tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 23. MAJ 2013 / ŠTEVILKA 1007, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
1007
'll7896 1 2ll440671
s'mobil
iko	Prw /ni no Iz o i lonono
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure.
Povej nekaj lepega
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743
h>r*t**
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Verdijeva 2 05/ 641 51 40
kartica,

Brigajmo se zase, ne za državo
Država je v težavah. Mi tudi. Država pravi: Treba bo varčevati. Tudi mi pravimo: Treba bo varčevati. Država pravi: Povečali bomo davek na dodano vrednost (beri: podražili bomo vse živo), mi pravimo: Bog nam pomagaj. Državo skrbi njena usoda, nas, državljane, skrbi naša usoda.
(Mef) Lahko se država trudi kolikor hoče, težko nas bo prepričala v to, da bomo skrbeli za njeno usodo in spregledali lastno. Država je danes nekaj tako nepomembnega in minljivega, da res ni nobenega razloga, zakaj bi skrbeli za državo bolj kot skrbimo zase. Kenedijev poziv: Ne sprašuj, kaj Amerika lahko stori zate, pač pa, kaj lahko ti storiš za Ameriko, me ne prepriča več, tudi če Ameriko zamenjam s Slovenijo.
Dejstvo je namreč, da smo to državo in oblast, ki jo upravlja, ustvarili zato, da bo skrbela za nas, ne da bo skrbela samo zase. Naši oblastniki namreč pozabljajo, da so pravzaprav naši uslužbenci, da nismo le njihovi volivci ampak da smo v resnici njihovi delodajalci.
Na četrtkovi seji občinskega sveta je bilo slišati očitek tistim, ki so bili proti tolikšnemu povišanju cen odvoza smeti. Utemeljitev je bila, da občina nima denarja, da bi plačevala namesto občanov.
Nič pa ni bilo slišati o tem, da tudi občani nimajo tega denarja pa še za kaj drugega ga nimajo. Ampak oblast ima izvršbe, blokade, izterjave, rubeže in bo prej ali slej dobila svoje. “Cesarju, kar je cesarjevega”, so rekli nekoč.
Občani, razen volitev, nimamo orodja s katerim bi državo prisilili, da začne razmišljati tudi o nas. Pa še z volitvami si nismo veliko pomagali. Menda živimo v sodobni demokratični družbi, a nekaj cesarskega je še vedno videti naokrog.
Ta naša državica se res ni izkazala. Niti v primerjavi s tisto, staro, ki je bila menda tako zadolžena, da bi jo prej ali slej pobralo in jo je bilo treba pod nujno zamenjati. Toda, s čim oziroma s kom smo jo zamenjali. Z drugo državico, ki se je v dobrih dveh desetletjih zadolžila več kot tista zamenjana in jo bo menda v nekaj mesecih pobralo. Pravzaprav niti ne. Ostala bo, a bo tako nepomembna in tako brezperspektivna, da se bo spremenila v velik dom upokojencev, ki ga bo vodila evropska trojka in skrbela, da ne bomo jemali prevelikih porcij mineštre in polivali čaja ter prepogosto menjavali plenic. Namesto Dom ponosnih ljudi pa bo na Sabotinu pisalo: Dom tistih, ki so mislili, da znajo pa niso znali.
Vergilij in njegov por
V življenju sem videl že vse tako velikega pa še ne.
Ko sem ga sadil je bil tak kot ostali zdaj pa se, orjak, med ostalimi hvali.
Pravi, da ga je za dobri dve kili, ampak meni se zato, prav nič ne smili.
Na debelo ga bom zrezal, če je že takšne sorte in bo porove juhe, dovolj za cele Korte.
MANDRAC.SI
Naša ulična spletna stran mandrac. si je že dobro shodila in tam lahko srečate marsikoga in izveste marsikaj takšnega, kar ne sodi na klasične spletne naslove. Če vam je do slabe volje boste prebrali urednikov blog, če bi radi videli sosede na zabavi poglejte v Kantino, če vas zanimajo arhivske številke Mandrača so v Kleti, če ne veste kam bi šli kliknite na Grem, ostalo pa raziskujte.
Izjava tedna:
Gospodu Gradu niso všeč pogovori o pokopih. Morda mu bodo pogovori o smeteh bližji.
Manca Vadnjal Stojanovič (IJN) na seji izolskega občinskega sveta
MANDRAC BI LAHKO POSTAL ZADRUGA
V Mandraču resno razmišljamo o tem, da bi postali zadruga,
I----1 j-* a k. TTv-	bralci pa naši zadružniki. Na ta način bi se še bolj povezali • v
|nnn| dANIvA. IvO* Tv dobrem in v slabem. Če imate dobro idejo nas kar pokličite.
WWW.NAKUPI.NET
lM \\nRA<r 2
---------------------------------------Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
MOŽJE ČASTI
Za te ljudi, ki so celo življenje premišljevali kako preživeti svoje družine v skladu z zakoni rojstne države, a še bolj v skladu s svojimi zakoni (kar vedno ni bilo mogoče), zadnji aprilski in prvi majski dnevi tega leta niso bili lahki. Posle so prepustili mlajšim, ampak dobro se je vedelo: enkrat don, do smrti don, enkrat boter, boter do smrti. In obveznosti do družine nič niso manjše, samo spoštovanje družine do upokojenih donov je večje.
Sedeli so tako na vrtu čudovite hiše don Vita Corleoneja, poleg njega, ki je spretno izrežiral lastno smrt v Ameriki, da bi mirno užival v svojih življen-skih rezultatih v vasi Corleone, še don Vincenzo Ženo zadnji veliki capo di tutti capi na Siciliji, don Gennaro Licciardi, don Paolo di Lauro in don Vincence Aprille, ki je povabljen na ta sestanek iz Čikaga. Vsi so bili ljudje časti. Nikoli se njihove družine niso ukvarjale z mamili, trgovino z orožjem in podobnimi umazanimi posli, od katerih umirajo najbolj revni, a bogatijo najbolj pokvarjeni.
»Preživeli smo mi in naše družine, ker smo vedno delali po zakonih. Včasih smo jih malo prilagajali svojim potrebam, ampak to delajo tudi politiki v državah v katerih smo živeli. Da je to res, dokazujejo odvetniki, tožilci, sodniki, politiki, ki to vsak dan delajo in dobro in pošteno živijo. Tako, kakor mi.« Vsi so se strinjali, da je to res. Don Vito je nadaljeval, da se je pa obisk njihove vasi napovedal eden od politikov iz Italiji bližnje sosednje države in da se morajo zmeniti kako ga sprejeti in kako ga obravnavati.
»Ali prihaja zaradi sodelovanja ali zaradi česa podobnega?« , je vprašal don Vincence Aprille.
»Plezal bo v eni od mojih vasic, San Vitu, v steni Krvava kopel«, je pojasnil don Vincenzo Ženo.
»Kaj ni v njegovi državi, ki je manjša od Sicilije, praznik protifašistične vstaje? Zakaj ga ne bo na proslavi, na kateri bodo, kot sem izvedel od ljubljanskega Zokija, ki mi bo gradil stadion v Čikagu, zapeli tržaški Pinkoti, ljubljanski partizanski, pa Kombinatke, pa Jani, pa Vlado, pa Iztok, pa Mef, pa še deset drugih, vsi antifašisti in vsak po svoje, še titovski«, je vprašal don Aprille, ki je v družbi veljal za intelektualca.«
»To je tisti, ki ne prizna ne protifašizma, ne nacizma, ne partizanov, ne Tita,« je povedal don Ženo.
Nato si je besede izboril Don Vito, kot najstarejši in najbolj spoštovan med njimi: »Predsedniku Rooseveltu sem leta 1943 ponudil in on je sprejel našo pomoč pri izkrcanju na Siciliji. Dobili smo njegovo in Hooverjevo diskretno priznanje zaradi pomoči zavezniškim silam v uničenju italijanskega fašizma in, pozneje nacistične zasedbe Italije. Prepričan sem, da se vsi strinjamo, da s takšnimi ljudmi, čeprav so tudi politiki iz nam bližnje države, v kateri drugače nimamo nobenih interesov, ker so nas domačini prehiteli, nimamo nobene zveze in nobenih kontaktov, kamor štejemo sprejem, pijačo na naši domovih in podobno. Ampak, ob tem, da je politik, ali kdo od vas ve, s čim se zares ukvarja?«
»Novinarji in priče iz dnevov, ko se njegova država osamosvajala, pravijo, da je bil med naj večjimi balkanskimi, če ne evropskimi trgovci z orožjem,« je odgovoril don Vincence.
»Nikoli nismo imeli posla s takšnimi ljudmi in nikoli ne bomo sodelovali s trgovci s smrtjo. Kar se da hitro ga je treba odpraviti domov, da kdo ne pomisli, da imamo nekaj z njim, ali da je naš gost, ali da smo ga mi povabili na obisk.«
»Kot goljufa ga je razkrila tudi protikorupcijska komisija«, pove don Paolo.
»Človeka, ki se prodaja, lahko kupi kdor koli. Mi smo takšne naše umaknili, on pa mora plezati, izplezati in odplezati živ in zdrav«, energično pove don Ženo. »Zakaj?«
„Zato ker je on že obsojen, le da tega ne ve", pojasni don Vito. Zato predlagam, da javno objavimo kompleten zapisnik našega razgovora« .
„To bi bila kršitev Omerte", je prestrašeno zakričal don Genarro. »Ne Genaro, nimaš prav» je odgovoril don Vito. »Samo tako sebi, svetu, vsem, ki jih to zanima, lahko dokažemo, da smo ljudje časti in poslujemo samo s častnimi ljudmi.«
Miedzyzdroje - Izola
Občina Izola in občina Mi?dzyzdroje na Poljskem in Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani so sinoči, na izolski Lonki, odprli fotografsko razstavo ‘Turistična raznolikost: mesto Miedzyzdroje in otok VVolin’.
Mi§dzyzdroje spada med najbolj znana in obiskovana turistična mesta na baltski obali. V juniju 2011 sta občini Izola in Mi?dzyzdroje podpisali pogodbo o sodelovanju. Razstava in koncert sta nadaljevanje projekta na-menjenego boljšemu spoznavanju pobratene regije, izmenjavi izkušenj na področju promocije in aktivnemu iskanju poslovnih priložnosti. V Mi§d-zyzdrojah so se že predstavili slovenski vinarji in oljkarji, obisk poljske delegacije pa je priložnosti za predstavitev poljskega gospodarstva in možnosti za sodelovanije, ki jih nudi Pomorjanska regija skupaj z njenim industrijskim grozdom.
Občina Izola je pričela z deli za obnovo pomola pod Belvederjem. Izvajalec del Geoit d.o.o. bo z deli zaključil predvidoma prvi teden v juniju. Vrednost investicije je dobrih 30 tisoč evrov proračunskih sredstev.
Prenova vključuje odstranitev obstoječih dotrajanih betonskih in lesenih delov pomola ter nadomestitev z novo leseno konstrukcijo. Zaključek del, ki je odvisen tudi od vremenskih razmer, je predviden v prvem tednu junija. Po zaključeni sanaciji pomola bo sledila ureditev parkirišča pod Belvederjem. Turistična ponudba na tej lokaciji ostaja nespremenjena, bodo pa zarisana parkirna mesta in ustrezna prometna signalizacija dodatno prispevali k ureditvi tega zelo obiskanega dela v Izoli.	szt-Občina Izola
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
mob.: 041/703-927
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinarije

Smeti bodo dražje in pika
Na četrtkovi seji Občinskega sveta je župan z dnevnega reda umaknil tri točke, med njimi tudi tisto o podelitvi občinskih nagrad in priznanj. O tej točki bodo svetniki odločali predvidoma na junijski seji.
Pomembnejši od umika odločanja o občinskih priznanjih pa je umik predloga sprememb prostorskih ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za območje Obrtno-sta-novanjske cone v Izoli, saj se je temu dokumentu enako zgodilo že ob najavljeni prvi obravnavi na občinskem svetu. Župan je umaknil tudi odločanje o pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem oziroma prodaji nepremičnin.
Dolžniki v stečaju
Na začetku seje je župan Kolenc predstavil odgovor Davčne uprave RS, ki je, po številnih pozivih in prošnjah vodstva Občine, končno le poslala obvestilo o neplačnikih nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Dolg je pri pravnih osebah od leta 2010 do danes strmo naraščal, žal pa je večina neplačnikov danes že v postopku stečaja. Tako je izterjava dobrih 803 tisoč evrov dolga malo verjetna. Naj večji dolžniki so Vedela d.d., ki dolguje slabih 310 tisoč evrov, Stavbenik d.o.o. z dolgom dobrih 192 tisoč evrov in Konstruktor In vest d.o.o. s 187 tisoči evrov. Sledi družba Izolska vrata d.o.o. z dolgom 77 tisoč evrov, Primorje d.d. s skoraj 20 tisoč evrov in Kraški zidar d.d. s skoraj 17 tisoč evrov dolga.
Rekreacijski park bo
Župan Kolenc je prisotne seznanil z vsebino projekta Rekreacijski park Livade, katerega zametki segajo v november 2011 z umestitvijo projekta v Načrt razvojnih programov in proračun za leto 2012. V zvezi s projektom je bilo izvedenih več predstavitev občanom ožjega območja parka, predstavnikom Krajevne skupnosti Livade, Športni zvezi Izole, predstavnikom Osnovne šole Livade in njenim športnim pedagogom ter drugi zainteresirani javnosti. V tem času se je idejna zasnova ureditve rekreacijskega parka na podlagi pripomb in predlogov občanov ter strokovne javnosti dopolnila. Trenutno so strokovne službe Občine v fazi zaključevanja priprave projektne dokumentacije oziroma pridobivanja gradbenega dovoljenja, glede na časovni načrt pa je odprtje parka predvideno spomladi prihodnje leto. Vrednost vseh stroškov investicije znaša slabih 400.000 Eur.
Uredimo si krožišča
Občinski svet in občane je župan v nadaljevanju pozval k podaji predlogov za ureditev osrednjega dela izolskih krožišč. Zbirajo predloge za ureditev krožišča ob avtokampu Jadranka, med Kajuhovo in Prešernovo ulico ter krožišča v Jagodju in pri izolski Komunali.
Občina želi pridobiti kakovostne a
hkrati zanimive predloge za ureditev notranjosti krožišč. Prostor osrednjega dela vstopnega krožišča, ki bo urejeno kot navezava iz hitre ceste, pa bo namenjen zadrževalnemu bazenu za padavinske vode kot zaščita pred poplavami do nizvodnega območja. To je tudi eden izmed omi-litvenih ukrepov poplavne varnosti območja občinskega podrobnega prostorskega načrta CMI Vzhod in področja bivšega Mehana. Strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan s sklepom, bo predloge obravnavala in izbrala najustreznejšega.
Lekarna in ZD sta BP
Občinski svet Občine Izola je obravnaval in v vednost sprejel poročila javnega zavoda za lekarniško dejavnost Obalne lekarne Koper in javnega zavoda Zdravstveni dom Izola za leto 2012 ter program dela in razvoja ter finančni načrt za leto 2013. Prav tako je obravnaval in sprejel poročilo Javnega podjetja Komunala Izola za leto 2012 ter program dela in razvoja ter finančni načrt za leto 2013.
67% dražje smeti
V nadaljevanju so svetniki potrdili cenik posameznih javnih služb storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so predlagane v Elaboratu o oblikovanju cen storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Izola. Predlagana končna cena storitev je v primerjavi z obstoječo ceno višja za 67 odstotkov za gospodinjstva in za 15 odstotkov za gospodarstvo, saj se z s spremembo zakonodaje ukinja razlikovanje cen, ki je bilo do sedaj v veljavi med gospodinjstvi in gospodarstvom. Višja cena je po besedah Denisa Beleta, direktorja izolske komunale, predvsem posledica dejstva, da niso pridobili okoljevarstvenega dovoljenja in da bo odpadke treba odvažati na drugo deponijo. »Storili smo vse, da bi odlagališče, ki je eno izmed najbolj urejenih v državi obdržali in z ukrepi za razrešitev problematike našega odlagališča ne bomo prenehali niti v prihodnje«, je poudaril Bele. Cenik je stopil v veljavo takoj, uporablja pa se s 1. junijem 2013.
Država naj pomaga, ne škodi
Občinski svet Občine Izola je na temo ravnanja z odpadki sprejel še dodatne sklepe, s katerimi želi dokončno urediti problematiko odlaganja nenevarnih komunalnih odpadkov na izolski deponiji ter znižati stroške storitve za občane.
Občina Izola in izolska komunala s prizadevanji za ohranitev izolske deponije ne bosta prenehala, zato
Občinski svet Občine Izola poziva Vlado Republike Slovenije, da ustanovi državni jamstveni sklad, ki bi zagotavljal jamstvo za sanacijo zaprtih odlagališč nenevarnih odpadkov v Republiki Sloveniji. Prav tako pa poziva vlado, da omogoči nadzirano uničevanje nenevarnih komunalnih odpadkov v tujini.
Drobtinice
Svetniki so še podali soglasje k Tehničnim navodilom za izvajanje Odloka o Uradnih objavah Občine Izola, ki podrobneje opredeljuje postopek priprave in objave gradiv v Uradnih objavah.
Za člana sveta Javnega zavoda za lekarniško dejavnost Obalne lekarne Koper so svetniki kot predstavnika Občine Izola potrdili Marina Domia in Vlada Mariča.	szj-Martina
Potrebno in nepotrebno
Nikakor ne bi rad jemal veselja občinski oblasti, ki želi, tako kot vse pred njo, urediti to naše mesto, ga polepšati in prilagoditi svojemu okusu. Oblast ima pač takšne stranske učinke, ki si jih danes lahko ogledamo na Sončnem nabrežju, na svetilniku, na vstopih v mesto, v parkih, zelenicah in še kje.
Pravzaprav so se zadnji resni posegi v urejanje mesta zgodili v devetdesetih letih, ko so pretlakovali Ljubljansko in Koprsko ulico pa še Manziolijev trg in sosednje ulice. Takrat je staro mesto ostalo staro, vendar s sodobno infrastrukturo, pa še prometa smo se rešili. Tako pogumnih projektov od takrat naprej ni bilo več na dnevnem redu, ampak so sledili samo še posegi takoimenovane “plastične kirurgije”. Tudi to je potrebno, vendar za mesto ni življenskega pomena, saj je povsem vseeno ali na svetilniku postavimo lesene klopi ali ležalnike danes ali pa čez deset let. Pomembnejše je, da uredimo dostop v vodo tako, da ne bo smrtno nevaren, kot je danes. Lansko poletje smo bili namreč priča večjemu številu nevarnih padcev na hrbet in še bolj vitalne organe, ko so kopalci skušali, po z algami obraščenem betonu, priti do morja. Nihče se ni, vsaj kolikor je nam znano, resneje lotil tega problema, slišati je bilo le nekakšne ideje o ureditvi višje betonske plaže, ki je morje ne bi poplavljalo, kar je seveda nonsenz, ki ga dobro pozna sprehajalna pot do Podbelvederja. Verjetno bi bilo bolje, če bi betonsko ploščad enostavno odstranili in pustili, da morje tam naplavi pesek in kamenje, tako kot običajno tudi počne.
Predvsem pa je skoraj nerazumljivo, da se v teh izredno kritičnih časih lotevamo projektov, ki gotovo ne sodijo na vrh hierarhične lestvice potrebnih investicij. Prepričan sem, da bi še nekaj let vzdržali brez rekreacijskega parka v Livadah, ki bo stal slabega pol milijona, predvsem za postavitev ograje. Pa tudi brez urejanja urejenih ulic bi gotovo šlo še nekaj let, za razliko od nekaterih, ki prav kličejo po roki, ki bi jim dala podobo in morda tudi vsebino. Nekatere ulice so mestu dejansko v sramoto, predvsem pa bi potrebovale novo infrastrukturo, saj še pomnimo, kako gasilci ob požaru v Smrekarjevi niso mogli do vode zaradi okvarjenega hidranta.
Skratka, v teh finančno izredno zahtevnih časih bi se morali občinski svetniki temeljito pogovoriti o prioritetah. Proračun ni biblija, je le nujno zlo razporejanja javnih sredstev in prav zato, ker gre za javna sredstva bi morali tisti, ki odločajo o vsakdanu nas občanov, temeljito premisliti, čemu bodo namenili največ pozornosti in denarja. Za začetek bi morda lahko namenili nekaj denarja za subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov, saj vse bolj številni najemniki ne morejo več poravnavati svojih obveznosti, občina pa jih enostavno noče slišati. Tudi potem, ko ji z dokumenti dokažejo, kako jim je upadel promet v zadnjem obdobju.
Da bi pospeševali socialno podjetništvo in iskali načine zaposlitve številnih mladih, ki brez vsake perspektive posedajo po mestu in se tolažijo s konzervo piva, pa se očitno zdi prava misija nemogoče. Morda tudi zato, ker imamo v mestu toliko mladinskih projektov, od Združenih iger narodov do najnovejšega, Vouth Adrinet, ki so namenjeni udeležencem, tistim mladim z ulice pa prav gotovo ne.	Met
MENS SANA IN MALVAZIJA ISTRIANA
Nagrajen vinar z Jagodja
Izola je vedno bolj dežela vina in vinogradov. Tokrat smo marežganom sunili zlato medaljo za refošk. To je letos uspelo družini Božič, ki se lahko pohvali s 111. letno tradicijo vinogradnišva in oljkarstva v Izoli.
Pred nekaj dnevi se je zaključil ma-režganski praznik refoška. Izolani pa se z gostovanja vračamo z veliko uspehi, tudi zlatimi medaljami. Kot nam je sicer že v navadi, lahko dodamo.
Že nekaj let praznik refoška v Marezigah namreč poteka v znaku Izole. Letos si je tako diplomo odličnosti z zlato medaljo med refoški tekočega letnika (2012) prislužil refošk Vina Božič iz Jagodja. Za povrh pa se lahko pohvalimo še z diplomo odličnosti z bronasto medaljo, ravno tako med refoški tekočega letnika, ki jo je domov odnesel Valter Slavec s Kocine nad Izolo, ter še nekaj priznanji, ki so si jih prislužili Tilen Praprotnik oziroma vina Steras in Robi in Dorjano Korenika.
A slavljenec je, kot rečeno, letos refošk Vina Božič, katerega nosilec dejavnosti je Steljo Božič, pred nikrofon pa smo povabili sina Kristjana Božiča.
-	Lahko predstavite vašo vinogradniško družino?
-	Vina Božič pod tem imenom deluje od leta 2005, sicer pa je moja družina prišla v Izolo, v Jagodje, iz okolice Buzeta leta 1902, od samega začetka pa se ukvarjamo z vinogradništvom in oljkarstvom.
-	Vinograde imate torej v Izoli.
-	Ja, ampak so razmetani na petih lokacijah. Težko je v Izoli priti do enotnega zemljišča, zato imamo med enim in drugim vinogradom tudi šest kilometrov poti, kar se s traktorjem kar zavleče.
-	In zmagali ste zlato odličje. To je menda prvič.
-	Tako je, saj smo na tržišču še zelo mladi, saj sem pred tem bil zaposlen na Vina Koper, kjer sem imel konkurenčno klavzulo in nisem smel promovirati lastne blagovne znamke.
-	Kaj pomeni takšno odličje v Marezigah?
-	Pravijo, da je dežela refoška v Marezigah in to, da je Izola prejela to odličje je nam seveda v čast. Zelo smo zadovoljni in že dan po zmagi, ko še ni bilo niti proglasitve, sem že dobil naročilo iz Ljubljane za trinajst zabojev vina, ne, da bi ga stranka prej sploh pokusila. Nagrada ima torej velik pomen.
-	Izola je bila vedno bolj znana po Malvaziji. Zdaj še refošk?
-	Ne vem, kako to. Lahko rečem, da se zadnja leta veliko več trudimo v vinogradu, tehnologija je šla naprej, higijena se je izboljšala, pa seveda samo delo v kleti.
-	Glede na 111 letno tradicijo vinarstva, v družini spremljate, kako se vinarstvo spreminja.
-	Ma, že v zadnjih nekaj letih se je tako veliko spremenilo, da ni treba hoditi toliko nazaj. Spremenili so se že parametri ocenjevanja vina. Nekoč se je gledalo samo sladkorno stopnjo, zdaj pa je veliko drugih parametrov pomembnejših. Imajo pa tukaj velik pomen izkušnje, pa tudi napake, ki jih naredimo, študij agronomije v Ljubljani pa ima tudi svojo vrednost.
-	Je možno tuje ljubitelje vina prepričati, da je refošk dobro vino?
-	Zadnja leta je to vsekakor lažje, saj je veliko manj kisline. Refošk je nekoč spominjal bolj na teran, danes pa je zgodba dugačna.
-	Pa bi nastop pod enotno blagovno znamko pripomogel k prepoznavnosti našega vinorodnega okoliša v svetu? Morda je rešitev v Konzorciju vin Istre?
-	Ravno v tem je razlog, da nismo člani Konzorcija, saj ne nastopa pod enotno blagno znamko. Mi pa smo prepričani, da bi edino kot enotna blagovna znamka lahko uspeli. Če bi vinarji člani konzorcija kombinirali svoja vina pod eno blagovno znamko, bi imeli veliko več možnosti, kot pa da nastopamo vsak zase. Vsi bi imeli več od tega, tako pa...
AM
Nerazumna podražitev komunalnih storitev
Splošna gospodarska in finančna kriza je zajela vsak predel družbene in gospodarske sfere, z velikimi težavami se soočamo tako v gospodarstvu kot v zasebnem življenju. V stranki IJN - Izola je naša ugotavljamo, da se le še v nekaterih segmentih javnih institucij obnašajo kot da se kriza njih ne tiče. Tako razmišljajo in delujejo tudi v nekaterih ministrstvih, v nekaterih delih javnih služb in v večini občin.
Krizo so postopoma začutili tudi v javnih podjetjih, predvsem tam, kjer politika postavlja na odgovorna mesta svoje izbrance ne glede na sposobnost ali strokovno usposobljenost. Lagodno in nepremišljeno gospodarjenje se je začasno zaključilo tudi v Javnem podjetju Komunala Izola, ki v zadnjih letih skrbi predvsem za ohranjanje dobrega počutja podjetja ne pa za nudenje kvalitetnih storitev občanom. Da bi stanje nesposobnosti vodenja prikrili, jim je na pomoč priskočila občina oziroma župan, ki je podjetju v dveh letih omogočil prikrito financiranje z neposrednim oddajanjem del po cenah, ki so zanesljivo višje, kot jih trenutno dovoljuje trg.
Župan je JP Komunali Izola omogočal, brez javnih razpisov, izvajati razna investicijska in vzdrževalna dela s tem, da so strokovne službe občine Komunali priznavale višje cene od tržnih. S pomočjo župana, ki je v podjetje nastavil svojega direktorja (oba sta iz Kopra), je Komunala predlagala najprej bistven dvig cen privezov. S pomočjo koalicije in ob odobravanju župana jim je ta dvig uspel. Nadaljevali so z novim cenikom za vzdrževalna in gradbena dela. Tudi ta nerazumen dvig cen je koalicija brez pripomb potrdila. Svetniška skupina IJN s posameznimi svetniki iz opozicije je imela strokovne in upravičene pripombe z ugotovitvijo, da so ceniki povprečno previsoki za 20-30%, nekatere bistvene cene celo za 100% v primerjavi s tržnimi cenami, ki se dosežejo na javnih razpisih. Na upravičene pripombe župan in svetniki iz koalicije niso imeli odgovorov ali pripomb, vendar so s preglasovanjem dosegli dvig cen.
Komunala je z zaključnim poročilom za leto 2012 dokazala, da je poslovala pozitivno predvsem na račun visokih cen njenih storitev in izvajanja občinskih investicij, ki jih je pridobila brez javnih razpisov. Za utemeljitev dodatnih podražitev svojih storitev, ki jih je predlagala v sprejem, je v zaključnem poročilu o poslovanju leta 2012 prikazala izgubo pri zbiranju in deponiranju odpadkov. Nič novega, Komunala je v tej dejavnosti poslovala z izgubo že precej let, predvsem zaradi dolgoletne zamrznitve cen storitev. Kljub temu so morali odgovorni direktorji v prejšnjih letih skrbeti za optimizacijo poslovanja tako enote za zbiranje in odvoz odpadkov kot celotnega podjetja, kar jim je tudi uspevalo.
V zadnjih dveh letih se je izguba v dejavnosti zbiranja in deponiranja odpadkov povečevala, kljub temu, da se je obseg nudenja uslug redno in opazno zmanjševal. Komunala je samovoljno zmanjšala obseg uslug z obrazložitvijo, da bo s tem dosegala boljše rezultate. Žal dejstva ne kažejo tako. Z ukinitvijo določenih uslug, pod pretvezo da gre za ločeno zbiranje odpadkov, nastajajo v Izoli po 15-tih (petnajstih) letih nova divja odlagališča. Pogosto kar na ekoloških otokih, ker občani enostavno ne morejo odložiti večjih in neobičajnih odpadkov, ki prav tako nastajajo v gospodinjstvu.
Komunala je posredovala občinskemu svetu v obravnavo Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe zbiranja odpadkov. Svetniška skupina IJN je pred tem zahtevala obravnavo Programa izvajanja storitev zbiranja in odvoza odpadkov, ki bi ga obravnavali na občinskem svetu z namenom, da se občani odločimo kakšen sistem in standard zbiranja odpadkov si želimo. Župan s koalicijo je takšen predlog preslišal in dovolil Komunali, da enostavno pripravi nove cene in jih predloži v potrditev občinskemu svetu. Svetniška skupina IJN je takšnemu postopku nasprotovala, saj trdimo, da se ob dvigu cen zmanjšuje standard zbiranja odpadkov, ki je veljal v Izoli zadnjih 15 let. Svetniki IJN smo predlagali, da se cene storitev ne smejo dvigniti na predlagano raven (skoraj 70% podražitev), saj je predlog neupravičen. Ugotovili smo, da so osnove za izračun ocenjene in ne odražajo pravilnega stanja, saj predlog za dvig cen ne vsebuje izrecne zahteve po ugotavljanju količin odpadkov, ki jih povzročajo vikendaši in turisti, ki niso prijavljeni nikjer. Nasprotujemo predlogu, da moramo občanke in občani občine Izola plačevati stroške odpadkov, ki jih povzročajo turisti. Komunala ni pripravljena vključiti v pripravo cene tega bistvenega dejstva. Odgovorne in župana smo seznanili, da je socialno stanje v Izoli tako kritično, da podražitev ni primerna, predvsem pa naj se podražitev uvede postopoma. V Izoli že sedaj komunalnih storitev ne zmore plačevati preko 300 gospodinjstev, imamo 4.600 upokojencev s pokojnino pod 500 Eur. Imamo 2.500 zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, preko 900 prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, preko 300 brezposelnih, ki jih ni v evidenci zavoda, 1.500 prejemnikov socialne pomoči, najmanj 750 oseb prejema pomoč Rdečega križa ali Karitasa.
Predlog dviga cen tudi ne stimulira občanov k ločenemu zbiranju odpadkov, saj je predlog, ki daje popust na kompostiranje, smešen (2,6 kg odpadkov/ mesec, kar nanese skoraj 1,20 Eur popusta na mesec). Bojimo se, da se bodo zaradi avtoritativnega nastopa Komunale in župana pri oblikovanju cenika, občani potihoma uprli z neizvajanjem doslednega ločevanja. Tiho nezadovoljstvo se že izkazuje z odlaganjem odpadkov na novonastalih divjih odlagališčih, ki smo jih v Izoli s težavo, vendar uspešno, skoraj v celoti odpravili. Zaradi zgoraj navedenih dejstev smo svetniki IJN glasovali javno proti sprejetju novega cenika za zbiranje in odlaganje odpadkov.
Stranka IJN - Izola je naša
Drevo življenja ni preživelo
Vsaj tako je soditi po tem, da lani društvo, kljub uspešnem sodelovanju na občinskem razpisu za sredstva s področja dela z mladimi, ni podpisalo pogodbe in verjetno ni izvajalo svojega programa. Tudi obisk objekta, ki smo ga gradili tudi z izolskimi proračunskimi sredstvi, je pokazal, da se tam nič ne dogaja. Objekt pa je dobro vzdrževan.
Nedvomno nekdo skrbi za sam objekt, kar je pohvale vredno, vendar pa se tam ne dogaja nič medicinskega, kaj šele rehabilitacijskega. Objekt tam čaka na drugačne čase.
Naj spomnimo: Projekt je nastal na pobudo Petra Štuve, ki je imel v lasti podrtijo na Medljanu in pripravil projekt ureditve nekakšne skupnosti za rehabilitacijo odvisnikov od drog v domačem okolju.
Projektu se je pridružil sedanji župan in takratni zdravnik (tudi odvisnikov) Peter Bossman, ter izolska občina z županjo Bredo Pečan. Ti trije so tudi bili ustanovni člani društva, ki je vneto zagovarjalo ta projekt. Tako vneto, da je Občina Izola vanj vložila vsaj pol milijona Burov, od neposrednega financiranja do plačevanja javnih del, odstopljenih zemljišč in pomoči pri iskanju donatorjev.
Nam bila usoda tega objekta jasna že vnaprej in v naslednji številki bomo našo takratno napoved tudi ponovno objavili. Že takrat smo namreč trdili, da je odvajanje od drog v domaček okolju vnaprej izgubljen boj. In zgodilo se je prav to. Na Medljanu je sicer zrasel res
lep objekt, ki bi lahko izpolnjeval podobno funkcijo, vendar mu je ves čas manjkala strokovna podpora in resnejši pristop k samemu programu. V objektu je bilo, po naših informacijah, enkrat celo 12 oskrbovancev, čeprav smo jih ob nekem obisku našteli le šest.
Dejstvo je, da se ne Medljanu ne dogaja nič, čeprav na spletni strani strani Zveze društev na področju drog v Sloveniji lahko še vedno beremo, da so društvo za pomoč odvisnikom od prepovedanih drog in da imajo sedež na naslovu: Ob starem zidovju 17, kjer je danes dejansko fotograf.
Tam lahko tudi preberemo, da je predsednik društva dr. Peter Bossman, čeprav verjamemo, da se je medtem zgodila kakšna sprememba. Še vedno pa je zapisano, da je v Cetorah nad Izolo terapevtski center kjer lahko sprejmemo tudi 21 uporabnikov, uporabnike pa spremljajo pri zdravljenju strokovni sodelavci - supervizor, socialni pedagog, zdravnik ter dva laična terapevta, ki sta z njimi 24 ur na dan v centru, poleg tega pa tudi prostovoljci.
Kot je znano je že prejšnja občinska oblast skušala objekt prevzeti vsaj v upravljanje, vendar brez uspeha. Sedanja občinska oblast skuša rešiti lastninska vprašanja, vendar pri tem, vsaj zaenkrat ni bila uspešna. Izvedeli smo le, da se je župan konec aprila sestal z Milanom Štuvo in ta je obljubil, da bo dovolil, da cenilec oceni nepremičnine, kar bo podlaga za določitev vrednosti vložka Občine Izola v terapevtsko skupnost in ureditev premoženjsko pravnih vprašanj. Sic	ur
Medljanska lepša zgodba
A Medljan ni samo Drevo življenja. Medljan Izolani povežemo predvsem s konji,	K v Jj
A Medljan ni samo Drevo življenja. Medljan Izolani povežemo predvsem s konji, oziroma s konjeniškim klubom Medljan in s tamkajšnjo kmetijo. Tudi ko je govora o objektu Drevo življenja, je to tista stavba, do katere prideš, če se voziš proti “konjem".
V kmetiji Medljan, znani predvsem po konjskem poligonu in konjeniškem klubu, so letos odprli domači še kmečki turizem. Razpadajočo lopo so namreč ob koncu leta preuredili v topel domač prostor, s kaminom in nekaj mizami, ponudbo pa razširili z domačo hrano, ki je v primeru Medljana še kako domača.
"Vsak dan nudimo mineštro oziroma domačo enolončnico, en "secon-do" in sladico. Nismo gostilna, kjer lahko gost izbira, kaj bo jedel, temveč nudimo to, kar pripravimo. V kmečkem turizmu pa sodeluje cela družina, od none, ki jih šteje devetdeset, a še vedno peče kruh in pripravlja bobiče, pa do sina, ki nam prisoči na pomoč, ko je največja gneča”, je povedal Marko Kodarin, ki je z ženo tudi idejni vodja novonastalega kmečkega turizma. “Za to smo se odločili predvsem zato, da imajo konjeniki prostor, kjer lahko mirno debatirajo o konjih in vsem, kar spada zraven, ob tem pa še nekaj prigriznejo in spijejo kakšen kozarček. Sicer pa sprejmemo do kakšnih trideset gostov, več od tega pa iz logističnih težav ni mogoče. Zato tudi priporočamo, tismim, ki bi si radi privoščili krožnik domače
hrane, da nas najprej pokličejo po telefonu. ”
Sicer pa je konjušnica v Medljanu odlična destinacija za krajši izlet, pa čeprav ni daleč, a to ne bi smela biti ovira, prej obratno. "Pogosto prihajajo k nam mlade družine na oddih. Starši si vzamejo nekaj ur zase, uživajo od domači črepnji, otroci pa mirno tekajo po kmetiji in si ogledujejo živali. Nevarnosti takorekoč ni, zato je res primeren kraj za popolni počitek. Poleg tega pa je pomembno, da otroci na lastne oči vidijo tako živali, kot zelenjavo in ostale pridelke. Nikoli ne bom pozabil, ko sta dve angležinji domov odnesli vsaka po en krompir, da pokažejo mami, iz česa nastane pomfri”, je še dodal Kodarin. In kot rečeno, doma v Medljanu so tudi konji. In ravno v začetku julija pripravljajo tečaje za začetnike. "Pripravljamo nekakšen poletni kamp, zato že sprejemamo prijave otrok od osem do štirinajst let na tečaj, kjer bodo jahali in spoznavali konje. Tečaj po potekal med tednom, od jutra pa do štirih popoldan, omogočamo pa tudi prevoz na dom. ” Za več informacij tako pokličite na 040/626-784 ah pa pišite na medljan@atnet.si. Število je seveda omejeno.	am
PP	K,-*** ’
n w*m **"- L ir
k'l
'MOŠ'K&/V~
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:	f v
pelargonij,
verben, daliet, 'T f	1
enoletnic....	r'
X	/Šared
\Lda,a

Več kot gospodarstvo
Gradnja prvega regijskega centra za delo in varstvo, namenjenega oseban z motnjami v duševnem razvoju se še ni začela, čeprav bi, po obljubah sodeč, kopači morali že pred dobrim mesecem zakopati v zemljo. Tako pa odgovorni molčijo, člani društva Sožitje pa trpijo,
Zgodba o gradnji dislocirane enote Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič na Debelem rtiču je ena tistih bolj žalostnih na našem območju. Obupani starši otrok z motnjami v duševnem razvoju že dolga leta zaman čakajo, da bi jim oblast in politika priskočili na pomoč, saj je trenutno najbližji center na Igu. To, da ni niti posluha, in očitno tudi interesa ne, je že jasno, saj je znano, da nekateri objekti hitro zrastejo iz nič.
Občinski svetnik Mario Gergeta, sicer član društva Sožitje, ki se bori za postavitev centra na Obali, že sedem let zaman poziva javnost in politiko, naj jim vendarle pomagajo. V tem času pa se ni spremenilo nič.
Novembra lani smo tako poročali, da se vendarle nekaj premika. Predstavniki Rdečega križa Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in društva Sožitje so namreč prišli do dogovora, da se bodo dela na gradnji centra na Debelem rtiču začela letošnjega aprila, zaključila pa pol leta kasneje.
Omenili smo, da je bila težava v tem, da se vpleteni niso znali med seboj pogovarjati, saj je bila rešitev, za tiste, ki smo problem spremlajli kot občinstvo, zelo preprosta. Ministrstvo naj bi vložilo prošnjo za gradbeno dovoljenje in zadeva bi stekla. A ni tako.
Kot pravi Gergeta, so težave v komunikaciji še vedno nepremostljiva ovira, saj odgovorov od tistih, ki bi lahko kaj vedeli, ne dobiva. Na Ministrstvu pa menda sploh še niso vložili prošnje za gradbeno dovoljenje, zaradi česar vse skupaj še vedno stoji.
Gergeta je zato povedal, da bodo v naslednjih tednih poskušali preko medijev pozvati odgovorne, naj vendarle nekaj naredijo, saj je stanje nevzdržno. Oblast, katerakoli, pa medtem molči. Kultni avtor znanstvene fantastike Douglas Adams je v svojem Stoparskem vodniku po galaksiji govoril o “kajtebrižnem polju", polju, ki te obvaruje pred težavami, ki se te ne dotikajo neposredno. Morda pa to polje vendarle ni samo znanstvena fantastika?
Lions klub Izola-lsola se je rodil februarja lani, ko je Slovenijo obiskal takratni predsednik te največje svetovne humanitarne organizacije, VVing Kun Tam, ki ima po vsem svetu 1 milijon 300 tisoč članov. Po nekaj začetnih težavah, saj je klub nastal naglo, smo se v dobrem letu dni delovanja utrdili in se z delom postavili na zemljevid slovenskega in svetovnega Lionizma. Na nedavni skupščini smo v svoje vrste sprejeli 5 novih članov, nova predsednica kluba pa je postala sedanja podpredsednica, Nataša Benčič.
Lionistično leto je takšno kot šolsko leto - poteka od septembra do junija. V času od 19.februarja 2012 smo kljub začetnim težavam organizirali kar nekaj uspešnih akcij in s prostovoljnim delom pomagali, kjer smo lahko: naša prva akcija je potekala v sodelovanju z Radiem Koper in Primorskimi Društvi prijateljev mladine.
Z donacijo smo omogočili kosila na štirih izletih, imenovanih »Izlet za 5« otrokom iz socialno šibkih družin, med drugim je šel na sneg poln avtobus otrok iz Izole, otroci iz drugih krajev Primorske pa so obiskali Postojnsko jamo in Sečoveljske soline.
Na lanskem prazniku Oljk vina in rib smo na svoji stojnici ob prijazni ponudbi zbrali sredstva za Koronarno društvo slovenske Istre za nakup defibrilatorja, kije zdaj postavljen v ZD Izola, v decembru smo z akcijo »Dedek Mraz« obdarili izolske otroke, ki živijo v rejniških družinah, z donacijo smo ob hudih poplavah v Sloveniji tudi mi kupili razvlažilnik za kraje, kjer je bilo najhuje, zbrali smo polno škatlo rabljenih očal in jih predali v trgovini Hofer v Kopru / tudi to je bila vseslovenska akcija Lionsov, saj bodo rabljena očala morda pomagala komu spremeniti življenje, Lionsi pa smo posebej občutljivi do slepih in slabovidnih.
V nedeljo, 17. maja se vsoorga-nizaciji z Lions klubom »Ankaran - Istra« v Kopru na Bonifiki z akcijo »Tečem, da pomagam« pridružujemo še eni vseslovenski akciji Lionsov.
V	Kopru boste na Bonifiki lahko pretekli ali prehodili 2400 m dolgo progo in obenem prostovoljno prispevali za nakup kombija Zavodu Elvire Vatovec iz Strunjana in Zvezi prijateljev mladine Slovenije, kamor vas že zdaj prijazno vabimo. V začetku junija pa bomo v okviru čezmejnega sodelovanja sodelovali pri postavitvi »Lions klopce« na Parenzani.
Pred nami je spet Praznik oljk, vina in rib, kjer bomo z dobrodelno stojnico sodelovali že drugo leto zapored in to obliko sodelovanja ohranjali tudi v bodoče. V petek, 31. Maja bomo na stojnici zbirali sredstva za Rdeči križ Izola. Pridite mimo naše stojnice, poizkusite košček šunke ali pidoče na buzari, ki nam jih podarja podjetje Pro-sup, d.o.o iz Izole, nazdravite z nami in darujte za ljudi, ki so v stiski in živijo med nami. Skupaj zmoremo več.
V	sredo, 8.maja je naše vrste obogatilo 5 novih članov in članic: Diana Okretič iz Izole in Nina Jerebica iz Nove Vasi ter Izolani Branko Miklobušec, Branko Seljak in Miro Vanič. Nova zakladnica kluba je postala Suzana Poropat Turk, nova podpredsednika Dean Kocjančič in Igor Bordon, z julijem pa vajeti predsednice iz rok dosedanjega predsednika Aleša Lipnika prevzemam Nataša Benčič. Moto Lionsov povsod po svetu je »Biti za druge«. 20 članov Lions kluba Izola - Isola to misel živi in udejanja.
Nataša Benčič
AM
Besed veliko, razumevanja pa malo
Kljub vsem prošnjam, dogovorom in obljubam s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, se še vedno, od lanskega leta, ni primaknilo nič v zvezi z gradnjo Centra za osebe s posebnimi potrebami na Debelem rtiču. Posredovala je tudi direktorica centra Dolfke Boštjančič iz občine Ig, gospa Valerija Bužan, sem pa večkrat posredoval tudi sam. Med drugim sem prosil za pomoč našo izolsko poslanko, gospo Lejlo Hercegovac, elektronsko obvestilo pa sem poslal tudi gospod poslancu oziroma sekretarju pri predsednici vlade, gospodu Gašparju Mišiču, vendar je bil očitno trud zaman, saj nisem dobil niti enega odgovora. Morda pa imajo preveč dela, pa jih takšni problemi ne zanimajo?!?.
Starši so obupani. Na volitvah vsi obljubljajo, po izvolitvi pa pokažejo svoj pravi obraz. Problemi pa ostanejo samo nam, saj jih oni v takšni obliki pač nimajo. In to je naša politika, oziroma to so naši politiki: gre se jim samo za oblast.
Sicer pa ne bom dodal ničesar več. Nikakor ni moj namen, da bi koga žalil ali blatil, a prav bi bilo, da bi prišli do kakšnega dogovora in bi tako izpolnili svoje poslanstvo in dane obljube. To bi človek od ljudi, ki so na tako pomembnih funkcijah (podjetju, občini ali državi) tudi pričakoval.
Upam, da se bo teh nekaj skromnih besed vendarle koga dotaknilo, in da bo to pravilno razumel.
Občinski svetnik Mario Gianni Gergeta.
Obdobje kitajskih kitar je mimo
Tako vsaj pravi Davorin Sever, eden najbolj znanih izdelovalcev klasičnih, akustičnih in električnih kitar ter basov pri nas. Prvo kitaro je izdelal pred 35. leti, prav letos pa se bodo pospešeno lotili proizvodnje, ki jo bogati uporaba domačih materialov in veliko domačega, preverjenega znanja.
Davorin Sever je na nek način kitarski odvisnik. O kitarah, od izdelovanja do prodajanja, se lahko pogovarja ure in ure in priznati moram, da čeprav imam s kitarami kar nekaj opravka, marsičesa nisem razumel. Verjetno tudi zato, ker je za izdelovanje teh občutljivih glasbenih inštrumentov potrebno veliko vrst znanja, od gozdarskega in mizarskega, do kovinarstva in elktrotehnike. Da o posluhu in glasbi niti ne govorim.
Prva je bila zanič
-	O prvi kitari, ki sem jo izdelal pred 35. leti raje nebi govoril, ker pač ni "ratala". Ampak tudi kasneje se je kakšna ponesrečila, tako da to ni nič nenavadnega. Dobra kitara je tudi splet različnih srečnih naključij, predvsem pa mora biti jasno, da je največ odvisno od kvalitete lesa, ki ga uporabimo pri izdelavi kitare, tako akustične kot električne.
-	Prepričan sem bil, da je električne kitare veliko lažje narediti kot akustične.
-	Narobe. Pri akustični kitari je tako, da tam že sama plošča nekaj da od sebe, pri električni pa so vsi ti zvoki tako stlačeni, da moraš najti pravi način, kako jih sprostiš, da kitara potem zazveni. Oblika pri tem ni najpomembnejša, razen tega, da mora biti kitara uravnotežena, da se ne dviga, niti ne pada naprej.
-	Koliko kitar si izdelal doslej in kdo od znanih ima "Severco”?
-	Mislim, da je šlo skozi moje roke doslej okoli 4.000 kitar, kdo vse jo ima pa ne bi govoril, ker je zame vsak kupec enako vreden in vsakemu je treba ponuditi pravi izdelek. Lahko rečem le to, da so moje kitare in basi potovali po celem svetu in na velike odre. (pri nas uporablja njegovo kitaro na nastopih Vlado Kreslin op.a.).
-	Letos boste še posebej aktivni.
-	Letos, ko imamo 35. letnico bomo izdelali serijo 35 kitar. Les je že več kot 20 let star paduk, bogat les iz Afrike, ki ima nekakšne zračne žepke in ga je zato težko lakirati. Tukaj imamo vzorec kitare, ki je morda najboljša, kar jih je bilo narejenih zadnje čase. Ko udariš po strunah je vibracije čutiti po vsej kitari. En vzorec smo poslali na oceno v Ameriko in tam se zdaj dogajajo stvari. Sicer pa imam tukaj tudi telo električne kitare pri kateri smo uporabili domačo resonančno smreko, ki smo jo rešili, da ni odšla kot hlod v Avstrijo. Sušili smo jo na Krasu, ki je dober za pršut in mora biti tudi za les.
-	Spet govoriva o električni kitari.
-	Se enkrat moram povedati, da je za dobro električno kitaro premalo, če montiramo samo dobre magnete.
Če bi bilo tako bi vsi kupili kitaro za 200 Eurov, montirali ta boljše magnete in bi bila kitara super. Pa ni tako. Za dobro električno kitaro potrebuješ izvrstno leseno telo in izvrstne magnete ter ostalo opremo. Pa še ni rečeno, da bo res zvenela tako kot si želimo. Vse se vedno začne pri lesu.
-	So tvoje kitare zaščitene?
-	Z zaščito je tako-le. Oblike ne moreš zaščititi, lahko zaščitiš le glavo (kjer so običajno navijalke) s telesom kitare pa je tako, da je zaščiten le z zvokom, kar pomeni, da mora biti narejena tukaj iz takega lesa in da mora tako zveneti.
-	Je obdobje poceni kitajskih kitar res mimo?
-	V Ameriki skoraj ne moreš več prodati Fenderja in Gibsona, ki ga za zabavo imenujejo Gib-sun. Zdaj so posel prevzeli rokodelci, ki so se osamosvojili iz teh tovarn in delajo v majhnih serijah vrhunske kitare. V Nashvilu, kjer je Fender zakon, so od dvajsetih kitar samo še tri z napisom Fender. Vse ostale so delo takšnih majhnih delavnic z veliko znanja. Tudi cena je temu primerna, od devet do 12.000 Eurov in še čakati moraš leto ali dve. To se dogaja danes.
-	Greš tudi ti v to smer?
-	Seveda ampak ne sam. Devet nas bo, ki bomo delali na ta način in glede na dosedanji interes kaže, da bo treba na kitaro čakati tudi do pol leta. Tržišče bo svet - tam, kjer se to ceni.
-	Cilj je prodati kitaro Kitajcem.
-	Seveda. Treba je vedeti, da Kitajci
izredno cenijo evropske izdelke, še posebej nemške in zato Nemci izvozijo na Kitajsko osemkrat več, kot od njih uvozijo. Ne vem, zakaj mi ne moremo narediti nekaj podobnega, reba je vedeti, da kdor bo znal kaj narediti s svopjimi rokami in bo to prodal v tujini, bo preživel. Ostalim bo zelo težko.	d.m.
Četrtkove muke po upokojencih
Četrtki so rezervirani za upokojence. Po najboljšem sosedu se je tudi koprska banka odločila, da bo 4.600 izolskim upokojencem ob četrtkih za plačilo položnic zaračunala le 0,39 Eur, namesto 2 Eura. To je tudi nižja cena od Pošte, kjer za položnico zaračunajo 1,05 Eura.
Glede na to, da 80 odstotkov izolskih upokojencev prejema pokojnino do 500 Eur, od tega 387 le med 280 in 350 Eur, so ponudbo banke seveda hvaležno sprejeli, zato pa so manj zadovoljni vsi ostali komitenti, ko ob četrtkih pridejo na banko po denar. Vrste so dolge, čakalna doba tudi. Uboge so tudi pridne bančne uslužbenke, ki so ob četrtkih tudi na pogled preobremenjene in utrujene. Ali bi bilo res tako neracionalno, če bi "cenejše četrtke" razširili na vse delovne dni v tednu in tako zagotovili prijetnejši obisk banke in manj stresno delo svojim uslužbencem.	v.o.
Od kioska do slaščičarne
Zgodba, danes že upokojenega slaščičarja Dimija Saliji je zgodba s srečnim koncem. Kot 14 letni mladenič je odkril Izolo, a ne po naključju, saj ga je v mestece z nasmehom povabil stric Ekrem Saliji, ki je bil pred 48. leti edini in zelo spoštovan slaščičar. Pa ne le v Izoli, tudi širše.
Dimi je poskusno dobo treh mesecev opravil v kiosku na svetilniku. Leto kasneje, pisalo se je leto 1966, se je iz Gostivarja preselil v Izolo in se zaposlil v stričevem družinskem slaščičarskem podjetju. Večji del delovnega časa je opravljal na svetilniku, pomagal pa je tudi v stričevi slaščičarni »Jadran«. Ob izučitvi slaščičarskega poklica je na stričevo pobudo odkupil kiosk na svetilniku in tako začel samostojno podjetniško pot.

' f if
Ta se je nadaljevala v današnji slaščičarni »Diana«. Najprej sta si z Italom Delorejem, prvim picapekom v tedanji Jugoslaviji, delila skupni poslovni prostor. Lokal je bil v občinski lasti, zaradi visoke najemnine pa se je Italo odločil, da se preseli z Drevoreda 1. maja v Verdijevo ulico. Svoj polovični delež je ponudil Dimiju, ki ga je sprejel in še obogatil svojo ponudbo. Leta 1997, ko se je občina odločila za prodajo poslovnega prostora, Dimi ni omahoval. Takratno ugodno posojilo pri koprski banki je odločilo o nakupu. Seveda lastništvo ne prinaša le ugodja, ampak tudi skrb, saj je posojilo treba vrniti. Vendar je nova, sodobna ponudba, po vzoru sosednjih italijanskih mojstrov, od katerih se je Dimi učil, je prinesla dovolj denarja, da so lahko slaščičarno obnovili.
Po 40. letih odkar je Dimi stopil v vrste slaščičarjev, zgodbo nadaljujeta sinova Deli in Turan. Z inovativnostjo in poslovnimi potezami sta presenetila tudi svojega očeta. Širitev dejavnosti z odpiranjem manjših poslovalnic v Simonovem zalivu in Izoli pa bodo zaokrožili s skorajšnjo otvoritvijo jogur-terije na Sončnem nabrežju. Novo ime s sladko in zdravo vsebino.
V.Ostrouška
EPNL
21. krog sobota, 18.05.2013 Piama : Cerknica 0:6 (0:3)
Gažon : Jadran PM 5:1 (1:1) Kobarid : Košana 6:1 (2:0) Postojna : Korte Avtoplus 1:2 (1:0) Farna Vipava: Škou Nagode 0:4 (0:1)
Postojna Mas Tech : Korte Avtoplus 1:2 (1:0)
Postojna, 19.05.2013 ob 17.00, gledalcev 150
Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Pribac Patrik (75’ Nekič Josip), Begič Admir, Muminovič Elvis, Delgiusto Valter, Stojanovič Obrad, Reljič Goran, Pucer Aleš (75’ Delgiusto Maurizio), Finkšt Niki (29’ Luznar Simon), Grižon Jernej, Baruca Tilen Strelci: 1:0 - Kusturica Bojan (18’), 1:1 - Baruca Tilen (59’), 1:2 - Luznar Simon (76’)
Rdeči kartoni: Milakovič Dejan (89’), Baruca Tilen (83’)
Nogomet - dekleta
Izolske nogometašice viceprvakinje
V	četrtek, 16. maja 2013, je ženska nogometna ekipa Osnovne šole Dante Alighieri, ki jo sestavljajo Lara Maslo, Soraya Drinič, Leila Mujanovič, Alessia Šva-gelj, Nea Čendak, Joel Lenoci, loana Buzoiu, Petra Šurla Toth in Robin Čosič, sodelovala v finalu osnovnošolskega državnega prvenstva.
V	telovadnici 1. osnovne šole Murska Sobota so se za zmago pomerile: gostiteljice iz Murske Sobote, nogometašice OŠ Brežice in ženski ekipi z OŠ Ribnica in OŠ Dante Alighieri iz Izole.
Na zaključnem turnirju, kjer so ekipe igrale na izločanje, so prav vse prikazale živahno in lepo igro, zelo všečno publiki. Tekmovalke so se borile zelo zagrizeno ivendar v pravem športnem duhu. Dokazale so, da nogomet ni samo moška igra.
Naša dekleta so se z zmago nad ekipo OŠ Brežice uvrstila v polfinale po golu Leile Mujanovič, ki ga je dosegla vsega 30 sekund pred koncem tekme. V finalnem obračunu pa so se morale ukloniti premoči nogometašic iz Murske Sobote, ki so v igri prikazale boljšo organizacijo in večje taktično znanje. Domačinke so zmagale z 2:1, gol za izolanke pa je dosegla Lara Maslo.
Seveda so na OŠ Dante Alighieri zelo ponosni na svoja dekleta, ki so šoli na državni ravni tokrat priborile prvo medaljo v kolektivnih športih. Naj omenimo tudi posebno priznanje Sorayi Drinič, ki ga je prejela kot najboljša vratarka turnirja.
l.SRL
Istrabenz plini Izola - Sevnica 32:34 (15:16)
IP Izola: Gregorič, Jurič 5, Jelov-čan 3, Dolenc, Gorela, Božič 6, Stepančič, Kojič, Bubnič, Čosič, Ti. Ponikvar, Redžič 1, Fidel 7, To. Ponikvar, Kevič. Trener: Borut Hren.
Da višje mesto na lestvici tudi avtomatsko ne predstavlja vloge favorita, smo že nekajkrat zapisali. Tudi domača dvorana ni vedno porok za uspešen nastop. Tako je bilo tudi na sobotni zadnji domači tekmi rokometašev v tem prvenstvu, ki so jo izgubili s Sevničani. Slednji so do zmage prišli v izteku srečanja in so se z nepričakovanima točkama okrepili na predzadnjem mestu. Naši so s tem izgubili možnost za sedmo mesto. Opcija za osmo ostaja odprta, pri čemer bi morala Izola zmagati v Ormožu, Sviš pa doma izgubiti z vodilno Ribnico. Izola je nazadnje doma izgubila 9. marca s Celjem.
Naši so sicer povedli z 2:0, a so Sevničani kmalu izenačili. Ekipi sta bili sprva izenačeni, proti koncu prvega polčasa pa so gostje pobegnili za tri točke. Pred odhodom na odmor so Izolani uspeli znižati zaostanek na minimalno vodstvo Sevnice.
Pričakovati je bilo, da bodo izolski rokometaši ponovili že nekajkrat viden scenarij in v drugem delu zaigrali bolje. A ni šlo: v napadu so sicer uspevali v svojih akcijah, v obrambi pa ni šlo po načrtih. Gostje so imeli nekaj zadetkov prednosti, a so jih Izolani ujeli in dve minuti pred koncem je bil izid 31:31. V sami končnici je Izola odpovedala na parketu in dobila še tri gole, v izteku srečanja pa so s svojim zadnjim zadetkom domačini zgolj ublažili poraz. Omeniti gre pohvalno gesto Sev-ničanov, ki so po tekmi s ploskanjem nagradili navijanje s tribun.
To potrjuje, da ima Izola navijače, kakršnih ni v Sloveniji. To nam priznavajo ne le Sevničani, pač pa tudi vse ekipe, ki so igrale v Kraški. Žiga Smolnik: »Razlika med prvo tekmo, ko smo zmagali za 16 golov, in današnjo je ta, da obramba ni delovala. Zdaj na gostovanjih tudi zmagujemo in to bomo skušali doseči tudi v soboto proti Ormožu.«
Na lestvici vodi Ribnica 28 točk pred Svišem 26 in Izolo 25.
Odbojka
Odbojkarice še niso na počitnicah
V soboto je bil v Livadah odbojkarski turnir, na katerem so nastopile tudi odbojkarice Galeb grup Robo-tine. Kot smo poročali, so izolska dekleta konec marca zaključile prvenstvo, na katerem so osvojile tretje mesto. Da premor med starim in novim prvenstvom ne bi bil predlog, dekleta s treningi in sodelovanjem na turnirjih ohranjajo kondicijo in krepijo znanje. Tako bodo nastopile tudi na turnirju, ki bo 1. junija v Livadah. O njihovih aktivnostih bomo tako še poročali.
Jadranje
Vaško in Esimit v naskok na olimpijsko zlato
Vasilij Žbogar je pred vrhuncem sezone jadranja v kraljevskem razredu finn (evropsko prvenstvo v Nemčiji in svetovno prvenstvo v Estoniji) sklenil dolgoročno partnerstvo s projektom Esimit Europa. Ambiciozni jadralski projekt Igorja Simčiča, ki povezuje najboljše jadralce iz 10 evropskih držav, bo kot generalni pokrovitelj Vasilija Žbogarja slednjemu zagotovil tako finančna sredstva za doseganje zastavljenih ciljev v okviru jadranja v razredu finn kot aktivno sodelovanje na najhitrejši jadrnici na svetu Esimit Europa 2. Vasilij Žbogar, dvakratni dobitnik olimpijskega odličja in večkratni dobitnik medalj na svetovnih ter evropskih prvenstvih, si bo s pomočjo projekta Esimit Europa zagotovil ustrezne pogoje za treniranje in sodelovanje na različnih prvenstvih ter prvokategornih regatah s končnim ciljem - osvojiti zlato olimpijsko medaljo na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016. V času do olimpijskih iger bo slovenski šampion svoje neprecenljivo znanje in izkušnje delil tudi z mladimi perspektivnimi jadralci v olimpijskih jadralnih razredih. Projekt Esimita Europa je namreč oblikoval pobudo, v kateri bodo jadralci ekipe Esimit Sailing Team, večkratni dobitniki olimpijskih odličij, pomagali mladim upom evropskegajadranja do vrhunskih rezultatov. Žbogar tako že dejavno sodeluje z nadarjenim ruskim jadralcem, s katerim bo v vlogi trenerja prisoten tudi na mladinskem evropskem prvenstvu v razredu laser v Splitu konec junija.

»Zelo sem ponosen, da se so v projektu Esimit Europa odločili podpreti moj naslednji veliki cilj, osvojitev zlate medalje v razredu finn na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Temu cilju bom posvetil večino svojega časa, zelo zavzeto treniram, oblikoval pa sem tudi strokovno ekipo, ki mi bo pomagala na poti do Ria. Po bronu iz Aten in srebru iz Pekinga je zlato namreč realno dosegljivo, a čaka me še ogromno dela tako v pripravi optimalne jadrnice kot na fizični moči in taktiki. Vse to seveda zahteva tudi precejšnja vlaganja, zato sem generalnega pokroviteljstva projekta Esimit Europa izjemno vesel. Obenem se zahvaljujem Igorju Simčiču in vsem fantom v izjemni posadki jadrnice Esimit Europa 2, ki so me sprejeli v najboljšo ekipo jadralcev na svetu ter mi zaupali tudi odgovorno nalogo, delo z mladimi,« je dejal najuspešnejši slovenski jadralec, Vasilij Žbogar. Vasilij Žbogar je sicer letos nastopil že na dveh prvokategornih regatah in je z izkupičkom zadovoljen. Tretje mesto v Španiji in osmo v Franciji so rezultat trdega dela, saj je menjava razreda iz laserja v finn prinesla veliko novosti. Izolan ima sedaj še več optimizma in želje po dokazovanju, prva priložnost za to bo že evropsko prvenstvo v Nemčiji med 19. in 27. julijem. »Na evropskem prvenstvu si želim čim bolje nastopiti, do takrat pa še izboljšati svoje jadranje v močnejšem vetru. Zato zelo zavzeto treniram v Valenciji, kjer mnogokrat piha močan veter, in prepričan sem, da mi bo ob odlični ekipi strokovnjakov in »sparing« partnerjih uspelo nadgraditi to pomanjkljvost, kar je sicer tudi moj najpomembnejši cilj za naslednje mesece,« je dodal Žbogar.
Poleg regat, ki ga čakajo v razredu finn, in treniranja mladega ruskega jadralca v razredu laser bo Žbogar skupaj z 18-člansko posadko evropske jadrnice Esimit Europa 2 nastopil tudi na regati Bernetti Lombardini Cup in znameniti Bar-kolani.
Bogata bera medalj ob zaključku sezone
V nedeljo, 12.5.2013, je v obnovljenih prostorih bivše vojašnice, kjer domuje Strelsko društvo Ilirska Bistrica, potekalo zadnje, 7. kolo Primorsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije in tokrat so bili Izolani najštevilčnejši do sedaj. Rezultati zračna puška: Cicibani: Val Lorbek Ivančič 3. mesto, Vito Kavalič 5„ Martin Memon 12. in Mark Rožac 15. mesto; ekipno: 4. mesto. Na svoji prvi tekmi je kot edina Cicibanka iz Izole Zala Brdar zasedla 2. mesto. Mlajši Pionirji: Dan Lorbek Ivančič 4. mesto, Nejc Putrle 13., Mai Hoheger 14. in Tai Brdar 25. mesto; ekipno: 3. mesto. Edini Pionir Gabrijel Brecelj je bil osmi. Mladinci: Enej Šuštar 2. mesto, Jernej Galjanič 9. in Al Car-boni 10. mesto; ekipno: 2. mesto. Članice: Dolores Šuštar 4. mesto in Patricija Memon 5. mesto; ekipno: 4. mesto. Veterani 60-70: Darij Ban 1. mesto in Ivan Božič 7. mesto. Veterani nad 70: Ivan Fidel 1. mesto. Ekipno vsi veterani skupaj: 4. mesto. Rezultati zračna pištola: Člani: Eni o Božič 7. mesto, Ivan Božič 11., Leon Tomazin 13. in Lasovan Brdar 21. mesto. Mladinci: Leon Memon 4. mesto. Ekipno vsi pištola: 4. mesto. Kombinacija zračna puška + pištola: Ivan Božič 9. mesto.
Med pavzo so nas prijazni gostitelji zadovoljili z okusnim lovskim golažem, tako da je bilo čakanje na končne rezultate sezone znosnejše, medalje kot rezultat dela celega leta pa so se še bolj bleščale. Rezultati zračna puška: Cicibani: Val Lorbek Ivančič 6. mesto, Martin Memon 9., Vito Kavalič 12., Mark Rožac 15. in Tai Brdar 20. mesto; ekipno: 3. mesto. Cicibanke: Zala Brdar 2. mesto. Mlajši Pionirji: Dan Lorbek Ivančič 11. mesto, Nejc Putrle 12. in Mai Hoheger 17. mesto; ekipno: 5. mesto. Pionirji: Gabrijel Brecelj 9. mesto. Mladinci: Enej Šuštar 3. mesto, Al Carboni 8., Niko-las Grbac 10. in Jernej Galjanič 13. mesto; ekipno: 2. mesto. Članice: Dolores Šuštar 4. mesto, Patricija Memon 5. in Dragica Tokmadžič 7. mesto; ekipno: 4. mesto (+ »tolažilna« medalja za edino žensko člansko ekipo).
Veterani 60-70: Darij Ban 1. mesto in Ivan Božič 4. mesto. Veterani nad 70: Ivan Fidel 1. mesto. Ekipno vsi veterani skupaj: 3. mesto. Rezultati zračna pištola: Člani: Ivan Božič 11. mesto, Leon Tomazin 15., Men-sur Hodžič 20., Enio Božič 22. in Lasovan Brdar 26. mesto. Mladinci: Leon Memon 3. mesto. Ekipno vsi pištola: 4. mesto. Kombinacija zračna puška + pištola: Ivan Božič 8. mesto.
Člansko okrepljen Strelski klub Izola je lahko z dvema zlatima, srebrno in dvema bronastima medaljama posamezno ter eno srebrno in dve bronasti medalji ekipno za zaključek sezone zelo zadovoljen. Če bo podmladek ta trend nadaljeval, se jim obeta še veliko uspehov, uspeha pa ne merimo samo v medaljah: pomembno je aktivno in kolegialno druženje v športu, pa tudi osebni napredek. Vabljeni novi člani v novi sezoni!
(dš)
Sabljanje
Državno prvenstvo v sabljanju
Prejšnjo soboto je bilo v ljubljanski Ledeni dvorani na sporedu državno prvenstvo v sabljanju. Za naslove se je borilo okoli sto sabljačev iz cele Slovenije.
Lan Golob iz Sabljaškega kluba Izola je bil ponovno uspešen. Po opravljenem ligaškem tekmovanju, kjer je zasedel prvo mesto, se je v turnirskem delu uvrstil v finale ter priboril Izoli drugo srebrno medaljo.
Sabljaš ki klub Izola tako kot novopečeno društvo nadaljuje z uspešnim delom. Trener Antonije Hajdin je omenil, da je že več sabljaških društev iz Slovenije in okolice izrazilo željo, da bi prišli na priprave v naše mesto, na žalost pa sabljaški klub razpolaga samo z dvema kompletoma opreme za registracijo zadetkov. "Če bi jih imeli pet, bi bilo idealno. V Izoli bi tako lahko organizirali odličen sabljaški center", je še povedal Antonije.
VU»t-[n n^flrirm rUl.li il(TfifMlriTTTI
JL
Športni ribolov
19. Menolada je ženskega spola
Nedeljska Menolada je v Izolo privabila devetnajst ekip iz Slovenije, Italije in Hrvaške, vreme je bilo ribičem naklonjeno, menolam pa malo manj, saj so jih ribiči na suho potegnili blizu 300 kilogramov. Bilo jih je ravno dovolj, da so si jih lahko privoščili vsi, od tekmovalcev in organizatorjev do mimoidočih turistov, ki jih, zaradi nekoliko oblačnega vremena, tokrat ni bilo toliko kot ob sončnih vikendih.
Sicer pa sta lovoriko zmagovalcem tokrat odnesli ženski, takorekoč upokojenki, članici domačega MŠRK Menola Izola, Vesna Pucihar in Kristina Mattias, ki sta skupaj ulovili skoraj 31 kilogramov menol, dobraih pet kilogramov več kot drugouvrščeni favorit in reprezentant Vinko Moškerc iz PLK Koper, ki je, skupaj Boštjanom Čotarjem ulovil dobrih 26 kilogramov rib. Tretja sta bila Špeh in Simičič mladinska reprezentanta Slovenije.
Sicer pa so se mladi tekmovalci iz MRK Menole, v nedeljo 12. maja v Piranu dobro odrezali na 23. državnem prvenstvu v trnkarjenju z zidane obale. V kategoriji starejših mladincev je državni prvak postal Erik Špeh iz Menole, v kategoriji mlajših mladincev je državni prvak njegov klubski tovariš Kevin Tavčar, Benjamin Jagurdžija, prav tako iz Menole, pa je zasedel 5.mesto.
V kategoriji kadetov je državni prvak Artur Bonača iz PLK Koper, Janič Krampf je osvojil 5. mesto, Maša Paladin 7. mesto, Tea Andrejčič 11. mesto in Alan Memič 12. mesto. Vsi so iz ribiškega društva Menola.
Največje ribe so ujeli: pri kadetih Maša Paladin iz Menole (222 gr), pri mlajših mladincih Kevin Tavčar iz Menole (176 gr) in pri starejših mladincih Matej Šimičič Rupert iz PLK Koper (274 gr).
SMEROKAZI
Četretek 23.maj 2013
Manziolijeva palača - ob 17.00
FESTIVAL STEKLA
Predavanje “Kristal in njegova uporaba”
Nina Malovrh - designer pri steklarni Rogaška
Sončna dvorana - ob 19.00
Odprtje razstave del dijakov Srednje šole Izola.
Na ogled do 31. maja vsak dan od 17.00 do 19.00
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 predavanje
Antični nakit
V predavanju Nakit v antiki bo predstavljen razvoj nakita, zvrsti in oblike s poudarkom na nakitu v rimskem obdobju. Predstavljene bodo tehnike izdelave, način uporabe in arheološke najdbe nakita.
Kino Odeon - ob 20.30 projekcija filma
Vaje v objemu
trojekcijo filma bomo tudi svečano krsti
režiserja Metoda Pevca
S projekcijo filma bomo tudf svečano krstili digitalni projektor in tako vstopili v novo obdobje kinematografskega prikazovanja. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserjem Metodom Pevcem in igralko Jano Zupančič, dobitnico Vesne za žensko vlogo na preteklem Festivalu slovenskega filma.
Petek 24.mai 2013
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Predstavitev knjige
Arjun in dobra kača
Je edinstvena knjiga očeta, napisana sinu v izvrstnem slogu izseljenega pisatelja in hkrati osupljivo izvirno. Ni le ganljiva preiskava očetove ljubezni do majhnega sina, je tudi iskanje življenjskega smisla na več ravneh pisatelja, ki sicer izpove svoj alkoholizem, a je ta izpoved zgolj ena od številnih izpovedi tega izjemno občutljivega razuma. Pripoved je edinstvena in avtobiografsko najmanj pogumna, če ne tudi prispodobna, obenem pa vsebuje realistične zgodbe o kačah strupenjačah in veliko obešenjaškega humorja.
Manziolijeva palača - ob 19.00 Delavnica izolske zgodovine
1. Maj 1213: Svobodna občina Izola in kako so se Izolani znebili oglejskih nun
Večer bo vodil Silvano Sau
Sobota 25. maj 2013
Ljubljanska ulica - od 10.00 -17.00
FESTIVAL STEKLA
Prikaz obdelave stekla, otroška delavnica in prodaja steklenih izdelkov
Manziolijeva palača - ob 20.00
21. pomladni koncert
Sodelujejo: pevska zbor Haliaetum, pevski zbor Stella Alpina Lavarone in pevski zbor Ana iz Codroipa.
Lonka - Od 18.00
Praznovanje Dneva mladosti
Nedeua 26.maj 2013
Ljubljanska ulica - od 10.00 -13.00
FESTIVAL STEKLA
Prikaz obdelave stekla, otroška delavnica in _______prodaja steklenih izdelkov _
Četrtek 30.maj 2013
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 67. Večerni klepet z Zanimivimi Izolani.
Ob mednarodnem letu sodelovanja na področju voda bo naš gost
dr. Robert Turk,
biolog iz Zavoda za zaščito naravne dediščine iz Izole.
Manziolijeva palača
razstava izdelkov iz stekla
FESTIVAL
STEKLA
razstava je odprta do 26.maja
<30
INSUIA
, GALERIJA • O/M>RIA
Vabimo vas na ogled razstave
6 POGLEDOV NA BARVO
Boge Dimovski, Andreja Eržen, Klementina Golija, Nejc Slapar, Klavdij Tutta, Cveto Zlate
Razstava bo na ogled do 14. junija 2013.
Sončna dvorana /ufaMamhračIpncetlMSdtal.
Vabimo vas na odprtje razstave del
dijakov Srednje šole Izola
ki bo v četrtek 23.5. ob 19.00 uri
Razstava bona ogled do 31. maja vsak dan od 17.00 do 19.00
Galerija Al^a imm^
letna razstava likovnega društva Tuba iz Izole
Jako kot Van Gog/i«TUBA
k.®V V*> &OGH
Mestna knjižnica Izola
• Razstavljajo v mesecu maju: razstava likovnih dela malčkov iz skupine Aquilone Aran-cione oziroma »Oranžnih zmajčkov« iz vrtca L'Aquilone iz Izole, razstava slik/akrilov z motivi solin, istrske pokrajine in Pirana Friderika Vodana in razstava ročno šivanih punčk, od 17. maja do 15. julija pa ročni izdelki varovancev Društva za cerebralno paralizo Sonček iz Kopra.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: izo-la@borzaznanja.si
Teden vseživljenjskega učenja 2013:
•	četrtek, 23. maj 2013 ob 19:00: predavanje Antični nakit V predavanju Nakit v antiki bo predstavljen razvoj nakita, zvrsti in oblike s poudarkom na nakitu v rimskem obdobju. Predstavljene bodo tehnike izdelave, način uporabe in arheološke najdbe nakita. Z nakitom si človek krasi telo, lase, obleko, obutev v želji, da bo lepši, poseben, opazen in sprejet. Nakit lahko predstavlja statusni simbol osebe in družbe. Za marsikoga je imel in lahko še vedno ima magični pomen, ker verjame, da ga lahko varuje pred raznimi nevarnostmi in ga nosi kot talisman sreče, čuvaja zdravja in ob obredih. V rimskem obdobju so izdelovalci nakita črpali ideje in oblike iz etruščanskega, grškega in helenističnega nakita. Za cesarski Rim je bil značden zlasti zlat nakit, obogaten s poldragimi in dragimi kamni, biseri in stekleno pasto. Biseri so bili trikrat dražji od zlata in z njimi so krasili glavo, vrat in roke. Nakit so izdelovali tudi iz brona, kosti, jantarja, stekla. Rimljanke so si okraševale glavo z diademi in mrežicami. Uporabljale so igle in okrasne trakce. Nosile so uhane, zlate, srebrne, včasih tudi iz bronaste žice, a tako oblikovane, da bi jih tudi danes nosila marsikatera ženska. Predavala bo Snježana Karinja, muzejska svetovalka v Pomorskem muzeju Piran.
•	sreda, 29.maj 2013 ob 19:00: predavanje Teslovi zdravilni tokovi - Tesla Metamorfoza, ki jih bo predstavila ustanoviteljica Anja Petrovič. Tesla metamorfoza spodbuja procese zdravljenja na vseh ravneh. Frekvence energije, ki se uporabljajo v Tesla metamorfozi so identične frekvencam Tesla valov in beležijo številne ozdravitve ter lahko vplivajo na evolucijo zavesti, ki jo spodbujajo Tesla valovi. Na tokratnem srečanju bo ustanoviteljica te metode in mednarodno priznana zdravilka Anja Petrovič skozi demonstracijo zdravljenja prikazala delo z zdravilnimi frekvencami. Izvedeli boste, kako se lahko tudi vi sami naučite te metode.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ah izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov, .. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ah na spletni strani www. borzaznanja.si
Kultura
Več kot 150 filmov pod posteljo
Konec meseca bo v švicarski Zurich, kot eden od treh predstavnikov nekdanjega jugoslovanskega neodvisnega oziroma eksperimentalnega filma odpotoval Davorin Marc, otrok Filmskega krožka Zarja, dobitnik male puljske arene, alternativni glasbenik in, nenazadnje, vsa leta tehnični urednik Mandrača.
To se mi še ni zgodilo. Namreč, da bi potreboval kar 30 let za to, da naredim pogovor z ustvarjalcem, ki ga že 20 let zrem na drugi strani pisarniške mize. Davorin Marc je točno tak človek..
Srečala sva se že pred tem, ko je kot preustvarjalen najstnik kolovratil po koprski televiziji in nato po Primorskih novicah, kjer sem skušal miriti njegovega divjega duha. Istočasno je bil s svojo glasbeno skupino (enkrat so bili Fikret Sida, drugič V.I.E.... itd.) redna, nikoli najavljena pred-skupina našemu bendu Deseti brat. Ves čas pa je bil raziskovalec novih tehnologij tako s področja filma kot s področja desktop publishinga, kar naju je privedlo na pot 25 letnega vsakodnevnega srečevanja na delovnem mestu uredništva Mandrača. Vedel sem, da snema filme, da zanje prejema celo nagrade, toda nikoli ni govoril o tem in nikoli nisem nič zares videl. Svoje filme je ljubosumno skrival nekje in vse kar sem vedel je bilo to, da je za enega od njih dobil malo Pulo, kar je bila takrat največja nagrada za takoimenovani amaterski, neodvisni alternativni film v Jugoslaviji. Zdaj, trideset let kasneje, pa sem vendarle izvedel nekaj več.
Moderna galerija v Ljubljani je namreč pripravila veliko retrospektivno razstavo neodvisnega filma iz 60, 70-tih in osemdesetih let in Davorin je bil s strani selektorjev Bojane Piškur in Jurija Medena povabljen. Bil je eden od vrhov slovenske neodvisne, alternativne filmske ustvarjalnosti in takrat sem izvedel, da je več kot 150 filmov imel spravljenih v škatli pod posteljo. Nekatere med njimi je kasneje odkril tudi v beograjskih arhivih, saj so tam imeli drugačen odnos do tega ustvarjanja in so številne amaterske filme tega obdobja shranili na beta format. V Sloveniji se to seveda ni zgodilo in tako so mnogi filmi enostavno izginili.
Ljubljani je sledilo povabilo na sodelovanje na tradicionalnem mednarodnem festivalu neodvisnega filma Alternative v Beogradu, kjer ga je dokončno spoznal grški režiser in filmski kritik Vassily Bourikas in ga, kot selektor Videoex festivala v Zurichu povabil na ta prestižni dogodek, kjer se predstavljata tudi David Lynch in Jean Luc Godard, skupaj z Dušanom Makavejevim, ki je impresioniral evropski film s svojim Misterijem Organizma.
Davorin Marc se bo na festivalu predstavil z osmimi filmi v skupnem trajanju 90 minut, če bo zelo priden pa bo morda prišel tudi na Kino Otok.	Met
Steklo je poceni diamant
Nekateri izdelki steklenega nakita, ki so razstavljeni v palači Manzioli, so vredni pozornosti modnih oblikovalcev in ljubiteljev pravega nakita.
Petkova otvoritev Festivala stekla je bila na ravni tistega, kar v palači razstavljajo nekateri najboljši slovenski oblikovalci stekla, precej mondena in šik a hkrati dovolj strokovna, še posebej zahvaljujoč razstavi Steklo - nekoč in danes. Ta je razdeljena v dva dela:
Steklo nekoč predstavlja zbirka starega stekla, ki je last Jožeta Rataja in Jožeta Tomažiča, Steklo danes pa predstavljajo steklene skulpture izolskega oblikovalca stekla, Matjaža Bornška ter nakit iz kristalnega
stekla, ki je nastal v sodelovanju z modnimi oblikovalkami - Tjašo Škapin, Damiano Bitežnik Logar, Stanko Blatnik Blagotinšek in Mojco Celin. Razstava je vredna ogleda, žal pa je bila prav med vikendom nedosegljiva, saj je palača Manzioli takrat zaprta.
Festival se je nadaljeval sinoči s predavanjem Jožeta Rataja, univ. dipl. zgodovinarja iz Celjskega pokrajinskega muzeja o zgodovini stekla na Slovenskem.
Drevi ob 17.00 uri bo vManziolijevi palači o kristalnem steklu in njegovi uporabi predavala Nina Malovrh, oblikovalka iz Steklarne Rogaška.
V soboto in nedeljo, 25. in 26. maja od 10. do 17. oziroma 13. urepa bo v Ljubljanski ulici, prikaz obdelave stekla, otroška delavnica in prodaja steklenih izdelkov.
Odeon se je digitaliziral
Drevi, v četrtek, 23. maja ob 20.30 bo v Kinu Odeon izolska premiera filma Vaje v objemu režiserja Metoda Pevca. S projekcijo filma bodo tudi svečano krstili digitalni projektor in tako vstopili v novo obdobje kinematografskega prikazovanja. Projekciji bo sledil pogovor z režiserjem Metodom Pevcem in igralko Jano Zupančič, dobitnico Vesne za žensko vlogo na preteklem Festivalu slovenskega filma.
Kino Odeon je bogatejši za Sony-jev digitalni projektor SRX-R515, ki omogoča predvajanje z 4K resolucijo. Visoka svetilnost (15000 ANSI lumnov) pa bistveno izboljša kvaliteto projekcij.
S kom naj se pogovorim?
Z rahlo zamudo čestitam Man-draču oziroma njegovi neutrudni ekipi za prvih 1000 številk. Man-drač redno prebiram, najbrž sem najzvestejša bralka od Postojne navzgor, in ga kar pogrešam, če ga nimam pravočasno. Zdi se mi dovolj informativen, aktualen, tudi provokativen, čeprav vem, da je to v tako majhnem okolju težko.
Navsezadnje je Izola majhna, naklada Mandrača pa kot kakšne nekdanje tovarniško glasilo ali - kako smo že rekli s tedanjo terminologijo - glasilo OZD, TOZD, SOZD... , le s to razliko, da je bilo tisto glasilo »dobro«, če je pisalo zgolj nekritično o vodilnih, medtem ko je drug časopis dober, če piše o njih kritično. In Mandrač je vedno aktualen in kritičen, nekakšna slaba vest svojega okolja.
Rada bi pa izpostavila nekaj specifičnega. Mandrač vendarle izhaja v Izoli in je vezan na izolske dogodke, a Izola ni le občina, ampak se proglaša kot turistična občina. Kar pomeni, da je poleg Izolanov še veliko občasnih Izolanov, vikendaši jim pravite, ki so si mestece izbrali zgolj za počitnikovanje ali pa za daljše obdobje bivanja. Občasnih prebivalcev, ki sicer včasih čutijo, da niso najbolj zaželeni, a brez njih bi Izola pač ne bila turistično mesto. A ti prebivalci imajo morda specifične probleme, o katerih bi se radi s kom pogovorili. S kom pa se naj?
Moja osebna izkušnja je, da sem pisala županu pred več kot dvema letoma in pol, kmalu po nastopu njegovega štiriletnega mandata, odgovora nisem dobila in ga najbrž do izteka županskega mandata tudi ne bom. Kot ga nisem dobila od Občinskega sveta in ne od inšpekcijskih služb oziroma redarske službe glede istega problema, le na policijo so me povabili in nadvse prijazno razlagali svoje videnje problema.
Pred desetimi leti je tedanja županja Breda Pečan zastavila zanimiv projekt Prijatelji Izole in v Simonovem zalivu organizirala prijeten večer, ki naj bi bil namenjen obojestranskemu spoznavanju, tudi reševanju vprašanj, ki tarejo ali zanimajo občasne prebivalce, lastnike nepremičnin. Srečanje naj bi postalo tradicionalno, a je žal prvo postalo tudi zadnje, s tem pa so ostali vikendaši, lastniki nepremičnin, ki plačujejo poleg prispevka za mestno zemljišče tudi pavšalno turistično takso, tudi če nepremičnine ne (!) oddajajo v turistične namene, brez svoje »tribune«, kjer bi lahko spregovorili o svojih specifičnih vsakdanjih težavah. Rada bi predlagala, da bi namenili v Mandraču kotiček tudi občasnim prebivalcem, ki jih je v Izoli veliko in vsak dan več, saj v času, ki ga preživijo pri vas, z vami sobivajo, z vsemi lokalnimi radostmi in težavami. Potem bodo po Mandraču še raje segali.
Nada Ravter, prijateljica Izole
------------------------------ Dogajalnik --
Dan mladosti ali Zlet mladosti
Prireditve ob nekdanjem prazniku Dneva mladosti so vse prej kot praznik mladih ali celo Zlet mladih, kot so rekli včasih. Dan mladosti je danes praznik odraslih in zelo odraslih, ki se na ta način spominjajo svoje mladosti in Tita z njo. Tudi letos bo tako, če bo vreme usmiljeno.
Dan mladosti oziroma 25. maj je eden tistih praznikov, ki jih državljani, čeprav niso več aktualni, radi izkoristimo za praznovanje. Velika večina mladih, ki bo letos, kot vsako leto, na 25. maj plesala in prepevala, verjetno niti ne ve, čemu je praznik v osnovi bil namenjen, a to niti ni več tako hudo pomembno. Pomembno pri ohranitvi praznika je predvsem njegovo ime: Dan mladosti. In Dan mladosti, v takšni ali drugačni obliki, se praznuje še danes.
Kulturno društvo Tito tako vabi na praznovanje Dneva mladosti na Lonko ob 18.00 , kjer pripravljajo kulturni program, ki pa je zaenkrat še skrivnosten. Vsekakor pa bo tematsko primeren.
V Malibu klubu pod štadionom se bo prav tako pelo, kot nekoč. Obljubljajo namreč jugonostalgičen večer, v pozitivnem smislu, seveda, oziroma, kot so sami zapisali: “V svojem pozitivnem smislu, se Jugo-nostalgija nanaša na nostalgično čustvene navezanosti na idealiziranju zaželenih vidikov SFRJ.
Ti so opisani kot: ekonomska varnost, občutek solidarnosti, socialistična ideologija, multikulturnost, internacionalizem, zgodovino, običaje in tradicijo, in bolj atraktiven način življenja. ”
Za zvočno kuliso Jugonostalgi-je bo poskrbel Yu Rock Band, menda najboljši jugonostalgičen bend na Obali, ki seveda prihaja iz Izole. Pričakujemo lahko glasbo skupin, kot so Yu grupa, Bjelo dugme. Parni valjak, Divij e jagode in Riblja čorba.
Glasno bo vArrigoniju
Najglasnešji in potencialno najodmevnejši dogodek pa se bo odvijal v letnem kinu Arrigoni, kjer bodo nastopili: liquid light shovv ob ritmični spreljavi artista, ki se skriva pod imenom Jesus on ecstasy, Miller the ki-ller, Freedomfigters, Proteus noir v živo in za zaključek Hex. Poleg koncertov, ki se bodo začeli ob 22.00 uri, je na sporedu še tekmovanje v rolkanju, ki se bo začelo ob 14.00 na izolskem
skate parku, večina neglasbenih aktivnosti pa se bo v Arrigoniju začela ob 15.00 uri, ko bo na sporedu Tržnica mladinskih iniciativ projekta Youth adrianet mladi & inovativnost & ideje, tekmovanje v graffitih, umetnost kitare in nastop plesne skupine Elementali.
In zakaj samo potencialno naj-odmevnešji? Zato ker o dogodku vedo samo tisti, ki so naleteli na kakšen plakat, ali pa na faceboo-ku “prijateljujejo” s klubom izolskih študentov in dijakov.
Morda obveščanje javnosti ne bi bilo odveč, posebej ko gre za dogodek, na katerega so menda povabljeni vsi, ne samo člani KIŠD-ja, ampak na to smo se pač že navadili. Morda pa je organizacija dogodka pomembnejša j od obiska le tega.
1 O tem, kako uspešen bo letošnji I Dan mladosti, bo odvisno pred-I vsem od vremena, saj napoved za soboto ni med najboljšimi, pa menda ne bo današnje mladine ustavilo nekaj tako trivialnega, kot je vremenska napoved. A.M.
V	knjižnici izdelujejo nakit
Nakit uporabljamo, da bi bili bolj privlačni za okolico. Kakršnokoli mnenje že imamo o sebi, da smo bolj ali manj privlačni, vsi skušamo to privlačnost izboljšati. Najstarejši nakit, verižica iz školjk, je star več kot 400.000 let.
Okraševanje so torej poznali že naši predniki. Z nakitom izražamo tudi svoje razpoloženje in pripadnost določenemu okolju. Za marsikoga je imel in lahko še vedno ima magični pomen, ker verjame, da ga lahko varuje pred raznimi nevarnostmi in ga nosi kot talisman sreče, čuvaja zdravja in ob obredih.
V	ponedeljek, 13. maja smo v Mestni knjižnici Izola inavgurirali 18. Teden vseživljenjskega učenja z delavnico izdelovanja antičnega nakita, ki je potekala v okviru dogajanj Borze znanja Izola in v sodelovanju z Univerzo na Primorskem - Znanstveno raziskovalnim središčem, Inštitutom za dediščino Sredozemlja ter piranskim pomorskim muzejem.
Snježana Karinja, arheologinja in muzejska svetovalka v Pomorskem muzeju Piran, ki je delavnico izdelovanja antičnega nakita izpeljala, je uvodoma nakazala, kako je v antiki potekal sam razvoj nakita, prikazala je zvrsti in oblike antičnega nakita, zlasti nakita v rimskem obdobju.
V rimskem obdobju so izdelovalci nakita črpali ideje in oblike iz etru-ščanskega, grškega in helenističnega nakita. Za cesarski Rim je bil značilen zlasti zlat nakit, obogaten s poldragimi in dragimi kamni, biseri in stekleno pasto. Biseri so bili trikrat dražji od zlata in z njimi so krasili glavo, vrat in roke. Nakit so izdelovali tudi iz brona, kosti, jantarja, stekla. Rimljanke so si okraševale glavo z diademi in mrežicami. Uporabljale so igle in okrasne trakce. Nosile so uhane, zlate, srebrne, včasih tudi iz bronaste žice, a tako oblikovane, da bi jih tudi danes nosila marsikatera ženska.	K. Orel
Prenovljeni kvartet 7 plus
V sklopu večerov ob kaminu, ki jih pripravljajo v gostilni Istra, se je občinstvu tokrat predstavil znani izolski Kvartet 7 Plus.
Dobro poznan kvartet v nekoliko prenovljeni zasedbi (Matej Lazar- bas, Leon Bučar-bariton, Edvin Panger- drugi tenor in Mario Petvar-prvi tenor) je ubrano zapel različne zvrsti pesmi, od narodnih pesmi, pa do črnskih duhovnih, jazz, znanih ameriških zimzelenih melodij v slogu skupine Manhattan Transfer in drugih.
Kvartet je na sceni že več kot 20 let in je nastopil na približno 700 koncertih in samostojnih nastopih po vsej Sloveniji in tujini ter v številnih televizijskih in radijskih oddajah ter festivalih. Fantje so sodelovali tudi z znanimi skupinami kot so Primorski fantje, s katerimi so bili v letu 1994 zmagovalci na treh največjih festivalih narodno zabavne glasbe in sicer Števerjan, Vesela jesen in Ptujski festival ter z njimi posneli pet skladb za njihovo zlato ploščo z naslovom Amore, amore, z gledališkim igralcem Gojmirjem Lešnjakom so snemali v njegovem projektu Domovina, ljubezen moja, pomagali pri snemanju skupini Faraoni, sodelovali z Big band orkestrom, z Rudijem Bučarjem itd...
Po daljšem premoru so člani kvarteta sklenili, da bodo ponovno zavihali rokave in nas razveseljevali s svojimi toplimi glasovi. V Izoli jih bomo lahko poslušali že na prazniku vina, olja in rib, kjer nam bodo zapeli del svojega izjemno raznolikega repertoarja, ki obsega več kot 200 pesmi.	Tjaša
Tartinijeva se je oživela sama
Pričelo se je že takrat pred mnogimi leti s prvimi sestanki, kjer so razpravljali o popravilih svojih dimnikov, fasad, čistoče in lepe urejenosti, kar je dokazovalo cvetoče cvetje na oknih, balkonih in vzdolž ulice po kateri so vsakodnevno posedali pred svojimi vrati ali pri sosedih.
O vsem, kar so postorili so datumsko zapisali v svoj dnevnik, ki je ohranjen še danes v uličnem "arhivu", ki ga hrani družina Peroša. Poleg tega hrani še večkratna priznanja, ki jih je ulica prejela za svoj trud. V dnevniku so zapisani tudi pomembni dogodki, kakor je bilo ustanovitev Društva fantov Tartinijeve ulice, ki so izdelovali celo vsakoletni koledar. Stanovalci so se organizirali in sestavili ekipo za balinanje, kartanje, imeli strelsko društvo in celo prepevali so v lastnem pevskem zboru. V teh panogah so tekmovali in organizirali tekmovanja med ulicami. Posebnost pa so bili tudi njihovi izleti, ko so se enkrat na leto vsi skupaj z avtobusom odpeljali na celodnevno potepanje in ogledovanje različnih krajev.
Tradicija ostaja
In danes ulica nadaljuje to tradicijo, čeprav je naslednja generacija opustila nekatere dejavnosti. Se vedno pa sedanji stanovalci skrbijo za urejenost in skupna druženja, ki jih povezujejo med seboj in takrat nemalokrat rešujejo celo mnoge aktualne zadeve. Prava posebnost, ki pa so jo ohranili še danes, je postavljanje slavolokov vsem mladoporočencem v ulici, ki stopajo na novo, skupno pot. In prav ta posebnost je v soboto Tartinijevo ulico ponovno postavila skupaj. Bil je res pravi praznik, saj so obeležili 40. obletnico postavitve prvega slavoloka v ulici. Takrat, pred 40. leti, sta se 12. maja 1973 poročila Ema in Ljubo Resinovič.In njima v čast so postavili ta slavolok. Bilo je svečano, okrašeno in tako je bilo tudi v soboto svečano, prijetno in polno 40-letnih spominov.
Možje in fantje so postavljali spominski slavolok v delu ulice, kjer se ponavadi srečujejo. Ker pa sta v letu 2013 še dva para, ki v ulici praznujeta častitljivo obletnico poroke, so dogodke združili in skupno obeležili praznovanje. Svojo 35. obletnico sta obeležila še Vesna in Olivij Peroša ter 25. obletnico Nada in Darij Peroša.
Tako kot včasih
Pod postavljenim slavolokom so si stanovalci postavili lesene mize in klopi, ki jih uporabljajo za take priložnosti ter jih obložili z dobrotami pridnih gospodinj. V kotlu se je kar na ulici delala in delila domača jota, dišalo je z žara in nazdravili so si seveda z domačo kaplico iz njihovih vinskih kleti.
Vsem trem slavnostnim parom pa je ulica ob posebni, svečano okrašeni mizi poklonila še drobna darila v spomin na to obeležje. Trenutek je bil ganljiv, se dotaknil čustev celo najbolj "trdnih" in marsikdo si je celo obrisal solzo z lica. Ja, bili so skoraj vsi in prijetno je bilo ob tem dogodku. Bilo je celo polno razigranih otrok, od naj mlajših do mladine in približuje se celo novo rojstvo v ulici.
Tradicija se nadaljuje, stanovalci si poskušajo biti dovolj blizu, da je življenje v ulici prijetno, čeprav se seveda tudi njih kdaj dotakne "jeza".
Sobotno skupno praznovanje 40. obletnice prvega slavoloka je minilo v prijetnem sončnem dnevu in toplem večeru, ko so skupaj posedeli, in se v sproščenem duhu nasmejali in veselili skupaj s slavljenci.
Radi sodelujejo
Drugače pa se stanovalci Tartinijeve ulice družijo tudi s prebivalci drugih ulic, se udeležujejo srečanj, praznovanj, prireditev teh ulic.
Že od začetka sodelujejo na baziliki-jadi, ki jo pripravlja Ljubljanska ulica ter s pripravo svojih izvirnih jedi iz Tartinijeve, še dodatno prispevajo k obogatitvi drugih razstavljenih jedi. So pa v letu 2012 sodelovali tudi na tekmovanju v kuhanju šalše ter za najboljšo narejeno šalšo celo zmagali in za nagrado "prejeli" organizacijo naslednje šalšiade. Tako jih letos čaka še en dogodek več v ulici.
Za red poskrbljeno
Tartinijeva sobota se je zaključila s skupnim pospravljanjem, prostor je ostal čist in pripravljen za naslednji dan.. Preden pa so odšli vsak na svoje domove, so si povedali in priznali, da je bilo praznovanje lepo in da bodo praznovali spet ob novi priložnosti. Vsi skupaj pa še enkrat čestitajo vsem slavljencem in jim kličejo "Še na mnoga srečna leta!"
Stanovalci Tartinijeve ulice
Plač Izolanov bo odprl vrata
V petek bodo tudi uradno odprli nove prostore Društva in Liste Izolani v Ljubljanski ulici. Z lastnimi sredstvi so prostor uredili tudi kot občasno galerijo in prireditveni prostor.
Pred tem so Izolani imeli svoje prostore v Gorkijevi ulici ob parku Pietro Coppo, vendar so se, v dogovoru z županom izolske občine odločili za zamenjavo neustreznih garažnih prostorov za prostor v Ljubljanski ulici št. 38, kjer je pred tem vrsto let bila trgovina Placer.
Glede na to, da prostor za sestanke društva in liste potrebujejo le nekajkrat tedensko so se odločili, da prostore uredijo tudi kot občasno galerijo in tako so tam že imeli razstavo projektov študentov arhitekture, ki so skušali re-šti probleme "škrbin" v starem mestu, trenutno pa so tam razstavljena in naprodaj dela najemnikov ateljejev in galerij v Koprski in Ljubljanski ulici. Naslednja razstava bo posvečena Dragonji oziroma projektu Naravnega parka Dragonja in urbanističnim rešitvam v zvezi z njim.
----------------------------------- ŽIVLJENJE -----------
V	dežju so pletli medgeneracijske vezi
V	znak spoštovanja vrednot športa, zdravja in ekologije ter z vzpostavijo niti, ki bi prepletale medgeneracijsko sodelovanje pri ohranjanju zdravega načina življenja so v soboto, 11. maja, na OŠ Livade pripravili prvo prireditev s sloganom »Spletimo vezi.”
Na prvi prireditvi s tem imenom, ki je na nek način nasledila že uveljavljeno pa pozabljeno Srečanje generacij, so sodelovale: OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc, PŠ Korte, SE Dante Alighieri, Vrtec Mavrica Izola, vrtec Aquilone, Andragoško društvo Morje (Univerza za tretje življenjsko obdobje), Srednja šola Izola in Šola zdravja.
Začelo se je z državno himno, ki jo je doživeto zapela učiteljica Andreja Štucin Cergol udeleženke in udeležence pa je pozdravila učiteljica Jasna Pohlen, ki je predstavnike občine in ravnatelje sodelujočih šol povabila, da povejo nekaj besed o takšni prireditvi.
Pred odhodom na pohod so predstavniki Šole zdravja predstavili zanimivo sprostitveno točko nato so se vsi sodelujoči odpravili na pohod, klub temu, da je pršil dež.
Še pred tem so si udeleženci v centralni stavbi šole lahko ogledali razstavo Metodike učnih predmetov v sodobni šoli in izdelali knjižne kazalke ter kupili še čisto svežo številko šolskega časopisa Livadski prebranec. Poskrbljeno je bilo tudi za okrepitev s pijačo in slastno golaževo juho, za kar so imeli zaslugo dijaki in mentorici Srednje šole Izola.
Omogočili so tudi meritve krvnega tlaka. Na eni izmed stojnic, na katerih je bilo moč videti tudi glinene izdelke učencev, se je predstavilo tudi Turistično združenje Izole.
Ko so se pohodniki vrnili na šolo, je sledil kulturni program, ki so ga s svojim nastopom popestrile «Livad-ske pupe« - folkloristke pod mentorstvom učiteljice Karmen Bubnič, klarinetistka z OŠ Vojke Šmuc ter plesalke z OŠ Dante Alighieri.
Ob koncu zaključne prireditve so podelili nagrade najmlajši udeleženki prireditve (Leja - 3 leta in pol), naj starejši udeleženki prireditve (ga. Ana Zannaro) in najštevilčnejši družini (družina France). Nagrajenci so prejeli pokale in glinene medalje. Janjo France je bila izžrebana tudi v nagradni igri in zato ji je turistična agencija Bele skale podarila izlet v Benetke za dve osebi. Sledil je uradni zaključek in zahvala za udeležbo ter sodelovanje. Spletimo nitke v krepke vezi, spletimo krepke vezi v junake za tri, spletimo junake za tri in vsak naj se novega dneva veseli.
Nevenka Čermelj Sedmak In Maja Kosmač
17. CICIOLIMPIADA
V	soboto, dne 25. 05. 2013, ob 8.15 uri, bo VIZ Vrtec Mavrica Izola organiziral že 17. CICIOLIMPIADO, ki bo potekala na ploščadi ob enoti vrtca Livade, v primej ru dežja pa v telovadnici OŠ Livade. Prireditev bo povezoval g. Sten Vilar s prijatelji.
17. Ciciolimpiada je posvečena VODI, vodil pa nas bo slogan
»BOLJ KOT SONČNO JE IN VROČE, IGER Z VODO SE NAM HOČE«
V	telovadnici enote Livade pripravljamo likovno razstavo ustvarjalnosti naših otrok in vas vabimo, da si jo ogledate.
Vabljeni!
Ravnateljica: Suzana Božič
Po poteh vodnih virov izolskega podeželja
V Turističnem društvu Šparžin so tudi letos organizirali tradicionalni pohod »Po poteh vodnih virov izolskega podeželja. S pohodom želijo obuditi običaje, povezane z vodnimi viri ter poudariti pomen ohranjanja vodnih virov. Pohodniki so se zbrali pred Zadružnim domom in se ob sončnem in ne preveč vročem dnevu odpravili na pot, dolgo približno 14 kilometrov. Ob vodnih virih so spoznavali običaje, poslušali zgodbe, na domačijah pa so lahko okusili tudi domače dobrote in divja zelišča. Pohod so zaključili na Prati, kjer so se pevke ženskega pevskega zbora KD Korte predstavile z ljudsko pesmijo. Seveda pa je po takem pohodu, polnem lepih vtisov, prijala tudi dobra pojedina- bobiči in kroštole.
Glede na to, da nas zadnje čase vreme zelo”zafrkava”, so učenci 5. razreda podružnične šole iz Kort, pisali pesmi o vremenu. Učenci so v šoli, torej sami, brez pomoči staršev, spesnili nekaj dobrih pesmi in vseh 7 učencev, se je izkazalo za odlične pesnike.
Nikar
Nikar naj veter ne zapiha, saj vsa drevesa zaniha.
Nikar naj toča ne pade iz neba, saj ves pridelek stolče na tla.
Nikar naj sneg ne pada, saj prekrije vse do grada.
Ah, to vreme čudno!
Naj kar sonce posije
in dež naj le rahlo zemljo zalije.
Jakob Burdych
Veter
Zapihal je veter, prišel je Peter, prinesel je meter.
Zapihal je vihar, rekel sem nikar, saj sem star.
Nato je posijalo sonce, kupil sem si lonce, rekel sem: To je vreme!
Arnes Balič
Vreme
Toča vroča in strele debele ljudi jezijo,
sani pa po klancu drvijo.
Oblaki kozjaki ovce lovijo,
Peter kot veter pa punce lovi.
Janez pa nevihto zrihta in doma vse porihta.
Sara Benčič
Nevihta
Zapihal je veter, pritekel je Peter in odletel mu je meter.
Prišli so oblaki, divjaki, ta pravi kozjaki.
Zagrmele so strele,
ki so bile zelo, zelo debele.
Nevihta je res ena teta Pihta,
Ki vse narobe zrihta.
Karin Fikon
Spremembe vremena
Strele so cele in debele.
Dež naj brž gre stran.
Toča ni vroča, je pa potujoča.
Vihar je že star, ne pridi nikar.
Sonce ima res rado cvetlične lonce.
Timi Korenika
Različno vreme
Ko zapihal je veter, pritekel je Peter, za Petrom sonce prineslo je lonce, za soncem oblaki, ki so bili divjaki, za oblaki pa toča, ki je bila vroča, za točo pa nevihta, ki ti vse zrihta. za nevihto pa sneg, začne se pobeg. Po snegu vihar in vsi kričijo: Nikar! Po viharju pa strele, strašno debele. Potem pa mavrica zasije, ko se počasi vse grdo za oblaki skrije.
Valentina Kocjančič Vremenska zmeda
Zapihal je veter
in mi prinesel v glavo meter.
Za njim je prišel Peter in mi vzel meter, nato pa še oblaki divjaki in še sneg,
ki je naredil vremenski pobeg.
Tomaž Hrvatin
Predzadnja
Obisk v Zagorju in Hrastniku
V	ne preveč lepem vremenu, smo se v petek 17. maja, zgodaj zjutraj, podali na obisk prijateljskih društev Dl Zagorje ob Savi in Dl Hrastnik. Slabo vreme nas ni motilo, saj je v avtobusu za dobro voljo poskrbel harmonikar Marino Sinkovič.
V	Zagorju ob Savi nas je pričakal predsednik Dl Zagorje ob Savi, Zvone Poznič s svojimi člani izvršnega odbora in nekdanjimi rudarji.
Ogledali smo si muzej rudarstva, strojnico rudnika in del rova rudnika.
Po temeljiti razlagi vodje rudnika o delu rudarjev, smo se podali po parku pokojnega dr. Janeza Drnovška do njegovega kipa. Tu nas je pričakal predsednik občinske skupščine in nas v imenu občine Zagorje tudi pozdravil. Po kratkem postanku, smo se v spremstvu predsednika Dl Hrastnik, Rajka Žagarja, podali v sosednjo občino Hrastnik. Po prečudovito zeleni zasavski dolini, mimo največjega 360 m visokega dimnika termoelektrarne Trbovlje, drugega največjega v Evropi, smo prišli v Hrastnik.
V	Hrastniški steklarni nas je pričakal podžupan mestne občine Hrastnik, ki
je tam tudi zaposlen. Temeljito nam je opisal potek dela v steklarni in njeno zgodovino, nato smo si v spremstvu vodje oddelka ogledali proizvodnjo. Delo v steklarni ni lahko, saj poleti preseže temperatura ob strojih tudi 70 stopinj celzija. Po krajših spominskih nakupih in zelo dobrem rudarskem kosilu smo se v večernih urah z lepimi spomini, utrujeni vendar zadovoljni, vrnili domov.	Predsednik Dl Izola, Franc Poropat
Debeljak Boris
MALI OGLASI
O skrbeh in tesnobi tudi na vasi
Vabljeni na uvodno predstavitev tehnike EFT, ki bo v sredo, 22. 5. 2013, ob 20.30 uri v zadružnem domu v Kortah.
Vabljeni vsi, ki bi se radi naučili, kako si lahko pomagate sami, če:
-	vas kaj boli (kronično ali zaradi poškodbe),
-	vas je strah (zobozdravnika, miši, operacije, izpita...),
-	imate zdravstvene težave, ki so posledica stresa,
-	vas kaj ali kdo spravlja ob živce,
-	bi radi shujšali...
LAHKO SE NAUČITE, KAKO HITRO, UČINKOVITO in ENOSTAVNO
-	preženete skrbi in tesnobo,
-	odkrijete svoje resnične sposobnosti ter zaupate vase.
EFT ali tapkanje bo predstavila Berta Rebol, Izvajalka tehnik čustvenega osvobajanja
Družinska fešta pri Stepanovih
Pri Stepanovih so v maju praznovali. Saško je srečal Abrahama, Maja pa jih je naštela malo več, vendar pravi, da jih ne čuti in da je še vedno tista odločna, včasih jezna, drugič zadovoljna opazovalka našega vsakdana. “Če hočeš začutiti svoj kraj se moraš sprehajati in prevažati s kolesom” pravi. “Iz pisarn in avtomobila se nič ne vidi”.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V Medoših prodajam, 6000 m2. Parcela je na sončni strani, v dveh terasah, na parceli je izvirna voda. Do bližine njive je betonirana pot, dalje pelje kolovoz, prevozen z vsakim avtomobilom. Pokličite kadarkoli na 041 687 150.
-	Prodam garsonjero v centru Izole - 040 199 749
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini izolskega doma Dva topola, tel.: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Najamemo stanovanje, 2.5 sobno (najemnina s stroški 350 eur poleti ali za daljše obdobje do 400 pozimi) tel 068 140 928
-	V Izoli najamem garažo za daljše obdobje. 041/960-961 - Rajko
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru. tel 070 530 781
ODDAMO
-	Poslovni prostor z utečeno dejavnostjo - pralnica, čistilnica, šivalnica (iz družinskih razlogov) oddamo ali prodamo. Poslovni prostor je v Luciji in je kompletno opremljen, tel 041 707 621
Vozila in plovila
-	Prodam čoln Elan na komunalnem privezu v Izoli, pokličite 041 687 150
-	Gumijasti čoln Maestral 9s, 3m dolžine brez motorja, starejši, ugodno prodam, cena 110 eur. tel 041 574 566
-	Prodam nov Električni -Skuter Beta 12BF, 25ccm, vozen brez čelade in izpita, zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
Razno
Prodam nova oblačila tel 040 888 649
Podarim rabljen, ohranjen kavč in dvosed. Korte 041345984 Kozana
-	Prodam skoraj nov počivalnik z električnimi nastavitvami. Cena po dogovoru, informacije na telefon 041-717 814
-	Prodam športno ribiško opremo- 040 199 749
-	Prodam 20 let stare oljke sorte belica, lokacija Šared nad izolo. Cena po dogovoru. Tel.: 030 604 465
Delo
-	1NŠTRUKCIJE - MATEMATIKA, FIZIKA ALI KEMIJA ZA VSE STAROSTI Ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634
-	Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. Informacije na 041 -673 - 649 Sašo
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	NUDIM INŠTRUKCIJE iz francoščine za osnovne in srednje šole. Pošljite SMS z besedo “francoščina” na 031413 233 in vas bom poklicala nazaj.
-	Brivnice in česalnice d.o.o., Koper iščemo, za poslovno enoto Izola, frizerko z 2 letnimi delovnimi izkušnjami za redno zaposlitev Tel 040 982 298
-	Ponujam inštrukcije Matematike, Fizike, Kemije in Angleščine za osnovnošolce in srednješolce. Mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Pomagam vam uspešno reševati težave z italijanščino in/ali angleščino - inštrukcije za vse stopnje. Portorož 041-55 66 38
-	Za hitro in strokovno lektoriranje diplomskih nalog in vseh ostalih besedil v slovenskem jeziku brž pokličite na 041 884 573
Obvestilo članom in podpornim članom Dl Izola
Člane in podporne člane obveščamo, da bomo pričeli z vpisovanjem za srečanje s pobratenim društvom MDI Domžale, ki bo v soboto 08.06.2013. Odhod iz izole ob 08:00 na običajnih postajah. Z vpisovanjem pričnemo v sredo 22.05.2013.
Predsednik Dl Izola, Franc Poropat
Pohvala in zahvala
Pred kratkim je na prehodu za pešce v Drevoredu 1. maja trčil vame osebni avtomobil in me zbil po cestišču, pri čemer sem utrpel lažje poškodbe. Že nekaj minut po nesreči je prišel zdravnik reševalec na motorju, kmalu zatem še reševalno vozilo, s katerim so me prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer so moje poškodbe oskrbeli.
Menim, da je ob vsem, kar se zgrinja nad naše zdravstvo, prav, da delim z bralci svojo pozitivno izkušnjo. Prav vsi, od zdravnika reševalca in zdravnice ter reševalcev v reševalnem vozilu do zdravstvenega osebja v bolnišnici so izkazali ne le visoko profesionalnost v skrbi za moje zdravje, ampak tudi visoko mero človečnosti v skrbi za moje počutje, za človeka, ki se je znašel nebogljen v nezavidljivi situaciji. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Milan Ravter
+ 386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
nezLornuui i/vi
v Fotooptiki RIO, Izola
Dušan Fabič v novem valu
Starosta izolskih slikarjev, Dušan Fabič, je zainteresiranim predstavil novo serijo slik, ki so morda njegove najbolj živahne in mediteranske doslej. V mešani tehniki se je lotil upodabljanja imaginarnih mediteranskih ulic in mest, slike pa delujejo po eni strani dekorativno, po drugi pa so polne detajlov, ki človeka zadržijo pred sliko. Kot vedno se je držal večjega formata, približno 100x60 mm, slike pa iščejo kupca, saj je Dušan Fabič eden tistih upokojencev, ki so jih najbolj prizadeli ukrepi Zakona o uravnoteženju javnih financ. Zdaj je tako uravnotežen, da še za elektriko težko spravi skupaj.