Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsia: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne.
Štev. 1HÍ¿.
V Ljubljani, v sredo 12.
avgusta
1885.
Letiiilí XIII.
O hrvaških komorskih spisih.
Iz Hrvaškega, 10. avgusta.
15. julija t. 1. po noči odnesli so sluge bauovi iz zemaljskega arhiva 18.000 takozvanih komorskih spisov ter jih odnesli v njegove prostore. Ali kmalu za tim se oglasi Ivan Tkalčič v „Pozoru" z odprtim pismom na Miškatovica, čuvara tega arhiva, da mu razjasni kje so omenjeni spisi in zakaj da so iz arhiva odstranjeni. Miškatovic je v poznati njegovi aroganciji odgovoril, da jih je izdal na zapoved banovo, da se na posebnem za to opredelenem mestu čuvajo in da ti spisi niso bili originalno so-stavni del zemaljskega arhiva, nego so leta 1849 prenešeni semkaj iz Budima in da se radi njih vodi že razprava od 1. 1853.
Na to se je razpredla silna borba o vlastništvu teh pisem v vseh hrvaških in madjarskih listih. Da je bilo pri protivnikih precej s početka odločeno, kaj bode s temi spisi, udrihali so po Hrvatih, kar se je dalo. Miškatovic je upotrebil vso svojo soli-stiko, da ohrani sam sebe, ki je kot činovnik ze-maljski prisego prelomil, ker je izdal spise, na drugi strani pa, da banovo ravnanje opravda. Iz vseh teh spisov pa se vidi, da so iz trte izviti in da on svojo stvar slabo brani. Pri vsem tem se je pokazal, kako podel sluga madjarski je ta človek, ker zgodovino svojega naroda in slavne može iz hrvaško prošlosti prezira na razne načine. Jaz ostudnejega renegata od njega ne poznam pri nobenemu narodu. Da madjarski listi niso imeli dovolj grdih besed za Hrvate, se že tako razumi, a najbolj čudno se nam pa zdi, da „Agr. Ztg.", uradni list, zamore v srcu Hrvaške tako grdo pisati o Hrvatih. Kaj tacega se redko kje nahaja. Pa saj veste kaj so židcvski listi, in to je jeden takih; Hrvatom se pa le čudimo, da morejo kaj tacega sploh trpeti, da dolgonosi Žid, plačan s hrvaškim denarjem, Hrvatom tako sramotno v obraz bije.
Vsi dokazi „Pozorovi", da so spisi hrvaški, da
so bili sicer za cesarja Jožefa II., ko so imeli Hrvatje z Ogri skupuo vlado, v Budim prenešeni, ali 1. 1849 zopet izločeni ter v Zagreb odpravljeni in v zemaljski arhiv vmeščeni, kjer so že od starine bili. Sploh pa so vsi ti spisi nastali na zemljišču hrvaškem, tedaj spadajo eo ipso v zemaljski arhiv. Ali vsi ti dokazi niso uič pomagali. Oglasil se je tudi bivši arhivar Kukuljevič, ki je sam bil v Pesti leta 1849, ko so ta pisma izločili iz ogerskega arhiva ter jih prenesli v Zagreb ter nepobitno dokazal z dekreti cesarskimi, da spisi spadajo v hrvaški arhiv.
Na zadnje se je izjavil celo bivši ban Ivan Mažuranič proti temu činu ter dokazuje, da o vlastništvu more edino sabor hrvaški rešiti vprašanje. Pa kaj je vse to dokazovanje pomagalo? Ban je dal prve dni avgusta, ko je v štirnajstih dneh z Mi-škatovičem vseh 18.000 starih listin temeljito (!) proučil ter se prepričal o pravičnem zahtevu ogerske vlade, vse te spise lepo (menda zopet po noči) v Pešto odpraviti. In s tem je pravda o vlastni-ništvu končana.
Ali po našem mnenju bi znal ta korak banov biti zanj osodepolen. Sliši se že, da so se že naj-odličneje člani narodne stranke zahvalili na mandatu v hrvaškem zboru, kjer se bo to vprašanje razpravljalo. Nastal bode razkol gotovo tudi v narodni stranki. Saj je vendar že preveč, kar Madjari počno. Komaj se ena pravda končA, že imajo drugo na redu; a za Hrvate vselej le slabo izpade. Radi grbov se je prelivala kri in na zadnje bo treba še nekoliko 100.000 gld. stroškov plačati. Kam hočejo Madjari s temi krivicami? Čaša nezadovoljstva je že zdavnej polna. Zlo bode, ko bode prikipela, za vse.
Starčevičeva stranka pa tudi neodvisna ste hotele, da se radi teh odnešenih spisov sabor skliče, in ste poslali na predsedništvo tudi pismo, da se to zgodi. Ali iz tega menda ne bo nič, kajti čeravno je saborski predsednik po postavi vezan sklicati zbor, ako nek stanovit broj poslancev to zahteva,
vendar je zopet vlada tukaj, ki odločuje, čemur se pa ni čuditi pri takem predsedniku in taki večini, ki se zdaj nahaja v hrvaškem zboru. Da se stavi ban pod obtožbo, to opozicija ne bo izposlovala, kajti sploh imajo poslanci hrvaški premalo pojma o narodnem ponosu, a pri tem pa še najmanje tako-zvani hrvaški Srbi, ki vlado povsod podpirajo, če tudi na škodo njihove hrvaške domovine. Zakaj so Madjari dali odnesti te spise, o tem v kratkem sporočim.
Vzroki cerkveno - bolgarskega prepira.
čvrsto se je vzdignil zadnja desetletja Bolgar, krepko se bojuje za narodno samostaluost, novo duševno življenje se začenja po vsi deželi, dovolj jasno nam to dokazuje, ker se je toliko učilnic v kratkem času osnovalo. Ljudstvo se je poslednjič naveličalo težkega jarma, stoletnega zaničevanja svoje narodnosti, vzdignilo se je najprej, da doseže cerkveno samostalnost, a ni počivalo, da je to doseglo Najlepši sad tega prizadevanja je, da se je nekaj Bolgarov zediuilo s katoliško cerkvijo. Hudo, da! res hudo je moglo priti, preden se je ljudstvo zbudilo in se zavedalo svoje narodnosti, a tudi svoje nekdanje zveze — z Rimom.
Odkar je Turek postavil svojo oblast v Carigradu, je imel grški narod cerkveno oblast nad kristjani razkolniki. Patrijarhi so bili Grki, isto tako po večera škofje. Po ti cerkveni oblasti so koprneli in skušali razširiti jo tem dalje, čim bolje, a to iz dveh vzrokov.
Prvič, ker niso denarja nikoli siti, tu pa je bila najlepša prilika do premoženja, v razkoluiško-grški cerkvi je splošna navada, da so cerkvene službe na prodaj. Že precej od začetka turškega gospodarstva je mogel patrijarh kupiti svojo službo od sultana. L. 1573 je bila kupna cena 6000 dukatov, pozneje se je to povišalo na petindvajset karatov, a pri tem še
LISTEK.
Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva.
(Dalje.)
Podgrad ali Mehovo.
Če potuješ po veliki cesti proti vrhu Gorjancev, imaš na desno župnijo Podgrajsko. S ceste ne vidiš župnijske cerkve; zakriva ti jo visok, okrogelčasti 571 m. visok hrib, na kterem je videti nekaj ostankov starega gradu. Nad vse krasen pa je razgled raz tega holmca; proti jugu in jugo-zahodu ti ga sicer Gorjanci zapirajo, proti severu pa imaš pred seboj razgrneno lepo Novomeško okolico s prijaznimi seli, cerkvicami in vinskimi goricami, pa tudi z ravnini poljem, po kterem se ti vije lena Krka proti svoji bistri sestri Savi; v sinji daljavi pa ti obzor meje belo Kamniške planine z Grintovcem in pa v nebo kipeči velikan Triglav.
Tla, po kterih se župnija razprostira, so podobne Kraševini; toraj malo vgodna za poljedelstvo. Sploh se pečajo ljudje s poljedelstvom, nekaj z vinarstvom in pa živinorejo; niti prvo, niti drugo jim ne
daje mnogo dobička. Radi tega je ljudstvo siromašno, pa vendar blagega značaja in nravno. Ponočevanja mladina tii ne pozna.
Posebno slaba pa je tii za kmeta, kedar uima vniči poljske pridelke, kar se večkrat pripeti zaradi nevgodne lege. Tudi potrebnih studencev jim manjka. Kedar ob hudi suši in zimi zmanjka vode po kap-nicah in lužah, morajo jo voziti ali nositi nad uro daleč iz Težkevode.
Vendar je bila okolica jako zgodaj obljudena. V dvanajstem stoletji je tii cvetela rodbina Mehov-skih gospodov. Močni grad vrhu 571 m. visokega hriba je bil skozi več stoletij — v onih nevarnih časih — prebivalcem varno zavetje. Koncem 12. stoletja se nahaja posestnik gradu Albreht Mehovski. Napadel je (1198) ogerskega kralja Belo, premagal ga ter si prisvojil nekaj posestev, ležečih ob meji. Pozneje pa se nahaja (1250) Majnhard Me-kovski. Pozneje je bilo Mehovo Celjskih grofov, po kterih so ga podedovali avstrijski knezi, ki so ga zastavljali raznim plemenitim družinam. Začetkom 16. stoletja se nahaja tii rodbina Mindorferjev. Baltazar Mindorfer gaje dobil namreč od deželnega kneza v zastavo (17. sveč. 1507). Barbara Mindorfer jo bila predstojnica samostanu v Velesovem (1497), Elizabeta Mehovska pa nuna (1518). Omenjenega
leta je prodala nekaj kmetij Novomeškemu kjipi-teljnu, kakor svedoči listina v arhivu.
Huda pa se je godila gradu in rodbini Mindorferjev v kmetskem uporu (1515). 15. avgusta se polasté uporni kmetje gradú. Baltazarja in Nikolaja Mindorferja in dva viteza so treščili raz ozidovja v globočino, 15 druzih vitezov so v gradu pomorili in njih trupla čez zid pometali. Mindorferjevo ženo in dve hčeri so slekli ter jih oblekli v kmetsko obleko in tirali na polje, da bi ondi delale kakor kmetice, češ, naj se tako same prepričajo, kaj trpi kinet, kterega obkladajo grajščaki proti „stari pravdi" z novimi bremeni. Dva majhna sina pa so bajó vpričo matere umorili, jednaka osoda bi bila zadela tudi malo hčerko, da je ni rešila pestema, rekši, da je njena.
Tudi nekaj let pozneje (1602) je bila huda praska s kmeti pod Mehovskim gradom. Takratni vlastnik najame Uskoke, bivajoče onkraj Gorjancev, zoper svoje kmete. Kmetje pa se jim junaško postavijo v bran; še celó ženske jo vdarijo z burkljarai in družim jednakim orožjem na Vlahe. Nastalo je ljuto klanje; od sto jih komaj deset srečno odnese pete preko Gorjancev; kmetov sta bila ustreljena le jeden mož in jedna žena; jednega otroka so pa konji pohodili.
je pobrinila za te begune, napravila jim je šole, ter jih porabila, da so budile narodni čut Slovanov, da so se navduševale za slovanske običaje, slovanski jezik, slovansko izobraženje, in mnogih se je polastila misel, da hočejo delati za nezavisnost Bolgarsko. Po prizadevanji bogatih trgovcev v inozemstvu je bila osnovana 1. 1833 prva bolgarska šola, bolgarske knjige so izšle v Odesi, na Dunaji, na Ru-muuskem in so se zelo širile po Bolgarskem. Počasi je preobladala zopet slovanska omika grško, samo da je ta slovanska omika zelo dahnila po ruski.
Po Bolgarske pa je med tein druga sila sicer na tihem, a vendar vztrajno začela delovati za ohranjenje domačih navad in šeg. To so bile občine po selih, njim na čelu župani (kmeti). Stanovitno so se tii držali podedovanih običajev in domačega jezika. Tako se je vse pripravljalo do prevrata, ki je nastopil kmalo po krimski vojski.
darila za ministre in Iizune uiso šteta. Ko je bil patrijarh v službi in časti, gledal je, da se je od-škodoval iu prodajal je zopet škoiije od njega za-visue, poprek je dobil za vsako po 4000 dukatov. Isto tako so prodajali škofje župnije in službe po samostanih. Kakošni ljudje so se potem vsilovali v najviše službe, kako je bilo ljudstvo pri tem pohuj-šano in potem tudi izžemano, to si vsak lahko misli. Saj so škotje, dasiravno so svoje službe drago kupili, lahko živeli sijajno in potratno.
Drugič so pa Grki porabili svojo cerkveno moč k izpeljavi namena jim povsem priljubljenega, Bolgare pretvariti v Grke po jeziku in običaji. Niso še pozabili, da je njih narod enkrat bil gospodar v Carigradu iu za prihodnost jim tudi ni vse upanje upadlo.
Da bi bili prišli do svojega cilja, so namestili po vseh veljavnih službah Grke. Le Grki so prišli na škofove stolice, le Grke so v mašnike posvečevali. Grški jezik je bil učni jezik v edinem seminišči patrijarha; veliko razkolniških duhovnov niti ni umelo slavjanskega jezika svojih podložnih. Z grškimi duhovniki so prišle tudi grške cerkvene bukve, ki bi imele pregnati slovanske. Res, da slovansko službo Božjo nahajali so le še po vaseh, pa tudi tukaj je prišla veduo bolj in bolj z navade.
Vendar do srede preteklega stoletja ohranilo se je dvoje bolgarskih nadškofij, med temi patrijarhija v Ohridi ob jezeru istega imena v Albaniji, ki je imelo 14 nadškoiij in škofij pod sabo. A Grki so rovali toliko časa, da so propali tudi ti zadnji ostanki bolgarske cerkve 1. 1747. Na povelje sultanovo zgubilo je to dvoje nadškofij svojo odvisnost z zadnjim škofovskim sedežem srbskem v Ipeku in združeno je bilo z grško patrijarhijo.
Od tega časa so bili Grki čezdalje bolj silni in ošabni. Omikani stanovi so grško med sabo govorili, po šolah so podučevali le v grškem jeziku. Konečno je prišlo tako daleč, da se je težko nahajal človek, ki bi znal bolgarsko citati in pisati, za glasove bolgarskega jezika posluževali so se grških črk, ki zato niso pripravne. Po selskih šolah, kterih je bilo vendar sila malo, podučevali so grško, in otroci so se učili katekizma v jeziku, kterega niso razumeli. Slovanskim blagovestnikom so vojsko napovedali, n. pr. Cirila in Metoda so v koledarji izpustili.
Posebno srdito so grški škofje preganjali ostanke bolgarskega slovstva, te neljube priče slovanske preteklosti v Bolgariji. Ob časi naj veče moči, ko se je narodni ponos Grkov posebno kviško popel, po vsta-novljenji grškega kraljestva 1. 1829 začeli so prav s premislikom vničevati vse starožitnosti slovanske. Kar požar in vojske niso pokončale, pokončalo je narodno sovraštvu. Tako pripoveduje n. pr. Grigoro-vič, ki je pred 40. leti nabiral bolgarske rokopise in v ta namen veliko potoval po Bolgariji, da so nedavno pred njegovim prihodom (1845) v St. .Jur-kloštru na gori Atlios sežgali cel kup slovanskih rokopisov. Od očividcev je slišal, da so v Ksepovu mnogo mnogo slovanskih foliantov v vodo vrgli. Tako se je godilo tudi drugej. V Valocedi so kurili s staro-slovanskimi pergamenti peči, prednik samostana v Nahumu je ukazal sežgati vso slovansko
Večkrat so jo v 15. in 16. stoletji memo mahali tudi Turki ter pustošili okolico. V petek po prazniku sveh svetnikov 1. 1528 se prikažejo Turki zjutraj na Gorjancih pri Mehovom ter razsajajo ropajoči po okolici. Drugi dan jo naglo pobrišejo s planom nazaj, boječ se, da ne bi jim po dežji narasla Kolpa zaprla pota. Oskrbnik Mchovskega gradu, Janez Pihlar, napade s hrabro četo konjikov vra-čajočega so Turka, ga dokaj pobije in plen vzame.
Sredi 16. stoletja je bil vlastnik gradu vitežki Janez pl. Lenkovič, ki jo onkraj Gorjancev ležeča zemljišča odstopil Uskokom ali Vlahom, da so se ondi naselili in vstanovili vojaško granico.
Tudi vasi Mehovske župnije so jako stare, med drugimi se omenja Koroška vas v listinah kapitej-skega arhiva že 1328. in 1357. leta.
Samostojnega dušnega pastirja ju župnija dobila še le leta 1790, ko se je odcepila od Stopiške. V poprejšnji dobi so oskrbovali dušno pastirstvo Šmihelski župniki po svojih vikarjih. Znana so nam imena teh-le Mehovskih vikarjev: Lovro Laže (1663), Mihael Mausar (1687), Matija Kroiner (1707), Jožef Anton Buzzalla (1710), Janez Ovsec, rojen Šmihel-čari (1731), Ferdinand Burger (1757), Andrej Ma-liinec (I763J. Skoraj gotovo pa niso bivali Pod-gradom. nego v Novem mestu, kjer se nahajajo tudi
bukvarno in ko je v samostanu Menikeon popotnik ogledovaje grško bukvarno prašal po slovanskih knjigah, pripovedovali so mu, da so jih požgali.
Včasih so bolgarska pisma kar javno vničevali. L. 1823 je zahteval škof Joaliim od kmetov v Cero-veniji pri Brkovici, da naj vničijo vse bolgarske knjige in podobe svetnikov, za te jim je obljubil podobe grških svetnikov. Kmetje so bili razjarjeni, dasiravno niso znali brati, vendar so čutili, da je to krivično, a morali so ubogati. Nekaj listov so zakopali in tako škofu prikrili. Ko so pozneje, ko se je prepir vnel med Grki in Bolgari, iskali dokazov zoper Grke, kopali so tam, kjer so bili po izročilu zakopane bukve in res so tam najdli ostanke pergamenta in kosce okvirov.
Najbolj gre obžalovati razdejanje bukvareu po velikih mestih, ker so kakor verjetno, imele mnogo zgodovinskih dokazov. Pri cerkvi starega patrijarho-vega sedeža v Tirnavi je najdel metropolit Hilarion malo obokano poslopje, ki je bilo napolnjeno s knjigami in starobolgarskimi rokopisi. Od teh je odbral nekaj grških bukev, za druge je pa ukazal na svojem vrtu napraviti grmado, in stari pergamenti so kaj veselo zgoreli. Tako je bila pokončana knjigarna patrijarhov v Tirnovi.
Grki so trosili seme nezadovoljnosti med bolgarskem ljudstvom, a od severa sem je pihal veter, ki je osodno seme hitro dozorel. Potovalci po deželi, slovanske knjige in spisi, šole v Kievu, Mo-skovi in Petrogradu so vzbujale narodno zavest in Rusija je pri narodu, sosedu Carigradu, ki je bil toliko važen v dosego nje namenov, budila in kurila nezadovoljnost s turško in grško oblastjo. Že v rusko-turških vojskah 1. 1809 in 1828 je prišlo do posameznih krvavih vstaj; narodno prizadevanje je bilo sicer bolj mirno, a Rusija je netila in podpihovala ogenj, da ni ugasnil. Da Rusiji ni bilo za osvobojenje Bolgarske, marveč za prisvojenje Bolgarske, Balkanskega polutoka, nam kaže n. pr. mir sklenjen po vojski 1. 1809, kteri je prepustil Bolgare kar tako sultanovi milosti.
Se bolj očividno je pokazala Rusija to v naslednji turški vojski 1. 1829. Ko je Mamaskov, ki je na čelu bolgarskim prostovoljcem Ruse krepko podpiral, v priležnem trenotji Bolgarsko razglasil nezavisno od turške oblasti, ukazal ga je vojskovodja Diebič zapreti in izpustil ga je še le po končani vojski. Narodu pa je Diebič izrekel sožalje, da ne more nič storiti zanj in ga je tolažil z boljšimi časi. Upanje na boljše čase so res silno potrebovali, kajti v deželi je bilo silno žalostno, na tisoči ljudi je meč divjih sovražnikov pomoril, mnogo vasi je bilo |požganih, še celo nekaj mest razdejanih. Ubogo ljudstvo se je skrivalo v najhujši bedi po gorah in gojzdih. Vsled te neznane stiske so se izselovali kar trumoma na Rusko, in izseljencev je bilo čezdalje več. Leta 1829 se je izselilo 3900 bolgarskih rodovin, okoli 25.000 oseb v rusko deželo Besarabijo, 30 let pozneje je bilo tam že v 83 selih 70.000 Bolgarov.
Veliko se jih je preselilo tudi na Rumunsko. A prav te bolgarske naselbine v tujini so najbolj gojile in budile narodno gibanje. Ruska vlada se
matice. — Do najnovejše dobe so bili dušni pastirji Podgrajski le lokalni kaplani. Se lo sedanji župnik g. Janez Virant, ima prvi ta naslov.
Krasno župnijsko hišo so sezidali leta 1858, staro so pa predalali v šolsko poslopje.
Šola je bila ustanovljena 1874. I. Prvi učitelj je bil g. M. Bartel.
Statistični pregled.
V političnem oziru je Mehovska župnija del Smihelsko-Stopiške občine, ki ima občinski urad v Kandiji polog Novega mesta.
Prebivalcev broji 918. ki bivajo v teh le sedmih vaseh : Grm (138), Jurnavas (146), Koroškavas (125), Konec (87), Mihovec (61), Pristava (141), Vina-vas (220).
Razun župnijske cerkve „Marije device dobrega sveta", kamor radi romajo bližnji Belokranjci, je le šo jedna podružnica sv. Marjete v Jurni vasi, in pa kapelica Matere božje poleg Vinevasi v podnožji Mehovskega hriba.
Za naobraženost prebivalcev skrbi jednorazredna ljudska šola, kojo obiskuje 120 učencev in učenk izmed 150 za šolo godnih otrók.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. avgusta.
Notranje «ležele.
Predvčeranjem imeli so v Zagreba nekteri člani vladne stranke sejo, ktero je sklical predsednik kluba Ludovik pl. Vukotinovič zarad že znane zadeve kameralnih aktov. Prišel je tudi ban grof lledervary, ki je svojim pristašem dal pojasnila svojega obnašanja v znani zadevi. Ban trdi, da se je pri vsem opiral edino le na postavo in na čut prava in od tod edino naj se tudi njegov korak presoja. Konferenca je na to sklenila, da ta zadeva nikakor ui še zadosti veljaven povod, da bi se zarad nje morda celo deželni zbor sklical, pa tudi narodni stranki sami se nikakor ni treba vznemirjati zarad tega. Kaj pak da! Tako misli ban in njegovi kimovci. Naj le počakajo, bo že slišal, kako godbo mu bo zarad njegovega pravočutja napravila opozicija, kedar pridejo v deželnem zboru skupaj. Naj si ban še toliko prizadeva dokazati, da je prav ravnal, ko je ukazal omenjene akte Madjarom izročiti, verjel mu tega vendar-le nihče drug ne bo, kakor njegovi pri-liznjenci, ki pa niso več pravi Hrvatje, temveč madjarski hlapci. Sicer pa tudi sedanji ban nima pisma v žepu, da bo na hrvaškem prestolu osivel, če že ni sedaj. Prav nič se mu ne bo treba dolgo igrati z domovinskimi čutili hrvaškega naroda! Prav kmalo znajo se vneti v svitel plamen, kakor se je to zgodilo ravno o tem času leta 1883, ko je finančni ravnatelj David tudi mislil da vse sme, pa se je prepričal, da to ni tako! David je spodbil Pejacse-viesa, Hedrvary bo pa sam sebe.
Dobrotljiva roka presvitlega cesarja Franca Jožefa popustila je tudi na Tirolskem sledove svojega delovanja za sabo. Kakor povsod, domislil se je cesar Franc Jožef tudi ondi raznih zavodov, kterim je odločil znatne podpore in pa revežem je tudi nekaj izročil v spomin veselih dni. Občinam, ktere je v najnovejšem času na Tirolskem kaka elementarna nezgoda zadela, odločil je 2000 gold. Za reveže in potrebne je odločil posebej 2000 gld., 600 gold. pridal je zalogi za podporo revežev, 500 gld. pa za novo cerkev sv. Nikolaja v Innsbrucku, da se ji oskrbi notranja oprava. 300 gold. dobila je družba gospa, ki ima nadzorstvo nad tremi otroškimi varo-valnicami. 300 gld. dobilo je deško zavetišče v Innsbrucku; 100 gld. „Marjetišče"; 100 gold. „Elizabe-tišče"; 100 gld. gasilno društvo; 200 gold. veterani in 100 gld. pa invalidno društvo. Skupaj 6300 gld. To se pa ni le samo sedaj zgodilo, to so godi dan na dan. Naj človek vzame kterikoli časnik v roke, razven tistih veliko-nemških, ki pravijo, da našemu cesarju nasproti spolnujejo le svoje dolžnosti, ker jih morajo, povsod čital bo o velikih svotali, ki jih dobrotljiva roka cesarjeva razdeli med trpeče narode, da bi polajšal bolečine, ktero jo nesreča vsekala.
Z novim češkim metropolitom, nadškofom grofom Scfiönbomom, ki se bo v soboto na Veliki Šmaren vsedel na izpraznjeni prestol v Praški stolni cerkvi sv. Vida, pečajo se že več dni skoraj da vsi avstrijski časniki. Znano je o njem, da je bil svojemu predniku kardinalu Scbwarzoubergu iz celega srca vdan in sta si bila tudi osobno jako prijatelja. Že iz spoštovanja do njega držal se bo grof Schönborn zvesto poti, po kteri je hodil njegov prednik kardinal Schwarzenberg. Da mu ne bo povsod z rožicami postlano, to si grof Schönborn že lahko misli, kajti nemškoliberalni židje so mu že pri njegovem odhodu iz Budjejovic zobo pokazali; menda ga to oslovsko kričanje no bo oviralo pri njegovem delovanji v vinogradu Gospodovem. Grofa Schönborna ne bodo toliko brigale narodnosti, kakor pa jeziki narodov, kajti le ti so za cerkev večjega pomena kako pa narodnosti same. Ker je bil Cehom pravičen že dosedaj, mu jo nakopalo sovraštvo zagrizenih Nemcev, kaj še le bov v Pragi, kjer je v njegovem področji tri četrtine Cehov in le čerti del Nemcev. Z božjo pomočjo se bo mož že tudi tukaj ognil skalovja, ki mu sovražno štrli nasproti iz zagrizenega in sovražnega nemškega taborja, ter bode
po poti pravičnosti varno vodil izročeno mu čedo njeni pravi domovini nasproti.
Vnanje države.
Lanskim Skierniewicam sledil bo letošnji Kro-meriž, kar samo na sebi ni druzega, kakor gola vljudnost, s ktero bo ruski car vrnil obisk cesarju Franc Jožefu. Ako pa pogledamo stvari na dno, vidi se nam takoj v vsej drugi luči. Ze včeraj smo pisali o točki, ki obe sosednji velesili Avstrijo in Rusijo zanima — o Balkanu namreč in čem bolj človek to reč premišljuje, tem bolj se mu vtrjuje misel, da bi se Rusi ne obotavljali dolgo lep kos Balkana Avstriji na razpolaganje prepustiti, čo bi se za to smeli nadjati trdnega našega prijateljstva v zadevali — srednje-azijaških. Pomisliti je treba, da na Angleškem ni več na prvem mestu omahljivega Gladstona, temveč odločen Salisbury, ki bo pač vse drugo storil v srednji Aziji Rusom nasproti le prijenjal ne bo, kakor je to Gladstonova navada bila. Iskra, ki v srednji Aziji v sod smodnika šine, vpali prav lahko v Evropi strahovito vojsko med Angleško, Rusijo in Turčijo. Ne, niso prazne kombinacije te misli, temveč se opirajo deloma na preteklost, deloma na sedanjost. Ali že ni letos Angleška na morji pripravljena stala, da bi bila odplula v črno in v baltiško morje, kjer bi bila Rusijo kar od dveh strani h krati prijela? In ali si ne prizadeva John Buli ravno sedaj, da bi si turško prijateljstvo pridobil v podobi zvezo proti Rusom? Na Angleškem so že smodnik oduhali, ki ga Rusi še le na vozove nakladajo. Rusija pa to tudi dobro ve in se hoče o pravem času s prijatelji preskrbeti, da jih ne bo še le v poslednjem času okoli iskala!
Na Belgiškem so spremenili postavo, ki določuje volilni red in reči se mora, da so jo dobro preosnovali, kajti ž njo so vendar enkrat liberalcem do živega prišli. 5. t. m. se je nova postava sprejela, sicer že pozno zvečer, toda sprejela se je le in to je poglavitna reč. Da so liberalci in republikanci svoj propad sami zakrivili, naj sami sebi pripišejo, ker jih ni bilo k seji in so na ta način konservativci veliko večino za-se imeli. Postavo so toliko spremenili, da se je število liberalnih volilcev po mestih zmanjšalo, ono konservativnih okrajev po kmetih pa zdatno povikšalo. Po novi postavi zgubili so volilno pravico skoraj vsi trgovinski popotniki, za varovalni in drugi agentje, kakor tudi trgovinski po močniki, kterih plača brez postranskih dohodkov sama po sebi ni zadosti velika za volilno pravico; na postranske dohodke se niso ozirali. Skoraj vsi omenjeni bili so liberalni volilci. Tudi častniki bodo od slej na dalje le ondi volili, kjer so ravno v po sadki, kajti tudi ti so bili vedno le med liberalnimi volilci videti. Ako bode sedanja vlada hotla opoziciji jako zdatno zaušnico založiti ob času volitev, ji druzega ne bo treba, kakor le kake štiri tedne pred volitvijo dotični polk premestiti kam drugam, pri kterem se nadja liberalnega glasovanja in stvar bo dobljena. Na ta način se bodo Bruseljski liberalci za nekaj časa prav do dobrega vkrotili, kajti na slabšem bodo memo prej za celih 1000 glasov če ne več in to že ni več malenkost!
Na Angleškem, bodo imeli nove volitve za parlament še le konec novembra. Takoj na to že meseca decembra sešel se bo parlament, toda le na toliko, da se izvoli govornik in da bodo novi čla novi prisegli. Potem se bo pa državni zbor pre ložil na poznejši čas, menda na mesec februvar, kedar bo pričel redne seje.
Clemenceau je že zopet govoril. V nedeljo, 2. avgusta zbralo se je bilo 2000 poslušalcev v gledišči Makonskem. Predsednik je bil poslanec Boysset, ki je zborovanje sledeče pričel: „Današnja republika ni za nič; jaz hočem prave republiko, ktere še nimamo, kajti sedanji so uradniki sovražni, vlada jo pa meščanski cezanzem. Skrajni čas je, da bo tega konec, Clemenceau Vam bo povedal kaj več." Clemenceau se vsekne, si odkašlja, se obriše, na to pa začne naštevati vse grehe, kar so se jih vdeležili oportunisti, kako da so delali z denarjem, kako da se niso prav nič brigali za blagor delavca, kakošne kozle da so prevračali v politiki in pravi nadalje: „Naj tisti, kteri mogočnost Francoske z orožjem v roki poveličati hočejo, tudi proti nam glasujejo, nič ne de, le jasne račune naj nam dajo. Kakor pa tega ni, je fuč tudi zaupanje v republiko Jaz mislim, da se nam pri bodočih volitvah pač ne bo mogoče z oportunisti bratiti; sramotno bi bilo za nas. Volilci sami vzamejo naj preosnovo v roko, senatorjem tega ne smemo prepusti. Bodite pravi vladarji sami, kakor se Vam spodobi, ter odpovejte se vsaki dvomljivosti. Pred vsem Vam je pa dolžnost, da zapodite cezarizem!"
Francozom carinska zveza ni prav nič všeč, ktero bi Bismark na vse moč rad v življenje spravil med Avstrijo in Nemčijo in si kolikor toliko prizadevajo, da bi se ne vresničila. Povod temu prizadevanju pa ni tolikanj ljubezen in skrb do nas, da bi nas s časoma Bismark ne pohrustal, kakor njihova lastna korist. Francozi in Nemci imajo v svoji mirovni pogodbi opazko, da izdelki obeh narodov medsebojno vživajo pravice najmanjše carine Ako so Nemčija sedaj pripravlja z Avstrijo skleniti pogodbo, {da bi avstrijsko blago na Nemškem še manjšo uvožuo carino plačevalo, kakor pa jo plačuje francosko blago, bi se pač spodobilo, da poprej Francozom tisto pogodbo odpove, ali pa ona av-
strijskemu blagu ne sme vgodnejih pogojev staviti, kakor jih že ima s francoskim enake. V podrobnosti se Francozi niti spuščati nečejo, pač pa zahtevajo, da se s tistim dnevom, kedar bi so sklenila nova pogodba, prav slična uvozna carina francoskemu blagu pripozna, ali pa naj se Frankfurtska pogodba, v kteri imajo najnižjo uvožnino za svoje blago obljubljeno, vniči. Francozi bodo potem že vedeli, kaj jim je storiti. Poleg tega pa memogrede tudi pravijo, da bi taka pogodba za Avstrijo ne imela druzega dobička, kakor tega, da bi z njeno pomočjo Avstrija svoje dni nemškega cesarstva pokrajina postala.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 12. avgusta. Z letošnjo letino se ljudje po našem cesarstvu nič kaj ne hvalijo. Vreme je bilo v drugi polovici meseca julija po Avstriji jako nejednako. Planinske pokrajino, kakor so Tiroli, Štajarska, Koroška in Kranjska tožile so o veliki suši, ki jim je zamorila mnogo pridelka po travnikih, po deteljiščah in na koruzi, pa tudi na sadju in trti se pozna, da je dežja primanjkovalo. Tirolcem je pa že vode jelo primanjkovati. Galicija, Bukovina in Šlezija imele so zopet dežja, da ljudje delati niso mogli. Vsled tega šlo jim je mnogo že požetega žita v kvar, ker je na njivi v kopicah zloženo kaliti jelo. Pri tej priložnosti naj omenimo, da po svetu ljudje nimajo te koristne naprave, kakor pri nas, ki jo kozolce imenujemo, in kjer se nam snopje, detelja ali kar je, tako lepo suši. Drugod vsako reč toliko časa na planem puste, da jo posuše in jo še le potem domu na' pode zvozijo — če jih ravno imajo. Povsod pa tudi podov nimajo, kakor postavim v Dalmaciji, po Slavoniji in po Ogerskem. V takih krajih se žito kar na polji z živino omane, preveje in v vreče spravi ter s slamo vred domu zvozi. — Pšenična letina je bila sploh srednja; ržena pa, kar je bilo pridelka, je precej boljši memo pšenice, toda malo ga je. Prav taka je tudi z ječmenom. Po nekterih krajih se prav pohvalijo z njim, po druzih pravijo, da je bil srednje vrednosti, tretji pa niso kar nič zadovoljni s pridelkom. Več dobička se nadjajo ljudje pri ovseni žetvi. Sploh se pa pritožbe čujejo o slabih otavah in posebno Tirolci že sedaj tožijo, da bo trda za klajo.
Domače novice.
(Nemška šola v Ljubljani.) Nedeljska številka „Politike" ima iz Ljubljane telegram, 8. avgusta, ki pravi, „da je naš c. kr. deželni šolski svet naročil Ljubljanski občini prvih razredov nemške deške in dekliške ljudske šole ne odpirati kot paralelk na že obstoječi slovenski ljudski šoli, temveč naj se taisti vstanove kot samostojen učni zavod. Ob enem je pa deželni šolski svet odobril predlog tukajšnje hra nilnice o vstanovi nove deške šole za nemški „Schulverein" in se bodeta že bodoče šolsko leto odprla dva razreda." Naši čitatelji se bodo še spominjali dotične obravnave v mestnem zboru, kjer se je sklenila prošnja na c. kr. deželno vlado, da naj se „Schulvereinu", oziroma kranjski hranilnici ne dovoli vstanova namerovane šole in pa, da naj se odobri sklep mestnega zbora, da se bodo vsaj skozi 3 leta vpeljale nemške paralelke na slovenski ljudski šoli v Ljubljani in to zarad tega, da se dvema ravnateljema stanarina prihrani. Kakor nalašč, zgodilo se je vse narobe, vse Slovencem na kljub! No, to je delo narodne (!) večino pri deželnem šolskem svetu in narodne deželne vlade? Kaj še? To je narodno! „Schulverein" po Ljubljani dela, kar mu drago, Nemci kriče, da so zatirani, dose' žejo pa vendar-le vse, kar si v glavo vtepejo. Najlepše je pa še to, da kranjska hranilnica z denar jem nemške šole vstanovlja, ki so ga slovenski žulji skupaj nanosili. Le dobro ga poglejte tisti denar, šo se ga drži skoraj da krvav pot pridnosti slovenskega kmeta; sedaj se pa njegovemu nasprotniku na korist obrača. Skrajni čas bi bil, da so vstanovi v Ljubljani druga hranilnica, da se bodo prvi kruš-njek nekoliko višje obesil. Dotlej naj pa kmetje svoje denarje rajši vlagajo po okrajnih posojilnicah, kterih se je v novejšom času več osnovalo. Ravno tako ste varni za nje, kakor pri nemškutarjih v veliki hranilnici, obresti bodete pa še večje dobili! Tukaj se mora zlo v korenu zatreti, druge pomoči' ni. Hranilnica bo plačevala s slovenskimi krvavimi žulji „Schulvereinove" učitelje in bo tako z našim denarjem Prusom pot k nam gladila. Oe vlada nič
neče storiti, pa delajmo mi sami s tem, da hranilnice več podpirali ne bomo z vlogami.
(O samomoru Hengthalerja), bivšega mestnega blagajnika, govori se različno. Resnično je to, da je imel mož letos za štiri tedne odpusta, ker je bil silno razdraženih živcev in so to razdraženost pri-pisavali njegovi bolezni. Med tem časom se je od strani mestne blagajnice neka stranka potirjala za ostalo zakupnino, ktera je v Hengthalerjevih knjigah še na dolgu stala. Stranka pride in se skaže s pobotnico podpisano od Hengthalerja. Zupan gospod Grasselli dal je na to vse druge stranke potirjati, ki so bile še na dolgu. Ob enem pisali so pa Heng-thalerju, da naj jim to zmoto pojasni. Znašala je namreč 50 gold. Hengthaler je takoj 50 gold. poslal pod zavitkom in rekel, da jo imel v tistem času ravno toliko (50 gld.) preveč v blagajnici, in ni vedel od kod. Pri pregledu knjig iz let 1S79, 1880, 18S1 prišli so v tem smislu več nerednostim na sled. (In vendar je pregledovalna komisija vselej vse v redu našla. Iz tega se pač vidi, koliko da so taki pregledi vredni ; posebno pa že takrat, kedar so napovedani, kar se tii pa tam še vedno zgodi.)
8. t. m. povrnil se je Hengthaler zopet v Ljubljano iz svojega odpusta in je hotel zvečer ob 6. uri zopet blagajnične ključe prevzeti. Zupan g. Grasselli je pa rekel, da mu poprej ne more ključev izročiti, kakor če mu pojasni zmote in nerednosti iz prejšnih let. Ko so pregledavali še razne journale ter jih primerjali z glavno knjigo iii blagajnično knjigo, se je zopet pokazalo, da je Hengthaler marsikaj prejel, kar ni vknjižil. V očigled tega se je preiskava raztegnila, Hengthaler pa ključev ni več dobil. Zupan mu je vsaj rekel, da mu jih tako ne more več izročiti, dokler se preiskava ne izvrši. Hengthaler to slišati pade pred županom na kolena in mu priznii izneverjenje dotičnih svot, ktere vse 221 goldinarjev znašajo.
V očigled tega pozival je župan Hengthalerja, da naj izneverjeno svoto takoj povrne, potem pa nemudoma za svoje umirovljenje prosi. Hengthaler je rekel, da bo in res je prinesel v nedeljo zjutraj v županov urad 221 goldinarjev. Ker so pa še nekaj denarja iz realkinega zaklada od njega zahtevali, je tudi tistega odštel. Konečno naj še omenimo, da se do sedaj ni nikaki drugi nerednosti na sled prišlo.
(Nedeljsko praznovanje.) Ministri so določili, da je poleg prodajanja živeža v nedeljah tudi še cel dan dovoljeno prodajati mineralne vode in cvetlice. Tisti trgovci, ki imajo mešano trgovino, recimo z modnim blagom, živežem, mineralnimi vodami in cvetlicami, smejo poslednje troje cel dan prodajati, blago pa le do 12. ure.
(Oebelni somenj) na Igu tudi ni bil nič kaj posebnega in so te vrste somenji skoraj da od leta do leta slabeji. Letos se je pripeljalo 982 panjev čebel, večinoma iz ondašnje hribovske okolice. Prodajali so se par panjev po 2 gl. 66 kr. do 4 gl. 40 kr. Največ, in to 300 panjev, pokupili so jih Ljubljančani.
(Stalno nastavljena) sta gg. učitelja Ignacij Tramtè in Avg. Štefančič v Kamniku na on-dašnji ljudski šoli.
(Godbeni klub v Kranji) priredi slavnostni koncert, kteri se bo vršil povodom rojstnega dne Njih Veličanstva presvitlega cesarja dne 18. avgusta t. 1. na vrtu gospoda P. Mayr-ja jun., na korist ubozih gimnazijalcev po sledečem vsporedu : 1. Koračnica. — 2. J. Strauss. Potpourri iz operete: „Die Fledermaus." — 3. J. Strauss. „Plesni regulator." Polka (française). — 4. G. Donizetti. III. finale iz opere: „Lucia di Lammermor." — 5. V. Parma. „Spominj na Kranj." Kadrilja iz slovenskih narodnih pesnij (poklonjena godbenemu klubu). — 6. J. Fux. „Con amore!" Mazurka. — 7. F. pl. Suppé. „Ne .zabi me!" Pesen. — 8. V. Parma. „Frou-frou." Polka-pizzicato. — 9. A. Ozibulka. „Stefanie-gavota."
—	10. A. Ozibulka. „Na maškeradi." Polka (hitra).
—	Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: za osebo 40 kr., za rodbino (treh oseb) 1 gld. — Pri nevgodnem vremenu vršil se bo koncert prihodnji dan.
(Cesaričinja Štefanija) odide 24. avgusta v Miramar, kjer bo ostala do 20. septembra. Na razpolaganje ji bo cesarska jahta „Phantasie".
(Od Velenja) nam poročajo, da je v soboto pred poldnem zlasti okoli Skal toča zdatno škodo napravila.
(Od Žalca) se nam piše, da so pretečeno nedeljo v tamošnji okolici imeli dvojno svečanost: a) na Gomilskem je gosp. Rančigaj slavil novo mašo, pri kteri je gospod dekan Bohinec pridigal, b) ?
Gr i ž ah je pa preč. gosp. stolni dekan Orožen blagoslovil nove orgije.
(Hmelj v Savinski dolini) plačujejo, kakor se nam javlja, po 70 gl. za 100 kilogramov; po trgatvi hmelja-poznjaka bodo tudi letos navadni hmeljski
sejmi v Žalcu.
(Po zgornji Savinjski dolini) so te dui tam birmajočega prevzvišenega gospoda kneza in škofa Lavantinskega, tako nam pišejo, povsod posebno slovesno vzprejemali.
(O slovenski ravnopravnosti na Koroškem) „Mir" piše: V Celovški razstavi se vidijo prav lepe reči, in vredno je, da si jih ogleda, kdor ima priložnost. Čuden, Slovencem neprijazen veter pa piha v gostilnici, ki je združena z razstavo. Nedavno sta bila dva Slovenca tam. Eden iz nju, ki je prišel iz južne Štajerske, hotel si je kaj jesti naročiti v slovenskem jeziku. Poklical je kake tri natakarje, pa nobeden mu ni vedel odgovora. Potem je poklical dvoje tistih natakaric, ki so oblečene, kakor Zilanke. Pa tudi teh nobena ni razumela slovenske besede. „Čudne Zilanke to", si mislita, „ki ne razumejo slovensko!" Najbrž so le kake Celovške natakarice našemili za Zilanke. Štajerski rodoljub je bil že vsega sit in pokliče: „Prosim, platiti!" Natakar pa se mu odreže: „Redens deutsch, Sie können ja deutsch auch!" Razžaljeni gospod se obrne do gospodarja in ga praša, zakaj so natakarji tako osorni? Ko pa krčmar to zve, da je gost po slovensko plačati hotel, razjari in raztogoti se na vso moč: „Wie, in Kärnten wollen Sie in slavischer Sprache die Rechnung verlangen? Bedenken Sie, dass wir in Kärnten sind!" To je ponavljal na glas in se ni mogel pomiriti, tako, da so se že spogledovali drugi gostje. Drugi Slovenec mu reče; „Machen Sie kein Aufsehen! Was wäre es, wenn ein Franzose käme und würde französisch sprechen?" — „Ja, das ist was Anderes!" reče krčmar. Na to sta Slovenca plačala in odšla. — To vse se nam nikakor ne dopade. Tudi koroški Slovenci so veliko pripomogli k razstavi. Skoraj najlepše reči so iz slovenskih Bor o vel j. Ali potem Slovenci niso toliko vredni, da bi se najelo nekaj takih natakarjev, s kterimi bi se tudi Slovenci v svojem jeziku lahko zgovorili?! V tisti slavnostni pesmi, ki se deli v razstavi, beremo „wo, treuverbrüdert schon seit tausent Jahren, der Deutsche und der Slave um den Preis der Arbeit werben"; lepe besede pa prazne besede, — v resnici in dejanju pa ni nič „treuverbrüdert".
To je ena. Druga prvi popolnoma ravnopravna dogodila se je pa v Vrbi. Ko nas je doletela te dni visoka čast, pravi „Mir", da je naš kraj obiskal, Nj. ces. vis. nadvojvoda Kari Ludovik, zbrali so se nekteri kmetje iz okolice in so visokega gosta pozdravljali s krepkimi „živio"-klici. To pa ni bilo prav nekemu učitelju (menda je bil iz Lipe). Ta se je hudoval: „Was, hier in Velden sollen wier „živio" schreien?" Nemškutarji so skušali slovenske „živio" prevpiti s svojimi „hoch"-klici, pa niso nič opravili, slovenski glasovi so bili močnejši. Slišal sem, da se je tisti učitelj še dolgo potem jezil nad našimi „živio"-klici. Če le revež ne bo zbolel zavolj tega? Tudi pri volitvah v Beljaku je ta učitelj agitiral za liberalce.
„Sokoli" pozor!
Tisti člani „Sokola", kise mislijo vdeležiti izleta v Prago, vzamejo naj s saboj vso sokolsko obleko. „Ljubljanski Sokol" pozdravil bode namreč v zlati Pragi svojega najstarejega soboritelja za slovansko idejo — „Sokola Praškega".	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 11. avgusta. „Presse" je zvedela, da bo državni zbor sklican poslednji teden meseca septembra.
Berolin, 12. avgusta. Kalnoky prišel je semkaj danes zjutraj, ob 8 peljal se je dalje v Varzin.
London, 12. avgusta. V petek ali soboto bo konec parlamenta. Britanska armada v Indiji pomnožila so bo za 6000 mož.
London, 11. avgusta. Iz Teherana se piše, da gosposka v Heratu žito in drug živež skupava. Dva tisoč mož vtrjuje mesto. Delajo
se velike bastije. Prebivalci pravijo, da so bodo rajši bili, kakor pa podali.
Pariš, 11. avgusta. Škof iz iztočne Co-chinchine brzojavlja 8. avgusta, da so se dvignili Kitajci že zopet proti kristjanom kterih so več nego deset tisoč poklali in jih še koljejo. Vikarijat je vničen.
Marseille, 11. avgusta. Včeraj umrlo je tukaj 35 osob za kolero.
Madrid, 11. avgusta. Včeraj je na Španj-skem zbolelo ;3724 osob za kolero, pomrlo pa 1886. Za kolero umrl je tudi nadškof Seviljski.
Umrli so:
10. avgusta. Franc Hengthaler, mestni blagajnik, 64 let, Dunajska cesta št. 23, so je obesil sam ter bode uradno pregledan. — Jožef Šare, hišnega posestnika sin, 5 mes., Kole-zijske ulice št. G, driska. — Franc Pajsar, knjigovez, 19 let, Kolezijske ulic« št. 4, jetika.
T u j c i.
10. avgusta.
Pri Maliču: Friedrich in Hornstirker, trg. pot., z Dunaja. — Matevž Schlemitz, davk. nadzornik, iz Bihača. — Janez Martinetti, blagajnik pri užitninski davkariji, z družino, iz Trsta.
Pri Slonu: Jurij Schweinfurth, zasebnik, iz Kaire. — GuidoTurba, knjigovodja; F. Tirmann, inženir; Henrik Schmidt-bauer, trg. pot., z Dunaja. — Avgust Urbas, c. k. nadsodnijski sovetnik, z družino, iz Gradca. — H. Massoprest in L. Su-cker, zasebniee, iz Trsta. — Adolf Lakony, zasebnik, iz Gorice. — Dr. Avg. vitez Jilek, zasebnik, s soprogo, iz Pulja. — Filip Fischer, trgovec, iz Kaniže. — Anton Pognici, zasebnik, iz Vidma n. L.
Pri Tavčarji: Žiga Allina, trgovec, iz Prage. — Jurij Nussa, trgovec z lesom, s sinom, iz Trsta. — Mirosl. Ludy, s soprogo, iz Gorice. — Josip Sket, župnik, iz Žile. — Mihael Aussetz, c. k. poštar, iz Krškega. — Dr. Russ, c. k. vladni tajnik, iz Kamnika.
Pri Bavarskem dvoru: Josip Cvetnič, c. k. poštni sovetnik, z Dunaja. — Kotalek, c. k. stavbeni sovetnik, iz Trsta. — Štef. pl. Gyurkovieh, c. k. ulanski stražmešter, iz Celovca. — Gašpar Sušnik, c. k. stotnik-avditor, z Gorenjskega.
Pri Južnem kolodvoru: F. Krovat, kapelnik, iz Trsta. — Marija in Uršula Kolar, zasebnici; Marija Cehovin, po-
streškinja, iz Senožeč. — Franc Digl, zasebnik; And. Dokta-rič, zlatav, iz Ljubljano.
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 45 gl., Rio 43, St. Domingo 53, Portorico, 80 Cejlon 68—125, biserna 90, Java 57.50, Mokka 86—95.
Sladkor po 23.50—25.75 gld.
Dišava: poper 89 gl., žbice 69.
Južno sadje: dateljni 23, fige iz Kalamato 10, iz Smirne 11, rozine 14, pomoranče 3, limone 2.50 za vsak zaboj, rožiči 6, mandeljni 74.
Olje: laško43—90gl., albansko 42—48, dalmatinsko 43, angleško 30.50 petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 300, podplatje 140—165, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 20 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 75, indiški 47.
Ježice po 22—27 gl.
Žito: pšenica ruska 8.75—9.25 laška 9.25, koruza 6, rž 7.50, oves 8.75, fižol 10, grah 11—15, riž laški 14—21, indiški 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Mast: maslo 95—100, angleška 50, ogerska 55, špeh 51.50.
I>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
12. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka") Sreberna ,, 5% ,, 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
Od 11. avgusta. Ogerska zlata renta 4 %
„ papirna renta o% Akcije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Llovda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 4% državne srečke iz 1. 1854 4% ........1860
82 gl. 80 kr.
83 109 99 S77 284 125
40 20 70
20 15
9 „ 92'/, 5 „ 93 61 „ 35
	98	gl.	75 kr.
	92		30 „
200 gld.	98		50 „
	98		50 .,
	559		—
	297		50 „
gl. .	190		75 „
. 250 gl.	127		n
. 500 „	139	„	55 „
Priporočljive slovenske molitvene knjige,
ktere ima v zalogi
w
pol usnje
le
— gl. 60 kr.
usnje	zlata obreza
80 kr.	1 gl. — kr.
30 „	1 * 70 „
10 „	1 „ 50 „
50 „	— ,, 56 „
40 „	— „ 60 „
— „ 70
90
1
20
1
40
Sveta Ana ali molitvene bukvice v češčenje sv. matere Ane. Spisal Hrisogon (z velikimi črkami) Družbene bukvice za dekleta in molitvene bukvice. Spisal J. Rozman.......
Gospod usliši mojo molitev. Molitvene bukvice za pobožne Slovence. Spisal I. Volčič. (Velik tisk)
Hvala božja........... • •
Kruh angeljski. Molitvene bukvice za mladino . . Kruh nebeški ali navod, pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Spisal Janez Zupančič
To knjigo smemo čast. občinstvu toplo priporočati, ker obsega, kakor je že iz naznanjenega naslova razvidno, bogato zbirko molitev v počeščenje sv. Rešnjega Telesa. Udom, na mnogih krajih razširjene bratovščine presv. Rešnj. Telesa, bode posebno dobro služila kakor popolni molitvenik. Čisti dobiček odločen je dobrodelnemu Vincencijevemu društvu. Lilija v božjem vrtu ali deviški stan, njegova lepota in pripomočki ga ohraniti. Sp. Jeran in Zainejic
Sveti listi in evangeliji.........
Marija Devica, Gospa Jezusovega presv. Srca. Spisal J. Dolenec...........
Mašne in druge molitve. Spisal L. Pintar . . . Svete molitve z odpustki. Molitvenik za pobožne katoliške kristijane. Spisal Jožef Erker . .
Knjiga obsega bogato zbirko za vsako potrebo primernih molitev, ktere so vse z odpustki sklenjene. Papir je bel. tisk lep, črke primeroma velike. Časopisi so se o tej kn jigi izvrstno izraziti ter ji prednost pred drugimi pripoznali.
Naša ljuba Gospa presv. Srca. Spisal Ivan Volčič Nebeške iskrice za mladost, pa tudi za odraščene
ljudi..............
Razlaganje sv. maše po čast. očetu Martinu Cochemu.
Domače in molitvene bukve......
Šmarnice ali Majnikovi ogovori. Spisal Sim. Gaberc Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Spisal Bonač Vertec nebeški. Molitvene bukvice za pobožne Slovence. Spisal Ivan Volčič.......
Zvonček nebeški, ali molitvene bukve z mašnimi, spovednimi, obhajilnimi molitvami itd. . . .
jj^r Vsi tu naznanjeni molitveniki, so le en del naše zaloge iu so oziroma njih vsebine vsega priporočevanja vredni. — Kdor pa želi popolneji imenik, kteri je ravnokar izšel, mu ga tudi radi pošljemo.	(9)
1
20
1
1 „ 50
1
30
- „ 90
1
80