Tako smo dobili \\-i osrečeni Sentvidčanje zopet novega, predobrega in posebno i zglednega duhovnega gospoda očeta, in vsakdo ie bi: teh misli, da boljšega in bolj vrednega naslednika r.cpo/abljivcmu gospodu Blažu Potočniku bi n »m preslavni st dni kapitel ne bil mogel poslati.
Bili so zares „mož po volji Božji', in menda je v teh kratkih besedah toliko povedanega, da bi bilo vsako popisovanje njihovega življenja čez vse nepotrebno. Bili so v vseh zadevali vzor iu ogledalo pravega duhovnika, zlasti pa kot župnika. Za lepoto hiše božje so imeli veselje in vnemo svojega prednika; kar njihov prednik niso še doveršiii, to so sedaj umerli gospod oče dopolnili tako, da je zdaj cerkev vsa oskerb!jena z vso opravo, da prihodnji gospod Župnik ne b"io imeli toliko sk«-rbi in toliko truda, kakoršnega sta imela oba slavna gospod» Potočnika.
Serčno so želeli doživeti leto 18S>, ker takrat bomo, ako bo volja Božja, obhajali osemsto ietui.cv, odkar se za gotovo pomni, da je bi a nasa Tar.i vstat-ovljena. Že so iigibali, kako in na kaki način bi se da o to slovesnost kolikor ie moč častitljivo in spodbudno obhajati. Dogovarjali so se o tem že z raznimi gospodi, imen so veliko zaupanje o tej zadevi do prečastitega gospoda vrednika „Zgodnje Dairee", da jim bodo zlasti posredovali, kar se tiče zgodovine naše fare. i'a božja previdni st je drugače sklenila, ni jiu b.lo dano doživeti to redko slovesnost, ki bo v tem če častitljiv*!, k«r bo ravno tisto leto ves slovanski ro-l častil in slav;! tisoč-letnico smerti sv. Metoda, kajti gotovo je naša fara veliko stareja kot to, kar se zanesljivo ve, in berž k<» ne je še iz tistih časov, ko sta živela sveta brata Ciril in Metod. — — Umerli so.
Dne 21. oktobra bili so zvečer še pri svojem prijatelju Miroslavu do sedme ure. Bili so veseli, in pravili so mu, kako je bilo na dan sv. Lukeza prijetno v Preski, ko je njihov mili piijatelj č. g. župnik obhajal svoj god. Ko so prišli domu, so se pri večerji nekako tresli in imeli so malo bolj težko sapo. Gospod kaplan
ii
J M*
in dragi domači so bili ostrašeni, pa na zaterjevanje ranjcega, da to nima nič pomena in da nikakor ne smejo domaČi zaradi tega čuti po noči, da naj se le k počitku podajo, so se tudi sami gospod oče podali mirno počivat Kdo pa je zmožen popisati strah domačih, ko so drugo jutro našli svojega gospoda poleg postelje na tleh ležati, mertve! Kakor blisk se je raznesla novica o smerti gospoda očeta po vsi fari, po ljubljanskem mestu, in daleč na okrog.
Ob sedmih oglasi se veliki zvon, ki je oznanjeval osiroteni fari smert preljubi j enega gospoda očeta. Bili bo potem prav lepo in spodbudno na mertvaški oder vravnaoi, na kterem so ležali do ponedeljka. Brezštevilne množice ljudi so dohajale jih kropit iz domače in bližnjih duhovnij in iz Ljubljane, če tudi je deževalo. V nedeljo na večer prišel je. ve3 uCol 1eumJlToysjia-num"<jih pokropit. Kako priljubljeni so TilTlned svojimi duhovnimi sobrati, je pričal potem pogreb v ponedeljek dopoldan ob desetih.
Ko je prišla za pogreb določena ura, zbralo se je ljudstvo iz bližnjih in daljnih krajev na tisoče. — Sprevod se prične. Naprej gre križ, čitalnična zastava, fantie, ki so nosili vence, med katerimi je hfl naj lepši poklo-njeni od šentviških duhovnih njihovih otrok, za temi razverstila se je dolga versta gg. duhovnikov, bilo jih je nad 40. na čelu jim preč. g. stolni župnik, kanonik in dekan Urbas. Nesli so jih nekoliko po vasi gori in doli domači možje, in ob straneh so svetili fantje, potem pa v cerkev, ki je bila zdajci natlačeno polna, ter ni bilo moč vsem v c-rkev priti. Začeli so opravljati duhovne molitve. Neizrečeno ginljivo in milo je bilo slišati toliko duhovnov prepevati mertvaški „Ofticium", zlasti „Bcnedictus" je bil zares mogočno in umetno prepevan. Po molitvah so prečastiti gospod kanonik P. Urh živo slikali življenje in delovanje ranjpega gospoda očeta. S prečverstirn in v serce segajočim govorom zbudili so glasen jok med vsimi vernimi poslušavci, zlasti tudi med otroci, katere so ranjki gospod oče zares najbolj ljubili. Slišal sem govoriti prav terdoserčne može, da se niso mogli zderžati j< ka.
Po govoru služili so med asistenco in pričo tolike množice gg. duhovnov preč. g. dekan veliko mašo za umerlega gospoda očeta. Na koru so (prelepo odgovarjali in verlo) peli ,,Missa pro defunetis" od P. Angelika, z vloženim koralom (Dies irae in Agnus Dei^. In po sv. maši prenesli so ovenčano rakev na pokopališče, katero so ranjki gospod oče tako olepšali, da ga ni na dolgo in široko enacega na deželi; položili so jih v/rake, ki so v prezali kapeli, poleg gospoda župnika Btaia Potočnika. Tako počivata skupaj do zdaj znana n&jgeča dobrotnika in prijatelja nase Fare, Iti sta se ves Čas svojega pastirovatfja trodtla za lepoto hiše Božje, za dušni in telesni blagor naših faranov, in ki staJUjdi vsakjpo sv. ji moči budila narodno zavest v Sent-Vidu. Naj polivata v miru ta dva blaga moža, ki sta po vsi pravici zaslužila takajep. in_„Častitlji3r,	kakoršnega imajo
navadno le škofje in posebno imenitni ljudje. —
Osmina obhajala se bode dne 3. nov. t 1., to je v četertek po vseh Svetih dopoldan ob devetih.
K sklepu naj omenim le eno posebno in prav redko lastnost, katero so imeli ranjki gospod oče. Bili so čez vse vneti za olepšanje hiše Božje, vendar pa niso nikoli s nobene reči naročili, dokler niso imeli denarjev v rokah, cali pa ako niso bili zagotovljeni, da jih bodo o pravem času dobili. Tako niso prišli ne oni ne delavec v neljube zadrege. Plačevali so vse redno, nikoli niso nič utergali, in akoravno so znali vsaki sold prav oberniti, vendar niso delavcev terli, ampak brez ugovora so plačali, kar je kdo zaslužil. Rekli so vselej, ako kaj delam, hočem
<f~ pr	t ©
^ str t^* '

t* •
UM



imeti vse tako narejeno, da mi tudi izvedenci ne bodo mogli ovreči, jpajhen denar in po nizki ceni pj^ni moč .kaj^ posebnega doEiti.
Naj počivajo v miru!
Pod Čavnom. (O rimskem popotvanji. [Dalje.]) Leon XIII nastopili so vlado Kristusove Cerkve, prijeli so za kermilo Petrovega čoluiča v viharnih časih. Colniču lomijo se jambori in teržejo sidra. Od sovražnikov svojih obdani in od naj bližnjih sinov celč zapuščeni in zaničevani, obernili so žalostni svoj pogled na veliki narod slovanski. „Že od začetka Našega papeštva", rekli so nam v svojem govoru, „videči sv. Cerkev pri naj bližnjih narodih iz raznih vzrokov neusmiljeno stiskano, in ko Nam je ta pogled delal silne britkosti, Nas je volja obšla ozreti se proti Jutru, bi li spomin na preteklost Nam posvetil s kakim razlogom in poterdilom veselega upa za prihodnje". Vidili so namreč, da slovanskega naroda je veliko, pač da, ogromno število, vidili so pa tudi, da je, žali nam! na več kosov razcepljen in od naročja sv. matere katoliške Cerkve odtergan. Da bi tedaj narod ta veliki, po noši, deželi in jeziku različen, za-se pridobili, k edinosti sv. vere pripeljali, — napovedali so kot oče in poglavar vesoljnega kristjanstva, kakor sem že omenil, praznovanje ssv. Qirila in Metoda. To naj bi se pa s posebno slovesnostjo godilo na grobu samem sv. Cirila, v Rimu. Napoved ta mila višega pastirja razširila se je naglo po vesoljni zemlji. Ves slovanski rod, od kraljestva do kraljestva, od dežele do dežele, od jadranskega morja do daljne merzle Sibirije, bil je nad tem veselja in radosti ginjen in od izhoda do zahoda, od enega kraja do druzega zadonela je hvala Leona XIII, in glasen navdušen klic: v Rim, v Rim, zahvalit sv. Očeta in molit na grobu ssv. Cirila, Petra in Pavla! Klic ta ganil je vse stanove. Veliko ljudstva, celo na stotine izmed visocega in nizkega stanu, plemenite in priproste rodovine, izmed nadškofov in škofov, grofov in knezov, učenjakov in profesorjev, duhovnov in mnihov, kmetov in rokodelcev, gospej" in gospodičin, zapusti svoj dom in se poda na daljno, ne ravno varno pot, v večno mesto Rim. Ločeni čeravno po deželi, noši in jeziku, vidili in pozdravili smo se tam kakor bratje in sestre, kakor sinovi in hčere velike slovanske družine : Slovenci zraven Poljakov, Rusini zraven Dalmatincev, Bulgari zraven Cehov, Gerki zraven Hervatov, Ilirci zraven Slovakov itd. Vsem bila je le ena misel, ena^ želja. Vsi skupno kleče na grobu sv. Cirila, ss. Petra in Pavla, milo zdihujoči, naj bi večni Oče, na priprošnjo slavnih teh aposteljnov, po lastnih sinovih razcepljene, združil k enemu pastirju in pripeljal zopet v naročje občne matere, sv. Cerkve. —
Praznovanje ss. Cirila in Metoda obhajalo se je v cerkvi sv. Klemena. Cerkev ta ali prav za prav bazilika že od zunej kaže podobo starodavnih časov. Stoji blizu Laterana in ima dvojin vhod. Na stranskih vratih prek ulice, ki derži med Kolosej in Lateran, vidi se že od daleč velika tabla s cveticami opletena in na njej pomenljivi napis: „Fecit Deus duo luminaria magna et illuminata est terra a gloria ejus". Besede te me ganejo — ves pomen slovesnosti in romanja stopi mi pred oči. Na to pridem do glavnega vhoda na drugi strani. Bil je prekrasno z venci okinčan in prepleten. Ali ta vhod pelje še le v predcerkvišče. Ko svojo,.pravico", da sem izmed romarjev, za to postavljeni straži pokažem, stopim noter. O krasen pogled! Veličasten prizor se mi odprč. Vse je okinčano, vse s cveticami opleteno in z dama-skom pregernjeno! V sredi štirivoglatega in okoli in okoli v podobo 16p pokritega predcerkvišča postavljena je krasna marmornata, v ta namen na novo izdelana podoba slovanskih bratov in aposteljnov Cirila in Me-
toda. Pod lopami postavljeni so začasni altarji za 88. maše, ker jih v cerkvi menda ni dovolj za toliko duhovnov, vsak pa je želel vsaj enkrat sv. daritev opraviti na tem tako važnem mestu. Pred očmi mi je vhod v cerkev — baziliko. Nad vhodom zagledam zopet raznih napisov na marmornatih tablah. Bile so ravno tiste besede, kakor na stranskih vratih, toda v peterih slovanskih jezikih. „Bog je stvorio dva velika svjetila i zemlja se razsvjetila njegovom slavom", glasil se je napis her-vaski. S svetim veseljem romarja stopim v cerkev. O veličasten pogled! Lepota nepopisljiva! Ne vém, kam bi oči obernil. Trojna versta stebrov, na kterih cerkev sloni, je pogernjena v damask. Po vsi dolgosti in širo-kosti prostorne cerkve nasajeno je po steni na stotine gorečih sveč. Nad krasnim velikim altarjem, z baldahi-nom pokritim, blišči se velika, jako lepa in slavnosti rimérna podoba, ki predstavlja papeža Hadrijana II, o slovanskima aposteljnoma Cirilu in Metodu, pred njim klečijočima, oblast in blagoslov podeljuje za sv. misijon slovanski. Po opravljeni svoji romarski dolžnosti stopam dalje proti glavnemu altarju. Zidan je ta, kakor po vseh bazilikah, tako, da je mašnik proti ljudstvu obernjen, ko masuje. Pod altarjem berli skrivna svitloba. Mali napis od zunaj : „Flavius Clemens martyr hic fe-liciter tumulatus", mi pové, da tukaj počivajo ostanki sv. Klemena, ktere sta bila Ciril in Metod v Rim prinesla. Sredi ctrkve vidi se krasni starodavni štirivoglati kor, obdan z marmornato ograjo, v kterem sti še dandanes dve kamniti ieci, ena za dijakona, ki je pél evangelij, druga za subdijakona, ki je bral list. V njem bili so svoje dni duhovniki, dijakoni in pevci. Tudi zdaj so v njem imeli svoje sedeže večidel Je duhovni. Po steni okoli in okoli v cerkvi vidijo se različne lepe podobe iz marmorja. Tukaj obhajale so se tedaj v raznih slovanskih jezikih cerkvene opravila in govori od 3. do 6. julija in sicer po določenem programu.
(Dalje sledi.)
Pesem Marijnili romarjev na Brezjah.
(F sjfomin 18. in 19. oktobra 1881.)
Sred krasnega polja mi cerkev stoji: „Marija pomagaj" v njej se časti:
„Na Brezjah" je ljubljeno njeno imé, Sem romarje žene pobožno sercé.
Sém romarje žene zaupno sercé, Marijne pomoči do3eči želé:
Z bližine, z daljave hité na ta kraj,
Ki mnogim že bil je pozemeljski raj. *)
Marija tu gnade velike deli, Oastivce, častivke osrečit' želi;
Kdor serčno, kdor upno Njo tu bo častil, Gotovo in hitro pomoč bo dobil.
V bridkostih, boleznih pomagati vé, Vsem žalostnim, revnim vtolaži sercé,
Nedolžnim dušicam oslajša duhá, Zgubljene ovčice pa k Bogu vravná.
Marija! oglej se Ti milo na nas!
^ Oj slušaj, oj služaj, prosilni naš glas :
Vse, kar je potrebno za dušo, telo, Po Tvoji priprošnji naj dano nam bo!
*) Zastran mnogih tù zadobljenih milost, dušnih ovese-Ijenj itd.	Pisavec.
Na prošnje naj Tvoje domače nam Bog Obvaruje, reši vsih stisk in nadlčg;
Vsem živim tolažbe odpiraj Ti vir,
Vsim ljubljenim rajnim pa blaženi mir!
Molitve in zdihe, solzice in trud Teb' naša otroška ljubezen ponud';
Vse to položimo, Marija, za dar
Na krasno okinčan Tvoj sveti altar.
Marija! Ti bodi pa zlasti nam Mat', Ko treba od zemlje slovo bo jemat';
Premilo Ti takrat na nas se ozri,
Nebeške nam vrata dobrotno odpri! —
Sijonskemu pevstvu pridruži nas Ti,
Kjer večno „Te Deum", „Hosana" doni;
S Serafi v nebesih naj poje naš glas: Češena Marija na večni si čas! —
• Podratitovski.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
31. vinot. S. Volbenk. (Zapovedani post.) — 1. li-stopado. Vsisveti. — 2. Vernih duš dan. — 3. S. Just m. — 4. S. Karol šk. — 5. S. Emerik. — 6. Dve in dvajseta nedelja po Bink. (Zahvalna nedelja ) S. Lenart.
Zalivale:
Št. 91. Čast in hvala Bogu vsemogočnemu, blaž. Devici Mariji in sv. Jožefu, da se mi je nepričakovano hitro v bolezni na bolje obernilo. — Pri tej priliki se tudi serčno zahvaljujem vsem tistim čč. gg. in bogoljub-nim dušam, ki so se me, kakor se mi je povedalo, tako velikodušno spominjali v molitvah in druzih pobožnih vajah. Ob enem se še nadalje priporočam v blagovoljen spomin, da bi na pripivšnjo Marijino kmali zadobil popolno zdravje. Bog pa naj vsem dobrotnikom obimo poplača.	Anton Zlogar.
V molitev priporočeni:
Neimenovan v njegovih potrebah in željah in dobrotniki šolske mladine, kakor sp oli. — Žena, mati več otrok, ki je v veliki nevarnosti zgubiti ljubi pogled, j« serčno priporočena, da bi jo Bog na priprošnjo Naše ljube Gospe in sv. Jožefa obvaroval te velike nesreče, ohranil in zboljšal ljubi pogled, če je njegova sv. volja. Ako bomo uslišani, hočemo zahvalo očitno naznaniti — Priserčno prosimo Marijine častivce, še posebno čč. gg. duhovne, da bi se spominjali pri sv. maši nekega človeka, ki je zašel na krive p^ta, da bi se spreob rnil, in na pot pokore podal. Nobeno opominovanje več ne pomaga, pri Bogu in Mariji je še mogoče. — Duhoven za obilniši zdravje, za poterpljenje. dušno in telesno pomoč priporočen N. lj. G. in sv. Jožefu. — Dobra služna in delavna zoper dolgoletne prehude bolečine v glavi, naj bi jo dobre duše priporočevale N. 1|. (i. in sv. Jožefu za zdravje, če jc Božja volja. — Dva po-seboa dobrotnika ubožne šolske mladine.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
31. vinot. Ne moreš se kviško povzdigniti, ker si ne prizadevaš sam sebi odmreti.
1.	listopada. Velika modrost je v tem, ako ?c človek v svojem djanji nikoli ne prenagli.
2.	Pogosta misel na uboge duše v vicah prestraši^ tolaži in razveseli.
3.	Kdor ima pravo popolnoma ljubezen, v ničiraur ne iie samega sebe, temuč le Božjo sveto čast. (S. Tom. Kemp.)
4.	Le samo duhovne veselja so zares prijetne in poltene.
5.	Ako je Jezus pri nas, je vee dobro in lahko; ako pa Jezusa ni, je vse težko in bridko.
6.	Kdor brez Jezusa živi, je naj ubožniši Človek; naj bogatejši pa, kdor Jezusa Kristusa prijatla ima.
Listek za raznoterosti.
Premilg. knez in škof dr J. Kr. Pogačar so 18. t.
m. podali se na Dunaj zdravit si oči in poroča se, da ze je odstranjenje mrene dobro posrečilo.
Leben nnd Leiden Jesu Christi nach den Gesichten der Anna Katharina Emmerich, von P. Schmoger. Tega prekrasnega dela sta ravno prišla na svitlo 9. in 10. sošitek in se dobivata v „Katoliški bukvami". Gorkega priporočevanja vredno.
„AblaSS-BreTier", mit einem „Ablass-Kalender" itd. od P. Bonif. Schneider-ja O. S. B., bodi še enkrat omenjen in priporočen posebej za mesec vernih duš.
Oiem zagrebških klerikov, ki so bili poterjeni v vojašino, so Nj. Veličanstvo cesar Frančišk Jožef na prošnjo kardinala nadškofa rešili djanske vojaške službe. Slava presvitlemu cesarju!
PrefZfiieai škof Strosmajer je samostanski cerkvi v Tolisi, v Bosni, daroval vse altarje svoje stare stolne cerkve in zraven tega še veliko bridko martro, vredno 300 gld.
■ilg. škof Vertin je dospel v Rim in stanuje med tem v ilirskem kolegiju sv. Jeronima.
Potovanje laškega kralja Homberta na Dnnaj daje
časnikom mnogo posla. Znana je odveč laškega kralja razmera do katoliške Cerkve in papeža. Framasoni zarad tega pihajo. Ni dvomiti, da laške razmere pomoči potrebujejo.
f Tratislavn je umeri slavni škof dr. Forster. R. I. P.
T Hartnmn je umerl ondotni apost. vikar in škof Daniel Komboni. Žalost velika! Natančniši okolišine še niso znane. R. I. P.
Duhovske spremembe.
T Ljubljanski škofiji: 0. g. Jan. Karet, župnik v Cermošnjicah, je dobil duhovnijo Nemško loko; č. g. Fr. Eržen, duh. pom. v spod. Idriji, duhovnijo Zali log. Č. g. Ant. Verbajs je prestavljen iz Kostanjevice na Kerko; č. g. Fr. Perpar iz Mčme v Kostanjevico. Č. g. Anton Potočnik, župnik v Sent-Vidu nad Ljubljano, je umeri 22. t. m. (R. I. P.) in duhovnija je razpisana 24. t m. Tako tudi Hotiška 11. viuot. in Čermoš-nj ice 12. t. m.
Dobrotni darovi.
Za -pogorelce v Knežaku: Cemšenik po 6. g. župn. Fr. Rome tu 5 gold. — S Homca po č. g. župniku A. Lušinu 8 gl. — Iz Pe6 po č. g. župn. 5 gl. — Iz Borovnice po preč. g. župniku A. Jugovicu 4 gold. — Iz Mengša po č. g. župniku 8 gl.
Za pogorelce v Dobračevi v Žirovski f ari: Cemšenik po Č. g. župn. Fr. Rome-tu 5 gl. — Farani Križki s č. g. župnikom 4 gl. — Iz Mengša po č. g. župniku 6 gld.
Za pogorelce v Cerkljah: S Homca po č. g. župn. A. Lušinu 8 gl. — Cemšenik po č. g. župn. Fr. Rome-tu 5 gld. — Farani Križki s č. g. župnikom 4 gld. — Iz Peč po č. g. župniku 5 gl. — Iz Mengša po č. g. župniku J. Zorcu 10 gl.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Čemšenik po č. g. župn. Fr. Rome-tu 15 gl.
—	S Homca po^č. g. župniku A. Lušinu 12 gl. 28 kr.
—	Č. g. Jan. Škerjanec 1 gold. — Č. g. župnik Ign. Okoren 4 gl. — Farani Križki s č. g. župnikom 22 gl. 1 kr. — Iz Peč 10 gl po č. g. župniku. — Iz Borovnice po preč. g. župniku A. Jugovicu 10 gold. — Iz št.-Vida nad Cirk. po č. g. župniku J. Čibašeku 6 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: S Homca po č. g. župniku A. Lušinu 9 gl. — Marijana Žabjek s Polja 15 gl. po č. g. župniku. — Iz Planine kneginja Matilda Vindišgraceva 30 gl. po č. g. župniku Ribarju; več oseb ravno od ondod 6 gl. 50 kr. — Č. g. župnik Mih. Horvat 2 gl. — Č. g. Fr. Eržen 1 gl.
—	Iz Peč po č. g. župn. J. Prešu 10 gl. — Cemšenik po č. g. župn. Fr. Rome tu 3 gl — M. St. 1 gl. — Iz Borovnice po č. g. kapi. Mat. Mazi z družino^ 5 gold.
—	Iz št.-Vida nad Cirk. po č. g. župniku J. Čibašeku 5 gld. — Iz Mekin č. g. župnik in farani 15 gl. — Pn. g. kan. H. Pavkar 10 gl.
Za Študentovsko kuhinjo: Preč. g. župnik A. Ju-govic 4 gl. — Č.^ g. J. Z. 1 gl. — M. Š. iz R. 5 gl.
—	Dobrotnica iz Šentvida 2 gl. — Z Verhnike neimenovan 60 kr. — č. g. župnik M. Prežel za sv. leto 1 gl.
—	Č. g. B.v 1 gld. — Pn. g. kan. H. Pavkar 2 gld. — Č. g. Jan. Skerjanec 1 gl. — Iz Peč č.vg. župnik Jož. Preša 3 gld. — Č. gsp. J. A. 2 gl. — Č. gosp. Janez Podboj, kaplan v št.-Vidu, 2 gl.
Za opravo uboznih farnih cerkev naše Škofije: Neimenovana 1 gl. — Od Sv. Trojice pri Mokronogu 15 gl.
—	S Harij po č. g. ^Jan. Škerjancu 5 gl.
Za sv. Očeta: Čemšenik po č. g. župn. Fr. Rome-tu 3 gold. — Iz Peč po č. g. župniku 4 gl.
Za Bosno: Č. gosp. Jan. Gostiša je daroval staro, veči monštranco.
Za novo cerkev in samostan redov. Trapistov v Bosni: Č. g. Jak. Muršec 5 gl. — Č. g. J. Živkov 2 gl.
Za vstonovo semeniŠa in bolnišnice v Filipopolji: Č. g. J. Živkov 2 gl.
Za afrikanski misijon: Neka dobrotnica 1 gl. Za sv. Detinstvo: Pn. g. kan. H. Pavkar 3 gl. — S Homca po č. g. župniku A. Lušinu 4 gl. — Iz Mavčič po č. g. župniku M. Preželnu 5 gl. 45 kr. milošnje za sv. leto. — Č. g. Jan. Skerjanec 1 gl. — Č. g. Karol Čigon 3 gl. — Po preč. g. župniku Ant. Jugovicu 4 gl., po č. g. kapi. J. Regen u 15 gl. 14 gl. — Iz Železnikov 50 k r.
Za naj potrebniŠi misijone: Iz Borovnice po preč. g. župniku A. Jugovicu 4 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. S. v V.: Precej prihodnjič hvaležno, ker zdaj se več ne more. — G. J. Ož. v Os.: Naročnina je oddana pri založništvu in ostanek po Vašem naročilu odmenjen. — Gg. S—a in S.: Precej prihodnjič; iskrena hvala! — Več spisov in za-ddv prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznikOTi nasledniki v Ljubljani.