^^^^ ^^^ ^^ ^^ ^^^^^^^ ^^ ^^^ ^^ ^^^^^^^^ ^^ f . i .p. V KI f AN ,eden- NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. I —dhm, ' i| Avsm. _—- Mestne novice. I Nova gostilniška postava, ki je stopila v veljavo lansko le- 1 to, je potrjena od najvišjega sodišča. ŽELEZNIŠKI BOJ. —Znana Greenlund postava, ki regulira gostilne po državi £>hio, je bila v petek potrjena Rot * ustavna od najvišjega so- , dišča. S tem so potrjena tudi vsa dela in odločbe licenčnih 1 komisarjev. Več gostilničarjev ( namreč, ki lansko leto niso do- , bili dovoljenja za gostilno, je , tožilo licenčne komisarje in ho- , telo preskusiti novo postavo v i sodnijaih.. Vse instance so odo- j ločile, dila najeta dva, eden z bombo, n če bi temu spodletelo, je bil drugi pripravljen z revolverjem. Bomba je bila zagnana proti cesarskemu avtomobilu, ko je brl prestolonaslednik na potu v mestno hišo, kjer bi se moral vršiti sprejem. Nadvojvoda je videl bombo, kako je frčala po zraku, toda jo je s svojo roko odvrnil. Padla je nekoliko od njegovega avtomobila na stran, kjer je eksplodirala in ranila dva častnika v dru-gem avtomobilu in nekaj gledalcev. Franc Ferdinaijd je že prej dobil svarilo, da ga mogoče napadejo, zato je bil skrajno previden, zato je tudi takoj opazil bombo, katero je z roko odvrnil, ki pa je vseenfe smrtno ranila dva grofa, njegova spremljevalca. Ko sta se pa EfjUfc F^fj^nand in njegova žena vračala iz mestne hiše, je •naenkrat stopil drug morilec ter z revolverjem tako dobro zadel prestolonaslednika in njegovo ženo, da sta bila oba smrtno ranjena. Streljal je neki srbski dijak Gavril Princič. Zajedno s prestolonaslednikom je bil v avtomobilu vojaški gi»-verner Bosne, ki pa ni dobil nobenih poškodb. Truplo prestolonaslednika in njegove žene je padlo pre^o tejesa guvernerja ter 'mu je to dejstvo rešilo življenje.' Takoj po stre-lvi je guverner zaklical šoferju naj pofli avtomobil z vso silo, in zdravniki so v mestni niši že čakali, toda ko je avtomobil prišel tja, sta bila že obadva mrtva. Dokler cesar Franc 1 Jožef drugače ne odloči, bodejo le-žaja trupla v guvernerjevi palači. Pokopali jih bodejo najbrž v kapucinski cerkvi na Dunaju, kjer Jježe visi Habsbur-govci. ' , Eksplozija bombe, ki je bila napolnjena z žeblji in svincem je bil^ silna. Mnogo hiš, v obli-žju je bilo poškodovanih. Kakih trideset ljudij je bilo ranjenih, med njimi mnogo žensk in otrok. Princič in njegov io-za-rotnik Gabrenovič, ki je stavec v Trebinju, sta komaj ušla ljudem, da ju niso linčali. Policija je konečno prijela oba napadalca, da jti» je varovala pred ljudmi. Oba sta Srba in rojena Bošnjaka. Prvi napad na nadvojvodo se je pripetil uprav pred višjo dekliško sok) v Sarajevu. Avtomobil je pravkar začel delovati, ko je nadvojvoda prišel iz šole, ko je Oambrinovič zagnal bbmbo. Toda to je nadvojvoda tako srečno odbil od sebe, da je padla preti drugi avto- I . . __;| 1 j-.fr. bomba, potem pa se je sprevod podal naprej proti magistratu. Tu na stopnjicah magistrata ga je pričakoval župan, ki, je ihotel nadvojvoda pozdraviti. Toda Franc Ferdinand ga je ostro napadel z besedami:. Prišli smo k vam na obisk, tu v vašem mestu pa bombe mečejo na nas! To je skrajna nesramnost. In po kratkem presledku reče nadvojvoda: "Sedaj pa govorite t" iKo je bilo opravilo na magi-Istratu končano, sta hotela nadvojvoda in njegova žena obiskati ranjence v bolnišnici. Na potu pa je zadela revolverska kroglja prestolonaslednika v glavo, njegova žena pa je dobila. krogljo v spodnji del telesa, druga kroglja je zadela Franc-ca Ferdinanda v srce, četrta pa njegovo ženo v grlo. Ona je padla preko njega, kmalu nato se je pa tudi on zgrudil na tla avtomobila. iPrinčič, morilec, je Srb in star osemnajst let. študiral je v Belgradu. Izjavil le je pri policiji, da je že dolgo nameraval ubiti kakega Hahflfnirgot* ca. Čakalie nadvc|Mno na vogalu neke^zk^ceste, kjer je bil prepričan, da mora avtomobil počasi voziti. Ko je videl njegovo ženo v avtomobilu, mu je srce zastalo za trenutek in ni vedel ali bi streljal ali ne, ker žena mu ni bila na potu. Hotel je samo prestolonaslednika^ Kmalu pa je dobil zopet duševno ravnotežje, in fatalni streli so padli. Izjavil se je, da ni v zvezi z nobenim drugim zarotnikom. 'Nedeljko Gabri novič, ki je zagnal bombo je star 21 let. Pravil je, da je dobil bombo od tajne zarote v Belgradu, toda ne ve nobenega imena. Oba napadalca sta se izjavila, da sta jako ponosna na svoj čin. Javno mnenje, širjeno po Nemcih v Avstriji je, da prihaja vsa zarota naravnost od srbskega naroda. Toda brzojavke poročajo, da je srbski poslanik na Dunaju sam osebno posvaril nadvojvodo, pred-no je šel v Sarajevo, naj nikar tja ne hodi, ker se je nekaj slišalo, da je nekaj prenapetih ludij, ki čakajo na njega. Kljub svarilu se je Franc Ferdinand podal v Sarajevo. Ko je Gam-brinovič videl, da njegova bomba ni imela pravega učinka, je skočil v reko, ki teče preko mesta, toda mnogo ljudij je planilo za njim in ga zgrabili. Dru^ napad z revolverjem »e je zvršil tako hitro, da mnogo ljudij v bližini niti culo ni re-volverskih strelov. Cesta je bila jako ozka, in morilec je imel lepo priliko dobro pogoditi svoj cilj. Po Avstriji, posebno v nemških mesti, so se pričele velike demonstracije proti Srbom. Ljudje so pocestah klečali in peli cesarsko pesem. Dunaj, 28. junija. Ko so prinesli cesarju Franc Josipu, ki se mudi v kopališču v Išlu, novico, da je umorjen prestolonaslednik, je vzkliknil: "Strašno, strašno! Nikjer mi ne pri-zanesejo!" Zdravniki *o se iz- J 9 lifc j r> - n ,o> Zlet prepovedan. Avstrijska vlada je preporoda- la vseslovenski sokolaki zlet, ki bi se imel vršiti avgusta. -——— NOVICE IZ EVROPE. • * Dunaj, 25. junija. Včeraj je izšla prepoved vseslovenskega aokolskega z le ta, za katerega so se vršile velike priprave. J Zlet bi"moral biti v Ljubljani.^ Zlet bi se moral vršiti že lansko leto, toda je bil prepove-^ dan, in tako se je zgodilo tudi letos. Med Slovenci vlada sil-?| no ogorčenje. Dunaj, 28. maja. Avstrijska t vlada je prepovedala upokoje- f nim častnikim hoditi v Alba- ^ nijo, da se tam pod vodstvom ikneza Viljema bojujejo proti ustašem. Pariz, 28. junija. Vlada je izdala štatistiko, iz katere se sprevidi, da je število rojstev | in porok na Francoskem jako jj pada. Lansko leto je bilo roje- .! nih 745-539 otrok> za 41000 manj kot leto prej. Porok se 3 je sklenilo 298.760, za 13.169 ; manj kot leto prej. Razporok J je bilo 15.076. Dunaj, 28. junija. Štajerski , cesarski namestnik Clary je 1 razpustil mestni zbor v Gradcu*, kjer imajo večino socijali?| stL. Izjawl.se je, da kei so so cfjalisti v večini, ne morejo^ složno delati z drugimi stratHj kami, ki so v manjšini. Razpisane bodejo nove volitve, pri | katerih bo vlada gledala, da: dobi dovolj svojih pristašev. Berolin, 28. jun. Iz Rotten-berga, kjer je škofovski sedež, je pobegnil ^stolni dekan Gauss in odnesel s seboj 200.000 mark denarja. Dekan je dobil posebno od revnejših ljudij mnogo denarja, katerega'je za ljudi "hranil", in nad 100 revnih oseb je precej prizadetih ratli njegove goljufije. Šele nekaj dnij pred svojim begom je dobil od neke žene 10.000 mark pod pretvezo, da potrebuje denar za cerkev. iPariz, 29. junija. Znani črni rokoborec Jacob Johnson se je včeraj tu boril z belim rokoborcem Moranom za svetovno prvenstvo v rokoborbi. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal zamorec Johnsonr^obil je 35 tisoč dolarjev. Mloran pa pet tisoč dolarjev. IPariz, 29. junija. Republikanski državni poslanec Conti je predlagal v parlamentu, da pelje francoska vlada poseben d.avek za 600.000 delavcev na Francoskem, ki niso francoski državljani. Poslalnec Conti se je pritožil, da mora mnogo francoskih delavcev biti brez dela, »dočim se naseljuje vedno" mnogo tujcev, ki takoj dobijo delo. Nadalje je francoski parlament včeraj sprejel postavo, glasom katere je veljavno, če se poročita svak in svakinja. Dosedaj je bilo to prepovedano. . -o- —Iž stare domovine se poroča, da je umrl na Poljanah pri žumembergu znani posestnik Jos. Pograjec, v starosti 57 zemlja! ' sta ubita njih oče in mati. Nihče se ni drznil otrokom naznaniti novico. .'Nadvojvoda Karel Franc Josip, ki je postal prestolonaslednik, je bil rojen 17. avgusta 1887, sedaj je star 27 let. Je sin nadvojvode Otona, brata cesarjevega. Njegov oče, Oton je umrl pred 8. leti. Novi prestolonaslednik je od xi. okt. 1911 poročen s princezinjo Žito parmsko. Iz tega zakona je sledil en sin. Kari Franc Josip se je neprestano bal, da kadar pride Franc Ferdinand do prestola, da bo »preklical cesarske postave in bo dal pravico nasledstva svojim Otrokom, dasi-ravno se je temu odpovedal Z žalostno smrtjo je sedaj to vse minulo. Sin novega prestolonaslednika, ki je star eno leto, je V vidnem stanju blaznosti. Njegov stari oče. pokojni Oton, je bil napol blazen. Princezinja Žita, žena prestolonaslednika Kari Franc Josipa, prihaja . iz rodbina vojvode Bourbon-Parma, katera rodbina je imela 18 moškim članov blaznih.. Toda nadvojvoda Kari Franc Josip, novi prestolonaslednik je sicer jako dobro od-gojen in pripravljali so ga že zadnja leta za cesarski prestol. iPrva svoja leta je preživel v •avnih šolah Dunaja, in pohajal je v iste šole kot ostala mladina. Je tudi drugače precej prijazen z ljudmi. Časopisje prinaša na dan ob sedajni tragediji znano pro-kletstvo neke ogrske grofice nad avstrijsko cesarsko rodbino. To prokletstvo je baje sledilo neprestano Habsburgov-cem. To prokletstvo je izgovorila ogrska grofica Caroly, ko so njenega sina obglavili, ker se je udeležil neke proti-avstrij-ske revolucije. Tedaj je grofica Caroly poklicala nebo in peklo za pričo, naj kaznuje nebeška in peklenska oblast Habsbur-govce, in naj jim tiikzdere vse s^ečo in naj jih udari po onih, katere najbolj ljubijo. In kake strašno je to prokletstvo delovalo na habsburško rodbino. Žena, brat, sin, stričnjik, vse je bilo ubitp. Kakšen položaj bo sedaj sle-d'il v Avstriji, ne more nihče povedati. Brzojavke iz Avstrije so ■ustavljene, razven takih poročil, ki so uradno potrjena IPo celi državi Vlada pravi kaos, in zdravniki se zelo boje, da bc novica o umoru prestolonaslednika, silno upljivala na cesarjevo zdravje, da se ne bo mogel več popraviti. Kako se bc spremenil politični položaj, n< more nihče povedati. Časopisje poroča, da je Avstrija na robu političnega razkosanja, 1 n da mladi novi vladar, ko prid« vrsta zanj, ne bo zmožen svoj nalogi. V Franc Ferdinandu bi dobila Avstrija precej močnega moža, česar se pa o Kar Franc Josipu ne more trditi To so vsa poročila, kolikar jih je došlo do časa, ko gre ta lisi v tisk. i- Dunaj, ag. junija. Revolucija preti na vseh krajih v stari Av stro-Ogrski monarhiji. Govori ilednika je obiskal nemški ce-;ar Viljem zajedno z vrhovnim idmiralom. Pogovarjali so' se la prestOlonaslednikovem grabi Konopišt na češkem, in lemški cesar Franc Jqsipa ni abiskal pri tej priliki niti era ii brzojavno pozdravil kot je )ila njegova navada. Cesar je )il tem bolj jezen, ker je nemškega cesarja sprejel pred nekaj meseci v največjem dežju in nalivu na železniški postaji la Dunaju, nemški cesar ga pa sedaj ni hotel obiskati. Franc 'Josip je bit tako jezen nad 'obema fantoma" kakor je imenoval nemškega cesarja in prestolonaslednika, da je prisegel, da nihče izmed njiju ne bd prestopil praga njegove sobe, dokler bo on živel. Franc Ferdinand,, umorjeni prestolonaslednik je bil rojen 18. decembra 1863, toreJ ie star 50 let. Poročil se je s češko grofico Chotek, katero je pozneje cesar povzdignil v vojvo-dinjo. Otroci njegovega zaituc na ne smejo biti vladarji. Ko je !bil Rudolf umorjen, je blia vrsta na cesarjevega brata Karla Ludvika, da postane cesar, toda Ludvik je odložil to čast in se odpovedal v korist svojega sina Franc Ferdinanda. Ta Franc Ferdinand je v svoji mladosti razuzdano živel. Pripoveduje se mnogo zlobnih činov, katere so pa pozneje usi-lili njegovemu bratu Otonu, ki je ž« umrl. Pred mnogo leti je Oton ustavil pogreb nekega kmeta blizu Prage in je /pijani Oton šestkrat s svojim konjem skočil preko mrtvalške rakve. v kateri je počival kmet. Parlament je seveda pozneje preis-kal to zadevo, in kakor vedno, zanikal, dla bi se kaj tacejja zgodilo. Vso afero so potlačili. •Sicer se mnogo o življenju Franc Ferdinanda ne more govoriti, da bi bil extravaganten. Bil je dober vojak in strelec. Obiskal je tud'i Amerika leta 1893 ob času svetovne razstave v Chicagi. Devet let ie imel ljubavno razmerje s svojo ženo grofinjo Chotek. Stari cesar se je silno -upiral, da bi jo Frjuic Ferdinand poročil. Toda Franc Ferdinand je bil stanoviten, in konečno je cesar dal dovoljenje,toda le pod pogojem, da se za svoje otroke za vselelj odpove vSem pravicam do avstrijskega prestola. Mažari pa ne priznajo te odpovedi, in pri njih velja postava, da če je cesar poročen, je tudi njegova žena cesarica. Govorilo se je že večkrat, da bo papež odvezal Fr. Ferdinanda od njegove obljube, tako da njegovi otroci lah-po postanejo nasledniki na prestolu, tod^ sedaj je vse gotovo. Oba Franc Ferdinand 111 njegova žena, sta bila znana kot strogo katoliška, in Franc Ferdinand je bil eden največjih zagovornikov klerikalne politike v Avstriji. 'Kari Franc Josip, sin nadvojvode Otona, kateremu je sedaj namenjen Avstrijski prestol po cesarjevi smrti, ni tako vnet pristaš klerikalcev, n Trij? otroci umorjenega Franc Ferdinanda so se prav- no pripravljen od posebne srbske zarote. Toda srbski poslanik na Dunaju je svaril prestolonaslednika, naj ne hodi v Bo-snjo, toda Franc Ferdinand svarila ni poslušal. Vse javne prireditve -in slavnosti so v Avstriji odpovedane. Pred palačo srbskega poslanika na Dunaju so se pripetili demonstracije. Druhal je s kamenjem pobila vse šipe. Vojaštvo je moralo razpršiti druhal. V Sarajevu so zaprli več Srbov. Časopisi so izšli v posebnih izdajah, črno obrabljeni. Odkar je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, so bili Srbi nezadovoljni. Ko je pa leta 1908 pro-klamiral avstrijski cesar Bosno in Hercegovino za avstrijske provincije, tedaj so Srbi gro žili z vojsko, in le trudu drugih evropski h. vlad se je posrečilo, da so se Srbi pomirili. Kakor hitro se je razširila novica o umoru, je drjava zaplenila vse telefonske in brzojavne urade, in nobena br^ojavkajii mogla iz dežele, ki ni bila uradno potrjena. I Umor'Franc Ferdinanda je eden izmed dolge vrste umorov in nesreč v avstrijski vladarski rodbini. Usoda je to družino hudo preganjala ves ča« od nje obstanka. Prvi napad se je zvr-ŠM na Franz Josipa, leta 1853. na Dunaju, k*i ga je napadel neki Mažar. Štirinajst let pozneje je bil ustreljen cesarjev brat Maksimiljan v Mexici, kjer se je razklical za cesarja. Potem je zgorela cesarska nečakinja na Dunaju, in druga cesarjeva nečakinja se je sama usmrtila v Parizu. Leta 1889 je bil ustreljen edini cesarjev sin Rudolf, ker je imel neke ljubezenske spletke z neko lepo baronico. Leta 1898 so Franc Jožefu ustrelili ženo, s katero že dolgo ni skupaj živel, ker se je neprestano z njo krega!, katero je pa kljub temu še ljubil. In sedaj je ubili prestolonaslednik. Smrt prestolonaslednika je vrhunec žalostnih prepirov med starim cesarjem in prestolonaslednikom. Občno je znane, da se Franc Josip in prestolonaslednik nista prav nič razumela, in zdravniki so se bali, da bo cesarju jeza spodkopala njegovo življenje. Stari cesar je videl, da si prilastuje prestolono-, slednik čimdalje več moči. Posebno je cesarja jezilo, kc je zvedel, da namerava prestolonaslednik najeti posojilo 500 fnijijonov kron, da se napravi dovolj novih bojnih ladij za Avstrijo. In to je prestolonaslednik naredil, ne da b'i vprašal- cesarja. Tudi avšt. ministri niso vec nosili svojih poročil v Schoenbrunn, kjer stanuje stari cesar, pač pa v Belvedere, kjer stanuje prestolonaslednik. Stari cesar je bil jako jezen raditega, da se je ves tresel in se je javno izrazil, da Franc Ferdinand komaj čak^, da bi bil mrtev. Prestolonaslednik se je pa izjavil, da Avstrija potrebuje modnega moža, in ker je on namenjen za bodočega I FVFI i«n«ir A MFRIK JL H^UTuJInUwVIl i • f IZHAJA V TOREK IN PKTKK. vpfek ......................».iJliOO ilfcli«f> .................................."22o PoumutM itavilke po 3 Mimtm. P^^y In OSeklM^U ®C M spfefeiVMt^O Via pisma, dobili in denar naj m I CLEVELANDSKA AMERIKA, •lit ST. CLAIR AVE. N. E. Bfo CLEVELAND. O._ p TOWARD KALI8H, Publisher. H LOUIS J. PIRC. Editor. ■»SUED TUESDAYS AND FRIDAYS. ' R«*d br 15.900 Slovenian« (KratMra)ln the Cltjr of CkreUnd and elsewhere. Ad-«r-tW«( rates on request. * TEL. CUY. PRINCETON 160 ■atend as secoad^lass matter January §th 1909, at the post office at Cleveland, O. •ader the Act of March S, 1R79. k No. 5a. Tuesday June 30.1914. Vojska v Coloradi. I Nadaljevanje. \ Ko je tako govorila ženska, 50 jo obkolile njene tov.arišice lin vsaka je hotela povedati atrasno zgodbo v svojem jeziku. Maria Cekovič je pripeljali s seboj svojo mlado hčer, da tolmači za njo: Moj mož je bil ubit v Taba-sca premogovniku, dva meseca ^pred strajkom, in kompanija pni je dala za $20, da kupim [rakev za ubitega moža, potem *|ne je pa pregnala iz kompanij-•ke koče, ker nečejo žensk, pač tj>a samo moške. Sla sem v lud-lowske šotore, kjer sem imela "foorderje. Ker nimam otrok, pem si nekaj prihranila. V dveh pBtih sem spravila skupaj $125, poleg tega imam še dve ob-jfeke od mojega ubitega moža in zlato uro, vredno $10. Lt-jpala sem v jami pod šotorom, ko pridejo miličarji, ki so streljali ves dan. Rkzbili so mojo ifekrinjo ti miličarji, ukradli so ■|| ^>kke mojega ubitega mo-Hgp ttio sf> ukradli ti miličarji, potem so jia meni segli rt fjffta iem imela na prsi/h skrite, potem so me pa miličarji tolkli s puško in kričali: da bi zgorela ■prokleta baba!" Tako delajo zastopniki svobodne ameriške vlade, varuhi miru in reda l Sel sem drugi tfan v Ludlow, da bi videl, kako prihajajo zvezine čete in kako odhaja milicija. Kjer je bilo prej šotorišče štrajkarjev, je zdaj velikanska podrtina in pogorišče. Peči, lonci, še vedno do polovice polni hrane, ki se je kuhtfla onetga usodepolriega jutra, otročji vozički, -celi kupi zasmojene in zažgane obleke, otročje igrače, preluknjane s krogljami iz pušk, to je bilo vse, kar je ostalo od zemeljskega bogastva 1200 delavcev. Na železniški postaji čaka kakih 50 miličarjev na vlak, in kakšni so ti miličarji? Pobje z neumnimi. zločestnimi obrazi, prav podobni beznmkitn postopačem. Le nekaj izmed njih jih je bilo v uniformah. Slišal sem nekega miličarja reči: želim, da bi ti premogarski psi ubili kakega vojaka Zied. dr-jž&v, nakar jih bodejo vojaki vse postreljali. Mi smo opravili jako dobro v Ludlowu. •Pribiti je treba, da pri colo-radskem štrajku ni ničesar revolucionarnega. Strajkarji niso socijalisti, še manj anarhisti. Oni nečejo zapleniti premogovnike, ne uničiti lastnino. Njih bos je skoro kakor Bog. (Ponižni, potrpežljivi in miroljubni. Toda bili so toliko izkoriščani, da so prišli do tako žalostnega položaja, da niso več vedeli, kaj naj naredijo. Prišli so v Ameriko in želeli so si onega, kar jim obljubuje kip boginje svobode takoj pri vhodu v newyorsko luko. Prišli so iz dežel, kjer so morali biti pasje ponižni, prišlK so sem. ker so mislili, da imamo tukaj bojjše postave. Hoteli so spol-novati postave. Toda prva stvar, ki so jo opazili, je bila, da njih bos sam najbolj krši postave. In bos je iti vendar njih gospodar! Zato so z veseljem pozdravili premogarsko unijo kot znamenje sreče in up na svobodo, da živijo kakor sami hočejo. Unija jim je povedala, da če se združijo, da lahko prisilijo bosa, da jim bo toliko plar čal, da pošteno živijo in da varno delajo. In v uniji so takoj dobili tisoče njih tovarišev delavcev, ki so bili že sami v boju, in ki so bili sedaj pripravljeni jim pomagati. Ta delavska simpatija je bila nekaj popolnoma novega za coloradske Štrajkarje. Skoro vsi današnji colorad* ski strajkarji so prišli v Colorado kot skebi leta 1903. Tedaj je bilo v južni Coloradi več kot 70 odstodkov premogarjev samih Angležev, Ircev ali Škotov. Njih zalh.teve so bile tedaj ravno take, kakor so zahteve današnjih štrajkarjev. V Coloradi pride skoro vsakih deset let do ljutega boja med kapitalom in delavci. Leta 1884 se je vršil prvi tak boj. Tedaj so miličarji in najeti hlapci od kompanije deportirali iz države na stotine štrajkarjev. Leta 1903, ko se je zopet vršil šrajk, so kompanije s pomočjo mili-cije pregnale in prepodile nad 6000 unijskih štrajkarjev iz države. Kljub temu, da je v državi poptava, da preniogarji ne smejo delati več kot osem ur, pa so delavci delali po deset ur. In ko so se strajkarji pritožili pri generalu Bell, se je slednji izrazil: Zlodej vzemi vaše pravice! V peklo naj gre ustava! Ko je bil štrajk uničen, je bilo 6000 delavcev brez dela, ker kompanije niso hotele nobenemu dati opravila v jamah, ki je bil količkaj obdolžen štraj ka. ImportiraJi so Italijane, Hrvate, Slovence, Poljake, Ruse, M\eksikanfcte, in kompanije so gledale, da sp bili ljudje kolikor mogoče različnih narodov, da bi bila organizacija toliko težja, na kenipah*premogovnikov so pa postavili oborožene stražarje, ki so premogarje sodili in obsojali. Da sploh razumete ,sedajni štrajk, je treba vedeti geografijo južne Colorade. Dve železnici vodite naravnost iz Den-verja južno v Trinidad. Proti vzhodu se razprostira širna planjava, tja do mej Katisasa. Na Zapadu so pa gore in Rocky Mountains, za njimi pa veličastni snežni hribi Sangre de Cristo. In v gorskih grčah in razpokali leži večina teh premogovnikov, okoli njih so pa pretnogarske hiše, prodajalne, krčme, poslopja kompanij, šole, pošte, vse privatna lastnina kompanije, vse utrjeno in zastraženo kot v obsednem stanjav. Tri velike premogarske kompanije — Tihe Colorado Iron and Fuel Co. The Rocky 'Mountain Coal Co. in Victor American Fuel Co. producirajo 68 procentov vsefga premoga v državi, same pa pravijo, da producirajo 95 procentov. Naravno, da te kompanije kontro-rajo cene premogu drugih kompanij v. državi. Rockefeller ima 40 procentov vseh delnic v teh rudnikih. Od Rockefel-lerja je sploh absolutno odvisen ves premogarsloi položaj v Coloradi. In Rockefeller je pričal. da se popolnoma zanese na zmožnost svojih uradnikov v južni Coloradi. Izrazil se je, da ne ve popolnoma ničesar za pogoje, pod katerimi delajo njegovi delavci v Coloradi, da se je zanesel popolnoma na vodje podjetja. In ti vodje so se tudi izrazili, da popolnoma ničesar ne vedo, kaj se dela v Coloradi, pač pa so se zanesli popolnoma na svoje podurad-nike. In ti ljudje so pričali pred sodnijo, da premogarji nimajo nobene pritožbe, da so "vsi srečni". '"Srečni ljudje!" Lastniki premogovnikov so se izjavili, da je 90 odstotkov premogarjev zadovoljnih s položajem, toda so bili prisiljeni opustiti delo, ker jih je tako prisililo 10 procentov unijskih delavcev. Mir. Welmorn, ki je predsednik premogarske družbe v Coloradi, se je izjavil, da je zaštrajka-kalo samo 40 procentov delavcev, da je pred štrajkom delalo za kompanijo 6000 premogarjev, februarija letos pa je delalo še 3O00 premogarjev, izmed katerih j?h je bilo 1200 im- portiranih akebov. In pobožn Rockefeller je povedal kongresni komisiji, ki je preiskovala položaj, da se on, Rockefeller, bori za veliki princip, v korist delavca, za princip namreč, tla ima vsak delavec pravico delati pod takimi delavskimi pogoji, kot On sam želi. In jaz prav rad vrjampm Rocke-fellerjir, da se res za to bojuje. Poglejmo nekoliko pod katerimi pogoji delajo coloradski preniogarji toliko časa, da ne morejo več ne naprej ne nazaj. Mnogo se je govorilo o visokih- plačah coloradskih premogarjev. Toda lahko se reče, da vsak navaden hlapec ima več. Lastniki premogovnikov so se bahali v javnost, da zaslužijo premogarji po $5.00 na dan. Poglejmo njiifo številke. Leta 1911 je bilo v Coloradi T9T delavnih dnij, in povprečno je zaslužil en premogar po $2.12 na dan. Po mnogih kra-ijh še veliko manj. Delavske izdajice so se znale prilizniti kompaniji, in ker so tožile svoje tovariše delavce, so bile vedno dobro plačane za špijonstvo. Drugi delavci pa, ki so delali osem dnij, so dokazevali s kom-panijskih čekov, da niso niti toliko zaslužili, da bi kupili razstreljivo za premog. Kajti razstreljevalni prah morajo premogarji sami kupovati. Na mesec morajo plačati $1.00 za doktorja, če so zdravi ali 'bolni, če pa se ponesrečijo, pa računajo kompanijski zdravniki vseeno toliko kot drugim ljudem. Zdravnik obišče premogovnike samo na kakih 14 dni, če ga pa premogar želi za bolezen, ga mora posebej plačati. iMnogo izmed teh premogar-skih mest je inkorporiranih. Zupan je objednem superintendent od premogovnikov. V šolskem odboru sedijo sami kompanijski uradniki. Edina trgovina v mestu je konipanijska. Vse hiše so kompanijske, ki jih kompanija da v najem premg-garjem. Davka ne plačajo kom-jianije nobenega, ker so sploh vsi uradi kompanijski; Pač pa so morali premogarji plačevati nekak davek na leto. Rent za vsako sobo, iki pa ni podobna človeškemu bivališču,' pač pa brlogu razbojnikov, se (fao-ra kompaniji plačati $2.50 do $3.00 na mesec. Vodo in luč morajo premogarji posebno plačati. iPremogarjai odtrgajo od njegove plače za en mesec naprej rent, grocerijski račun in račun za meso, in dokler vse to ni poravnano, ne dobi delavec plače. Samski delavci so bili na bordu v kompanijskih hišah po $28 do $30 na mesec, in vselej se jim je ta svota naprej odtrgala od' plače. Vsak premogar mora kupiti vse svoje orodje za gotov denar. Ko pride v premogarsko mesto, so mu takoj računali za en mesec naprej rent od hiše, in če je bi 1 nesrečen, da ni mogel ničesar zaslužiti, je moral okoli prosjačiti, na posojilo jemati ali pa krasti, da je kupil orodje da je šel lahko na delo. Za duhovne (!!) šoJe in vse drugo morajo delavci naprej plačati, tako da je vsakdo brez skrbi, ki delavca odira, delavcu pa nazadnje nič ne ostane, dasirav-110 se je potil-cel mesec kot živina. V mnogih krajini mora premogar plačati 50 centov na mesec za -duhovna, če ga je videl kdaj ali ne, če ve, kje je cerkev ali ne, če sploh ve, če je kak duhoven blizu ali ne. Siromaki delajo po 12 ur, in pridejo domov tako zmučeni, da niso za druzega kot za postelj. In duhoven pa vleče plačo, Če prav delavec tega duhovna še nikdar videl ni! Vse to se je moralo plačevati naprej. Nihče ni dobil ničesar v kompanijski prodajalni, če ni imel kaj zaslu«-ženega pri kompaniji. In blago je bilo v kompanijski trgovini do 100 procentov dražje kot kje drugje. Kompanija ima tudi saloone, katere iztoči v roke svojim zvestim pristašem. Ti gostilničarji pa zopet delavca po svoje obirajo. o Dopisi Forest City, Pa. 23 in 24. junija je vladala tu neznosna vročina. Bilo je tu sogarno, vzdtih težak in vse je kazalo, da se bliža nevihta. In res, dne 24. junija ob 8. zvečer je pri-i čelo bliskati in grmeti, da je bila groza. Med strašnim nalivom so švigale strele, bil je sploh tak večer, kot da so zarotili vsi besi in kot da se je odprlo peklo. To silnlo neurje je trajalo kake dve uri, ne dolgo, vendar dovolj, da je napravilo obilo skodq. Ameriški stavbeni podjetnik E. A. Bloxham je imel veliko skladišče lesa, hišo, pisarne, hleve in druga poslopja, kar se je v par urah spremenilo v kup žrjavice. Udarila je namreč strela med živinske hleve in med svisli za mrvo in bilo je takoj vse v ognju. Zgorelo je popolnoma vse, rešiti se ni dalo nič, in poleg vsega druzega je zgorelo tudi 5 konj in 6 krav. iDotičnik je imel škode okoli $100.000, zavarovan je bil le za $5000. Zgoreli ste še tudi dve drugi hiši, in več hiš je zelo poškodovanih. Škoda je Ogromna. Takoj pred jfozoriščem ognja je železnica, ki je tudi mnogo trpela. Na štirih ali petfh mestih je udarila streia v tračnice ter jih talko zvila, da je bil za nekaj, časa vsak promet nemogoč. Goreli so tudi vsi železniški pragi, zgorelo je nekaj telegrafičnih in telefoničnih drogov, žica vsa potrgana, vsepovsod veliko opustošenje. V Vandlingu, v naselbini takoj poleg Forest City je treščilo v žico električne železnice, vtrgana žica pa je zadela sina g. Fintza, slovenskega gostilničarja ter je električna sila dečka tako vrgla, da si je zlomil roko. 'Mr. Fintzu naše so-žalje. -Kar se pa delavskih razmer tiče, so tukaj še precej dobre. Dela se po tukajšnjih rudni-kilh, dan in noč s polno paro. čudil sem se temu', ker to je edina naselbina, katero sem naletel na svojem potovanju," kjer je delavsko stanje povolj-no, kolikor pac more biti v teh časih kapitalizma. Tu imajo neke vrste premog, ki se ne kadi tako kot navaden premog, raditega imajo tudi precej naročil. Slovencev je tu mnogo, ki imajo tudi vejiko "cerkev" ki pa leze v zemljo, kajti pod cerkvijo je vse votlo, ves premog pobran, tako, da je cerkev zunaj in znotraj vsa podprta. Najlepša stavba v celem Forest City pa je brezdvomno hotel g. Muchitza, Slovenca, kjer sem bil na stanovanju. Ne smem pozabiti tudi vrlih mla-deničev, ki imajo dobro izvež-ban tamburaški zbor. Mene so ti samci takoj z odprtimi rokami sprejeli, razkazali so mi tudi grede slovenskih vijolic, ki v Forest City v resnici krasno cveto, toda le za domače nageljne, ne pa za tujo robido. Spoznal sem tudi osebno Mr. John Telbana, gl. tajnika, sv. Barbare ter bil večkrat na njegovem uradu. Zahvaljujem se tudi g. J.olm Osolinu, našemu vrlemu, neutrudljivemu zastopniku, za njegov trud ter vsem rojakom za prijazen sprejem. Zdravi in do svidenja! Ant. Šabec, pot. zastopnik. Šteelton, Pa. Ni dolgo tega, kar sem postal vaš naročnik, ko se je mudil tu vaš potovalni zastopnik. List mi jako ugaja. Vse razmere v našem mestu, delavske kakor družabne ter narodne so jako slab«. Tu v Steeltonu je kakih 100 slovenskih družin, pa večina njih je tako "farška", da jim ni najti para. Ubogi delavci služimo tu po 16—17 centov na uro. delamo po 2—3 dni na teden, toda cerkev je pa prava palača in istotako župnišče. Vse ie fino zidano. Naš ižaipnik pa nosi tak "vamp", da komaj čez njega vidi. Marsikdo si od ust pritrga, da nese v župnišče "u-bogemu" duhovnemu pastirju, sam pa , strada doma. Ne rečem, da bi zabavljal čez vero, toda vendar je treba gledati nekaj na boljši položaj delavca, delavec naj sebi preskrbi naj-prvo ugodno življenje, petem naj šele nosi drugim, ki so itak siti, in katerim se ni treba bati, da bi kdaj za nje kriza prišla. Vas lepo pozdravim in želim listu mnogo uspeha. Novi naročnik. * Naročnina $2.00 na lato. kamna pri Vranskem je iž neznanega vzroka v Medvodah izpila neko kislino in se tako poškodovala, da ^e v bolnišnici urtirla. Iz Sta Janža. Janez Jakšič in še dva knapa so 8. junija delali v premogovniku. Jakšič je bil pri tem tako poškodovan, da je čez par ur umrl. Ubil se je hlapec And- Bol-ta v Jaršah. Prekrenil se mu je voz in ga tako pobil, da je umrl. 1 (Požari. Dne 8. junija je v Ratečah pogorela hiša posest- ; nice Jere Sotlar, škode je 2600 ; kron. — V Uršinih Selih pri ! Toplilcab >e pogorela ihiša Jož. I Kukovca. Škode je 1200 >K. — ' V Brodu pri St. Vidu je gorelo i pri mizarju Mih. Kopaču, ki < ima škode 4500 kron in pri Ani ■ Trnovec, ki ima škode 4000 K. ' Toča uničevalka. Iz Stange pri Litiju Velika nesreča je zadela v sredo, dne 10. junija, v prvi popoldanski uri znano bo-žjepotno faro sv. Anton v Stan-gi. Ravno, ko se je vse priprav ljalo na praznik, so se po soparnem •predpoldnevu pridrveli pogubonosni oblaki od jugo-Dalje na tretji strani. LAUBOV GOLDEN ROD KRUH je narejen v pekarni tako Čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-ceiji. We Jacob Laub Baking Crapaay 4919 LORAIN AVE. SLOVENSKI SOKOL VABI NA BAZAR in proslavo petdesetletnice SL Sokolstva, KATERO PRIREDI DNE 4. JULIJA DO 12. JULIJA 1914. NA LASTNEM PROSTORU GLASS AVENUE, vogal E. 61 ceste. SPORED: <|==b 4. Julija slavnostna otvoritev s pohodom ob 2 uri popoldne. a. Pozdrav gostov in slavnostni govor. b. Raznovrstne igre, godba, petje, domača zabava in rib-niiki semenj. 5. julija. Telovadba naraščaja Slovenskega Sokola. 6. julija. Godbeni koncert. 11. julija. Telovadba na krogih. v 12. julya. Sokolski dan, prihod Hrvatov, Čehov in Srbov ob 4 uri pop. velika javna telovadba* Vstop za ta dan 12. jul. 10c. za osebo na večer zahvalni govor in zaključek "Bazarja". Pri korakanja in koncertih igra godba Frank Butala. Vabjjena so vsa tukajšna slovenska društva in ia okolice kakor cenjeno občinstvo, da se v mnogem številu vdeleže tega Bazaija. Za okrepfila in postrežbo bode vsestransko dobro preskrbljeno. SLOVENSKI SOKOL otrpla jetra ia enake potrebne neprili-keae lahko hitro ddpra-vijo ako pravočasno rabite Severov Žvljenski Balzam (Severa'a Balsam of Life) Vi-> soko se priporoča za slabokrv ne, stare in slabotne ljudi, ok-revance in kot dragoceni pripomoček sa zdravJjenje ponavljajoče mrzlice Cena 75c. BOLEČINE V HRBTU. krajevni revmatizeni, bolečine < t bokih, nevralgija, prehlah, vnetje prsne mrene, okorelost in krči se hitro vdqjo zgodnji rabf Severovega Zdravilnega Obliža (Severa'« Healin Plaster) Pri-poroča se za rabo ▼ vseh sluča | jih, kjer se rabi kaki ohliž. Cena 25c i Otroci radi m«jo Odraali rabijo SEVEROV TAB-LAX Sladkorno odvajalo. Cona 10 in 25c Vprašajte lekarnarja zaSeve-rora zdravila. Ako jih nima lekar- ! nar v zalogi, naročite jih od nas. j Naša tiskarna je slovenski linijska tiskarna. 1 j a 1 Kalbftisch, I zobozdravnik 16424 St. Clair-ay. f Govori se slovensko In hrvatsko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. g Ženska postrežnica* I Edini zobozdravniiki i urad v mestu, kjer se govori slovensko i in hrvatsko FRANK BRICEL Slovenski expresman. .Prevažam vsakovrstne stvari, postrcžfba točna in zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair ave. ali telefonirajte Princeton 1274 R. < (100) IeeeeeeesMMWMWWHseeeoesHSiMi' II A. W. Emerich j : ' I ' ; j l i I Izdelovalec naravnih j j vin in distiler ! j tropinjevca ijl ? i I [ 16205 St Clair Afcne. \[ CLEVELAND, O. ■ ii i II HT" Oba tolafoma. "W X itgiiiiaigianiiittumaiitiiiniiiioaiaiijiititein^ vzhoda, se zbrali nad Stang( r vsuli ledenega zrna na le f tos posebno bogate Truplo rajnke so prepeljali iz ; Novega mesta na domače pokopališče v Vavtivasi. ŠTAJERSKO. Preobila žetev bele 2ene. Velika Nedelja: Mesec majnik je bil usodepolen za našo (aro. Priklatila se je od nekod škrla-tica in neusmiljeno morila mlado življenje. Otrok je umrlo v pretečenem mesecu 12 in 4 odrasli; narodilo se jih je 10. V šoli ni pouka; smrt je pobrala tudi štiri šolarje. Po fari leži vse polno malih bolnikov, mrtvaški zvonovi skoro neprestano pojejo. )t PRIMORSKO. p Izgubljeno življenje. Pred k tržaško poroto se je zagovar-| jal zaradi hudodelstva tatvine že večkrat zaradi ravnoisteiga delikta^ predkaznoyani 33lethi težak Anton Fernetič, rodom Tržačan. Ob belem dnevu opoldne je vlomil v neko zlatarno ter tam pobral raznih zlatih ur . v 9kupni vredrtosti za 2590 K. Fernetič je tatvino priznal, za-, govarjal pa se je, da ni mogel kot težak nikjer dobiti zaslužka. Radi njegove preteklosti so ga povsod odklanjali. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. Zgoreli sta v Ozeljanu dne ,8. junija dve hiši z vsemi priti-klinami. Ogenj je baje povzročil neki dimnikarski je pobegnil. Pogorelcu Antonu Mervl-ču je zgorelo poteg obleke tudi ! 1000 K denarja. i Samomori. Ustrelil in za* strupil se je upokojeni morna- 1 rični sluga Marico Zanetich. Kot vzrok samomora se nava- < ja domače razprtje in neozdra- \ vljiva bolezen. — »Pod cestno železnico se je vrgel mornar Ferdinand Nadaj z namenom. \ da si na ta način konča svoje ■ življenje. iNesrefinež ni dosegel svojega namena, ker so I tramvajski voz pravočasno u- 1 JTglrr.uv^ 1 časovnih presledkih se v Trstu - v velikem številu pojavijo Ja-: ponci, Kitajci in zlasti mand-r žurski Mongoli. Sledrlji ume jo - in gladko govore ru^ko. Veči-\ noma krošnjarijo s kitajskimi 1 izdelki, drugi pa se po javnih . lokalih ptoducirajo. Velika toča je padala dne 10. ^ junija po Vipavskem. Najhuje - so prizadete občine Batuje, 1 Cerniče, Vrh in Dornberg. -o --»Rojaki, prošeni ste, da ku-1 pujete svoje potrebščine pri 1 onih trgovcih, ki oglašujejo v 1 našem ^istu. S tem veliko pomagate listju, in vas nič ne sta-■ ne. Kjer kako stvar kupite, recite, da ste videli oglas v na« šem listu, in s tem nam nare-1 dite najlepšo uslugo. Kupujte torej pri slovenskih trgovcih, ki podpirajo list, Vi pa nje. Nasprotniki se trudijo, da nam odvzamejo oglase, toda občinstvo naj pokaže, da je ves njih trud zaman. Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? Ali bi radi prodali? Denlte mali oglaa v "Ameriko", in pohištvo bo kmalu prodano. ✓ v _1_ Iz glavnega urada S. Dl Z. Sledeči člani iS.D.Z. naj se z-glasijo v pisarni glavnega urada 6120 St. Clair ave, da dobi vsak svojo oporoko: Cert. št. 1*4 Hrovat John, 16 Wintar J., 17 Peterle Anton, 18 Okički Frank, 19 Prišel Louis, 20 Po-reber Joseph, 21 Likovič Jos., 22 Strniša Mike, 23 Švigel Fr., 24 Meše John, 25 Kaprol Jos., 26 Velkavrti John, 27 ^ehner John, 28 šmigovec Karol, 29 Paušič Eivgdbert, 30 Piškur Ignac, 31 Teliban John, 32 Var- I djan Anton, 33 Gabrenja John, I 34 Sintič Martin, 35 Supan Jos. 1 36 Mervar John, 37 Mtervar Fr. 1 38 Kočevar Frank, 39 Oblak 1 Franki, 40 .Novak Joseplh, 41 1 Vegelj John, 42 Jakšič John, J 43 Kašič Ignac, 44 Turk Ant., \ 45 Zabukovec Joseph. Na vprašanja glede izplače- < vanja bolniške podpore, kedaj ■ se nakaže v glavnem uradu in kje imajo bolniki vprašati radi nakazanih čekov je sledeče po- 1 jasnilo: 1 / >1. Bolniška nakaznica mo- < ra biti na redni seji društva o- i dobrena in potrjena od druš- | tvenega predsednika in tajnika. 2. Takoj po seji naj krajev- -ni tajnrk odpošllje na gl. urad uradnim potom potrjeno na-caznko. r 3. 'Bolniška listina se v gl. r uradu pregleda, če je vse v re- t du, ako je pa kakšen zadržek, r se dotična listina predloži seji 4 gl. odbora. I 4. Bolniška podpora se na- g caže vsak mesec trikrat in si- P cer 10. 20. in 30. v mesecu. k ^5. Ceke za bolniško podpo- I ro prejme krajevni tajnik, kate- j; re potem on razpošlje na me- -sta kamor spadajo. F. Hudovernik, gl. taj. —' v Mali oglasi. > _® k POZOR! n n (Naznanjam rojakom, da v imam še veliko zalogo fiobre- v ga katavba in rudečega vina g po primernih cenah. Se pripo- j ročam za obila naročila. Nick £ Vidmar, 1145 E. 60 St. (53) ; Hiše naprodaj. p Hiša naprodaj v Notting- p ham, 2 lota, štiri sobe na E. p 200 St. pri Drugoviču. $400 ta- L coj, drugo na .male obroke. I loti naprodaj na vogalu, na -v. 200 St. 25x170, cena $500. P Sest lotov naprodaj s trtami pri v Crakerju v Euclid, zraven do- p bre ceste, 25x150 vsak, vseh 6 J< »kupaj za $66o. Dva lota na -West Side pri John Brodniku, :ena $550. Lepa prilika. Imam ie več lotov in nekaj farm na- N prodaj ns West Side ali v Not- v< tingham. Vnašajte pri John ju Zulich, 1376 Marquette Road, )F rogal Štanard in 55. ceste. K -- (57) n« Dve pridne Slovenke iščete pri- ju neme službe za splošna hišna št apravila. Nastopite lahko ta- pi coj. Marija Kajdii, 6030 St. se :iair ave. Cleveland, O. (53) re .M 1 i *i^fffjSMfj u in za družino 1152 E. 61 st St. ---(S3) Dve pisalni mizi se prodajo po nizki ceni. So v jako dobrem stanu. Vprašajte na 1203 Norwood Rd. Hiše naprodaj. 2.hiši na E. 413 St. 5 druž $5200. Hiša na E- 38 St. 2 druž. $2800. 2 hiši na Stanard ave. $3300. Hiša na Prosser. 3 druž. $4000. Takoj $1100, drugo na obroke. Hiša na Prosser ave. 7 sob. lot 25x125, $3100. Hiša 8 sob na E. 6iSt. lot 40X- 140, $2650. 2 hiši, en lot na Norwood Road $3200. Hiša 2 druž. Norwood $3300. 2 hiši, 6 druž. Norwood, $6600. Hiša, Carl ave, 3 druž. $4100. Hiša, Carl ave. 3 druž. $3600. Hiša na Addison Rd. 2 druž $4100. Hiša na E. 66St. 10 sob. 2 druž $3800- 2 hiši, en lot, 4 druž. E. 60 St. $4?oo. Hrea na E. 76 St 7 sob. $2500. Hiša na E. 76 St. 8 sob. $3300. Hiša na E. 79 St. 7 sob. $2700. Hiša na E. 78 St. 10 sob, $3100. In še mnogo drugih hiš in trgovin. Vprašajte pri John Zu-lich, 6120 St. Clair ave. ali pa na stanovanju 1165 Norwood Road (57) ——————— POZOR SLOVENCI! Ako hočete denar dobro naložiti, zanimajte se, dokler vam je dana dobra prilika za novo mesto New DulUth, Minn trk $2*5.000.000 Velike topilnice pd U. jS. jeklene korporacije. Ta kompanija bo postavila 84 tovaren- (šap), od katerih jih ie danes že 16 gotovilh. in'katere bodejo meseca februarija (915 v tiru. Mesto New Duluth ima najboljšo bodočnost, in ] cdor kupi v teh krajih lote, lah- * co tekom enega leta svoj de-lar podvoji. Prodajamo lote laprej od $475 na lahka mesec- 1 ia odplačila. Vsak kdor se zalima, naj se zglasi, dokler sem mkaj. Za prvih 15 kupcev je prosta vožnja od tukaj v Dur lulh in nazaj. 3has. Rebek, 6121 St. Clair ave Naročnikom v Pueblo, Colo. Naznanjamo rojakom, da je ! taš zastopnik za iPueblo, Colo. 1 Vir. Joflin iGerm, 412 Spring st. * 3n sme pobirati naročnino in s zdajati pobotnice. Rojakom ja pni poročamo. Upravništvo CI Am. Lepa prilika. Imam na prodaj 3 lote, kate- c e moram najhitreje prodati, da P ešim drugo svoje posestvo, ka- £ ero sem postavil na dolg in noram sedaj plačati. Loti so v 0x154 vsak in se dobijo za ma- ^ d ceno, nekaj -n«§lega je še dol- ^ a.#a njih, da so izplačani. Le- v prilika za vsakega Slovenca, v er je tu slovenska naselbina. ^ ^vel Pušič, Lindale, groceri- a, West Park, 0> v (52) ~ Pozor! Pozor 1' Naprodaj je velika domačija Velikiih Laščah, št. 48 po d. pri Gregornu" na Kranjskem, 'osestvo leei ob veliki cesti na rižišču Bloke in Rakek. Zida- " a velika hika za 5 druiin, ,zTa- K a velika hiša za 5 dTUŽin, zra- Cl ine, velbana klet, velik vrt, ^ eč dobrih njiv .in precejšen del Si ozda. Ze ceno se pozve pri n I. Dfebeljak, 6303 Glas ave. v leveland, O. (58) P -I- G Naprodaj v CoUinwoodu osestva in zemljišča (loti) rav po nizki ceni. Slovenski n: rodajalec Josip Vidmar,15217 n uknov ave. N. 'E. blizu šole. T (37-14-36-iS) w - V ohištvo naprodaj radi odhoda pi staro domovino. Jako dobro n ahištvo za prav nizko ceno. IJ is. Okoren, 1097 E. 66«h St! t« ---— (52) »i Pozor! — Josip Drugovič, stop 125 . ottingham, uijudtio vabi na jslico in piknik, ki se vrši 4. k< lija na njegovih prostorih. jn ovabim vse svoje prijatelje, ijj ranjce in Štajerce, vse uljivd- je > prosim, da me obiščejo 4. kj lija. Peklo se bo dvajset ko- ia runov, in kranjske klobase, Ija ve in vina do kolena. Igral se bo tudi baseball. Pridite to- vc ''«''"'■■" - '-.-'I' L...". ...... ■ Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — »Plin in Kisik. Uradne ure od ^—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr* F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) NAZNANILO. S'podaj podpisani naznanjam da sem dobil iz starega kraja slovenske plošče in grafofone, torej rojaki, ako želite kupiti slovenske plošče ali grafofone po nizki ceni, imate sedaj lepo priliko, ker vem da bodete zadovoljni z blagom in cenami. Cene so za plošče, oe kupite eno 90c, če kupite tri. jih dobite po 85c in 6 plošč dam po 80 centov. Če kupite pri meni gra« fofon za $15 vam dam 6 plošč, če kupite za $25 varil dam 12 plošč. Torej rojaki, sedaj je pri- I lika kupiti grafofon po najnižji i ceni. se priporočam za obilen obisk. Slovenski urar in zlatar, i Jos. Marinčič, 6408 St. Clair ave. (52) National Drug Store! Slovenska lekarna. mgal St. Clair ave. ki 61. ceste. > posebno skrbnostjo izdeluje-no zdravniške predpise. V za-ogi imamo vse, kar je treba ir najboljši lekarni. (45) PRIPOROČILO. Vsem cenjenim nevestam se najtoplčje priporočam v na- I kup vsakovrstnih, Čisto sve- : Dih in modernih poročnih ob« ek, vencev, šlajerjev, šopkov cakor tudi vse*h drugih potreb- i »čin spaxtajocih v to stroko, /saka nevesta ali ženin ima v jlučaju poroke, iprecej velike itroške, torej če si želite vaše troške zimanjšati in pri naku->ovanju blaga prihraniti pre-:ej denarja, kupite kar potre->ujete za poroko pri meni, kjer lobite vse potrebščine vedno eneje kot kje drugje. Na dan »oroke pošljem k vam na dom lobro izurjeno .spletkalko las, :i vam splete |ase in vas opra-i ža poroko, popolnoma brezplačno. Za obilen obisk in pod-liranja mojega poduzetja se am najtopleje" priporočam in am 'bom tudi vedno hvaležen {eno B. ' Leustig, 6424 St 'lair Ave. blizu Addison Rd. --- (43) pantje se sprejmejo na hrano 1 stanovanje. Vprašajte 425 E 60th St. Collinwood, O. (52) POZOR! Naprodaj je posestvo v Vekih laščah, št. 48 p. d. pri G're-ornu. Posestvo leži <»b veliki esti na križišču Ribnica, Blo-e in Rakek. Velika zidana hi- Ij af velik velban hlev in velba- U a klet, poleg hiše pod in velik I rt in del gozda. Za ceno se I oizve pri M. Debeljak, 6303 II lass ave. Cleveland, O. (59) I — ,. I VABILO V a piknik ob priliki razvitja I ovega prapora društva L: N. I olstoj, št. 26 SSPZ,. Collin- II ood, ki se vrši dne 4. julija v II Write City parku. Na mesto II ripelje vsaka Euclid beach ka-1. Društva se zbirajo na E. ;6. cesti, stop 117 Shore tine *no ob 1.30 popoldne. Na ridenje torej 4. julija. (52) POZOR! j Vsem članom SDZ in roja-)m sploh, se naznanja, da bo ielo dr. št. 6 SDZ dne 4. ju-ja pšenrk na Loub Recher-viih prostorih v Euclid, Ohio, I er se garantira vsem najbolj-l domača postrežba. Oni, ki ibijo sveži zrak in razvedrilo, » najuljudneje vabljeni da se leleže. ODBOR. (4° 54 T«es). Ali poznate I te ljudi? Ce v^m vaš prijatelj ali vai sosed pove, da Je bil Te« let "bolan, da Je obupal nad zdray- i nikl In nad zdravili, da Je po^ , tem ozdravel v nekaj tednih In ; sicer radi na£lna našega zdrav ij ljenja, in da sedaj dobro spi ln Ima slast, da Je popolnoma zdrav ln z veseljem dela., ALI BI MU VRJELI? 1 » i Vprašajte: M. Antončlč 1026 E. 61st St. I k. Arndorff, 1171 8t Clair ava. i A. AkJallc, 8317 Pulaakl ave. Louis Cat, 1043 B. 61st St ! Oeo. Bo«, Massllon, Ohio. TI so samo nekateri Izmed j j etot^n, katene smo ozdraveli, j Stotine pisem od onih, katere i ■mo ozdraveli, je na vpogled 1 | v naših uradih od IJudlJ, ki so j prišli v to mesto kot ZADNJE ! ZAVETIŠČE Ida OZDRAVIJO Ml vsak dan odpošiljamo U , našega urada ljudi, ki so se ozdraveli. Da, ocdravell, da 9 ostanejo zdravi, močni ln zdra- J vi molje in lenske. V naših uradih ne vpraiuje-mo samo, pač pa prelACemo celo vaše telo. Ml pogledamo t notranjost vašega teleaa s Z tarkl, preiščemo vašo kri s mikroskopom. MI ne ugibamo, paC pa takoj povemo, Ge morete ozdravetl ali ne. Frank Glavic, 6133 Bragg Ed. i pravi, da Je veselje osdravitl pri naa, ker nI nota In nlfi časa zgubljenega pri, delu. Naši uradi so najbolj priprav* ni za zdravltve vseh kroničnih || boleznlj, revmatlzma, nervos nostl In krvnih boleznih, kakor bolečin v grlu, pljučah, želod-8 cu, jetrah ln mehurju. Zdravi se tako kot v velikih sanatori- i Jih v Evropi. To zdravljenje dobite samo v uradu i I DR. L. E. SIEGELSTEIN PERMANENT BUX£. 746 EUCLID AVE. BLIZU 9. CESTE. S CLEVELAND, OHIO Prva in najrega slo- z najboljšim žganjem, Vinom, likerji rumom in konjakom edi Ameriki, da nan pišejo za cm vsahvribrih pijač, katere potrebujejo t svoji gostil-I niških prostori. Naša kaapt-mja je prra ■ največja slov. družin U pro^ nqbope in aiiholi ra/Hrnp ononi niu> m u«yuvy iuiiuk ujwjuv uytr če po aerno nizkih ceni, a poleg tega garantiramo za vsi* ] b blago, katerega na prt-damo. Na tisoče nafik odje-malcev lnliko priČB 1I3 to diK pri nas velai točao, dobro ia piftno postrežem. Slovesa, zahtevajte vedno in povsod pi-jače, ki ji produ« prra ■ najstarejša slovenska družba. K vam likko prodaaw vsako-vrstne pgife ceneje ali po isti cm kot u^ve^a kompanija. THE OHIO BRANDY DISTILLING COT. 6102-04 ST. CLAIR AVE. axvELANivomo _i_ Čistenje in likanje oblek. wmm^ DOBRO DELO. NIZKE CEHE. Molke oblake.........*......fl.00 žcoake kiklje .....................BO« Molk« aukqje...............J^IJOO Ženske dolge snkoje.......$1 jOO Jop«.....................m........Mc Ženske obleke................$Jj0O The DJIMM DRY CLEANING Co. C-* 7*»-w 1574 E. 55th ST. ^ A. J. DAMM, poslovodja. Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuje pravkar iziila velezanimiva knjiga: Žf¥ljen]e na avsirijsKem dvora. Grofica Ltrith, »o rod n leak umrl« avatr ..<• cesarica Elizabet«. Ja pred nedavnim Caaom ' 1 objavil« tvoje spomine Is iivljenja. - V .pričo tragična utode U mučen Ice na prestolu Ia 1 (•(onatn* smrti njenega sina, ceearjeviča Rudolfa, ia vsbudiia ta knjiga povsod velikansko aanimanje. V Avstriji ja prepoved sns. Zakaj T Ker Ja najti v njej vse intimnosti, ki so se dogajal« n« avstrijskem dvora. Grofica Larish pila o Smrti Rudolfa, torej o predmetu, o katerem se Ja napisalo ie cele kupe knjig. Da J« njeno pisanje verodostojno, • tam svsdoči njeno Ima. K^«jsthfcsesass.JftsM»s«s. ksr J> J« fc<4sij»«s v A«sHH t d nI 1 ■ i. OiM«s 144 Xrsal tsr trt dttuij^yasshasiii yjwrw^^»ssric« CUIAMTl, m.iJiilN KUOOLFA ia Cena krxjlgl m poštnino vred 1 — dolar. Dansr poiljite ▼ rakomandirsnem liatu aH polt Monsr Ordar. NAROČILA JE NASLOVITI NA: John PntricU, 520 E. 77 St. Boi ?0. la* Y«rk Clly. / Pravi Pain f Expclcr lahko ' uživate tudi notranje. 4 kaplje 1 kozarcu, polnem vck TELEFON PRINCETON 1M4 L MIHAEL SETN1KAR Slovenska Gostilna 6131 S^. CLAIR AVE. Priporoi« rojakom In društvom prvo sl«v«nako drorano v Cl«r«-laada ■> msllo*. ifra, porok« ia Intao slavaool^ kakor tsd aa vso/ drag* prilik«. C. M. Mix Allotment •jHI^^h^^ Loti naprodaj poceni Od $75.00 Takoj ae plača $5.00, oetanek $ M $2.00 na meMC. Največji dobi- ček je pri zemljišču. '.' ' 4 j'' ' " > , . I i F. Vprašajte pri L RE«, m EUCLID, OHIO. m J. S. JablonsM, Slovenski fotograf m St. Clair Are. mi Imlrij Isdelt^e alike sa leahbc Ia draiiaake slike, otroike alike, po as^aorejii modi la po aiakikeeaath. Za WJI Trednostnih slik (en ducat), naredimo eno reUko sliko ▼ narami velikorti NEVESTA Z MILUONL (Nadaljevanje nuu "Graf Moata Crlsto" la nadaljevanj« romana''Vladar avsta") Spisal AL Dumas. Poslovenil L J. P. Mlula ene izmed dam se je spla-šila in je divjala pred drmgami naprej mimo zavetišča. Dama na muli je bila smrtno bleda, kajti iival je krenila vstran in se bližala prepadu. V trenutku sem skočil z mule, hitel proti plašljivi živali, potegnil damo z mule in ji ponudim svojo roko v spremstvo radi močnega vetra. 'Vse to se je zgodilo v eni minuti. Dama je imeli gost ; pajčolan na obrazu., toda menim vseeno, da je bila mlada in krasna. Pred zavetiščem me I pozdravi neki starejši gospod, da se mi zahvali za rešitev gospodične, nakar smo se napo-f tili v poslopje, kjer je bilo že mnogo ljudij. Moja varovanka je potegnila sedaj pajčolan z obraza frn odkril sem — toda kaj vam hočem govoriti 1 Videli ste jo, in ne strinjate se z menoj — bolje je torej, če je ne opisujem dalje." < "Gotovo potrdi Belefler. "Vsakdo itna različen okus. Ce I' bi se v ono daimo zaljubil, bi vam gotovo ne povedal, da te nahaja na parniku." "Naredila je prav poseben | utis na mene," nadaljuje Tre-s port. "Čudno mi je postalo pri srcu. Te lepe, tako predrzne, jI; pa vendar tako mile oči, ta smehljaj, potem zopet sanjavi pogled — ali nisem to že kje drugje opazil? Ne, zaman sem h se domišljal. IPogleda nisem | mogel obrniti od nje. Ona je to opazila in me ni več gledala. Približati se ji nisem mogel I radi prevelikega drenja v mali sobi. Toda v meni je dozorel trden sklep, da se ji približam, pse ji predstavim in govorim z njo iz oči v oči. 'Komaj se je vreme nekoliko poleglo, ko je začela družba zapuščati zavetišče. Mlada dama me je jako uljudno pozdravila, in zdelo se mi je celo, da njene oči govorijo, da ne smem Obupati. Tudi jim sledim z mojim vodnikom. Spodaj v Resini čakate dve ekvipaži. Dame vstopijo in se odpeljejo. Slediti seveda nisem mogel tako hitro, toda od njih vodnikov sem zvedel za hotel, kjer prebivajo v Neapolju. Komaj pridem tja, se podam takoj v hotel, da poizvem, kdo je bila družba, ki je popoldne priredila izlet na Vezuv. Slišal sem ime neke udove, jako premožne in bogate Angležnije. Od obelh. mlajših gospodičen je ena sorodnica Angležinje, druga pa, kakor je bilo videti, prijateljica družine. Gospodje so bili spremljevalci žensk, in zdelo se mi je, da sem z enim izmed njih že v Parizu občeval. To je bilo ugodno. Drugega dne naznanim pri teh gospodih svoj obisk, in bil sem skrajno prijazno sprejet. Polagoma sem napeljal pogovor na Vezuv. Tako sem zvedel za imena gospodičen, toda posebno o moji krasotici niso vedeli nič druzega povedati, kot da spremlja celo družbo, in se pozneje vrne v Pariz. Ah, mi reče eden izmed gospodov, jako ljubeznjive dame so bile, le žal da so tako hitro odšle. [Dfanes zjutraj so se odpeljale v Rim, — toda, kakor vidim, vas dol" gočasim, Belefler?" "O, gotovo ne. Kar nadaljuj te z govorom!" odvrne prija-telj._ x "Torej prišel sem v Rim," nadaljuje Treport. "Moj dopust se je raztezal samo za 28 dnij. Deset dnij sem ostal v Nea-ipolju, torej mi je preostajalo še osemnajst dnij. V Rimu je minulo štirinajst dnij, ne da bi dobil kak sled o damah. Nekega dneva pa, ko sem jahal okoli mesta, vidim, da pri mestnih vratih zapuščajo trije potni vozovi mesto. Kot gnan od slutnje, jatiam bližje in v prvem vozu spoznam tri dame, v drugem pa intendanta in služabnike. Pozdravim — uljudno mi odzdravijo — in odhiteli so. Kot sem sklepal iz smeri, niso mogli iti drugam kot v Floren-co. Drugega dne sem bil na potu v Florenco. Zaman sem jih pričakoval srečati kje na potu, zaman sem jih iskal v Floren-ci, šele včeraj sem jih videl stopiti v neki hotel, in ko uro pozneje v hotelu vprašam po njih, so se medtem z železnico odpeljali v — Pizo. To mi je bilo že preveč. V glavo sem si vtepel, d'a se moramo srečati. V Pizi zvem, da so najeli kočijo in se odpeljali v okolico v neko vilo, da pozdravijo gospodarja. Dasi je bilo mogoče nesramno, vendar sem tudi jaz vzel voz in se peljal4proti oni vili. V neki krčmi obstanem in zvem, da namerava družba ostati v vili čez noč. V vasi sem bil skrit do danep predpoldne. Neki poba, katerega sem najel za ogledu-iha, mi naznani, da se gospoda predpoldne odipelje v Livor-no. Takoj grem za njim s svojim vozom. Spotoma pa nam je na ozki poti prišel nasproti clrutg^ voz, ki je zadel ob naše- VELIKA RAZPRODAJA. V soboto, 27. junija bom začel razprodajati vse, pol za denar, pol zastonj =^====== IN SICER SAMO ZA NEKAJ DNIJ. ======^==^ Ker je trgovina prenapolnjena z raznovrstno opravo, sem se odločil razprodati vse, da napravim prostor za novo blago. . RazDrodano mora biti vse v nai krajšem času. ne slede na ztrubo in dobiček in sicer po sledečih cenah: ga; konj ii je zlomil nogo. Ves divji plačam voznika in grem peš do prihodnje vasi, v strahu, da mi parnik pred nosom odpelje. V vasi sem se zopet zamudil, predno sem dobil voz. "Neki bogat signor, mi jc konečno za pet zlatnikov psoodil svoj voz. Talko sem prišel ravno ob pravem času sem. To je moja zgodba." Ko Treport molči, se zgane Belefler, kot človek, ki je pravkar Ihotel zaspati. "Ah-hal" reče. "Torej tako je bilo. No, želim vam obilo sreče; na parniku se morate srečati. Toda oprostite mi — Vi gotovo nocoj ne greste k po-čftku, jaz bi rad prišel jutri prav čvrst v Genuo. Torej grem gledlat, če dobim svojo kabino. Lahko noč, moj ljubi kapitani Saj me bodete vendar povabili k poroki, in mogoče tudi k zarbki?" "Gotovo!" odvrne Treport z nasmehom. "Le spat pojdite, saj komaj stojite 1" —Treport ostane sam na krovu. Bila je čudovito krasna noč. Lahen vetrič je hladil dnevno vročino. Na krovu je bilo še precej drugih potnikov. Ko hodi semintja, se mu zazdi, da opazi intendanta gospode. Ali ne bi stopil k njemu in ga ogovoril? Ko tako premišljuje, pa intendant mahoma zgine. »Prilika je ušla. Konečno se pa Treport domisli, da je vseeno bolje nekoliko počivati in se pripraviti za dogodke druzelga dtae. Kmalu dobi prazno postelj ter zadre-tnlje v sladkih sanjah opojne ljubezni. Ko se zjutraj prebudi, niso bili več daleč od Genue. !Ponoči je deževalo in vreme se je jako shladilo. Polagoma prihajajo potniki na krov, zmrzujoč, zaviti v svoje plašče, dame v kapucah in gosto zastrte. Kljub temu pa Treport kmalu zapazi starega intendanta, in z njim štiri dame, in med njimi vitko postavo njegovega ideala. Toda ni se drznil v njeno bližino, ker v tem položaju bi se naredil smešnega, če bi jo nagovoril. Zadovoljil se je s tem, da jo je iz dalje opazoval. Zdajci se prikaze tudi dolga postava Beleflera med potniki. "Dobro jutro, Treport!" reče. "Prijetno vreme — prav kot na severu. Toda, pardon," reče bolj na tiho, "tam so vaše dame. Pojdite, defilirale bodejo pred nama, ali pa midva pred njimi, mogoče vam bo bog ljubezni naklonjen." Treportu pa ni bilo ljubo, da bi ga dame videle v spremstvu Beleflerja, katerega obnašanje je bilo skrajno čudno. Toda na način, kakor je on predlagal, se je nudila najboljša prilika, videti obraze gospodičen. Toda dame so bile tako | gosto zastrte s pajčolani, da ' nikakor ni bilo mogoče spoz-nati njih obraznih potez. Bele- I fler pa je poleg telga močno I "zijal" v dame, da so se sled-!I nje obrnile proč. Treporta je I minulo vse veselje, da bi še na- I dalje promeniral Poleg tega pa I se je zdajci oglasil tudi veliki ' zvon. Znamenje, da so zavozilij v luko. Na krovu nastane na-'j vadno drvenje in klicanje. Tre- I port se je moral potruditi, če I je hotel ostati v bližini gospo- I dičen. V veliko njegovo žalost I pa se ga je Belefler držal kotil klop. j "Belefler," reče Treport, "vi I veste, da hočem damam slediti. ' Za enega je to veliko Iaglje kot za dva---" ''Motite se!" odvrne Belefler mirno. Sicer se pa motite, če mislite, da bodete pri tem vre-, menu dobili takoj čoln pripra-; ven, da vas odpelje na breg. | Vaše dame so ravno pri* stop-j njicah, in bodejo prav gotovo prve zapustile ladijo. Moj čoln pa je že pripravljen — ga že vidim!" "Vaš čoln?" zakliče Treport začuden. "I, seveda, pisal sem nekemu znancu, da pridem danes zjutraj v Genuo." Brez dvoma je bilo, da bo ta čoln vse druge prekosil na hi- . trosti, in da bo jako lahko vsem drugim slediti. In Treporta je tudi mahoma zapustila vsa ne- ^ volja proti Beleflerju in sklenil j je, da se posluii njegovega čolna. Dalje prihodnjič. 1 O-.,-.. 1 — Anton Kolar Jr. CAFE CARNIOLA. - SLOVEN. GOSTILNA. 3222 Lakeside Ave. DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN 6MODKAMI. T«L »teiirt— 1S3S-L FRANK ČERNE, SLOVENSKA TRGOVINA S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. ' 6034 8T. CLAIR AVE. Kadar ielitc kopiti dobro tiro in drago zlatnino, Columbia grafofone, plošče t vseb jezikih, posebno importira-ne slovenske ploKe is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tndi na mesečna odplačila. Točno popravljanje ar, zlatnine in grafofonov. Vsako blago je jamceno. L Slovensko Podjetje. larartjea preti ofiji ii fogfai aezgWoL I--1 LP06BBN0STI Varnostni bond! sa društvene uradnik« po 25c od 1100.00 na leto. —Javni notar. — Pojasnila in nasveti zastonj. AUGU8T HAFFNER, 1203 Norwood Road. a ^a ■ - V#%/1VVV I I 1 lllilll I fi t /^kt /p\int/-i II IMP VLOVENSKI po- fSP" »-'grebni zavod, zaloga rs p v fi pohištva, pečij in barv. LLLLu Kočije inavtomobili za ■ • "7 poroke, krste in druge BBgjgaffiaa P"like- fil Afl Si f|m Se priporoča narodnim Slovencem OIVO X uair u naklonjeno«t in podporo I Po- Avemie. strežba vedno točna in poltena.