Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 43 Ljubljana 2020 št. 1 Na fotografiji je hazenska tekma med kluboma Atena – Ilirija 5. julija 1931. Hazena ali ceški rokomet je bila na slovenskih tleh med leti 1920 in 1938 priljubljena oblika telesne kulture za ženske. SI_ZAL_LJU/0282, ŠPORTNI KLUB ILIRIJA, t. e. 5, a. e. 72. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta dell’Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Review of the Archival Association and Archives of Slovenia Zaznanstvenokorektnostclankovodgovarjajoavtorji.©2019ArhivskodruštvoSlovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo:Zvezdarska1,SI-1000Ljubljanatelefon:(01)3061329e-pošta:arhivi@arhivsko-drustvo.siURL:www.arhivsko-drustvo.si/publikacije/arhiviFB:Facebook/ArhivskodruštvoSlovenije Odgovornaurednica:mag.MarijaCipicRehar(ZgodovinskiarhivLjubljana) Glavnaurednica:DunjaMušic(ZgodovinskiarhivLjubljana)Uredniškiodbor:doc.dr.sc.ZdenkaBonin(PokrajinskiarhivKoper),izr.prof.dr.BorisGolec(ZgodovinskiinštitutMilkaKosa,ZRCSAZU),mag.NinaGostencnik(PokrajinskiarhivMaribor),dr.BojanHimmelreich(ZgodovinskiarhivCelje),dr.MatejaJeraj(ArhivRepublikeSlovenije),UrošLavrencicMugerli(PokrajinskiarhivNovaGorica),red.prof.dr.WalterLukan(profesorvpokoju,Avstrija),dr.ElvisOrbanic(ZavodzapovijesneidruštveneznanostiHAZUuRijeci,PodrucnajedinicauPuli,Hrvaška),doc.dr.JulijanaVisocnik(NadškofijskiarhivLjubljana,škofijskiarhivi),KatjaZupanic(ZgodovinskiarhivnaPtuju),TanjaŽohar(ArhivRepublikeSlovenije) Redakcijateštevilkejebilazakljucena:1.julija2020Revijaizhajadvakratletno.Cenaposamezneštevilkeje12,50EUR. Lektorica:dr.AleksandraGacic Prevodi:mag.NinaGostencnik(anglešcina),MonikaMocnik(anglešcina)Fotografskadela:DunjaMušic UDK:AlenkaHren Izdajosoomogocili:MinistrstvozakulturoinArhivskodruštvoSlovenije Poslovniracun:NLBd.d.Ljubljana,02083-0019446150 Oblikovanje:AndrejaAljancicPovirkRacunalniškiprelom:UrošCuden,MEDITd.o.o.,NotranjeGorice Tisk:FotolitoDolencd.o.o. Naklada:300izvodov RevijaArhivijevkljucenavnaslednjepodatkovnebaze:COBISS (Slovenija);EBSCO Publishing; ProQuest, Library & Information Science Source; Library, Information Science & Technology Abstracts with Full Text (ZdruženedržaveAmerike); Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemcija) KAZALO JUBILEJI LjubaDornikŠubelj 70letVladimirjaŽumra.»Karkolivživljenjudelaš,delajpreudarnoinmislinakonec.« 11 MojcaTušar DarinkaDrnovšek,letošnjajubilantka 15 CLANKIINRAZPRAVE NADACIBEJ Pravoinpravniaktiterupravainupravniakti– arhivskopravo 19 MARIJACIPICREHAR OtroškozavetišcevLjubljani–nastanek indelovanjevprvemdesetletju(1834–1844) 45 PAVELCELIK VarnostnoosebjevzaporihnaSlovenskem(odgrajskihjecarjevdopravosodnihpolicistov) 63 ALEŠŠAFARIC ŠportnadelavnicaB.KolbintrgovinaB.Kolb&Predalic 97 NATAŠABUDNAKODRIC JožefinaTerpinc,ljubljanska»femmefatale«19.stoletja 111 IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK MATEJAJERAJ MnogoteriobraziJosipaBroza-Tita: TADEJATOMINŠEKCEHULIC sledivdomacihintujiharhivskihdokumentihizobdobja2.svetovnevojneterponjej 135 MONIKAMOCNIK FotografskifondMarjanaCiglicavFototekiMuzejanovejšezgodovineSlovenije:fondMarjanaCiglicakotprimerarhivskegadelasfotografskimgradivom 155 DEJANHVALA ŽivljenjeinženirjainljubiteljskegafotografaAntonaSedejaizDolnadIdrijo 179 ODELUARHIVSKEGADRUŠTVASLOVENIJE HanaHabjan PorociloodeluizvršnegaodboraArhivskegadruštvaSlovenijevmandatnemobdobju2018–2020 195 ODELUARHIVOVINZBOROVANJIH MatevžKošir Porociloodelovanjumedarhivskihdelovnihskupinvletu2019 203 NinaGostencnik 51.posvetovanjeHrvaškegaarhivskegadruštvaSlavonskiBrod(Hrvaška) 214 HanaHabjan Porocilooudeležbina40.avstrijskemarhivskemdnevu2019 216 AleksanderLavrencic NatašaCar VesnaKocevar FrancKrižnar FrancKrižnar DunjaMušic VinkoSkitek Študijarhivistike(prvastopnja),arhivistikeindokumentologije(drugastopnja)terarhivskihznanostinaVisokošolskiizobraževalniustanovi AlmaMaterEuropaea–EvropskicenterMaribor 217 OCENEINPOROCILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAH Publikacije UrbarjiNadškofijskegaarhivaLjubljana 221 Dekade:petdeseta1950–1959@Celje 222 DuškaŽitko:ELTARTINIINPIASSA/Tartininatrgu 224 StoletSlovenskeganarodnegagledališcavMariboru:drama,opera,balet:[1919–2019] 226 Arhivskikuharskirokovnik 228 MatjažGrahornik:ZapušcinskiinventarpoJanezuJakobugrofuKhisluizleta1690 230 AlešŠafaric DavidPetelin:ŽivetivsocialisticniLjubljani:mestnoživljenjevprvihdvehdesetletjihpodrugisvetovnivojni 231 IvankaUršic VeselaGoriška:zbornikoljubiteljskikulturi 233 BoštjanZajšek DieZukunftderVergangenheitinderGegenwart:ArchivealsLeuchtfeuerimInformationszeitalter. Veröffentlichungen des Instituts fürÖsterreichische Geschichtsforschung,zvezek71 235 Razstave TadejCankar Judjev20.stoletjuvgradivuArhivaRepublikeSlovenije– NatašaBudnaKodric NinaGostencnik UrošLavrencicMugerli TanjaMartelanc priložnostnarazstavaArhivaRepublikeSlovenije 241 Slovenci,zacenjajosenovicasi...(1918–1920)– potujocarazstava 243 TVTBorisKidricMaribor,Obprogiinzaprogo,1863–2009 245 AntonBrcko–SelkoDragar:pozabljenimuzik: 1911–1939 247 Arhivske»cvetke«alitudiuradnidokumentisolahko zabavni,razstava,pripravljenavokviruDnevovevropskekulturnededišcine(DEKD)inTednakulturnededišcine(TKD)2019 248 KatjaZupanic Razstavainkatalog»FotografskemetamorfozePtujavšestdesetihinsedemdesetihletih20.stoletja« INDEX PERSONALIA LjubaDornikŠubelj 70yearsofVladimirŽumer»Whateveryoudoinyourlife,doitseriouslyandwithyourmindonthegoal.« 11 MojcaTušar DarinkaDrnovšekandherAnniversary 15 ARTICLESANDPAPERS NADACIBEJ LawandLegalActsandAdministrationandAdministrativeActs–ArchivalLaw 19 MARIJACIPICREHAR Children’sSanctuaryinLjubljana–Establishment andOperationinitsFirstDecade(1834–1844) 45 PAVELCELIK PrisonSecurityPersonnelonSloveneTerritory(fromCastleJailorstoCorrectionalOfficers) 63 ALEŠŠAFARIC SportsEquipmentWorkshopB.KolbandStoreB.Kolb&Predalic 97 NATAŠABUDNAKODRIC JožefinaTerpinc,»FemmeFatale«ofLjubljanainthe19th Century 111 FROMARCHIVALFONDSANDCOLLECTIONS MATEJAJERAJ NumerousFacesofJosipBroz–Tito: TADEJATOMINŠEKCEHULIC TracesinDomesticandForeignArchivalDocuments MONIKAMOCNIK DEJANHVALA HanaHabjan ReportontheWorkoftheExecutiveCommittee MatevžKošir NinaGostencnik fromtheSecondWorldWarandafter 135 PhotographicFondsofMarjanCiglicin»Fototeka«– thePhotoArchivesoftheNationalMuseum ofContemporaryHistoryofSlovenia:TheFondsofMarjanCiglicasanExampleofArchivalWorkwithPhotographicMaterial 155 EngineerandAmateurPhotographerAntonSedejfromDoleaboveIdrija 179 WORKOFTHEARCHIVALASSOCIATIONOFSLOVENIA fortheTerm2018–2020 195 ACTIVITIESOFARCHIVESANDCONFERENCES ReportontheActivitiesofInter-archivalWorkGroupsin2019 203 51st ConferenceoftheCroatianArchivalAssociation inSlavonskiBrod(Croatia) 214 HanaHabjan Reportonthe40th AustrianArchivalDay2019 216 AleksanderLavrencic TheStudyofArchivalManagement(Undergraduate),ArchivesandRecordsManagement(GraduateMaster’s)andArchivalSciences(Doctorate)attheHigherLearningInstitutionAlmaMaterEuropaea– EuropeanCentreMaribor 217 REVIEWSANDREPORTSONPUBLICATIONSANDEXHIBITIONS NatašaCar VesnaKocevar FrancKrižnar FrancKrižnar Publications RegistersoftheArchiepiscopalArchivesLjubljana 221 Decades:1950s1950–1959@Celje 222 DuškaŽitko:ELTARTINIINPIASSA/ TartiniontheSquare 224 AHundredYearsoftheSloveneNationalTheatre inMaribor:Drama,Opera,Ballet:[1919–2019] 226 DunjaMušic ArchivalCulinaryAppointmentBook 228 VinkoSkitek MatjažGrahornik:ProbateInventoryafterJohannJakobcountKhislfromtheyear1690 230 AlešŠafaric DavidPetelin:ToLiveinSocialistLjubljana:CityLifeintheFirstTwoDecadesaftertheSecondWorldWar 231 IvankaUršic VeselaGoriška:AmateurCultureProceedings 233 BoštjanZajšek DieZukunftderVergangenheitinderGegenwart: TadejCankar NatašaBudnaKodric NinaGostencnik UrošLavrencicMugerli TanjaMartelanc ArchivealsLeuchtfeuerimInformationszeitalter. Veröffentlichungen des Instituts fürÖsterreichische Geschichtsforschung,zvezek71 235 Exhibitions Jewsinthe20th CenturyinArchivalRecordsoftheArchivesoftheRepublicofSlovenia–Occasional ExhibitionoftheArchivesoftheRepublicofSlovenia 241 Slovenes,aNewEraisBeginning…(1918–1920)– TravellingExhibition 243 TVTBorisKidricMaribor,ByandfortheRailwayLine,1863–2009 245 AntonBrcko–SelkoDragar:theForgottenMusician: 1911–1939 247 Archival»Pearls«orEvenOfficialDocumentscanbe Funny,ExhibitionintheFrameworkofEuropeanCulturalHeritageDaysandCulturalHeritageWeek2019 248 7 KatjaZupanic ExhibitionandCatalogue»PhotographicMetamorphosisofPtujinthe1960sand1970s« 249 NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Prispevkimorajobitioddanivelektronskiobliki(razmik1,5vrstice). • Vsiclankigredopredobjavovrecenzijo.Pozitivnarecenzijajepogojzaobjavoclanka. • PrispevkizarubrikeClanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk morajoobveznovsebovatiizvlecek (maks.10vrstic),kljucne besede, primernezaindeksiranje,inpovzetek (maks.30vrstic).Predpovzetkommora bitinavedenspisekvirov in literature. • Avtornajnavedesvojpolninaslov,nazivoz.poklic,delovnomestoinnaslovusta­nove,kjerjezaposlen,tel.številkoine-pošto. • Opombemorajobitipisaneenotnopodcrto.Vopombahuporabljamokrajšena­ vedbe,kimorajobitiskupajskraticamirazloženevpoglavjuviriinliterature.Primer:Merku:Slovenska plemiška pisava,str.110. • Vpoglavju Viri in literatura morajobitisistematicno,poabecednemvrstnemredu,navedenivsiviriinvsaliteratura,navedenavopombah.Locenonavedemoarhivskevire,internetnevire,casopisnevire,literaturoitd. • Citiranjearhivskihvirov:oznakadržave,arhiva,fondaalizbirkeinoznakenižjih popisnihenot.PrimerArhivRepublikeSlovenije:SIAS1,šk.1.Primerzaregionalnearhive:SI_ZAL_IDR/0102,ObcinaDole,t.e.44,Ljud­skoštetjeizleta1890. • Citiranje literature (monografije): priimek, ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela.Kraj:založba,letoizida.Primer:Merku,Pavle:Slovenska plemiška pisma.Trst:Založništvotržaške­gatiska,1980. • Citiranjeliterature(periodika):priimek,imeavtorja:naslovclanka.V:Naslov pe­ riodike letnik(letoizdaje),številka,straniclanka.Primer:Matijevic,Meta:Novomeškimestniarhivinskrbzanj.V:Arhivi 26 (2003),št.1,str.221–226.Primer: Krippenspiel. V: Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung, 28. 12. 1843,št.154,str.1107. • Citiranjeliterature(zborniki):priimek,imeavtorja:naslovclanka.V:Naslov zbor­ nika (imeurednika).Krajizdaje:založnik,letoizida,straniclanka.Primer:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiš­keBistrice.V:Ad fontes. Otorepcev zbornik (ur.DarjaMihelic).Ljubljana: ZaložbaZRC,2005,str.225–269. • Citiranjespletnihstrani(naslov,tocninaslovspletnestrani,datumuporabesplet­ nestrani).Primer: Grašcina Smlednik: http://www.gradovi.jesenice.net/smlednik.html(dostop:12.6.2020). • Slikovnogradivo(najvec 5 kosov)sprejemauredništvolevelektronskioblikiinvvisokiresoluciji(najmanj300dpi),shranjenonestisnjenovdatotekovrsteTIFF.Slikovnogradivo(fotografije,grafikoni,tabele,zemljevidiitd.)jepotrebnopriložitiloceno(vtekstunajbooznacenasamolokacijagradiva)vposebnimapi(datoteki)zavtorjevimimenominpriimkom.Slikovnogradivomoravsebovatiodgovarjajocepodnapiseznavedbovira. • Uredništvoimapravicoprispevkejezikovnolektorirati;lektorskepopravkena­vadnovnesejoavtorjisami.Korekturenacelomaopraviuredništvo. • Avtorjisodolžniupoštevatinavodila,objavljenavvsakitiskaništevilkiArhivov in naspletnistraniADS. • Clankiinprispevki,objavljenivtiskanireviji,soobjavljenitudinaspletnistraniADS.Avtorjizobjavotiskaneverzijesoglašajotudizobjavospletneverzijeclanka. UredništvoArhivov ARHIVI, glasiloArhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednjaslovenskaarhivskarevija,kispremljaširokspekterarhivskihvprašanj.Vnjejobjavljamoprispevkespodrocjaarhivistike,(upravne)zgodovine,zgodovinskihpomožnihved,vedeovirih,arhivsketeorijeinpraksetervsakdanaslovenskih arhivovinaktualna vprašanjaspodrocjazašciteinhranjenjanovihoblikzapisovinformacijnaracunalniškihmedijih. Prispevkesprejemauredništvonanaslov: Uredništvo Arhivov Zvezdarska1,SI-1000Ljubljana,SlovenijaT:+386(0)13061329e-pošta:arhivi@arhivsko-drustvo.si Rok za oddajo prispevkovzarubrike Clanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk zaprvoštevilkoje 1. maj,zadrugoštevilkopa 1. oktober! Rokzaoddajoprispevkovzaostalerubrikepajezaprvoštevilko 20. maj,zadrugoštevilkopa 1. oktober! ARHIVI, the Review of the Archival Association and Archives of Slovenia isthecentral Slovenianarchivaljournal.Itdealswithawiderangeofarchivalissuesand includesarticlesinthe fieldsofarchivalscience,(administrative)history,auxiliarysciencesofhistory,studyofprimarysources,archivaltheoryandpractice,anddailyactivitiesoftheSlovenian archivesandalso presentsproblemsinthefieldofprotectionandpreservationofnewformsofawrittenrecordonthe computermedia. Papersshouldbesenttotheeditorialboard: Uredništvo Arhivov Zvezdarska1,SI-1000Ljubljana,SlovenijaT:+386(0)13061329Email: arhivi@arhivsko-drustvo.si Deadlines papersforthesection Articles and Papers, From Practice to Practice and From Archival Files and Collections aretobe submittedby May 1forthefirstnumber andby October 1 forthesecondnumber! Papersforothersectionsaretobesubmittedby May 20forthefirstnumber andby October 1 forthesecondnumber! INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • Papersshouldbesubmittedinelectronicform(1.5linespacing) • Beforebeingpublishedallpapersarepeer-reviewed.Papersarepublishedonlyiftheyreceiveapositivepeer-review. • PapersforthesectionsArticles and Papers, From Practice to Practice, and From Archival Files and Collections mustincludeamaximum10-lineabstract,key­words appropriateforindexing,andamaximum30-line summary.Listof sources and literature standsbeforethesummary. • Authorsshouldstatetheirfulladdress,titleand/orprofession,workplace,andaddressoftheinstitutionwheretheywork,phonenumber,ande-mail. • Footnotesarewrittenuniformlyundertheline.Footnotesincludeshortref­erences thatare fullyexplainedtogetherwithabbreviationsinthechapterSourcesandLiterature. Example:Merku: Slovenska plemiška pisma,p.110. • ChapterSourcesandLiteratureincludesasystematicrecordingofallsourcesandliteraturecitedinfootnotes,inalphabeticalorder.Archivalsources,web sources,journals,literature etc.arestatedseparately. • Citationofarchivalsources:countryreferencecode,nameofarchivalinstitu-tion,referencecodeofarchivalfondorcollectionandreferencesoftheunitsofdescription. Example:ArchivesoftheRepublicofSlovenia:SIAS1,box1.Exampleforregionalarchives:SI:SI_ZAL_IDR/0102,ObcinaDole,box44,Ljudskoštetjeizleta1890. • Citationofliterature(monographs):surname,nameoftheauthor:title (and subtitle) of the book.Publishingplace:publisher,publishingyear.Example: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškegatiska,1980. • Citationofliterature(articlesinperiodicals):surname,nameoftheauthor:title ofthearticle. In: Title of periodical volume(publishingyear),number, pagesofthearticle. Example: Matijevic, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. In: Arhivi 26(2003),no.1,pp.221–226.Example:Krippernspie.In:Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung,28. 12.1843,št.154,p.1107. • Citationofliterature(articlesinmiscellany):surname,nameoftheauthor:titleofthearticle.In:Title of miscellany (nameoftheeditor).Publishingplace:publisher,publishingyear,pagesofthearticle. Example:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiškeBistrice.In:Ad fonts. Otorepcev zbornik (ed.DarjaMihelic).Lju­bljana:ZaložbaZRC,2005,pp.225-269. • Citationofwebsites(title,URL,dateofaccess).Example:GrašcinaSmlednik:http://www.gradovi.jesenice.net/smled­nik.html(accessed:12.6.2020). • Graphic materials(max. 5 pieces) should besubmitted in electronicformandinhighresolution(300dpi),savedinnon-compressedTIFFfileformat.Graphicmaterials(photographs,graphs,tables,maps,etc.)shouldbesubmit­tedseparately(withtheircorrectpositionsclearlymarkedinthetext),inaseparatefolder(file)markedwithauthor’snameandsurname.Graphicmate­rialsshouldalwayscarryacaptionexplainingtheimageanditssource. • Editorialboardreservestherighttosendthesubmittedpapersforlanguageproofreading.Proofreadingcorrectionsareusuallyinsertedinthepapersbytheauthorsthemselves.Other correctionsofatechnicalnatureare usually donebyeditorialboard. • Authorsshouldfollowtheseinstructions,publishedineachissueofArhivi and onthewebsiteofArchival Association of Slovenia. • ArticlesandpapersthatarepublishedintheprintedversionofArhivi arealso publishedon-lineonthehomepageoftheArchivalAssociationofSlovenia.Bygivingtheirconsenttothepublishingoftheprintedversion,authorsalsoagreetotheirpapersbeingpublishedon-line. ArhiviEditorialboard JUBILEJIANNIVERSARIES 70 let Vladimirja Žumra »Kar koli v življenju delaš, delaj preudarno in misli na konec.« Latinskipregovorvpodnaslovujepriljubljenodelovnoinživljenjskovo­dilo,pokateremsežeodštudentskihletravnaVladimirŽumer,kije26.avgusta2019dopolnil70let.NaželjouredništvaArhivovmuvtemzapisuposvecamnekajmisliinspominovnaskupnodelo,sajsvaistagenervacijainsvabilavzadnjemdelusvojegapoklicnegaživljenjatudisodelavca. Njegovopoklicnopotinpomembnemejnikenanjejzarazvojarhivisti­kejezelopodrobnoopisalnjegovsodelavecinprijateljVladimirKološavspo­minskem zapisu ob Vladimirjevi šestdesetletnici (Arhivi, letnik 32, št. 2, str.411–417).Njegovprispevekkrazvojuarhivistikekotznanostijeomenjentakovzbornikuob80letniciFilozofskefakultetekottudideluUniverzevLjubljani,1919–1999. Zatobomlenakratkopovzelažeobjavljeneugotovitveinjihdopolnilassvojimispomininaskupnosodelovanje.Lado,kotgaklicemosodelavciinpri­jatelji,jeosnovnošoloobiskovalvVoklempriKranju,svojemrojstnemkrajuinjodokoncalvŠencurju.NagimnazijiKranjjematuriralleta1968insevpisalnaFilozofskofakultetoUniverzevLjubljani,kjerještudiralzgodovinoinsoci­ologijo.Tusvasetudispoznala,sajsempostalaštudentkaistesmerileta1967.Nisvasespoznalaprištudijualiizpitih,ampakboljnaekskurzijah,skaterimisonamprofesorjidr.FranZwitter,dr.BogoGrafenauer,dr.FerdoGestrin,dr.MetodMikuž,dr.VasilijMelikindr.IgnacijVoje,kiješeediniživ,razkazovalikraje,kjersejedogajalanašapreteklost.Kerjebiloštudentovenegaletnikapremalozaavtobus,sovednozdružilipodvaletnika,takotudizadodiplomskeekskurzije,kjersmosevštudijskemletu1969/70prikljucilinašimpredhodnikomnapotipoItaliji,kjerjeFerdoGestrinraziskovaltrgovskevezimedmestecemFanoinPiranom,bilipasmotudipetdnivRimu.Ladovletniksejeprikljucilnašemuvštudijskemletu1971/72napotipoJugoslaviji,kjerjeprofesorVojepokazalsvojenavdušenjenadDubrovnikom,temeljemnjegovegaraziskovalnegadela. Obasvadiplomiralaleta1973–jazjunija,Ladopaseptembra.Tustasenajinipoklicnipotizanekajcasarazšli(doleta1990),sajsemsezaposlilakotuciteljicasociologijevŠolizamilicnikevTacnuinsiustvariladružino.Ladopaježeobnastopuslužbeoktobra1973vZgodovinskemarhivumestapostalvodjaEnotezazunanjoljubljanskoregijo.Njegovoglavnostrokovnoinkasnejetudiznanstvenodelojebiloposvecenovrednotenjuinstrokovniobdelaviarhi­vskegagradiva,nastalegapoletu1945.Zatojebilleta1986izvoljenzaasistentanaoddelkuzazgodovinoFilozofskefakultetevLjubljani,kjerjeodšolskegaleta1987/1988daljevodilseminarizarhivistikezaštudente4.letnikazgodovinenepedagoške smeri. Vokviru seminarja ještudentezgodovinekot prihodnjeraziskovalceoziromauporabnikearhivskegagradivauvajalvarhivskiinforma-cijskisistemterjihseznanjalzvrstami,oblikamiinvsebinoarhivskihvirovodsrednjeveškihlistindomagnetnihinopticnihnosilcevzapisov. Tojebiltudicas,kojezamenjaldelovnomesto,sajsejeavgusta1986zaposlilvArhivuSlovenije,kjerjepostalsvetovalecdirektoricezakoordinacijoinrazvojarhivskeslužbe.SkupajzVladimirjemKološojeodšelnatrimesecnispecialisticništudijvMoskovskidržavnizgodovinsko-arhivskiinštitut.VArhi­vuSlovenijejepostalleta1988namestnikdirektoricetermedleti1993in2004direktorArhivaRepublikeSlovenije,potempajedoupokojitve30.septembra2012vodilArhivskicenterzastrokovnirazvoj. Najinapotasoseponovnoprekrižalavletu1990.Podesetihletihpo­ucevanja sem poiskala službo na Republiškemsekretariatuzanotranjezadeve,kjersemskupajoziroma pod vodstvom mag. Irene Mrvic prou-cevala zgodovino organov za notranje zadeve,pripravljalarazstaveinpublikacije.Morampri­znati,dajezaslugamojetedanješefice,damejespodbudilakvpisunamagistrskištudijzgodovi­ne,kisemgazacelavšolskemletu1986/87,kopodporanaRSNZnibilaravnovelikainsemsiprvoletomagistrskegaštudijakarsamaplacala.Zakljucila sem ga leta 1994, magistrsko nalogoOZNAzaSlovenijopamijevknjižnioblikiizdalpravArhivRepublikeSlovenijeleta1999. VladimirŽumerjeimelpomembnovlogopriizvedbiukinitvetakoimenovanihspecialniharhivovinorganizacijskevkljucitvetehvArhivRepublikeSlovenije.Družbenespremembeleta1990 so namrec omogocile, da je osrednji slo­venskidržavniarhivzvkljucitvijodotlejsamo­stojnihZgodovinskegaarhivaCKZKA(1990)inArhivaInštitutazazgodovinodelavskegagiba­nja (1992) prvic po ustanovitvi leta 1945 podsvojostrehonadržavniravnizdružiltudiarhi­ve,kisobilidotlejneformalno,avresnicipodposebnim nadzorom »Zveze komunistov«. Podneposredno pristojnost države oziroma njenihorganovsostemprišlinajpomembnejšiarhivi(zizjemoarhivovorganovzanotranjezadeve),vsi,kisonastalinaslovenskihtlehmeddrugosvetovnovojnoinprvaletaponjejterarhivZve­zekomunistovkotdejavnikpoliticnegaznacaja.PrivkljucevanjuArhivaMinistrstvazanotranjezadeve v Arhiv Republike Slovenije sva dobrosodelovala, saj smo že vse od sprememb leta1990delovalisskupnoželjo,dabibiloarhivskogradivovcelotivkljucenovArhivRepublikeSlo­venijeintakodostopnojavnosti.Velikotrudajenamenil temu, da je Arhiv Republike Slovenijepridobil starejše, le na mikrofilmih ohranjenoarhivsko gradivo Slovenske obvešcevalno-var­nostneagencije(SOVA)oziromanjenepredho­dniceSlužbedržavnevarnosti(SDV),predvsempa projekt podvojevanja in skeniranja teh mi-krofilmov. Z uspešno izvedenim projektom jebilaomogocenasplošnauporabategaarhivske­gagradivazaznanstveneindrugenamene.Vde­vetdesetihletihsejepovecalpomenarhivskegagradiva, poleg »tradicionalne uporabe« tudi zazagotovitevpravnevarnostiinposlovnihpravicpravnihinfizicnihoseb,zlastipazadokazova­nje krivic, povzrocenih med drugo svetovnovojnoinponjej–vojneganasilja,nacionalizacij,povojnihkrivic,priugotavljanjupravicedodr­žavljanstva,povraciluvojneškodeitd.,vzveziscimerjeArhivizdalveckotstotisocpotrdilinkopijarhivskihdokumentov. Proucevanjuvalorizacijejeposvecenotudinjegovo magistrsko delo,kigajeleta1994zakljucilnaFilozofskifakultetivLjubljani.Vbesediluoboble­tniciFilozofskefakultetejenjegovamagistrskanalogaopredeljenaznaslovom»Osnovevalorizacijedokumentarnegagradivapoletu1945«.VopisuLadove­gaživljenjajoKološapredstavljakot»Valorizacijodokumentarnegagradivazazgodovino,znanostinkulturo«.Vnjemsistematicnoinvstrnjenioblikipred­stavljasvojevdvehdesetletjihukvarjanjastemivprašanjipridobljenoznanje. Tudidoktorskadisertacija»VrednotenjezapisovjavneupravevRepubli­kiSloveniji«,kijojezagovarjalvZagrebuleta2007naFilozofskifakulteti,jeposvecenavalorizacijiarhivskegagradiva.ZatoKološaupravicenopoudarja,dakljubširokemuvsebinskemuspektrunjegovihrazpravinclankovvalorizacijazavzemaposebnomesto. Drugapodrocja,skaterimisejepolegvalorizaciješeukvarjal,pasobilametodologijaarhivskegastrokovnegadela,arhivskiinformacijskisistemintudiarhivskazakonodaja.PosebejbipoudarilaLadovaprizadevanjazauvedboinmodernizacijoarhivskegainformacijskegasistema.Prirazvojuinuvajanjutegavslovenskearhivejezacelsodelovatiželeta1985.Biljepobudnikizdelavela­stnegaslovenskegaracunalniškegaprograma,nakateremnajbitemeljilarhi­vskiinformacijskisistem.Vvelikimerijenjegovazasluga,dasovletu1987vslovenskearhiveprišliprviosebniracunalnikiindajebilvnaslednjemletužeizdelanprviracunalniškiprogramzaobdelavoarhivskihpodatkov,kijebilizkljucnorezultatznanjadomaciharhivskihdelavcev,pokojnegaMilanaBizjakainDarjePlevel-Armida. KotjepovedalvradijskioddajiRazkošjevglavileta2016,jetudisamnaj­boljponosennatadosežek.Dobilpajevzveziznjimvisokoceškoodlikovanjeleta2015zarazvojarhivistike,sajjeCehomuspelonaosnovitehizhodišc,skaterimisoseseznaniliobkrajšembivanjuvLjubljani,ustvaritiinrazvitipro­gram,kigaševednouporabljajo. VInformacijiomodernizacijinapodrocjuarhivskegainformacijskegasis­tema(1989)jerazložilpojemarhivskiinformacijskisistem,razlogezanujnostmodernizacijele-tega,opisalstanjenatempodrocjuinpredstavilsrednjerocnenacrte,pokaterihjekasnejširazvojtudipotekal.Kasnejejespripravostrokov­niharhivskihizhodišcsodelovalprirazvojuracunalniškegasistemaInfo-arh.Biljetudipobudnikzauvedbo»uvoženega«programaScope-arhivinjesodelovalpripripravahstrokovnihaplikacij. Zasvojpomembnidosežekjevtejoddajiomeniltudidigitalizacijoar-hivskihdokumentov,sajsmobiliprvainedinaevropskadržava,kijijeuspelovtrehletihdigitaliziratifranciscejskikatasteringatakonareditidostopnegauporabnikom,hkratipazašcititioriginal.Postopekdigitalizacijesesevedavza­dnjemcasuizrednoširi,pavendarsozacetkiLadovazasluga. PosebnoveseljemujepredstavljaltudiprevzemosebnegaarhivaZvoni-miraCiglica,kigajeprevzemalkar10letinseobtemsamvelikonaucil,sajjebilCiglicvtemcasuže30letprikovannaposteljo,apravipolihistor,kijevsa­kopredajoarhivskeškatle,kijojesampopisal,spremljalssvojimispomininarazvojSlovenskefilharmonijeindrugihzazgodovinoglasbepomembnihdelizsvojegabogategaživljenjskegaopusa. Odleta1986doleta1992jeLadokotglavniinodgovorniurednikure­jalglasiloarhivskegadruštvainarhivovSlovenijeArhivi.Ukvarjalsejetudizvprašanjimetodologijearhivskegastrokovnegadela,zarhivskozakonodajoinorganizacijoarhivskeslužbe. Pomemben je njegov prispevek k upoštevanju mednarodnih arhivskihstandardov,priporocilSvetaEvrope,direktivEvropskeunijegledevarstvaindostopaarhivskegagradivaterkodeksaarhivskeetikevslovenskizakonodaji. Kotedenizmednajvecjihslovenskihstrokovnjakovzapisarniškoposlo­vanjejeimelvzadnjihdesetihletih–tudišepoupokojitvi–veckot500preda­vanjnatemoupravljanjainarhiviranjadokumentacijevzadnjihdesetihletih. PritemstapomembnanjegovaprirocnikaArhiviranjezapisov(2001)inPoslo­vanjezzapisi(2008),kipomenitaosnovozauspešnodelonatempodrocju.Vuniverzitetnikarierijedosegelmestodocenta. NajprotikoncupritaknemšesvojespominenazacetekdelavArhivuinzLadom.Kojebilodogovorjeno,dasenekdanjiArhivMinistrstvazanotranjezadeveprikljucizgradivomin(ostanki)zaposlenihArhivuRepublikeSlovenijeinsonamnajprejiskaliprostorzadelo,semmoralavtrehmesecih(odjulijadoseptembra1998)napisatiobseženpregledgradivaArhivaMinistrstvazano­tranjezadeve,kijepovkljucitvivArhivRepublikeSlovenijepostaloddelekIII,zaobjavovVodniku.VodnikpofondihinzbirkahArhivaRepublikeSlovenije,kijeizšelleta1999vtrehknjigah,veljatudizaenoizmedepohalnihLadovihdosežkovinjebiltakrattikpredizidom.Biljenamrecprvisamostojniprikazar­hivskegagradivapoletu1960inprvipopisnaravnifondaoziromazbirkezavsearhivskogradivo,nastalopodrugisvetovnivojni.Gledenato,dasmosevar­hivuposprejemuzakonodajepoletu1991opopravikrivicukvarjalipredvsemsprošnjamistrank,kijihjebiloveckot1.500naleto,semmoralakarpoštenozagristivdelo,kigadotlejnisembilaravnovajena,sajzaradidelasstrankaminibilocasazapopisovanjegradiva. Kotsemžeomenila,jeLadoposkrbelzaobjavomojegamagistrskegadelaleta1999,torejpetletpomojemzagovoru.Varhivujeuvedelprakso,dasovknjižnioblikiobjavilivsemagistrskeindoktorskenalogetertakojavnostiomo­gocili,daseseznanisstrokovnimidosežkidelavcevarhiva.Spodbudilmejetudizavpisnadoktorskištudij,sajsamaotemnisemrazmišljala.Škodasemujezdelo,dabisredstva,kisobilažeodobrenazadoktoratnekemukolegu,kipagaizzdravstvenihrazlogovnivecmogelnitihotelnadaljevati,propadla.Tolikocasa»mijetežil«,dasemseresodlocilainleta2003vpisalanadoktorskištudijnaUniverzivMariboru,kisemgazakljucilaleta2010.BrezLadovevztrajnespodbudetegapravgotovonebinaredila.HvaležnasemnjemuintudiArhivu,kermijedoktorat»Oznainprevzemoblasti1944–1946«objavilvsozaložbizModrijanomvknjižnioblikižepomojiupokojitvileta2013. NedvomnojeLadonajboljponosennaAškercevonagrado,kijojedobilleta2004zaizjemenprispevekkrazvojuslovenskearhivistike.Vžeomenjenemintervjujuleta2016pajeonjejpovedaltole: »Bilsemvesel,kersevidi,kakosopomembnipopisigradiva,dakajnaj-deš.Izdalismo94.000potrdilsamozažrtvevojneganasilja.Tojebilodobrozalevidelpolitike.Smosejimpazamerili,kersmoizdali40.000dokumentovžrtvampovojneganasilja,karjebilovšecdesnemupolupolitike.Varhivunesmešbitipoliticnoopredeljen.Zatosemdoživelvelikostresainzdravjesemijeposlabšalo.Konisembilvecizbranzadirektorjaleta2004,sembilvesel–stro­kamejenagradila,politikapaodstavila.« Vseživljenjejeradpotoval,velikoposlužbenipotrebizvlakom,avtominletalom,patudizdružino–zženoFranceskoinzobemasinovoma,najveckarsšotoriposvetu.Vzadnjihletihpastasezženo,kigavvsempodpira,posvetilapravposebnivrstipotovanj:pešpotivSantiagodeCompostelo.Prvicstašlanapotpofrancoskismerileta2008,kostaprehodila820kilometrov,odkaterihjezaradižuljevkar14dnihodillepoeninogi.No,scasomajedobilkondicijoindoletošnjegajanuarja,kostaosvojipotipredavalavPreddvoru,stabilaskupajnapotivŠpanijožedvanajstkrat,sampajebilnatejpotitriindvajsetkrat.Impozan­tneštevilke!Napotiobicajnoprehodi27kilometrovnadanleznahrbtnikomnarami,vkaterimorabitivseodhranedooblekezanaslednjimesec.Držisereka –nehodimdocilja,ciljjepot!Vtemcasuobujaspominenavse,karjepreživel,predelatežaveinsicelozastavljanacrte–mendaimavglaviženovzakonoarhi­vskidejavnosti!Obcudujeneokrnjenonaravo,uživavtoplotiŠpancevinvedrostinjihovihdružabnihobicajevinvtemcasuseježenaucilšpanšcine,karmuomo-gocalažjosprejetostpridomacemprebivalstvu.Vsekakorpapotkoristinjego­vemuzdravju,zmanjšujestres,kigajebilovpoklicnemživljenjuveckotdovolj. Vtehdnehosamitvezaradivirusajeimelcaszaobujanjespominovnavsepoti,kijihjeoziromastajihzženoprehodila,terurejanjespominov,vtisovinfotografij,kijihsevedadelitudisprijateljiprekspleta.Tudisamasemjihdele­žna.Želimomuševelikolepegavprihodnosti–mordabibilcas,dasigavzamezasetervknjižnioblikipopišedoživetjainrazmišljanjaoraznihplatehsvojegaživljenja.Takobozaokrožilsvojobogatobibliografijo,kištejekar174enot:odprveobjave»Heterostilijapritrobentici«vProteusuleta1966dozadnje,nave­denevCOBISSU,posvecenenjegovemustalnemubivališcu:»Preddvor–podobe minulihcasovinljudi:zbornikobcinePreddvor«(2018). dr.LjubaDornikŠubelj Darinka Drnovšek, letošnja jubilantka MojiprvivtisioDarinkiDrnovšeksegajotjaprotikoncudevetdesetihletprejšnjegastoletja,kosemšekotpripravnicavArhivuRepublikeSlovenijeprvicprestopilapragDržavnegazbora,daizvemnekajoarhivskemgradivuinzgo­doviniKPS/ZKS.Danebopomote,naTomšicevi5vLjubljanijebiltakrat(še)Oddelek(prejReferat)zadislociranoarhivskogradivoI,1 kigajevodilaDarinka,intopolegpisarnetakratvladajocestrankeLDS.TakratsemDarinkotudipro­sila,najmipokaženekateredokumenteiz Zbirke o nasprotnikih partizanstvainprijaznomijeustregla.Nitivsanjahsinisempredstavljala,dabomnekajmesecevpozneje–poodhodudr.NevenkeTrohanaInštitutzanovejšozgodo­vino–postalatudinjenasodelavka.Prvivtisonjejjebil,dajestroga,vendarzeloprijazna,dajeelegantnain–karženskevednoopazimo–zelomladostna. Drugispominsegaževobdobje,kosvažebili,mordanekajdnialitednov,sodelavki.Prijutranjikavi–temapogovorajebilanazacetkupovsemstrokovna –mejenenadomapresenetilazvprašanjem,alisemžekdajpripravilapotico.Nekolikoosramocenosemmoralazanikatiinsezravenšeizgovarjati,damitasimbolslovenskekulinaricnededišcineniprevecvšec.Vresnicipasemsipri­znala,damipripravapoticepredstavljaprevelikizziv. Vem,damijeDarinkahotelastemsporociti,dajetrebavživljenjusprejematirazlicneizzive,tudinapoklicnempodrocju.Priznam,damijevtistemobdobjuprimanjkovalosamo­zavesti. VDržavnemzborudislociranaenotaniostaladolgo,žepoleti1998jepri­šlodoselitvezaBežigrad,naLinhartovo3a,v»Modrolaguno«.Leta2000sosenamanatejlokacijipridružilešekolegiceOddelkazadislociranoarhivskogra-divoIIIoziromanekdanjegazgodovinskegadelaArhivaMinistrstvazanotranjezadeve.Selitevpašenibilokonec,nazacetkuleta2004–takratževnekoli­kospremenjenisestavi–smosevsizLinhartovepreselilivsredišceLjubljane,vdrugonadstropjeKazine,naKongresnitrg1,medtemkosonašiskladišcniprostoriostalizaBežigradom.Kmalujeprišlotudidozdružitveobeh(I.inIII.)oddelkovzadislociranoarhivskogradivo,invodjasedajzdruženegaOddelka(kasnejeSektorja)zavarstvoarhivskegagradivanekdanjegaZgodovinskegaar­hivaCKZKSinnekdanjegaarhivaorganovzanotranjezadevejepostalapravDarinka.Taodlocitevjebilavsekakorpricakovana,sajsojoodlikovaledolgole­tneizkušnjenapodrocjuarhivistike.Svojopoklicnopotjenamreczacelavlju­bljanskienotiZgodovinskegaarhivaLjubljanaleta1974injoodleta1978nada­ljevalavZgodovinskemarhivuCKZKS,kjerjebilaprvastrokovnousposobljenaarhivistka.Polegategajebilavednoredoljubnainnatancna–karjepomojem NekdanjiZgodovinskiarhivCKZKS,kijebilleta1990prikljucenArhivuRS. mnenjuodlikavsakegadobregaarhivista–injeznalavsetelastnostidobroprelitivarhivistiko,kardokazujejotudinjeništevilnilepourejenipo­pisifondovinzbirk.Vletihvodenjatudicitalni­škeslužbenašegaoddelka,vstikihzrazlicnimi,tudizelozahtevnimistrankami,jedobrozazna­lanjihove željeinpotrebe,zato sonjenipopisitemuprimernonatancniinpodrobni.Šedanesvcitalnicimarsikaterastrankazvelikimspoštova­njemomenjanjenoime.Polegtegajebilavednodobropodkovanavdeluzracunalnikom. TudiobselitvahsosevtisioDarinkimno­žiliinoblikovalinovi.Darinkajetudiženska,kitrdnostojinatleh,prakticna,realistkainzvestasvojimgorenjskimkoreninam,vendarvnajžlah­tnejšempomenutebesede.Najinevezi–cepravDarinka, kljub svoji prijaznosti in zgovornosti,nikolinibilakotodprtaknjiga(karprinjejzelocenim!)–sosezletipoglabljale.Njennekdanjioddelek je danes del Sektorja za varstvo arhi­vskegagradivaposebniharhivov,kiskrbitakozavarstvoarhivskegagradivavsehnekdanjihspeci­alniharhivov,kisobilipoletu1990prikljuceniArhivuRS,kottudizagradivopravosodjaint.i. družbenopoliticnihorganizacij. Odleta2003daljeseje,skladnosSpora­zumom o vprašanju nasledstva nekdanje SFRJ ozi­romaprilogeD,kipreciziraizvedbosukcesijenapodrocjuarhivskegagradiva,kotstrokovnjakinjaangažiralapriprojektuevidentiranjaarhivskegagradivavSrbiji.ZlastijebiladejavnaprideluvArhivu Jugoslavije in posebej v Vojnem arhivuMinistrstvazaobramboRepublikeSrbijevBeo­gradu,kjersoonainšenekateridrugiarhivistipravzaprav»oraliledino«.Tudinjenabibliogra­fijajeobsežna(objaviljojenjennekdanjisode­lavecMartinIvanicl.2012vArhivih,št.2).Naj izpostavimlenekatera–zaštevilneraziskovalce zelocenjenadela:Virišt.15Zapisniki politbiroja CK KPS/ZKS 1945–1954 vletu2000;alinjenoso­delovanjezMetkoGombac,MarijoOblakCarniinMarjetoAdamicpriizdajahDokumentov ljudske revolucije od7.do12.zvezka(od9.zvezkadalježeznaslovomDokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji). PolegtegajeDarinkavzgojilaštevilnemladeinobetav­nearhiviste,kisobili»njeni«pripravnikiinsodanes v arhivistiki, zaradi svojega znanja, zelocenjeni. Leta2011jevodstvoArhivaRSsklenilo,dasemoranašoddelekpreselitinaZvezdarsko1inDarinkajeobžeprejveckratizraženiželji,daseboupokojila,jasnoizrazilaželjo,daseboprisvo­jih60-ihletihposlovila,predvsempaseniželelašeenkratseliti. NjeninekdanjisodelavcisezDarinkone­kajkratletnosrecamo,ševednojetakapotprej–energicna,prijaznainvednopripravljenapomagatisstrokovniminasveti.Arhivistikojenadomestilazdru­gimiizziviinseangažiranaštevilnihdrugihpodrocjih,vvelikoveseljejijetudimalavnukinja. DragaDarinka,tvojinekdanjisodelavcismotihvaležnizavestvoj,veckottridesetletniprispevekkarhivistikiinzgodovinopisju.Zatotiobtvojisedemde­setletniciželimoševelikolepihinzdravihlet. MojcaTušar 1.02Pregledniznanstveniclanek CLANKIINRAZPRAVEARTICLESANDPAPERS UDK930.25(497.4):34Prejeto:1.7.2020 Pravo in pravni akti ter uprava in upravni akti – arhivsko pravo NADACIBEJ magistricaznanosti,doktorskaštudentkanaPravnifakultetiUniverzevLjubljani,arhivskasvetovalka,direktorica PokrajinskiarhivKoper,Kapodistriasovtrg1,SI-6000Kopere-pošta:nada.cibej@arhiv-koper.si Kljucne besede: Izvlecek Pravo,pravniakt,Arhivskazakonodajanalagastrokovnimdelavcemvarhivihštevilnajavnauprava,upravnipooblastila,kiterjajo,zastrokovnokakovostnoinzakonitoizvajanjejavneakt,javnaarhivskeslužbe,dobropoznavanjeosnovpravainuprave.Pritemjetrebaarhivskaslužba,upoštevatipolegstrokovnegainznanstvenegaarhivskegadelakotdelajavnejavnopooblastilo,službetudinaloge,skaterimivplivajoarhivskistrokovnidelavcinaobvezno-hierarhijapravnihsti,praviceinpravnekoristidrugihoseb.Prispevekseosredotocanatadrugiaktov,pravni(alimordaceloprvi)deljavneslužbeterpostavipravneinupravneaktevargumenti ospredje,njihovostrukturoinnamen,razumevanjeinuporabo.Zastrokovnedelavcevarhivihjetudirazlogovanjepravnihnormpomembno,insicerza­radipodeljenepristojnostidajanjapojasnilvzvezizdolžnostmijavnoprav­nihosebglededokumentarnegainarhivskegagradiva. Key-words: Abstract LAWANDLEGALACTSANDADMINISTRATIONANDADMINISTRATIVE Law,legalact, ACTS–ARCHIVALLAW administration, administrative Archivallegislationconfersnumerouspublicauthoritiesonarchivalprofes-act,publicsionalworkers.Fortheprofessionalandlawfulexecutionofthepublicarchi-archivalservice,valservice,theseauthoritiesdemandbasicknowledgeoflawandadminis-publicauthority,tration.Besidestakingtheprofessionalandscientificarchivalworkasapartlegalactsofthepublicserviceintoconsideration,wealsohavetothinkabouttasks,hierarchy,legal whichaffecttheduties,rightsandlegalbenefitsofotherpersons.Thearticlearguments focusesonthissecond(ormaybeevenfirst)partofthepublicserviceandputslegalandadministrativeacts,theirstructure,purpose,understandingandusetotheforefront.Sincearchivalprofessionalsprovideexplanationsofdutiesofpublicpersonsconsideringrecordsandarchives,theymustbeabletointerpretlegalnorms. 1. Pomen poznavanja predpisov Razumevanjelastnegadeležaprioblikovanjuindelovanjudružbespadamedtemeljenašegaravnanja.Odtegajeodvisnanašausmeritevvpravilnoalidružbenosprejemljivo(dogovorjeno)delovanje,lahkobirekli»napravipoti«.Veljatakonaosebniravni,kjermarsikdaj»vemo«,kajjepravponaravi,kakortudinapoklicniravni,kipajeboljpodložnausmeritvam,navodilominomeji­tvam.Pravtusepolegnaravnegaobcutkavpolnimeriizkažepoznavanjeosnovprava,kinamomogoci,daravnamopravilno,pravno,skladno,karnasgledeusposobljenostidvignenaravenstrokovnjakovinpooblašcencev,vrednihzau­panja.Šezlastitopoudarjamzaarhiviste,katerihnalogeinposlanstvozajamejotudivrednotenjedokumentarnegagradiva,izdajopisnihstrokovnih(tehnicnih)navodilindolocanjeobveznostizavezancempozakonu,dajanjepojasnil(karjebrezpoznavanjaosnovpravainupraveskorajneizvedljivooziromalahkostro­kovnooporecno),izvajanjestrokovneganadzorainvnekaterihprimerihtudiodlocanjeopravicahposameznikov(denimozavrnitevvpogledavpodatke,kijihhraniarhivinkimorabitiizpeljanakotupravnipostopek)terizdajanjeiz­vršilnihaktovvzvezisteminalogami.Zaupanjevarhivistikopomenizaupanjevkompetentnoststrokovnihdelavcevvobehpomenihterminakompetentnost,insicertakopooblašcenostkottudiusposobljenost.Obicajnopoznavanjeosnovpravainpravnihaktovtertudiupraveinupravnihaktovspadavdomenouspo­sobljenosti,nepanujnotudipristojnostizaodlocanje,varhivistikipasepriiz-vajanjuprejopisanihnalogvecinomaprepletajo.Vsekakornamjelatinskiizrekignorantiaiurisnocet–nepoznavanjepravaškoduje–lahkovodiloprizahtevi pousposobljenostiinstrokovnosti. NasprotijmedstrokoinupravljanjemseježepredletidotaknilprofesornaPravnifakultetivZagrebudr. EugenPusicvknjigiNaukaoupravi,kjerje zapisal,daimastrokasvojlex artis – zakonznanja(umetnostizvajanja),zatodrugezakonedojemakotomejevanjesvojefunkcionalneavtonomije(karlahkoopazimotakoprinašihustvarjalcihkotvarhivih,o.p.N.C.).Vdolocenemdelujestroka(strokovnidelavci)pripravljenasprejeti,daobstajajomerila,natemeljukaterihimajodolocenadejanjaprednostpredpravilistroke.Strokasiprizadevatežavorešiticimboljskladnospravilistrokeinjijevsakaomejitevtegavosnovituja.Upravljanjepanineposrednoizvajanjeleenedejavnosti,nitiniusmerje­novleenostroko,temvecpovezujevsestrokovnedejavnosticelotnedružbeterpostavljaobmocjeinmejeupoštevanjapravilznotrajposameznedejavnosti.Upravljanjekotdejavnostjenaenistraniurejenastehnicnimipravili(katereci­ljedoseci,nakakšennacininskaterimisredstvi),nadrugistranisstrokovnimipravili(kateriminteresnimciljemmorasleditistrokaoziromadejavnost,kijoupravljamo).Tehnicnapravilanastanejoneposrednoizopravljanjadejavnostioziromaizstrokovnihtemeljev.Tojelex artis,interesnapravilapasoformalna.1 Pusic:Nauka o upravi str.35–37.Izvirnobesedilovknjigijevhrvaškemjeziku,prostipre­vodvslovenšcinojepripravilaavtoricaprispevka.»Uvezisupravomzanimanasponajprijesuprotnostkojapostojiizmedutihposlova i djelatnostiupravljanja.Strucniposloviimajusvakisvojlexartisidrugezakoneosjecajuukrajnjojlinijikaosputavanjesvojefunkcionalneautonomije. […] Ali oni to prihvacaju kao gradani, svjesni opce hijerarhije društvenihvrijednosti,spremnisupriznatidaimakriterijaimjerilapremakojimanekiobziridolazeispredpravilanjihovestruke.[…]Kaostrucnjaciodredenestruke,imajusamojedancilj:riješitiproblemštoboljeuskladuspravilimastruke,dokimsvakoogranicenjeuprimjenitihpravilamorabitistrano.[…]Obratno,upravljanjeneznacineposrednoobavljanjenekeslužbe.[…]Upravljanjenemanaumusamopojedinustrucnudjelatnostinjezinapravila;onoseorijentirapremacjelokupnojljestvicidruštvenihvrijednostiinaosnovitogaodredujemjestoigranicepridržavanjanormiivrijednostipojedinogpodrucjaidjelatnostiuorganizaciji.[…]Djelatnostupravljanjareguliranaje,sjednestrane,tehnickimpravilimaotomekakviseciljevimoguposticiikojimsredstvima,a,sdruge,interesnimnormamaotomekojiminteresimatrebaslužiti osnovna djelatnost kojom se upravlja, odnosno koje interese u samom upravljanju Poudarjanjenasprotijnazacetkuprispevkaponazarja,danilearhivistikanadvehnasprotnihtockahdelovanja,temvecjetoprepletanjevrazvojuznano­stiinstrokovnihizhodišcobicajno.Arhivistika,predvsemrazvojarhivista,kotznanstvenostrokovnegaeksperta, z vsemizakonskimipooblastili, kijihima, nujnopotrebujetoprepletanje. Ugotovitevninova,zagotovopacedaljeboljdobivapomen.Tozasledimovobjavahinrazpravahtakopravnihzgodovinarjevkottudizgodovinarjevinar­hivistov.Mnenje,daarhivistmorapoznatipravo,cenajsevsvojemodgovornemdeluznajdeinprivrednotenjudokumentovravnapravilno,jevuvodnihbese­dahknjigeOsnovepravainpravnedržavezaarhivistezapisaladr.JelkaMelik.2 Govorimoouslužbencihzvisokoizobrazbo,zakatereježedr.JožeŽontarugo­tavljal,da jih mora oznacevati kompetentnost, da samostojno oblikujejo nacela in odlocitve ter da morajo biti usposobljeni za vodenje del in sprejemanje temeljnih odlocitev.Bistvoarhivista,poŽontarjevo,nivurejanjuinpopisovanjusodob­nihmnožicnihspisov,temvecvraziskovalnemdeluspodrocjaarhivistike.3Pri snovanjudodiplomskegainpodiplomskegaštudijaarhivistikejevdevetdesetihletihravnodr.Žontarpoudarjal,dasovodilnapodrocjaprištudijupolegarhi­vistiketudiarhivskopravo,ustavnainupravnazgodovina,viroslovje,arhivskaupravnapraksaindrugevede,kajtikombinacijaarhivistike,zgodovinskihvedinupravnihvedterinformatikeoznacujejoarhivskoidentiteto.4 2. Kaj je pravo in kam je umešceno arhivsko pravo? Pazacnimonazacetku.Kajnajbipravobilo?Kratkaopredelitev,skladnasteorijoprava,je,dajeto»sistem kot celota ucinkovitih pravnih nacel in pravnih pravil, ki jih sankcionira država in s katerimi se v življenjsko pomembnih družbe­nih razmerjih ureja zunanje vedenje in ravnanje ljudi na vsebinsko pravilen na-cin, katerega spodnja meja so ocitno cloveško neznosne možnosti ravnanja«.Ni pavseobsegajocanitidokoncna.ZagotovojePavcnikovaopredelitevpravakot »kulturnozgodovinskega in pravnocivilizacijskega pojava, kot modernega prava, ki je zavezano vrednotam, ki so del našega življenjskega sveta (temeljne pravice, pravna država, ustanove demokracije), kot pozitivnega prava, ki je dejavno v dolocenem casu in prostoru, ki ju mora ustrezno izražati, in prava, ki je tudi dr­žavno (nacionalno) pravo, ki je vpeto v ožjo ali širšo mednarodno skupnost blizu arhivistomoziromabimoralabiti.5 Pozitivno pravo je postavljeno pravo, torej tisto, kar dolocimo ljudje,jeskupeknacelinpravil,kivdanemtrenutkuveljajo.Cetorejpravnanacelainpravila,kiurejajodelovanjearhivovinjavnearhivskeslužbe,poimenujemoarhivskopravo,ugotovimo,daje arhivsko pravo pozitivno pravo,skaterimseukvarjamo.Pravtakodolocimo,dasebomoposvetilileenipanogi,insicerupravnemu(javnemu)pravu,kiseposvecaorganizacijiindelovanjudržavneinjavneuprave.Upravnezadeve,kijihupravnopravoobravnava,sovselejtudivjavneminteresu.SkladnozZakonomodržavniupravi(vnadaljevanju:ZDU)upravaizvajaupravnenaloge,poslujesstrankamiinjimomogocauresnicevanje trebapoštovati. Tehnickapravilaproizlazeizdjelatnostisame,iznjezinastrucnogkaraktera.[…]Tosu„zakoni umijeca“, lex artis, koji vrijede zbog svoje objektivne valjanosti, bez obzira na to jesu li formalno propisani, bez obzira jesu li cak i napisani. Interesne norme, naprotiv, vrijede zbog toga što su ih izrijekom donijeli oni koji su u odredenom društvenom uredenju ovlašteni da rješavaju interesna pitanja, da odrede u ciju ce korist ici neka djelatnost, koji interesi imaju prednost.« 2 Melik:Osnove prava in pravne države za arhive,str.2. 3 Žontar:Arhivsko šolanje v Sloveniji,str.115. 4 Pravtam,str.115–116. 5 Pavcnik:Teorija prava,str.27–28. njihovihpravicinpravnekoristi,zagotavljajavnostsvojegadela,varujeosebnein tajne podatke, posluje z dokumentarnim gradivom, zagotavlja opravljanjejavnihslužbvjavnihzavodihindrugihorganizacijskihoblikah.Upravnenalogeopravljajoministrstva,organivsestavi,upravneenote,javneagencijeinnosilcijavnihpooblastil.6Posvetimosepomenujavneslužbeinjavnegapooblastila. 2.1.Javnaslužbainjavnopooblastilo Javna služba je pravni režim,skaterimsezagotavljajozadružboži­vljenjskopomembnedobrineoziromapomembnezasocialni,kulturniingo­spodarskirazvojdružbe.Posameznedejavnostivrežimujavneslužbemoravvecjialimanjšimerizagotavljatidržava(lokalnaskupnost),vecinomazaradiodsotnostitržnihmehanizmovinzazagotavljanjesplošnedostopnosti,scimersledinacelomenakostiinpravicnosti.7Zajavnoslužbojeznacilno,daseizvajavjavneminteresu,kiprevladanadindividualniminteresom,injiniprednostninamenustvarjanjedobicka. Javnaslužba jeeden izmedtemeljnihelementov, ki opredeljujejo javnizavod.JavnizavodisovRepublikiSlovenijiposebnastatusno-pravnaoblika,na­menjenaopravljanjudejavnostivzgojeinizobraževanja,znanosti,kulture,špor-ta,zdravstva,socialnega,varstvainvalidskegavarstva,socialnihdejavnostiterdrugihpodobnih,t.i.družbenihdejavnosti.Podlagozaoblikovanjejavnihza­vodovjedalZakonozavodih(vnadaljevanju:ZZ)leta1991,kijedotedanjeor­ganizacijezdruženegadela,kisoopravljaledejavnostiposebnegadružbenegapomenanapodrocjudružbenihdejavnosti,preoblikovalvprvostatusnooblikoosebjavnegapravavnoviureditvi,tj.vjavnizavod. Arhivistimoramorazlagojavneslužbegledatinadvehravneh,prvajela­stnodelovanjeterumestitevarhivovinjavnearhivskeslužbevkontekstdelo-vanjadržaveinupraveterdrugadelovanjetistih(pravnih)oseb,kijimarhiv, na posebnem podrocju, doloca pravila in obveznosti ter nacin izvajanja dela njihovejavneslužbe(ustvarjalciarhivskegagradiva).8Takodržavniarhiv,kide­lujekotorganvsestaviministrstva,pristojnegazakulturo,torejsestavnideldržavneuprave,kotregionalniarhivi,kidelujejokotjavnizavodi(ustanovljenissklepomVladeRS)izvajajojavnoslužbo,9 zakaterojihjepooblastiladržavaz zakonominjotudifinancira.10 Kogovorimoojavnem pooblastilu,vednoizhajamoizUstaveRepublikeSlovenije(vnadaljevanju:URS),kidoloci,dalahkopravnealifizicneosebedobi­jojavnopooblastilozaopravljanjedolocenihnalogdržavneuprave.Topomeni,dadržavadelsvojihnalogprenesenaoseboizvenkrogadržavneuprave.Poo­blastilosepodelizzakonomoziromadrugimaktomnatemeljuzakona.Uprav­nenaloge,skladnozZDU,zajamejomeddrugimtudipripravopredlogovprav­nihaktov(oblikovanjepolitik),izvršilnenaloge–izvrševanjezakonovindrugih 6 Dolociloopodelitvijavnegapooblastilazaopravljanjedolocenihnalogdržavneupravezza­konomjezapisanov121.clenuUstaveRepublikeSlovenije. 7 OrazvojuinopredelitvahjavneslužbeboljpodrobnoglejPirnat:Osebejavnegaprava,1995;Pirnat: Pravne osebe javnega prava: sistem ali kaos, 1999; Pirnat, [et al.]: Statusnopravniproblemipravnihosebnapodrocjujavnegaprava,1999;Bohinc:Osebejavnegaprava,2005;Brezovnik:Izvajanjejavnihslužbinjavno-zasebnopartnerstvo,2008;Trpin:Javneslužbeinjavnizavodi,2004;Trpin:NastanekinrazvojjavnihslužbvSloveniji,2011;Ticar,Rakar:Pravojavnegasektorja,2011;Brezovnik,Trpin,Plicanic:Publicadministrationsystem,2019. 8 OmerilihzadolocanjezavezancevpoarhivskizakonodajiglejCibej:Kdosoustvarjalciarhi­vskegagradiva?,2019. 9 Javnaarhivskaslužbajedolocenav53.clenuZakonaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradivaterarhivih–ZVDAGA. 10 OnacinihfinanciranjavarhivihglejCibej:Tržnadejavnostvarhivih,primerPokrajinskegaarhivaKoper,2016. pravnihaktov,kiseizvršujejotudizizdajanjempredpisovinposamicnihaktov,zagotavljanjemjavnihslužb.Nosilcijavnihpooblastil(15.clenZDU)imajopriizvajanjule-tehpraviceindolžnostiuprave,dolocenihzzakonom.ZDUstemnosilcajavnegapooblastilavobsegusamegapooblastilaizenacizupravo,karpomeni,daimajonjegoveodlocbeenakoveljavoinmockotodlocbeorganovjavneoblasti. 2.1.1. Primera podelitve javnega pooblastila Javnopooblastilo za izvajanje javno veljavnih vzgojnih in izobraže­valnih programov jepodanov8.clenuZakonaoorganizacijiinfinanciranjuvzgojeinizobraževanja(vnadaljevanju:ZOFVI),kidoloci,daso»vzgojno-izo­braževalnizavodi(pozakonu)zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo progra-me za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne vzgojne programe domov za ucence in dijaških domov in javno veljavne programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma programe vzgoje in izobra­ževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami«. Javnopooblastiloza izvajanje javne arhivske službe jepodanov54.cle­nuZakonaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradivaterarhivih(vna­daljevanju:ZVDAGA),pravtakopooblastilooodlocanjuopravicah,obveznostihinpravnihkoristihzavezancevinupravicencev(izdajanjeposamicnihaktov),okaterihjevecnavedenegavnadaljevanju. 3. Arhivsko pravo kot del upravnega prava Arhivsko pravo je del upravnega prava.Pravila,kiurejajoizvršilnovejooblasti,šeposebejtistapravila,kisenanašajonaizvrševanjeoblastivposamic­nihinkonkretnihprimerih,sestavljajoupravnopravo,zlastitakrat,koseodlocaopravicah,obveznostihinpravnihkoristihdržavljanovindrugihsubjektov.Pridefiniranjuupravnegapravavširšemsmislusenajveckratnavaja,dajeupravnopravocelotapravnihnorm,kiurejajoorganizacijoindelovanjejavneupravestem,dapojemjavneupravezajameorganeizvršilnevejeoblasti,organesamo­upravnihlokalnihskupnosti,nosilcejavnihpooblastilinizvajalcejavnihslužb.Stemsezaobjamecelotnadejavnost,kizagotavljaopravljanjezadevvneposre­dnemjavneminteresuoburesnicevanjupravnegareda.Torej,arhivevdelusvo­jegaposlovanja,kivselejdelujejovjavneminteresu,11 injavnoarhivskoslužboponavedenihmerilihzajamejavnaupravanafunkcionalniravni.12 Arhivsko pravo,gledenato,dadolocavrsto,pristojnostiinorganizacijodelovanjaarhi-vov(formalnopravo)terobveznostiinpravicejavnopravnihosebpoZVDAGA 11 Javniinteresnapodrocjukulturejeintereszaustvarjanje,posredovanjeinvarovanjekultur­nihdobrinnadržavniinlokalnihravneh,kiseuresnicujezzagotavljanjempogojevzanje.1.alineja2.clenaZakonaouresnicevanjujavnegainteresazakulturoZUJIK.Javniintereszakulturo(8.ClenZUJIK)temeljinazagotavljanjujavnihkulturnihdobrin,skaterimiseuresni-cujekulturnirazvojSlovenijeinslovenskeganaroda,zakateregaskrbijoRepublikaSlovenija(država)inlokalneskupnosti.Kadarjevjavneminteresutrebazagotavljatijavnekulturnedobrinetrajnoinnemoteno(26.clenZUJIK),jihzagotavljadržavaoziromalokalnaskupnostneposrednoalitako,daustanovijavnizavodnapodrocjukulture.Kadargrezadejavnost,kijojetrebazaradinjeneposebnenaravedolocitizajavnoslužbo,touredipodrocnizakon. 12 OumestitviarhivovvsistemdržavneupravejerazpravljalinpisalVladimirŽumervprispev-kuPredlogorganiziranostiarhivskeslužbevsistemudržavneupraveRepublikeSlovenijevznanstvenipublikacijiArhiviizleta1990invnjejsejesklicevalnapodobnadela.Vkontekstutegaprispevkaniumestitevarhivovkotinstitucijvdrugacensistem,temveckontekstopra­vljanjanalog,kijihzajameupravnopravo. inposameznikovternacinnjihovegaizvrševanja(materialnopravo),13insicer vdejavnosti,kijevjavneminteresu,sodi v upravno pravo.Sevedaimajoarhivitudidrugoplatdelovanja,enakovrednoprejomenjenemu,insicervarstvoarhi­vskegagradiva,kijekulturnispomenik,razglašeninšcitenzustavoinzakonom,kisodimedtemeljnekamnenašegadružbenega,nacionalnega,osebnegabistva.Kottretjopalahkopoudarimraziskovalno-znanstvenoplat,kijoarhivistiopra­vljajoinsodimedtemeljepridobivanjakompetenc.Atokratsenespušcamvraziskovanjeinutemeljevanjestatusaarhivov,gledenajavnoslužbo,pozornostjeusmerjenaboljvpravniinupravniokvirteriztegaizhajajocnašenalogeinkompetenceterrazumevanjepredpisov.Zatobovnadaljevanjuvecpozornostinamenjenedolocbamarhivskezakonodajeinrazumevanjudolocbvluciume-šcenostipravnihaktovvpravniredRepublikeSlovenije. 4. Pravna varnost in pravno varstvo Nacelopravnedržavevsebuještevilnezahteve,medkaterimistapravnavarnostinpravnovarstvozagotovoizjemnegapomena.Arhivskopravopritemneizstopa,sajjearhivskizakontanacelauvrstilvmerilavrednotenjaarhivske­gagradivainjimvrazumevanjunašezakonodajepoudaripomen. Zakonodajalecvednospravnimipravilivnaprejdolocaravnanjaoseb,kijihzadeva.Takoomogocivsemosebamseznanitevspravicami,obveznostmiinpravnimiposledicamivprimerukršenjazapovedanihpravil.Stemzagotavlja,dasetisti,kijihzadevapredpis,zanesejonasvojpravnipoložajinmožnostuve­ljavljanjapravnihsredstev,karpomenizaupanjevpravo. Pravna varnost jevresnicipravnapredvidljivost,dabodopravilnaozi­romadopustnaravnanjatakatudivprihodnosti,inzanesljivost,dataravnanjanebodopodvrženaarbitrarnemuodlocanju.Tojepogoj,skaterimseustvarjazaupanjevucinkovitostprava.Temeljnoizhodišcezapravnovarnostjepodanov155.clenuURSsprepovedjopovratneveljavepravnihaktov,karpomeni,dapravniaktinemorejoveljatizanazaj,razenvprimerih,kosamzakondolociucinkezanazajpriposameznihdolocbah.Pritemjetrebabitizelopozorennato,datakodolocbozahtevalejavnakoristinnikdarvškodožepridobljenihpravic. 4.1.Retroaktivnoucinkovanjedolocbvarhivskihpravnihaktih Ravnovprimeruarhivskezakonodajelahkoizlušcimoucinkovanjedo­locbezanazajinnjenoupravicenje.ZVDAGAizleta2006jevtretjemodstavku65.clenadolocil,daje»arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupšcine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopoliticne organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialisticna zveza delovnega ljud­stva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialisticne mladine Slovenije, Zveza zdru­ženj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišca, tožilstva, zapori) in obvešcevalno varnostne službe, dostopno brez omejitev, razen arhivskega gra-diva, ki vsebuje obcutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem clove­kovih pravic in temeljnih svobošcin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke 13 Upravnazadevajeodlocanjeopravici,obveznostialipravnikoristifizicnealipravneosebeoziromadrugestrankenapodrocjuupravnegaprava.Štejese,dagrezaupravnozadevo,cejespredpisomdoloceno,daorganvnekizadevivodiupravnipostopek,odlocavupravnempo­stopkualiizdaupravnoodlocbooziroma,cetozaradivarstvajavnegainteresaizhajaiznaravezadeve.2.clenZakonaosplošnemupravnempostopku–ZUP. javnih funkcij«.StodikcijojeZVDAGAvnavedenemgradivuopredelilizjemo,pokaterinidostopnotistoarhivskogradivo,kivsebujeobcutljiveosebnepodatke,pridobljeneskršenjemclovekovihpravicintemeljnihsvobošcinternanašajocesenaosebe,kinisobilejavnifunkcionarji.Drugoarhivskogradivoiztedolocbe,kinesodivokvirteizjeme,jetorejdostopnopodsplošnimizakonskimipogoji.Obcutljiviosebnipodatkijavnihfunkcionarjevsobiliprostodostopni.Dikcijatretjegaodstavka65.clenaZVDAGAizleta2014padoloci,daje»javno arhi­vsko gradivo v javnih arhivih, nastalo pred konstituiranjem Skupšcine Republike Slovenije 17. maja 1990, dostopno brez omejitev, razen z omejitvami iz drugega odstavka« (javno arhivsko gradivo, ki vsebuje taksativno navedene zašcitene osebnepodatke).StodolocbonovelaZVDAGArazširiucinekzavarovanjaob-cutljivihosebnihpodatkovnavseosebe(tudijavnefunkcionarje)zdobo75letoziroma10letposmrti.Tojeprimer,koje,sicerneeksplicitno,zakonzucin­komposegelretroaktivno,vendarvskladusprvimodstavkom14.clenaURS,insicerzaradivarstvaclovekovihpravicoziromatemeljnihsvobošcin,kijevtemprimeruprevladalnadpridobljenopravicodovpogledavpodatke,inskladnoz22.clenomURSozagotovljenemenakemvarstvupravicvsakomur.Teganegreštetizapravoretroaktivnost,kersenenanašanažezakljucenapravnadejstvainneposegavžepridobljenepraviceterobjave,nitizaraditeganipredvidenesankcije.Omenjeniprimerinrazlagastanavedenazaprikazdolocanjapravnihrazmerijinnevsmisluocenjevanjaustreznostioziromaustavnostivsebine. Pravno varstvo palahkoopredelimokotmožnostvarstvapravicinprav­nihinteresov,kijihpravnireddajenarazpolagonosilcupravicvprimerunji­hovekršitvealiogroženosti.Osrednjaprvinapravicejepravnozavarovanamo­žnostsubjekta,danadolocennacinravna.Zapojempravicejepoglavitno,dajezagotovljenonjenopravnovarstvo(ubiiusibiremedium–kjerjepravoje pravnovarstvo). Zagotavljanje obojegase uresnicujezobveznostjojavneobjavepravnihaktovvdržavnemuradnemlistuoziromavuradnemglasiluzapredpiselokalnihskupnosti,karomogocapravnimnaslovnikom,dasespredpisomseznanijo,šepredenstopivveljavo,terdalahkotemuprilagodijosvojevedenjeinravnanje.14 Rokodobjavedouveljavitvepredpisa(vacatio legis – razbremenitevza­konaoziromacasprednastopomveljavnosti)jeresvprvivrstinamenjentemu,dabisetisti,kisejihtice,lahkozvsebinopredpisavnaprejseznanili.Smiselinpomenustavnedolocbe,dazacnepredpisveljatipetnajstidanpoobjavi,jevtem,dauvajasplošnopraksoštirinajstdnevnega»vakacijskega«roka,kijizako­nodajalecsledivselej,kadarnimaposebnihrazlogovzapodaljšanjealiskrajša­njetegaroka,inkiveljatudi,kadarpredpisozacetkusvojeveljavnostinedolocanicesar. Nosilcipravnegavarstvavdržavisodržavniorgani,sistempravnegavar­stvapajeurejenkotjavnafunkcija.Predmetpravnegavarstvajepravicaaliza­sebniinteresnjegoveganosilca,nepanjegovdejanski,politicnialikakšendruginteres. 5. Sprejemanje in hierarhija pravnih aktov Pravneaktelahkosprejemajooziromaizdajajoletisti,kisozatopristojni,karomogocausklajenodelovanje.NavrhuslovenskegapravnegaredajeURS,kijojesprejelaSkupšcinaRepublikeSlovenije.Minimalnapravnavsebina,kibizadostovalavlogiustave,jedolocitevzakonodajnihorganovinpristojnosti.Našaustavajeobsežnejšaterpolegzakonodajnegatelesaopredeljujecloveko­vepraviceintemeljnesvobošcine,gospodarskainsocialnarazmerja,državno 14 Dolocbe154.clenaURS. ureditev,samoupravo,javnefinance,ustavnostinzakonitost,ustavnosodišceinpostopekzasprememboustave.V8.clenudoloci,damorajobitizakoniindrugipredpisivskladussplošnoveljavniminacelimednarodnegapravainzmednarodnimi pogodbami,kiobvezujejoSlovenijo. Ratificirane in objavljenemednarodnepogodbeseuporabljajoneposredno.Veljavnostinskladnostprav-nihaktovpodrobnejerazdelavVIIpoglavju(od153.do159.clena),kjeropre­deliustavnostinzakonitostpravnihaktovternjihovomedsebojnorazmerjeinusklajenost.Takov153.clenudoloci,damorajobitizakoni,podzakonskiindru­gisplošniaktivskladuzustavo.Zazakonedolocatudiusklajenostssplošnove­ljavniminacelimednarodnegapravainzveljavnimimednarodnimipogodbami,kijihjeratificiraldržavnizbor,podzakonskiindrugisplošniaktipatudizdru­gimiratificiranimimednarodnimipogodbami,zapodzakonskeakteusklajenostznadrejenimizakoni,zaposamicneakteindejanjadržavnihorganov,organovlokalnihskupnostiinnosilcevjavnihpooblastilpašeutemeljenostnazakonualinazakonitempredpisu. V87.clenuURSopredeli,dapraviceinobveznostidržavljanovterdrugihoseblahkodržavnizbordolocasamozzakonom,kijihsprejemavvecfaznempostopku(89.clenURS). 5.1.Razvršcanjepravnihaktov Pravneaktelahkorazvrstimonasplošne(predpisi,kinedolocijovnaprejštevilanaslovnikov–zakon)innaposamicnealiindividualne(predpisi,vkaterihjesubjekttocnodolocen–sodba)oziromanaabstraktne(predpisi,kimerijonavnaprejnamišljeneprimere)inkonkretne(predpisi,kisenanašajonažeobsto­jecedejanskeokolišcine,vkaterihnajsepravnisubjektinadolocennacinvedejoinravnajo).Razvrstitevjelahkotudiposaminaravipravnihaktov,insicerjav­nopravniakti(enostranskioblastniakti,kiucinkujejoprotivsemnaslovnikominzasledujejojavniinteres),zasebnopravniakti(dvo-alivecstranskisoglasniakt,kiucinkujeprotipodpisnikomakta)inpravniaktimešanenarave(koncesijamedjavniminzasebnim,vkateremimajavni(država)privilegiranpoložaj). 5.2.Zakonodajnipostopek Nosilcipripravevsebinepredlogovpravnihaktovsoobicajnoministrstva,kiskrbijozapodrocje,kijepredmetpredpisa,takonovegakottudipredpisa,podvrženegaspremembi.Posameznaministrstvapripravijopredlogebesedilainjihusklajujejozdrugimiministrstvi,SlužboVladeRSzazakonodajoinzain­teresiranojavnostjo. SkladnozdolocbamiURS,ZakonomoDržavnemzboru(vnadaljevanju:ZDZ)inPoslovnikomDržavnegazbora(vnadaljevanju:PoDZ-1)pasprejetjeza­konalahkopredlagajo: • VladaRS, • poslanec, • najmanj5.000volivcevin • Državnisvet. Predlogzakonavsebujenaslovzakona,uvod,besediloclenovinobrazlo­žitev. ZahtevanivecfaznipostopekvURSjeudejanjenvtrehobravnavah,15in sicerprvajeposredovanjepredlogazakonaposlanceminsplošnarazpravana 15 ZakonodajnipostopekjeprocesnodolocenvPoDZ-1v2.oddelkuIVpoglavjaAktiinpostopki. zahtevovsajdesetihposlancev,drugajevprimeruustreznostipredlogaobrav­navainpripravaamandmajevvmaticnemdelovnemtelesuternatoobravnavadopolnjenegapredloganasejiDržavnegazboratertretjaobravnavauskladi­tevamandmajev,razpravainglasovanjeopredloguzakonakotceloti.Poslov­nikdovoljujetudiskrajšanipostopekvprimerumanjzahtevnihspremembindopolnitevaliuskladitev,prenehanjaveljavnostiposameznihdolocbalizakona,spremembvzvezispostopkomoziromaodlocboustavnegasodišcaternujnegapostopkaizrazlogovvarnostialiobrambedržave,odpraveposledicnaravnihnesrec,preprecitevtežkopopravljivihposlediczadelovanjedržave. 5.3.Hierarhijanacionalnihpravnihaktov Enoizmedtemeljnihnacelpravnegasistemajehierarhijaoziromasto­pnjevitostpravnihaktov.Vsisplošniaktidržavnihorganovmorajobitiusklajeniponacelustopnjevitostioziromaponaceluhierarhije.Nadrejenpravniaktpo­meni,damorajobitivsipredpisi,izdaninanjegovemtemelju,znjimvskladuinnevnasprotju.Topomeni,danižjipravniaktmorabitivsebinskoinoblikovnousklajenzvišjimpravnimaktominUstavoRS,kijenajvišjipravniaktdržave.Hierarhijanepomenilepreprosteprednostnerazvrstitve,temvecjepovezanazvprašanjemzakoniteoblastiindoloca,dalahkozakonodajniaktustvarilezatopristojenorgan.Tolahkostorisamovpredpisanempravnemokviruinvskladussvojimizakonodajnimipristojnostmi. Zalažjerazumevanjepravnihaktovsovspodnjitabeliprikazanidržavnisplošnipravniakti,kisodelslovenskegapravnegareda.Urejenisopohierarhiji. Izbesedilapravnegapredpisamorajobitijasnorazvidninaslovnikipravi­lainpredpisanoravnanje.Vsebinazakonovinpodzakonskihaktovnisokonkre­tnaposamicnapravnapravila,temvecabstraktnasplošnapravnapravila. Tabela 1: Vrste splošnih predpisov, kdo jih sprejema in kaj opredeljujejo oziroma urejajo. PRAVNI AKT PRISTOJNOST NAMEN ustava SkupšcinaRepublikeSlovenije(RS) jenajvišjitemeljnisplošnipravniakt,kiopredeljujevsebino,kijetemeljnegapomenazadržavoindružbo.Minimalnapravnavsebinaustavejedolocitevzakonodajnegaorgana. zakon (tudi ustavni) DržavnizborRS jeosrednjisplošnipravniakt,kiurejavsetistezadeve,kisopoglavitne,temeljne,osrednjezadolocenpravnisistem. podzakonskipredpisi(predpisiupravnihinizvršilnihorganov,kipodrobnejeizvršujejooziromarazdelajozakonskedolocbe). uredba VladaRS jeakt,skaterimsepodrobnejeurejainrazclenjujezzakonomdolocenarazmerja. odlok VladaRS jeakt,skaterimseurejajoposameznavprašanjaalipredpisujejoukrepi,kiimajosplošenpomen. pravilnik Minister jeakt,kipodrobnejerazcleniposameznedolocbenadrejenihpravnihaktovinurejaorganizacijoposlovanjaalinacindelovanjadolocenegaorgana. odredba Minister jeakt,kijenamenjenizvrševanjuposameznihukrepov,kiimajosplošenpomen. navodilo Minister jeakt,kipredpisujenacinravnanjaupravnihorganov,kiizvršujejoposameznadolocilazakonaalipodzakonskegapredpisa. splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil Nosilecjavnegapooblastila jeakt,kiurejanacinizvrševanjajavnegapooblastila. 5.4.Hierarhijaevropskihpravnihaktov PravoEvropskeunije(EU)16jepravtakostopnjevanokotslovenskipravnired,poimenovanjepredpisovpajedrugacno.PravnipredpisiEUneposrednoaliposrednovplivajonapredpisevdržavahclanicah.VEUsopravniaktirazdelje­ninaprimarnoinsekundarnozakonodajo.NajvišjipravniaktiEUsopogodbe,splošnanacelainListinaEUotemeljnihpravicah.17Njimpodrejenisopodpisaniinratificiranimednarodnisporazumi(kisozavezujocitakozaEUkotzaclani­ce),naslednjastopnjapajesekundarnazakonodaja.Tudipritehaktihveljajoargumentihierarhijeinskladnosti.PravniaktiEU(sekundarnazakonodaja)sonavedeniv288.clenu2.poglavja,1.oddelkaPDEU,insicer»za izvajanje pristoj­nosti Unije institucije sprejemajo uredbe, direktive, sklepe, priporocila in mnenja. Uredba se splošno uporablja. Zavezujoca je v celoti in se neposredno upora­blja v vseh državah clanicah. Direktiva je za vsako državo clanico, na katero je naslovljena, zavezujoca glede cilja, ki ga je treba doseci, vendar prepušca nacionalnim organom izbiro oblike in metod. Sklep je v celoti zavezujoc. Ce doloca tiste, na katere je naslovljen, je zave­zujoc samo zanje. Priporocila in mnenja niso zavezujoca.« Neposrednauporabapomeni,dajezdnemveljavnostiobvezujocazavseosebeznotrajunijeinninujnoposebejprenašatidolocilvnacionalnepravneakte.DolocilaUredbetudirazveljavijodolocilavnacionalnihpravnihaktih,kisovneskladjuznjo.Vnašempravnemreduzavarstvoosebnihpodatkov,cepustimoobstraniUredbo,kiurejadostopjavnostidodokumentovevropskihinstitucij,ševednoveljaZVOP-1inneposrednotudiUredbaizleta2016,gledenato,danekajkratobravnavaniZVOP-2šeniuradnosprejet.Direktivajezana­slovnikazavezujoca,vendardovoljuje,daclanica(naslovnik)vsvojempravnemredudolocioblikoinnacindoseganjazavezujocihciljev.Cenepridedoizvedbeharmonizacije,paveljaneposredno.Priporocilainmnenjanepodeljujejopravicalidolocajoobveznostinaslovnika,temvecboljpoudarjajosmernice. VzakonodajnempostopkuEUparlamentinSvetsprejematauredbe,di­rektiveinsklepe,kisozakonodajniakti,znotrajtehpalahkopodelijopoobla-stilaKomisijizapripravonezakonodajnihdelegiranihaktov,kinespreminjajobistvenihdolocilnadrejenegaakta.Delegiraniaktiimajopojasnjevalnofunkci-jo.Cejetrebazagotovitioziromadolocitienotnepogojezaizvajanjeobveznosti,seKomisijilahkopodeliizvedbenopooblastilozasprejemanjeizvedbenihaktov(priporocilainmnenja). 5.5.Hierarhijaarhivskihpravnihinupravnihaktov ArhivskipravnipredpisisitorejskladnoznavedenimsledijoodsplošnihpravnihaktovZVDAGA,Zakonoarhivskemgradivu,kivsebujeosebnepodatkeozdravljenjupacienta(vnadaljevanju:ZAGOPP),zakonompodrejenaUredbaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradiva(vnadaljevanju:UVDAG),zako­ 16 OosnovahpravaEvropskeunijeglejvecvBorchard,Klaus-Dieter:OsnovepravaEvropskeunije,2017. 17 PogodbaoEvropskiuniji(PEU)–precišcenobesedilo2016(zverigoosnovneinpristopnihpogodbzaseboj),PogodbaodelovanjuEvropskeunije(PDEU)–precišcenobesedilo2016, PogodbaoustanovitviEvropskeskupnostizaatomskoenergijo–precišcenobesedilo2016, ListinaEvropskeunijeotemeljnihpravicah2016. nominuredbipodrejenipravilniki,kijihjeizdalpristojniminister,18dokonkre­tnihposamicnihupravnihaktov. Splošnipogojizaizvajanjecertifikacijezaopremoinstoritevponudnikovopremeinstoritevnapodrocjuizvajanjajavnearhivskeslužbe(drugiodstavek91.clenZVDAGA)sosplošniaktzaizvrševanjejavnihpooblastil,kateregaizdajajevpristojnostidržavnegaarhiva. Konkretniposamicniupravni(izvršilni)aktivarhivih(natemeljuZVDA­GAinZAGOPP)so: • odlocbadržavnegaarhivaorazglasitvidokumentarnegagradivazasebnihpravnihinfizicnihosebzaarhivskega(cetrtiodstavek34.clenaZVDAGAintretjiodstavek44.clenaZVDAGA), • odlocbapristojnegaarhivaopodaljšanjurokazaizrocitevarhivskegagra-diva(tretjiodstavek40.clenaZVDAGA), • dovoljenje pristojnega arhiva za objavo reprodukcijarhivskega gradiva (tretjiodstavek63.clenaZVDAGA), • odlocbaarhivskekomisijenaugovorodostopudoobcutljivihosebnihpo-datkov(petiodstavek65.clenaZVDAGA), • odlocba arhivske komisije o izjemnem dostopu do javnega arhivskegagradiva,kivsebujeobcutljiveosebnepodatke(drugiodstavek66.clenaZVDAGA), • odlocbaarhivskekomisijeodostopudoarhivskegagradiva,kivsebujepo­datkeopacientu(cetrtiodstavek6.clenaZAGOPP), • odlocbapristojnegaarhivaozavrnitvidostopadoarhivskegagradivazapotrebeuporabevuradnihpostopkihoziromadrugouveljavljanjepravicoseb(cetrtiodstavek68.clenaZVDAGA), • odlocbadržavnegaarhivaopotrditvinotranjihpravil(81.clenZVDAGA), • odlocbadržavnegaarhivaovpisuponudnikaopremeinstoritevvregisterponudnikov(drugiodstavek83.clenaZVDAGA). Gledenato,daZVDAGAkotspecialnizakonnimapredpisanegapostopka(procesnegadela)izdajenavedenihposamicnihaktov,jetrebasubsidiarnoupo­rabitisplošnipravniakt,kitodoloca.Vupravnihzadevahvpristojnostiindivi­dualnovodenihorganovizdaodlocbopredstojnikorgana,kipalahkopooblastidrugoosebo,zaposlenovistemorganu(zopravljenimstrokovnimizpitomizupravnegapostopka),takozavodenjepostopkakotzaodlocanje(28.clenZa­konaosplošnemupravnempostopku(vnadaljevanju:ZUP)).Zaarhivejepo­membnodolociloiz32.clenaZUP,kipravi,da»v upravnih zadevah, o katerih odlocajo nosilci javnih pooblastil, se glede vprašanja, katera oseba je pooblašcena za odlocanje oziroma za opravljanje posameznih dejanj v postopku, smiselno upo­rabljajo dolocbe tega zakona, ce drug zakon ne doloca drugace. Za predstojnika šteje poslovodni organ, razen ce splošni akt nosilca javnega pooblastila ne doloca drugace«.Postopekodlocanjainizdajeodlocbemorabitiskladenzdolocbami ZUP. Polegnavedenihkonkretnihizvršilnihaktovizdajajoarhivipisno stro­kovno navodilo oodbiranjuarhivskegagradiva,kijepripravljenoinsenana­šanadolocenega/eustvarjalca/einjeindividualizirano,zakateregajepodana 18 Pravilnikodolocitvinadomestilastroškovuporabe,konserviranjainrestavriranjaarhivske­gagradivainhrambezasebnegaarhivskegagradivavarhivih,kiopravljajoarhivskojavnoslužbo,Pravilnikostrokovnihizpitihinpridobivanjustrokovnihnazivovnapodrocjuvarstvaarhivskegagradiva,Pravilnikzavalorizacijoosebzasebnegaprava,kisonatemeljuzakonapridobilestatusdelovanjavjavneminteresu,Pravilnikodelumedarhivskihdelovnihskupin,Pravilnikostrokovniusposobljenostizadelozdokumentarnimgradivom,vsivpristojnostiMinistrstvozakulturoter Pravilnik o dolocanju rokovhrambedokumentarnegagradiva v javniupravi,vpristojnostiMinistrstvazajavnoupravo.Seznampravilnikov,kisovveljavi,jenavedenvseznamupravnihvirov. pravnapodlagavzakonu(1.odstavek34.clenZVDAGA).Zapisnostrokovnonavodilonipodanaobveznostjavneobjave,pravtakonizaizdajo(poZVDAGA)opredeljenupravnipostopek.Pisnostrokovnonavodiloje(vsedanjioblikiinveljavnosti)trebaobravnavativlucimaterialnegadejanja,kispadamedspecia­liziranestrokovnenaloge,kipasotemeljzaugotavljanjeinizvedbomorebitnihsankcijvzveziskršenjemalineizvrševanjempredpisanihobveznosti. Pooblastila pristojnim arhivom segajo tudi na podrocje usposabljanja.ZVDAGAzapovedujeopravljenpreizkusstrokovneusposobljenostipripristoj-nemarhivuinveljavnostpreizkusa(osmiodstavek39.clenaZVDAGA).Potrdilo,kigaizdapristojniarhiv,imapravnoveljavonacelotnemobmocjudržave.Pogo­jiinnacinpridobitvepotrdilaoopravljenempreizkusustrokovneusposoblje­nostiterpotrdilodopolnjevanjuinobnavljanjustrokovnegaznanjasodolocenivPravilnikuostrokovniusposobljenostizadelozdokumentarnimgradivom. 5.5.1. Nedovoljeno preseganje pravne moci nadrejenega akta Ponacelupravnemocinižjipravniaktnesmepresegativsebineinpri­stojnosti,kimujihnalagavišjipravniakt.Pravnamocsenanašanalastnosti predpisov,karpomeni,dajepravniaktlahkopodrejendrugemupravnemuaktu(tj.predpisuzvecjopravnomocjo)oziromajesprejetnatemeljupravnegaaktazvecjopravnomocjo,lahkopajeenakopraven.Torej,UVDAGmorabitiusklaje­naznadrejenimiaktiintosoZVDAGA,ZAGOPPinURS. Primerpreseganjapristojnostipodrejenegaaktalahkozasledimovar­hivskihpravnihaktihizleta2006,insicerpridolocanjumerilzazavezancepozakonu.Namrec,ZVDAGAizleta2006jev2.clenukotzavezancezaizrocanjearhivskegagradivaarhivudolocila,daso»“javnopravne osebe“ državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb«.Zakonupodrejenauredbaizistegaletajevsvojemdrugemclenuneleprevzeladefinicijoizzakona,temvecjecetrtotocko»“javnopravne ose-be“ so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb«dopolnilaz»ter druge osebe, ki izpolnjujejo vecino od teh pogojev: • so osebe javnega prava; • njihov ustanovitelj je država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma ima država ali samoupravna lokalna skupnost v njih odlocujoc delež ali vpliv; • so ustanovljene z javnopravnim aktom; • so zavezanci po predpisih za dostop do informacij javnega znacaja«; indodatnovpetitockiopredelila,da»“javnopravni organi“ so državni or-gani, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil«. Negledenato,dabitaposeglahkoupravicilikotrazlagalnioziromaopi­sni, jemogocerazbrati namenrazširitve nabora zavezancev, kiv zapisu»ter druge osebe …«presegazakonskodolocbo. 5.6.Skladnostpravnihaktov Po pravni moci razlikujemo nadrejene, prirejene in podrejene pravneakte,kimedsebojmorajobitiusklajenitakoponavpicnikotpovzporednihi­erarhijitertemeljitinaustreznemsplošnempravnemaktu.Skladnostpravnihaktovnitorejizraženalevstopnjevanjupravnihaktov,temvectozahtevatudimedaktinaistiravni.Negledenato,kateridržavniorgansprejemapravniakt,morazadostitinaceluskladnosti. Vnašipravniureditviskladnostnaprimeruarhivskezakonodajepomeni, damoratabitiobaarhivskazakona(ZVDAGAinZAGOPP)usklajenazustavoindrugimisplošnimizakonitermedseboj,uredbamorabitiusklajenazustavo,arhivskima zakonoma indrugimi splošniminadrejenimi in prirejenimi prav­nimiakti(npr.ZUPinUredbooupravnemposlovanju(vnadaljevanju:UUP)),pravilniki z ustavo, arhivskima zakonoma, drugimi splošnimi nadrejenimi inprirejenimipravnimiaktiintakodonajnižjeravni. Slika 1 Prikaz hierarhije in povezanosti pravnih aktov na primeru arhivske zakonodaje. 6. Uporaba pravnih argumentov pri dolocanju veljavnosti pravnih aktov Veljavnostpravnihaktovjepodatek,kinamsporoca,katerepravneaktesmoobvezniupoštevati.Veljavnostseizražavkrajevni,osebniincasovnivelja­vi.Zagotovitevpozitivnopravneomejitvenasvarujepredsamovoljooblastnika.Vsetojenujnozadoseganjepravnevarnosti. Krajevnaveljavaprizakonihje ozemlje celotne države (kerje zakono-dajalecdržavnizbor),torejveljavnostZVDAGAinZAGOPPjecelotnodržavnoozemlje.Osebnaveljavanaslavljasubjekte(pravneinfizicne)teromejujeve-ljavnostnanaslovnikezakona.VprimeruZVDAGAsotojavnopravneosebe(dr­žavniorgani,samoupravnelokalneskupnostiterpravneosebejavnegapravainzasebnegapravaterfizicneosebe,kisonosilcijavnihpooblastilaliizvajalcijavnihslužb,dolocenizapotrebeZVDAGAv11.alineji2.clena),kimorajoznavodilidolocenoarhivskogradivoizrocitipristojnemuarhivu,drugepravneinfizicneosebe,katerihgradivojerazglašenozodlocbodržavnegaarhiva,poli­ticnestranke,osebezasebnegaprava,kidelujejovjavneminteresu,Rimskoka­toliškacerkev,verskeskupnosti,ponudnikistoritevzajema,hrambeindrugihstoritev,povezanihzdokumentarniminarhivskimgradivom,ponudnikistrojneinprogramskeopremeteruporabnikiarhivskegagradiva.ZAGOPPnaslavljaiz­vajalcezdravstvenedejavnosti(obveznostizrocitvezatisteizvajalce,kisodeljavnezdravstvenemreže)inNacionalniinštitutzajavnozdravje(vnadaljeva­nju:NIJZ)teruporabnikearhivskegagradiva. Uporabaargumentacijevpravusegatakonapodrocjeizvršilnihdejanj(zlastivdelusodnikov)kotnapodrocjeteorijeprava.19 Vlucipoudarkanara­ 19 PodrobnejeoargumentacijivpravuglejPavcnik:Argumentacijavpravu,2019inFeteris:Fun­damentalsofLegalArgumentation,1999. zumevanjuosnovpravainpravnihaktovzapotrebearhivistovpriizvajanjuzzakonom predpisanih nalog prispevek ne obravnava cele palete pomenov inrazlag argumentacije. Obravnava le nekatere interpretacijske argumente, kislužijoosnovnemurazumevanjuzgorajopisanihveljavnostipravnihaktovinnacinuuporabetehaktovvzvezispripravoaktovinnavodil,kijiharhivizdajazavezanceminupravicencempozakonu. Cepustimoobstraništevilnepravneargumentegledejasnostioziromauporabe jezika, slovnicnih pravil, terminologije ali zgodovinske, primerjalne,precedencneargumente,sepridolocenihsistemskihpravnihargumentihmo­ramozadržati.Navedenausklajevalnamerila(argumenti)upoštevajostopnje­vitostinskladnost,casnastankapravnegaakta,vsebinopravnegaakta,avto­ritetooziromapravnomoc.Boljkotsplošnipomenargumentacijevpravunastukajzanimajopredvsemsplošnederogacijske(razveljavitvene)klavzule. 6.1.Argumentcasovneveljavenaprimeruarhivskihpravnihaktov Pricasovniveljavijepolegžeomenjenegavakacijskegarokapomembencaszacetkaveljavepredpisazaradidolocanjaveljavnostioziromaprenehanjaveljavnostidrugihpredpisov,nakateresprejetipravniaktvpliva.Casovnave­ljavnostjeobveznasestavinainvednozadnjadolocbapredpisa. Argumentcasovnosti,kiseizražavzapisu Lex posterior derogat legi priori inpomenimlajšizakonrazveljavistarejšega,lahkoponazorimosprime­romsprejetjaZVDAGAleta2006,kijekotmlajšizakonrazveljavilstarejšiZakonoarhivskemgradivuinarhivih(vnadaljevanju:ZAGA)izleta1997.Zakonoda­jalecjevZVDAGAtonaredilizrecnozdolocbo,karjevslovenskempravnemreduobicajno,vendartudi,cenebiizrecnozapisal,biveljalnavedenisplošniargumentcasovnosti. ZVDAGAizleta2006jebilsprejet6.marca,objavljenvUradnemlistu14.marca,zaceljeveljatipetnajstidanpoobjavi(103.clenZVDAGA).Vsvojem98.clenujerazveljavil(derogacijskaklavzula)20 veljavoZAGAizleta1997,nepatudipodzakonskihpredpisov,kijimjepodaljšalveljavooziromadalveljav­nopravnopodlagodosprejetjanovih.NovelaZVDAGA(ZakonospremembahindopolnitvahZVDAGA)izleta2014jebilasprejeta28.januarja,objavljenavUradnemlistu7.julijainpravtakoupoštevasplošni(štirinajstdnevni)vakacij­skirok.Prinovelahvelja,dajezacetekveljavnostitudiizvršljivosttistegadelabesedila,kijepredmetnoveleinzdnemveljavnostipostanesestavnidelbe­sedilapredpisa(spremenjena,dodatnaalicrtanavsebina).Novelajedolocilarokzaprilagoditevpodzakonskihinposamicnihaktov,nipaizrecnozahtevalanovih,karpomeni,dajezakonodajalcuprepušcenaodlocitevonoveliranjuob­stojecihpodrejenihaktovoziromasprejetjunovihnatemeljunovihzakonskihdolocb.ZAGOPPizleta2016jepravtakoupoštevalsplošnivakacijskirok,do­lociljeuskladitevtakratveljavneuredbe(vpristojnostiVladeRS)inpravilnikaodolocanjurokovhrambe(vpristojnostiMinistrstvazajavnoupravo).Uredbaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradiva(UVDAG)izleta2006(izvr­šilnipredpis),nastalanatemeljuZVDAGAizleta2006,jeveljavnostrazglasilanaslednjidanpoobjavivUradnemlistu(138.clenUVDAG),razveljavilaprejveljavnepravneaktepristojnegaministra(135.clen)inveljavnostenegacle­naprirejenegapravnegaaktavpristojnostiMinistrstvazagospodarstvo(136.clen).21 Pravtakojedatumskodolocilaprilagoditevobstojecihposamicnihak­ 20 Vbesedilujeuporabljenterminderogacija,negledenato,aligrezapopolnorazveljavitev(abrogacijo)nekegaaktaalizadelnorazveljavitev(derogacijo)akta. 21 Razveljavitev33.clenaUredbeopogojihzaelektronskoposlovanjeinelektronskopodpisova­nje. tovinravnanjnaslovnikovpravnegaakta.Zelorazlocnojemogocerazbrati,daposameznipravniaktlahkorazveljavipodrejenepravneakteinprirejene(ena­kopravne)pravneakte,nimapapristojnostirazveljavljatipravnihaktovzvišjopravnomocjo.PospremembiZVDAGAinsprejetjuZAGOPP(natemeljuustavneodlocbešt.U-I-70/12zdne21.marca2014),22 vkaterihsezahtevauskladitev podrejenihaktov,sejezakonodajalecodlocilpripravitiinizdatinovepodzakon­skeakte.NovaUVDAGizleta2017jeprineslapolegpodaljšanegavakacijskegacasas14na29dni(zacetekveljavnostitridesetidanpoobjavi)23tudidolocboo zacetkuuporabe,insicers1.januarjem2018.NovaUVDAGjeprejšnjosicerresrazveljavila(107.clenUVDAG),azaradizamikazacetkauporabenoveUVDAGdolocilaveljavnostuporabedolocbprejšnjeuredbe,torejdo1.januarja2018.Stemjedolociladatumprenehanjauporabeuredbeizleta2006.Dolocilajetudi,dasevsizacetipostopkipredzacetkomuporabenoveUVDAGdokoncajopodolocbahprejšnjeUVDAG(iz2006).Grezapostopke,kisosezacelivobdo­bjuodprvegadneveljavnostinoveUVDAG(tojetridesetidanodobjave–3. september2017)doprvegadne,kosezacnenovaUVDAGuporabljati(toje1.januar2018).Opisanisistemidolocanjaveljavnostipravnihaktovveljajotudipridrugihpravnihaktih. 6.2Argumentspecialnostinaprimeruarhivskihpravnihaktov Argumentspecialnosti,kiseizražavzapisuLex specialis derogat legi generali inpomenispecialnizakonrazveljavisplošnega,lahkoponazorimossprejetjemZAGOPP.CepravjeZVDAGAvsvojiosnovispecialnizakon,24postanevrazmerjudoZAGOPPsplošnizakon.TorejZVDAGAvsvojiosnoviobravnavaožjideluresnicevanjajavnegainteresavkulturi,insicerlenapodrocjuarhi­vskegagradivainarhivov, zatonjegovedolocbepresežejodolocbesplošnegazakona na obravnavanem podrocju. S sprejetjem ZAGOPP se je obravnavanavsebinazožilalenaarhivskogradivoizvajalcevzdravstvenedejavnostiinNIJZinšetonenavsegradivo,temvecletisto,kivsebujepodatkeozdravljenjupa­cientov,torejpodrocje,zakateregaveljajodrugacnapravilakotzadrugezave­zance.ZavsedrugogradivonaslovljenihzavezancevpoZAGOPPješevednopristojenZVDAGA,sajZAGOPPneposrednonapotujev4.clenunasubsidiarnouporaboZVDAGAkotsplošnejšegazakona. Konkretnotopomeni,dajavnizdravstvenidomarhivskogradivo,kivse­bujepodatkeozdravljenjupacienta,nepredajanajkasneje30letodnastanka 22 Ustavnosodišcejezodlocbošt.U-I-70/12zdne21.marca2014odlocilo,dajeZVDAGA,ce med arhivsko gradivo uvršca tudi gradivo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so po temzakonuopredeljenikotjavnopravneosebe,inkivsebujeosebnepodatkeozdravljenjupa­cientov,vneskladjuzUstavo.Hkratijedolocilotudinacinizvršitvesvojeodlocitve.Zaradispoštovanjapravicpacientovjeodlocilo,dasedouveljavitvedrugacnezakonskeureditvezagradivoizvajalcevzdravstvenedejavnosti,kisopotemzakonuopredeljenikotjavnopravneosebe,kijepotemzakonuopredeljenokotjavnoarhivskogradivotervsebujeosebnepodatkeozdravljenjupacientov,neuporabljaureditevpoZVDAGAinpoizvršilnihpredpisih,izdanihnanjegoviosnovi. 23 UVDAGjebilasprejeta27.julija2017inobjavljena4.avgusta2017. 24 Specialnostzakonaseštejevprimeru,koenakodejanskostanjeurejatadvazakona–eden urejapolegdolocenegastanjatudidruga,torejsplošnoširšepodrocje–generalis(vprimerukultureZUJIK),drugipaledolocenostanjeoziromazadevovtemokviru–specialis(vnašemprimeruZVDAGA).Topomeni,dazaspecialnopodrocje,urejenovposebnemzakonu(ZVDA­GA),nimogoceuporabitidolocbizsplošnegazakona(ZUJIK),sajgrezaspecialnopodrocje,zakateregaveljajodrugacnapravilakotprisplošnem.Eksplicitnizapisprevladespecialne­gazakonainsubsidiarnosti(nadomestnosti)jerazvidentudiv3.clenuZakonaosplošnemupravnempostopku–ZUP,kiv2.odstavkunavede,dasenaupravnihpodrocjih,zakaterajezzakonompredpisanposebenupravnipostopek,postopapodolocbahposebnegazakona.Podolocbahtegazakonasepostopavvsehvprašanjih,kinisourejenasposebnimzakonom. pristojnemuarhivu,kottodolociZVDAGA,temvecnajkasneje150letodnastan­ka,kottodolociZAGOPP.Topanepomeni,dajetemurežimupodvrženotudisplošnoarhivskogradivozdravstvenegadoma,kinimaomenjenihpodatkovozdravljenjupacienta.ZatogradivoševednoveljajodolocbeZVDAGA. 6.3.Argumentpravnemocinaprimeruarhivskihpravnihaktov Argumentpravnemoci(avtoritete),kiseizražavzapisu Lex superior derogat legi inferiori inpomenivišjipravniaktrazveljavinižjega,lahkopona­zorimozderogacijskoklavzulovUVDAGiz2006(vpristojnostiVladeRS),kiv135.clenurazveljavipravilnikeizleta1999(vpristojnostiministrstva).PravnamocinnadrejenostoziromapodrejenostaktovstaopisanavpodpoglavjuSkla­dnost pravnih aktov. 6.4.Argumentskladnostinaprimeruarhivskihpravnihaktov Prinavedenihargumentihjeskupnatockaargumentskladnosti(kohe­rence),kiseizražavzapisuArgumentum a cohaerentia,kidolocauporaborazlage,kivpravnemsistemuodpravljanotranjanasprotja.Argumentobhie­rarhijipoudarjasoodvisnostiinpovezanosti(vsebinskihdelovvsamemprav-nemaktutervsebinskihinoblikovnihzdrugimipravnimiakti).Taargumenttemeljinadomnevi,dajepravnisistemnotranjeusklajenacelota,torejznotrajsistemanebismelobitiprotislovij.Ponazoritevtegajedolocbavdrugemod-stavku21.clenaZakonaovarstvuosebnihpodatkov(vnadaljevanju:ZVOP-1),kiizbrisanja,unicenja,blokiranjainanonimizacijeosebnihpodatkovizvzameosebnepodatke,kisonatemeljuzakona,kiurejaarhivskogradivoinarhive,opredeljenikotarhivskogradivo,terstemnapotujenauporabodolocilZVDAGA(opredeliznotrajzakonatudidrugacnoobravnavozaposameznevrsteosebnihpodatkov).Razumevanjedolocbzakonov,njihovopovezovanjeinspoštovanjedolocbsopomembnizapravilnoizvajanjenalogiznaslovajavnegapooblastila.Denimo,vZakonuoosnovnišoli(vnadaljevanju:ZOsn)jev94.clenudolocenauporabapredpisovgledevarstvaosebnihpodatkov,vkaterisezakonodajalecsklicujenapredpiseovarstvuosebnihpodatkov,cezatepodatkenizzakonomžedolocenodrugacnoravnanje.Skliczapredpis,kiurejavarstvoosebnihpo-datkov,pomeninapoteknadolocbeZVOP-1inistocasnonadolocbeZVDAGA,skladnosprejomenjenim21.clenomZVOP-1.Tojetrebaupoštevatipriizvaja­njuzzakonompredpisanihnalog. 6.5Argumentpopolnosti Argumentpopolnosti,kiseizražavzapisu Argumentum a completu­dine,karpomeniuporaborazlage,kiodpravljapravnepraznineoziromazmo­žnostdefiniranjapravnegapravilavsistemu,skaterimjemogocerazrešitika­terikolipravniproblem.Topomeni,dajeargumenttesnopovezanzvsebino,strukturoinvrstnimredompravnodolocenihargumentovnaposameznihpo­drocjih. 7. Uporaba pravnih aktov pri dolocanju obveznosti in odlocanju o pravicah Zapravilnouporaboaktov,skaterimivarhivihdolocamoobveznosti,pra­viceinpravnekoristi,jetrebadefiniratipristojnosti,kijihpodeljujeZVDAGA. Dejavnosti,kisodijovjavnoslužbo,soopredeljenev53.clenu,kimeddrugimarhivomnalagajoizvajanjevrednotenja(vskladuznavedenimimeriliizsed­megaodstavka40.clenaZVDAGA)dokumentarnegagradivaprijavnopravnihosebah(zavezancipozakonu,kijihopredeljujemokotustvarjalcearhivskegagradiva),kateregarezultatjepripravapisnegastrokovneganavodila,dodatnihinstrokovnotehnicnihnavodilzaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentar­negagradiva(podlagazaizdajojev34.clenuZVDAGA),dajanjapojasnilvzve­zizdolžnostmijavnopravnihoseb(razlogovanjezakonskihdolocil),izvajanjestrokovneganadzora(pravilnoupoštevanjerazlaginizvajanjeobveznosti),iz­vajanjeusposabljanjauslužbencevjavnopravnihosebindelavcevponudnikovstoritev,pridobivanjearhivskegagradiva,vodenjeevidencjavnegainzasebnegaarhivskegagradiva,dajanjearhivskegagradivavuporaboterizdajanjeprepi­sov,kopijinpotrdilnatemeljudokumentov.Naštetepristojnostisoledeljavneslužbe,kipasopomembneprirazumevanjuizvajanjanaloženihstrokovnihinupravnihnalog.JavnapooblastilanisonovostiznoveleZVDAGA,vboljalimanjenakioblikisopodeljenaževosnovnemZVDAGAizleta2006,tudiZAGAizleta1997vprvemclenuzapiše,daurejavarstvoarhivskegagradiva,pogojezaupo­raboarhivskegagradivaterpristojnostiinnalogearhivov.PravtakoZAGAv3. clenuvpovezaviz20.in21.clenomZAGAjavnopravnimosebamdolociupošte­vanjenavodilpristojnegaarhiva,25navededejavnostivrednotenja,dajanjapo­jasnil,izvajanjastrokovneganadzora,usposabljanja,dajanjaarhivskegagradivavuporaboinizdajoprepisovoziromakopijinpotrdilterpredvidisankcijevprimerukršitevobveznosti.ZAGAsepriuporabiarhivskegagradivaopravicahosebinizkazupravnegainteresasklicujenazakonosplošnemupravnempo­stopku,izcesarjerazvidno,dajezakonodajalecpredvideluporaboupravnegapostopkavarhivih(gledenadejstvo,dasedoarhivskegagradivadostopavpro­storihpristojniharhivov). 7.1.Ugotavljanjepristojnostivskladuzarhivskimpravom Izopisajavnearhivskeslužbeizhaja,daježeprvikorak,ugotavljanje,kdojezavezanecpozakonuinnjegovvpisvregisterustvarjalcev26(scimersomunaloženezakonskeobveznosti),osnovazaodlocanjeoobveznostih,pravicahinpravnihkoristih.Pritemjezakonodajalecvvelikimeripoenostavilugotavljanjepristojnostizdolocilom,dasevregisterneposrednovpišejovsineposredniinposredniuporabnikiproracuna(drugiodstavek3.clenaUVDAGnaosnovi5.in6.tocke3.clenaZakonaojavnihfinancah(vnadaljevanju:ZJF)). Vpiszadrugezavezance(procesnodejanje)seizvedessklepom(upora­baupravnegapostopka).Privsehodlocitvahinaktih,kijiharhiviizdajajo,jeobveznoupoštevanjenacelazakonitosti,kiganalagaURS.Vsebinskividikna-celazakonitosti(materialnazakonitost)upravneorganezavezuje,daodlocajooupravnihzadevahnatemeljuveljavnihpredpisov(drugiodstavek120.clenaURSvzvezisprvimodstavkom6.clenaZUP).Navedenidolocbipredpisujetaneleformalnooblikoizstavitveizvršilnegaakta,temvecpredpostavljatazakonitopripravotegaakta.Zatojepriugotavljanjupristojnostiarhivaoziromaugota­vljanjuupravicenostiizdajesklepanaslovnikutrebaupoštevativserelevantne 25 »Arhivsko gradivo organov državne oblasti in organov lokalnih samoupravnih skupnosti ter pravnih oseb, ki izvajajo javna pooblastila oziroma opravljajo javno službo (v nadaljnjem bese­dilu: javnopravne osebe) se odbere iz dokumentarnega gradiva po navodilih pristojnega arhi-va.«Dolocbaprvegaodstavka3.clenaZAGA. 26 Vdrugemodstavku54.clenaZVDAGAjepooblastiloarhivomzavodenjeregistraustvarjalcev,zakaterearhiviugotovijosvojopristojnostinodkaterihbodoprevzemaliarhivskogradivo.DolocitevnacinaizvajanjatehnalogjezakonodajalecpreneselnaVladoRS,kijetoopredelilavUVDAG. pravneinupravneakte,kiupravicenostizdajesklepautemeljijoinobrazložijo.Zakonodajalecnaložiizdajoizvršilnegaakta(sklepa)natemeljužeugotovlje­nihdejstev.27Ugotavljanjedejstevjevpristojnostipooblašceneosebe(pristojniarhivoziromapristojnaosebavarhivu).Pritemopozarjam,dastapoznavanjepredpisovnavsehstopnjahpopravnimociinnjihovorazmerjekljucni. IzhodišcezaugotavljanjepristojnostidajeZVDAGAssvojodefinicijojav­nopravneosebev2.clenu,naborzavezancevzavpisvregisterjavnopravnihosebdopolnispoliticnimistrankamiiz50a.clenainzasebnopravnimiosebami,kisopridobilestatusdelovanjavjavneminteresuiz50.bclena,aševednovobsegu»… od katerih bodo prevzemali arhivsko gradivo«.28 Takokotarhivistmoraobravnavatiinpoznatirežim javne službe inpo­deljevanja javnih pooblastil,morapoznatitudiinstitut podeljevanja kon­cesij,skaterimioblastniorgandovoliizvrševanjealiopravljanjejavneslužbeosebamzasebnegapravaalifizicnimosebam.Topravicooblastniorganpodelikotposebnoaliizkljucno,karpomeni,damocnovplivanamožnostdrugihsu­bjektovzaopravljanjetedejavnosti.Tukajjetrebaposebejopozoritina1.tocko11.clenaZakonaonekaterihkoncesijskihpogodbah(vnadaljevanjuZNKP),kidolocaizjemo,zakaterosezakonneuporabljaintajenegospodarskestori­tvesplošnegapomena.Vpovezavistotockojeobveznoupoštevati18.tocko2.clenaZNKP,kipojasni,daso»negospodarske storitve splošnega pomena tiste negospodarske storitve, ki se na podlagi zakona izvajajo kot storitve splošnega pomena in se ne ponujajo na trgu proti placilu, zato zanje veljajo posebne obve­znosti javne službe«. Mejni primeri Ugotavljanje pristojnosti pri tako imenovanih mejnih primerih mora vosnoviupoštevatidefinicijoiz2.clenaZVDAGAinnjenihpodzakonskihaktov,pricemersizarazlagoterminovjavnopooblastiloinjavnaslužba(kinisopred­metrazlagevZVDAGA)pomagamozustreznimipravnimiakti,bodisisplošni­mibodisispecialnimizadolocenopodrocje.Nekajsplošnihugotovitevjebiloopisanihnazacetkutegaprispevka,zapripravoizvršilnegaaktaovpisuvre­gisterustvarjalcevpajezavsakoosebotreba,natemeljumerilzaopredelitevinstrokovneugotovitveoobstojuarhivskegagradiva,kigaboarhivprevzel,obrazložitiupravicenostizdanegasklepa.Primerilihzaopredelitev»javnosti«obravnavanihosebjetrebaupoštevatidolocilarazlicnihzakonov,29 vdolocenih primerihtudisodnoprakso.Najpogostejšamerilapridefiniranju»javnosti«vpravniteorijisonacinustanovitve,predmetposlovanja/dejavnost,nacinfinan­ciranjainingerenca.Pridolocenihosebahso,zaradispecialnosti,teopredelitvezapisanevspecialnihzakonih.30ZVDAGAopredeljujetudievidentiranjeinraz­glašanjezasebnegaarhivskegagradiva(odlocbadržavnegaarhiva)tersodelo­vanjezlastnikile-tega. 27 Ustvarjalce,zakaterepristojniarhivnatemeljuzakonaugotovisvojopristojnosttersevregi­stervpišejoinizbrišejossklepom,dolocadrugiodstavek3.clenaUVDAG. 28 Drugiodstavek54.clenaZVDAGA. 29 Zakonosplošnemupravnempostopku,Zakonodostopudoinformacijjavnegaznacaja,Zakononevladnihorganizacijah,Zakonostvarnempremoženjudržaveinsamoupravnihlokalnihskupnosti,Zakonojavnihfinancah,Zakononekaterihkoncesijskihpogodbah,Zakonogo­spodarskihjavnihslužbah,Zakonozavodih,Zakonojavnihagencijah,Zakonojavnihskladih.Seznamniabsoluten,priraziskovanjujetrebasleditispremembam.Navedenizakoni,kisoveljavnivcasunastankategaprispevka,sonaštetivseznamupravnihvirov. 30 Zakonozdravniškislužbi,Zakonogospodarskihzbornicah,ZakonoRdecemkrižuSlovenije,ZakonoBankiSlovenije,ZakonoSlovenskiakademijiznanostiinumetnosti.Seznamnido­koncennitiabsoluten,navedenjekotsmerraziskovanjapriopravljanjustrokovnegadelapriizvajanjuzzakonomdolocenihnalogznotrajjavnearhivskeslužbe.Navedenizakoni,kisoveljavnivcasunastankategaprispevka,sonaštetivseznamupravnihvirov. Lastniki zasebnega arhivskega gradiva Priobravnavilastnikovzasebnegaarhivskegagradivajepomembnodej­stvo,danjihovvpisvregisterustvarjalcevizdrugegaodstavka54.clenaZVDA­GAnipredviden31insezateosebeuporabljajodolocbe44.do50.clenaZVDAGA.Levprimerupoliticnihstrankiz50.aclenaZVDAGAinosebzasebnegaprava,kisopridobilestatusdelovanjavjavneminteresuiz50.bclenaZVDAGA,veljavpisvregister,obveznostizrocanjaarhivskegagradivapaseurejaskladnozdoloc­bami50.a.,50.bclenain61.clenaZVDAGA. 7.2.Pisnostrokovnonavodilooodbiranjuarhivskegagradivaizdokumentarnegainnjegovapozicijavarhivskempravu Zavedam se, da arhivistika v svojem zgodovinskem razvoju temelji nastrokovnihizhodišcihvrednotenja,ohranjanjainuporabearhivskegagradiva.Tojivresnicidodatežoinresnostodlocanja.Strokovnjakoziromapoznava­lecstrokenapodrocjuarhivistikezvsakimpisnimstrokovnimnavodilompre­vzameodgovornost,nelezazakonitostodlocanja,temvectudiodgovornostdozgodovineinznanostistem,koodloci,kajohranitizaprihodnostraziskavindouporabnikov,znaboromgradiva,izkateregabodouveljavljalisvojepravice.Zatovširšemkontekstu(arhivskeinpravne)znanostipisnemustrokovnemunavodilu,negledenato,dajematerialnodejanje,nimožnoodrekatinaravepravnegaznacaja.Vprašanjepravnegastatusapisnegastrokovneganavodilanivsebinategaprispevka,jepapomembnovprašanjezarazumevanjepravnihpo­sledic,predvidenihzzakonom. 7.2.1. Priprava in izdaja pisnih strokovnih navodil Pripravainizdajapisnihstrokovnihnavodilzaposameznegaustvarjalcaterjata odpristojnegastrokovnegauslužbenca varhivutemeljito poznavanjepredpisov,nelearhivskihpravnihaktov,temvectudipodrocnih(podrocjedelo­vanjanaslovnikanavodil)pravnihaktov,poznavanjeorganizacijskestruktureinpristojnostiustvarjalca,njegovihnalog(predmetposlovanja),njegoveganacinaupravljanja(poznavanjeupravnegaprava)zapripravostrokovnokakovostnegainzakonskoskladneganavodila.Zelopomembendelpripravenavodiljepravil­nosklicevanjenapravnopodlago.Pravnapodlagazaizdajopisnegastrokovne­ganavodilasoZVDAGA,ZAGOPPinUVDAG.Vsidrugisplošniinpodrocnipravniaktislužijozaugotavljanjeinpripravokonkretnihobveznostiinpojasnilvna­vodilutersenavedejokotupoštevanipravniakti.Velikdosežekvstrokijedej­stvo,dazakonodajalecvsepogostejevkljucujearhivskestrokovnjakevpripravopravnihaktovinstemskrbizatakojšnjoharmonizacijoznotrajpravnegareda(vsajnapodrocjujavnearhivskeslužbe),karjeenaizmedosnovnihzahtevURS. 7.2.2. Dolocanje obveznosti s pisnim strokovnim navodilom Pisnostrokovnonavodilojeobveznopozakonu(breznjegasenesmeposegativdokumentarnogradivo,34.clenZVDAGA),zahteve(obveznostina­ 31 »Arhivi iz prejšnjega odstavka vodijo register javnopravnih oseb, politicnih strank in zasebno­pravnih oseb, ki so pridobile status delovanja v javnem interesu, iz tega zakona, za katere ugo­tovijo svojo pristojnost in od katerih bodo prevzemali arhivsko gradivo, na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije in v sodelovanju z Agencijo za javno pravne evidence in storitve ter ministrstvom, pristojnim za upravo. O spornih primerih odloci minister, pristojen za arhive.« slovnika),navedenevpisnemstrokovnemnavodilu,sozavezujocepozakonu(dolžnostiopredeljenev39.clenuZVDAGA)inmorajobitiizvršene,neupošte­vanjeinneizvajanjezahtev(obveznosti)stapodvrženasankcijam(92.–97.clenZVDAGA). Kdaj in kako nastopijo sankcije? Sankcijameddrugimnastopitudi,cepravnaoseba,samostojnipodjetnikposameznikalioseba,kisamostojnoopravljadejavnost,neskrbizadokumen­tarnogradivonapredpisannacin,nesodelujespristojnimarhivompriizdelavinavodilzaodbiranjejavnegaarhivskegagradivaizdokumentarnegagradiva,neizrocivsegajavnegaarhivskegagradivapristojnemuarhivuvzakonskodolo­cenemrokuoziromagaprenesevlastnohrambo,ceizrocenojavnoarhivskogradivoniurejenonapredpisannacin,cekadarkolipredizrocitvijojavnegaarhivskegagradivapristojnemuarhivuiztegagradivavnasprotjuzveljavnimipredpisiinstrokovniminavodilipristojnegaarhivaizlociposameznedokumen­te,kiimajolastnostiarhivskegagradiva,ceneoznacijavnegaarhivskegagradivanapredpisannacininvizrocitvenemzapisnikunenavederokovnedostopnosti,cenezagotoviodbiranjainizrocitvearhivskegagradivaarhivu(navedenesank­cijeseposrednodotikajoobveznostiiznavodila).SankcijepredvidevaZVDAGAvprimerukršitvenavedenihobveznosti.Ugotavljanjedolocenihkršitevimavsvojipristojnostiinšpektorzapodrocjearhivskedejavnosti.32Inšpektorlahkoukrepa(zodlocbo),ceugotovi,dajavnopravnaosebaniizrocilajavnegaarhi­vskegagradivavzakonskodolocenemroku,daobstajaneposrednanevarnostpoškodovanjaaliježenastalaškodanadokumentarnemaliarhivskemgradi­vu,dazaradinepravilnegaravnanjaoziromarabealizaradiopustitvedolžne-garavnanjazdokumentarnimaliarhivskimgradivomprijavnopravnihosebahobstajanevarnostnjegovegapoškodovanja,dajezasebnoarhivskogradivovnevarnosti,dabounicenoalipoškodovano.33 Cebinaslovnikpisnihstrokovnihnavodil(negledenaobveznostsode­lovanja pri pripravi) želel izpodbijati navodila, ne bi mogel uporabiti dolocilZVDAGAzapostopek(kertonizakonskamaterija),temvecbiseravnalposplo­šnemzakonu.Vtemprimerubidrugostopenjskiorganodlocanjaalipristojnosodišceopravilpreizkus,alijeizpodbijanonavodilomocštetikotupravniaktaline.34Medpomembnimielementipresojeje,aliimaizpodbijaniaktpravneposledice. Meddejavnostijavneslužbesoditudipridobivanjearhivskegagradiva,kijenelocljivopovezanozobveznostjoustvarjalcazaizrocanjearhivskegagradivapristojnemuarhivu.Izrocanjearhivskegagradivanilebirokratskatehnicnazah-teva,skateroarhiviizvajamoprisilonadustvarjalciarhivskegagradiva.Usme­ritevinzavezanostresnicitertemeljnimpravicamstabilitudiizhodišcepozivaKomisijeEUglededostopnostiarhivov.Akotjepravilnougotoviladr.Melikova, »zaman bodo odprti arhivi, ce v njih ne bo pomembnih dokumentov«.35Izpolnitevzakonskeobveznostiiz40.clenaZVDAGA(izrocitevjavnegaarhivskegagradiva 32 Inšpektorimapooblastilonadziratiizpolnjevanjeobveznostivarstvadokumentarnegainar-hivskegagradivajavnopravnihosebiz39.clenazakona(dolžnostijavnopravnihoseb)inza­sebniharhivov,zahtevatipojasnilainodpravopomanjkljivosti(77.clenZVDAGA)ternadziratiizvajanjedolocilZAGOPP(8.clenZAGOPP). 33 PolegnavedenihpristojnostiizZVDAGAinšpektor,pristojenzaarhive,delujevskladuzdoloc­bamiZakonaoinšpekcijskemnadzoru,kijesplošnizakoninseuporabljasubsidiarno. 34 Zakonoupravnemsporu –ZUS-1v2.clenudoloca,dajeupravniaktpodefinicijizakona »upravna odlocba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamicni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odlocil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta« ter,daje»dokoncniupravniakttistiakt,zoperkatereganimogocevložitirednihpravnihsredstevvpostopkuodlocanja«. 35 Melik:Osnove prava in pravne države za arhive,str.7. vizvirniku,urejeno,popisano,vzaokroženihinkompletnihcelotah,tehnicnoopremljeno–vseskladnospisnimistrokovniminavodili)in5.clenaZAGOPPjevezananadolocitevzakonskihrokov»najkasneje30let«oziroma»najkasneje150let«odnastankagradiva.ZakonodajalecpajepreneselnaVladoRSpoobla­stilo(88.clenZVDAGA),dapredpišeosnovezaodbiranjeinizrocanje.TojeVla­daRStudiizvedlazdolocbamivVI.poglavjuUVDAG(28.–30.clen),skaterimijepodrobnejeuredilainrazclenilazakonskedolocbe,insicervskladuznamenominzmerilizakona.Izrocanjearhivskegagradivaarhivujetorejosnovnipogojzazagotavljanjedostopnostiarhivskegagradiva(vokviruzakonskihdolocb)instemuresnicevanjepravicosebnatemeljudejstevizarhivskegagradiva. 8. Dostop do arhivskega gradiva Dostopdoarhivskegagradiva,njegovauporabainuresnicevanjepravicsozakonskamaterija,opredeljenav3.oddelkuV.poglavjaod63.do70.clenaZVDAGAinv6.clenuZAGOPP.Tukajbi,vluciobravnavanetematike,poudarilaledolocbocetrtegaodstavka68.clenaZVDAGA,kinalagaarhivu,daobugoto­vitvineizpolnjevanjapogojevzavpogled(pregled,izpis,prepisalikopiranje)varhivskogradivozapotrebeuradnihpostopkovprosilcuzavrnedostopdole­-tegazodlocbo.ZVDAGAnevsebujedolocboizvedbitakegapostopka,zatojezapravilnostinzakonitostizdajeodlocbetrebauporabitisplošnipravniakt,kiobravnavatepostopke.Odlocbajekonkretenupravni(izvršilni)posamicniakt,skaterimarhivodlocaopravicahinpravnihkoristihposameznikovaliorgani­zacijterjekottak(zakonitostaktainposamicnihdejanj),kotsemžeomenila,podvrženpresojidrugostopenjskegaorganainskladnos157.clenomURSpri­stojnegasodišcavupravnemsporu. Kdostopuinuporabiarhivskegagradivaspadatudipridobivanjerepro­dukcij(prepis,izpis,fotokopija,digitalizat)arhivskegagradiva(podatkovizar­hivskegagradiva)natemeljupisnezahteveuporabnika.Overjenakopija,kijoizdaarhiv,sepozakonu(68.clenZVDAGAin169.clenZUP)štejezaizvirnikoziromaveljavnojavnolistino.Overovitevprepisa,izpisaalikopije,kipotrdiis­tovetnostzizvirnolistino,podpišeoseba,kiimaopravljenoupravnooverovitevlastnorocnegapodpisa,kotpotrditevnjegovepristnosti(178.clenZUP).Pou­darjam,dagrezapotrditevistovetnosti,neparesnicnostizapisanegapodatkavdokumentu.Odgovornostzaresnicnostpodatkovneležinaarhivih,temvecnaustvarjalciharhivskegagradiva.Priizdelaviprepisaoziromaizpisajenujnoskrbnoprimerjanjezizvirnikom.Prepissemoraujematizizvirnikom,nelevvsebini,temvectudivpravopisu,locilihinokrajšavah(prviodstavek178.ecle­naZUP),priizpisupamorabitirazvidno,kateridelilistinesovsebovanivizpisuinkateriizpušceni(178.gclenZUP). Na tocki dostopnosti in uveljavljanja pravic, poleg nacionalnih pravnihaktov, vstopajo na arhivsko podrocje mednarodni pravni akti (ki obvezujejoSlovenijo),36kiseuporabljajoneposrednoinskaterimimorajobitislovenskipravniaktiusklajeni(8.in153.clenaURS),inpriporocila.37 36 UredbaEvropskegaparlamentainSveta(ES)št.1049/2001zdne30.maja2001odostopujavnostidodokumentovEvropskegaparlamenta,SvetainKomisije,Uredba(EU)2016/679EvropskegaparlamentainSvetazdne27.aprila2016ovarstvuposameznikovpriobdelaviosebnihpodatkovinoprostempretokutakihpodatkovterorazveljavitviDirektive95/46/ES(Splošnauredbaovarstvupodatkov). 37 CouncilofEuropeCommitteeofMinistersRecommendationNo.R(2000)1oftheCommitteeofMinisterstomemberstatesonaEuropeanpolicyonaccesstoarchives(AdoptedbytheCommitteeofMinisterson13July2000,atthe717thmeetingoftheMinisters’Deputies),CouncilofEuropeCommitteeofMinistersRecommendationRec(2002)2oftheCommitteeofMinisterstomemberstatesonaccesstoofficialdocuments(AdoptedbytheCommitteeof 9. Napotek … …krazumevanjupravnihinupravnihaktovjedelširokepaleteznanj,kijiharhivistkotekspertsvojestrokepotrebuje.Arhivi(arhivskogradivo)odzacetkanisonastajalikotkulturnadedišcina,temvecsobili(insototudidanes)izho-dišcepravne,upravneinoperativneucinkovitosti,zaradisvojenarave,vrednotinnamenapasopostalikulturnadedišcina,karjevrednostiarhivskegagradi-va,arhivistikeintudiopravljanjaarhivskestrokovneslužbedodalopomembnovlogo.Nacelouresnicevanjapravic(bodisioblastnikabodisiposameznika)pajeprepoznanoskozizgodovinorazvojaarhivistike.Želeta1632jevesejuDeArchivislibersingulariskoprskiškof(1653–1659),profesorpravainsnovalecteorijeovarovanjuarhivovBaldassarreBonifacio,vprvempoglavjuKajjearhivzapisal,dajearhiv,podefinicijiServiusaMauriusa,prostor,vkateremsehranijojavnelistineinvnaslednjihpoglavjihutemeljilobstojjavnihlistinkotdokazclo­vekovihdejanjinpravic.38Vsvojemzapisupoudarjapredvsempravnipomenarhivov,cetudijimpripišeizobraževalnonoto. VrnimoseugotovitviprofesorjaPusicazzacetkategaprispevka,dastaupravljanjeinstrokadvabregova.Arhivistinarhivistikastamostova,avendarjetrebanajtipravomerotudivusmeritvahzarazvojarhivista.Presplošnorazu­mevanjenaloglahkovodivpomanjkanjestrokovnihtemeljevinbirokratizacijo,apravtakopreozkospecialisticnousmerjanjevleensegmentznotrajstrokepalahkopovzrociustavitevrazvojaarhivistanaširokemznanstvenempodrocju.Zakajjetopomembno?Arhivistissvojimipooblastiliinodlocanjemvplivajonarazlicnapodrocjajavnegainzasebnegaživljenjaintavplivmoratemeljitinaznanjuinrazumevanjutehpooblastil.Zahteva,dazavezanciinupravicencipozakonusprejmejo,upoštevajoinizvajajonavodilainodlocitvearhivistov,jeizvedljivale,cejetisti,kizahteva,usposobljeninsuverenvsvojemznanju,torejkompetenten. VIRIINLITERATURA PRAVNI VIRI – RS – ARHIVISTIKA ZakonoarhivskemgradivuinarhivihZAGA,UradnilistRS,št.20/97inpopravek32/97;prenehalveljati2006.Zakonoarhivskemgradivu,kivsebujeosebnepodatkeozdravljenjupacienta– ZAGOPP,UradnilistRS,št.85/16.Zakonovarstvuarhivskegaindokumentarnegagradivaterarhivih–ZVDAGA, UradnilistRS,št.30/06in51/14).Uredbaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradiva –UVDAG,Uradnilist RS,št.86/06;prenehalaveljati2017.Uredbaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradiva –UVDAG,Uradnilist RS,št.42/17.Pravilnikodelumedarhivskihdelovnihskupin,UradnilistRS,št.66/16.Pravilnikodolocitvinadomestilastroškovuporabe,konserviranjainrestavrira­ Ministerson21February2002atthe784thmeetingoftheMinisters‘Deputies),PriporociloSvetazdne14.novembra2005oprednostnihdejavnostihzavecjesodelovanjenapodrocjuarhivovvEvropi. 38 UvodnebesedeknjigeKoprskapisnadedišcina,Odhrambejavnihdokumentovdoureditvezgodovinskegaarhiva,avtoricZdenkeBonininDeborahRogoznicainnavedenodeloBaldas­sareaBonifacia.VecoBaldassarejuBonifaciuindeluDeArchivesglejprispevekLesterjaBor­navrevijiTheAmericanArchivist,1941. njaarhivskegagradivainhrambezasebnegaarhivskegagradivavarhivih,kiopravljajoarhivskojavnoslužbo,UradnilistRS,št.75/17.Pravilnikostrokovniusposobljenostizadelozdokumentarnimgradivom,Ura-dnilistRS,št.66/16.Pravilnik o strokovnihizpitih inpridobivanju strokovnihnazivov na podrocju varstvaarhivskegagradiva,UradnilistRS,št.33/17.Pravilnikzavalorizacijoosebzasebnegaprava,kisonapodlagizakonapridobilestatusdelovanjavjavneminteresu,UradnilistRS,št.66/16. PRAVNI VIRI – RS – DRUGI Ustava RS – URS, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 –UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143,47/13–UZ148,47/13–UZ90,97,99in75/16–UZ70a. ZakonoBankiSlovenije,UradnilistRS,št.72/06–uradnoprecišcenobesedilo, 59/11in55/17. Zakonodostopudoinformacijjavnegaznacaja–ZDIJZ,UradnilistRS,št.51/06– uradnoprecišcenobesedilo,117/06–ZDavP-2,23/14,50/14,19/15–odl.US,102/15 in7/18. ZakonoDržavnemzboru–ZDZ,UradnilistRS,št.66/19. Zakonodržavniupravi –ZDU-1,UradnilistRS,št. 113/05–uradnoprecišce-no besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS­-F,21/12,47/13,12/14,90/14in51/16. Zakonogospodarskihjavnihslužbah,UradnilistRS,št.32/93,30/98–ZZLPPO, 127/06–ZJZP,38/10–ZUKNin57/11–ORZGJS40. Zakonogospodarskihzbornicah,UradnilistRS,št.60/06,110/09in77/11.Zakonoinšpekcijskemnadzoru,UradnilistRS,št. 43/07–uradnoprecišceno besediloin40/14.Zakonojavnihagencijah,UradnilistRS,št.52/02,51/04–EZ-Ain33/11–ZE-Kom-C. Zakonojavnihfinancah,UradnilistRS,št.11/11–uradnoprecišcenobesedilo, 14/13–popr.,101/13,55/15–ZFisP,96/15–ZIPRS1617in13/18.Zakonojavnihskladih,UradnilistRS,št.77/08in8/10–ZSKZ-B. Zakononekaterihkoncesijskihpogodbah,UradnilistRS,št.9/19.Zakononevladnihorganizacijah,UradnilistRS,št.21/18.Zakonoorganizacijiinfinanciranjuvzgojeinizobraževanja,UradnilistRS,št. 16/07–uradnoprecišcenobesedilo,36/08,58/09,64/09–popr.,65/09–popr.,20/11, 40/12–ZUJF,57/12–ZPCP-2D,47/15,46/16,49/16–popr.in25/17–ZVaj. Zakonoosnovnišoli–ZOsn,UradnilistRS,št.81/06–uradnoprecišcenobese- dilo,102/07,107/10,87/11,40/12–ZUJF,63/13in46/16–ZOFVI-L. ZakonoRdecemkrižuSlovenije,UradnilistRS,št.7/93in79/10.ZakonoSlovenskiakademijiznanostiinumetnosti,UradnilistRS,št.48/94.Zakonosplošnemupravnempostopku–ZUP,UradnilistRS,št.24/06–uradno precišcenobesedilo,105/06–ZUS-1,126/07,65/08,8/10in82/13.Zakonostvarnempremoženjudržaveinsamoupravnihlokalnihskupnosti,Ura­dnilistRS,št.11/18in79/18.Zakonoupravnemsporu–ZUS-1,UradnilistRS,št.105/06,107/09–odl.US, 62/10,98/11–odl.US,109/12in10/17–ZPP-E. Zakon o uresnicevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK, Uradni list RS, št. 77/07 – uradno precišceno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18–ZNOrg. Zakonovarstvukulturnededišcine–ZVKD-1,UradnilistRS,št.16/08,123/08, 8/11–ORZVKD39,90/12,111/13,32/16in21/18–ZNOrg. Zakonovarstvuosebnihpodatkov–ZVOP-1,UradnilistRS,št.94/07–uradno precišcenobesedilo. Zakonozavodih–ZZ,UradnilistRS,št.12/91,8/96,36/00ZPDZCin127/06 ZJZP. Zakonozdravniškislužbi,UradnilistRS,št.72/06–uradnoprecišcenobesedilo, 15/08–ZPacP,58/08,107/10–ZPPKZ,40/12–ZUJF,88/16–ZdZPZD,40/17,64/17 –ZZDej-K,49/18in66/19. Poslovnikdržavnegazbora–PoDZ-1,UradnilistRS,št.92/07–uradnoprecišce­nobesedilo,105/10,80/13in38/17.Uredbaopogojihzaelektronskoposlovanjeinelektronskopodpisovanje,Uradni listRS,št.77/00in2/01.Uredbaoupravnemposlovanju,UradnilistRS,št.9/18in14/20.Pravilnikodolocanjurokovhrambedokumentarnegagradivavjavniupravi,Ura- dnilistRS,št.49/19.OdlocbaUstavnegasodišcašt. U-I-70/12zdne21.3.2014, UradnilistRS, št. 24/14. PRAVNI VIRI – EU ListinaEvropskeunijeotemeljnihpravicah,UL2016/C202/389,7.6.2016. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) – precišceno besedilo 2016, UL 2016/C202,7.6.2016. PogodbaoEvropskiuniji(PEU)–precišcenobesedilo2016,UL2016/C202,7. 6.2016. PogodbaoustanovitviEvropskeskupnostizaatomskoenergijo–precišcenobe­sedilo2016,UL2016/C203,7.6.2016. UredbaEvropskegaparlamentainSveta(ES)št.1049/2001zdne30.maja2001odostopujavnostidodokumentovEvropskegaparlamenta,SvetainKomisije,ULL145,31.5.2001,str.43–48,posebnaizdajavslovenšcini:poglavje01zvezek003str.331– 336. Uredba(EU)2016/679EvropskegaparlamentainSvetazdne27.aprila2016ovarstvuposameznikovpriobdelaviosebnihpodatkovinoprostempretokutakihpodat-kovterorazveljavitviDirektive95/46/ES(Splošnauredbaovarstvupodatkov)(Bese­diloveljazaEGP),ULL119,4.5.2016,str.1–88. CouncilofEuropeCommitteeofMinistersRecommendationRec(2002)2oftheCommitteeofMinisterstomemberstatesonaccesstoofficialdocuments(AdoptedbytheCommitteeofMinisterson21February2002atthe784thmeetingoftheMinisters‘Deputies). CouncilofEuropeCommitteeofMinistersRecommendationNo.R(2000)1oftheCommitteeofMinisterstomemberstatesonaEuropeanpolicyonaccesstoarchives(AdoptedbytheCommitteeofMinisterson13July2000,atthe717thmeetingoftheMinisters’Deputies). PriporociloSvetazdne14.novembra2005oprednostnihdejavnostihzavecjesodelovanjenapodrocjuarhivovvEvropi,ULL312,29.11.2005,str.55–56. LITERATURA Bohinc,Rado:Osebe javnega prava.Ljubljana,GVZaložba,2005. Bonifacii,Balthassaris:De Archivis Liber Singularis.Eivsdempraelectiones,etCi­uiliumInstitutionumEpitome,Venetis,MDCXXXII,ApudIo:PetrumPinellumTypograp­humDucalem,[Elektronskivir]https://books.google.si/books?id=IvI_ngEACAAJ&pg=PP3&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q&f=false,(dostop:23.4.2020.) Bonin,Zdenka,Rogoznica,Deborah:Koprska pisna dedišcina, Od hrambe javnih dokumentov do ureditve zgodovinskega arhiva.Koper,PokrajinskiarhivKoper,2010. Borchardt,Klaus-Dieter:Osnove prava Evropske unije.PublikacijeEU,Luxembo­ urg,2017,zadnjaobjava9.januar2018:[Elektronskivir]https://op.europa.eu/sl/pu­ blication-detail/-/publication/5d4f8cde-de25-11e7-a506-01aa75ed71a1,(dostop:23.4.2020.) Born,Lester:BaldassareBonifacioandHisEssayDeArchivis.V: The American Archivist,Volume4,Issue 4(oktober1941), TheSocietyof American Archivists, str. 221–237. Brezovnik, Boštjan: Izvajanje javnih služb in javno-zasebno partnerstvo. [Elek­tronskivir]/BoštjanBrezovnik.-Maribor:Inštitutzalokalnosamoupravoinjavnana­rocila(Lexlocalis),2008: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=31277(dostop:23.4.2020). Brezovnik,Boštjan,Trpin,Gorazd,Plicanic,Senko:Public administration system /Maribor:InstituteforLocalSelf-Government,(Lexlocalis.Publicadministration),2019. Cibej, Nada: Tržna dejavnost v arhivih, primer Pokrajinskega arhiva Koper. V: Glasnik arhiva i Arhivistickog udruženja Bosne i Hercegovine XLVIII 46(2016),Sarajevo, ArhivistickoudruženjeBosneiHercegovineAUBiH,str.25–46. Cibej, Nada: Kdo so ustvarjalci arhivskega gradiva? V: Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva:zbornikreferatov/[29.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije,Maribor,3.in4.oktober2019];[organizatorja]ArhivskodruštvoSlovenije[in]PokrajinskiarhivMaribor;[uredilGregorJenuš;prevodizvleckovPetraMarkuš],Ljubljana,ArhivskodruštvoSlovenije,2019,str.7–13. Feteris,T.Evelin:Fundamentals of Legal Argumentation, A Survey of Theories on the Justification of Judical Decisions,Netherlands,Amsterdam,Springer-Science+Business Media,B.V.,1999. Melik,Jelka:Osnove prava in pravne države za arhiviste.PublikacijeArhivaRepu-blikeSlovenije.ZbirkaPrirocniki;zv.1,Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2011. Pavcnik,Marjan:Argumentacija v pravu, Od življenjskega primera do pravne od­locitve, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja.ZbirkaPravnaobzorja47,Ljubljana,GVZa-ložba,2019. Pavcnik,Marjan:Teorija prava. Prispevek k razumevanju prava, 5. pregledana in dopolnjena izdaja.ZbirkaPravnaobzorjaVI,Ljubljana,GVZaložba,2019. Pirnat,Rajko:Osebejavnegaprava(prispevekkreinstitucijipojmavslovenskempravu).V:Javna uprava,vol.31(1995)št.4,Ljubljana,str.477–492. Pirnat,Rajko:Pravneosebejavnegaprava:sistemalikaos.V: Dnevi slovenskih pravnikov,14.–16.oktober1999vPortorožu,Gospodarskivestnik,Ljubljana,str.910– 922. Pirnat,Rajko...[etal.]:Statusnopravni problemi pravnih oseb na podrocju javnega prava /nosilecprojektaRajkoPirnat;raziskovalnoporocilo,Ljubljana:Pravnafakulte­ta,Inštitutzaprimerjalnopravo,1999. Pusic,Eugen,Ivaniševic,Stjepan,Pavic,Željko,Ramljak,Milan:Nauka o upravi, 12. izmijenjeno i dopunjeno izdanje,Zagreb,Školskaknjiga,2002. Ticar,Bojan,Rakar,Iztok:Pravo javnega sektorja.Maribor,Inštitutzalokalnosa­moupravoinjavnanarocila,2011.Trpin,Gorazd:Javneslužbeinjavnizavodi.V:Dnevi slovenskih pravnikov,14.–16. oktober2004vPortorožu,Gospodarskivestnik,Ljubljana,str.1376–1382.Trpin,Gorazd:NastanekinrazvojjavnihslužbvSloveniji.V:Razvoj slovenske jav­ne uprave 1991–2011.Ljubljana,UradnilistRepublikeSlovenije,2011,str.97–117.Žontar,Jože:ArhivskošolanjevSloveniji.V:Arhivski vjesnik,št.40(1997),Zagreb, str.111–117. Žumer, Vladimir: Predlog organiziranosti arhivske službe v sistemu državneupraveRepublikeSlovenije.V:Arhivi 13(1990),št.1/2,Ljubljana,str.137–139. SUMMARY LAWANDLEGALACTSANDADMINISTRATIONANDADMINISTRATIVE ACTS–ARCHIVALLAW Trustingarchivalsciencemeanstrustingthecompetenceofprofessionalworkersinbothmeaningsofthetermcompetence:mandateandqualification.Thelatterusuallyencompassesthebasicknowledgeoflawandlegalacts,ad­ministrationandadministrativeacts,butnotnecessarilyalsotheauthorityofdecision-making.Inprocessinglegaltasks in archives bothusually interlace. TheLatinsaying“Ignorantiaiurisnocet”–not knowing the law is harmful –can beaguidelinewhendemandingqualificationandprofessionalism. Iflegalprinciplesandrules,whichdefinetheactivitiesofarchivesandthearchivalpublicservice,arenamedarchivallaw,wecanseethatarchivallawispositivelaw,alawwedealwith.Wealsodecidetoconcentrateononebranch,theadministrative(public)law,whichdealswiththeorganizationandfunction-ingofthestateandpublicadministration.Administrativematters,dealtwithbytheadministrativelaw,arealwaysinthepublicinterest. Archivistsmustviewthedefinitionofthepublicserviceontwolevels:thefirstbeingthefunctioningandplacementofarchivesandthearchivalpublicserviceinthecontextofthestateandadministration,andsecond,thefunction­ingofthose(legal)persons,whichreceiveinstructions,rulesanddutiescon­cerningtheirexecutionofapublicservicefromthearchives(creatorsofarchi­valrecords).Fortheappropriateuseofdocuments,withwhicharchivesdefineduties,rightsandlegalbenefits,wehavetodefinecompetencesprovidedbytheProtectionofDocumentsandArchivesandArchivalInstitutionsAct. Withgivenmandatesarchivistsaffectdifferentfieldsofpublicandpri­vatelife.Theiractionsmustbebasedontheknowledgeandunderstandingofthesemandates.Wecanonlydemanddutyholderstoobligetofollowarchivalinstructionsanddecisionsifarchivistsaresuitablyqualifiedandcompetent. 1.01Izvirniznanstveniclanek UDK373.24(497.4Ljubljana)“1834/1844“Prejeto:13.5.2020 Otroško zavetišce v Ljubljani – nastanek in delovanje v prvem desetletju (1834–1844) MARIJACIPICREHAR mag.zgod.indipl.etnol.,arhivskasvetovalkaZgodovinskiarhivLjubljana,Mestnitrg27,SI–1000Ljubljanae-pošta:marija.cipic-rehar@zal-lj.si Izvlecek ClanekpredstavljanastanekinrazvojprvegaOtroškegazavetišcavLjubljani.Ustanovo,kijebilafinanciranaizkljucnoizprispevkovposameznikovindo­brodelnihzbiranj,jeavstrijskamonarhijapotrdila,knjenemudelovanjupafinancnoniprispevala.IniciativajebilaprepušcenadobrivoljibogatejšegainvplivnejšegaslojavLjubljani.Clanekprinašapodrobenopisnastajanjausta­nove,prizadevanjposameznikovterzacetnodesetletjedelovanja. Abstract CHILDREN‘SSANCTUARYINLJUBLJANA–ESTABLISHMENTAND OPERATIONINITSFIRSTDECADE(1834–1844)ThearticledealswiththeestablishmentanddevelopmentofthefirstChil­dren’sSanctuaryinLjubljana.TheAustrianmonarchyconfirmeditsestab­lishment,yetdidnotfinanceitsoperation.Theinstitutionwasfinancedwithcontributionsofindividualsandthroughcharityevents;theinitiativewasthereforeinthehandsofthericherandmoreinfluentialsocialclassinLju­bljana.Theauthorpresentsadetaileddescriptionoftheinstitution’sbegin­nings,endeavoursofindividualsintheprocessandthefirstdecadeofitsoperation. Kljucne besede: otroškozavetišce,varstvootrok,Ljubljana,dobrodelnost,mešcanstvo. Key-words: Children’s sanctuary,childcare,Ljubljana,charity,bourgeoisie Uvod Ljubljanasejezzadnjicetrtini18.stoletjazacelaširitivpredmestja,po­tekalojeosuševanjeBarja,pocasipasozacelirastitudiindustrijskiobjekti.1 Po podatkih,kijihnavajaIvanSlokarjeimelaLjubljanaleta18009.731prebival­cev,leta1846pa18.583prebivalcev,pricemernajbisešteviloprebivalstvave-calopredvsemnaracundelavcev,kisodelalivrafinerijisladkorjainbombažnipredilnici.2 Spovecanjemšteviladelavskihdružinsobilimajhniotrociprepu­šceniskrbisvojihstarejšihbratovinsesteroziromasamisebi.Kerdotakratnibilouradnihustanov–vrtcevvHabsburškimonarhiji,kibiposkrbelezamajhneotroke,sotopomembnovlogoprevzelipremožniljudje. PrvetovrstneustanovesosepojavilevAngliji,njimjesledilatudiNemcijainHabsburškamonarhija.NaDunajujetako4.maja1830podpokroviteljstvomcesariceKarolineAvgustenastaloprvodnevnozavetišcezamajhneotroke,vduhurojstvanovegaprestolonaslednikaFrancaJožefapajeavgusta1830vdu­najskempredmestjunastalašeenaustanovaindanajebilamožnost,dasezac­nestovrstnimiustanovamitudidrugodpocesarstvu.3 KotpišeIvanSlokarjebilavobdobjuMetternichovegaabsolutizmanujnopotrebnazakonskapodlagatudizazasebneustanove,takodajebil21.febru­arja1832izdanodlokoustanavljanjudruštevzazavetišcamajhnihotrok.Tasomoralabitipodnadzorstvomškofijskegakonzistorija,vendarpasosemoralavzdrževatiizkljucnosprostovoljnimiprispevki,odjavnihfondovnisoprejelinobenegadenarja.4OtroškozavetišcevLjubljanijebiltakovbistvuprvivrtecvslovenskemprostoru,sledilomujeleta1839zavetišcevKopru,kipajenastalonapodlagidonacije5.000goldinarjevodvetnikaFrancescaGrisonija.Leta1841pajenjegovaženadarovalašeposlopjespripadajocimvrtom,podprlipasogatudidrugimešcani.5 Nastanek Otroškega zavetišca v Ljubljani Otroškeustanovesovmonarhijitakonastajaleobiniciativiposamezni­kov,karjevpraksipomenilo,dajebilopotrebnovsodelovanjupritegniticimširšeštevilouglednihinpremožnihljudi,kibilahkoprispevalikdelovanjuusta­novtakosdenarjemkottudizaktivnimsodelovanjem.Obpripravahnaustano­vitevotroškegazavetišcajepotekalotudiustanavljanježenskegadruštva,kibidejanskoskrbelozadelovanjezavetišcaustanove.Vjavnoobjavljenempovabiluso24.februarja1834pozvali»velikodušne Ljubljancane ter jih seznanili, da bi tudi v Ljubljani, tako kot so po drugih velikih mestih v avstrijski monarhiji dnev­na zavetišca za majhne otroke, katerih starši delajo. Pri tem bi razveselili velike množice ljudi in izkazali svojo velikodušnost, kajti v kratkem casu naj bi nastalo društvo, ki bi skrbelo za zavetišce in veliko bi pripomogli z denarnimi sredstvi, k cemur so pozvali vse velikodušne mešcane«.Polegtegasopojasnili,dagrezaotrokemedtremiinšestimileti,katerihstaršisoimeliomejenemožnosti,polegtegasobilitiotrocišepremajhnizavšoloinzanjeniimelkdoposkrbeti. Javnostsoobvestili,dajeustrojinpredvidenodelovanjeustanovepripra­vljenonapodlagiustanovnaDunaju,Pragi,Gradcuindrugod,pricemernebišlozaprevzemcelotneoskrbeampakzaskupennadzorinprimernopreskrbozavecjideldneva.Obtemsotudinamignili,dapotrebujejostavbosprimernim 1 Polajnar:Ljubljana med kongresom in potresom,str.125–128. 2 Slokar:Otroško zavetišce v Ljubljani,str.118. 3 Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Lai­ bach,str.5. 4 Slokar:Otroško zavetišce v Ljubljani,str.118. 5 Bonin:Ustanovitev in delovanje koprskega vrtca ter dobrodelne ustanove Grisoni do konca prve svetovne vojne,str.450. dvorišcemzaigrootrokteropremo,zaposlitipabibilopotrebnotudiuciteljainvaruško.Dapabisibralcilahkodejanskopredstavljali,kakšenfinancnizalogajbibilodelovanjezavetišca,sonavedlipredvidenestroškezapoukotrok,kinajbiznašalipribližno600goldinarjev,pricemerpabizacetnovzdrževanjeznaša­lo500goldinarjev. Vvabilusonatancnonavedli,dabiustanovadelovalapodvodstvomžen­skegadruštvaoziromanjegovegaglavnegaorganakomiteja,pricemerbibiloenakošteviloclanickomitejaizvsakegastanu:izvsehtrehstanovpoštiri.Sta­tuttakodruštvakotustanovebipotrdiladeželnaoblast. V povabilu so tudi izrazili željo, da bi ustanova zacela z delovanjem vspomladanskemcasu,pricemersovtanamenustanovilifond.Vsi,kibižele­liprispevati,sobilipovabljenikvpisudo24.marca1834vpisarnideželnegapredsednika,vbirojuguberialnegasvetnikaWagnerja,pripolicijskidirekcijiinnamestnemmagistratutertampredložitisvojfinancniprispevekvoblikipe­riodicnihprostovoljnihprispevkov.6Gledenaskromnokorespondencojetežkougotoviti,kdojebilzacetnipobudnik zanastanek zavetišca,vendarpabisedalodomnevati,dajebiltoguberialnisvetnikJožefWagner,vsekakorpasoprinastajanjusodelovalipolegWagnerjašeguberialnisvetnikinpolicijskidirektorLeopoldSicard,trgovecAdamHeinrichHohninpatudiljubljanskižupanJanezHradetzky.7 Statut ustanove in društva Statutinpravila»KleinkinderBewahrAnstaltinLaibach«takoustanovekottudidruštvasopostavileosnovedelovanja.Vstatutuzdatumom14.avgust1835jezapisano,daclanidruštvaplacujejoprispevekoziromaclanarino,inpri-spevajokdelovanjutervodenjudruštva,pravtakopasoclanitegadruštvatudivsižupnikivmestuinpredmestjuLjubljane. Društvojebilodolžnopriskrbetisredstvazavzdrževanjeustanove,po­legtegapajeletnoplacevalozavsedenarnestroškeinposkrbelotudizavsenaturalije.Nacelujebilapredstojnica,primernegastanuinznacaja,dazdo­brimnamenomslužisirotam,polegtegasezašcitnicaizbere,daimavpogledvdelovanjeustanove.Taustanovamoradelovatipopredpisih,kijihjepotrdilkonzistorijinjepodnadzorstvomgubernija.Kersejepotrebapotejustanovinajprejpokazalavžupnijisv.Jakoba,jebilopredvideno,dasenajprejiztežu-pnijesprejmeotrokeinpatudiizdrugihmestnihinprimestnihžupnij,vkolikorbibilšeprostor. Zavodenjeteustanovejebilnastavljenendirektor,zdvemapredstojni­koma,kistabilazadolženazaekonomskezadeveinblagajno,direktorpajebilvsakokratnižupnikprisv.Jakobu.Kdeludirektorjajesodilatudiskrbzacelotnogospodarskodelovanjeustanove ter skrbza nadaljnji obstoj,poskrbetipajemoraltudizaletneracuneterjihpredložitikonzistoriju. Glavninamenustanovejebilposkrbetizaotrokevstarostioddrugegadošestegaleta,kisobilizaobiskovanješolšepremajhni,insovcasu,kosonjihovifinancnoslabostojecistaršidelali,bilibreznadzora.Ciljustanovejetakobilposkrbetizamentalniinfizicnirazvojotrok.Pricemersostaršiotrokepredalivbrezplacnovarstvo,vendarpasomoralidirektorjusprimernimidokumentidokazati,dazaradirevšcinenezmorejoplacevativarstva,patudidasootrocicepljeniternimajotelesnihhibalibolezni,kibilahkovplivalenadrugeotroke.Kontrolonadzdravstvenimstanjemotrokpajeimeltamkajšnjizdravnik,kijetedenskoobiskalustanovoinzagotovil,dasobiliotrocivsajenkratpregledani 6 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Povabilo,24.2.1834. 7 JanezNepomukHradetzky(1775–1846)jebilljubljanskižupanvletih1820–1846. terjetudiposkrbel,dasosebolniotrocivrnilidomov. Starši, ki niso sodili med najbolj revne,sozavarstvosvojihotrokfinancnoprispevali–v osnutkustatutasopredpostavljali,da3krajcarjetedensko. Piscistatutasosezavedali,dabodovusta­noviotrociizrevnihdružininsozatopredvide­vali,daseslabooblecenihotroknesmezvrniti,vendarpasovztrajaliprizahtevi,dasootrocici­sti,oprani,zašitiinpocesani.Vpoletnemcasunajbiotrociprihajaliokrog6hzjutraj,vzimskemob7hvendarnesamiampakvspremstvu,ob12hsootrociodšlinakosilo,alipapojedlitisto,karsojimstaršidalisseboj.Ob13hsoseotrocivrnilivustanovo.Domovpasosevrnilipopoldanob17hpozimiinob19hpoleti. Zaneposredennadzorinvodstvonadfizic­nimterumskimdelomvustanovisobilizadolže­nidirektor,uciteljinvsipripadajocipomocniki,pritemjebiloodvisno,aliboprisotnovecjealimanjšeštevilootroktergledenapremoženje,kibigaustanovauspelazagotovitiinbistemlahkoplacalavecosebja.Aktivnostisopotekalevenemali vec prostorih ter na travnatem igrišcu. Kottemeljzacloveškiblagorsopostaviliverskoizo­brazbo,zatojeimelovodstvonazacetkuinobza­kljuckuskupnomolitevalipapetje,terslikovnopredstavitevizbiblicnezgodovine,dasosepriotrocihlahkorazviliverskiobcutkiterrazjasniliosnovniverskipojmikottudimoralnevrline,eti­kainpobožnost. Metode, po katerih naj bi ucili ucitelj aliuciteljica,najbisemenjalegledenastarostotrok,zmožnostdojemanjainprimernost,pricemerbiz vsemi možnimi sredstvi poskrbeli za intelek­tualni,moralniinfizicnirazvoj.Polegtegapabitudisstalniminformiranjeminmedsebojnimso­delovanjemposkrbelizaprvoosnovnoznanjeinrazvoj,polegtegajebilopoudarjeno,dajeglavninamenustanoveotrokevzgojitivverne,moralneindelovneljudi. Dabisejavnostlahkoseznanilazdelova­njem ustanove, pa so predvidevali možnost, da soobiskovalcilahkoprihajalinaogledmed10hin12hdopoldan,popoldanpamed16hin18hterdabiprivhoduvšolopostaviliskrinjicozna­pisom »za najbolj revne otroke«.Direkcijapabiiztehprispevkovposkrbelazanajboljpotrebnestvarizarevneotrokenpr.obutev,hrana.8 Predhodnojenastalosnutekstatutažen­skegadruštvazaOtroškozavetišcevLjubljani,ki 8 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv. Florjanu,t. e.1,StatutenfürdieKleinkinderBewahrAnstaltinLai­ bach. jeimel30clenovinjezarazlikoodstatutaustanoveurejalševlogodruštvapridelovanjuzavetišca.Osnutekjetakopredvideval,dabigospe,kisoželelesode­lovati,placaleletnoclanarinovvišinivsaj40goldinarjevzadelovanjeustanove.Vsegospe,kibiplacalenavedenovsoto,bibilepriznanekotclanice,polegtegabibilonjihovoimenavedenonaseznamudobrotnikovustanoveterstemtudiobjavljeno.Vodstvoženskegadruštvajebilosestavljenoizkomiteja,vkateremsobilepredstojnicain12clanicdruštva:štirisobileizbraneodplemiškegasta-nu,štiriizvrstmestnihveljakovterštiriizmešcanskegastanu.Dame,kipabiletnodarovalevsaj100goldinarjev,pabibileavtomaticnoclanicekomiteja.Zapomoc,nasveteinposlovanjedruštvasobilipredvideništirjesvetovalci,izvsa­kegastanupoedentertudiizduhovniškihvrst,potempatajnik,blagajnikinekonom,nakaterihbisloneloposlovanjeustanove.9 Izosnutka30clenovženskegadruštvasotakoizlušcilileclene,dejanskovezanenadelovanjeustanove,inteh18clenovjepredstavljalostatutOtroške­gazavetišcavLjubljani.Izgradiva,kijenavoljo,nirazvidno,dabibilstatutženskegadruštvakadarkolipotrjen,vendarpajeizkasnejšihdokumentovraz­brati,dajebilavsebinapreostalihclenovstatutavpraksiizvedena.GuberialnisvetnikWagnerjekotclanzacasnegavodstvakoncnoverzijostatutapredložil16.decembra1834vpotrditevDeželnivladizaKranjsko,pricemerjebilsta­tutdejanskopotrjenšele14.avgusta1835,kojeustanovaževeckotpolletadelovala.Stemdnemjebiloprovizoricnovodstvotudipotrjenoinnastavljenivsizahtevaniorgani,vzpostavljenoracunovodstvo,nadzornadinventarjeminvsegadrugega.10 Direktorustanovejebilvsakokratnižupnikprisv.Jakobu,ta­kratjetonalogoopravljalJanezKrizostomPohlin,11 kijebilnatemmestuvsedoleta1850.EkonominblagajnikjepostaltrgovecAdamHeinrichHohn,kijetodeloopravljalvsedo10.avgusta1836,kojetodeloprevzellivarzvonovAntonSamassa.12 SodelovalipasošetudiravnateljJanezNepomukSchlacker13, ljubljanskižupanHradetzkyinpredstojnikkrižnikovvLjubljani. PrvapredstojnicazavetišcajebilaženadeželnegapredsednikabaronicaMagdalenavonSchmidburg,pricemerjeostalovpraksitudikasneje,dajevlo­gopredstojniceprevzelavsakokratnapredsednikovažena. Delovanje Otroškega dnevnega zavetišca v Ljubljani Ustanovajezacelazdelovanjemvelikopredpotrditvijostatuta.Poobjavijavnegavabilaksodelovanjufebruarja1834sopristojnimenili,dasejespro­stovoljnimiprispevkinabralodovoljdenarjazadveletidelovanjaustanove.In­teresbogatihinplemenitihjebilzelovelik,polegtegasonekajtednovpouspe­huvpisaizpeljalitudikampanjoinsicerplesvredutnidvoranipatudiuspešnožrebanjedobitkov,scemersobilizelozadovoljni.14 Medprvimiclani,kisoprispevalidenarzaustanovitevterpotemletnore­dnodarovalidolocenovsoto,sobiliženavedenabaroninbaronicaSchmidburg, 9 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,EntwurfderStatutendesFrauen--VereinsfüreineKleinkinder-BewahranstaltinLaibach,14.8.1835. 10 Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Lai­bach,str.9. 11 JanezKrizostomPohlin(1780–1850)jevescassvojegaduhovniškegadelovanjapreživelvžupnijisv.JakobavLjubljaniinsicervseod1805dosvojesmrti1850. 12 AntonSamassa(1808–1883)jebillastnikglavneinvtemcasuedinelivarnezvonovnaKranj­skem. 13 JanezNepomukSchlacker(1791–1863)jebilduhovnik,profesorpedagogoikeinmetodike,vletih1828–1858paravnateljljubljanskeCesarskokraljevenormalneglavnešole. 14 Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Lai­bach,str.6. njuni hceri Antonija15 in Matilda Schmidburg,baronicainbaronElizabetaterAntonCodelli,16 guberialnisvetnikVeselinnjegovažena,dvornisvetnikKarlvonWelsperg,17 guberialni svetnik JožefWagnerinnjegovažena,ravnateljJanezSc­hlacker,ljubljanskistolnidekanUrbanJerin,tr­govecIgnacijBernbacher,ljubljanskistolnikano­nikJakobPraprotnik,župnikprisv.PetruJanez Bedencictervrstadrugih.18 Zacasnovodstvojenapodlagifinancnegauspeha in pridobljenih clanov sklenilo cimprejodpretiustanovo.Takoso20.oktobraobjavili,dajezavetišcepripravljenozasprejemotrokinza4.november1834najavilislovesnootvoritev.19 Za zavetišce so potrebovali dovolj velikprostorintakojezacasnovodstvozavetišcasKa­tarino,JožefoinFlorjanomHelwigomsklenilopo­godboonajemuprveganadstropjahišeincelo­tnegavrtanaRožniulici108vžupnijisv.Jakoba. Cenaletneganajemajeznašala140goldinarjev,vendarpajeKatarinaHelwig,dimnikarjevavdo-va,vodstvuustanove18.januarja1836sporocila,daletnonajemninopovecujeiz140na180goldi­narjev,kerpovzrocajotakovelikhrupinškodo,cepasenestrinjajo,bopanašlakogadrugegazana­jem.20 NajemodajalciHelwigovisotako5.marca1836zvodstvomzavetišcasklenilinovopogodbozanovovsoto180goldinarjevletno.21 Naslovesniotvoritvi4.novembra1834se je zbrala množica pomembnih ljudi. Ob 10. urijebilavcerkviprisv.Jakobuslovesnamaša,prikaterisoprisostvovalivsi,kisoaktivnodelovalipriustanovi,skratkazbralisosevsipomembnimožjeinženevLjubljani,nacelujebildeželnipredsednikSchmidburg22 innjegovaženaMag­dalena, ki je bila glavna pokroviteljica oziromapredstojnicaustanove,polegnjihpašeljubljan­skiknezoškofAntonAlojzijWolf,kijebilvsaletamedglavnimidobrotniki,terdrugigospeingo­spodje.Poslovesnimašisosevsizbralinavrtu 15 AntonijavonSchmidburg,roj.1809,hcideželnegapred­ sednikajebilakasneježenaAntonaCodellija. 16 ElizabetaCodelli,roj.1777,jebilamatiAntonaCodellija (1800–1883). 17 KarlvonWelsperg(1779–1873)jebildvornisvetnikin namestnikdeželnegapredsednikaIlirije. 18 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,Prostovoljniprispevki,16.3.1834. 19 Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Laibach,str.6. 20 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,DopisKatarineHelwigzavetišcu,18.1.1836. 21 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,PogodbaKatarinaHelwiginzavetišcu,5.3.1836. 22 Jožef Kamilo Schmidburg (1779–1846) je bil deželni predsednikIlirijeodleta1822dalje. ustanoveskupajzotrokiinnjihovimistarši.VimenuotrokinstarševsejezazbrandenarintrudposameznikovljubljanskižupanJanezHradetzkyzahvalilorganizatorjem.PorociloodogodkujebilozvsemipohvalamiobjavljenovIl­lyrischesBlatt15.novembra1834.23 Kosojesenileta1834odprliustanovo,jesamovcasuod27.do31.oktobrazaceloobiskovatizavetišce108otrok,dokoncaletapasejepridružilošenovih8,odtegajebilo65fantovin51deklic.Vzavetišcusoobvpisuotrokpripravilinatancneseznameotrok.Polegsonavedlitudistaršeternjihovpoklicoziromadelo;starostotrok;naslov,nakateremjedružinabivala;datum,kojeotrokza-celobiskovatiustanovoinpaponekodsobiletudipripombegledefinancnegastanjadružine(revni,zelorevni).Starostotrok,kisoobiskovalizavetišce,jeimelarazponod4do6let.Otroci,kisopreživljalicasvotroškemzavetišcu,sotakoprihajaliiznaslednjihulic–Reber,Žabjak(Froschplatz),Florijanskaulica(Floriangasse), Karlovško predmestje, Šentjakob, Hrenova ulica (Krengasse),Staritrg,Kastel(Grad),Trnovo,Rožnaulica(Rosengasse),Krakovo,Rothgasse,Gradišce,Šentpeterskopredmestje,Poljane,Gosposkaulica(Herrngasse),Breg(Rann),Krojaškaulica(Schneidergasse),Trg,Križevniškaulica(Deutschgasse),Špitalskaulica(Spitalgasse),Židovskasteza(Judensteig).24 Otrocisoprihajaliizdružinrazlicnihdelavcev, velikojebilo dninarjev,otrokraznihvdov,nekajjebilosirotalipabrezmater,otrociperic,vrtnarjev,nadzornikov, rejniških staršev, privatnih pisarjev, delavcev v knjigoveznicah,pekov,ribicev,furmanov,cevljarjev,colnarjev,tesarjev,opekarjev,sodarjev,na­kladalcev,kramarjev,padarjev,kocijažev,kamnosekov,kljucavnicarjev,hišnikov,gostilnicarjev,prodajalcevsadja,policajev,delavcevvcukrarni,redkejepamednjiminajdemotudimuzikante,revizorje,patudiraznepisarniškepomocnikeinuradniškedelavce.25Žaljeohranjensamoseznamizprvegaleta,kasnejšihseznamovni,dabilahkospremljalipodatke. PrvinastavljeniuciteljjebilAntonMajhnic,kipajepredsamimzacetkomdelovanjaustanoveodpotovalvGradecnaogledpodobnegaotroškegazaveti­šca.PrvavaruškaotrokpajebilaMarijaDietrich.26Kasnejepajevdokumenta­cijinavedenavaruškaLucijaŠpenger.27 Pridobivanje financnih sredstev Ustanovajezasvojedelovanjepotrebovalaredendotokdenarja, sajjeimelazelovelikostroškov.Zacetnozbiranjedenarjasprostovoljnimiprispevkinibilodovoljzavserednestroške. Pregledprihodkovinizdatkovzaobdobjeod4.novembra1834do31.ok­tobra1835,pokažezacetnoslikofinanc.Zenkratnimiprostovoljnimiprispevkisozbrali921gld.,zletnimipa154gld.,sprispevkomodloterijetakratnegaCasinovereinsodobili820gld.,žetakojprvoletopasootrocitudizacelizizde­lovanjemvolnenihnogavicinznjihovoprodajozaslužili4.20gld.Vsiprihodkiskupajsotakoznašali1.899gld.Stroškiureditvezavetišcasoznašali236gld.,stroškivzdrževanjasobili541gld.Ževcasunastajanjaustanovesozizbranimisredstvikupilidvedržavniobveznici,najprej3.junija1834enoza502,47gld. 23 Kleinkinder-Bewahranstalt.V:Illyrisches Blatt,št.46,15.11.1834,str.1;Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Laibach,str.9. 24 Valencic:Zgodovina ljubljanskih ulicnih imen,str.243–260. 25 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Seznamotrok,kiobiskujejozave­tišcevletih1834–1835. 26 Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Lai­bach,str.12. 27 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Izpisplacilzamesecapril1843. inšepotem24.novembra1834enoza507,20gld.znamenom,dabidenarsmi­selnonaložili,sajsopotemvsakoletoimeli5%obresti.28Vsehstroškovjetakoskupajzneslo1.788gld.Vblagajnijetakozanaslednjeletoostalo110gld.29 Obracunskoletojebiloobicajnoodnovembraenegaletadooktobrana­slednjegaleta,takodajebilozaleto1836sledecafinancnasituacija. Prihodkisoznašalitakole: Ostanekizprejšnjegaleta 110 5%obrestiodobligacij2×500 50 Trijekuponi 37.30 Prispevekukinjenegabralnegadruštva 44.55 Prostovoljniprispevki 219.30 PrispevekbaronaMandel30 20 Prispevekneznaneosebe 50 PrispevkiodtombolevKazini 58.26 Prispevkiodotroškihprireditev 32.26 Prispevkiodveselic 143.24 prispevkiodprodajeotroškihpletenin 17.14 placilastarševzatedenskevzdrževalnine 19.24 Skupaj 834.15 Odhodkisobili: Placilozadelouciteljapo20gld.namesec 240 Placilozadelovaruškepo6.40gld.namesec 80 Davekpovezanznajemomstanovanja 35 10klafterlesazakurjavozadvezimi 45.35 Izdatkizaraznepripomockeinnaprave 35.50 Skupaj 617.28 Naracunuustanovejetakozanaslednjeletoostalo216.47gld.31 Vletu1834jebilovLjubljaniukinjenobralnodruštvoLesevereininobzaprtjusobilefinancedruštvaprenešenenapredstojnicoOtroškegazavetišcabaronicoMagdalenovonSchmidburginsicervvišini44.33gld.,kijedenardalavblagajnozavetišca.32VodstvoKazinepajedobicekodvsakoletnetomboleda­rovalozavetišcu. MagdalenavonSchmidburgjebilaizrednoprizadevnainzagnanaskrbni­caOtroškegazavetišca,pricemerjepolegskrbiinprizadevnostipomagalatudifinancno.Vzimskemcasujetakoposkrbelazaorganizacijoveselic,kisovletu1836prineslezavidljivovsotodenarjacez140gld.Kersosetovrstnidogodkidobroprijeliinsotudiprinašalikonkretnovsoto,patudiocitnojebiltakougledkottudivplivbaroniceSchmidburgprecejvelik,jeKazina15.marca1841dalanavoljosvojeprostorezaveselice,pritemsodolociliznesekzaobiskposame­ 28 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Obligacije1834. 29 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Pregledprihodkovinizdatkov,4. 11.1834–okt.1834. 30 VerjetnogrezaFrancaKsaverijaMandela,kijebilvGradcuvvojaškislužbi. 31 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv. Florjanu,t. e.1,Pregledprihodkovinizdatkov, november1835–oktober1836. 32 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,DopisbaroniceSchmidburggledezneska44gld.,5.1.1836;Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkin-der-Bewahranstalt in Laibach,str.11; znikovinsicer7.30gld.Vletu1841jetakobaronicaSchmidburgodtehveselicblagajnikuSamassiizrocilavsoto356.46gld.33 Izletavletososedohodkipocasinabirali,takodajevsakoletoostalavecjavsotadenarja.Leta1841soprihrankiizprejšnjihletinpašepredhodnikapitalznašali2.441,16gld.Vsiprihodkivletu1841pasobili: Ostanekizprejšnjegaleta 2.441,16 5%obrestiodobligacij2×500 50 Prostovoljniprispevekljubljanskegaškofa 30 Prostovoljniprispevekljubljanskegastolnegakapitlja 39.30 Prostovoljniprispevekljubljanskihgospa 329 Prispevekneznaneosebe 20 Znesekodprireditveplesavredutnidvorani 263.18 ZnesekodveselicvKazini 356.46 ObrestiodvsotevLjubljanskihranilnici 35,53 Tedenskevzdrževalninezaotrokeodstaršev 54.25 Skupaj 3.620.28 Odhodkizaleto1841pasoznašali: Placilozadeloucitelja 240 Placilozadelovaruškeindekle 136 Razneizrednenagrade 50 Najemninaprostorovindavek 216 Ogrevanje 23.30 Stroškihrane8mesecevzapribližno45otrok 288,52 Stroškizanamestitevdvehvojakov34 12 Nabavakuhinjskihpripomockov 6,22 Popravilainpodobno 30,03 5%davekod358,30 17,55 Skupaj 1.019,08 Vnaslednjeletosejetakopreneslo2.600,25gld.35Konecleta1841so takoimeliželepkupcekdenarja. Vletu1844jebilafinancnasituacijazavetišcaprecejdrugacna,sajsejevletu1843zaradinakupahiševFlorjanoviuliciinpapotemprenoveprecejzadolžila. Stanjedohodkovinprihodkovjebilosledece: Ostanekizprejšnjegaleta 378 ProstovoljniprispevekljubljanskegaškofaAntonaWolfa 50 Prostovoljniprispevekljubljanskegastolnegakapitljaindrugihduhovnikov 41 Prostovoljniprispevekljubljanskihgospa 510 PrispevekKarlavonAuerspergavPragi 20 PrispevekPolikarpaParovichavonCzubarja,kraljevegamadžarskegadvornegakuharskegamojstra 12 Prispevkiljubljanskihmešcanov 130 Cesarjevodarilo 300 33 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Protokolgledeveselic17.3.1841. 34 AntonSamassajeizvedelplaciloza6gld.zahišošt.108kotdenarniodkupzanastanitevdvehvojakov(SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Pobotnicaza6gld.). 35 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Izkazprihodkovinodhodkovza leto1841. Znesekodprireditveplesavredutnidvorani 501 ZnesekodveselicvKazini 324 OgledjaslicpriglavarjuSchima 65 DariloIgnacijaBernbacherjazastroškezaotroke 50 ObrestioddenarjavLjubljanskihranilnici 13 Tedenskevzdrževalninezaotrokeodstaršev 27 Obresti 251 Skupaj 2.673 Vecinaodhodkovjebilavednoistih,pridružilopaseješeodplacevanje: Placilozadeloucitelja 240 Placilozadelovaruškeindekle 132 Nagradablagajniku 63 Ogrevanje 48 Stroškihrane8mesecevzapribližno45otrok 152 Davkiodpobranihdarovodclanic 35 Davkiinzavarovanja 42 Zidarskiracunzazaostalaplacilaodprejšnjihlet 238 Novaopremainpopravila 139 Davekodpasivnihkapitalij 333 Obrokzaplacilokredita 1.000 Takse 42 Skupaj 2.465 Razlika,kisejepreneslavnaslednjeleto,pajeznašala207gld.36 Kotjerazvidnoizletnihfinancnihporocil,jebiledenstalnihprispevkovizkupicekizvsakoletnegavelikegaplesavmaskahvredutnidvorani.Dobicekodplesajebiledenodboljpomembnihdohodkov,sajceprimerjamoleta1844jezavetišceodplesadobilo501gld.,medtemkosostroškizauciteljazaceloletoznašali240gld. Društvojevsakoletopripravilovelikiplesvmaskahinsicervmesecufebruarju,leta1840jebil12.2.,1843pa15.2.–sepravipredpostom.Plesjepotekalvljubljanskiredutnidvorani.Kartezaplesjebilomogocekupitivtrgo­vinahJožefaKaringerja37naGlavnemtrgu,IgnacijaBernbacherjanaFrancovemnabrežju,HeinrichaAdamaHohnanaStaremtrgu,patudivKazinodruštvuzzgradbiKazine.Enakartanajbistala40gld.naosebovendarbrezsedeža.Plessejezacelobpolosmih.38 Plesvmaskahjebilocitnozelodobroobiskan,leta1841soprodali539kart,zakarsodobili409gld.,zaraznestroškeješlo146gld.,takodajeostalo263gld.,39leta1844prodali902vstopniciinstemzaslužili643gld.,pricemerjebiloše142gld.raznihstroškovinzavetišcujetakoostalo501gld.Stroškizaplessobilisestavljenipredvsemiznajemadvorane,porabljenihsveczarazsve­tljavo,zamuziko,tiskovine,vsapotrebnaopravljenadela,dvablagajnika,pobi­ralcakarttergasilsko,vojaškoinpolicijskostražo.40 36 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Pregledprihodkovinizdatkovza leto1844,1.11.1844. 37 JožefKaringer,roj.1799,jebilugledenljubljanskiurartrgovec. 38 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Vabilonaples1840;Vabilonaples,15.2.1843;Vabilonaples,21.1.1846. 39 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv. Florjanu,t. e.1,Protokolod20.1.1841glede plesavmaskah,24.1.1841. 40 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Izkazprihodkovinodhodkovza ples1844,22.1.1846. VbožicnemcasusopripravilišeenodobrodelnoakcijopriglavarjuSchi­mavprvemnadstropjuhišešt.67vPoljanskempredmestjuinsicerogledjaslic,obiskovalcisosijihlahkovcasuod14.decembrapavsedosvecniceogledaliobdolocenihurah,prispevkipasobilinamenjenizazavetišce.Vtanamensozbrali65gld.41 Polegplesainigrepasoposkušalivsenareditizavecjopopularizacijoinpridobivanjenovihdobrotnikov,takosorecimo13.februarja1836objavili,dabo28.marcajavnapredstavitevdelovanjaustanovevfilharmonicnidvoranistavbenemškegaviteškegareda(križnikov).42 DruštvojevsakoletoobjavilopovabilovIllyrischesBlattkvpisuprosto-voljnihprispevkov,pricemersobiliprispevkilahkomesecni,kvartalni,polletnialiletni.43Obvsakoletnihpovabilihkdarovanjudenarjasozapisali,dajecesa­ricaKarolinaAvgustazašcitnicavsehtovrstnihdruštevvHabsburškimonarhijiterstemposkušalipridobitivseugledneinbogateljubljanskemešcaneterple­mice.44 Delovanje zavetišca Dnevivzavetišcusopotekalitako,kotjepredvidevalstatut.Poprihoduzjutrajsosedeckido9.45igraliskupajzuciteljem,kijihjepotemdo11hpou­cevalcrkovanjeinracunanjenapamet.Deklicesoseucileplestinogaviceinjo­pice,pricemersovolnoprispevaleclanicedruštvavsehstanov.Spleteneizdelkesopotemrazdelilimednajrevnejšegojence.KotpišeSlokarsoleta1839razde­lili30jopicin62parovnogavic.Leta1841pa43jopicin73parovnogavic.45 Dolocenoštevilopletenihizdelkovpasotudiprodali. Obvelikemšteviluotrok,kisoobiskovalizavetišce,sejepojavilapotrebapodrugemucitelju,vendarjebilovelikotežavokrognastavitve.Vdokumentihzaleto1838najdemoimedrugegauciteljaMatevžaKracmana,vendarpajevletnihfinancnihporocilihnavedenosamoplacilozaenegaucitelja,takodajeocitnoprišlodomenjave.46Takokotjebilopredvidenovosnutkustatuta,sostaršiotrokplacevali3krajcarje(groše)tedensko,vendarpasoobicajnoplace­valizacelmesecskupaj,denarpajepobiraluciteljalivaruška,kistagapotemizrociladruštvenemublagajniku.Shranjenipasotudiizkazi,nakaterihsodru­gacnevsote,karnakazuje,dajemožno,dasostaršiplacevaligledenafinancnezmožnosti.47 Odoktobra1839sonajrevnejšiotrocidobivalipozimivzavetišcubrez­placnokosilo.Leta1840jebilotakšnihotrok40.KotpišeSlokarnajbivcasuodotvoritvezavetišca1834padokonca1839obiskovalozavetišce469otrok(249deckov,220deklic).Vletu1840jeobiskovalozavetišce63deckovin65deklic,vletu1841pa66deckovin75deklic.48 Izohranjenedokumentacijezavetišcalahkoizracunovzaposamezneme­secesklepamogledeprehraneinkolicinterstanjavkuhinji.Vmesecujanuarju,kiima31dniinzadarovanjehraneniprimerenmesec,sajnicneraste,pricemer 41 Krippenspiel.V:Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung,št.154,28.12.1843,str.1107. 42 Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Lai­bach,str.13. 43 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Povabilokoddajiprispevkov,28. 3.1836. 44 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Povabilokoddajiprispevkov,10. 1.1838. 45 Slokar:Otroško zavetišce v Ljubljani,str.118. 46 Radics:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder-Bewahranstalt in Lai­bach,str.15. 47 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Izpisplacilzamesecoktober1843. 48 Slokar:Otroško zavetišce v Ljubljani,str.118. Rožna ulica, na kateri je bilo leta 1834 odprto Otroško zavetišce, okoli leta 1960 (SI_ZAL_ LJU/0342 Zbirka fotografij, A6-002-315). lahkosklepamo,dajebilotakopotrebnonabavitinajvechrane.Najveckratvme­secusonarocilimlekoinsicerkar12krat,karpomeniskorajvsakdrugidan,obi­cajnakolicinajebila10mass(1mass–bokalje1,41litra)vcelemmesecusotakonarocili135bokalovmleka,karznese190litrovmleka.Druganajboljpogostanarocenahrana–verjetnozaradipokvarljivosti–jebilomeso,obicajnosogana­rocalipoštirifunte(1funtje0.56kg)skupaj,vcelemmesecusotakonarocili33funtovmesa,karznese18,50kg.Prinekaterihvrstahhranežalnaspiskuninave­denekolicinenpr.kislarepainjajca,obojesonarocilitrikratvmesecu,krompir,kisogadostavilienkrat,terkruh,kisogadobilištirikrat.Zaenmesecsopotre­bovali5funtovmasti(2,8kg),10funtovsoli(5,6kg),28funtovšpeha(15,68kg),odžitaricpasopotrebovali40bokalovbelemoke(56,4kg),40bokalovajdovemoke(56,4kg),14bokalovproso(20kg)in10bokalovpšenicnegazdroba(14kg),enkratmesecnopasonarocilitudikašo–obicajno10bokalov(14kg).49 Poleghranezaotrokepasovzavetišcupotrebovalitudidrvazakurjavo,pricemersoseveckratnašlidobrotniki,kisoimelivlastivelikegozdove,takosoizgospostvaGoricane,kijebilovlastiljubljanskeškofije,poletileta1844zavetišcupripeljalipribližno4klaftre50bukovegalesazakurjavo.51Medredne stroškevzdrževanjaustanovepasosodiliševsipripomocki,kisojihpotrebo­valitakozaizvajanjedejavnostizotrokikottudivokvirukuhinjeinsamihpro­storov.Mednakupezauporabovgospodinjstvusotakosodilipesek,škafiza 49 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Mesecniseznaminabavljenehra­ne,november1840–oktober1841. 50 Klaftrajetakoprostorninskamerazadrvakottudidolžinskamera.Vtemprimerugreza12 m3drv,kajti1klaftraje4m3. 51 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Pismozavetišcuodljubljanskega ordinariata,2.7.1844. vodo,sekire,posodezakuhanje,slamnatekošare,žage,lopate,nocneposode,zaotrokeparaznipripomockizaigro,nitiniglezapletenje.52Volnenisokupovali, sajsojimjodarovaleclanicedruštva. Nakup lastnih prostorov ProstorivRožniulici108sobilizatakovelikoštevilootrokpremajhni,polegtegasoimelivnajemusamodelstavbeinvrt,karpajebilozadelovanjeustanovezvelikimprehajanjemljudiproblematicno.Društvojetakoželeloure­ditinepremicninskiprobleminzavetišcuzagotovitisvojeprostoretervrtzagibanjeotrok. MihaelMelonijevpismu11.decembra1841društvuinzavetišcuvnajemponudilsvojohišonaFlorjanoviulicišt.63oziromaprostorevprvemnadstro­pju,kisožebilivtemcasudelnekegadrugeganajemuinjebilozanjepotrebnoplacati230gld.,teršedvesobivistemnadstropju,zakaterepabiracunal70gld.inpapolegševelikodvorišcetervrt,zakarbidruštvuzaracunalvseskupaj300gld.Pricemerjebilodosv.Jurijapotrebnoplacatišeobrestivznesku125gld.inpa80gld.zahišnidavek,karbivseskupajzneslo505gld.Meloniježelelnajemzavsajdveleti,polegješenavedel,dabibilovmesnodvorišcevcelotiodustanove,vendarpabimoralipaziti,danebiprišlodounicevanjalastnine.53 Kakršenkolinajemzazavetišcejebilkratkorocnarešitev,kerpajeusta­novapocasinabiralafinancnasredstvaintakosejevLjubljanskihranilnicizbi­raldenarodvsakokratnihdobrodelnihdogodkov,takodasoboljkotonajemurazmišljalionakupunepremicnine,kerbistemlahkotakoprostorekotvrtpri­lagodiliizkljucnonamenuustanove,terbiseznebilisitnihlastnikov.Vzacetku januarja1842jebilaizpeljanacenitevMelonijevehiše,kjerjebiltudipodrobenopisprostorovinstanjanepremicnine.Hišajebilapodkletenazdvemaobo­kanimakletema.Vpritlicjujebilonajprejpreddverje,obokanakuhinja,velikasoba,manjšaobokanasoba,obokanhlevza8konjev,polegtegapašemanjšaobokanaklet,stopnišceinshramba.Vprvemnadstropjujebiloponovnopredd­verje,dveobokanikuhinji,majhnaobokanashramba,štirisobe,manjšasoba,dvakabinetainbalkon.Vdrugemnadstropjupajebilopreddverjezravenku­hinja,štirisobeinmajhnakuhinja.Napodstrešjusobilatlapokritazopekami,ostrešjejebiloboljslabo,dvojnastrehapajebilapokritasstrešniki. Dvorišcejebiloobokanoinjeimelozopekoterzletvamipokritvhod,po­legjebilzasilenhlevinremizazavoz,delnonarejenavlesu,polegpašeshram­baincrpalkazavodnjak.Narobuhribajebilošedrugodvorišcezvhodom,kijepokritozopekamiinlesom,odtunaprejpazlesenimilatamilocenvrt,kjersobilacezpolovicosadnadrevesa,cezpolovicopajebilbreg.Štirjecenilci–Av­gustSchneditzkotcenitvenikomisar,JožefvonRadangekotzapisnikarterJanezKoširinVenzlVadlavkotzapriseženacenilcasohišopovsehodbitihzadevah(davkiitd.)ocenilina6.542gld.54 MihaelMeloni55jepostallastnikhišenaFlorjanoviulicišt.63(popred­hodnemštevilcenjujebilatohišnaštevilka123)leta1827insijepotemvtokucasanabralkarnekajdolgov,zaradicesarjeverjetnohišatudišlavprodajo.56 NasamohišosobilivseodMelonijeveganakupahiševpisaništevilnidol­govi,kipasosezletisamopovecevali,kajtinabralesosešeobresti.Melonisije 52 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Nakuppripomockovzaustanovo. 53 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,PismoMihaelaMelonija,11.12. 1841. 54 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,ProtokolNR.1597,10.1.1842. 55 MihaelMelonijebilpopodatkihPopisaprebivalstvaizleta1869rojenleta1795vVišnjiGori. 56 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Poravnavagledevrtainzidu,1.6. 1792. 1.februarja1835priokrožnemsodnikuvBistri­ciJožefuMerkuizposodil500gld.,pricemerjevzastavoponudilsvojohišošt.63.57Melonioci­tnodolganiporavnal,sajjeMerk31.decembra1841pooblastilodvetnikaAlbertaPaschalija,dajezahtevalinuredilterjatevdenarja.Sodišcejetako7.marca1842izreklosodbogledeporavna­vedolga.58 ZadolžnicapriJožefuMerkupanibilediniMelonijevdolg.VkoristMarijeSilic,rojeneAvse­nek,jebilvpisandolg1.000gld.dne30.avgusta1835.Slediljedolgzdne1.septembra1836naFranca Luznerja oziroma njegovega zastopnikastricaJožefaLuznerja.Novdolgjenastal24.sep­tembra1836za500gld.,kijebilnapisannaza­koncaVenzlainJeroWrannz.VužitekMihaelaJal­najebilo1.maja1838izdanozadolžnopismoza500gld.ZaženoJožefoMelonistabilanapodlagiporocnepogodbeinpotemzavzdrževanjenjunehcereSofijezopetvknjiženašedvanovazneska.59 OdvetnikBlažCrobath60jevimenuOtro­škegazavetišcazaMelonijevohišošt. 63oddal ponudbonalicitaciji,kijebilaizvedena9.janu­arja 1843 zaradi Melonijevega dolga v znesku 2.500gld.Ljubljanskohranilnicojezastopaldr.Maksimiljan Wurzbach. Vsi dolgovi so namrecskupajzobrestmiindavkizelozrasliinLjubljan­skahranilnicasejeodlocilaprodatihišonajbolj­šemu ponudniku. Poleg Otroškega zavetišca sovlicitacijisodelovalitudiFrancGalle,KarlWas­sitschinEmanuelHeine,vendarpajebilahišaprodanaOtroškemuzavetišcuzavsoto6.525gld. Društvojeimelokonecleta1842vgotovi­niprivarcevanega3.049gld.,celotnezahtevanevsotepaniimelo,vendarpajebilnakupizpeljanspomocjonovezadolžitvepriLjubljanskihranil­nici. Blaž Crobath je že 9. januarja 1843 placaldavek in sodne stroške, ustanova pa je postalalastnicahišezoziromnasodnododelitevzdne 18.julija1843zdokumentomšt.4915kotzadol­žnimpismom.61 Pri samem nakupuso placali vse potreb­ne davke: hišni davek za posamezne mesece, 57 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,ZadolžnicaMelonijaza500gld.,1.2.1835. 58 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,PooblastiloMerkaPaschaliju,31.12.1841;Sodba,18. 3.1842. 59 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,Intabulacijahišešt.63,1.11.1843. 60 BlažCrobath(1798–1848)jebilpravnik,vLjubljanije imelod1833samostojnoadvokaturo,polegtegapaje bilclanmuzejskegadruštva,prinjemsosezbiralislo­ venskiizobraženci. 61 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,Pojasnilogledenakupahišešt.63,27.9.1843. dimnikarja,Ljubljanskihranilnicizadolgzdne26.7.1833za500gld.,karjeskupajzakapital,davekinsodnestroškezneslo582gld.,ingledenazadolžnopismood15.marca1834za2.500gld.–kapital,davekinprinešenestroškeskupaj –2.932gld. ZavsezavedenestroškejedobilBlažCro­bathposojiloza3.500gld.,pricemerjebilopo­trebno Ljubljanski hranilnici še placati 87 gld.zapobotnico,200gld.pamujedalšeblagajnikSamassa.62 Po samem nakupu hiše seje izkazalo, dabotapotrebnatemeljiteprenove,takodaježen­skodruštvoprosiloIgnacijaBernbacherja,kerjebilzelodejaveninzavzetzadelovanjeinrazvojzavetišca,najvimenudruštvaposkrbizapreu­reditevinpredelavohišeterpripadajocegavrta.Bernbacherjegledenapotrebezavetišcaprede­lalcelotnostavbo,prostordvorišcainvrtsmisel-no in uporabno,da jebila vec kotprimernazauporabozavetišca.Polegtegasodobilivuporabotudivinograd.Vdrugemnadstropjupajebilošedovoljprostora,dasobilinastanjeninajemniki.63 Ženskodruštvojetakopodvodstvomba­ronice Franciške Weingarten imelo 19. oktobra 1843ob11.uriprimopredajoprenovljenehiše.64 Vodenjedruštvajenamrecvletu1840prevzelabaronicaWeingartner,kateremožjebilbaronJo­žefWeingarteninjebildeželnipredsednikIlirije. Blešceca otvoritev in zavetišce, ki ni bilovecodvisnoodzahtevnihnajemodajalcev, panimogloskritistroškovindolgov,kisonastalipriprenovi.Društvojeprednakupomhišeimelonaracunuokrog3.000gld.,šedodatnih3.500gld.sosiobnakupuizposodili,prenovahišepajezne­sla3.790gld.,obtemsomorališeplacatirazlicnedavke,kipasoskupajnanesli220gld.Društvojeimelotakoshišovletu1843za10.536gld.stro­škov,takodajecelotendolgvLjubljanskihranilni­ciznašal6.500gld.Vodstvoustanovesotidolgoviskrbeli,vendarpasokmaluuspelidolgzmanjšatiza1.000gld.Spomocjoveselicinpadarildobro­tnikovsouspelinabrati1.000gld.,takodasejetavsotadolgovzmanjšalana5.500gld.65 IgnacijBernbacherjekotskrbnikhišešt.63inhišniekonommestnemuindeželnemuso­ 62 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv. Florjanu,t. e.1,Magistratsvetujepopregledufinancnihporocil,12, 12,1843. 63 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,Protokol,15.9.1843. 64 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e. 1,Povabilonaprimopredajohiše63,17.10.1843. 65 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Povabilonaprimopredajohiše63,17.10.1843. dišcupisalgledeureditvemejeinzidumedhišamašt.62in63.Sodišcejena­prosil,dapreucizemljiškeknjigeindokumentacijozdne1.junija1792intudilistinozdne30.decembra1844,gledehišešt.62teruredivsezadevezmejo.ZJernejeminMarjetoOmejcizhišešt.62oziromaprejšnješt.124sopotrebovalidogovor,dabilahkoizpeljalivknjižbovzemljiškoknjigo.66Problemjepredsta­vljalzidinvrt,kilocujeobehiši.Tazidjebilobprenovihišeleta1843podaljšaninpovišan.Ponovemjedolžinaznašala6dunajskihklafterinjeležalnadvori­šcuhišešt.63levo,karstaOmejcatudipriznalainpotrdila,dajetazidlastninahišešt.63.NapodlagipotrjenegadogovorajetakratnivodjazemljiškeknjigeJanezHocevarpotrdilvpisvzemljiškoknjigoinzavedeldolg. Otroškozavetišceje3.septembra1844doletelaposebnacast,LjubljanojenamrecobiskalavstrijskicesarFerdinandI.innjegovaženaMarijaAna.Ce­saricasijedopoldan3.septembrameddrugimogledalazavetišce,kjersojonestrpnopricakovali.Prostoresookrasili,naobokeinarkadepasospletlivencecvetja,nastopnišcupajecesaricopricakalabaronicaFranciškaWeingartnervdružbizvsemipomembnimiclanidruštva.Cesaricasijezveseljemogledalanovoprenovljeneprostore,prisostvovalapripoukuindelavnicahotroktersevpisalavknjigogostov.Navrtupajebilapripravljenošepraznovanje,kjersijelahkoogledalašeigrootrok.Obtejpriložnostisocesariciizrocilitudipromemo­rijo,vkaterisoopisalicelotenpotekdogodkovprinastankuzavetišca,patudivsedenarnetežave,kisojihobtempestile.OdcesarjaFerdinandaI.sozlepimiželjamivtanamenprejeli300gld.67 Ob priliki obiskacesarskega paraso vzavetišcu želeli izkazatizahvalo dvemanajboljzaslužnimaclanomavodstvaustanoveIgnacijuBernbacherjuinAntonuSamassi,takodajecesarFerdinandobemapodelilzlaticastniznak.Slo­vesnapodelitevjebila2.decembra1844vmestnihišivsejnidvorani,kjerjimajeokrožniglavarslavnostnoizrocilodlikovanji.68 PodporootroškihdnevnimzavetišcemsstranioblastiizDunajajebilaževescasstalnica.ŽeobustanavljanjujegrofWurmbrandpisalvodstvuustanove,dajecesaricazelozadovoljna,terdabotudionprispevalnekajsredstev.69PolegcesarskegaparapajevodstvuzavetišcacestitaltudiJosefWertheimer,nacelnikprvegaotroškegazavetišcanaDunajuvpredmestju,inpritempoudaril,dajecesaricamatiKarolinaAvgustavišjazašcitnicavsehustanovvvzhodnimonar­hijiindajimbododarovalinjenosliko.70 Zakljucek OtroškozavetišcevLjubljanijedelovalošeskozicelo19.stoletjeinpotemglobokov20.stoletje.Leta1938jevLjubljanidelovalopettovrstnihzavetišcinševednojebilozavetišceprisv.Florjanuedino,kijebilovlastnistavbi,vsiostalisobilinajemniki.Polegtegaješevednosprejemalopribližno100otrok.71Celo­tnazgodovinaOtroškegazavetišcajetakopreobsežnainšenibilaobdelana,karpabizahtevalokarnekajcasainjeverjetnostvarprihodnosti. 66 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,DopisIgnacaBernbacherja,31.12.1844. 67 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Potrdilooprejemuzneska,7.9. 1844. 68 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,Dopisgledezaslužnihmedalj,30. 11.1844. 69 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,DopisgrofaWurmbranda,26.11. 1834. 70 SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1,DopisJosefaWertheimerja,4.11. 1843. 71 Mestnaotroškazavetišcainmladinskoskrbstvosploh …V: Slovenski dom,št. 262,18. 11. 1938,str.3. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI • SI_ZAL_LJU/0181,Otroškozavetišceprisv.Florjanu,t.e.1. LITERATURA Bonin,Zdenka:Ustanovitevindelovanjekoprskegavrtcaterdobrodelneustano-veGrisonidokoncaprvesvetovnevojne.V:Arhivi 35(2012),št.2,str.449–462.Cvirn,Janez:OtroškozavetišcevLjubljani.V:Slovenska kronika XIX. stoletja,knj 1.,(ur.JanezCvirnet.al.).Ljubljana:Novarevija,2001,str.204. Polajnar,Janez:Ljubljanamedkongresominpotresom.V:Zgodovina Ljubljane : od kolišc do zelene prestolnice (ur.MojcaFerle).Ljubljana:Mestnimuzej,Muzejiingale-rijemestaLjubljane,2018,str.124–153. Radics,Petervon:Festschrift zur Feier des 75jährigen Bestandes der Kleinkinder--Bewahranstalt in Laibach.Ljubljana:Kleinkinder-Bewahranstalt,1909.Slokar,Ivan:PrvootroškozavetišcevLjubljani.V:Kronika Casopis za slovensko krajevno zgodovino,Ljubljana:Zvezazgodovinskihdruštev,1963,str.118–120.Valencic,Vlado:Zgodovina ljubljanskih ulicnih imen.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv, 1989. CASOPISNI VIRI Kleinkinder-Bewahranstalt.V:Illyrisches Blatt,leto15,15.11.1834,št.46,str.1. Krippenspiel.V:Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung,28.12.1843,št.154,str. 1107. Mestnaotroškazavetišcainmladinskoskrbstvosploh…V:Slovenski dom,18.11. 1938,leto3,št.262,str.3. CHILDREN‘SSANCTUARYINLJUBLJANA–ESTABLISHMENTAND OPERATIONINITSFIRSTDECADE(1834–1844) ThearticledealswiththeestablishmentanddevelopmentofthefirstChil­dren’ssanctuaryinLjubljana.TheAustrianmonarchyconfirmeditsestablish­ment,yetdidnotfinanceitsoperation.Theinstitutionwasfinancedwithcontri­butionsofindividualsandthroughcharityevents;theinitiativewasthereforeinthehandsofthericherandmoreinfluentialsocialclassinLjubljana. OnFebruary24,1834,foundersinvitedwealthycitizensofLjubljanatohelp finance the sanctuary with voluntary contributions. The Children’s daysanctuary,whichprovideddayshelterforchildrenbetweentheageoftwoandsix,wasopenedonNovember4,1834inrentedpremisesonRožnaulica108inLjubljana.Theinstitution’sgoalwastotakecareofthementalandphysicalde­velopmentofchildren,whosefinanciallyunstableparentsworkedandcouldnotlookafterthem.Freedaycarewasorganizedforchildrenwhoseparentsprovid­edevidenceoftheirfinancialstatus,thechildrenhadtobevaccinatedandwith­outmedicalconditionswhichcouldaffectotherchildren.Adoctorwhoweeklyperformedmedicalexaminationsattheinstitutionconfirmedtheirmedicalsuit­ability.Parents,whohadenoughmoney,paidthreekreuzerweeklyperchild. SUMMARY Daycarebeganat6o’clockinthemorninginthesummerandat7o’clockinthewinter.Thosechildren,whohadlunchathome,leftthesanctuaryat12o’clock,returnedanhourlaterandstayeduntil5o’clockintheafternooninthesummerand7o’clockinthewinter.Somechildrenstayedinthesanctuaryduringlunch,buttheparentshadtoprovidetheirfood.In1839,lunchwaspro­videdatthesanctuaryforallchildren. OnAugust14,1835,theCarniolanProvincialGovernmentconfirmedthesanctuary’sstatute.Thiswasafoundationforappointingatemporarymanage­mentandallmandatorysectorsforthefunctioningofthesanctuary.Theinsti­tutionwasledbyacurrentpriestatSt.Jacob,thefirstbeingJanezKrizostomPohlim,whomanagedthesanctuaryuntil1850.MerchantAdamHeinrishHohnwastreasureruntilAugust10,1836,andwassucceededbybellfounderAn­tonSamassa.Otherimportantcitizensalsoworkedwiththesanctuary.Thefirst sanctuary matron was baroness Magdalena von Schmidburg, the wife of the provincialpresident.Afterwards,president’swiveswerealwaysentrustedwiththeroleofthematron.ThefirstteacherwasAntonMahnic,whobeforehandinspectedthefunctioningofsimilarinstitutionsinGraz.MarijaDietrichwasthefirstgoverness.In1834,116children,whocamefromSt.JacobandTrnovoparishes,wereadmittedandthisnumberbarelychangedthoughtheyears. Theinstitution’sfinancesweremainlyprovidedbyyearlyvoluntarycon­tributions,interestfromdebentureshares,boughtinthefirstyear,andwiththeorganizationofyearlymaskedballs,Christmascribviewings,festivitiesinsalonsandintheKazinabuilding.Asmallincomeconsistedofparents’weeklypaymentsandtheincomefromsellingknittedproductsmadebythechildren. OnJanuary9,1843,theinstitutionboughtahousewithayardinFlorija­novaulicafromMihaelMelonifor6.525florins.Theinvestmentanditsrenova­tionintheamountof3.790florinswasfinancedwithamortgageonthehouseandpaidininstalments. TheChildren’ssanctuarywasinfunctionthroughthe19th andinthebe­ginningofthe20th century;in1938,therewerefivesuchinstitutionsinLju­bljanaandoneofthemwastheChildren’ssanctuaryatSt.Florian. 1.02Pregledniznanstveniclanek UDK343.83:343.811(497.4)(091)Prejeto:14.1.2020 Varnostno osebje v zaporih na Slovenskem (od grajskih jecarjev do pravosodnih policistov) PAVELCELIK mag.sociologijeTbilisijskaulica54,SI-1000Ljubljana Izvlecek Stražarjiprostorov,kisobilinamenjeniobsojenimosebam,soseponazivuinvsebinidelaspreminjalinekakovzporednosspremembamivpojmova­njunamenovkaznovanja.Vfevdalnidobijebiltemeljninamenkaznovanjamašcevanjestorilcuzadejanje,kigajestoril,zatosobilizaporniprostoriustreznitemunamenu.Zrazvojemdružbenihodnosovstasetemusmotrupridružilašepoboljševanjeinprevzgojaobsojenega,danebiveczašelnakrivapota,kotrecemodanes.Zaraditegajeprišlodotemeljitihspremembvpogledihgledenamenakaznovanjainnaizvajanjetegakaznovanja.Nastalesonovestavbeinvnjihjebilovsevecrazlicnihoseb,kisoskrbelezaživlje­njezapornikov.Pomembnovlogosoigralipazniki,kisoskrbelizaizvajanjehišnegaredavtehprostorih.Danesjimjedanatudipomembnaprevzgojnavlogainnelevarnostna.Širšipomenzaporovsekažetudivtem,dasobilainsorevolucionarnadejanjamnožicuperjenatudializlastivosovraženejece. Abstract PRISON SECURITY PERSONNEL ON SLOVENE TERRITORY (FROM CASTLE JAILORS TO CORRECTIONAL OFFICERS) Atthecomprehensionofpunishmentchangedthroughtime,alsotitlesandtasksofprisonguardschanged.Infeudaltimes,themainpurposeofpun­ishment was revenge on the perpetrator for the offence which has beencommittedandtherefore,theprisoncellcorrespondedtothispurpose.Thedevelopmentofsocialrelationsbroughtaboutcorrectionandre-educationofconvictstopreventtheirslippingbacktotheoldtracksaswesaytoday.Fundamental changes in views of punishment purpose and its executionhavebeenintroduced. Newprisonsbuildingsemployednewprofilesofper­sonnel.Guards,whowereresponsibleforkeepingorderinthesebuildings,playedanimportantpart.Todaytheirtasksdonotencompassonlyguarding,butalsore-education.Thebroaderimportanceofprisonscanalsobeseeninthefactthatmanyrevolutionaryactsofcrowdswereaimedatmostlyhatedprisons. Kljucne besede: zapori,stroškivzdrževanja,varnostnoosebje,pooblastila,usposabljanje,šolanje,socialnerazmere,drugoosebjevzaporih Key-words: Prisons,maintenance costs,securitypersonnel,authorization,qualification,education,socialrelations,otherprisonpersonnel UVOD Odkarobstajaorganiziranacloveškaskupnost,sozatiste,kisosepregre­šilizopernjenepostave,obstajaledoloceneoblikekaznovanja.Izlociteviztakoimenovaneprvotneskupnosti,kijijepripadalkaznovani,jepomenilaskorajgotovožalostenkonecnjegovegaživljenja.Tekaznisosespreminjalenekakovzporednozrazvojemcloveškedružbe,sprevladujocimidružbenimiodnosivnjejinšezlastispojmovanjemonamenihkaznovanja. Prispevekimanamen,daprikaženekatereplatiosebja,kijeskrbelozavarnosttistih,kijimjebilazaradistorjenihnedovoljenihdejanjodvzetapro­stostinsotokazenprestajalevposebejzatoodrejenihprostorih.Tovarnostnoosebjesejeimenovalorazlicno,odvisnoodzgodovinskegaobdobja:jecarji,za­porniškistražarjialicuvaji,pravosodnistražniki,paznikiindanespravosodnipolicisti.Tasestavekprikazujenekaterenjihoveznacilnostivposameznihob­dobjihslovenskepreteklosti.Toobseganjihovizborinusposabljanje,nekateresocialnerazmeretegaosebja,vkljucevanjerazlicnegastrokovnegakadrakpre­vzgojiobsojencevitd.Povedatijetrebatudito,kdojeskrbelzaprostorezapo­rov,sajjebilotudiodtegaodvisno,vkakšnihrazmerahsoobsojenciživeli. KososeSlovenciv6.stoletjunaselilivsedanjidomovini,soseravnalipovecpravnihizhodišcih:staroslovanskempravurodovno-plemenskedružbezzametkipatriarhalnegasuženjstva,poostankihpravapredrimskeinrimskesužnjeposestniškedružbeterpovplivihrazvitezgodnjefevdalnedružberaznihgermanskihplemen.Tadobastaroslovanskegapravasegadopopolneuveljavi­tvetujefevdalneureditve,tojenekakodokonca10.stoletja.Obdobjefevdaliz­masegaodtedajpadoleta1848,skorajtisocletje.1 Sestavekzajemaobdobjeoduveljavitvetujegafevdalnegaredanaslovenskemozemljudodanašnjegacasa. Zaporštejejokotsistemrazmerijmedosebjeminzaprtimiosebamitermedzapornikisamimi.2 Tarazmerjalahkopripeljejodokonfliktov,kiseute­gnejopokazatitudivgrobioblikiprotestov.Zzaporijepovezanotrojemožnihprotestnihpojavov.Ponosilcihtehdejanjsotolahkoprotestislužbenegaosebjavtehzavodih,protestizapornikovinprotestijavnostidodogajanjvzaporih: a) Najboljvospredjusobiliinsoprotestiobsojenihoseb,kisotudinajpogo­stejšiinnajnevarnejši.Protestiobsojencevsolahkopogojenizdogajanjivširšidružbiinpredvsemznotranjimidejavnikivzavodih.Medslednjedejavnikeprištevajoprevelikognecovzaporih,pretogoizvajanjehišnegareda,diskriminacijskeprijemepaznikovdoobsojencev,groboravnanjezobsojenciitd. b) Nezadovoljstvolahkoizrazijotudizaposlenivtehzavodih,celostražarji,karjeprecejredko.Ponavadistemzahtevajoizboljšanjedelovnihpogo­jevvzavodih(placi,placilonadurnegadela,vecstražnikov,boljšemedo­sebneodnoseitd.)ališirše(naprimerskrbzastanovanjazaposlenih).3 c) Javnostnavadnosprotestomizrazinezadovoljstvozdogajanjemvpra­vosodjualiožjevkonkretnemzavodupriizvajanjukazenskihsankcij.Terazmereutegneocenitikotpremilealiprestrogedoobsojencev.4 Ozaporihjeprinasobjavljenegaprecejgradiva,ševecgajebržkonevnašiharhivih.Mordatoneveljazaprvoobdobjefevdalneureditve,kosopisnivirirazmeromaskromnejši.Vpoznejšihobdobjihnašepreteklostijepodobnihgradivvsevec,vsedanjostišeposebej. 1 Vilfan:Pravna zgodovina Slovencev,str.23,49in69. 2 Džinic:Zatvorenicko društvo,str.71. 3 Celik:Protestni pojavi v zaporih,1983,str.205–215. 4 Celik:Množicni protesti zoper kriminaliteto,str.332–338. Bržkoneješiršedružbenodogajanjeprinasv60.letih20.stoletjavpli­valotudinato,dajenašknjižnitrgposvetilpozornosttudizlocinstvenostiinkaznovanjule-tegavpreteklosti.Slovenskiavtorjitehknjigsoseizkazali:SergejVilfanjeleta1961orisalpravnozgodovinoSlovencev;BogoGrafenauerjeleta1962prikazalkmeckeuporeprinas,kisopomeniliuporništvozoperobstojecifevdalniredinbijihtudidanesuvrstilimednajhujšezlocine. PeterFisterjeleta1975svojoknjigonamenilraziskovanju,kakosokme­tjegradilisvojeprotiturškeutrdbe.Poznejejedr.VaskoSimonitileta1990ob­javilraziskavoovdorihTurkovnaslovenskoozemlje,karniogrožalolesamegafevdalnegareda,temvecceloobstojinrazvojnašegakmeckegaprebivalstva.An­drejStudenjeleta2004prikazalkriminalitetoinkaznovanjeprinas. Vtujinijeizšlovecknjiginnekateresoprevedlivslovenskijezik.Omenitiveljavsajdvedeli:ChristopherHibbertjeprikazalzgodovinozlocinstvainka­znovanjavAnglijitervnekajdrugihzahodnihdržavah.KurtBaschwitzjeorisalcarovniškeprocesevEvropi,kisopotekalitudinaSlovenskeminsomarsikdajpomenilikoraknazajodžedoseženepravnevarnostiposameznika. Našimlajšizgodovinarjisopristopilikobravnavizaporovmedprvoindrugosvetovnovojnoprinas,kjersoprevladovaliprijetialiujetipripadnikinasprotniharmadoziromanarodnoosvobodilnegagibanjaprotiokupatorjem. Tujaliteraturaotejproblematikiješeobširnejša,cepravjenajzanimivej­šatistaboljredka,kiobravnavatudislovenskoozemlje. I. CUVAJI GRAJSKIH IN MESTNIH JEC Vzacetnemobdobjufevdalizmasoprinaszacelenastajatigrajskestavbe,kisoobturškihvpadihinkmeckihuporihpostajalevseboljutrjene.Nekateranaseljasosipridobivalamestnepraviceinstempravicedoutrjenegaobzidja,kijihjevarovalozlastiobturškihvpadihnanašeozemlje.Tretjaoblikanaselbinejebilakmeckavas,kinibilazašcitenapredvdoristurškegaozemljanazasede­nemBalkanu.Vašcanisosipomagali,kotsovedeliinznali,doklerdržavnaindeželnaoblastnistapristopilikširšimobrambnimukrepom. Omenitivelja,dasovtemobdobjunašezgodovineveljalitikazenskiza­koni:cesarjaKarlaV.izleta1533skraticoCCC;cesariceMarijeTerezijeizleta1768skraticoCCT;zakonokriminalnihhudodelstvihinkriminalnihkaznihizleta1787,zakonikohudodelstvihintežkihpolicijskihprestopkihizleta1803terfrancoskikazenskizakonikizleta1808.5PoporazuFrancijejespetveljalomenjenipredpisizleta1803.Prvadvaomenjenapredpisajeleta1959našijavnostiobširnejeprikazalMatijaGolob,nekdanjikriminalist.6 1.1Grajskejece Tedanjivecjigradovisoimelitudiprostore,namenjeneizkljucnozapri­jete,obtoženealiobsojeneosebe.Zemljiškogospostvojebilonamrecosnovnafevdalna,gospodarska,upravnainpravnaenota,gradpasredišcefevdalnegaozemlja.Takeprostoresoimenovaligrajskejeceintesobilepravilomavslabihprostorihvokvirugrajskegaposlopja,brezpravesvetlobe,zatosojimreklituditemnice.Bržkonejeslovenskabesedajecapovezanastrpljenjemoseb,kisotamprestajalekazni.Jecarjisobilidelgrašcinskegaosebjainsojihizbralitudializlastiizvrstoboroženeposadke.Taposadkajevarovalagrajskoposlopjepredvsiljivci,zlastivcasuturškihvpadov,skrbelazaredinvarnostnacelotnemgraj­ 5 Melik:V Imenu Njegovega Velicanstva Kralja! 6 Golob:»Kriminalisticna taktika« v Karolini in Terezijani,str.7–27. skemposestvu,spremljalagrajskegagospodanapotovanju,šlaznjimnavojnoinopravljalatudinalogestražarjevgrajskihjec. Zemljiškogospostvojenamrecizvajalotudisodnoinkaznovalnovlogozadolocenaprepovedanadejanja,razenzaumor,velikotatvino,cestnirop,vlominpodobnadejanja,zakaterajeveljalakrvnasodba,kijebilavpristojnostidežel­negaglavarjaalinjegoveganamestnika.7Fevdalizemjeznacilenpravpotem,dajedržavaprenašalanaposameznezemljiškelastnikevelikdeldržavnihfunkcij,velikovecjikotdrugeureditve.8 Patrimonialno sodišce zemljiškega gospoda, ki je prehajalo z oceta nasinaitd.,jesodilovsemsvojimpodložnikomvvsehsporihinzlocinih,kisosezgodilinatemposestvu,razenzadejanja,kjerbibilalahkoizrecenasmrtnaka­zen.Gospodjerazsojaltudiosporihmednjiminpodložniki.9 Vaškižupanjebilposrednikmedplemiškogospodoinpodložniki.Skrbeljezaredvvasi,pomagalpripobiranjudavkov,razsojalomanjšihsporihmedpodložnikiitd.Prirazsojanjumujepomagalo12kmetov.10 Vfevdalnidobijebilnamenkaznovanjapredvsemta,dasestorilcualiosumljencu prizadenejo muke, ne pa njegovo poboljšanje. Težišce je bilo nasmrtnikazni.Manjšahudodelstvainprekrškesokaznovalistelesnimialisra­motilnimikaznimi.11 Narazpolagosoimelištevilnemucilnenaprave,okaterihsopredkratkimnastaremgraduvCeljupripravilistalnorazstavoinzajeliob­dobjeod16.do18.stoletja,zarazstavopaizdalibarvniprospekt.12 Oblastnavlogagradovjeprišladosvojevrstnegaizrazazlastivkmeckihuporih.Prijetiupornikmetjesojecalivgrajskihjecahincakalinasodbo.Njihovisomišljeniki(uporniki)sojihvcasihhoteliosvoboditi.Lepprimerjevelikitol­minskipuntleta1713,kijezajelskorajcelotnoGoriškoindelKranjske.Konecmarca1713jepribližnopettisocTolmincevkreniloprotiGorici,tudizato,dabiizgrajskihjecosvobodilizaprterojake.Tosodosegli,todauporjetrajaldaljeinzatrlagajekrajiška(vojskaizVojnekrajinenaHrvaškem)innatošenemškavojska.TojebilzadnjivelikipuntnaSlovenskem.13Medrevolucionarnimvre­njemsoižanskikmetje21.marca1848napadlitamkajšnjigrad,gaopleniliinrazbili.Razgnalajihješelevojska.14 KosoFrancozileta1809zacasnozasedlinašekraje,soodpravilipravicograšcakov,dasosodilisvojimpodložnikom.Sodnoupravosopodržavili.Locilisosodstvooduprave,sodnerazpravesobilejavneinustne.15Tosepravi,dasoprinesliknamtudisadovefrancoskerevolucijeizleta1789.Tojeveljalozacasfrancoskezasedbenašihkrajev,poletu1814pajespetveljaloavstrijskokazno­valnopravo. 1.2Jecevmestih Znastajanjemvecjihmestsotamzgradilinovezaporniškestavbealista­repredelalizatenamene,zlastivprestolnicahdržaveoziromadežele.Tamsonamestilitudiosebjezavzdrževanjeredavtehstavbahindrugoosebjezade­lovanjezaporov,kjersobilisprvanajštevilnejšitistimožje,kisoneposrednovarovaliobsojeneosebe. 7 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda,str.396. 8 Istokotopomba1,str.74–75in165. 9 Zgodovina Slovencev,str.183. 10 Istokotopomba7,str.392. 11 Istokotopomba9,str.183. 12 Teatergroze,Celje:ZavodCeleia. 13 Istokotopomba9,str.335–338;Švajncer:Vojna in vojaška zgodovina Slovencev,str.61–63. 14 Istokotopomba9,str.443–444. 15 Mal:Zgodovina slovenskega naroda,str.90–91. Mestojeustanovilmestnigospod,kijenaseljupodeliltudimestnepra­vice.Tojebilfevdalecoziromanjegovnaslednik,kijeimelvlastiozemlje,kjerjenastajalomesto.Mestnepravicesodolocalezlastinacinmestnesamouprave.Družbenainpravnarazlikamedmestomingrašcinskimozemljemjebilana­mrecta,dajebilomestnoprebivalstvoosebnosvobodnoinpovezanovobcino.Naobmocjumestasejeizoblikovalasamouprava,kisojovodiliizvoljenipred­stavnikimešcanov.Navadnojojevodilmestnisodnikkotnajvišjimestnifunk­cionar,kotbireklidanes.16Podobnokotplemiciinduhovnikisosvojesodišceimelitudimešcani.Sestavljalisogamestnisvetovalci,vodilpamestnisodnik. Mestasolahkoimelateprebivalce:svobodnjakepodmestnojurisdikcijo(mešcanstvo,gostaciinposli);zemljiškegospodeinnjihovepodložnike;lahkopašesvobodnjakebrezmešcanskihpravicinzunajmestnejurisdikcije(napri­merJudje).Pravilomasosvobodnamestaizvajalaoblastnamestnemobmocju,tudidelkaznovalneoblastivmestnihjecah.Slednjesobilenajveckratženazu­najdrugacneodgrajskihjec.Vecinomaješlozavtenamenepreurejenestavbe. TakosobilejecezaljubljanskeprebivalcevstariinnovistavbiNaTrancioziromaPodTranco.OdtamsojihpreselilivnekdanjovojašniconaŽabjaku,kjersoleta1754ustanovilikaznilnicointamsobilespresledkijecevsedozgra­ditvenovesodnepalace.Obakratješlozastavbopodgrajskimhribominzno­trajobzidja.Zanajtežjekaznjencesobiliodleta1815doleta1895prostorinagradu.NaMagistratusobilejecezadolžnike.17VljubljanskiTrancisoleta1753zaprli15oseb,kisobileudeleženevspopadumeduradnimiosebamiindoma­cinivSticni.Tamjebil3.junija1753letnisejem,kamorjeoblastizLjubljanepo­slalatritobacnenadzornike,izNovegamestapa15financnihstražnikovin30vojakov.Poskrbelinajbipredvsemzato,dabiodkrivalitihotapcetobaka.Tobakjebildržavnimonopol.Nasejmusoodkrilitihotapca,kijenedovoljenoproda­jalžvecilnitobak.Medpostopkomsodomaciniobkoliliuradneosebe,kisosehoteleumaknitivbližnjisamostan,zatosostreljalevzrak.Tojemnožicošeboljrazburiloinuradneosebejenapadlaskamenjeminpalicami.Uradneosebesostreljalevmnožicoinubileenegakmeta,šestjihjebilohudoranjenih.Tedajjemnožicanasamostanskemdvorišcuubilaštirifinancnestražnike,tritobacnenadzornikeintrivojake,njihovatruplaparazmesarila.Oblastisoosumile29storilcev,odkaterihsojih17uspeliprijeti.PrepeljalisojihvLjubljanoinzaprlivTranci.Medkaznjencijebilosedemkmetov,šesthlapcev,poencevljarinkro­vec.Sodilojimjedeželnosodišcein17.januarja1755jebilarazglašenasodba:dvastabilaobsojenanasmrt,10nazapornekazniintrijesobilioprošceni.18 Vdobiabsolutizmajeavtonomnostmestskorajpovsemugasnila.Okrožniuradisoprevzelinadzorstvonadnjimialipasojihpodredilizemljiškemugospo­stvu.19 Kresijesobileposrednikmeddeželnovladoinobcinami.Sprejemalesotuditožbekmetovzoperzemljiškegospode.Takojebilvzpostavljenneposredenstikspodložnikiinjihvarovalpredkrivicnimizkorišcanjem.20 UpravnereformecesarjaJožefaII.sonekaterimzemljiškimgospostvomdalepolegnabornihševrstopolicijskih(upravnih)nalog.Oddržavesoprevzelakrajevnosodstvoinsojimreklidelegiranaaliokrajnagospostva.NaKranjskemjihjebilo39.21 Zakaznjencevgrajskihjecahjeskrbelograšcinskoosebjeizvrststra­žnega,vojaškegaosebja,vmestnihjecahpaosebjemestneuprave.Domnevatijemogoce,dasobiligrašcinskijecarjipodobnegasocialnegaizvorakottistivmestnihjecah,žesamookoljedelovanjapajebržkonevplivalonamalcedru­gacnoravnanjezzaprtimi.Ševec,domnevatijemogoce,dasopravmestnejece 16 Istokotopomba9,str.192,196. 17 Krajevni leksikon Slovenije:II.knjiga,str.302–304. 18 Ribnikar:Upor v Sticni 3. junija 1753,str.47–56. 19 Enciklopedija Slovenije:7.zvezek,str.82,87. 20 Istokotopomba9,str.945. 21 Smole:Grašcine na nekdanjem Kranjskem,str.16,19. nosileodgrajskihjecdrugacenpoglednaprestajanjekazni.Vmestnihjecahsosenamreclahkoznašlivsiprebivalcimest,kisobilivecinomasvobodni,nepapodložniki,kotjeveljalozagrajskejece.Tosicernepomeni,dasobilimestnizaporidostojniprostori. PoznavaleczaporovTimScholzjeozaporihvzgodnjemnovemvekuzapi­sal,dajeonjihlemalopoznanegainjelemalovirovonjih.Vsredišcutedanjegakazenskegapostopkastabilapreiskavainprizadevanje,daobdolženecnebipobegnil.Posamezneokolišcinepreiskovanjasobileodvisneodsocialnegasta­tusaprijetega.Šelev18.stoletjusonastalisistematicnizapisiotehprostorih.Tizapisisosenanašalivsekakornatakoimenovanedisciplinskeoziromaprisilnedelavnice,kinisobilenikakršnipreiskovalnizapori.Zapisalje,dasobilevza­porihšev16.stoletjuneznosnerazmere:bilisovlažni,komajogrevani,vanjejepadlomalosvetlobe,zracenjejebilopomanjkljivo,šeposebejtedaj,kojebilzaporpodzemljo.22 Vnekaterihnašihtedanjihtrgihinmestihsošeohranjenisramotilniste­bri,imenovaniprangerji.Tamsoprivezalistorilcamanjšihinmanjnevarnihka­znivihravnanj,dajebilizpostavljenjavnigrajiinposmehumimoidocih.Danesnaštevajoosemtakihnekdanjihtrgov,insicer:Brestanico,LembergpriŠmarju,Motnik,Pilštanj,Podsredo,RecicoobSavinji,PtujskoGoroinPredgradvPoljan­skidolinivBelikrajinitertrinašamesta:Piran,PtujinRadovljico.23 Javneusmrtitveobsojenihosebjeoblastprirejalaznamenom,dabistemzajezilakriminal.CesarMaksimilijanjeleta1514izdalmaleficniredzaLjublja­no,kijebiledenodprednikovenotnedržavnekazenskezakonodaje.Poletu1868sojavneusmrtitveobsojencevprestavilizazidovejetnišnic.24 Kaznjencevdržavnihjecahsorazmeromadobrooskrbovali,drugacepajebilovgrašcinskihzaporih.Grašcakjeimelnamrecspravosodjemlestroške:skrbeljezaprostorezaporov,stražnoosebje,preskrbo,prevozkaznjencevitd.Testroškejeposkušalcimboljzmanjšati.25 1.3Vecdesetletij:notranjainzunanjanevarnost Vsrednjemvekujenašeozemljedoživljalodvojnonevarnodogajanje.Šlojezakmeckeuporeinzaturškevpadenaslovenskoozemlje.Prvadejanjasore­snoogrožalatedanjodružbenoureditevprinasinvširšemevropskemprostorutersosevleklavecstoletij,drugapasogrozila,dabotudinanašemozemljuzavladalaislamskaureditevintagrožnjajetrajalavecdesetletij. a)KojeBogoGrafenauerleta1962opisalkmeckeuporenaSlovenskem,jenaštelšestvelikih,10srednjihin107krajevnih.Kljucnovlogopritehupo­rihjeigralafevdalnarenta.Šlojezanjenobjektivnirazvojpoobseguinoblikiterente.Vsakaspremembaterentejepravilomaizzvalakmeckagibanja.Tojebiloodvisnozlastiodtega,kakojekmetobcutiltespremembe.Podložnikisomoraliopravljatitlakotudivzvezissodstvom,naprimerprilovunazlocince,prispremstvuzlocincevssedežazemljiškegagospodakdeželnemusodišcuitd.Organiziranostupornihkmetovsejeopiralanavojaškoorganiziranost,kisojokmetjeoblikovalivobrambipredTurki.MedteuporejeomenjenistrokovnjakuvrstiltuditisteganaIgu.Tamje21.marca1848zvecerokoli300do500Ižan­cevnaskocilotamkajšnjigrad,gaoplenilo,požgalogruntneknjige,urbarjeinhišnoopremo.26 22 Scholz:Das Gefängnis in der frühen Neuzeit.–TodeinesGefangenen,str.1–2. 23 PodatkesempovzelizKrajevnega leksikona Slovenije,kjerpanipodatkazaBrestanico,Piran inPtuj. 24 Studen:Rabljev zamah,str.10,110. 25 Istokotopomba15,str.244. 26 Grafenauer:Kmecki upori na Slovenskem,str.37,158,356,405,407. Kosobilitiuporissilozatrti,soseštevilniodupornikovznašlizagraj­skimizapahi,drugisosvojoupornostplacalitakojnakrajuupora.Upornikevgrajskihjecahsostražilijecarjialidrugostražarskoosebjenagradu,odvisnoodštevilaupornikov. b)Leta1408jebilprviturškivpadnaslovenskoozemlje,kosoropalivokoliciMetlike,leta1415pasoprodrlivsedoLjubljane.Njihovaosvajalskapolitikajepredvidevaladvestopnji.Zacelasejezroparskimivpadinaozemlja,kisojihhoteliosvojiti.Namenjebil,dagospodarskooslabijoprizadetedeželeinrazredcijotamkajšnjeprebivalstvo.Slednjesodosegalitako,dasogapobijali,odpeljalinasvojeozemljealigapregnalivdrugekraje.Drugastopnjajebilane­posrednogospostvonadosvojenimozemljem,kijepostalovvazalniodvisnostiodTurkov.Potemjetanevarnostspresledkitrajalaskorajdvestoletji.Plemstvojeiskalovarnostvgradovih,kisojihvseboljutrjevali.Mestnoprebivalstvosejezavarovalozobzidji.Kmetomjepreostalo,dasosezatekalivprotituršketabore.Tisobilipravilomaokolicerkva,kisobilepravilomanavzvišenihkrajihinsožestempomeniliovirozaturškejezdecealipehoto.NaobmocjudanašnjeSlo­venijejebilookoli200takihtaborov,zunajmejadanašnjeSlovenijepaveckotsto,jezapisalPeterFister,preucevalectehtaborovprinas.27Prinassorazvili tudisvojevrstensistemobvešcanjaobližajociseturškinevarnosti.Titaborisopostalikmeckaoporišcameduporikmetov.28 Plemstvoinmešcanstvostabilimanjizpostavljenineposredniturškine­varnosti,karpaniveljalozavaškoprebivalstvo.Slednjejebilosprvaodvisnoodlastnihukrepovzaobramboinvarnost,cemurbidanesreklisamozašcita.ScasomajeoblastrazvilasvojsistemobrambepredTurki,kijeupoštevaltakograšcine,mestakotvasi. Turškivpadinanašeozemljesopomenilisvojevrstnonevarnosttudizazaporniškeprostorevgradovihinjecevmestih,kisojihoblegaliTurki.Nevar­nostjebilaobojestranska,takoprijetniškemosebjukotprizapornikih.Bržkonebijihnapadalciodpeljalissebojnasvojeozemlje,cebipreživeliobleganjeinosvojitevgradualimesta.Kervmanjšihmestihnibilodovoljustreznihpro­storovzazapor,sojihpreselilivdrugomestoalipasonašlizanjenadomestilo:gostilnoalikarobsojencevohišo.Slednjejeveljalozlastizaplemeniteljudi.29 Ta razpršenostprostorovjeslužilakotzapor. 1.4Poznejšavloganekaterihnašihgradovinzaporov Zanimivojevsajnakratkopogledati,kakosonekateragrajskaposlopjaprinasprestalaobdobjeodmiranjafevdalneureditve,casobehsvetovnihvojninneposrednoponjima.Postalaso(spet)prostoritrpljenjaintudismrti,torejspetprostori,kjersozaprteosebetudijecale. Leta1821socelovškokaznilnicozatežjehudodelceprestavilivLjublja­no,insicernagrad. Zatenamenesogapreurediliinjepostaldržavnakaznilnica.Sprvasotamzapiralimoškeinženske,kisobiliobsojeninakazendodesetletjece.Tezaporesoopustilileta1849,natemmestupazaslabihdvajsetletvzpostavilivojaškoskladišce.Zatemjetamspetbiladržavnakaznilnica,kisojopopotresuleta1895opustili.Predprvosvetovnovojnosotamkajspetvzpostavilikaznilni­co,kijemedvojnokmaluodstopilamestotaborišcuzavojneujetnike,kisobilizajetinatedanjihtrehfrontahavstro-ogrskevojske(soški,protiItaliji;vzhodniprotiRusijiinjugovzhodniprotiSrbiji)alipoznejeodjugoslovanskevojskemed 27 Fister:Arhitektura slovenskih protiturških taborov. 28 Simoniti:Turki so v deželi že,str.41,168. 29 Istokotopomba22. spopadinaKoroškem.Ocenjujejo,dasejetamzvrstiloblizu60.000ujetnikovvsehvrst.30 ŠkofjaLokajebilasedežfreisinškegaposestvainmestossvojosamou­pravo.Posestjeupravljalskrbnik,kijebilhkratitudisodnikzavsepodložnike.Mestojezamešcanepridobilopravicodosvojegasodnika,opritožbahnanjego­veodlocitvejeodlocalgrajskioskrbnik.Leta1803jetaposestpripadladržavi.Medprvosvetovnovojnojebilavgraduvojaškabolnišnica,medokupacijosogradzasedliNemciinnagnaliuršulinke,kmalupoosvoboditvipajevgradunastalkazenskipoboljševalnidominzapornikisodelalivbližnjitovarniMotor,izkaterejenastalaLoškatovarnahladilnikov.31 TudimedokupacijoSlovenijesonekateragrajskaposlopjazelospreme­nilasvojnamen.Postalasoalivojašnicezanastanitevnemških,italijanskihalimadžarskihokupacijskihsil,zlastivojske,alipazbirnataborišcazaizgondolo-cenihslovenskihprebivalcevalipazaporiinmucilnicezapripadnikeosvobo­dilnegagibanja.ZbirnitaborišcizapregnaneSlovencestabilinaprimergradBrestanicainBegunjenaGorenjskem;slednjijepostaltudimucilnicazazaprtedomoljubeizGorenjske.32 ItalijanskiokupatorjevLjubljanskipokrajinipustildotedanjevodstvoinosebjezaporov.Postopomasogazamenjevalissvojimosebjem.PoitalijanskiokupacijisotoprevzeliNemci,kisopostopomavtoosebjevkljucevalipripadni­kePolicijsko-varnostnegazbora,torejnašeljudivslužbiokupatorskeoblasti.33 ZgodovinarDamijanGuštinjevsvojimonografijizapisal,dajemeddrugosvetovnovojnoodvzemprostostinaSlovenskemdosegelnajvecjiobseg.Šlojezapolicijskializasodniukrep.Znacilnostjebilodmikoddotedanjeprofesiona­lizacijenadzornegaosebjavzaporih.Vojaškeenoteinpolicijasonamrecobli­kovalesvojezapore.Zatosobilizaprtiizpostavljenivecjemupritiskuinmanjstrokovnemuravnanju.Policisti,karabinjerjiinvojakisobilidozapornikov,zla­stipoliticnih,nasilnejši.Domaceosebjevzaporihsookupatorjiprevzeli,asogaštelizamanjzanesljivo.Vecinategaosebjasobilipazniki.Nekateripaznikisovzpostavilistikeznarodnoosvobodilnimgibanjem.Okupatorjepravilomapo­stavilsvojevodilnoosebjevzaporih.Zapreprecevanjepobegovinzlastizaradinarašcajocenevarnostipartizanstvasozaporedodatnizavarovali,pravilomaspolicisti.Tojeveljalozlastizabegunskezapore.Izracunalje,dajeodvzempro­stostivzaporih,kijetrajalnaddvameseca,dosegelokoli64.000slovenskihprebivalcev.Cepaupoštevamošetiste,kijimjebilaodvzetaprostost(izgon,in­ternacijainkonfinacija),jetaštevilkaokoli120.000,tojeblizu8odstotkovpre­bivalstva.Mednjimijebilookoli90%tistih,kisobilinasprotnikiokupatorjev.34 Poosvoboditvisonekaterigradoviponovnospremenilisvojovlogo.Po­stalisoalizacasnataborišcazazajetetujevojakeinnjihovedomacepomagacealipazapori.Zaporisobilizlastinaškofjeloškemgraduzatiste,kisohodilinadelovbližnjotovarno.VBrestanicosopreselilizaporniceizBegunjnaGorenj­skem.PoukinitviženskekaznilnicesovBrestanicivzpostavilizbirnicenterzanašedržavljane,kisobežalinaZahodinsojihprijelinašiorgani;reklisojimmejaši.Poobravnavitehoseb,kjersosodelovalitudipredstavnikivarnostnihorganovizvsehjugoslovanskihrepublik,zlastiizfederacije,somejašerazme­stilipozaporihpovsejdržavi.35 30 Bandur:Ne princese in vitezi, zaporniki so prebivali v grajskih sobanah. 31 Planina:Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino. 32 Enciklopedija Slovenije:1.zvezek,str.313. 33 Guštin:Sodni zapor v Ljubljani med drugo svetovno vojno,str.123–141. 34 Guštin:Za zapahi,str.71,75,93,417in421–422. 35 Kranjec:Molcali so in spali v krstah. II. ZAPORNIŠKA STRAŽA V CESARSKO-KRALJEVIH CASIH Kazenskizakonikizleta1803jeodpravilnenadzorovanojavnokaznova­njeintelesnomucenje.Uvedeljesistemodvzemaprostostiinprevzgojnoprisil­nodelo.36Tojepomenilodrugacenpristoptudipriizvrševanjukazni. Sprvasobilivgrajskihjecahzazaprteosebezadolženiskorajizkljucnograjskistražarjiinhlapcikotpomožnoosebje.Nekolikopodobnojebilozjeca­mivmestih.Kapitalizemkotnovadružbenaureditevjepomenilmeddrugimspremembevosebju,kijeskrbelozadogajanjevjecah.Stražarjisoostalidelzaporniškegaosebja,anevecedini.Zanotranježivljenjevzaporihsopostopo­mauvajališedrugeosebe,kisoskrbelezaizvajanjenovihnacelzaizvrševanjekazni. 2.1Postopomadržavnizapori Znapredovanjemkapitalisticnihodnosovjeprihajalotudidonovihoblikodklonskegaravnanjaindrugihpojavov,tudiuporovnastajajocegamezdnegadelavstvaoziromaproletariata.Državajenastopilatudizvojsko,kijebilatakojpriroki.Zemljiškagospostvajevseboljnadomešcalaosrednjadržavnaoblastssvojimiustanovami.Medtesospadaletudistavbezaporov,preurejenealizgra­jenepravvtenamene. Leta1821socelovškokaznilnicozatežjehudodelceprestavilivLjublja­no,insicernagrad,karježeomenjeno.Kaznjencevdržavnihjecahsorazmero­madobrooskrbovali,drugacepajebilovgrašcinskihzaporih.37 KaznilnicovMariborusozgradilileta1889inmeddrugosvetovnovojnosoNemcitamzapiraliprivrženceosvobodilnegagibanja.Poletu1963jetovlo­goosrednjihzaporovprevzelzavodnaDobu. Državajeleta1875kupilagrašcinoKatzensteinvBegunjahinjopreu­redila vženskezapore. Toustanovojezakupila Družba usmiljenihsestersv.VincencijaPavelskegaintakojebilodoleta1941.Upravljanjetekaznilnicejeredovnicam,kijihjebilo35,prinašalodobicek.Zmogljivosttegazaporajebilado300oseb.Vnjemsobilelekarna,šolazarocnadela,šivalniceinvelikaeko­nomija.38MeddrugosvetovnovojnosoNemcitamzapiralizavedneSlovence,kmalupovojnipasotamkajimelimilicniškošolo,nakarjebilatambolnišnicazaduševnebolezni. VgrašcininaIguizleta1696soimelisvojoposadkoNemci,Italijaniindomobranci,leta1956jegradpostalzapor,kijepostalediniženskizavodtevr­steprinas.PoukinitvizaporovvBrestanicisoleta1963vRogozipriMariboruoblikovaliodprtikazenskizavod.VKoprujebilakaznilnicaodleta1824.39 Poleti1902sozgradiliosrednjopravosodnopalacovLjubljani,vkaterisobilitudiprostorizapreiskovalneinsodnezaporezakrajšezapornekazni.Tadelsodnegaposlopjasoleta1970podrliintamzgradilinoveprostore,kjersocezdveletinamestilidvepostajimilice,danespolicijskapostajaLjubljanaCenterinpostajaprometnepolicijeLjubljana. 36 StrafgesetzüberVerbrechenundschwerePolizei–Übertretungen,izdan3.septembra1803. V:GesetzeundVerfassungeninJustiz–FachefürdiedeutschenStaatenderÖsterreichischen Monarchie,vondemJahre1798bis1803,Wien:Ausderk.k.Hof–undStaats–Druckerei,1816. 37 Istokotopomba15,str.244. 38 Zemljic:Oris ženske deviantnosti na zacetku 20. stoletja,str.48–49. 39 Enciklopedija Slovenije:5.zvezek,str.35–37. 2.2PrisilnadelavnicavLjubljani VsenaštetezaporejepostopomaprevzelanasedržavnaoblastssedežemnaDunaju.Edinapodobnaprevzgojnaustanova,kijebiladeželna,torejkranj­ska,jebilaprisilnadelavnicavLjubljani. DvornapisarnajenapredlogdeželnihstanovKranjskeizdaladolocbeozacasniprisilnidelavnicivLjubljani.Ustanovilisojoleta1847vLjubljani.Vanjosopošiljalikršiteljejavnegaredainmiru,klatežeindrugeosebe,kisoprestajalekrajšezapornekaznipolicijskega(upravnega)znacaja.Leta1873sotazavod razdelilinadvadela:oddelekzamlajšemladoletnike,staredo18let,inoddelekzastarejšemladoletnike,staremed18in21let.40Kranjskajeleta1870podrob­nejeuredilaposlovanjetegazavoda.41Nišlozakaznovalnoustanovo,pacpazapoboljševalnico:osebenajbisenavadilenaustreznodeloinsenravstvenopoboljšale.Medtakeosebesospadalibrezdelneži,beraciinnepošteneosebe,nevarnezaosebnoinpremoženjskovarnost.Osebejevtazavodpredlagalaob-cina,odlocilopaokrajnoglavarstvo.DokoncnojeotemodlociladeželnavladavLjubljani.Vzavodnisosmeliposlatiotrok(do14let),duševnihbolnikov,zadelonezmožnihosebindojecihmater.Bivanjejetrajalonajmanjšestmesecevinnajvecdveleti,poodlocitvideželnevladepatrileta.Leta1885jetouredildržavnizakon42inpristojnostgledeoddajevdelavnicopreneselnasodišca.Tasoobsodbismelaizrecioddajovprisilnodelavnico.Stemjeprenehalveljatidržavnizakonzoperlenuheinpotepuhezdne10.maja1873.43 Vtakidelavnicijebilozaposlenoosebje,primernozaprevzgojogojencev.Domnevatijemogoce,dajebilovarnostnoosebjezeloredko,bržkonevecinomanavhodihustanove.Vtemsestavkujojetrebaomenitizgoljkotenoodustanovzaprevzgojomladine,kinibilapravizapor. 2.3Nekajnalogtudizavarnostnesile Medprvosvetovnovojnosomoraliorožnikialistražnikipolagatipozor-nosttudinanezanesljiveosebe,kisojimoblastidolocilekraj,vkateremsomo­raleprebivati.Reklisojiminternirancialikonfiniranci.Prvisomoralibivativzatodolocenemkraju,drugipasoimeligibanjeomejenonadolocenoobmocje,kiganisosmelizapustitibrezizrecnegadovoljenjapristojneoblasti.Takihosebsenidalonadzorovatisamozzaporskimistražarji,sajsobilinadzirancirazpr­šenitudipovaseh,temvecjetovlogoprevzelotudiorožništvooziromadržavnapolicijskastraža. MedtemiosebaminajomenimledvaznanaSlovenca:profesordr.Fran IlešicmedprvosvetovnovojnonismelzapustitiLjubljane,sajjebilosumljenvseslovanskegadelovanja;nekdanjiljubljanskižupanIvanHribarjebilzaradizavzemanjazaSlovenijosprvakonfiniranvkrajAbtenauvdeželiSalzburg,po­znejepavMozirju;vLjubljanosejesmelvrnitišelejanuarja1918.44 40 ErrichtungeinerProvinzial–Zwangsarbeit–AnstaltinLaibachfürKrain,1847. 41 Postava15.julija1870,veljavnazavojvodinoKranjsko,zastranpriganjanjaobceškodljivihosebvprisilnodelavnico,1870. 42 Postava,skateroseukrepljejokazensko–pravnadolocilaotem,kogajedopušcenoderžativprisilnihdelavnicahinpopravnicah,1885. 43 Postavaod10.maja1873,skaterosedajópolicijsko–kazenskadolocilaprotidelabojecimse(lenuhom)inprotivlacugarjem(potepuhom),1873. 44 Celik:Orožništvo na Kranjskem,str.398,400. III. PRAVOSODNA STRAŽA V JUGOSLOVANSKI KRALJEVINI JelkaMelik,preucevalkanašegapravosodnegasistema,jezapisala,dasejeleta1930,kosobilisprejetitemeljnikazenskipredpisiKraljevineJugoslavije,prinaszaceloobdobje,kojenaSlovenskemveljalokazenskopravo,pozasnoviinvodilnihnacelihenakokazenskemu pravunajrazvitejšihin pravnonajbolj urejenihdržav.45 VcasuKraljevineSrbov,HrvatovinSlovencevoziromaJugoslavijesocuva­jevzaporihpravilomaimenovalipravosodnastraža.Tajenazacetkutridesetihlet20.stoletjadobilanovepravneokvirezasvojedelovanjeinorganiziranost.Poprvisvetovnivojnisoslovenskeoblastiposkrbeletudizavojneinvalide.Te,kisojihzaposlilitudikotpaznike,vratarjeinuradnesluge,jeleta1921zapisaluradnikvinvalidskem oddelku poverjeništva za socialnopolitiko ljubljanske vlade,kojeporocaloprizadevanjinoveoblastizavojneinvalide.46 3.1Pomagalesotudidržavnevarnostnesile Tudivtemobdobjusomoraledržavnevarnostnesilepomagatipriizvaja­njukazenskihukrepovoblastnihorganov. PokoncaniprvisvetovnivojnisonezanesljivimljudemizKoroškedolo­cilibivanjenaozemljupodnadzoromjugoslovanskihoblastiinsobilinekakšnitalcizaravnanjeavstrijskihoblasti,zlastimedkoroškimiSlovenci.PodobnosonamrecstorileavstrijskeoblastiskoroškimiSlovenci,cesojihštelizasumljivealinezanesljive. PoverjeništvozanotranjezadevepriDeželnivladizaSlovenijovLjubljanijefebruarja1920porocalovBeograd,dajebiloleta1919naozemljutedanjeSlovenije462takihoseb,avstrijskihdržavljanov,odteh292vKocevju,165vLjubljani,vKranjutri,vRadovljiciinSlovenjGradcupoena.Naozemljupodnadzoromjugoslovanskihsiljebilotistegaletavinternacijiše73osebvVeli­kovcuinvBorovljah138oseb.47PoizgubiKoroškestaobemestipripadliRe­publikiAvstriji.SkupajjebilovsehinternirancevsKoroškegatorej673oseb.InternirancisovLjubljanibivalinagradu,vprisilnidelavniciinvpolicijskihzaporih.48 Ženskeosebe,dolocenezaprestajanjekaznivkazenskizavodvBegunje,soorožnikialivarnostnistražnikipravilomaspremljalidoLjubljane.Tamsojihprevzelipolicijskioziromavarnostnistražniki,kisobilizaposleninavsa­kokratnempolicijskemoblastvuvslovenskiprestolnici,inosebespremljalivBegunje.49Spremstvokaznovanihosebsotorejmedpotjodokazenskihzavo-dovpravilomaopravljalipripadnikiobehvrsttedanjihvarnostnihsil,paznikisonatonastopilisvojenalogevkazenskemzavodu. 3.2Spetprisilnadelavnica Zakon50jepoleti1921dolocil,daseosebe,kisojihoznacilikotpretepace,pijancealiprostitutke,kaznujejozzaporomdotrehmesecev,poprestanikaznipasojihsmelioddativprisilnodelavnico.Cesobiletakeosebemlajšeod21 45 Melik:V imenu Njegovega Velicastva Kralja!, str.10. 46 Brecelj:Oskrba vojnih oškodovancev v Sloveniji,1921. 47 SIAS61,šk.47,spisšt.4252. 48 SIAS16,1919,fascikel3601–4200,spisšt.4119. 49 Celik:Slovenski stražniki,str.73–74. 50 Zakonozašcitijavnevarnostiinredavdržavi,1921. let,sojihoddalivzavodzavzgojoinmoralnopoboljšanje,kjersobilidosvojepolnoletnosti. Pravosodniministerjenatemeljutegazakonajunija1923izdaluredboooddajiosebvprisilnedelavnice.51Tamjeosebaostalatri,štirialipetlet.Taka delavnicazaženskeizvsekraljevinejebilahkratidolocenavženskijetnišnicivBegunjahnaGorenjskem.52OsebesoorožnikialistražnikispremljalidoLjublja­ne,tamjihjeprevzelopolicijskoravnateljstvoinzvlakomodpravilovBegunje.Takodelavnicozamoškeizcelotnedržavesonaslednjeletooblikovalivkaznil­niciStaraGradiškanaHrvaškem.53 Maja1925sovbegunjskiprisilnidelavniciustanovilišeoddelekzaprisil­novzgojomladoletnic,kisobileobsojenepozakonuozašcitijavnevarnostiinredavdržavi.Tadekletasomoralabitilocenatakoodzapornickotododraslihžensknaprisilnemdelu.TuditadekletasodoLjubljanespremljalistražnikialiorožniki,odtampavarnostnoosebjepolicijskegaravnateljstvavLjubljani.54 Mladoletniceizvsekraljevine,kisobileobsojenepodrugihpredpisih,sokazenprestajalevkaznilnicivSlavonskiPožeginaHrvaškem. 3.3Kaznovalnizavodileta1929 Jesenileta1929jeizšelzakon,kijeuredilprestajanjekaznizaporainjeimel81clenov.55Opustiljedotedanjiizrazjecainjonadomestilzizrazomka­zenskizavod,krajšezapor.Zakonjepooblastilministrazapravosodje,dadolociustreznezavodepocelotnidržavi.Konecdecembraistegaletajetaministerdo­locilkazenskezavode.VSlovenijistabiladvatovrstnazapora.Polnoletnimoški(starinad21let)instarejšimladoletniki(starimed18in21let)soprestajalizapornokazenvkazenskemzavoduvMariboru.Zaženskeistihstarostnihsku­pinjebilkazenskizavodvBegunjahnaGorenjskem.56 Deklice(staredo14let)inmlajšemladoletnice(staremed14in18let)sooddajalivzavodzaprisilnovzgajanjeinpoboljševanjevSlavonskiPožegi,deckevtakzavodvPakinskeminmlajšemladoletnikevzavodvGlini.VsitrijeomenjenizavodisobilinaHrvaškem.VSlovenijijebilzavodzapoboljševanjemlajšihmladoletnikovodleta1929vPonovicahpriLitiji,zavodzapoboljševa­njemlajšihmladoletnicpavPoljcahpriBegunjah.57 Istaodlocbajeurejalatudi,kjesoizvajaliodsodišcizrecenevarnostneukrepe.PrisilnodelozamoškejeizvajalaprisilnadelavnicavStariGradiški,zaženskepatakadelavnicavBegunjah.ZavodzazdravljenjepijancevjebilvLe­poglavi,pijankpavBegunjah.ZavodzazdravljenjeneprištevnihmoškihjebilvLepoglavi,takihženskpavBegunjah.58 ZmogljivostmoškekaznilnicevMariborujebilatedaj472osebinženskekaznilnicevBegunjah250oseb,skupajtorej722oseb.Sodnizaporisolahkosprejelitolikooseb:vCelju141,vLjubljani336,vMariboru253invNovemmestu124oseb,skupajtorej854oseb.59 51 Uredba,kakopostopatiprioddajanjuosebvprisilnedelavnice,1923. 52 RazpisoustanovitviprisilnedelavnicevBegunjah,1923. 53 Razpisministrapravdezdne11.8.1924oustanovitviprisilnedelavnicevStariGradiški,1924. 54 RazpisoustanovitvioddelkazaprisilnovzgojomladoletnicpriprisilnidelavnicivBegunjah,1925. 55 Zakonoizvrševanjukazninaprostosti,1929. 56 Osnovaorazporeduobsojencevnapoedinekazenskezavodepo7.clenuzakonaoizvrševanjukazninaprostosti,1930. 57 Razporedooddajanjumladoletnikov(mladoletnic)vzavodezavzgajanjeinpoboljševanje,1930. 58 Razporedzaoddajanjeosebvzavodezaizvrševanjeocuvalnihodredb,1930. 59 Škerlj:Pravosodje v Sloveniji v prvih desetih letih po zedinjenju,str.403;Jelic:Kazneni i drugi slicni zavodi Kraljevine Jugoslavije,str.1114–1121. VLjubljanisobilipolicijskizaporivstavbideželnegasodišca(danesso­dnapalacanaTavcarjeviulici9),napolicijskemravnateljstvu(danesPolicijskaupravavLjubljani,Prešernovac.18)oziromavnekdanjišempetrskivojašni­ci(danessestavnidelUniverzitetnegaklinicnegacentra)intudinaMagistratu(danessedežvodstvaMestneobcineLjubljana),kjersozakupiliprostorza30oseb.Vtejnekdanjivojašnicisobilimeddrugosvetovnovojnopolicijskizaporizarodoljube.60 3.4Uniformainoborožitevpravosodnestraželeta1930 Sredifebruarja1930jeizšlaUredbaouniformiinoborožitvipravosodnestraže,kijeveljalaod31.januarja1930.61VSlovenijisejezapravosodnestra­žnikeuveljavljaloimepazniki.Tastražavkazenskihzavodihinsodnihzaporihjebilarazvršcenapohierarhicnilestvicitakole:paznik,višjipaznikinpoveljnikpaznikov.Lepoveljnikpaznikovjesmelbititudivcivilniobleki,drugivescaslevuniformi.Predpisjetocnodolocil,katerideluniformejevsakemuodtehtrehskupinpripadalinvkolikemroku.Zimskauniformazavsejebilaizsuknainjeobsegalabluzo,hlaceinšajkaco(pokrivalo),zapoveljnikapaznikovpašetelov­nik.Letnauniformazavsemoštvojebilaizplatna.Tioblekistajimpripadalivsakoleto,enakotudiparcevljev,lepaznikominvišjimpaznikomtudigarni­turaperila(dvesrajci,dvojespodnjihhlac,štiriobujkeindvebrisaci).Obujkesobilenamestonogavic.Vsakidveletisopaznikiinvišjipaznikiprejelizimskisuknenitelovnikinpoletnoplatnenobluzo.Natriletasovsiprejeli:plašc,parusnjenihinparsuknenihgolenic.Vsakaštiriletajepoveljnikpaznikovprejeldežniplašc(pelerino),drugipaplašc.Napetletjepaznikominvišjimpaznikompripadaldežniplašc(pelerina). Ženskoosebjetestražejevsakoletoprejelozimskovolnenooblekoinpoletnolanenoobleko,mornarskoinpoletnokapo,parcevljev,štirisrajce,dvebrisaci,volnenoogrinjalo(pled);natriletajimjepripadalakratkazimskavol­nenajopica. Pozimisostražarjinazunanjistražiuporabljalizimskiplašcinzimskeškornje,kipanisobilivnjihoviosebnizadolžitvi,temvecvlastizavoda. Popretekunavedenihrokovtrajanjazaposameznedeleuniformesole-tipostalilastpaznikovinvišjihpaznikov.Lahkosojihnosilitudipoprenehanjuzaposlitve,abrezorožjainrazpoznavnihznakov(oznacbpoložajaoziromana­ziva). Poveljnikupaznikov,njegovemunamestnikuinvišjemupaznikustapripa­dalarevolverinsablja.Paznikisobilioboroženispuškoinnožem(bajonetom);kososlužboopravljalivnotranjihprostorih,pasobilioboroženizrevolverjem. IV. ZA VARNOST ZAPOROV JE SPRVA SKRBELA MILICA Poosvoboditvidržaveizpodokupatorjevjemilicaprevzelatudiskrbzavarnostzaporovinpodobnihustanov.Medslednjimisobilaprvaletazlastita­borišcazavojneujetnike,kisojihmilicnikistražilinadelovišcihinvbivališcih.Timilicnikisobilisprvadeležnienakegaizobraževanjakotdrugimilicniki,kisobilirazporejenipopostajahinvdrugihenotah,nadelovnemmestupasosedodatnousposabljaliinizpopolnjevalizapazniškaopravila. Milicnikisosesprvasrecevalitudisštirimioblikamineprostovoljnegadela.KonvencijaMednarodneorganizacijedelaježeleta1930prepovedalavsa­ 60 Krajevni leksikon Slovenije:II.knjiga,g.Ljubljana,str.336. 61 Uredbaouniformiranjuinoborožitvipravosodnestraže,1930. koprisilnodelo.Tasejeuveljavljalapocasiinrazlicnopodržavah.Kazenskaza­konodajavJugoslavijijevobdobju1945–1951poznalaštirioblikenesvobodne­gadela:a)prisilnodelobrezodvzemaprostosti,karjeveljalodoleta1948;b)prisilnodelozodvzemomprostosti,karjeveljalodoleta1951;c)poboljševalnodelojebilospredpisomuvedenoleta1948inpreklicanoleta1951;c)družbe­nokoristnodelosouvedlileta1949inodpravilileta1951.Sodišcasoizrekalaobsodbenaprvetrioblike,upravniorganipanazadnjidveoblikitegadela.Todelojedoseglovišekvcasuizvajanjaprvegapetletnegaplana1947–1951.Leta1951jezveznizakonpredpisaldelokotvzgojniukrep.62 4.1Izzakonskihdolocb Paznikisoimeliistapooblastilazauporaboprisilnihsredstevkotdrugimilicniki.Prvizakonomilicijeleta1946medprisilnasredstvauvrstilletele­snosiloinorožje.Paznikjeorožjesmeluporabitivpetihprimerih,cenimogeldrugace:a)odbitifizicneganapadanase;b)zavarovatiživljenjadržavljanov;c)premagatinasilnegaprotipravnegaodporapriopravljanjupomembnegaura­dnegaopravila;c)preprecitipobeganevarnihzlocincev;d)odbitinapadanadržavnoalidruštvenopremoženjealiobjekt,kigajevaroval.63Zapaznikesobilepomembnevsedolocbetevrste,šeposebejpomembnepadolocbepodgor-njimitockamia),c),c)ind). Kmalusodolocbepredpisovoizvrševanjukaznitovrstnenalogepreneslenapazniškoslužbo,kijedobivalasvojelastnenaloge,organiziranost,izobra­ževanjeinuniformo.Taslužbajeostalavokviruorganovzanotranjezadeve.Milicniki,kisoskrbelizavarnostvtehzavodih,sosepostopomatudivpravnihpredpisihrazlocevalioddrugihmilicnikov,kisoskrbelizajavnovarnostvme­stihinpodeželju. Naslednjizakonoorganihzanotranjezadevejeleta1956prvicmedno­tranjezadeveuvrstiltudiizvrševanjekazni,varnostnihukrepovinvzgojnihpo­boljševalnihukrepov,cenisovpristojnostidrugihorganov.Milicnikisocuvali tudiosebe,kisobilevpriporualivpreiskovanemzaporu.64 Tuditemeljnizakonoslužbinotranjihzadevjeleta1964mednalogamiorganovzanotranjezadevenaštelizvrševanjekazenskihsankcij,karjeimelopomenzavsodržavo.65Zatemvtemeljnihpredpisihonotranjihzadevahnibilovecdolocb,kibisenanašalenaizvrševanjekazenskihsankcij. PobrionskemplenumuCKZKJ1.julija1966sosezacelepripravenapre­nosizvrševanjakaznizaporaodorganovzanotranjezadevenarepubliškepra­vosodneorgane.Leta1968jetoprešlovpristojnostpravosodja66instemsejezacelonovo,drugopovojnoobdobjevizvrševanjukaznivSloveniji,stazapisalapiscaclankaoprofesionalizacijipenološkestrokeprinas.67Leta1971soustav­nadopolnilacelotnopodrocjeizvrševanjakazenskihsankcijpreneslavpristoj­nostrepublikinpokrajin,intonibilovecvzveznipristojnosti.68 Približnocetrtstoletjapodrugisvetovnivojnijebilotorejizvrševanjeka-zenskihsankcijvnašidržavivpristojnostiorganovzanotranjezadeve,natojeprešlovpristojnostpravosodja.Znacilenjebilmocanvojaškiinmilicniškivpliv,kisejeodražalvavtoritarnostiinrigidnih(togih,okorelih)odnosihmedobso­jenciindelavcivzaporih. 62 Mikola:Delo kot kazen,str.7–9. 63 Zakononarodnimilici,1946,cl.14. 64 Zakonoorganihzanotranjezadeve,1956,cl.5in7. 65 Temeljnizakonoslužbinotranjihzadev,1964,cl.15in17. 66 Zakonospremembahindopolnitvahzakonaoizvrševanjukazenskihsankcij,1968. 67 MeškoinHacin:Profesionalizacija penološke stroke v Sloveniji,str.312. 68 UstavniamandmajiXXV.doLIII.kustaviSRSlovenije,1971. 4.2Pravilnikopazniškislužbi Natemeljuzakonaoizvršitvikazni,varnostnihukrepovinvzgojnihpo­boljševalnihukrepovizleta1951jeministerzanotranjezadeveFLRJleta1952izdalPravilnikopazniškislužbivkazenskihpoboljševalnihzavodih,kijeveljalod5.aprila1952.69Tojebilprvitovrstnipravilnikpodnovooblastjo,kijebilobjavljeninžezatogajevrednoprikazati. Paznikisovarovaliprostorezavoda,cuvaliobsojencemeddelombodisivzavodubodisizunajnjega,vzdrževalinotranjiredindisciplinomedobsojen­citermedprevozomspremljaliobsojence.Kjersokazenprestajaleženske,sopazniceskrbelezavzdrževanjenotranjegaredaindiscipline.Njihovinazivisobilizamoške:paznik,višjipaznik,nadzornikpaznikovinpoveljnikpaznikov;zaženskepa:paznica,višjapaznica,nadzornicapaznicinpoveljnicapaznic.Siste­mizacijopazniškegaosebjajedolocilrepubliškiministerzanotranjezadeve,zazveznezavodetevrstepazvezninotranjiminister.Toosebjejebilouniformira­noinoboroženo,karjedolocilzvezniministerzanotranjezadeve. Neporocenipaznikiinvišjipaznikisomoralipravilomastanovativpro­storih zavoda, enako vdovci brez otrok ali razvezani brez otrok; drugi pa vneposrednibližini.Brezdovoljenjastarešinenisosmelizapustitisvojegabivali­šca.Starešinapaznikovjemoralskrbetizapoucevanjemoštva,kakoopravljatislužbo. Strelnoorožjepriopravljanjuslužbejesmeluporabitivpetihprimerih:a)cenimogeldrugaceodvrnitineposredneganapadananj;b)ceobsojenecnadrugipozivpaznikaniobstal;c)cekaterakoliosebanatretjipozivniobstala;c)cenimogeldrugacepriklicatipaznikovnapomoc;d)obpožaru,uporuobsojen­cevaliobdruginenadninevarnosti. Cenibilvslužbi,jesmelvzavoduorožjeuporabitivtrehprimerih:a)cegajedejanskonapadelenalivecobsojencev,napadapanimogeldrugaceodvr­niti;b)cenimogeldrugacepreprecitipobegaenegaalivecobsojencev;c)cejeedenalivecobsojencevskušalopobegnitizdelazunajzavodaalimedspremlja­njem,paseteganidalodrugaceprepreciti. Cejeprišloznotrajzavodadouporainjebilanevarnost,dabiobsojencipobegnilialiogrožalizavod,jeouporabiorožjaodlocilupravnikalipoverjenikzanotranjezadevekotnacelnikpristojnegaorganazanotranjezadeve,obnjuniodsotnostipastarešinapaznikovalinjegovnamestnik. Medpaznikejebilsprejet,kdorjeizpolnjevalpogojeiz50.clenazako­naodržavnihuslužbencih.Tajevsebovalosempogojev,oddržavljanstvaFLRJprekvolilnepravicedovsehdrugihpogojevzastroko,vkaterojehotelstopiti.Vdržavnoslužbojebillahkoizjemomasprejettuditisti,kijebilstarejšiod50oziroma60letalitujidržavljan,cejetodovolilpredsednikvladeFLRJ.70Polegtehosmihpogojevstabilazapaznikašedodatnadvapogoja:dajeodslužilvo­jaškirokinjebilstarod21do30let.Paznikisodobilibrezplacnouniformo,orožjeinopremo;tisti,kisostanovalivzavodu,pašebrezplacnooskrbo,kurivoinrazsvetljavo. Leta1948jebiltazakonodržavnihuslužbencihspremenjenindopol­njen,spremenjenjebiltudi50.clen,insicertako,dajesmelbitizadržavnegauslužbencasprejettuditisti,kijeizpolnjevalvsepogoje,starpajebilnad16let,cejetodovolilavladaFLRJ.71 69 Pravilnikopazniškislužbivkazenskopoboljševalnihzavodih,1952. 70 Zakonodržavnihuslužbencih,Ur.listFLRJ,št.62/46,zdne2.avgusta1946. 71 Zakonospremembahindopolnitvahzakonaodržavnihuslužbencih,Ur.listFLRJ,št.44/48,zdne29.maja1948,cl.20. 4.3Strogadisciplina Zgorajopisanipravilnikopazniškislužbiizleta1952jeimelstrogedo­locbeglededisciplinemedpazniškimosebjem.Odgovarjalisozadisciplinskenerednostiinzadisciplinskeprestopke.Mednerednostisoštelimanjšekršitveslužbenedolžnosti,zaprestopkepahujšekršitveslužbenedolžnosti,negledenato,alisozaposledicoimelikazenskoodgovornost.Zanedisciplinosoodgo­varjalipozakonuodržavnihuslužbencih. Kotdisciplinskenerednostisoštelišestkršitev:nepravilnohramboorož­ja in opreme; nepravilno nošenje orožja in uniforme; nepravilno ravnanje vpostroju; nepozdravljanje ali nepravilno pozdravljanje starešin; nepravilnopostiljanjepostelje,pospravljanjeoblekeinperilavkasarni;nezadostnosnagotelesa,perila,obleke,obutve,posteljeinprostorovvkasarni.Zatenerednostijebilopredvidenihpetkazni:ustniukor;ustniukorpredpostrojem;pisnistrogiukor;denarnakazen,kijezavsakposamezniprimerlahkoznašalanajvec10odstotkovcistihprejemkovvenemmesecu,vsotatehkaznipanajvec20odstot­kovvsehmesecnihprejemkov;zapordodesetdni.Komurjebilaizrecenade­narnakazen,somuotroškidodatekizplacevalivceloti.Zadnjetrinaštetekaznisovpisalivuslužbenskilist.Tekaznijeizrekalupravnikzavodaalipoverjenikzanotranjezadeve,popooblastiluobehpatudistarešinapaznikov.Možnajebilapritožbanaizrecenokazen.Cejojeizrekelstarešinapaznikov,jepritožboreševalupravnikzavodaalipoverjenikzanotranjezadeve;opritožbinauprav­nikovoodlocbojeodlocalpoverjenik;opritožbinapoverjenikovoodlocbopajeodlocalorepubliškoministrstvozanotranjezadeve. Disciplinski prestopki so bili našteti v 65c. clenu zakona o državnihuslužbencih,insicerjihjebilo16;polegtehpajezapaznikebilodolocenihše11drugihprestopkov:zapustitevdolžnostibrezdovoljenjastarešinealibrezopraviceneslužbenepotrebe;vsakanepokoršcinadonadrejenih;nemarenod­nosdocuvanjaopreme,orožja,uniformeindrugegadržavnegapremoženja;neopravicenojemanjealiodtegovanjehraneobsojencem;sprejemanjenagradalidarilodobsojencev,njihovihsorodnikovalidrugihoseb;vsakokupovanje,prodajanjealimenjanjestvari,živilalidrugihpredmetovmeduslužbenciinobsojenci;prinašanjeprepovedanihstvarivzavodaliodnašanjetakihstvariizzavodaterpomocaliomogocanjetakihdejanjobsojencem;vsakoneodlocnoali nepazljivonastopanje nasprotiobsojencu,kimu jezaupan,da pazinanj;prinašanjealkoholnihpijacvprostore,vkaterihsoobsojenci,indovolitev,daobsojencipijejoalkoholnepijace;spanjenapazniškemmestualimedpazniškoslužbo;vsakoravnanjezobsojenci,kijevnasprotjuspravilislužbealipredpisihišnegareda. Zadisciplinskeprestopkejebilopredvidenihpeterokazni:prepovedna­predovanja v višji placilni razred oziroma podelitve periodicnega poviška intudiprepovednapredovanjavvišjinazivzacasodšestihmesecevdoenegaleta;zmanjšanjeprejemkovzadoboodtrehmesecevdoenegaleta,karvposame­znemmesecunismelopresegati20odstotkovenomesecnihcistihprejemkov;zaporoddesetdotridesetdni;odpustizslužbesprepovedjovrnitvevslužbozadoboodenegadotrehlet;odpustizslužbezavselej.Komurjebilaizrecenadenarnakazen,somuotroškidodatekizplacevalivceloti. Kaznizadisciplinskeprestopkejenaprvistopnjiizrekalodisciplinskoso­dišcezavoda,opritožbipadisciplinskosodišceministrstvazanotranjezadevevrepubliki.Odisciplinskihprestopkihpaznikov,kisoslužboopravljalipripo­verjeništvuzanotranjezadeveokrajnegaoziromamestnegaljudskegaodbora,jenaprvistopnjiodlocalodisciplinskosodišceministrstvazanotranjezadevevrepubliki. Paznik,kijebildisciplinskokaznovanzzaporom,niimelpravicedopre­jemkovzacas,kojeprestajaltokazen,razenotroškegadodatka. Leta1948sospremembeindopolnitvezakonaodržavnihuslužbencih dolocile23disciplinskihprestopkov,zakaterejebilstorilecodgovorennegledenato,dajeprestopekstorilbodisiizmalomarnostibodisizavestno.72 4.4Paznikikotizvršilniuslužbencivnotranjemresorju Istegadne,torej5.aprila1952,jezacelveljatitudipravilnik,kijedolocil,kdosoizvršilniuslužbencivnotranjemresorju.73Medteuslužbenceještelvcelotitudipazniškoosebje,kijebilopohierarhijirazporejenotakole:paznik,višjipaznik,nadzornikpaznikovinpoveljnikpaznikov. Paznikjemoralimetikoncanonajmanjosnovnošoloinkoncatitecajzatanaziv.Tatecajjepotekalvnižjišolirepubliškegaministrstvazanotranjezadeve. Višjipaznikjedosegeltanazivpopetihletihslužbovanjanamestupazni­ka. Nadzornikpaznikovjemoralimetivsajnepopolnosrednjošoloinnižjošolorepubliškeganotranjegaministrstvaalipadesetletslužbovanjakotpaznikalivišjipaznikterstrokovniizpitzanadzornikapaznikov. Poveljnikpaznikovjemoralslužbovatinajmanjdesetletkotnadzornikpaznikovinopravitistrokovniizpitzapoveljnikapaznikov. Placapaznikajebila5.600dinarjevnamesec,spoviškinaslužbenaletapado7.700dinarjev.VišjipaznikjebiluvršcenodXVII.doXV.placilnegarazre­da,nadzornikpaznikovodXVI.doXIII.placilnegarazredainpoveljnikpaznikovodXII.doXI.placilnegarazreda.VsakatriletaslužbesotistimvXV.,XIII.XII.in XI.placilnemrazredupripadalipotrijeperiodicnipoviški.TipoviškisovXV.placilnemrazreduznašali300dinarjevnamesec,vXIII.inXII.razredupo400dinarjevinvXI.placilnemrazredu500dinarjevmesecno.Poviškipaznikovsoznašali300dinarjevnamesecinjihjebilosedem,pravtakovsakatriletaslužbe. Ministerzanotranjezadevevrepublikijepredpisalucninacrtinprogramnižješoleministrstvazanotranjezadeve,enakojeveljalozatecajzapaznikevtejšoli.Istiministerjepredpisalprogramstrokovnegaizpitazanadzornikainpoveljnikapaznikov.Kdorniuspešnokoncalzakljucnegaizpitavtejšolialinatecaju,mujeprenehalaslužba.Napredovanjejebilodvehvrst:a)vvišjinazivinb)vvišjiplacilnirazred. Petletpouveljavitvitegapravilnika,torejodleta1957dalje,sobililahkozavišjegapaznikapostavljenitudipodcastnikiJLA,zanadzornikepaznikovca­stnikimiliceinJLA,zapoveljnikapaznikovpravtakocastnikimiliceinJLA.CesopodcastnikiincastnikimiliceterJLAprenehalidotedanjoslužboinnajkasnejevpolletaprestopilimedpaznike,sejimjedotedanjaslužbaštelapodolocbahtegapravilnika. Vdvehpoznejšihletihjebiltapravilniktrikratspremenjenindopolnjen.Od18.februarja1953jebiltapravilnikspremenjenindopolnjentakole:povelj­nikpaznikovjebilrazvršcenodXII.doVIII.placilnegarazreda;trijeperiodicnipoviškisobilivXV.,XIII.,XII.,XI.inVIII.placilnemrazredu.74Od30.septembra1953jeveljalataspremembategapravilnika:placapaznikovjeznašala6.300dinarjevnamesec,spoviškiposlužbenihletihpado8.400dinarjev.75Odza­cetkaleta1954jeveljalatretjasprememba.Najprejsobilespremembevraz­vrstitvipazniškegaosebjavplacilnerazrede,insicer:paznikodXVIII.doXV.razreda,višjipaznikodXV.doXIV.razreda,nadzornikpaznikovodXIII.doXII. 72 Zakonospremembahindopolnitvahzakonaodržavnihuslužbencih,Ur.listFLRJ,št.44/48,zdne29.maja1948,cl.31. 73 Pravilnikoizvršilnihuslužbencihvresorunotranjihzadev,1952. 74 Pravilnikospremembahindopolnitvahpravilnikaoizvršilnihuslužbencihvresoruzanotra­njezadeve,1953. 75 Pravilnikospremembahindopolnitvahpravilnikaoizvršilnihuslužbencihvresoruzanotra­njezadeve,1953. razredainpoveljnikpaznikovodXII.doVIII.placilnegarazreda.ZapaznikasoveljalištirjeperiodicnipoviškivXV.placilnemrazredu,zavišjegapaznika,nad­zornikapaznikovinpoveljnikapaznikovpatrijeperiodicnipoviškivXIV.,XII.,XI.inVIII.placilnemrazredu.PeriodicnipoviškisoznašalivVIII.razredu600dinarjev,vXI.razredu500dinarjev,vXII.,XIV.inXV.razredupa400dinarjev.76 4.5Trivrsteuslužbencevdržavnihorganovleta1952 Sicersozapazniškoosebjeveljaledolocbetemeljneuredbeonazivihinplacahuslužbencevdržavnihorganovizleta1952.77Placajebiladolocenapostrokovniizobrazbi,nazivu,uspehuprideluinslužbenihletih.Bilojedvajsetplacilnihrazredov,odI.doXX.PlacavI.placilnemrazredujeznašala22.500dinarjev,vXX.pa5.000dinarjev.Državniuslužbenciznazivom,zakateregasejezahtevalanižjastrokovnaizobrazba,sospadalivplacilnerazredeodXX.doXIV.,ssrednjostrokovnoizobrazbosobilirazvršceniodXVI.doIX.placilnegarazredatertistizvišjoinvisokoizobrazboodXIV.doI.placilnegarazreda.Gledenavrstodelsosedržavniuslužbencidelilinaa)upravneinstrokovneusluž­bence,b)naizvršilneuslužbenceinc)napisarniškeuslužbence.Pripadaljimjelahkošepoložajnidodatek.Nazacetkuleta1954jebilatauredbaspreme­njenaindopolnjenainobjavljenojebilonjenoprecišcenobesedilo.Placajebilaopredeljenakottemeljna,dopolnilnainpoložajnidodatek.PlacilnirazredisobiliodnajvišjegaI.donajnižjegaXX.PlacavI.placilnemrazredujebila22.500dinarjev,vXX.pa5.500dinarjev.Uslužbenciznazivom,zakateregasejezah­tevalanižjastrokovnaizobrazba,sobilirazvršceniodXX.doXII.razreda,tistissrednjostrokovnoizobrazboodXVI.doVIII.razredaintistizvišjoalivisokoizobrazboodXIV.doI.razreda.78 Naosnovizgornjetemeljneuredbeizleta1952jeizšelpravilnik,kijes1.aprilom1952uvedelposebendodatekzauslužbencevresorjuzanotranjezadeve.79Posebendodatekjeznašalod500do3.000dinarjevnamesec.Do-locilje,dauslužbencemvkazenskihpoboljševalnihdomovihpripadaposebendodatek,brezplacnostanovanjeinkurivo.Cezdobridveletijebilznesektegadodatkadolocenvzneskuod500do6.000dinarjevnamesec.80Leta1956je touredilauredba.81Uslužbencemnotranjegaresorjajepripadaltakdodatekvvišiniod1.000do10.000dinarjevmesecno.Uporabljalasejeod1.julija1956.Zveznidržavnisekretarzanotranjezadevejebilpooblašcen,daizdapravilnikotemdodatku. 4.6Dolocbeouporabiprisilnihsredstevizleta1956 Zveznizakonjeleta195682obširnejeopredelil,kajobsegajonotranjeza­deve:tojeneposrednoizvrševanjezakonovindrugihpredpisovterorganizira­njeslužbzaopravljanjedrugihupravnihzadevindejavnostinapodrocjuzašcitedržavnevarnosti,javnegareda,redainmiru,svobodeinpravicdržavljanovter 76 Pravilnikospremembahindopolnitvahpravilnikaoizvršilnihuslužbencihvresorunotranjihzadev,1954. 77 Temeljnauredbaonazivihinplacahuslužbencevdržavnihorganov,1952. 78 Uredbaospremembahindopolnitvahtemeljneuredbeonazivihinplacahuslužbencevdržav­nihorganov,1954. 79 Pravilnikoposebnemdodatkuuslužbencevresoranotranjihzadev,1952. 80 Pravilnikospremembipravilnikaoposebnemdodatkuuslužbencevresoranotranjihzadev,1954. 81 Uredbaoposebnemdodatkuzauslužbenceorganovzanotranjezadeve,1956. 82 Zakonoorganihzanotranjezadeve,1956,cleni1,5,8,13,82,83,84,101in104. družbenegainzasebnegapremoženjaternapodrocjuizvršitvekazni,civilnezašciteinosebnihstanj.Tojebilopodrobnejedolocenovoblikitrinajstihpo­drocijnotranjihzadev,kjersovšestopodrocješteliizvršitvekazni,varnostnihukrepovinvzgojnihpoboljševalnihukrepov,cenisoposamezneodtehzadevvpristojnostidrugihorganov;teslednjezadevesobilevkljucenemedtiste,kisosplošnegapomenazafederacijo. Organizanotranjezadevesoorganiziralislužbeinzavodezaizvršitevka­zni,varnostnihukrepovinvzgojnihpoboljševalnihukrepovterzacuvanjeoseb,zoperkaterejevkazenskempostopkuodrejenpriporalipreiskovalnizapor. MilicnikiinuslužbencistraževKPZsoimelipravicoindolžnostnositiorožjepopredpisihonjihovioborožitvi.Polegtegasonosilitudigumijevkovprimerih,kijihdolocijopravilaslužbe. Skupnojebilodolocilo,kdajsmetamilicnikinuslužbenecstražeKPZupo­rabitiprisilnasredstva. a)Fizicnosiloaligumijevkostasmelauporabititedaj,kojebilotrebaob­vladatiupiranjeosebe,kijemotilaredinmir,alijojebilotrebapridržatialiprivestialiodvrnitinjennapad. b)StrelnoorožjejesmelmilicnikalistražnikvKPZpriopravljanjuslužbeuporabititedaj,cenimogeldrugace:zavarovatiživljenjadržavljanov;obvlada­tinasilnegaprotipravnegaupiranja,nakateregajenaletelpriopravljanjupo­membnejšeuradnenaloge;preprecitibegaosebe,zasaceneprihujšemkazni­vemdejanju,aliosebe,zakaterojeizdanatiralica;preprecitibegaoseb,kijimjevzetaprostostinsomuzaupanevcuvanje;odvrnitiodsebehujšegafizicneganapadaalipreprecitiposkusanapada,kiogrožanjegovoživljenje;odvrnitina­padanaobjekt,kimujezaupanvcuvanje,alinapadanapremoženjevecjevre­dnosti.Strelnoorožjestasmelauporabitiletedaj,cenistamoglasfizicnosiloaligumijevkozagotovitiizvršitveuradnenaloge.Cejebilomogoce,stamoralaprejnatoopozorititistega,protikateremustanameravalauporabitiorožje. OdisciplinskihprestopkihstražarjevvKPZsonaprvistopnjiodlocaladi­sciplinskasodišcavKPZ,nadrugistopnjipadisciplinskosodišcerepubliškegadržavnegasekretariatazanotranjezadeve. Tazveznizakonjeuporabilimestražarjivkazenskopoboljševalnihzavo­dihinnebesedopazniki.Slednjasejenajboljuveljavljalavnaširepubliki. Zveznizakonjeleta196483dolocil,damedzadevedržavneuprave,kijihopravljajoorganizanotranjezadeve,spadatudiizvrševanjekazenskihsank­cij,mednotranjezadeve,kiimajopomenzavsodržavo,jeuvrstilizvrševanjekazenskihsankcij.Zveznisekretariatzanotranjezadevejebilodgovorenzaiz­vrševanjenotranjihzadev,kiimajopomenzavsodržavotuditakrat,kadarjihopravljajoorganizanotranjezadevevrepubliki. Zadnjizveznizakononotranjihzadevahizleta196684nivecvseboval nobenihdolocbotem,dabiizvrševanjekazenskihsankcijspadalopodnotranjezadeve,kotježeomenjeno. 4.7Naziviinplacepaznikovpouredbiizleta1958 Leta1956jezacelveljatizakonoorganihzanotranjezadeveinnastalajepotreba,dasenanovouredijonaziviinplaceuslužbencevvtehorganih.Zatojeizšlaobširnauredbaz51cleni,kisejeuporabljalaod1.januarja1958.85Med organezanotranjezadevesoštelitudistražovKPZ,zatojeuredbavsebovalatudidolocbeouslužbencihtestraže. 83 Temeljnizakonoslužbinotranjihzadev,1964,cleni15,17in19. 84 Temeljnizakononotranjihzadevah, 1966. 85 Uredbaonazivihinplacahuslužbencevorganovzanotranjezadeve,1958. Uslužbencistraževkazenskihpoboljševalnihzavodihsoimelinazivepa­znik,višjipaznik,nadzornikpaznikovinpoveljnikpaznikov.PaznikisospadalivplacilnerazredeodXVIII.doXII.,višjipaznikodXVI.doX.,nadzornikpaznikovvXV.doVIII.inpoveljnikpaznikovvXII.doV.placilnegarazreda.Vzakljucnihplacilnihrazredihpaznikovsobilitrijeperiodicnipoviški,zavišjepaznike,nad­zornikeinpoveljnikepadvaperiodicnapoviška. Posebendodateknaslužbojeznašaldo16.700dinarjevnamesec.Od­visenjebilodpomenadelovnegamesta,posebnihnaporovinnevarnostipriopravljanjuslužbe.Otemdodatkujeodlocalzveznidržavnisekretariatzano­tranjezadeve. Pripravniškadobainstrokovniizpitstabiladolocenazanazivpaznika,nadzornika paznikov in poveljnika paznikov. Pripravnik za paznika je moralimetikoncanovsajobveznoosnovnošolo;pripravnikzanadzornikapaznikovpopolnosrednjošoloalinjejenakostrokovnošoloinšolozarezervneoficirje;pripravnikzapoveljnikapaznikovpakoncanofakultetoalivisokošoloinšolozarezervneoficirje. Zapripravnikejeznašalatemeljnaplacatoliko:zapaznikatemeljnaplacavXVIII.placilnemrazredu,zanadzornikapaznikovtemeljnaplacavXV.placil­nemrazreduinzapoveljnikapaznikovtemeljnaplacavXII.placilnemrazredu. PripravnikzapaznikajemedpripravniškodoboopravilprakticnipoukvKPZinnapripravniškemtecajuzapaznike.PripravnikazanadzornikainzapoveljnikapaznikovstatoopravilavKPZ.Zakljucniizpitnatecajuseještelkotstrokovniizpitzapaznika. Vvišjegapaznikajelahkonapredovalpaznik,kijebilvsajšestletpaznik,dobilvzadnjihdvehletihvsajoceno»seodlikuje«injezuspehomkoncalšolozavišjepaznike.Višjipaznikjelahkonapredovalvnadzornikapaznikov,cejeprebiltriletavX.placilnemrazreduinjezadnjidveletidobilocenovsaj»seodlikuje«;cejevzadnjihtrehletihdobiloceno»seposebnoodlikuje«,jelahkonapredovalvnadzornikapaznikov,cejeimelvsajdvetretjinidelovnedobe,kisezahtevazarednonapredovanjevvišjinaziv.Nadzornikpaznikovjelahkona­predovalvpoveljnikapaznikov,cejeimelvsajpetnajstletslužbevorganihzanotranjezadeve,cejenajprejopravilizpitzapoveljnikapaznikovalikoncalviš­joupravnošolozanotranjezadeveinjebilvzadnjihtrehletihocenjenzoceno»seposebnoodlikuje«.Nadzornikpaznikov,kijekoncalpopolnosrednjošoloinkoncanovišjoupravnošolozanotranjezadeve,jelahkonapredovalvpoveljnikapaznikov,cejeimelvsajosemletslužbevONZinjebilvzadnjihtrehletihoce­njenzoceno»seposebnoodlikuje«. 4.8Strokovnaizobrazbapazniškegaosebjaleta1960 Nazacetkuavgusta1954jezacelveljatipravilnikostrokovniizobrazbiuslužbencevnotranjihzadev,86kinizadevalpazniškegaosebja.Izdanjebilnatemeljuuredbeonazivihinplacahuslužbencevdržavnihorganov.87Tudido­polnitevtegapravilnikaskoncafebruarja1957seninanašalanapazniškoose­bje.88Natemeljuzakonaojavnihuslužbencihizleta1957jedecembra1960zacelveljatipravilnikostrokovniizobrazbiuslužbencevorganovzanotranjezadeve,kijecelovitourediltopodrocje.89Veljaljetudizapazniškoosebje. 86 Pravilnikostrokovniizobrazbiuslužbencevvresorunotranjihzadev,1954. 87 Temeljna uredbaonazivihinplacahuslužbencevdržavnihorganov, 1952.Uredbao spre­membahindopolnitvahtemeljneuredbeonazivihinplacahuslužbencevdržavnihorganov,1954.Uredbajepostalatemeljnauredbaonazivihinplacahdržavnihuslužbencev. 88 Pravilnikodopolnitvahpravilnikaostrokovniizobrazbiuslužbencevvresorunotranjihza­dev,1957. 89 Pravilnikostrokovniizobrazbiuslužbencevorganovzanotranjezadeve,1960. Pripravniškadobazanazivepaznika,nadzornikapaznikovinpoveljnikapaznikovjetrajaladveleti.Zapripravnikazapaznikajebilsprejet,kdorjekon-calosemletnošoloalinjejenakošoloaliizobrazbokvalificiranegadelavca;izje­momajebiladovoljenaleizobrazbaštirihrazredovosnovnešole.Pripravnikzanadzornikapaznikovjemoralkoncatipopolnosrednjošoloalinjejenakošoloinšolozarezervneoficirje.Zapripravnikazapoveljnikapaznikovjebilsprejettisti,kijekoncalfakultetoalivisokošoloinšolozarezervneoficirje. Pripravnikzapaznikajemedpripravniškodoboopraviltecajinpraktic­nipoukvkazenskempoboljševalnemzavodu.Pripravnikzanadzornikaalipo­veljnikapaznikovjeopravilprakticnipoukvzavoduinnaokrajnemtajništvuzanotranjezadeve.Strokovnipoukpripravnikovjepotekalponacrtu,kigajepripravilpredstojnikorgana,kjerjebilpripravnikzaposlen.Medstrokovnimpoukomjepripravnikpisaldnevnik. Poopravljenempripravništvujekandidatopravilstrokovniizpit.Tajezanadzornikapaznikovobsegalistosnov,kotjeveljalazapristava:a)splošnideljeobsegaldržavnoinpoliticnoureditevJugoslavije;temeljegospodarskegasiste­maJugoslavije;predpiseodelovnihrazmerjihinojavnihuslužbencih;temeljnanacelasocialnegazavarovanja;predpiseosplošnemupravnempostopkuinoupravnihsporih;predpiseopisarniškemposlovanju;b)posebnideljeobsegal:zakonoorganihzanotranjezadeveinorganizacijskepredpisetehorganov;te­meljekazenskegapravainkazenskegapostopka;temeljekriminalisticnetakti­ke,metodikeintehnike;posebnidelupravnegaprava;temeljevarnostnesluž-be; osnovno poznavanje pravil za opravljanje službe ljudske milice; osnovno poznavanjesistemaizvrševanjakazni,civilnezašciteingasilstva.Polegtegajeprogramposebnegadelaizpitaobsegalšesistemizvrševanjakazni;poukvstre­ljanju,oborožitevinteorijostreljanja;taktiko,bojnouporabostrelskegavoda. Strokovniizpitzapoveljnikapaznikovjeobsegalsnovsplošnegainpo­sebnegadelatakegaizpitazareferentaprveindrugevrste.Splošnidelizpitajeobsegalistosnovkotzapristava,dodanapasobilašetemeljnanacelafinancne­gainkreditnegasistemaJugoslavije.Posebnideltegaizpitajeobsegalistapo­drocjakotzapristava,vendarvcelotiinneletemeljev,dodanisobilišeosnovnipojmimednarodnegajavnegapravasposebnimoziromnapravnipoložajtuj­cev.Polegtegajeposebnidelizpitaobsegalšepoukvstreljanju,oborožitevinteorijostreljanja;taktiko,bojnouporabopehotnecete;topografijo. Strokovniizpitsoopravljalipredizpitnimikomisijami,kijihjeimenovalrepubliškidržavnisekretarzanotranjezadeve.Izpitnakomisijaještelapred­sednikainštiridošestclanov,kisobilihkratiizpraševalci.Opotekuizpitasovodilizapisnik,kigajevodilzapisnikar.Izpitjebilpisniinustni.Ocenesobile:opravilzodlicnimuspehom,opravilspravdobrimuspehom,opravilzdobrimuspehominniopravil.Taizpitjesmelkandidatopravljatidvakrat. Zapaznikesobiliorganiziranipripravniškitecaji.Trajalisonajmanjšestmesecev.Predmetnikinucninacrtjedolocilzveznidržavnisekretariatzanotra­njezadeve.ObsegalastadržavnoureditevJugoslavije;zakonoorganihzanotra­njezadeveinorganizacijskepredpisetehorganov;pravilazaopravljanjeslužbeljudskemilice;temeljekazenskezakonodaje;temeljekriminalistike;upravnozakonodajo;telesnovzgojo;poukvstreljanjuinoborožitev;postrojevalnipra­vilnik.Republiškidržavnisekretariatzanotranjezadevejesmeldolocitidopol­nilnidelgradivaterdopolnilta(zvezni)ucninacrtinpredmetnik.Opravljenizakljucniizpitnatecajuzapaznikeseještelkotstrokovniizpitzapaznika. Zanapredovanjevpoveljnikapaznikovjebilotrebaopravitišeposebenizpit.Tajeobsegalenakosnovkotzanapredovanjevcinmajorjaljudskemilice:ustavnopravoJugoslavije;kazenskopravoJugoslavije;kriminalistiko;zakonoorganihzanotranjezadeve terzakoneinuredbe,skaterimijeurejenusluž­benskistatususlužbencevljudskemiliceinstraževkazenskopoboljševalnihzavodih;pravilazaopravljanjeslužbeljudskemilice;upravnopravoJugoslavije;temeljemednarodnegajavnegaprava;varnostnoslužbo;taktiko,bojnoupora­bopehotnecete.Izpitnokomisijozataposebniizpitjeimenovalzveznidržavnisekretariatzanotranjezadeve. Tapravilnikjedolociltudiposebneizpitezapriznavanjestrokovneizo­brazbevišjestopnje.Tegajebilodopustnoopravljatilezapriznavanjeneposre­dnovišjestrokovneizobrazbe.Izpitjeobsegalsplošniinposebnidel.Dolocenjebilprogramzaobadelategaizpitazapriznanjesrednje,višjeinvisokeizo­brazbe. 4.9Strokovniposvetonašihzaporihleta1965 Sredinaoziromadrugapolovicašestdesetihlet20.stoletjajepostajalaza­nimivatudigledezamisliovloginašegapravosodjainvarnostnihslužb.SkorajletodnipredznamenitimbrionskimplenumomCKZKJ,kijebil1.julija1966,jebilovLjubljaniposvetovanjeorazmerahvkazenskihpoboljševalnihzavodihvSloveniji.OrganiziralastagaOddelekzaizvrševanjekazenskihsankcijpriRepu-bliškemsekretariatuzanotranjezadeveinInštitutzakriminologijopriPravnifakultetivLjubljani.Posvetjetrajalod28.septembrado2.oktobra1965.Ude­ležilisosegazlastivodilniuslužbencikazenskihpoboljševalnihzavodov. Ob koncusrecanjasosprejelisklepe,kisoobravnavalitapodrocja:spoznavanjeosebnosti obsojencev; izobraževanje kadra; kadrovanje v kazensko-poboljše­valnezavode;prevzgojaobsojencev;postpenalnapomocingospodarskoposlo­vanjeKPZ.Sklepisosevdobrimerinanašalitudinapazniškoosebje. Vpoglavjuoizobraževanjukadrovvtehzavodihsomeddrugimzapisalitudito:paznikisemorajorednošolatinaStrokovnišolizanotranjezadevevTacnu;vsipaznikimorajokoncatipetmesecnipripravniškitecaj;zanapredo­vanjevvišjepaznikejetrebaorganiziratidopolnilnetecaje;nadzornikipazni­kovmorajoimetikoncanosrednjostrokovnošolozanotranjezadevevTacnu;pazniki,kisoimelidelovneizkušnje,anisokoncaliustreznihtecajevališol,semorajodopolnilnoizobraževativzavoduinpokazatiznanjepredkomisijo. Poglavje o kadrovanju v zavodih je poudarilo, naj se sposobni paznikipredvidijozanadaljnješolanje,drugiparazporedijoposposobnostihinznanju.Nadaljujenajsepopolnjevanjepaznikovizvrstmilicnikov,aprestopnajdose­žejoletisti,kiimajougodnemilicniškeocene. Medavtorjiprispevkovzataposvetjebiltudidr.MilošKobal,kijeprika­zalagresivnostnesituacijevzaporihinnjihovoobvladovanje.Agresivnostlahkoizzovejotrivrstesituacij:a)zaporsamposebikotprisiljevanjerojevarazme­romamaloagresivnihkriz;b)odrekanje,kozapornikomniuslišanaprošnjapougodnosti,jeboljnevarnozanastanekagresivnostnekrize;c)najvecagresiv­nostnihkrizrojevanapacnoocenjevanjerazmerbodisiprizapornikihbodisipriuslužbencihzavoda.Porocevalecjeocenil,dajeosebnostnaproblematikapaznikaprecejpodobnaosebnostniproblematikinekajskupinzapornikov.90 Iz tega kratkega prikaza vsebine omenjenega posvetovanja je mogoceugotoviti,kakovelikpoudarekjebiltedajnaposvetudanpazniškislužbivza­porih. V. PAZNIKI SO PREŠLI V PRISTOJNOST PRAVOSODJA Zlastipokoncanidrugisvetovnivojnisovrazvitihdržavahsvetanastajalitudinovipogledinakaznovanjestorilcev.Dotlejstabilivodilninacelikaznova­njastorilcevmašcevanjeinzastraševanje,dadruginebistopilinapotzlocina. 90 Posvetovanjeoproblemihkazenskihpoboljševalnihzavodov,str.87–89.Kobal:Agresivnostne situacije v zaporih in njihovo obvladovanje,str.97–103. Sedajpajedobivalosvojovlogotudinaceloodvzemaprostostivzaporih,vkolo­nialnihmetropolahpatudideportacijavkolonialnaozemlja.Zaporjepripeljaldoodpraveštevilnihsmrtnihintelesnihkazni.91 Temeljniciljpenološketeorijeinpraksejebilvtem,dastorilcausposobizaspoštovanjedružbenihnorminvrednot,dapostanekoristniclandružbe.92 Prišlojedouvajanjaštevilnegastrokovnegaosebjavzaporih,odpeno­logov,psihologov,socialnihdelavcevdozdravnikov.Njihovanalogajebila,dasprevzgojnimimetodamiustvarjajopogojezaprocesrehabilitacije.Polegnjihjebilotamštevilnoosebje,kijeskrbelo,danebiprihajalodopobegovizzavo­dov,zagotavljalisoredindisciplinovzavodih.Tudizacuvajesejevospredjepostavljalanovanaloga:sodelovanjepriprevzgojiinresocializacijiobsojenihoseb.Takosezmanjšujedosedanjadelitevdelamedstrokovnimincuvajskimosebjem.93 5.1Našipaznikisodobivalidrugacnovlogo Kotdrugoobdobjevprocesuprofesionalizacijepenološkestrokeprinasjemogoceštetiobdobjeodleta1968doleta1991.Usmeritevizvrševanjaka­zenskihsankcijsejepreneslazvarnostnekomponentenaobravnavoobsojen­cev.Leta1970jepenološkifunkcionarzapisal,dapazniškaslužbakljubpreno­sunalognapravosodjeniopustilakaznovalnegainzastraševalnegakonceptakaznovanja.94Leta1973sopristojnostizaizvrševanjekazenskihsankcijprešleizzvezenarepubliko,sajjezveznipredpistevrsteprenehalveljati.95Slovenija jeistegaletadobilasvojpredpis,kijeimelcelo269clenov.96 HkratistabilasprejetapredmetnikinucninacrtzanovošolozapaznikevSloveniji.97Tastadolocila,daprihodnjipaznikidobijosplošnaznanjaizprogra-movsrednjihšolinposebnaznanjaizkazenskegaprava,penologije,pedagogi­ke,penološkeandragogike,psihologije,osnovpsihiatrije,osnovkriminalistike,predpisovoizvrševanjukazenskihsankcijitd.Kdorjehotelpostatipaznik,jojemoraluspešnokoncati.Tašolajeugasnilakonecosemdesetihlet20.stole­tja.Leta1975jebiloustanovljenoSlovenskopenološkodruštvo,kijeleta1976sprejelokodekspenološkeetike.Stemkodeksomsoseseznanilivsidelavcivkazenskihpoboljševalnihzavodihvnaširepublikiintudivšolanjupaznikovmujebiladanaustreznapozornost.NatanacinsejenašapenološkastrokauvrstilamedpodobnedržavenaZahodu. Vslovenskopravosodjejepocasiprodiralonovonacelo:ljudipošiljajovjetnišnicezato,kersokaznovani,nepazato,dabibilikaznovani.Tojepostalovsebinadanašnjepenologije,jezapisalavtorobsežnetuještudijeozgodovinizlocinstvainkaznovanja.98 5.2UkrepipouporuobsojencevnaDobu Sredi julija 1974 je prišlo v kazenskem poboljševalnem domu Dob priMirnidonajhujšihprotestovzapornikovprinas,kisopomenilipraviupor. Vsoboto,13.julija1974,zvecer,jebilanasvetovnemprvenstvuvkošarki, 91 Milutinovic:Kriminologija,str.460,465. 92 Istokotopomba91,str.489. 93 Istokotopomba91,str.522. 94 Cerin:Izobraževanje pazniškega osebja,str.90–96. 95 Zakonoprenehanjuveljavnostizakonaoizvrševanjukazenskihsankcij,1973. 96 Zakonoizvrševanjukazenskihsankcij,1973. 97 Predmetnik in ucni nacrt za poklic penološki delavec paznik,1973. 98 Hibbert:Zgodovina zlocinstva in kazni, str.440. kisejeodvijalovdvoraniTivolivLjubljani,nasporedutekmamedJugoslavijoinZDA.TedenskiprogramgledanjatelevizijevKPZDobnipredvideval,dabiobsojencilahkogledalitaprenos.Zatosotelevizorjeizkljucili,karjepovzrocilonemirzlastivstavbi,kjersobivaliobsojencipovratniki.Prišlojedonereda,pož­iganjainunicevanjaopreme,kigatudinaknadnaodobritevgledanjaTV-preno­sanipomirila.Vrazgovorihmedobsojenciinupravozavodasosedogovorili,dabodoozahtevahobsojencevgovorilinasestankuvponedeljek.Medzahtevamiobsojencevsonašteli:dovoljenogledvecTV-prenosov,zamenjavazdravstvenihdelavcevvzavodu,zamenjavanekaterihpaznikov,boljšahranaitd. Vnedeljo,14.julija1974,sejenemirzacelvstavbi,kjersobivalimlajšiobsojenci.TedajsejeupravaKPZ,kijijenaceloval,ob20.00odlocilazaposegmilice.NakrajsoprišlideliposebneenotemiliceizNovegamestainLjubljane,sodelovalajetudicetarezervnihmilicnikovizbataljona,kijebiltacasnauspo­sabljanjuvmilicniškišolivTacnu.Ponocijimjeuspelovzpostavitiredvobehuporniških zaporniških stavbah in v ponedeljek zjutraj je bil poseg povsemkoncan.Zoperkolovodjeneredovstabiliuporabljenifizicnasilaingumijevka.Posebnakomisijadelavcevpravosodjainnotranjihzadevjevsvojemporociluodogodkihnaštelatudistvarneokolišcine,kisoprivedledoneredovinnatodoposegamilice:a)utesnjenostsprostori,sajsotedajpotekalapopravilavstavbizapovratnike;b)tedajjebilavecdnipocelotniSlovenijivelikavrocina,prostoriKPZDobpanisoimeliklimatskihnaprav;c)medpovratnikisobileosebe,kibiboljspadalevzdravstvenoustanovo;c)vzavodujebilopremalovzgojiteljevinpaznikov.99 DogodkivKPZDobsonavrglitudivprašanje,kakoustreznopozornostnamenititudiusposabljanjuinizpopolnjevanjuznanjavsehpooblašcenihura­dnihosebvtehzavodih,zlastipaznikov.Vodstvoizvrševanjakazenskihsankcijnaministrstvuzapravosodje,organizacijoupraveinproracunsejeodlocilo,daboorganiziraloinizvedlotudikrajšeoblikeusposabljanjazapaznike.Prviseminarjebil6.junija1979zavsepoveljnikeintervencijskihenotpooblašcenihuradnihosebvkazenskihpoboljševalnihzavodih,drugipa2.oktobra1980. Ksodelovanjusoobakratpovabilitudiavtorjategasestavka,kijevtrehucnihurahobakratorisalizrednedogodkevzavodih.Poudarekjebilnaizku­šnjahtevrsteiztujine,sajprinasnibilopomembnejšihizkušenj.PodrobnejejeprikazalzlastizgorajopisaniuporobsojencevvKPZDobpriMirni13.in14.julija1974;avtorjebiltedajpoveljnikceterezervnihmilicnikov,kijeizTacnaprišlavzavodinpomagalaprivzpostavljanjuredainmiru.Iztehgradivjena­stalclanekoprotestnihpojavihvzaporih,kjerjebiloprikazanozlastidogajanjevzahodnihdržavah.100 Med ukrepi na podrocju prestajanja kazni zapora je po tem uporu naDobutrebaomenititudioblikovanjelastnihenotzaposredovanjeobizrednihdogodkihvzaporih.Sestavljalisojihpazniki,kinajbiizvajaliukrepezaumiri­tevrazmer,tudiprisilne.Šele,kotonebizaleglo,binapomocpoklicalimilico.Teenotepaznikovsosetudiustreznoopremilezaintervencije,starešinepaznikovpasojihusposabljalizaposredovanje,sajsojihprejzatousposobili. TaupornaDobunibilosamljen,sajjezlastivtujiniv70.letih20.stoletjaprihajalodouporovjetnikov.Tujistrokovnjakjezapisal,dareformevzaporihpoletu1945nisonikolizaresucinkovale,cepravsobilatemeljnanacelaznanažeskoraj150let.Našteljesedemtakihnacel,kibimoralabitiuveljavljenavpraksi,anisobilaalinevceloti.101 99 Celik:Varstvo javnega reda in miru, Neredi v KPD Dob pri Mirni,str.188–193. 100 Celik:Protestni pojavi v zaporih,str.205–215. 101 Foucault:Nadzorovanje in kaznovanje,str.293–295. 5.3Neposrednospremljanjedogajanjamedobsojenci PouporuobsojencevvkazenskempoboljševalnemzavodunaDobujulija1974jestopilovospredjevprašanjenevarnostivnašihzaporihpredizbruhompodobnihdogodkov. TedajsosevodilnidelavcinaRepubliškemsekretariatuzanotranjezadeveSRSskupajzvodstvomRepubliškegasekretariatazapravo­sodjedogovorilioskupnemnastopupripreprecevanjuneljubihdogodkovmedzaporniki. Narepubliškemsekretariatuzanotranjezadevesoizbraliizkušenegakri-minalista,kijesvojedelovnomestodobilnaDobu.Njegovenalogesobile,dastalnospremljadogajanjemedobsojenci,zaznavamorebitnepripravenaupor,odkrivamorebitnestikeobsojencevzobsojenimiosebamivdrugihslovenskihzaporihalivJugoslaviji,kibimerilinaskupnoprotestnoakcijozoperpravosod­jeitd. Takriminalistjebil vstalnihslužbenihstikihssvojimistarešinaminaupravizazatiranjekriminaliteteRSNZSRS,zvodstvomzavodanaDobupatudizvodstvomupraveslužbedržavnevarnostinaRSNZSRS.Svojopozornostnapodobnepripravevzaporihjeusmerilatudislužbadržavnevarnostissvojimimetodamiinsredstvi. TiukrepisoveljalidospremembeoblastivSlovenijileta1990oziromaleta1991.Pokazalisosekotuspešnizlastinapodrocjupreprecevanjaekscesovmedobsojenci.Nelegledemorebitnegaupora,marvectudigledevnosaraznihmamilmedobsojence,strelnegaorožjainpodobno. 5.4ProtestizopervojaškopravosodjevLjubljani Vcaskonec80.let20.stoletjaspadatudiprotestnodogajanjevLjubljani,kijenastalozaradiposeganjavojaškihvarnostnihinpravosodnihorganovnacivilnopodrocjeinvnjihovemuradnemjeziku(srbohrvašcini). Junijainjulija1988jevLjubljanipotekalpostopekpredvojaškimsodi­šcemzopercetvericooseb.Trijesobilicivilneosebe,insicerJanezJanša,DavidTasicinFranciZavrl,IvanBorštnerpajebilpodcastnikJugoslovanskeljudskearmade.Javnostjerazburilozlastito,dajevojskaposeglanacivilnopodrocjeinizvedlaprocesvsrbohrvaškemjeziku.Zaraditegajeprišlodoraznihoblikprotestovzopervojsko. Tisonajprejpotekalipredvojašnico»4.julij«intamkajšnjimivojaškimizapori9.armadnegaobmocja,sajjebilatrojicavpriporupravvvojaškihzapo­rih;FranciZavrlpasejepredaretacijoinpriporomrešilstem,dasejezatekelvbolnišnicozaduševnebolezninaStudencu. Kosejenasedežuvojaškegasodišcazacelsodnipostopekzopercetveri­co,soseprotestizacelinaRoškicesti,kjerjestaloposlopjevojašnice»MaršalTito«.Trajalisovsednitrajanjategapostopka.Obskleputegaprocesainrazgla­sitvisodbesejetamzbralopribližno10.000oseb. Protestnega shoda na Trgu osvoboditve se je 21. julija 1988 udeležilookoli25.000ljudi,takegashodavMostecu,imenovanegatovariškimiting,pa22.julija1988približno1.500ljudi.102 Prišlojedovrstedrugihnasprotovanjvojaškemupravosodju,kisoseod­vijalanelevLjubljani,temvectudidrugjepoSloveniji. 102 Celik:Protestni pojavi, povezani s postopkom zoper cetverico,str.327,328. VI. V SAMOSTOJNI SLOVENIJI NASTOPI PRAVOSODNA POLICIJA Vtretjeobdobjeprofesionalizacijepenološkestrokestaobažeimenova­naavtorja103uvrstilacassamostojneSlovenijeodleta1991dalje.Pozornostna­šihpenologovsejeusmerilavskrbzavarstvopravicinobravnavanjeobsojenihoseb.VtemrazdobjuvLjubljaninibilovecpenološkešoleinstrokovnjakisoocenili,dasosepovecaletežnje,dabizaporskoosebjeorganiziralipoklasicnempolicijskemmodelu.104 6.1Izorganiziranostiizvrševanjakazenskihsankcij Leta1995soosemsamostojnihenotMinistrstvazapravosodjezdružiliinnastalajeUpravaRepublikeSlovenijezaizvrševanjekazenskihsankcij.Tojeor­ganvsestavipravosodnegaministrstva.Vodijogeneralnidirektor.Meddrugimtaupravaskrbizaizobraževanjezaporskegaosebja. DanesjevSlovenijišestzavodovzaprestajanjekaznizapora,kisosetakopreimenovaliizdotedanjihkazenskihpoboljševalnihdomovinzaporov:a)TistinaDobujenamenjenobsojencemodenegaletainpoldo30letzapora;b)zavodnaIgupriLjubljanijenamenjenvsemženskimobsojenkam;c)zavodvCeljujenamenjenvsemmladoletnikom;c)zavodvKopruzoddelkomvNoviGoricijenamenjenobsojencemskaznijozaporadoenegaletainpol;d)zavodvLjublja­nizoddelkomavRadovljiciinNovemmestuterodprtimoddelkomnaIgujenamenjenobsojencemskaznijozaporadoenegaletainpol;e)zavodzapresta­janjekaznizaporaMariborzoddelkomvMurskiSobotiinodprtimoddelkomvRogozijepravtakonamenjenosebamzzapornokaznijodoenegaletainpol.PolegtehšestihzavodovješePrevzgojnidomRadece. Vsehšestzaporovjebiloorganiziranopodobno:a)sektorzaobravnavo,kigasestavljajooddelekzavzgojo,oddelekzavarnostinoddelekzadelo;b)sektorzapravneinekonomskezadeve. Zaporski delavci se delijo v tri skupine: a) vodstvene delavce; b) stro­kovnedelavceinc)paznike.Zapoklicpravosodnegavarnostnegapolicistajedolocenih šest pogojev, in sicer slovensko državljanstvo, znanje slovenšcine,koncanasrednjašola,nekaznovanost,psihofizicnaustreznostinpozitivnavar­nostnapreverba.Pokoncanem18-mesecnemtemeljnemusposabljanjupodajoprisego,kiseglasi:»Slovesnoprisegam,dabompriizvajanjunalogvarovanjainnadzoravestno,odgovorno,humanoinzakonitoizpolnjevalsvojenalogeterspoštovalclovekovepraviceintemeljnesvobošcine.«Polegtemeljnegasopa­znikideležnitudiposebnihoziromanadaljevalnihusposabljanj.105 6.2Nedavniprotestiobsojencev Protikonculeta2017jedogajanjevnašihzaporihspetpritegnilopozor­nostnašejavnosti.Prišlojedodvehdogodkovtevrste.Šlojezasvojevrstnone­spoštovanjehišnegaredatakovZavoduzaprestajanjekaznizaporavLjubljanikottudivZavoduzaprestajanjekaznizaporanaDobu. Vpetek,13.oktobra2017,protiveceru,seskupina23pripornikovpopo­poldanskemsprehodunihotelavrnitivsvojezaporniškeprostorevLjubljaniinnekaterisosplezalinatamkajšnjinadstrešek.Naukazpravosodnihpolici­stovsostemprenehaliinodšlivsobe.Posegpravosodnihpolicistovssiloni 103 MeškoinHacin:Profesionalizacija,str.312. 104 Istokotopomba103,str.318. 105 Istokotopomba103,str.319,321in322. bilpotreben.Pristojnisoocenili,dajebilprotestpriprtihosebpovezanstem,dajebilnjihovkolovodjaValonHoxajsstraniupravezaporadeleženstrožjegavarnostnegarežima.106Pravosodnipolicistisobilipravtistegadnenasindikal-nemizletunaPrimorskem.Vodstvojeodredilosklicvsehrazpoložljivihmož,kisobilidosegljivi,policijapajecakalapredstavbonaPovšetovi5,jenovinarjupovedalMiranCandellari,direktortegazavoda.107Posegssilonibilpotreben. Cezpetdni,tojevsredo,18.oktobra2017,jedonekolikopodobnegado­godkaprišlovosrednjemslovenskemZavoduzaprestajanjekaznizaporaDobpriMirni.Popopoldanskemsprehodusedvajsetericazapornikovnihotelavr­nitivsvojesobe,nekajpajihjesplezalonacevitoplovodainsetamposedlo.Poizdanihukazihpravosodnihpolicistovsosevrnilivsvojesobe,takodaposegssilonibilpotreben.108 Bržkonestabilatadogodkapovod,dajeizšelobširenintervjuzJožetomPodržajem,generalnimdirektorjemUpraveRepublikeSlovenijezaizvrševanjekazenskihsankcij.109 OglasilsejetudiFrancBrinc,upokojenisodelavecInštitu­tazakriminologijopriPravnifakultetivLjubljani.Vdaljšemprispevkujeopisalštevilnetovrstnedogodkenatujem,zlastikocljivostigledeuporabesileinstrel­negaorožjaprotizapornikom.110 Casnikarji,kisoporocaliotehdvehprotestnihdogodkihprinas,someddrugimnavedlitudipodatek,dajebilotedajvSloveniji1.332zaprtihinpriprtihoseb,kijihjevarovalo547pravosodnihpolicistov.Tobipomenilo,dasonaene­gapaznikaprišlepovprecnomalomanjkotpotrizaprteoziromapriprteosebe. 6.3Nezadovoljstvotudimeddelompravosodnihpolicistov Nemalopozornostisonazacetkuleta2019prinaspritegnilidogodkivZavoduzaprestajanjekaznizaporavKopru.Tamstabilavpriporuodkoncaavgustaoziromaodsredineseptembra2018dvatujadržavljana.DamjanMitro-vic,državljanSrbije,jebilprinasprijetnatemeljusrbsketiralicezaradisumakaznivegadejanja proizvodnje in prometa sprepovedanimi drogami.DraganMilosavljevic,državljanBosneinHercegovine,jebilprijetzaradisumastoritveenakegakaznivegadejanja,prinasvSlovenijipaosumljentudikaznivegadeja­njaprepovedanegaprehodadržavnemeje. Medpriporom,kjerstacakalanaizrocitevvdomovino,staskrbnona-crtovalasvojpobegizpripora.Nacrtstauresnicilazgodajzjutrajvsoboto,29.decembra2018.Vslužbisobilitistonocz29.na30.december2018štirjepra­vosodnipolicisti,kotjedolocalrazporedslužbe.Lovzapobeglimasejezacelzjutraj,kosougotovili,dajenjunasobapraznainjunibilonazajtrku.Javnostjeotemizvedelatudiizcasopisja.111 Oblikovanajebilakomisijazapreucitevokolišcintegapobega,sajjebiltoprviprimervtemzaporu,kijeveljalzazelosodobnegainvarnega.Clanikomi­sijesotakoleopisalidomnevninacinpobega:prežagalastarešetkenaoknu,izrjuhnapravilavrvinsespustilananotranjedvorišce,natostasespomocjotamparkiranegakontejnerjainžimnicpovzpelanastrehotovornegavhodaterod tamnaprostost. Vodstvozaporajeskušaloglavnokrivdozapobegnaprtiticlanomsindi­katadržavnihorganov,kiimatammedzaposlenimosebjemnekajclanov.Spre­ 106 Lovšin:Protest v zaporu zaradi varnostnih ukrepov zoper kolovodjo,str.1in3. 107 Predanic:Na Povšetovi rajali zaporniki,str.8;DamjanaŽist:Upor v ljubljanskem zaporu,str.20. 108 ProtestzapornikovtudinaDobu,19.10.2017,str.2. 109 Lovšin:Obsojeni gospodarstveniki so se v zaporu dobro integrirali,str.14. 110 Brinc:Begi in upori zapornikov, uporaba sile in orožja v zaporih,str.1in3. 111 Pobegizzapora.V:Dnevnik,31.december2018,str.12;P.K.:Ubežnikašenabegu.V:Dnevnik, 3.januar2019,str.10. govoriljetudiedenodpobeglih,insicerDamjanMitrovic,insicerizItalije,inzasrbskotelevizijskopostajoopisalpotekpobega,zakatereganikrivilvarno­stnegaosebja.Bržkonejebilociteksindikalnekrivderazlog,dasoprizadeti9.januarja2019sestaviliodprtopismozajavnostinopisalirazmerevzaporu,kisojihprimerjalishotelom.112 VodstvozaporainJožePodržaj,generalnidirektorUpravezaizvrševanjekazenskihsankcijnaministrstvuzapravosodje,stanati­skovnikonferenci11.januarja2019orisalapotekdogodkovinbilojeslišatitudiocitek,dasopravosodnivarnostnipolicistiskušalipobegizrabitizaobracunzvodstvomzapora,kjernajbirazmereoziromaravnanjezzapornikivrnilina staropot.Osvojempismuso14.januarja2019spregovorilizbranipravosodnipolicistinazboruvbližinistavbezapora,karjebilonekolikopodobnojavnemuprotestnemushodu.MinistricazapravosodjeAndrejaKaticje15.januarja2019obiskalazaporinžepredstavilaJanjoPahorMohoric,vršilkodolžnostidirekto­riceomenjenegazavoda.Novinarjisoizvedelinamrec,daboDušanValentincic,dotedanjidirektorkoprskegazapora,22.januarja2019nastopilpokoj.113 Obtemdogodkusejespetpoudarilovprašanjeopovecanjuštevilapra­vosodnihpolicistovvnašihzaporih,tudivKopru.Nadansoprišlezamisli,dabitovlogolahkoprevzelitudipoklicnivojakipo45.letustarosti.Svojemnenjejepovedaltudikriminologdr.DraganPetrovec,profesorinsodelavecInštitutazakriminologijovLjubljani.Opozoriljenato,dapoklicnivojakiinzlastipoli­cistiozaporihrazmišljajoprecejdrugacekotpazniki.Vminimalnihpravilihoravnanjuzzaporniki,kisobilavsvetovniorganizacijisprejetav50.letih20.stoletja,jepriporocilo,davzaporihnebizaposlovalinitipolicistovnitivojakov,jepovedal.114 Omenjeni kriminološki strokovnjak je v svojem komentarju poskušalumiritistrasti,povezanestempobegomizkoprskegazapora.Tapobegjebilzgoljprekršek,sajjepotekalbreznasiljanadosebjem.Sedajtudinivecdovolje­nouporabitistrelnegaorožjanabežecegaizzaporazaprtegatipa.Slovenijanajbisevzaporniškemsistemuvrnilatja,kjerježebilainsojozahodnedemokra­cijedajalezazgled,jezapisalvsvojpredlog.115 PravtedajjeobsojenecSamoTadin,kijevzavodunaDobuzaradiumorainposkusaumoraprestajalkazen30letzapora,vhrbetznožemdvakratzabo­delpravosodnegapolicista.Tosejezgodiloopoldne,kosomupaznikiodvzelimodemzabrezžicnopovezavonainternet,karvzaprtemzaporunibilodovo­ljeno.Šlojetorejzamašcevanjenaduradnoosebo,podobnokotsejeistiobso­jenecizmašcevanjajulija2015naIžanskicestinamenomazaletelvpolicijskoslužbenovoziloinumorilenegaterranildrugegapolicista.116 Kakojedanesvnašihzaporih?Sredijunija2020jebilovtehzavodihnadanzaprtihpovprecnopo1.435zapornikovinpripornikov.Mednjimijebilo30odstotkovtujihdržavljanov.Tojepomeniloprezasedenostnekajnašihzaporov.Tosebodelomaizboljšalo,koboprenovljenzapornaIguindoleta2024zgra­jennovivDobrunjah,jezapisalnovinar.117 112 Knez:Žagezaželezodobil»prekzidu«,skrivaljihjevmleku.V:Dnevnik,10.januar2019,str. 11. 113 Direktorsprejelodgovornostin–šelvpokoj.V:Dnevnik,12.januar2019,str.1in3. 114 Lovšin:Bodozapornikevarovalivojaki?V:Dnevnik,17.januar2019,str.4. 115 Petrovec:PobegizAlcatraza.V:Dnevnik,21.januar2019,str.16. 116 Lovšin:Morilecpolicistavzaporunapadelšepaznika.V:Dnevnik,22.januar2019,str.28. 117 Zaporivednoboljpolni.V:Dnevnik,18.junij2020,str.4. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI SI AS Arhiv Republike Slovenije • SIAS16,DeželnopredsedstvozaKranjsko,1791–1918. • SIAS61,PokrajinskaupravazaSlovenijo,Oddelekzanotranjezadeve,1919– 1924. • SIAS2151,ZbirkaPavlaCelika,šk.7,mapa4. LITERATURA Brejc,Janko:Odprevratadoustave.V:Slovenci v desetletju 1918–1929,Ljubljana: Leonovadružba,1928,str.160–214. Celik,Pavle:Varstvo javnega reda in miru,NeredivKPDDobpriMirni,II.izdaja,Ljubljana:VišjaupravnašolavLjubljani,Oddelekzanotranjezadeve,V:SIAS,šk.7,mapa4. Celik, Pavle: Slovenski stražniki 1918–1941, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede,2002. Celik,Pavle: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918),Ljubljana:Zvezazgodovin­skihdruštevSlovenije,2005. Celik,Pavle:Množicniprotestizoperkriminaliteto.V:Revija za kriminalistiko in kriminologijo,št.4,1983,str.332–338. Celik,Pavle:Protestnipojavivzaporih.V:Revija za kriminalistiko in kriminologi­jo,št.3,1983,str.205–215. Celik,Pavle:Protestnipojavi,povezanispostopkomzopercetverico(junijainjulija1988)vLjubljani.V:Revija za kriminalistiko in kriminologijo,št.4,1988,str.326– 330. Cerin,Miha:Izobraževanjepazniškegaosebja.V:Revija za kriminalistiko in krimi­nologijo,št.2,1970,str.90–96. Debeljak,Biserka:Muzej organov za notranje zadeve,Ljubljana:MNZRS,2005. Džinic,JelenaŠpadijer:Zatvoreniško društvo,Beograd:Institutzakriminološkai sociološkaistraživanja,1973. Enciklopedija Slovenije,1.zvezek,g.Begunjskizapori,str.313,Ljubljana:Mladin­skaknjiga,1987. Enciklopedija Slovenije,5.zvezek,g.Kazenskizavod,str.35–37,Ljubljana:Mla­dinskaknjiga,1991. Enciklopedija Slovenije,7.zvezek,g.Mestnaupravainsamouprava,g.Mestnopra­vo,str.82in87,Ljubljana:Mladinskaknjiga1993. ErrichtungeinerProvinzial-Zwangsarbeit-AnstaltinLaibachfürKrain.V:Sam­mlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illyrien,predpisšt.84,Laibach1852,str.273–292. Fister,Peter:Arhitektura slovenskih protiturških taborov,Slovenskamatica,Lju­bljana1975. Foucault,Michel:Nadzorovanje in kaznovanje. Nastanek zapora,Ljubljana:Krti­na,2004. GesetzeundVerfassungeninJustiz-FachefürdiedeutschenStaatenderÖsterre­ichischenMonarchie,vondemJahre1798bis1803,Wien:Ausderk.k.Hof-undStaats--Druckerei,1816. Golob,Matija:»Kriminalisticnataktika«vKaroliniinTerezijani.V:Revija za krimi­nalistiko in kriminologijo,št.3,1959,str.7–27. Grafenauer,Bogo:Kmecki upori na Slovenskem,DržavnazaložbaSlovenije,1962. Gruden,Josip:Zgodovina slovenskega naroda,Celje:Mohorjevadružba,1992. Guštin,Damijan:SodnizaporvLjubljanimeddrugosvetovnovojno.V:Prispevki za novejšo zgodovino 2(1999)letnikXXXIX,str.123–141. Hibbert,Christopher:Zgodovina zlocinstva in kazni,Ljubljana:Cankarjevazalož­ba,1965. Jelic,Ilija:KazneniidrugislicnizavodiKraljevineJugoslavije.V:Policija,1930,št. 23–24,str.1114–1121. Kobal,dr.Miloš:Agresivnostnesituacijevzaporihinnjihovoobvladovanje.V:Re­ vija za kriminalistiko in kriminologijo,št.3,1966,str.97–103. Krajevni leksikon Slovenije,II.knjiga,Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije,1971. Mal,Josip:Zgodovina slovenskega naroda,Celje:Mohorjevadružba,1992. Melik,Jelka:V Imenu Njegovega Velicanstva Kralja! Kazenskosodstvovjugoslo­ vanskiSlovenijivletih1930–1941,Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2000.Meško,GorazdinHacin,Rok:ProfesionalizacijapenološkestrokevSloveniji.V: Varstvoslovje 20(2018),št.3,str.309–330.Mikola,Milko:Delo kot kazen,Zgodovinskiarhiv,Celje2002. Milutinovic, Milan: Kriminologija sa osnovima kriminalne politike i penologije, drugodopunjenoizdanje,Beograd:Savremenaadministracija,1976.Planina,France:Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino,ŠkofjaLoka:Muzejsko društvovŠkofjiLoki,1976.Posvetovanjeoproblemihkazenskopoboljševalnihzavodov.V:Revija za krimina­listiko in kriminologijo, št.3,1966,str.87–89. Predmetnik in ucni nacrt za poklic penološki delavec paznik,Ljubljana:Republiški sekretariatzapravosodje,organizacijoupraveinproracun,1973.Ribnikar,Peter:UporvSticni3.junija1753.V:Arhivi 1(2002),št.1,str.47–56. Scholz,Tim:DasGefangnisinderfruhenNeuzeit.–TodeinesGenangenen,V:Der MordfallLackum.JustizundAlltagim»Ruhrgebiet«um1590:EinevirtueleAusstellung:EnstehungundZewck/Ralf–PeterFuchs(Herausgegeber).hhhps:/www.ruhr-uni-boc­hum.de/ng1/derMordfallLackum/index.html. Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Governe­ ment-Gebiet im Königreiche Illyrien,1820–1857. Slovenci v desetletju 1918–1928, Ljubljana:Leonovadružba,1928. Smole,Majda:Grašcine na nekdanjem Kranjskem,Ljubljana:DržavnazaložbaSlo- venije,1982.Studen,Andrej:Rabljev zamah,SlovenskamaticavLjubljani,2004.Škerlj,Milan:PravosodjevSlovenijivprvihdesetihletihpozedinjenju.V:Sloven­ ci v desetletju 1918–1928,Ljubljana:LeonovaDružba,1928. Švajncer, J. Janez: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Ljubljana: Prešernova družba,1992. Teatergroze,stalnarazstavamucilnihnapravod16.do18.stoletja,Celje:Zavod Celeia,brezletniceizdaje.Vilfan,Sergej:Pravna zgodovina Slovencev,Ljubljana:Slovenskamatica,1961. Zemljic,Igor:Oris ženske deviantnosti na zacetku 20. stoletja in odmevi nanjo v slo­ venskem casopisju, Ljubljana:1998,diplomskanaloga,OddelekzazgodovinoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani. Zgodovina Slovencev,Ljubljana:Cankarjevazaložba,1979. CASOPISNI VIRI Bandur,Simona:Neprinceseinvitezi,zapornikisoprebivalivgrajskihsobanah. V:Delo,9.2.2013,str.20. Brecelj, Anton: Oskrba vojnih oškodovancev v Sloveniji. V: Cas XV (1921), str. 21–31. Brinc,Franc:Begiinuporizapornikov,uporabasileinorožjavzaporih.V:Dnev­nik Objektiv,2.12.2017,str.22–23. Celik,Pavle:NeredivKPDDOBpriMirni13.in14.julija1974.V:SIAS,2151,šk.7,mapa4. Knez,Primož:Žagezaželezodobil»prekzidu«,skrivaljihjevmleku.V:Dnevnik, 10.januarja2019,str.11.Knez,Primož:Direktorsprejelodgovornostin–šelvpokoj.V:Dnevnik,12.janu­arja2019,str.1in3.Kranjec,MatjažinCernoga,Meta:Molcalisoinspalivkrstah.V:Nedeljski,28.2. 2018,str.16–17. Lovšin,Peter:Protestvzaporuzaradivarnostnihukrepovzoperkolovodjo.V: Dnevnik,14.10.2017,str.1in3. Lovšin, Peter: Obsojeni gospodarstveniki so se v zaporu dobro integrirali. V: Dnevnik,18.10.2017,str.14. Lovšin,Peter:Bodozapornikevarovalivojaki?V:Dnevnik,17.januarja2019,str.4.Lovšin,Peter:Morilecpolicistavzaporunapadelšepaznika.V:Dnevnik,22.ja­ nuarja2019,str.28.Peric,Toni:Ministricanegledakriminalk.V:Dnevnik,16.januarja2019,str.4. Petrovec,Dragan:PobegizAlcatraza.V:Dnevnik,21.januarja2019,str.16. P.K.:Ubežnikašenabegu.V:Dnevnik,3.januarja2019,str.10. Pobegizzapora.V:Dnevnik,31.decembra2018,str.12. Predanic,Jure:NaPovšetovirajalizaporniki.V:Delo,14.10.2017,str.8. ProtestzapornikovtudinaDobu.V:Dnevnik,19.10.2017,str.2. Zaporivednoboljpolni.V:Dnevnik,18.junija2020,str.4.Žist,Damjana:Uporvljubljanskemzaporu.V:Vecer,14.10.2017,str.20. PRAVNI PREDPISI Osnovaorazporeduobsojencevnapoedinekazenskezavodepo7.clenuzakonaoizvrševanjukazninaprostosti,Ur.listKraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.21/30,zdne18.1.1930. Postavaod10.maja1873,skaterosedajopolicijsko-kazenskadolocilaprotidelabojecimse(lenuhom)inprotivlacugarjem(potepuhom),Državnizakonikzakraljevineindeželevdržavnemzboruzastopane,št.38/73,zdne24.6.1873. Postava15.julija1870,veljavnazavojvodinoKranjsko,zastranpriganjanjaobceškodljivihosebvprisilnodelavnico,Deželnizakonikzavojvodstvokranjsko,št.16/70, zdne8.8.1870. Postava,skateroseukrepljejokazensko-pravnadolocilaotem,kogajedopušce­noderžativprisilnihdelavnicahinpopravnicah,Državnizakonikzakraljevineindeželevdržavnemzboruzastopane,št.28/85,zdne11.7.1885. Pravilnikodopolnitvahpravilnikaostrokovniizobrazbiuslužbencevvresorunotranjihzadev,Ur.listFLRJ,št.8/57,zdne20.2.1957.Pravilnikoizvršilnihuslužbencihvresorunotranjihzadev,Ur.listFLRJ,št.18/52,zdne5.4.1952. Pravilnikoposebnemdodatkuuslužbencevresoranotranjihzadev,Ur.listFLRJ, št.26/52,zdne9.5.1952.Pravilnikospremembahindopolnitvahpravilnikaoizvršilnihuslužbencihvre­sorunotranjihzadev,Ur.listFLRJ,št.8/53,zdne18.2.1953.Pravilnikospremembahindopolnitvahpravilnikaoizvršilnihuslužbencihvre­sorunotranjihzadev,Ur.listFLRJ,št.40/53,zdne30.9.1953.Pravilnikospremembahindopolnitvahpravilnikaoizvršilnihuslužbencihvre­sorunotranjihzadev,Ur.listFLRJ,št.1/54,zdne1.1.1954.Pravilnikospremembipravilnikaoposebnemdodatkuuslužbencevresorano­tranjihzadev,Ur.listFLRJ,št.32/54,zdne4.8.1954.Pravilnik o strokovni izobrazbi uslužbencev v resoru notranjih zadev, Ur. list FLRJ,št.32/54,zdne4.8.1954.Pravilnikostrokovniizobrazbiuslužbencevorganovzanotranjezadeve,Ur.list FLRJ,št.51/60,zdne21.12.1960. SUMMARY Razpisministrapravdezdne11.8.1924oustanovitviprisilnedelavnicevStariGradiški,Ur.listljubljanskeinmariborskeoblasti,št.88/24,zdne20.9.1924.RazpisoustanovitvioddelkazaprisilnovzgojomladoletnicpriprisilnidelavnicivBegunjah,Ur.listljubljanskeinmariborskeoblasti,št.47/25,zdne27.5.1925.RazpisoustanovitviprisilnedelavnicevBegunjah,Ur.listPokrajinskeupravezaSlovenijo,št.65/23,zdne14.7.1923. Razporedooddajanjumladoletnikov(mladoletnic)vzavodezavzgajanjeinpo­boljševanje,Ur.listKraljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.21/30,zdne18.1. 1930. Razporedooddajanjuosebvzavodezaizvrševanjeocuvalnihodredb,Ur.listKra­ ljevskebanskeupraveDravskebanovine,št.21/30,zdne18.1.1930.StrafgesetzüberVerbrechenundschwerePolizei-Übertretungen,3.9.1803.Temeljnauredbaonazivihinplacahuslužbencevdržavnihorganov,Ur.listFLRJ, št.14/52,zdne22.3.1952.Temeljnizakonoslužbinotranjihzadev,Ur.listSFRJ,št.46/64,zdne25.11.1964.TemeljnizakononotranjihzadevahV:Ur.listSFRJ,št.49/66,zdne17.11.1966.Uredba,kakopostopatiprioddajanjuosebvprisilnedelavnice,Ur.listPokrajin­ skeupravezaSlovenijo,št.65/23,zdne14.7.1923.Uredbaonazivihinplacahuslužbencevorganovzanotranjezadeve,Ur.listFLRJ,št.7/58,zdne19.2.1958.Uredbaoposebnemdodatkuzauslužbenceorganovzanotranjezadeve,Ur.list FLRJ,št.27/56,zdne27.6.1956.Uredbaospremembahindopolnitvahtemeljneuredbeonazivihinplacahusluž­bencevdržavnihorganov,Ur.listFLRJ,št.4/54,zdne28.1.1954.Uredbaospremembiuredbeonazivihinplacahuslužbencevorganovzanotra­njezadeve,Ur.listFLRJ,št.6/59,zdne11.2.1959.Uredbaospremembiuredbeonazivihinplacahuslužbencevorganovzanotra­njezadeve,Ur.listFLRJ,št.51/60,zdne21.12.1960.Uredbaouniformiranjuinoborožitvipravosodnestraže,Ur.listKraljevskeban-skeupraveDravskebanovine,št.30/30,zdne12.2.1930.UstavniamandmajiXXV.doLIII:kustaviSocialisticnerepublikeSlovenije,Ur.listSocialisticnerepublikeSlovenije,št.51/71,zdne30.12.1971.Zakonoizvrševanjukazninaprostosti,Ur.listDravskebanovine,št.113/29,z dne9.11.1929. Zakonoizvrševanjukazenskihsankcij,Ur.listSocialisticnerepublikeSlovenije, št.25/73,zdne18.7.1973.Zakononarodnimilici,Ur.listFLRJ,št.101/46,zdne17.12.1946.Zakonoorganihzanotranjezadeve,Ur.listFLRJ,št.30/56,zdne18.7.1956.Zakonoprenehanjuveljavnostizakonaoizvrševanjukazenskihsankcij,Ur.list SFRJ,št.28/73,zdne24.5.1973.Zakonospremembahindopolnitvahzakonaoizvrševanjukazenskihsankcij,Ur.listSFRJ,št.15/68,zdne17.4.1968.Zakonozašcitijavnevarnostiinredavdržavi,Ur.listPokrajinskeupravezaSlo­venijo,št.95/21,zdne11.8.1921. PRISONSECURITYPERSONNELONSLOVENETERRITORY (FROMCASTLEJAILORSTOCORRECTIONALOFFICERS) Fromtheintroductionofpunishingpeoplewithrestrictionoftheirfree­dombecauseoftheiracts,whichwerecontradictorytotheexpectationofthesocietyorgovernment,therewerepersonswhosupervisedsuchpunishments. Thesewereexecutedinclosedorspecialplacesrespectivelyandsupervisorshadmanydifferenttitles,guardbeingthemostknowninourcountry. Thedevelopingsocietydefinedtheirrightsandduties,theirsocialstand­ing,educationorqualificationandallotheraspects,whichdefinedtheiroccu­pationconsideringmorality. History,fromfeudaltimestotoday,canbeobservedalsothroughperson-nel,whowereinchargeofsecurityofimprisonedconvictsandplaceswheretheylivedduringtheirimprisonment. Theimportanceofthisquestionisconfirmedalsobytheinternationalsociety,whichpassedmoralcodicesforsecurityandotherpersonnelinprisons.ThiswasacceptedalsoinSloveniaandisintroducedtoallwhotakepartintheenforcementofpenalsanctions.Amongthose,correctionalofficers,whohaveagreaterroleinre-educationofconvicts,arethemajority. 1.02Pregledniznanstveniclanek UDK929KolbA.:796.02(497.4Ljubljana)"1930/1948" 929PredalicS.:796.02(497.4Ljubljana)"1930/1948"Prejeto:22.6.2020 Športna delavnica B. Kolb in trgovina B. Kolb & Predalic ALEŠŠAFARIC dr.,kustos, ZavodzašportRSPlanica,oddelekMuzejšporta,Kopitarjeva4,1000Ljubljana,e-pošta:ales.safaric@muzejsporta.si Izvlecek AvtorskušavprispevkunatemeljuarhivskihincasopisnihvirovprikazatizgodovinomedobemasvetovnimavojnamazelouspešneslovensketovarnešportneopremeinorodjaB.KolbizVižmarijintrgovinesšportnimiizdelkiB.Kolb&PredalicizLjubljane.Obtempodrobnejeobdelatudiživljenjsko,podjetniškoinpredvsemšportnopotlastnikovtrgovineAlbinaKolbainSta­netaPredalica,kistavidnodelovalapredvsemvkajakaštvuinsmucanju. Abstract SPORTSEQUIPMENTWORKSHOPB.KOLBANDSTOREB.KOLB&PREDALIC Basingonarchivalrecordsandnewspaperarticles,theauthortriestopre­sentthehistoryoftwoverysuccessfulbusinessesoperatingduringtheperi­odbetweenthebothworldwars–theFactoryofsportsequipmentandtoolsB.KolbfromVižmarjeandSportsequipmentstoreB.Kolb&PredalicfromLjubljana.Theauthoralsopresentsthelives,businessandsportscareersofthestore’sownersAlbinKolbandStanePredalic,whowereactivemostlyinkayakingandskiing. Kljucne besede: AlbinKolb,StanePredalic,športnatovarna,športnatrgovina,B.Kolb&Predalic,Beka,smucanje,kajakaštvo,TKSkala,KKLjubljana Key-words: AlbinKolb,StanePredalic,sportsfactory,sportsstore,B.Kolb&Predalic,Beka,skiing,kayaking,TKSkala,KKLjubljana Uvod Kogovorimoomodernemšportuoziromatelesnikulturi,imamovmislihinovacijo19.stoletja,kisejeoblikovalanatemeljihevropskedružbenopoliticneinindustrijskerevolucijekotposledicarazsvetljenskihidej.Vjedrunovemo­derneevropskemešcanskedružbeindržavejebilonaceloenakopravnostiinsvobodomiselnosti,kijijeidealpredstavljalsvoboden,razumenindomoljubendržavljan.Tajemoralbitikarsedarazgledan,vsestranskoizobraženinvzgojen.Tojevodilovuvajanjeobveznegašolstva,kijevsvojkurikulumvkljuciltuditele­snovzgojo.Nadrugistranijedemokratizacijaprineslapravicodozdruževanja,oživelojedruštvenoživljenje,karjebotrovaloustanavljanjutelovadnihdruštevinšportnihklubov,skaterimisejepodružabljalovadbo,igre,bojindirke,kisobiližeodnekdajprisotnivdružbi.Kardanespomenibesedašport,jenekdajte­lesnakulturaoziromapreddrugosvetovnovojno-telesnavzgoja.1 Ta,ustreznej­ši,terminzdružujetelovadboinšport,sicerpodobna,ahkratirazlicnapojava.Telovadba,produktcelinskeEvrope,sejekot»otrokpedagoško-humanisticnihsrednjeveškihinrazsvetljenskihiskanj«razvilav»pomembenpedagoški,na­rodno-politicni,zdravstveno-evgenicniinmilitanteninstrumentvoblikovanjunacionalnihidentitetinkarakterjev«.2 Postalajeosrednjadejavnostmodernetelesnevzgojeinvzgojno-izobraževalnihsistemov.ŠportnadrugistraniizhajaizAnglije,izprostocasnihdejavnosti,injeosredotocenokolitekme,skaterojesamozadosteninnevodiknekimvišjim,nazorskoobarvanimciljem. NaSlovenskemsejetelesnokulturnadejavnostoblikovalav19.stoletju,najprejsejeorganiziralostrelstvo,sledilisotelovadbanacelusSokolom,kole­sarstvo,planinstvoinnaprelomutervprvihletih20.stoletjašešportoziromaraznešportnepanoge.Doprvesvetovnevojnestabilavospredjutelovadbainplaninstvo,kistavsvojihvrstahgojilatudišportnepanoge,kisosemedtemšelezacelepojavljati.Mednjimijebilosmucanje,kijeobnogometupovojnipo­stalonajboljpriljubljeno.Obdobjemedobemavojnamasicernasplohoznacujecaspreporodaslovenskegašporta,kisejeznašlovnovempravno-politicnemokvirjujugoslovanskedržave.Naravnidržavesosezaposameznešporteobli­kovalepanožnezveze,daljenazakljucenihozemljihpapodzveze,kisourejalemedklubskarazmerjatistegaobmocja.VLjubljanistasedežimelaJugoslovan-skazimsko-športnazveza(Jugoslovenskizimskosportnisavez–JZSS)inJugo­slovanskasokolskazveza(doleta1930). Naglemu razvoju telesne kulture so sledile industrija, obrt in trgovina.Sokolisovseodsvojeustanovitveleta1863telovadnoorodjepatudipraporeinznakevrstoletuvažaliiztujine,vecinomaCeške,medtemkosozaoblekoinobutevposkrbelidomacikrojaciincevljarji.Sprvajebiladomacaoskrbasšpor­tnoopremoomejenazgoljnanekajmajhnihdomacihobrtnikov,3medtemko jebilotrebanapravospecializiranodelavnicozaizdelavotelovadnegaorodjapocakatiskorajdadozacetkaprvesvetovnevojne,kojesvojavrataodprlobratJakobaOražmavRibnici(JOR).4Tajenatomedobemasvetovnimavojnamavnovi jugoslovanskidržavi postalvodilni pri izdelavi telovadnega orodja, svojdelokrogpajerazširilšenaizdelavosmuci,vezi,palic,sankindrugezimskešportneopreme.JepaJORvtemobdobjudobildomacokonkurenco.Vdvajsetihletihjeobnjemdelovala»prvajugoslovanskatvornicatelovadnega,sportnegainigralnegaorodja«Bašinidrug,kijeponesoglasjihmedlastnikomaAlojzijemBašinominStanetomVidmarjemsredileta1922spremenilanazivvtovarno 1 Pavlin:Zanimanje za sport,str.56. 2 Pravtam,str.5. 3 Enaizmednajstarejšihkolarskihdelavnic,kijeneprekinjenoizdelovalasmuciodzacetka20.stoletja,jebilaRozmanovavBohinjskiBistrici,kijevtridesetihletihprejšnjegastoletjaimelaznamkoTriglav.Batagelj:Izum smucarske tradicije,str.207–208. 4 Vecgl.Petelin:Od kovacije do tovarne telovadnega orodja JOR. StanetaVidmarja.5TajemeddrugimistegaletazaI.vsejugoslovanskisokolski zlet6brezplacnoopremilacelotnotelovadišcenastadionu,leta1921izdelalasvojeprvesmuciinsani,sicerpavvecoddelkih–polegtelovadnih,športnih,gasilskihinigralnihpotrebšcinsoizdelovališeželeznekonstrukcije,dvigala,žerjaveintransportnenaprave–imelaod60do80zaposlenih.7TovarnevSe-znamudelavnicintrgovinvDravskibanoviniizleta1933nenajdemovec,stapananjemmestonašlišportnidelavniciB.KolbizVižmarijinFerdoLaznikizRadecpriZidanemmostu,medtemkojeJOR,kijebilkotedinioznacentudikotizdelovalectelovadnegaorodja,obstajalšenaprej.Obnjihjesicernavedenihšekar24drugihobratovintrgovin,kisovsvojiponudbiimelišportnepotreb-šcine,vecinomagrezaoblacilainobutev,pricemerpajihjelešestimelosedežizvenLjubljane.8NaseznamupašenitrgovineB.Kolb&Predalic,kijekonecleta1933odprlavratavsredišcuLjubljaneinkmalupostalazelopriljubljenaterprepoznavnapredvsemposmucehBeka,kisojihizdelovalivžeomenjenitovarniB.KolbvVižmarjah.Kotjerazvidnoiznazivapodjetij,jeobepovezovalistilastnikAlbinKolb,pricemersemujepritrgovinipridružilšeStanePredalic.Obastabilaneleuspešnapodjetnika,temvectudišportnikainšportnafunkci­onarja. Življenji Albina Kolba in Staneta Predalica AlbinKolbjebilrojen21.februarja1903vPolhovemGradcu,kjerjebilnjegovocežandarmerijskipostajevodja.Odtamsejedružinapreselilavskro­mnohišovMokronogu,kistajokupilaAlbinovastaršaEgidijinMarija.9 AlbinjeimelšebrataAlojza(Vekoslav),kisejepovzpeldocinageneralpodpolkovnikaJLA,10 insestroMarijo(Mimi),porocenoFakin.VsrednjošolojehodilnaI.dr­žavnorealnogimnazijovLjubljaniodšolskegaleta1914/15do1917/1918,kijojeobiskovaltudinjegovbratAlojz,ledadveletiprednjim.11 Sledilojenada­ljevanješolanjanaleta1918ustanovljeniVišjiobrtnišolimehansko-tehniškesmeri,izkaterestasecezdveletirazviliGradbenasrednjainStrojnasrednjašola.ŠolajedelovalavprostorihDržavneobrtnešoleoziromaDržavnetehniškesrednješole,kotsojopreimenovalivtemcasunaAškercevicestivLjubljani.Prvidiplomskiizpitisoprišlinavrstovšolskemletu1928/29.Albinješoloobi­skovalvšolskihletih1918/19–1921/22injotakozakljucilzmaturitetnimizpi-tom(zodlicnimuspehom)12 innediplomo,kotjeponekodnapacnonavedeno.13 VtemobdobjujemoralbiticlandruštvaSokolInaTaboru,šolalpasejetudizarezervnegacastnika.KotdijakinženirskedijaškeceteizMariborajeleta1923 5 Seznam industrijskih in vecjih obrtnih podjetij v okraju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,str.28–29;Seznam industrijskih in vecjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obr­tniške zbornice Ljubljani,str.31;Dopolnila k seznamu industrijskih in vecjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani,str.19;»Sokolskobratstvo«.V:Slovenec,10. 11.1922,str.4. 6 Vecozletuinohranjenihmuzealijahgl.Šafaric:Prepletenost politike in telesne kulture na Slo­venskem v letih 1891–1914 in 1919–1929,str.238–240;Šafaric:DolinarjevkipecvcastI.jugo­slovanskemuvsesokolskemuzletu.V:Argo 62(2019),št.2,str.72–93. 7 Kratekpregledrazstavpaviljonov.V:Slovenski narod,3.9.1922,str.4. 8 Podrobni seznam industrije, trgovine in obrti v Dravski banovini kraljevine Jugoslavije = Detail­-Verzeichnis der Industrie, des Handels und Gewerbes [in Dravska Banovina Jugoslavien],str.13, 14,15,33,63,65,66,74,93,105,106,128,137,141,160164,169,170,172,182. 9 Vrevc:Tovarna športnega orodja B. Kolb v Vižmarjih,str.529. 10 JLA:http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/Z01-generalislo.html(dostop11.6.2020).Vecotejte­matikigl.Kranjc,MarijanF.V:Slovenska vojaška inteligenca.Grosuplje:GrafisTrade,2005. 11 Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach für das Schuljahr 1915/16,str.34–35. 12 Overovljenomaturitetnospricevalo.DokumentacijaTehniškegamuzejaSlovenije;Jugoslovan, 1.7.1922,str.3. 13 TVD Partizan »Tabor« - Ljubljana: 1907 - 50 let - 1957.Ljubljana:TVDPartizan,1957. opravilprakticnousposabljanjeinvZagrebuizpitzarezervnegainženirskegapodporocnikazaželezniškostroko.14 NajverjetnejejezatemsledilakratkavrnitevdomovvMokronog,15 nato pa odhod na Koroško, kjer se je, najverjetneje leta 1925, zaposlil v podjetjuThurnizGuštanja(RavnenaKoroškem).16HkratisejevkljucilvtamkajšnjegaSokola,kjergaleta1927srecamonamestunacelnikaSokolavGuštanju(RavnenaKoroškem),17invprevaljskopodružnicoSlovenskegaplaninskegadruštva.18 AsejenatomoralžekmaluspetvrnitivLjubljanooziromanjenookolico,kjersejezaposlilvTovarnikovinskegalanterijeinvijakovZevnikvTacnu.19 Obtem jeobkoncudvajsetihletnapredovalvcinrezervnegaporocnika.20 Želeta1930 jeslediloodprtjedelavnicesšportnoopremovVižmarjah,kijojevodilskupajzženoJustino(Justa)Angelo,rojenoPredalic(26.8.1908–22.12.1993),sestroStanetaPredalica.Vzakonusosejimarodilitrijeotroci,dvehcerkiJelislavaMa­rija(1933–2004)inAndrejkaŽivka(1935)tersinAlbin,kipasejerodilposmr­tiocetainumrlžekotdojencekleta1944.21 Kolbjesvojopodjetniškožilicoleta1932nadgradilšezodprtjemšportnetrgovinevsredišcuLjubljane,sicerpakljubfinancnemupovzpetjuniživelnavelikinogi.PonabavolesavPolhograj­skedolomitesejetakovozilkarskolesom,naŠtajerskopasstarimmotorjem,22 cepravje,vsajmedvojno,imelsvojavtomobilsšoferjem. Svojpoložajinkapitaljemeddrugosvetovnovojnoizkoristilvkoristpar-tizanovinizdatnopodpiralOsvobodilnofronto(OF).Zanjojeopravilnabiralneakcijeinnabiralpodpiseposojil,organiziralobvešcevalnoinpropagandnosluž­boterodboreOF.SamjebilclanodboraOFMedvode-Šentvid,clangorenjskedelegacijenazboruodposlancevslovenskeganarodavKocevjuinbiltamiz­voljenvslovenskodelegacijoza2.zasedanjeAvnoja.23Skupajšeznekaterimi gorenjskimipodjetniki, na celuz medvoškimtekstilnim tovarnarjemIvanomMiklavcem in ob podpori posameznih komunistov, so decembra 1942 na la-stnopobudooblikovaliPokrajinskiodborOFzaGorenjsko,24znalogo,dabitausmerjalodborevpokrajiniterpoprevratuprevzelpoliticnoinvojaškooblast,medtemkojeoboroženbojprotiokupatorjuostajalvozadju.SkrbzapripravevojskebibilapopredloguMiklavcapoverjenaKolbu(partizanskoimeEdvard).Vendarpazodborom,predvsemzaradirazrednegastališca,nistasoglašalaIz-vršniodborOF(IOOF)inCentralnikomiteKomunisticnepartijeSlovenije(CKKPS)nitiPokrajinskikomiteKPS(PKKPS)zaGorenjsko,zatososigaskušalipodreditioziromanjegovodelovanjeomejitinamaterialnoinfinancnopomocosvobodilnemu gibanju. Z delovanjem je tako prenehal jeseni 1943. Že predtem,8.februarja1943,jebilKolbprvicaretiraninzatrimesecezaprtvBegu­njah.IzpušcenjebilpoposredovanjuvodjegestapazBledaHelmutaRozumeka,kisijezustvarjanjemvidezasimpatizerjaOFprizadevalprodretivnjegovevr­steinbilpritemvsajdelomauspešen.Vdrugipolovicileta1943jeprišlotudidonesoglasijmedMiklavceminKolbomnaenistraniterKPSnadrugi,širilisosetudiglasoviomorebitnilikvidacijiMiklavcevegakroga.Kolbjevodgovorna 14 Jutro,13.9.1923,str.7. 15 Leta1925stazocetomkotnagrajencaJutrovekrižankezapisana,dastaizMokronoga:Veli­konocnakrižanka»Jutra«.V:Jutro,28.4.1925,str.7. 16 Izvestje: objavilo ravnateljstvo koncem šolskega leta 1924/1925,str.29. 17 Sokolski glasnik,31.1.1927,str.26. 18 SkupšcinaSlovenskegaplaninskegadruštva.V: Planinski vestnik 27(1927),str.285,I. 19 Vrevc:Tovarna športnega orodja B. Kolb v Vižmarjih, str.529. 20 Napredovanjerezervnihcastnikov.V:Slovenec,4.7.1931,str.5. 21 AlbinKolb:https://www.geni.com/people/Albin-Kolb/6000000050553719884(dostop:11.6.2020). 22 Vrevc:Tovarna športnega orodja B. Kolb v Vižmarjih,str.529. 23 Dežman:Meje zgodovine 1941–1946 v obcini Šentvid,str.580–581. 24 ZnantudikotMiklavcevodbor,GlavniodborOFzaGorenjsko,PokrajinskavladazaGorenjskoinsamozvaniodbor. tozahtevalodPKKPS,dauvedepreiskavoinmuomogociobrambo.Vnaprejjezavracalpomislekegledenjegovegadružbenegapoložajainkriticnopisal o problematicnih pojavih med partizani.SlediljeobracunzvecinoljudiMiklavcevegaod­bora,zadeljeposkrbelaVarnostno-obvešceval­naslužba(VOS),zadrugepaokupator,kijepo­tem,kojebilarazkritadvojnaigraRozumeka,naGorenjskem izvedel množicne aretacije in stre­ljanja talcev. Tako so 5. novembra 1943 prijeliMiklavcainKolbaterjuposlalivkoncentracijskotaborišceMauthausen.KojeVOSjanuarja1944umorilnemškegažupanavŠentvidu,jeokupator31.januarjaodgovorilsstreljanjempetindvajse­tihtalcevvŠentvidu,medkaterimastabilatudiomenjena.25 KolbovposlovnipartnerStanePredalicsejerodil9.avgusta1902vLjubljani,ocetuAndre-ju(28.11.1869–1913)26izBrezijinmateriJo­žefi(Josipini)Trošt(17.12.1871–14.3.1934)izOrehovicepriVipavi,kistasevLjubljanozastalnopreseliladobrodesetletjepredtem.Stanejeimelpetsester,insicerJožefo(Pepca),Fran­ciško(Fani),MarijoAno(Anica,Ancka),Justino(Justa)AngeloinVladimiro(Lado)terdvabrataDanijela(Dane,Danilo)inIvana.Danijelsejero­dilpoocetovizgodnjismrtileta1913injeimelkasnejetrgovinoskrznarstvom,Ivanpajemoralumretižekototrok,sajgapopisizleta1910,kobimoralimeti12let,nenavajavec,vspominupaganimanitiStanetovsinBoris.27OceAndrejjebilsicerdelavecvljubljanskiTobacnitovarni,nekajcasajedelaltudipripogrebnikuFrancuDoberle­tu,matiJožefapajebilagospodinja.DružinasejeveckratselilapoLjubljani.28Stanesejeizucil 25 DeželakBaric:Samoiniciativni in nepriznani pokrajinski odbor OF za Gorenjsko,str.61–79. 26 Datum rojstva je v dveh popisih naveden 30. 11., a jeenkratpopravljenna28.11.Prim.popisaprebivalstvaLjubljane iz leta 1900 in 1910: SI_ZAL_LJU/0504, Po-pisprebivalstva1900,MarijeTerezije,t.e.147.Dostop:sistory.si(11.6.2020);SI_ZAL_LJU/0504,Popisprebi­valstva1910,Cerkvenaulica,t.e.174.Dostop:sistory.si(11.6.2020). 27 PogovorzBorisomPredalicem,15.6.2020. 28 Popopisuizleta1900(SI_ZAL_LJU/0504,Popisprebi­valstva1900,MarijeTerezije,t.e.147.Dostop:sistory.si(11.6.2020)soživelinaMarijeTerezijecesti4(danesGosposvetska),leta1910(SI_ZAL_LJU/0504,Popispre­bivalstva1910,Cerkvenaulica,t.e.174.Dostop:sistory.si(11.6.2020)naCerkveniulici21(danesEipprova),vmesmordanaEmonskicesti2.PosmrtiAndrejajeleta1928matiJosipinasStanetominJustinoživelanaSta-remtrgu9/I(Adresar mesta Ljubljane in okolice 1928, str.366),vpopisuizleta1931(SI_ZAL_LJU/504/314/Gradaškaulica8,Popisprebivalstva31.2.1931,Gospo­svetska c. – Gradaška ul., pridobljeno na sistory.si) pa zatrgovskegapomocnikainsežeodotroštvainprakticnodosmrti14.avgusta1966športnoudejstvoval,predvsemvalpinistiki,smucanjuinveslanju.Verje­tnojebilravnošporttisti,kijepodjetniškoindružinskopovezalobaakterjategaprispevka. Športnika in funkcionarja Stane Predalic in Albin Kolb sta bila oba dejavna športnika in športnafunkcionarja,vecinomavistihpanogahoziromapriistihklubihinzvezah.Albi­novoceEgidijjebildejavenvSokoluMokronogžetakojponjegoviustanovitvi,kjerjeleta1911zasedelmestoodbornika.29 Albinjenadaljevalocetovo»soko­lovanje«,sajgakonecleta1923srecamovljubljanskemSokoluInaTaboru,kjerjenastopilnadruštvenemtekmovanjuinvsrednjemizmedtrehoddelkovzase­deldrugomesto.30VtodruštvosejeverjetnovclanilvcasušolanjavLjubljani.Cezgoljugibamo,dajevtemcasustanovalprisorodnikihnaŠelenburgovi7,vneposrednibližininjegovegimnazijepajebilLjubljanskiSokol,jenekolikonenavadno,anikakorneredko,dasejevpisalvdrugoljubljanskodruštvo.JepabilaclanicaSokolaItudiJustinaPredalic,StanetovasestrainprihodnjaAlbi­novažena.31Julija1922jemeddrugimnastopilananarašcajskihtekmahnaI.jugoslovanskemvsesokolskemzletuvLjubljani.32Gledenato,dajebiloclanstvovSokolupogostonekakšnadružinskatradicija,jebilpricakovanomedsokolitudiStanePredalic,anenaTaboru,temvecvmaticnemLjubljanskemSokolu.33 NipanihceodomenjenihvSokoluzasedelvidnejšihfunkcij. NasprotnostatakoAlbinkotStanebilamednajvidnejšimiclanivTuristo­vskemklubu(TK)SkalainKajakaškemklubu(KK)Ljubljana.Skalašisosvojealpinisticnodruštvoustanovili2.februarja192134inmedustanovnimiclanijebiltudiPredalic,kijebilsšestnajstimileticlanžepripravljenegaodbora,usta­novljenegamaja1919.Sprvajebilmednajboljzagretimiplezalci,natosejepre­usmerilpredvsemvsmucanje.Vodboruklubajebilvletih1923–1925.Kojevnjemjeseni1929prevladalaalpinisticnasmer,sejePredalicnajprejneuspešnozavzelzaobnovitevsmucarskedejavnosti,kopajebilaprila1932smucarskiodsekvendarleoblikovan,sonanjegovocelopostaviliPredalica.35Leta1933 sogaponovnoizvolilivodbor,kjerjezasedelmestonamestnikaodbornika,36 zatempasejeumaknilznajvidnejšihfunkcijvklubu.Nazacetkutridesetihletsrecamomed pomembnejšimiSkalaši tudiKolba, ki je bil leta 1931in1932odbornik,37leta1932panacelnikfilmskegaodbora38inclansmucarskesekci-je.39ŽepredtemjebilclanSlovenskegaplaninskegadruštvainnanjegoviskup­ matishcerkoVladimiroinsinovomaStanetominDanielomnajdemonaGradaškiulici8in dveletikasnejenaTržaškicesti21(Adresar mesta Ljubljane in okolice 1933,str.324). 29 IzMokronoga.V: Slovenski dom,28.1.1911,str.3. 30 DruštvenatekmaclanovSokolskegadruštvaIvLjubljani.V:Jutro,1.1.1924,str.6. 31 Porocitistasemoralaokolileta1930,sajjeJustinaleta1928šeživelazmaterjo,leta1931panevec. 32 Sokolic 4(1922),št.8/10,str.137. 33 KotrednegaclanaganavajajoLetnaporocilaLjubljanskegaSokolavletih1932–1937(leta1934niizšel). 34 Vecoddruštvugl.Mikša,PeterinGradnik,Elizabeta:Trden kakor skala.Ljubljana:Planinska zvezaSlovenije,2017;Turistovskiklub»Skala«.V:Ilustrirani Slovenec,23.5.1926,str.168; VladimirŠkerlak:ZgodovinaalpinisticnegaklubaSkala.V:Planinski vestnik,61(1961),št.11, str.627–633;JankoRavnik:20let»Skale«.V:Slovenec,2.2.1941,str.9. 35 Škerlak:StanePredalic.V: Planinski vestnik 66(1966),št.12,str.535–536. 36 UspešnodelovanjeTKSkale.V:Slovenski narod,26.4.1933,str.2. 37 ZborSkalašev.V:Jutro,14.5.1931,str.3;ObcnizborTur.kluba»Skala«vLjubljani.V:Planinski vestnik 32(1932),št.7,str.151. 38 UspešnodelovanjeTKSkale.V: Slovenski narod,26.4.1933,str.2. 39 Jutro,7.10.1932,str.7. šcinileta1927zastopalpodružnicoizPrevalj.40VelikpecatvPlaninskizveziSlovenije(PZS)oziromaJugoslavije(PZJ)jepustiltudiPredalic,kijebilodliko­vanzzlatimcastnimznakomPZJinsrebrnimcastnimznakomPZS. Predalicjebilpolegplanincaoziromaalpinistavseoddvajsetihletsmu­carskiskakalec,meddrugimjenastopilnaprvenstvuSlovenijevMojstranileta1927,41smucarskitekac,natekmiTKSkalenaRožnikuleta1924jebildrugi,42 inalpskismucar.Prislednjemsijekotclanizpitnekomisijezavaditeljevorga­nizacijiSlovenskegaplaninskegadruštvanaKrvavculeta1931vnesrecizlomil nogo.43VtridesetihletihjekotfunkcionarJugoslovanskezimsko-športnezveze(JZŠZ;uradnoJugoslovanskizimsko-sportnisavez–JZSS)veckratzastopalzve­zonarazlicnihtekmovanjih,takovalpskemsmucanju,skokihkotteku,insicervvlogiucitelja,sodnika,delegata,vodjetekmovanjipd.44VJZŠZjebilvtridese­tihletihodbornikinnacelniktehnicnegaodbora/odseka,45enakovLjubljanskizimsko-športni podzvezi (Ljubljanski zimsko-sportni podsavez – LZSP),46 za sezono1940/41pagajeJZŠZmednarodnismucarskizveziFISpredlagalazamednarodnegasodnikazaskoke.47Tudipovojnijeostalšportnifunkcionar,bilclanFizkulturnegaodboraSlovenije(FOS),SmucarskezvezeSlovenijeinOrga-nizacijskegakomitejaPlanicateršenaprejsodelovalkotsodnik,organizatorinfunkcionarprismucarskihskokih,tekuinsmucanju. Drugišport,kjerstaseprepletalipotiKolbainPredalica,jebilokajaka­štvo,konkretnonajstarejšitovrstniklubvSlovenijiKajakklub(KK)Ljubljana,kijebilustanovljen20.oktobra1931.48Prinjemstasodelovalažeodzacetka,pricemerjeKolbzasedelmestoprvegaklubskegatajnika,Predalicpablagajnika.TakokotjebilanjunatrgovinatesnoprepletenasTKSkalo,jetoveljalotudizaKKLjubljana,kijeimelsvojuradninaslovvomenjenitrgovininaKongresnemtrgu.Naprvemdržavnemprvenstvuvkajakunadivjihvodah16.julija1933,veslalisoodželezniškepostajeSavapriLitijidoHrastnika,jevdvehskupinahenosedežnihindvosedežnihkajakovnastopilopetljubljanskihcolnovintrijezagrebškiterizvenkonkurenceGradcaninž.Breitenloher.Slednjijebilnajboljšimedenosedežniki,Kolbpajedosegelcetrtirezultat.AkerserezultatAvstrijcaništelzadržavnoprvenstvo,jeKolbskajakomznamkePensco(prodajalisogatudivnjegovitrgovini)dejanskoosvojiltretjemesto.49Natojenastopaltudiv naslednjihletih,npr.naregatizaprvenstvoZagrebana15kilometrov,kjerjev 40 SkupšcinaSlovenskegaplaninskegadruštva.V: Planinski vestnik 27(1927),št.12,str.285,I. 41 SmuškoprvenstvoSlovenije.V: Jutro,8.2.1927,str.5. 42 Jutro,9.1.1924,str.6. 43 NezgodapodKrvavcem.V: Jutro,31.1.1932,str.5. 44 SlužbeneobjaveJZSS.V:Jutro,3.1.1926,str.2;SmušketekmeSokolskežupeKranj.V:Sokolic 2(1931),št.13,str.25–26;PrvenstvoLZSP.V:Jutro 8.1.1936,str.7;Novasmucarskaprvaka. V:Jutro,23.3.1936,str.3;NašivGa-Pa.V:Slovenski dom,20.1.1937,str.1;Triglavskidan. V:Jutro: ponedeljska izdaja, 26.4.1937,str.1;Smucarskiklubskidan.V:Slovenski dom,10.1. 1938,str.3;ZakljucekskakalnešolevPlanici.V:Jutro,27.3.1938,str.13;Odhodnašihsmu-carjevnaPoljsko.V:Slovenski dom,7.2.1939,str.3;ZmagovalecBradlznajdaljšimskokom 59metrov.V:Slovenski dom,13.3.1939,str.4;Jutro,24.1.1940,str.8;Vztrajnostnitekna30 km.V:Jutro: ponedeljska izdaja,12.2.1940,str.7;NovšakAlbinzopetdržavniprvak.V:Jutro: ponedeljska izdaja,4.3.1940,str.7;OdhodnašihsmucarjevvGa-Pa.V:Jutro,9.2.1941,str.13. 45 MirenobracunnaskupšciniJZSS.V:Jutro: ponedeljska izdaja,8.6.1936,str.3;Ljubljanska zimskošportnapodzvezapolagaracune.V:Slovenski dom,24.4.1937,str.3;Parlamentzim­skihsportnikov.V:Jutro: ponedeljska izdaja, 5.6.1939,str.7;NovšakAlbinzopetdržavnipr­vak.V: Jutro: ponedeljska izdaja,4.3.1940,str.7. 46 ObcnizborLZSP.V:Jutro,9.5.1932,str.5;Jutro,29.4.1934,str.8;Jutro,8.1.1936,str.7.Teh­nicnireferentjebilvletih1932–1936.Našzimskošportniparlament.V:Slovenski dom,18.4. 1936,str.3. 47 Kajjenovegavsmucarskemsvetu?V:Jutro,24.11.1940,str.6. 48 Vecoklubugl.Marušic,Jakob:Kajak kanu klub Ljubljana: 70 let: (1931–2001).Ljubljana:Kajakkanuklub,2001:https://www.kajak-ljubljana.si/o-klubu/(dostop:11.6.2020). 49 Državnokajakprvenstvo.V:Jutro: ponedeljska izdaja,17.7.1933,str.5;Drž.kajakprvenstvo. V: Jutro,21.7.1933,str.5. Razstavljeni izdelki športne delavnice B. Kolb. Vir: dokumentacija Tehniškega muzeja Slovenije. skupiniseniorjevvenojkizmagal.50KolbinPredalicstadejavnosodelovalavKKLjubljanavsedovojne,nazadnjemobcnemzborunovembra1940jeAlbinzasedelmestopodpredsednika.51 Športna delavnica in trgovina KakostaseKolbinPredalicspoznala,jeneznanka,najverjetnejšasesliširazlaga,daprekšportnegaudejstvovanja.Kakorkoliže,AlbinovaporokasSta­netovosestroJustinojedružinipovezala,tipastasezdružilitudivpodjetni­škihvodah.TemeljKolbovegavzponaposocialnilestvicijebiluspehnjegovedelavniceoziromaobrata,lahkobireklituditovarne,športneopremeB.KolbvVižmarjah,pricemersecrkaBnanašanaAlbina,krajšeBineta.Poslasejelotilpremišljenoinpoleti1930spomocjoJZŠZpodpretvezoštudijskegapo­tovanjaobiskalvecproizvodenjtovrstnihobratovnaBavarskeminTirolskem,natopapridobljenoznanjeuporabilvlastnidelavnici.52Tajebilavtrgovinskiregistervpisana26.julija1930zuradnimpripisomdejavnosti»izdelovanjeinrazpecevanjesportnegaorodjainpotrebšcinlastnegaintujegaizvora«,53kisejeleta1937dopolniloziromaspremenilv»izdelovanjeinrazpecevanješportne­gaorodjainopreme,lesnihizdelkovalipolizdelkovlastnegaalitujegaizvoravtu-ininozemstvu«.54SprvajeobratovalavnajetihprostorihnaVižmarjah14,v 50 LepuspehljubljanskihkajakaševvZagrebu.V: Jutro,25.9.1935,str.7. 51 ObcnizborKKL.V: Jutro,8.11.1940,str.8. 52 Batagelj:Izum smucarske tradicije,str.208. 53 Vpisivtrgovinskiregister.V: Jugoslovan,10.8.1930,str.15. 54 Trgovinskiregister.V: Trgovski list,13.12.1937,str.2. okolišupajeKolbzdružinotudiživel–obodprtju delavnicenanaslovuTacen79,55kasnejeVižmar­je72.56Specializiralsejezaizdelavosmuci,šoto­rov,saniinkajakovterhitrouveljavilsvojobla­govnoznamkoBeka.Imeizviraizzacetnicimenainpriimka(B.K.)lastnika.Smucipodtoznamkojemarketinškopremišljenoponujalvtestiranjenajboljšimsmucarjeminklubom,scimerjedobilpomembnepovratneinformacijezaizboljšaveinsinaredilreklamo.57DobrodelojekronalzzlatomedaljonamednarodnirazstavivLondonuleta1933,58karjebilopomembnopriznanjemedna­rodnegaznacaja,kisojodotakratdobilaleno­rdijskapodjetja.59Žekonecistegaleta,1933,jeclanekvJutrupodjetjeoznacilzaprvovdržavinasvojempodrocju.60Šeenomedaljozasmucijepodjetje domovprineslo z mednarodne obrtni­škerazstavevBerlinuleta1938,61sicerpajeraz­stavljalo svojeizdelke tudinaznanem ljubljan­skemvelesejmu.62Cepravzlenekajzaposlenimi,najbivobratuobzacetkudrugesvetovnevojneletnoproizvedli3.000parovsmuci.63 Ledveletipoustanovitvidelavniceje20.novembra1932naŠeleburgovi6(danesSloven-ska cesta 30) svojavrata odprla še »trgovina s sportnimi potrebšcinami« B. Kolb & Predalic,64 uradnoustanovljenainvregistervpisananekajdniprej.65Kotjerazvidnoizimena,jeKolbprilastništvudobildružabnikaPredalica,inskupajsta hitro ustvarila zelo uspešno in priljubljenotrgovinovLjubljani.NistapaseomejilasamonaLjubljano,želeta1932jebilaorganizirana»tvor­niškazaloga«vMariboru,kisejenaslednjeletopreobrazila v popolno športno trgovino Sport­-Stojec na Trgu svobode 6, zalogo izdelkov pasoimelitudivZagrebu,SarajevuinBanjaluki.66 V trgovini so prodajali domaco in tujo športnoopremoterorodje,obtempaimelirazpošiljalni­co,nudiliservisinhranjenjesmuci,impregnacijo 55 Jutro,13.8.1930,str.7. 56 SIAS133/I/251,OdlocbaSreskeganacelstvavLjublja­ni,4.11.1938. 57 Batagelj:Izum smucarske tradicije,str.209. 58 DiplomoizLondonahraniMuzejšporta. 59 Napredek domace sportne industrije. V: Jutro, 16. 12.1933,str.3. 60 Pravtam. 61 Takšnajebilaberlinskarazstava!V:Jutro,5.9.1938,str. 1;Priznanjenašimobrtnikom.V: Obrtni vestnik,15.5. 1939,str.2. 62 Velesejembojutrizakljucen.V:Jutro,11.6.1933,str.13. 63 Batagelj:Izum smucarske tradicije,str.209. 64 Jutro,20.11.1932,str.6. 65 Trgovski list,24.11.1932,str.4. 66 Napredek domace sportne industrije. V: Jutro, 16. 12. 1933,str.3. oblacil,poopremosoprišlicelonadom.Veckratsevcasopisjutrgovinaomenjakottocka,kjerjebilomožnokupitivstopnicealiseprijavitinadogodkezaraznešportneprireditve,najveckratklubovinzvez,prikaterihstasodelovalalastni-ka.Zanjihovatekmovanjastaobcasnozanagradozmagovalcemprispevalala­stneizdelke.Kotzanimivost,vprvipolovicileta1936sejetrgovinaoglaševala,dajeprinjihmožnovplacatistaveoziromatocneje,šlojezaoglasezaFostok,pisarnozašportnestaveinizidnogometnihtekem,kijeimelacentraloJ.BurdavBeogradu,medtemkojebilaljubljanskatrgovinakrajšicasnjenapodružnicazaSlovenijo.67Konecleta1935sejetrgovinapreselilananaslovKongresnitrg4,kjerjedelovalavsedovojneinkratekcastudiponjejterdaljeostajala,polegprodajeopreme,tockazanakupvstopniczašportneprireditve.PosmrtiKolbaleta1944jojevodillešePredalic,kipajejunija1948vSlovenskemporocevalcuobvestil,dajetrgovinaprenehalazobratovanjem,68insekasnejezaposlilkot poslovodjavVarteksovitrgovinivLjubljani. Sledilajenacionalizacija,kijedoseglatudiKolbovodelavnicovVižmar­jah.TajetikpredvojnodobilanoveprostorenanaslovuVižmarje168(danesCelovškacesta492),kjerstavbastojišedanes.Kolbjedovoljenjezagradnjodobilnovembra1938,poprvotnemnacrtupabimoralazrastistanovanjskavilazvrtom,dvelopizahramborezervnihdelovstrojevindelomafabrikacijskihizdelkovtervecjiosrednjiopecnatobjekt.Slednjijebildelomaenonadstropen,delomapritlicen,endeljebiltudipodkleten.Vkletijebilanajprejpredvide­na sušilnica in upogibovalnica izdelkov, v pritlicju rocna mizarska delavnica,prostorzažago,tripisarne,moškainženskagarderoba,manjšeskladišcezaorodje,enostranišcezastrankeindvezadelavce,vnadstropjupadverocnimizarskidelavnici,skladišcezaizdelkeinstranišce.69Vgrobemjebilatastavbadokoncanaleta1940,medtemkopreostaliobjektinisobilizgrajeni.Družinanajbisitakostanovanjeuredilakarvpritlicjuobjekta.70Februarja1941jestaroKolbovodelavnicozajelvelikpožar,kijeunicilvelikozalogosmuci,šotorovinneobdelanegasuhegalesaternekajorodja,scimerjebilalastnikupovzrocenaprecejšnjaškoda.71PosmrtiAlbinajepodjetjevodilaženaJustina,kiježepredtemskrbelazapisarniškoposlovanje.Kosejeleta1945ustanavljalazadrugaElan,Justinaknjejniželelapristopitioziromajiprepustitisvojihprostorov,72 ampakjepodjetjenaprejdelovalopodstarimimenom.TriletakasnejejesledilanacionalizacijainzodlocboKomitejazafizkulturopriLRSlovenijijebilaupravadelavniceskupajzJOR-omizrocenatovarnišportnegaorodjaElan.73Vporociluizleta1949jedelavnicaB.Kolbimelaosemzaposlenih,glavniizdelkipasobilesmuci,saniinkopja.Upravamestnelesneindustrijeješenacrtovaladokonca­njeizgradnjeinometnažeobstojecemobjektuterdozidavoskladišczakoncneizdelkeinpostavitevlopezasušenjesurovininpolizdelkov.74KasnejejeupravoprevzelopodjetjePlanica-Šport,kjersejezaposlilatudiJustina,75inuspešnozgodbopeljalodopribližnosredinešestdesetihlet,kojebiloukinjeno,vnekda­njiKolbovidelavnicipajeproizvodnjozamenjaloskladišceSlovenijalesa,kijetamizvajalomaloprodajopohištva.76 67 Jutro,19.2.1936,str.8. 68 Slovenski porocevalec,11.6.1948,str.4. 69 SIAS133/I/251,OdlocbaSreskeganacelstvavLjubljani,4.11.1938;Nacrtzazgradbodelav­niczalesnoobrtg.KolbaAlbina,24.10.1938. 70 Vrevc:TovarnašportnegaorodjaB.KolbvVižmarjih,str.530. 71 HudogenjvVižmarjih.V: Jutro,9.2.1941,str.6. 72 Knafelj:Odnekdajdodanes.V: Naša smucina 1(1962),št.4,str.2. 73 Pozivupnikomindolžnikom!V:Ljudska pravica,17.6.1948,str.6. 74 SIAS284/1459,DopisSportnedelavniceB.Kolb,kijoje25.6.1949poslalaplanskikomisijiLRSlovenije. 75 Vrevc:Tovarna športnega orodja B. Kolb v Vižmarjih,str.530. 76 OglasvcasopisuGlas,8.10.1966,str.1. ŠportnadelavnicaintrgovinaAlbinaKolbainStanetaPredalicapredsta­vljataprimeruspešnegapodjetništvavcasumedobemasvetovnimavojnama,kijeslediltakratnemupospešenemurazvojuslovenskegašportavnovemjugo­slovanskemokvirju.Kotjebiloobicajnovtemobdobju,sosešportnikipoveciniukvarjalizvecrazlicnimipanogami.Taka»celokupna«športnikastabilatudiomenjena podjetnika,obtempašešportnafunkcionarja,scimerstapustilavidenpecatvpred-inpovojnemšportu,njunopodjetjepajepredstavljalopo­membnošportnosticišcevLjubljani. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI • SIAS133/I/251,OdlocbaSreskeganacelstvavLjubljani,4.11.1938. • SIAS133/I/251,Nacrtzazgradbodelavniczalesnoobrtg.KolbaAlbina,24.10.1938. • SIAS284/1459,DopisSportnedelavniceB.KolbplanskikomisijiLRSlovenije, 25.6.1949. • SI_ZAL_LJU/0504,Popisprebivalstva1900,MarijeTerezije,t.e.147. • SI_ZAL_LJU/0504,Popisprebivalstva1910,Cerkvenaulica,t.e.174. • SI_ZAL_LJU/504/314/Gradaškaulica8,Popisprebivalstva31.2.1931,Gospo­svetskac.–Gradaškaul.. • DokumentacijaTehniškegamuzejaSlovenije LITERATURA AdresarmestaLjubljaneinokolice.Ljubljana:Adana,1928. AdresarmestaLjubljaneinokolice1933.Ljubljana:TiskarnagrafikaD.Z.O.Z., 1933. Batagelj,Borut: Izum smucarske tradicije: kulturna zgodovina smucanja na Slo­venskem do leta 1941.Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije,2009. DeželakBaric,Vida:SamoiniciativniinnepriznanipokrajinskiodborOFzaGo­renjsko.V: Prispevki za novejšo zgodovino 40(2000),št.2,str.61–79. Dežman,Jože:Mejezgodovine1941–1946vobciniŠentvid.V:ŽupnijaŠentvidnadLjubljanoskozicasinprostor(ur.StaneGranda).Ljubljana:ŽupnijaŠentvid,2007, str.554–621. Dopolnila k seznamu industrijskih in vecjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.Ljubljana:Trgovskainobrtniškazbornica,1923. Izvestje: objavilo ravnateljstvo koncem šolskega leta 1924./1925.Ljubljana:Tehni­škasrednjašolavLjubljani,1925. Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach für das Schuljahr 1915/16. Ljubljana:Verlagderk.k.Staats-Oberrealschule,1916. Kranjc,MarijanF.:Slovenska vojaška inteligenca.Grosuplje:GrafisTrade,2005. Marušic,Jakob:Kajak kanu klub Ljubljana: 70 let: (1931–2001).Ljubljana:Kajakkanu klub,2001. Mikša,PeterinGradnik,Elizabeta:Trden kakor skala.Ljubljana:Planinskazveza Slovenije,2017. Pavlin,Tomaž:»Zanimanjezasport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje«: (Te-lesnokulturno in športno organiziranje na Slovenskem pred prvo svetovno vojno in po njej).Ljubljana:Fakultetazašport,Inštitutzašport,2005. Petelin,Miloš: Od kovacije do tovarne telovadnega orodja JOR.Diplomskodelo. Ljubljana:Fakultetazašport,2003. Podrobniseznamindustrije,trgovineinobrtivDravskibanovinikraljevineJugo­slavije=Detail-VerzeichnisderIndustrie,desHandelsundGewerbes[inDravskaBano­vinaJugoslavien].2.izdaja.Domžale-Ljubljana:UredništvoAdresarjaindrugihstrokov­nihknjigzaDravskobanovino,IvanTrelc,1933. Seznam industrijskih in vecjih obrtnih podjetij v okraju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.Ljubljana:Zbornicazatrgovino,obrtinindustrijo,1925. Seznam industrijskih in vecjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbor-nice Ljubljani. Ljubljana:Trgovskainobrtniškazbornica,1922. Šafaric,Aleš:Prepletenost politike in telesne kulture na Slovenskem v letih 1891– 1914 in 1919–1929.Doktorskadisertacija.Ljubljana:Filozofskafakulteta2016. Šafaric,Aleš:DolinarjevkipecvcastI.jugoslovanskemuvsesokolskemuzletu.V: Argo 62,št.2,2019,str.72–93 TVD Partizan »Tabor« - Ljubljana: 1907 - 50 let – 1957.Ljubljana:TVDPartizan, 1957. Vrevc,France:TovarnašportnegaorodjaB.KolbvVižmarjih.V:ŽupnijaŠentvidnadLjubljanoskozicasinprostor(ur.StaneGranda).Ljubljana:ŽupnijaŠentvid,2007,str.529–530. CASOPISNI VIRI Glas,8.10.1966,str.1. Jugoslovan,1.7.1922,str.3. Jutro,13.9.1923,str.7. Jutro,9.1.1924,str.6. Jutro,13.8.1930,str.7. Jutro,20.11.1932,str.6. Jutro,29.4.1934,str.8. Jutro,19.2.1936,str.8. Jutro,24.1.1940,str.8. Turistovskiklub»Skala«.V:Ilustrirani Slovenec,23.5.1926,str.168. Vpisivtrgovinskiregister.V:Jugoslovan,10.8.1930,str.15. DruštvenatekmaclanovSokolskegadruštvaIvLjubljani.V:Jutro,1.1.1924,str.6. Velikonocnakrižanka»Jutra«.V:Jutro,28.4.1925,str.7. SlužbeneobjaveJZSS.V: Jutro,3.1.1926,str.2. SmuškoprvenstvoSlovenije.V: Jutro,8.2.1927,str.5. ZborSkalašev.V: Jutro,14.5.1931,str.3. NezgodapodKrvavcem.V: Jutro,31.1.1932,str.5. ObcnizborLZSP.V: Jutro,9.5.1932,str.5. Velesejembojutrizakljucen.V: Jutro,11.6.1933,str.13. Drž.kajakprvenstvo.V: Jutro,21.7.1933,str.5. Napredekdomacesportneindustrije.V: Jutro,16.12.1933,str.3. LepuspehljubljanskihkajakaševvZagrebu.V: Jutro,25.9.1935,str.7. PrvenstvoLZSP.V: Jutro,8.1.1936,str.7. Novasmucarskaprvaka.V: Jutro,23.3.1936,str.3. ZakljucekskakalnešolevPlanici.V: Jutro,27.3.1938,str.13. Takšnajebilaberlinskarazstava!.V:Jutro,5.9.1938,str.1. ObcnizborKKL.V: Jutro,8.11.1940,str.8. Kajjenovegavsmucarskemsvetu?V:Jutro,24.11.1940,str.6. HudogenjvVižmarjih.V: Jutro,9.2.1941,str.6. OdhodnašihsmucarjevvGa-Pa.V: Jutro,9.2.1941,str.13. Državnokajakprvenstvo.V: Jutro: ponedeljska izdaja,17.7.1933,str.5. MirenobracunnaskupšciniJZSS.V: Jutro: ponedeljska izdaja,8.6.1936,str.3. Triglavskidan.V: Jutro: ponedeljska izdaja, 26.4.1937,str.1. Parlamentzimskihsportnikov.V: Jutro: ponedeljska izdaja, 5.6.1939,str.7. Vztrajnostnitekna30km.V: Jutro: ponedeljska izdaja,12.2.1940,str.7. NovšakAlbinzopetdržavniprvak.V: Jutro: ponedeljska izdaja,4.3.1940,str.7. Letnoporocilo»LjubljanskegaSokola«1932.Letnoporocilo»LjubljanskegaSokola«1933.Letnoporocilo»LjubljanskegaSokola«1935.Letnoporocilo»LjubljanskegaSokola«1937.Pozivupnikomindolžnikom!.V:Ljudska pravica,17.6.1948,str.6. SlavkoKnafelj:Odnekdajdodanes.V: Naša smucina 1(1962),št.4,str.2. Priznanjenašimobrtnikom.V: Obrtni vestnik,15.5.1939,str.2. ObcnizborTur.kluba»Skala«vLjubljani.V:Planinski vestnik 32(1932),št.7,str. 151. I.SkupšcinaSlovenskegaplaninskegadruštva.V:Planinski vestnik 27(1927),št. 12,str.285.VladimirŠkerlak:ZgodovinaalpinisticnegaklubaSkala.V: Planinski vestnik 61 (1961),št.11,str.627–633.VladimirŠkerlak:StanePredalic.V:Planinski vestnik 66(1966),št.12,str.535– 536. »Sokolskobratstvo«.V:Slovenec,10.11.1922,str.4. Napredovanjerezervnihcastnikov.V: Slovenec,4.7.1931,str.5. JankoRavnik:20let»Skale«.V:Slovenec,2.2.1941,str.9. IzMokronoga.V: Slovenski dom,28.1.1911,str.3. Našzimskošportniparlament.V:Slovenski dom,18.4.1936,str.3. NašivGa-Pa.V: Slovenski dom,20.1.1937,str.1. Ljubljanska zimsko športna podzveza polaga racune. V: Slovenski dom, 24. 4. 1937,str.3. Smucarskiklubskidan.V: Slovenski dom,10.1.1938,str.3. OdhodnašihsmucarjevnaPoljsko.V: Slovenski dom,7.2.1939,str.3. ZmagovalecBradlznajdaljšimskokom59metrov.V:Slovenski dom,13.3.1939, str.4. Kratekpregledrazstav.paviljonov.V: Slovenski narod,3.9.1922,str.4. UspešnodelovanjeTKSkale.V: Slovenski narod,26.4.1933,str.2. Slovenski porocevalec,11.6.1948,str.4. Sokolic, 4(1922),št.8/10,str.137.SmušketekmeSokolskežupeKranj.V: Sokolic,2(1931),št.13,str.25–26. Sokolski glasnik,31.1.1927,str.26. Trgovski list,24.11.1932,str.4. Trgovinskiregister.V: Trgovski list,13.12.1937,str.2. INTERNETNI VIRI AlbinKolb:https://www.geni.com/people/Albin-Kolb/6000000050553719884 (dostop:11.6.2020).JLA:http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/Z01-generalislo.html(dostop:11.6.2020).Kajakkanuklub,2001:https://www.kajak-ljubljana.si/o-klubu/(dostop:11.6. 2020). SUMMARY SPORTSEQUIPMENTWORKSHOPB.KOLBANDSTOREB.KOLB&PREDALIC Modernsport,astheinnovationofthe19th century,appearedonSlove­nianterritoryintheformofgymnastic,rifleandalpineassociationsandcyclingclubs.Atthebeginningofthe20th centuryvariousothersportsclubsappeared. Fortheiractivities,theseassociationsneededsuitableequipmentandtoolsandthesewereinmajorityprovidedbyforeigncompaniesandsomesmalldomes-ticmanufacturers.Duringtheperiodbetweenbothworldwars,wheninthenewYugoslavstatesportflourished,domesticsportsmanufacture,tradeandindustryalsoprospered.Severalsuccessfulcompanies,whichcoveredthemostpopularanddevelopedsportsdisciplinesintheSlovenebodyculture-gymnas­ticsandskiing,wereestablished.OneofthemwastheSportsworkshopB.Kolb,establishedin1930inVižmarjebyAlbinKolb.Itspecializedinthemanufactur­ingofskis,tents,sleighsandkayaksandquicklyestablishedaninternationallyrecognizedbrandBeka.In1932,Kolb,togetherwithhisbusinesspartnerStanePredalic,expandedhisbusinessandopenedastorewithsportsequipmentB.Kolb&PredalicinthecenterofLjubljana.Thestoredevelopedsuccessfullyandsoonbecameameetingpointforseveralsportsclubsandunions,whichwasmostlyduetothefactthatbothownerswereactivelyinvolvedsportsmen.KolbandPredalicwerethefoundingmembersoftheLjubljanaKayakClubandtheTuristclubSkala,bothmembersofSokolandthealpineassociation.Beforeandafterthewar,Predalicwasactiveinskiingasaninstructor,judge,delegateandheadofcompetitions,whileKolbwonthethirdplaceinkayakingonthefirsthomechampionshipin1933.Kolbdiedin1944,shotasahostagebytheoc­cupierforcesforbeingapartoftheLiberationFront.Afterthewar,in1948,thestoreandtheworkshopwerenationalizedandmadeapartoftheverysuccess­fulfactoryPlanica-Šport,whichcontinuedKolb’slegacy. 1.02Pregledniznanstveniclanek UDK929TerpincJ.:82-6Prejeto:1.7.2020 Jožefina Terpinc, ljubljanska »femme fatale« 19. stoletja NATAŠABUDNAKODRIC univ.dipl.zgodovinarka,arhivskasvetnica,ZgodovinskiarhivLjubljana,Mestnitrg27,SI–1000Ljubljanae-pošta:natasa.budna-kodric@guest.arnes.si Izvlecek SestavekjenamenjenosvetlitvidejstevoJožefiniCeško(Zeschko),po­roceniTerpinc(1805–1885),kisejerodilavdružinisteklarskegamojstraFrancaCeškainnjegoveženeTerezije,roj.Ogrin.Jožefinajevokoljubogatemešcanskedružineodraslavinteligentnoincustvenozreloosebo,kistajikpriljubljenostipomagalinjenalepotainnesojenaporokazAndrejemSmo­letom.Bogataporoka,življenjevgrašcini,nadrugistranipapridihsveto­vljanstvainštevilnapotovanjaširomEvrope–vsetojerazvnelodomišljijoLjubljancanov,kisoševecletponjenismrtirazpredalizgodbiceonjenemživljenju.Todaspomin,kijeostal,jepotenciralslabopodoboonjej.Besedilorazkriva,kdosobiliarhitektitepodobeinzakaj.Obenemposkušazdejstvipokazati,kakšnajebilapravaJožefina. Abstract JOŽEFINATERPINC,»FEMMEFATALE«OFLJUBLJANAINTHE19TH CENTURY ThearticleisdedicatedtopresentingfactsaboutJožefinaCeško(Ze­schko),marriedTerpinc(1805-1885),borntothefamilyoftheglassmas­terFrancCeškoandhiswifeTerezija,bornOgrin.Inarichbourgeoisfamily,Jožefinagrewuptobecomeanintelligentandemotionallymatureperson,popularforherbeautyandintendedmarriagetoAndrejSmole.Arichwed­ding,lifeinamansion,cosmopolitanismandtravellingthroughEurope–all this kindled the imagination of the people in Ljubljana, who kept talkingaboutherandherlifelongafterherdeath.Thememoryofherintensifiedherbadimage.Thearticlepresentsthearchitectsofsuchanimageandthereasonsforit.Atthesametime,itpresentsfactsabouttherealJožefina. Kljucne besede: JožefinaCeško –Terpinc,FidelijTerpinc,IvanTavcar,AndrejSmole,EmilijaGarc– Baumgartner,korespondenca,Fužine,Trst,Dobrna,BelanaKoroškem Key-words: JožefinaCeško –Terpinc,FidelijTerpinc,IvanTavcar,AndrejSmole,EmilijaGarc– Baumgartner,correspondence,Fužine,Trst,Dobrna,BelanaKoroškem SPOMIN NA JOŽEFINO Jožefina Ceško, porocena Terpinc, je bilatista Ljubljancanka, ki ji je neslavni spomenikpostavilIvanTavcarvromanu Izza kongresa in kinajbibilakrivatudizanesrecnousodoPre­šernovegaprijateljaAndrejaSmoleta.Slednjijebilvanjomocnozaljubljeninjoježeleldobitizaženo.1 Cebigauslišala,biJožefina»na našem na­rodnem polju pustila prejkone druge sledove za sabo«,2 takopajenamestotegaAndrej»izgubil vsak smisel za urejeno družinsko življenje, se pre­dal veseljacenju in lahkomiselnemu življenju.3Na­crtomprevzetnegamladenicasosepostaviliporobuJožefininistarši,kisozahtevalivsajdveletniodlogporoke,nakarpaSmolenipristalinjeuža­ljen razdrl zaroko. Verjetno je deloval vafektu,kajtisnubcevJožefiniresnimanjkaloinmoralbivedeti,dagaboprejkoslejnadomestilkdodrug. Literarniviri(Tavcar)sopoznejeizpricali,danajbivLjubljanitadogodekpovzrocilprecejgovoricinposmeha.TakoSmoletovakotCeškovastabiliznaniljubljanskidružini,otakihpajeve­dnoteklabesedamedvsemislojivmestu.TakojezanimivopismouradnikaNepozitka,4kijebivalvsosednjihišiinjevjuliju1825Jožefininapisalpi­smo,ocitnoneprvo.PoslanojebilovBelonaKo­roško,kjerstabilitedajJožefinainnjenamamavtoplicah.Vnjemjevtipicnimaniriromanticnegasvetoboljaopisalsvojemracnorazpoloženje,kerzamancakanjenegapisma,kigani,cepravmugajeobljubila.Nekjevmespravi:»Novic v mestu ne poznam nobenih, bi vas tudi ne zanimale. Gospo­darstvo stoji trdno pod skrbnim varstvom Vašega vrlega oceta:vsejepocišceno,prebeljenoinpre­ 1 CrtomirZorecjezapisal,dasogadomacisilili,najseza­ roci»sprvolepoticotistedobeFinoCeškovo«,kisojov Ljubljani»karsplošnoimenovali‘glažovnatoprinceso’« (Zorec,Crtomir:BratecAndrej.V:Snovanja, priloga Go- renjskega glasa,8.2.1969,str.3) 2 Tavcar,Ivan:Izzakongresa.V:Tavcarjevih zbranih spisov V. zvezek [ur.IvanPrijatelj].Ljubljana:Tiskovnazadruga, 1924,str.69. 3 Zorec:BratecAndrej,str.3. 4 Naprvipogledbicelodomnevali,dagrezapismoAn­ drejaSmoleta podpsevdonimom,kibibilnadvsepri­meren za nemirnega zaljubljenca. Toda v Ljubljani jetedajresživelGeorgNepozitek,akcesistpriguberniju,kijestanovalnaTrgu7,karpomeni,dajebilJožefininsosed.Takojedejanskoimelmožnostopazovati,kajsedogajaprisosedih,insetudivnetizalepoJožefino(gl. Schematismus des Laibacher Gouvernement-Gebieths für das Jahr 1825, str. 143 [190]). PoznejeseNepozitekome­njakotedenizmedprvihplanincev,kisejepovzpelnaTriglav(gl.Costa,Reiseerinerungen aus Krain.Laibach: Druck der Eger’schen Gubernial-Buchdruckerei, 1848,str.153,224,239). barvano.Vvrtucvetijoinvenijorože.Vseimasvojobicajniriteminosupel vidim, da truplo obstaja tudi brez duše.«Nakajsenanaša»pocišcena,prebeljenainpre­barvana«Ceškovahiša,lahkoleugibamo.Naprvipogledbirekli,dastariCeškoševednoodstranjujeneprijetneposledicerazdrtezaroke,zatojetudiimenovankot »bider«–pošten,mogocežemalofilistrski–mož.Nemoremopasipredsta­vljati,kdobibiloživotruplobrezduše;tobilahkobilnekdo,kijezeloneusmi­ljen,alipanekdo,kijojeprodalhudicuvzamenozanekajneprecenljivega.DabidržavniuradnikkotbrezdušnegaopisalstaregaCeška,jetežkoverjetno;dabisebipripisalfaustovskousodoparavnotako.NajostanetorejzapisrazumljenvmaniricasainjeNepoziteknajverjetnejeresmislilnase,kiživibrez–ocitno –svojeljubezniJožefine,kibigaduševnoizpopolnila.Dagrereszaljubezenskopismo,lahkosklepamoiznavrženepovedi:»Tokrat sem našel socutno srce, kar je tako redko in tako dobro dene.« Prvimedliterati/literarnimizgodovinarjisejeJožefinelotilIvanTavcar.Žekmalupozacetkusvojegaromanapiše:»Kar nas je starejših mož, smo Josipino Ceškovo še poznali. S svojim možem Fidelom Trpincem je vsaj nekoliko prihajala v dotiko tudi z narodni krogi. Kakor se je spominjamo, je bila tudi v starosti visoke in nekako impozantne postave. ...«.5TavcarjepoznejevodvetniškihkrogihnaletelnadvasorodnikaJožefineTerpinc,KarlaAhacicainValentinaKrisperja,6intako izvedeltudinekajintimnihpodrobnostionjej.Spisateljskodomišljijoinma-šcevalniminamenijihjepotenciranopredstavilvromanu.ObenemjezacetnikdaneszakoreninjenegavzdevkaJožefineTerpinc»glažovnata princesa Fina«,ki zrealnostjonimanobenezveze. TodacebiTavcarjušelahkooprostiliumetniškosvobodopriopisuCeško­vedružineinpredvsemJožefine–cepravrezultathudoosebnoobremenjenegaodnosadodružine–,nemoremospregledatiizjemnesovražnenastrojenostimlajšihgeneracijliterarnihzgodovinarjev.Takojedr.MatjažKmeclvSodobno­sti objavilmonodramooAndrejuSmoletu.7Tatikpredsmrtjo30.novembra1840narokahFrancetaPrešernaobujaspominenasvoježivljenje.OJožefinizacnetakole:»Zadnjic sem videl glažovnato Jožefino in še prej tvojo Julijo: kakšni tolstoritni in nepoeticni madami postajata!« innadaljuje:»Ampak, Fini bo pocasi utonila v pozabo, prav nic je ne bo ohranjalo v poeticnem spominu; ostala bo le kakšna hohštaplerska, bahaška, maulmaherska (=gobcna,bahata,op.M.K.)sli­ka ugledne ljubljanske družine brez otrok, z dominanco mogocnega Terpincevega trebuha z zlato uro na sredi, ona pa bo na njej pogledovala vstran, malo zgrevano, malo ošabno poosebljenje necesa, kar ni bilo nikoli rosno, nikoli lepo, in cemur ni fajnšmerkerski Andrej nikoli prebiral Heloizinih pisem Abelardu! Utonila bo s svojo mladostjo, lepoto in bogatijo v casu, kot kamen, ki ga vržeš v globoko vodo: saj ostane nekje v dnu, toda zanj ve samo še tisti, ki ga je tja vrgel.« Potemšena­miguje,dastajomedkongresomleta1821zlorabilavCeškovihišinastanjenitedajže50-letnidiplomatNeri-Corsini8inruskigrofMansurov,zaradicesarje ostalajalova.NesimpatijdoTerpincevinCeškovneskrivanitidr.MarjaBoršnik,cepravgreprinjejboljza»razredno«nasprotovanjepremožnimslojemnekda­njegamešcanstva,odtujenimrealnemusvetu. 5 Tavcar:Izzakongresa,str.68. 6 Dr. Karel Ahacic (1864–1902), sin Jožefinine necakinje Josipine, in dr. Valentin Krisper(1860–1931), sin necakinje Ernestine: pri prvem je bil Tavcar zaposlen kot pripravnik,predenjeodprllastnoadvokaturo,drugegajemalokasnejesamvzelvukvsvojopisarno(gl. Boršnik, Marja: Tavcar, Ivan (1851–1923), http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi686990/#slovenski-biografski-leksikon(dostop:17.6.2020); Pirjevec,Avgust:Krisper,Valentin (1860–1931), http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi304837/#sloven­ski-biografski-leksikon(dostop:17.6.2020). 7 Kmecl,Matjaž:AndrejSmole,znamenitiSlovenec:dramskimonolog.V:Sodobnost 41(1993), št.8/9,str.644. 8 VTavcarjevemromanunastopakot»mladiknez«(Tavcar:Izzakongresa,str.414). Jožefinajebilatorejpoznanalezeneplati:takšna,kotsojovidelinjejnenaklonjenisodob­niki.Kmalupotem,kojebilazarokasSmoletomrazdrta,sejeporocilasKranjcanomFidelomTer­pincem.Tudizanjjebilausodna,sajseje–neda biprejimeltakšnenamene–pravizljubeznidonjepreselilvLjubljano,kupilgradFužineinzacelsvojoposlovnopot,kijebilapredtemžeutecenavKranju,nanovo.BrezJožefinenebipostaledenizmednajpomembnejših(omenjajo,daceloprvi)slovenskihindustrialcev,ustanoviteljpapirnicvVevcahinGoricanah,inovatornapodrocjukme­tovanja in nasploh eden izmed vodilnih gospo­darstvenikov,kijebildolgaletapredsednikpre­stižneKranjskekmetijskedružbe. MedtemkojeSmoležalostnopropadalinnazadnješemlad umrl,sta si JožefinainFidelijprizadevalaustvaritidružino.Kojimatoniuspe-lo,stanazacetku50.letposvojilaštiriletnoEmi­lijoGarc(vresniciLangenfeld),rojenonaDunajuleta1849,katerepraviocenajbibilkarsamFidel.Spodatkomjeprvapostregladr.MarjaBoršnik,kisejepriproucevanjudružinetudiizdatnooprlanaarhivskevire.9 MaloEmilijojeizsledilaprilju­bljanskihuršulinkah,ugotovilafiktivnepodatkeonjenihstaršihinvseskupajpovezalazljudskimglasom(alipamordazženskointuicijo)inustva­rilazgodboouspešnidružiniTerpinc,kinajbibilaponjenemvsvojemjedrunesrecnainzlagana. VpovezavizEmilijosejevsagoodruži­niTerpincvmešalmladiIvanTavcar(roj.1851),oblikovalec slabe podobedružineTerpinc.BajejeprišelznjovstikobnekemobiskunaFužinah,kamor sta bila povabljena s stricem NacetomTavcarjem,duhovnikomvMengšu.Otemjepisa­ladr.Boršnikvclanku»TavcarjevaBogomila«.10 Obstaja pa tudi razlicica, da je bil TavcarjevspremljevalecnaFužinahnjegovdrugistricAn­ton,tedajkaplannaškofiji.11 Kakorkoliže,medmladimajepreskocilaiskrica,sajjebilopozne­jejasno,datudiEmilijavtemodnosuniostalaravnodušna.Intakojemladenicprišelnekenocivasovat pod Emilijino okno, kjer so ga zasacili. Ukrepisobilidrasticni.VrženizAlojzijevišcajemoraltudiizljubljanskegimnazijeindvešolskiletimed1866in1868jeobiskovalfranciškanskogimnazijovNovemmestu. 9 Meddrugimjeprebralavsajtistidelkorespondenceiz fužinskegafonda,kisejenanašalnaEmilijo,karsevidiv clankuTavcarjevaBogomila(Boršnik,Marja:Tavcarjeva Bogomila,Slavisticna revija,15(1–2),str.190–192). 10 Boršnik:TavcarjevaBogomila,str.187. 11 Grdina,Igor:BiografskiportretIvanaTavcarja.Tavcar­ jev zbornik, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. 2015,str.11. Da afera ni šla neopažena mimo Terpin­cev,vidimoizpisem.V60.letihjepotekalazelointenzivna korespondenca med ženskim delomTerpinceve družine in njunimi prijateljicami izboljoddaljenihdežel: izAnglijejepisalaJanet­teMoline,12 izParagvajavJužniAmerikipagu­vernantaElisabethBlancheGates.13KrajevnošenajbližjajebilanekdanjaEmilijinauciteljicaDa­rancette,kijedosvojeporokeseptembra1866poucevalavTrstu. Toda najprej razjasnimo, kdaj se je »afe­ra« pravzaprav zgodila. Marja Boršnik je za­radi napacnega datiranja pisma guvernanteDarancette,14 v katerem ta omenja Ivanovo va­sovanje pod Emilijinim oknom, predvidevala,da bi se lahko Emilija in Ivansrecalafebruarja1863 na Vodnikovi proslavi v Citalnici. Po vsejverjetnosti se trinajstletnik in štirinajstletnicašenistašlaponocnihvasovanj,zatojebilatado­mnevamaloverjetna.15Dogodeklahkozvelikovecjoverjetnostjoumestimovzgodnjojesenleta1865.AferojeprvaomenilaJanetteMolinevsvo­jempismu31.12.1865.16Kotževeckratprej,jetudivtemvztrajnovabilaTerpince,najobišcejoAnglijoalivsajpošljejotjaEmilijo,karjebilnjennasvetglede»Millijine afere«,sajbisespotova­njemcesanaucilaintudirazmislilaosvojempri­hodnjemživljenju.23.marca1866jeguvernanta S.Darancettepisala:»Kar se tice Vašega uboge­ga zaljubljenega norcka, je bila zanj huda kazen dovolj grenka izkušnja. Kot ste me obvestili, se je njegova vrocekrvnost zacela umirjati in kmalu ga boste imeli pri svojih nogah kot jagnje mehkega in sladkega. Dobil je lekcijo in bodite prepricani, da mu bo koristila, da v prihodnje ne bo vec prirejal serenad, preden bo premislil o njihovi primerno­ ŽenapodjetnikaWilliamaMoline,kijeimelvLjubljanivlastiprvorafinerijosladkorja,poznejepapredilnico.Družinasejeleta1863preselilanajprejvGradec,na­slednjeletopanazajvAnglijo,vpredelLondona,kiseimenujeBlackheat.JanettesijedopisovalazobemaTer­pincevimadozacetka70.let,poznejšapismasoverje­tnoizgubljena. 13 ElisabethBlancheGatesjebilavsoroduzJanetteMoline.NjenapovezavasTerpinciinLjubljanonipovsemjasna.Ocitnojebilavdružiniguvernanta,mogoceuciteljicaan­glešcine,iznjenegapismaizjunija1865palahkoskle­pamo,dajebilatudiuciteljicanazasebnidekliškišoliKatarine Frölich vLjubljani (SI_ZAL_LJU/0296/0035a,ovojXI,pismo29). 14 M.Boršnikdatira23.3.1864,pravilnaletnicaje1866(gl.TavcarjevaBogomila,str.191). 15 Boršnikovijetadatacijaprišlapravtudipridokazova­njuEmilijinegamocnegavplivanaTavcarjevoustvarja­nježeodleta1863,kamorseženjegovoprvoliterarnoobdobje. 16 SI_ZAL_LJU/0296/0035a,ovojXI,pismo52. sti.« SevedaomikanaFrancozinjanipredvidela,dajetrmastegaGorenjcaIvanagrenkaizkušnjavpoznejšemživljenjuvodilavpovsemdrugosmer. Boršnikova je domnevala, da je Terpinckotzdravilo(alipakazen)zaneukrocenoEmi­lijo nacrtoval njeno poroko v Egipt. Februarja1866 je angleška guvernanta Blanche Gates izUrugvajapisala,dajeodJanetteizvedelaoMil-lijiniporokivKairo.Pravi:»Gospa Moline mi je povedala romanticno zgodbo o gospodu iz Kaira, kar me navdaja s skrbjo, da vas to pismo morda ne bo nikoli našlo.« Vendarsezdi,dazgodbe s Kairomkorespondentkenisojemaleprevecre­sno. Blanche Gates v nadaljevanju zapiše: »Ko boste prejeli to pismo, se boste odlocali o tem, kam boste odšli poleti – na Fužine ali v Kairo. No, kaj boste izbrali?« Ta drasticna rešitev je bila nato hitro za­menjana z odlocitvijo o poroki med Emilijo inIvanom Baumgartnerjem. Že avgusta 1866 jeguvernanta Darancette ob zakljucku pisma po­slalapozdraveza»cher Jean«,kisepravgotovo ni pisal Tavcar. Maja naslednje leto sta se IvanBaumgartnerml.inEmilijaporocilavMarijinemCelju(Maria Zell)naŠtajerskem. Tavcarjevspominihnatistoobdobjezapi-sal:»V Novem mestu sem pricel citati nemške ro-mane najnižje vrste. V nekem starem leposlovnem listu je izhajala /.../ povest, v kateri je nastopala vdova, neka madama, ki je vodila veliko trgovsko hišo v Smirni in v katero je bil ves svet zaljubljen. /.../ Mohorcic (prijateljcetrtošolec,op.a.)me je bodril, da naj /.../ kaj napišem. In res sem v teku enega meseca napisal nekako novelo, ki je pod imenom ‚Madame Amalie‘ zlezla v naše glasilo ter je mojim prijateljem, predvsem pa meni samemu, neizmerno ugajala. Ker mi je takrat maloazijska madama ticala še v vseh mislih, je jasno, da je bila moja madama z njo v najtesnejšem sorodstvu ...«.17 Tojeledelnores.Naklonjenostkpogrošniljubezenskiliteraturijeimelapravgotovovzrokvnjegovemtedanjemsentimentu,kijebilmocnopodvtisomnedavnihdogodkov.Tudinaslovnje­govepovestinibilslucajnoMadame Amalija,kerleprevecspominjanaEmilijo.Poznejejezgodbobogatih,abrezdušnihTerpincevpovzelvpovesti Mrtva srca,kijojeMarjaBoršnikocenilazaene­gaizmed»naših najpomembnejših romanov XIX. stoletja«.18 Po njenih besedah sta Tavcarja tudi 17 Cankar,Izidor:Obiski.V:Izbrano delo / Izidor Cankar ; [izbralinuredilJosipVidmar]Ljubljana:Mladinskaknji­ ga,1977,str.159/160. 18 Boršnik,Marja:Mrtvasrca.V:Jezik in slovstvo,19(1/2), 1973,str.11. skorajdvajsetletpekliliEmilijinazavrnitevinnjenazgodnjaporoka.Šelezizpo­vedjovMrtvih srcih semujeuspeloosvoboditiindosecikatarzo.Obenemnosidogajanjeokrogromanavsebikarnekajsimbolike.KotpodlistekvLjubljan­skemzvonujezacelizhajatipravvmesecuEmilijinesmrti,januarja1884.InravnotapodlistekjepritegnilpozornostmladeFranjeKošenini,dasejezacelazanimatizanjegovegaavtorjainnazadnjerespostalagospaTavcar.PolegtegajelenekajdnipoEmilijinismrtiTavcarpostalsamostojniodvetnikzlastnopisar­nonasedanjemJurcicevemtrgu.KljubvsemupanajbigaEmilijinasmrtmocnoprizadela.19 Vendarjepisateljsvojetihomašcevanjeunovcevaltudivnaslednjihletihindesetletjih.Videtijebilo,dajezamerilvsem,razenEmiliji.NjegovpoliticnivzponsejezacelžepoFidelijevismrti,vendaršezaživljenjaJožefine.Leta1883sejecelozaposlilvodvetniškipisarniKarlaAhacica,Jožefininegapranecaka.NekajpoznejejesamzaposlilValentinaKrisperja,pravtakopranecakaJožefineTerpinc.StemjebilbližeTerpincemintudiBaumgartnerjem.Leta1920,ževcasu,kosemuježivljenjeiztekalo,jekotodvetnikvsporuokrognajemnegarazmerjazastopaldelniškodružboZdruženepapirniceVevce,Medvode,Gori-caneprotilastnicamgraduFužine,EmilijinimahceramaMarijiPaumgarteninJožefini(Fini)pl.Wenkheim.20 Posebejslednjanajbigamocnospominjalana mladostnoljubezen;njenoime–Fina–jevromanuIzza kongresa nosilaJože­finaCeško. ZGODBA JOŽEFININIH PISEM JožefinaCeškojeslovelapoizjemnilepoti,patudineumnanibila.Cebibilinjenibiografipošteni,bipovedali,dajegovorilapolegnemšcineinsloven-šcine(pricemerjevprašanje,katerijebilnjenpogovornijezik)tudifrancosko,igralaklavir,seucilabontonapridunajskemucitelju,bralajesodobnoliteraturopatudianticnefilozofe,predvsempajebilarazgledanaženska,kisejenajver­jetneješolalaprizasebnihuciteljih.21 Bilajeizjemnodojemljivazasvetokrogsebe,vedregaznacaja,ljubilajezabavoinples,nipajimanjkaloniticustveneinteligence,karvvelikimeridokazujejonjejnaslovljenapisma.Sevedajeimelatudisvojotemnejšoplat,kisejekazalavnjenemzahtevnem,odlocnemznacaju,tudiprecejrazvajenem,vodnosudoslužincadisejezdelaboljnepopustljivaodFidelija;vsetovobrisihkažejonjenamaloštevilnaohranjenapisma. »Mila gospodicna! Že dlje casa sem tihi opazovalec Vašega izjemnega zna-caja, Vaše plemenite krepostnosti in cudovitih lastnosti, prizadeval sem si za zbli­žanje, a se mi zaradi spleta okolišcin to ni nikoli posrecilo. Sedaj stojim na cilju, a so moje misli naenkrat tako brez jasnih izrazov obcutja, ki kipi v moji notranjosti, pa še od teh se jih na poti od srca do peresa veliko izgubi. /... / Ce je Vaše plemenito srce še prosto in sem vreden prositi zanj, o! potem ne zavrnite tega mojega predr­znega priznanja iskrene ljubezni.« TakojepisalFidelijTerpincmarca1825Jožefinivprvempismu.22 Fidelij,sinkranjskegatrgovcainpodjetnika,kijeimelvtistemcasuvKranjuževlastiindustrijskeobrate,nipredvidel,dapomenisnubljenjelepeLjubljancanketudi 19 Grdina:BiografskiportretIvanaTavcarja,str.33. 20 SI_ZAL_LJU/0316,DružinaPaumgarten,Ljubljana,t.e.4. 21 PovezanostzAntonijoMakovic(1788),kijeleta1827vLjubljaniodprlazasebnodekliškošolo,nasnavajakpredvidevanju,dajebilamogocetudionaenaodnjenihuciteljic.ZAntonijostasišepredJožefininoporokoizmenjalinekajpisem,ohranjenaAntonijinasovfrancošcini(prim.Hojan,Tatjana:»Vebreznas–bostenic?Izobraževanjeindelovanjeljubljanskihucite­ljic.V:Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoc in danes II.Ptuj:Zgodovinskiarhiv;Ljubljana:UradzaženskopolitikopriVladiRepublikeSlovenije,2000,str.222). 22 18.3.1825(SI_ZAL_LJU/0296/0035,zvezekkopij,s.2–4;Virišt.41,P1). zanjvelikospremembo–selitevvLjubljano;kajtiJožefinestaršinisopustiliizLjubljane.23 IzistegavzrokajeletopredtemodnehalAlojz Offner iz Volšperka (Wolfsberg) na Koro­škem,kisejesrediavgusta1824pisno24obrnil najprejnaFrancaCeškaingaprosilzadovolje­nje,dadvorinjegovihceri.OCeškovidružiniinJožefini je izvedel od ljubljanskega trgovca An-tonaStrojainnjegoveženenaslužbenipotinaDunaju;Strojevastabilasicerljubljanskasose­daCeškov.Offnerprostodušnoprizna,dasejeodružinišedodatnopozanimalinsomuinforma­cijevzbudileželjo,dastopiznjovstik.Kerjebilnjegov oce Mihael O. bogat posestnik, grašcak,trgovecinindustrialec,bitudiAlojzlahkoustre­zno poskrbel za Jožefinino eksistenco. Toda na­zadnje,tudipoosebnemobiskuvLjubljani,kjerje bilo »njegovo pricakovanje v zvezi z doticnim predmetom precej preseženo«, ni mogel ustrecinajpomembnejšemu pogoju Jožefininih staršev,sajnjegovaselitevvLjubljanoniprišlavpoštev.Oktobra1824jeCeškunapisalzadnjepismo25in užaljenospraševal,kakosepogojskrbnihstarševujemazželjamihcerke. VendarsejeJožefinaželjistarševpovsemprilagodila.Fidelijuježevodgovorunanjegovoprvo pismo jasno povedala,26 da obstaja nekaokolišcina,kibilahkobilavnasprotjuznjegovi­minacrti–damorasamanamrecostativLjublja-ni.PotemseFidelijresnivecoglasil,doklermuniJožefinavmucninegotovosti,daprvegapismasplohninapisalon,pisaladrugic. Nato je zgodba stekla. Od aprila do no-vembra istega leta, ko sta se Jožefina in Fidelijporocila,stasineprestanopisala.Ohranjenihjedvaindvajsetpisem,kisoromalavglavnemmedLjubljanoinKranjem.OhranjenihjevecFidelije­vihpisem,njenasoocitnoostalavKranjuinseizgubila. FidelijjekmaluprišelnaobiskinzJožefinostabilaževnaslednjemtrenutkuglobokozalju­bljena.Takosezdiizpisem,kisopostalaprija­teljsko-intimnažetakojnazacetku.Konecaprila1825 je Jožefina pismo Fideliju naslovila »Moj ponosni gospod!«inrazložila:»Od kod to imeno­vanje? Cujte, kaj Vam povem – ste me mogoce že 23 Skoraj gotovo je bila zahteva povezana s tem, da sta Ceškovaizgubilavecinosvojihotrok;odosmih,rojenih medleti1798in1807,stapreživelaleJožefinainValen­ tin(1807–1885),gl.NŠAL,ŽupnijaLjubljana–Sv.Niko­ laj,rojstnematicneknjige. 24 SI_ZAL_LJU/0296/0035a,ovojVIII,pismo1,18.8.1824. 25 SI_ZAL_LJU/0296/0035a,ovojVIII,pismo4,5.10.1824. 26 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo1;Virišt.41,P2, 22.3.1825. videli – da Vas jaz ne bi hotela videti? – da, da, videla in dolgo sem Vas gledala, – mi smo hodili po srednjem drevoredu, Vi na drugi strani ceste, – neprestano sem gledala tja in si mislila: zdaj, zdaj bo Fidel pogledal sčm, toda ne! še vedno ne, in še vedno ne, dokler niste izginili izpred mojih oci,– tu imate razlog svojega današnje­ga poimenovanja, – moram Vam to povedati, ker je vse res, in bila sem zares zelo jezna, ker ste bili tako zatopljeni, da nas v resnici niste videli /.../ Moj ljubi dragi F i d e l i s. Ne morete si misliti, kako mocno Vas pogrešam. Moram Vas imeti res od srca rada, sicer ne bi bila tako zelo drugacna, kadar Vas ni tu. Ko ste danes spet odsotni, me nobena stvar ne veseli /.../ Danes smo se ob pol štirih vrnili s sprehoda, pisala sem Mariji (Fontana,op.a.),dokler se ni zmracilo, nato so prišli Bucarjevi27 in Andriolijevi,28 igrali smo vist, pri cemer sem se res dolgocasila. Mama je bila pokonci do pol devetih, pocutila se je bolje kot vceraj /.../ Moj zvesti Fidel, za danes moram nehati, mama na vsak nacin hoce, da grem spat /.../«29 VtempismupovetudioknjigiPlutarha,zakaterojemislila,dajeizgublje­na,vresnicipajojebratposodilAndrioliju:30 »pozabljivi clovek, morala sem se smejati temu, kar je storil, ko je Andrioli prosil odpušcanja, ker knjige tako dolgo ni prinesel nazaj. Ker me je tako mucil zaradi te knjige, se moram zmisliti še majh-no kazen zanj.« Julija1825jebilaJožefinavdružbi»gospeWagner«31nakratkihpocitni­cahnaBokalcah,kjerje»uživala blaženo veselje podeželskega življenja«.GradjebilvlastitrgovskedružineSeunig.Izpismasevidi,dajebilazaskrbljena,daimaFidelijevoceslabomnenjeonjej,karjeFidelijvsvojemzadnjempismuzanikal. Jožefininamamajebilatistopoletjeprecejbolehna,zatostazJožefinone-kajdnizaBokalcamiodšlivtoplicevBelopriŽelezniKaplinaKoroško.ToplicesobilevlastiljubljanskegatrgovcaMihePesjaka,kijihjev20.in30.letihpolegzdravilnemineralnevodenavelikooglaševalvljubljanskihcasopisih.Krajjebilvtistihletihnasplohdeleženprecejšnje»medijske«pozornostiinvtemobdo­bjuresmnožicnoobiskovan.32 VtistemcasujeFidelijuvKranjunaporoduumrlasestraKatarina,po­rocena s trgovcem Mavrilom Mayerjem. Na eni strani bolna mama, na drugi užalošceniFidelij,takojeJožefina27.julija1825zapisala:»Ne da se povedati, kako sem izmucena: na eni strani zavedanje Vaše bolecine, ne da bi Vas mogla vsaj bodriti, na drugi strani mama, ki ji je sicer bolje, a je še vedno zelo šibka, in obstaja neprestana grožnja, da se napad ponovi. Še vedno je v postelji in živi le od 27 DružinatrgovcaJanezaEv.Bucarja;hciMarijaAna(1802)jebilaJožefininasovrstnica(gl.SI_ZAL_LJU/0435,RudolfAndrejka,Ljubljana,Družinskadeblapomembnejšihkranjskihrod-bin,Bucar(Wutscher)). 28 Družinaodvetnikaindržavnegauradnikadr.FrancaAndriolija(gl.Preinfalk,Miha:Plemiške rodbine na Slovenskem: 18. stoletje.Del 1, Od Andriolija do Zorna. Ljubljana:Viharnik,2013,str. 15–17). 29 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo4;Virišt.41,P6,pismobrezdatuma[verjetnozadnje dniaprila1825]. 30 VerjetnoenemuodštirihsinovFrancaAndriolija. 31 GospaWagnersevtemobdobjuvkorespondenciveckratomenja,kotspremljevalkanaBokal­cahinveckratkotdopisovalkaizStareLoke.Poletu1827omenjenaWagnerjevanavadnopomeniMarijoW.,ženogubernijskegasvetnikaJožefaW.indružinskoprijateljicoTerpincev;katerigospepripadatoimeprej,nipovsemjasno.LahkobibilaMarijaZofijaW., ženale­karnarjaAntonaKsaverjaW.inCeškovasoseda.VkakšnipovezavibibilalahkotasSeunigi,zaenkratšeniznano(prim.SI_ZAL_LJU/0435,RudolfAndrejka,Ljubljana,Družinskadeblapomembnejšihkranjskihrodbin,Seunig;gl.še:Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg:arhi­tekturniinzgodovinskiorispredelamedgrajskimhribomzgradom,Cankarjevimnabrežjem,Tranco,StritarjevoulicoinpodgrajskegadelaCiril-MetodovegatrgaterarhivskogradivoZgo­dovinskegaarhivaLjubljana:razstavaZgodovinskegaarhivaLjubljana,atrijMestneobcineLjubljanainavlaZgodovinskegaarhivaLjubljana[pripravakatalogaJožeSuhadolnik,SonjaAnžic].Ljubljana:ZgodovinskiarhivLjubljana,2000,str.91). 32 ZanimivjeclanekozdravilnihvrelcihvBeli,kijeizhajalvnadaljevanjuvIllirischesBlattjulija1825(št.27–29),kateregaavtorjebilprofesormedicinenaljubljanskemmedikokirurškemlicejuJanezVerbic. mesne juhe. Poleg vsega pa še to bedno vreme. Prisiliti se moram, da izgledam ved­ro. ...«33NekajdnizatemstaprišlaFidelijinnjegovprijateljUrbancicsTurnanadPreddvoromnaobisk.Poznejejijenapisal:»Jožefina! Ste popolnost vsega, kar clovek lahko pri drugih casti samo v majhnih odmerkih.«34 KonecavgustasobilivsiCeškovidovoljciliinzdravi,dasoseizLjubljaneodpravilinaobiskvKranj.Programpotovanjajebilnaslednji:»ob šestih zjutraj gremo v Ljubljani še k sveti maši, tocno ob sedmih odrinemo. Da se izognemo pra­hu, se želijo starši peljati skozi sedem mest35in mislim, da se ne moremo zgrešiti, ce boste tudi Vi izbrali isto pot.«36VnadaljevanjuomenjapostanekprižupnikuJurijuKalanuvStražišcupriKranju.TisticasjebilprinjemzakaplanaFriderikBaraga,Fidelijevgimnazijskisošolec.PrvedniseptembrastaFidelijinnjegovoceobiskvrnila,dabise»starši zaupno pomenili glede njune zveze in nadaljnjih priprav«.37 PrispremljanjudopisovanjastazanimivaJožefininapobudainFidelijevpasivniodpor,kadarseznjovcemnistrinjalalipajepotrebovalcaszarazmi­slek.VtakšnihprimerihJožefininitakojodgovorilnanjenopismo,karjeprinjejvzbujalonelagodje.PrvicsejetozgodiloobopozorilunaželjoJožefininihstaršev,daostanezavednovLjubljani,drugicpapotem,kojeJožefinaFidelijaprepricala,dajesvojemuprijateljuLukiMartinaku38tedendniprednjegovo porokoodpovedalvlogoporocneprice.39 ObazJožefinonajbiimelanaporokipomembnonalogo,sajsejeMar­tinakženilzAnoMarijoBucar,hcerkoljubljanskegatrgovcaJanezaBucarjainJožefininovrstnicoterdobroznanko.TodaJožefinaverjetnonihotelaprevecizpostavljatišesvežezvezesFidelijeminsedajativzobeopravljivcem.Fidelijsejeznjonacelomastrinjal,cešdabimubilo»v nekem drugem casu v najvecje veselje skupaj z ljubljeno Pepino porocnemu paru nuditi to pomoc, toda sedaj, v teh posebej obcutljivih razmerah, to ni mogoce in upam, da takšna odlocitev ne bo povzrocila kakšne jeze.«40Fidelijajevzadnjemhipuzamenjalprihodnjitast FrancCeško.41MogocepriodpovedivendarlenišlopovsemgladkoalipajeimelFidelijsamtežavozzavrnitvijoprijatelja;skratka,potistemsijevzelkratekpremorinzanekajcasanehalkomuniciratizJožefino.Obkoncuseptembramujezelorazburjenapisala,daseje»sedaj prvic v najinem znanstvu zgodilo, da ste tako dolgo in nepojasnjeno odsotni in nemi, in to iz povsem neznanih razlogov.« Oglasilsejinižedesetdni,nivedela,alijebolanalijeodpotovalalijetakoza­poslenzdelom–todavvsehtehprimerihbijilahkonapisalvsajnekajvrstic. »Tega od tako mehkega, cutecega bitja, kot ste Vi, ne bi nikoli pricakovala in sem globoko prizadeta, ker vem, da si tega v nobenem oziru nisem zaslužila. Kakorkoli, to Vaše bolece ravnanje – ne glede na razlog zanj – mi prosim cim prej razložite, moje srce ne more vec prenašati te negotovosti.«42 Žal ne poznamo Fidelijevega odgovora, saj je njegovo naslednje pismo 33 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo12;Virišt.41,P16. 34 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo13;Virišt.41,P17,1.8.1825. 35 PredvidomagrezalokalnopoimenovanjeeneodstranskihpotiprotiKranju. 36 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo15;Virišt.41,P19,27.8.1825. 37 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo16;Virišt.41,P20,4.9.1825. 38 LukaMartinak(1798–1850)jebilFidelijevgimnazijskisošolecingorenjskirojakizbližnjegaŠencurja.VobravnavanemcasujebilgimnazijskiprofesorvKopru.Odleta1827jebilprofe­sorvLjubljani,sodelovaljesCopom,tudisPrešernom(gl.Pirjevec,Avgust:Krisper,Valentin(1860–1931), http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi304837/#slovenski-biograf­ski-leksikon(dostop:17.6.2020).BrezdvomajeJožefina,cejesplohbilokakšnonesoglasje,uspelažekmaluzgladitiodnosezMartinakom,njegovaženapasevprihodnostipogostoome­njakotznankaizJožefininegakroga. 39 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo18;Virišt.41,P22,9.9.1825. 40 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo19;Virišt.41,P23,11.9.1825. 41 NŠAL,ŽupnijaLjubljana–Polje,porocnamaticnaknjiga,1812–1841. 42 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo20;Virišt.41,P24,30.9.1825. datiranožes15.oktobrom1825.43NapisalgajepovrnitviizLjubljane,kjer jezbolel.Piše,dajepotovanje»še relativno dobro uspelo, ceprav sem moral po nasvetu dr. Stroja44takoj v zakurjeno sobo k sestri Škarja.45Tegobe so se preteple, kljub temu sem moral ostati v postelji še naslednji dan; dobro je, da sem bil glede pocutja malce v skrbeh, kajti g. dr. Stroj je povedal, da imam vnetje sapnika.« Jasnoje,dajeFidelijpregorel,kersejevslabegapolletananjzgrnilopre­vecpomembnihodlocitevindejanj,Jožefinapasejebalahujšega.Piše:»Zadnjic sem potem, ko ste odšli, zacela resno razmišljati o Vašem stanju in dobila fiksno idejo, da je Vaša potrtost gotovo znanilec hujše bolezni, in te misli se nisem mogla vec znebiti. Ko sem vceraj v naši hiši zagledala g. Škarjo, sem bila prepricana, da je z vami res slabo. Hvala nebesom, da je bil to le preuranjen strah. Sedaj, dragi Fi­delio! morate res paziti, da ne izzovete ponovnega izbruha bolezni. Raje ne hodite vec v naš megleni zrak, preden se do konca ne pozdravite.«46 Tikatistasezacelaslabmesecpredporoko.Pravzapravjezadnjepismo,datiranoz21.oktobrom,napisalFidelijinpredvidevamo,dagajeposnemalatudiJožefina. NaslednjeJožefininoohranjenopismo imadatum3. oktober1826.Za-ceteknjunegaskupnegaživljenjarazberemoizFidelijevihsporocilizTrstainKranja,kjerjeimelševednoprecejopravkov.Tapismaizražajobistvenoglobljacustva,kisologicnaposledicazacetkaskupnegaživljenja.DvatednapoporokijijepisalizKranja:»Prvic v svojem življenju cutim, kako neznansko težko je živeti loceno od svoje edine ljubezni, od svoje žene /.../. Ljuba, draga Jožefina, na svojo cast prisegam, da so mi današnje ure bistveno daljše kot cela najina štirinajst­dnevna zveza. Kamor koli pogledam, pogrešam Tvojo milo podobo, nikjer ne naj­dem ljubeznivih pogledov Tvojih prijaznih oci, v katerih se tako jasno zrcali Tvoja krasna duša ...«47 BrezdvomajepodobnopisalaJožefina,ažalizvemonekajotemšeleok­tobra1826.TakratjebilFidelijvTrstu,Jožefinapaže»doma«naFužinah,samasslužabnicoMarijo.»Ker mi je odvzeta sreca, da vecer – moje najljubše ure dneva, ki jih posvetiš samo meni – preživim s Teboj, skušam sedaj najino druženje nado­mestiti s pisnim pogovorom s Teboj, – in ne le te ure, pac pa vse ure, ki so minile od Tvojega odhoda, naj nadomesti to pisanje.«48Tosobilicasi,kososepodeželi potikalirazbojnikiinrokovnjaciin»ni manjkalo veliko, pa bi bilo obe nekoliko strah, tako sami sva tukaj; ko se znoci, pridejo tudi cudne ideje. Nekega vecera me je bilo zares strah, ker sva se pred tem ravno zelo veliko pogovarjali o roparjih in o tem, kako bi se lahko rešili, ce bi naju napadli.«49StrahjojebilotudizaFidelija: »Glede potovanja domov Te iskreno prosim, da ne potuješ sam, najdi si družbo. O! ko bi bil že vendar tu, moj Fidelio, draga, draga moja duša, nikoli vec Te ne pustim v Trst, ker mi to povzroci toliko tesnobnih ur ...!«50 FidelijsejevTrstupolegposlovnihudeleževaltudidružabnihsrecanjzznanciinprijatelji,hodilvoperoingledališceternasplošnospremljaltamkaj­šnjedogajanje.Opisovopernihpredstav,vecerijindruženj,slavnostnihdogod­kovinpreprostihsrecanjnasprehodihpomestujevpismihvsepolno.MedFidelijevimiznancivTrstusobiliclanidružineCastagna,kisejeizLjubljane 43 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo21;Virišt.41,P25,15.10.1825. 44 JožefStroj(1766–1828),kranjskiokrožnizdravnik,rojenvbližnjemBritofu(NŠAL,ŽupnijaKranj,StatusanimarummestnežupnijeKranj1761–1870). 45 KancianilajebilaporocenaspoštnimmojstromvKranju(vecvBudnaKodric,Nataša:Kore­spondencaJožefineinFidelijaTerpinc(1825–1858).V:Viri,ArhivskodruštvoSlovenije,št.41, 2018,str.25). 46 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo22;Virišt.41,P26,17.10.1825. 47 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo63;Virišt.41,P28,27.11.1825. 48 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo30;Virišt.41,P34,3.10.1826. 49 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo31;Virišt.41,P35,5.10.1826. 50 Pravtam. preseliladobrihdesetletprej,njihovahciMarija,por.Fontana,pajebilaJožefi­ninadobraprijateljica;omenjasenekiAnderle51inšenekajposlovnihpartner­jev. OpravljaljetudinakupepoJožefininihnarocilih,kisobilazahtevna,ven­darnatancna.Vomenjenempismuizleta1826piše:»Prosim Te, ljubi Fidel, prsi Fontano, da mi priskrbi vatel najfinejšega organtina in še pol vatla angleškega tila, ce ni predrag. Makovic52 mi je razlagala, da se dobi posebna vrsta – sicer ne posebej široka – za 4 goldinarje vatel. Za ta denar, ce je blago lepo, bi želela tudi pol vatla za nocno avbo, še ljubše pa mi je, ce Marija dobi lepo, že narejeno avbo – ali pa, veš kaj, ljubi Fidel, poglej raje sam za avbami, Marija pa naj kupi organ-tin. Omeniti moram še, da morajo biti avbe pralne, najbolje bo res, da mi prineseš kar pol vatla angleškega tila. Za Marijo (služkinjo,op.a.)pa Ti ni treba posebej nicesar nositi, ji bom dala za obleko blago od mojega kosa; ker se bo moda do pri­hodnjega leta verjetno zelo spremenila, si bom spomladi kupila novega.«53 VhladnejšihmesecihstaTerpincevaživelavmestu.Kojebilasama,jetudi Jožefina obiskala kakšno prireditev. Sedmega decembra 1826 je pisala: »Veš zakaj, sladki moj Fidelis, sem danes šele ob 10h lahko prišla do pisanja? Z Wagnerji sem bila v gledališcu, in tudi celo popoldne sem bila pri njih. Gledališce je bilo strahotno polno in opera je dobro uspela. Oce ni mogel do parterja in smo mu pomagali v galerijo. Jutrišnji vecer bom preživela pri Uranicevi, ki pripravlja poslovilno zabavo za Amelijo,54 ki bo zame manj vesela, ker bom pogrešala svoje­ga ljubega.«55 MedJožefinineinFidelijeveznancesosepoleg(neznanih)Wagnerjevšte­litudidružiniUranicinŽonta,pozneješedružinaJožefaWagnerja,kisejeleta1827 porocil z Marijo Schmidhammer, hcerko direktorja ljubljanske policije.KdoodzakoncevWagnerjebilbližeTerpincema,niznano.JožefW.jebil–šekot samski–sFidelijevimsvakomŠkarjoporocnapricaTerpincem.Vecinomasobiletodružinevisokihuradnikov.IgnacUranicinJožefŽontastabilagimnazij­skasošolcaindomacina,prviizMoravc,drugiizIdrije,JožefWagnerpajebilizFreiburgavNemciji.ZnjegovimisorodnikistaseTerpincasrecalatudiosebnovsajmedsvojimpotovanjemleta1841,bilipasotudivpisnihstikih. SclanicamitehdružinsejeJožefinapogostosrecevala.VsesobileJože­fininevrstnice:AlojzijaUranic,roj.Recher(1803–1866)jebilahciodvetnikaJurija(Georga)R.inMarijeroj.Hartl(sestreJulijanePrimic);JulijaŽonta,roj.Kogl(1804–1835)pahcigubernijskegasvetnikainprotomedika,nekdanjegaprofesorjamedicinenaliceju,BernardaKogla.Julijajemladaumrlazajetiko,UranicevastapozneježivelavGradcuintamumrlav60.letih.TudiWagnersejeobkoncu50.letpisnooglasilizGradca. Tojebilatudidružba,kijenekajletpoznejeodhajalavtoplicenaDobrno.PogostostabiliprisotniJulijanaPrimicinAnaMartinak,ženaLukeM.56 VnadaljevanjubomopredstavilidrugaJožefininapismavceloti,kersotakomaloštevilnainkerjonajboljeprikažejoneposrednovnjenivsakdanjosti.PokrivajoJožefininobivanjenaDobrnivjunijuinjuliju1828,enojebiloposla­noodtamprotikoncujulija1832.VsapismasonaslovljenanaFidelija,razen 51 MogocetrgovskizastopnikTadej(Taddäus)A.,kijevtistemcasuveckratomenjenvcasopisihmedtujci,kisopri-aliodpotovaliv/izLjubljane,navadnonarelacijiTrst–Dunaj. 52 VerjetnoLuizaMakovitz,hcizdravnikaAntonaM.insestraizjemnoizobraženeAntonijeM.(gl.op.21). 53 Pismo3.10.1826. 54 AmelijaPerše,domazIga,jebilanekakšnavzdrževankapriUranicevih,vkaterosejenesmr­tnozaljubiltakratniFidelijevdružabnikFrancFabriotti.Poznejestaseporocila,ajeAmelijavepidemijikolereleta1836umrla(gl.pismoFrancaCeška1.7.1836,SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojIII,pismo19;Virišt.41,P148). 55 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo35;Virišt.41,P39,7.12.1826. 56 AnaMarija(1802),roj.Bucar(Wutcher)jebilahcitrgovcaJanezaEv.BucarjainnjegoveprveženeIvaneNepomucene(SI_ZAL_LJU/0435/0030,RodovnikiLjubljancanov:Wutscher). enega,kigajejulija1830izBelenaKoroškemnapisalamoževemubratrancuIvanuTerpincu. Vpismu,kijebilonapisanoverjetno18.ali19.junija1828,anibilonjenoprvovsklopupisemzDobrne,Jožefinapravi:»Poslušaj, kaj se je danes že vse zgodilo; ob 5. uri zjutraj smo odrinili iz Celja, prispeli smo približno ob sedmih ali pol osmih. Najina soba št. 19 je bila še zasedena, zato sva razpakirali svoje stvari v sobi ge. Primic. V eni uri je bila soba pripravljena, a ko sem jo videla, se mi je zdela tako majhna, da sem bila prav žalostna, na menjavo pa nisem mogla misliti. Zato sva se vbožjemimenuvselili. Na moje veliko veselje pa sva zaradi dobrotljivega g. gubernijskega svetnika Kogla57 in ustrežljivega Monsieurja Jackena ali Jakoba, ki je tu nekakšen hišnik, dobili veliko sobo s kabinetom št. 11. V tej sva sedaj zado­voljni. Ob 11. uri dopoldne smo se okopale, ob enih je bilo kosilo. Pri mizi nas je bilo 50 oseb, med njimi veliko oficirjev iz Celja, ki so danes prišli skupaj z muziko, imeli smo res pravo glasbeno spremljavo ob obedu.58 Ob petih popoldne smo se šli spet kopat, bilo nas je blizu 30 kopalcev. Oficirji so spustili muziko na galerijo in jo zase­dli – galerijo namrec. Po kopanju sva opravili nekaj obiskov in tako se je zvecerilo. In sedaj se zabavam s Teboj. Lahko Ti recem, da kolikor sem se bala poti semkaj, se sedaj pocutim povsem zadovoljno. Jutri bom spet videla veliko novih obrazov, kajti predvidoma prispejo tujci. To pot bo izjemno polno. / Današnji vecer je tako mrzel, da Te prosim, da mi kolikor hitro je mogoce pošlješ mojo novo crno obleko iz merino volne. Boš vedel katero? Je cisto nova, tista, za katero mi je Fontana poslala merino. Pošlji jo g. Mesnerju, ta ima možnost vsak dan kaj semkaj poslati, kajti iz Celja dnevno pošiljajo kruh za zajtrk. Moj dobri Fidelio, prisrcno Ti želimlahko noc,srcnoradabišeklepetalasTeboj, a moram v posteljo, kajti zadnji dve noci nisem nic spala in jutri ob 7. uri bo spet kopanje. Prisrcno Te poljubljam, tudi mati, obe skupaj pa oceta, ki ga moraš dobro varovati. Sedaj je pa zacelo deževati.«59 Vpripisugaprosišezapapirinperesa,kijihjeizgubilaobselitvimedsobami. Naprvo,neohranjenoJožefininopismoFidelijodgovarja,60takokotpo­gostokrat,ssvojimznacilnimhumorjem.ŽetedajomenjapotovanjenaDobrnoskupajzŽonto,kigabostazaceladoberdanprednapovedanim,doda,datako »pridobiva cas, da bova lahko mašcevala vsa hudodelstva, povzrocena najinim že­nam, vsakega po njegovi zaslugi; prišla bova z meci in pištolami. Bog daj, da ne bo krvi.«PotemporocaodelunaFužinah,otem,dasoLjubljanicopravtedajzapi­ralizaradidelnastrugi,karsonaFužinahizrabilizagradnjostopnicnajezu.Nadelujebilo24ljudi,ocitnosourejalitudiprihodnjekopališceobgradu.Vgradupasonapeljevalizvonec,takodajebilovvsakiodštirihsobmogocepozvoniti. »Le Langusa ni od nikoder, ceprav upamo, da bo prihodnji teden zacel.« Drugemu Jožefininemu nedatiranemu pismu odgovarja,61 da z ocetom živitavnajboljšislogivnjunemslamnatemvdovstvu.Kljubvelikivrocinihodi-tanavljudnostneobiskeh(starim)gospemUranic,Makovic,Lukman,Lušinintamsrecatašedruge,npr.Jugovic,Karnolf,Wurzbachitd. VnaslednjemJožefininempismuzdne20.junija62beremo:»V sramoto naših mladih zakonskih mož je danes moja mama dobila pismo, medtem ko smo me: ga. Žonta, Weber,63 Martinak in moja malenkost odpisane – nismo dobile ni-cesar, vsi se cudimo, da so stari gospodje bolj skrbni in galantni od mladih. Toda 57 OceJulijeŽonta. 58 Tafelmusik –musicaconvivale–glasbaobmizi,hrani. 59 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo48;Virišt.41,P70,nedatiranopismo. 60 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo50;Virišt.41,P72,20.6.1828. 61 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo51;Virišt.41,P73,21.6.1828. 62 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo49;Virišt.41,P71. 63 OKaroliniWebervemo,dajebilaporocenazdr. FrancemWebrom,kijebilvtistemcasu okrožnizdravnikvPazinu,odleta1831pajeopravljalfunkcijogubernijskegasvetnikain protomedikavZadru(vir:objaveonovihuradniškihslužbah,LZ(IB)31.7.1821;LZ(AB),6. 1.1831). nas sotrpinke tolaži enaka usoda. / Sicer nam gre dobro; ne bi mogla reci, da je bilo doslej zabavno, razen prvega dne, ko smo imeli muziko, tudi se ni plesalo, saj nihce ni imel casa za to, ker so se vsi še ukvarjali z namešcanjem in urejanjem prtljage. / Tu je veliko gostov, pri prvi mizi je vedno 50 oseb, družine Kogel, Pri-mic in mi sedimo skupaj. / Lahko Ti recem, da bi težko prenašala bolj toplo kopel od te tukaj, neprestano išcem hladnejša mesta. Ko sem se prvic kopala, sem bila precej prestrašena, sedaj pa že lahko plešem v vodi; cas, ki ga preživim v kopeli, mi je vedno prekratek, tako rada sem notri. / Obcutim že tudi obicajne posledice kopanja, omotico in žejo, apetita zaenkrat še ne. Revmaticne bolecine v zobeh in glavi me obcasno spravljajo v obup, a upam, da me bo kopel kmalu pozdravila. / Ljubi Fidelio, ne bodi jezen, da Te ponovno prosim za obleko, sedaj je pa tako toplo, da nujno potrebujem obleko iz bareža, tisto z dodatkom vijolicnega in rumenega atlasa. Lepo jo zloži v škatlo in jo preveži s povošcenim platnom, potem jo poskusi cim prej spraviti do Mesnerja v Celju, tudi piši mu, da jo bo takoj poslal sem, kar mu ne bo težko, saj vsako jutro nekdo iz Celja pride sem z rogljicki. Zraven položi še moj crni pajcolan, ki leži v moji omari; potrebovala ga bom za potovanje nazaj, ce se bo spet tako prašilo, kot se je pri vožnji sem. Zagotovo mi pošlji obleko, nujno jo potrebujem, bodi tako prijazen in jo poišci v omari z oblekami, saj je Mica ne po­zna; to je tista, ki smo jo skupaj s Fontano kupili v Trstu. Ne smeš pozabiti nicesar od tega, kar sem Ti narocila. / Da Te imam rada in da mi je dolgcas, ker nisem pri Tebi, Ti bom povedala takoj, ko bom izvedela, kaj imaš Ti povedati. O! še veliko bi lahko povedala o tej temi, a ne bom Te kaznovala, ker nisi tako pogumen kot oce.« Fidelijodgovarja:64 »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje! Zato omenjeni v Tvojem zadnjem pismu ne bomo nicesar ocitali: stari gospodje prej zacnejo in tudi prej omagajo, nasprotno pa smo mlajši vztrajnejši in vzdržljivejši, zato si go-spe mami ni treba nicesar domišljati. Ti pa v toplicah ostani lepo pri miru, v žen­skem oddelku, se mi zdi, da si postala prevec živahna! Plesati v kopeli, kaj Ti pride na misel! Toda to se zgodi, ko so ženske same brez svojih odgovornih življenjskih sopotnikov.« V nadaljevanju pove zgodbo, ki nas še danes nasmeje: »V soboto smo imeli tu zapušceni lepo dogodivšcino, obcasno smo se zelo zabavali. Uvertura št. 777 je bila res dobro odigrana, zelo lepa glasba, dobra je bila tudi opera ‚Mali mornarcek‘.65 Gledališce je bilo nabasano in vrocina je bila neizmerna, tako da smo morali imeti ložo kar odprto. Pri nekem prizoru je zadaj za ložo naenkrat zacelo igrati 16 bobnov vojaško koracnico: mislili smo, da nas bo odneslo iz kože. Na sreco so zaceli hitro korakati proti odru /.../. Pevci so bili trikrat klicani nazaj. Le bengalski ogenj se na koncu ni hotel prižgati, tako da smo se morali zadovoljiti z egiptovsko temo.« Naslednjidan,24.junija,jeJožefinapisala:66 »Ljubi Fidelij! Prvo, kar Ti moram danes povedati, je, da sem bila huda, zares huda nate – zakaj? boš takoj iz­vedel: Vse moje prijateljice so dobile pisma, le jaz ne, celo gospa Weber ga je dobila iz Pazina. To me je tako razjezilo in razžalilo, da sem sklenila, da Ti ne pišem vec iz toplic. Toda potem me je pomirilo Tvoje pismo od 21. in sedaj sem dobro. Zahvalju­jem se za poslano obleko, mi bo koristila, ker moram popoldne po kopanju vedno obleci kaj toplega, in ta je ravno pravšnja. Hvala tudi za papir in peresa, sedaj bom bolj pazljiva. / Z zabavo je tu bolj slabo. Lahko Ti zagotovim, da se vcasih prav dolgocasim, posebej sedaj, ko se iz dolocenih razlogov ne morem veliko kopati. Moja edina zabava je, kadar sem skupaj z Julijo ali z Weber, ki mi je res všec, ali z Martinak in Primic; sicer nimamo nobenega razvedrila, prav nobenega, o plesu 64 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo52;Virišt.41,P74,23.6.1828. 65 OperaenodejankaPierraGaveauxa(gl.DerkleineMatrose:eineOperineinemAufzuge.Wien,Hoftheater1806;digitalizatnastraniLibraryofcongres:https://www.loc.gov/resource/musschatz.14520.0/?sp=4&r=-0.906,-0.053,2.811,1.064,0(dostop:25.6.2020). 66 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo53;Virišt.41,P75. ali sicer kakšnih igrah sploh ni govora. Tako rada bi bila spet ob Tebi, moj dragi, doma je najlepše. / Ce nama bo z mamo kopel koristila, sva zelo omoticni, sicer se pocutiva dobro. / Danes smo imeli hudo nevihto, dvakrat je trešcilo v bližino, na sreco brez škode. / Neki zakonski par tu v toplicah mi je zelo zanimiv, posebno mož je obcudovanja vreden. Piše se Fabi in naj bi bil vojaški inšpektor, star okrog 30 let, zelo ceden. Njegova žena je približno istih let, bila je lepotica, porocila se je kot vdova, sedaj je pa že tri leta neprestano bolna, trpi za vodenico, že dvaindvajset­krat so ji pušcali kri. Bila je že v številnih toplicah, tudi v Abanu, in sedaj je prišla sem, ceprav proti volji svojega zdravnika. Tako je uboga, da je celo pot od Gradca do sem ležala v vozu, mož in strežnica sta ji vso dolgo pot podpirala žimnico. Ko so prispeli sem, jo je mož odnesel iz voza, tu jo vsak dan dvakrat nese v in iz kopeli, cel dan ga ni videti, neprestano je ob njeni postelji. Na kratko, sklenile smo, da bi ga morali po smrti predelati v prašek in vsak gospod, ki bi bil vreden naše pozornosti, bi ga moral nekaj dobiti. Moram povedati tudi, da je kopel doslej dobro ucinkovala na bolnico, vceraj je že šla v vodo, danes pa je še nisem videla. / Sicer ne poznam niti polovice ostalih gostov, me smo v glavnem v krogu naših rojakov; vecinoma so ženske, moških je zelo malo. / Glede poti nazaj bi mi bilo ljubo, ce bi prišli v enem dnevu do Ljubljane. Tomažu ne pusti vzeti nic ovsa poleg, mislim da ga vedno spo­toma proda. Ko smo se vozili od Celja semkaj, sem opazila, da nima vrece. Bila sem jezna in sem mu rekla, ce bom morala tu v toplicah kupovati oves, pa je rekel, da ga je zato pustil v Celju, ker je tu hotel le pojiti, kar mi ne gre cisto skupaj. Koliko je pa zaracunal? Jaz sem mu dala dva goldinarja, mitnine so znesle od 50 do 60 krajcarjev dunajske veljave. /..../«Pismosetunažalostkonca,alahkosimislimo,dasosledililešepozdraviinpoljubi. Fidelij ji je odgovoril dva dni pozneje, 26. junija.67 Tudi njega je mucil dolgcas,»a misel na skorajšnje snidenje z mojo vroce ljubljeno Pepi odžene vso bolecino stran. Tako mocno mislim nate, da se mi vcasih zazdi, da sem že sam postal Pepi.«Gledenjenejezezaradipismajeizracunal,dajijevosmihdnehnapisalštiripisma,karzneseenonadvadni»in to ni kar tako. Naše drage gospe so razvajene, zato imajo tudi velike zahteve.«Vtempismuomenitudiproda­joSmoletovehiše,kijojekupilnekiMartincicizŽeleznikov.TojetudiedinaomembaSmoletovegaimenavvsejznanikorespondenci.Innazadnje,povsehdrugihnovicahindogodkih,omeniše,daje»koncno vkorakal Mons. Langus s svojimi pomadami in najprej sem mu za poslikavo odkazal spalnico, da bom lahko svojo lepo ženko takoj odpeljal v lepe spalne sobane«.Maminospalnicopa»slika italijanska roka, in bo kot je videti zelo dobro izpadla, saj se je slikar vec let ucil v Rimu«.Nazadnježeniodsrcazaželiuspešnozdravljenjevtoplicah,»nato pa nic prej kot v desetih mesecih malega Pepcka«. Jožefinapišespet26.junija:68 »Moj dragi srcek! Danes sem prejela škatlo z dvema pismoma od samega g. Mesnerja, ki je bil tukaj in mi jih izrocil. Dolgo je bil na obisku in ponujal razne usluge prav vsakemu; meni je dal na razpolago svoje meklenburžane,kadar si bom le zaželela vožnje. Ne vem, ce bo kaj koristi od tega, kajti na kopanje nocem zamujati. Lahko da je Mesner dober clovek, a meni ni všec – lahko pa se motim in sem se prenaglila s sodbo. / Kdo Ti je pa povedal, da sem v kopeli plesala? in da sem postala prevec živahna? Res je, da smo me štiri – Žonta, Martinak, Weber in jaz – poskusile plesati v vodi, šlo pa je kar dobro, a ne nemško, pac pa kotiljon. Poskusile smo tudi plavati z desko,69kar Žonta res žedobro obvla­da. / Ker že moraš vse vedeti, Ti povem še to, da sem šele danes res zadovoljna s Teboj. Tvoje današnje pismo mi je najbolj dopadlo, ker mi v njem poveš veliko lepe­ga in dobrega, ali pa mogoce zato, (ker s Teboj prej nisem bila zadovoljna) ker sem šele zaradi Tvoje sedanje prizadevnosti pozabila, da sem bila zadnja (med mladi­ 67 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo55;Virišt.41,P77. 68 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo54;Virišt.41,P76. 69 »Schwimen mit einem Brette«,zaplavanjespomocjolesenedeske. mi ženami), ki sem dobila pismo. Ker si sedaj tako priden, sem spet tako dobro, da bi Ti najraje skocila okrog vratu in Te zasula s poljubcki. / Rada bi Ti predstavila celo kopališko družbo, a bi porabila prevec papirja. Izjemno ljubeznivo se med damami obnaša baronesa Mandel, ki ima pri sebi tudi Tini Barbo,70 ti dve se ob-našata zelo prijateljsko in ljubeznivo. Doslej med gosti ni bilo posebnega druženja – vsi smo zelo vljudni drug z drugim, a nic vec. / Danes sem prvic igrala roparski vist,71 igrale smo baronesa Mandel, kontesa Sterck, Žonta in jaz, pri drugi mizi so g. Kogl, stotnik Gatti, baron Steger in baronesa Godemus igrali ombre. / Sicer je tukaj nekaj zelo ljubeznivih gospa in kar se tice oddaljenosti ženskega dela sob, si lahko brez skrbi, saj je ta oddelek v vsakem pogledu vzoren, edini moški (ki sem Ti ga opisala v zadnjem pismu), ki ga res vsi spoštujemo in cenimo, je vedno ob svoji ženi in nas drugih sploh ne opazi, kar nam vsem tudi ustreza. / Edino, zaradi cesar bi se lahko pritoževala, je vreme. Danes dežuje že tretji dan, hladno je, tolažimo se, da bo kmalu bolje. –– Draga Weber se ne pocuti dobro, že dva dni se zelo malo kopa. Blagi, ljubi Žonti gre dobro, moji mami prav tako in meni tudi. Kaj si izvedel od ge. Wagner? Imate pismo od Tincka?72 Kako gre Langusu? Bo naše stanova­nje koncano, ko pridem domov? in moje drage Fužine, kako izgledajo? moje rože, moja solata itd. itd. kako je z vsem tem? Vse to mi moraš tako natancno opisati, kot g. Žonta opisuje svoji Juliji vsak dan od jutra do vecera vse, kar je pocel in kaj vse se je spremenilo, danes je izvedela celo, da na oknih cvetijo rumeno-rdeci nageljni. Kaj pa moji nageljni? Katere barve so? Pozno je že, zato lahko noc, moj moj Fidelio, sladko spi in sanjaj o svoji Pepi.« Fidelij vodgovorudva dnipozneje73posnemaJožefino in jadikuje,ker takodolgonidobilnjenegapisma.»Sedaj bom jaz zacel nekoliko levite brati, rad bi vsako uro eno pismo svojega dragega srceca bral. Zvecer v postelji prebiram vsa Tvoja dosedanja pisma in v zadnjem trenutku pred spanjem vzamem svojo najdražjo Pepi s seboj v blažene sanje.« Sevedavsakokratpovetudi,kakojopo­greša,kakosineznapredstavljatiživljenjabreznjeinpodobno.Potemjipopiševse,karjozanima:»Tvoje rože, grah, melone, solata, Tvoje krompirjevo zelenje in repa itd., vse je v izvrstnem stanju, posebej ker imamo že tri dni blagodejno deževje. Veliki tristebelni oleander prekrasno cveti na vseh treh steblih in oddaja cudovit vonj, kopalna kad in skedenj sta že skoraj koncana, sedaj postavljamo nad Gregovim mlinom tri manjša poslopja: žitno skladišce, skladišce za moko in sobo za mlinarskega hlapca. /.../ Zelo veliko skrbi nam je povzrocil pav na Fužinah, tri dni ga ni bilo nikjer videti. Vsi smo že mislili, da je bodisi ušel ali pa da je med ne­vihto ponoci padel v mlinsko korito pod mlinsko kolo. Na vse strani sem razposlal poziv, naj bodo pozorni, ce ga kje opazijo, in vsi so bili v skrbeh, o! le kaj bo gospa rekla. Med tem norenjem se je oglasil Gregec z zmagovitimi kriki. Našel je pava, ki je sedel v preddverju hleva, ujet med štirimi velikimi žitnimi sodi in se zaradi velikega repa ni mogel niti premakniti. Grega je poklical hlapce iz mlina, da so odmaknili sode, pav pa se je ves pajcevinast in prašen nemudoma odpravil proti Ljubljanici in skoraj deset minut hlastal vodo, da se je odžejal. Sedaj je že dober. /.../ Fabriottiju sem povedal, da greva z Žonto za nekaj dni v toplice in je pokazal veliko zanimanje, da gre poleg. Nisem ga odklonil, kaj misliš Ti, ljuba Pepi. Sporoci mi, kajti v prihodnje bom ravnal tako, kot se bova skupaj odlocila. /.../ Langus dobro opravlja svoj posel, najino spalnico bo prebarval z istim vzorcem kot pri ge. Lukman, razlika je le v tem, da bodo pri nas listi rumeni, ne zeleni, kar bo bo­lje izpadlo. Pohištvo bo še ta teden tu spolirano, Jerina mi bo v ta namen posodil pomocnika.« 70 VerjetnoErnestinagroficaBarbovonWaxenstein. 71 Rubber whist. 72 JožefininbratValentinCeškojebiltedajvukukotsteklarskipomocniknaDunaju. 73 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo56;Virišt.41,P78,28.6.1828. Jožefinaistidanpiše:74 »Dobri Fidelio. Od vceraj sem Ti dolžna še eno zgod­bo. Vsako jutro z mamo vstaneva navadno ob sedmih, potem zajtrkujeva, pol ure zatem greva v kopel, ostaneva eno uro notri, prideva ven in sva naslednje pol ure spet v postelji, nato opraviva toaleto in koncno pride cas za kosilo; to vse se dogaja enako vsak dan. Vceraj popoldne pa je bilo nekoliko drugace. Takoj po kosilu sem spet igrala vist, a mi je šlo zelo slabo, kar dobro znam, po malici smo se šli spet ko-pat. Takrat pa me je navdalo nenavadno dobro razpoloženje; že nekaj casa sem se sprehajala naokrog, ko so me naenkrat napadli trije sovražniki. Ozrla sem se in vi-dela Weber, grofico Orschitz in Martinak. Nisem jim želela ostati dolžna in sem jim vrnila trikratno, tako da je naenkrat prišlo do takšne bitke, da zaradi vode nismo nicesar vec videle. Tisti, ki so bili blizu izhoda, so utekli ven, jaz in prej navedene smo bile sredi ognja. Glave smo imele cisto mokre. Nazadnje je frontalno vkoraka-la vojska, ki je zacela škropiti proti nam, tako da smo me hitro zacele iskati izhoda iz vode. Vsaka glava, ki se je pokazala v kopališcu, je bila takoj mokra. / Povem Ti, da je bilo hrupno brez primere, smejali smo se do nezavesti. Kljub mokri glavi ne bi imela nic proti, ce bi se še kdaj tako zabavali. Potem smo res dobro spali. Ob dopoldnevih je v kopališcu navadno mirno, popoldne pa so bili danes vsi spet tako nemirni, da sem pricakovala, da se bo spet nekaj zgodilo in sem se držala bolj pri vhodu, da bi lahko hitro pobegnila, kajti pogosto nocem biti tako mokra. G. baron von Steger je bil iz strahu v vodi samo cetrt ure, vendar je bilo tokrat mirno. / Ta zgodbica je samo zate in za oceta, kajti niti za šalo niti iz drugega razloga, posebej zaradi mojih tukajšnjih opazk, ne bi želela, da se razširi med ljudi, kajti s pona­vljanjem zgodbic se stvari pogosto spremenijo in nazadnje pride do cenc– vse, kar napišem, je le zate. / Razen te vodne zabave je še vedno vse po starem, tudi dežuje že peti dan in to nas sploh ne veseli. / Danes smo tu že 11. dan, torej preostane še polovica bivanja tu – to me srcno veseli, kmalu bo konec in spet bom prišla k Tebi, moj dragi. Kako neznansko dolgcas bi bilo, ce ne bi bilo tu moje drage mame in ljubih prijateljic, tako pa je bolj znosno, kot sem si predstavljala. / Tu nisem nikoli niti v najmanjši zadregi, kjer vidim ohol ponos, se lepo umaknem – sicer sem pa povsod ustrežljiva, na ta nacin mi res dobro gre. – Vecer je že, zato za danes kon-cujem. Jutri je nedelja, ce ne bo prevec deževalo, pride veliko ljudi iz Celja na izlet. Jutri Ti bom spet pisala, kako smo. Jasno Ti moram v vsakem pismu povedati, da smo zdravi, kar Te najbolj zanima. Bog daj, da ste tudi vi. Boš jutri dobro molil zame? / Vstati moramo že ob petih in (v tem dežju) iti v župnijsko cerkev, ker tu v kapeli ni maše. Tudi jaz bom molila za svojega dobrega Fidelija, da mi bo ostal zvest in priden. / Danes in vceraj nisem prejela nobenega Tvojega pisma, upam da bo jutri srecnejši. / Predvidevam, da je g. tast v Ljubljani, sporoci, ce imam prav; uredi z gospodinjo, zapodi Mico, da bo za vse lepo poskrbljeno. Gospodu ocetu in tastu poljubljam roko. / Kaj pocne Fabriotti? Se je kaj novega zgodilo v Ljubljani? Kaj pocneš Ti v Ljubljani in kaj na Fužinah? itd. itd. skratka, sporoci mi vse tisto, kar bi me zanimalo. / Enkrat sem že napisala, da koncujem, sedaj pa vidim, da sem spet veliko napisala.« 30.junija1828jeFidelijpouvodnihizlivihljubezniopisaldogodkeprej­šnjegadne:»Vcerajšnjo nedeljo smo preživeli povsem obicajno. Ob 9h smo šli v cerkev, kjer sem povsem drugace kot sicer molil za svojo ljubo Pepi, zato ste morali gotovo imeti lepo vreme. / Popoldne smo se g. oce, Fabriotti in jaz peljali v Dol, kjer smo se imeli lepo, ceprav sam samo napol, kajti iz vsakega drevoreda, vsakega zelenega hodnika sem v duhu videl prihajati mojo drago ženico /.../. V vrtu smo vi-deli razlicne lepe povsem nove vrste rastlin. G. gradbenik Cochoni je šel ravno z g. B. Erbergom v vrt, kjer sta iskala primeren prostor za nastajajoco galerijo za slike, ki bo ocitno zgrajena nasproti razgledne tocke. In sicer sredi golih stebrov, tako da se bo skozi grad in galerijo spredaj in zadaj videl dolgi drevored. / Vcerajšnji dan, posebej popoldan je bil krasen in smo do sedmih zvecer obcudovali lepo pokrajino, 74 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo57;Virišt.41,P79,28.6.1828. v Ljubljano smo se vrnili šele ob devetih. / Danes je tu semanji dan in zelo rad bi Ti kaj kupil, ce bi le ugodil Tvojemu okusu. / Danes imamo res veliko dela in na precej službene pošte moram odgovoriti. Proti veceru se bom odpeljal na Fužine in tam prespal, kajti jutri bo tam podelitev priznanj za živinorejce.« Jožefinajeodpisalanajverjetneje1.julija,75ajepismoohranjenolenaenistrani.NaštelajevsegostenaDobrni,vendarzacetekseznamamanjka,vnada­ljevanjupaodLjubljancanovpolegJožefineinnjenemamevidimoomenjenešeFranciškoVogou,ženopredsednikaprvostopenjskegasodišcanaKranjskem,grofici(verjetnosestri)AichelburginZois,odkaterihjebiladrugagotovoSe­rafina,roj.Aichelburg,ženaKarlaŽigeZ.,natožeomenjenegagubernijskegasvetnikaKogla,paJulijanoPrimicinAnoMartinak.KarolinaWeberjespadalavPazin,kjerjevtistemcasuživelazmožem,okrožnimzdravnikom.VkratkempismuJožefinanapiše:»Vecina gostov je v obeh poslopjih, grofica v. Orschitz pa stanuje v bližnji podeželski hiški. Vseh nas skupaj s strežnim osebjem nanese 86. / Zvecer. Smo zdravi. Naša današnja malica na prostem je bila prekinjena z mocno nevihto. Prosim Te, dragi Fidelio, za pakiranje prinesi s seboj stare casopise, tukaj sem vse porabila.«TojetudizadnjeJožefininoohranjenopisanjezDobrneleta 1828. Fidelijjijenapisalšetripisma.PrvegajulijapišesFužin:76 »Ker sem da­našnji dan preživel tu, ne morem drugace, kot da Ti povem nekaj o našem podežel­skem posestvu. Danes je bila podelitev nagrad, na katero so se prikazali gospodje okrožni komisar von Lehman, Ulepic, Zenker st., Zetel in Malic; vsi, razen Malica, so ostali tudi na kosilu. Naša pridna Mica se je zelo izkazala, skuhala je tako spo­dobno kosilo, kot je le mogoce. Namrec: 1. sijajno riževo juho, 2. cudovito govedino v repicni omaki, 3. nadevane kolerabe, 4. goloba v crni omaki, 5. res dobro izpadla pticja gnezda, 6. ledvicno pecenko s pomarancno solato, 7. pecenega pišcanca z glavnato solato, 8. za sladico pa višnje in cešnje, posebno vino, pikolit, piškoti in kava. Vse je bilo res izjemno pripravljeno, tako da so gospodje rekli, da imamo za-res izvrstno kuharico. Dvakrat smo pili na zdravje moje plemenite gospe soproge, kar sem sprejel z velikim veseljem. Zjutraj ob prihodu so bili gospodje postreženi z vinom in piškoti.«Vnadaljevanjušepove,dajeprejšnjidankupillepega,triinpolletastaregahermelina»sestrico Lucke, cisto enako glede barve in konstituci­je, toda lepšo od nje, za 52 goldinarjev«.ZaFužinepravi,dajetam»vse prekrasno, Tvojega Fidelisa muci le dolgcas po svoji ljubljeni ženi. Krompir je obcudovanja vreden, danes smo dali Tvojo leco v kozolec, jo je za vec kot eno okno.« Tretjegajulija77obpolosmihzjutrajvošciJožefinidobrojutroFidelij,»ki je buden ali spec vedno ob Tebi«.PrejšnjidanjeimelnaFužinahobiskmnožicegospa,medkaterimisobileGale,FabriottijevamamaizGorice,inLušin,sicerFabriottijevasestra,pašenekanjegovasestricna.PeljaljihjevJožefininoutoobvodi,kijimjezelougajala,terjimrazkazalnovimlininpoletnostanovanje,služ­kinjaRezapajepostreglaskavo.»Bilo je res krasno popoldne, razgled iz sobe na Ljubljano je bil vsem zelo všec. Od strelišca je bilo slišati turško glasbo, tam že ves teden vsak dan vadijo in delajo veliko galamo. Novi general mora biti ocitno zelo živahen bojevitež; ko sem se zvecer ob pol devetih peljal domov, so cete še vedno marširale sem ter tja po okolici.« ZasoboslikarjaJanezaLangusapravi,dajedeloopravilzodliko,kajtinimuškodanecasanedenarja. ZadnjeFidelijevopismovtemsklopujebrezdatuma,78napisanojebilo verjetnookr. 5.julija1828.»Ravno smo pozajtrkovali in prihajam iz najinega kvartirja, v veliki sobi še delajo, a bo do našega povratka že koncana. Poslikava je res izjemna, prav zares ne poznam nobenega boljšega mojstra. / Tako hitro 75 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo59;Virišt.41,P81,nedatiranopismo. 76 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo60;Virišt.41,P82. 77 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo61;Virišt.41,P83. 78 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo62;Virišt.41,P84. boste torej ve, mokra bitja, prišle domov, le kaj vas je premamilo? Vaše bivanje v toplicah se konca šele 12., mogoce boste imele še kaj opravkov. /.../ Zato se bova z Mons. Žonto odpravila danes popoldne do Šentožbolta, jutri popoldne bova že na Olimpu. / Ne bova se veliko ustavljala, v Celju bova kosila, po tretji popoldne pa se odpraviva proti Dobrni. /.../ Tu se govori, da naj bi predvcerajšnjim z Dunaja prišli zaradi osuševanja Barja, Brecelnikov mlin naj bi odkupili za 20 tisoc goldinarjev, a nic zanesljivega ne vemo, zato naj ostane med nama. /.../ To je moje zadnje pismo, ki ga boš prejela mogoce kakšno uro pred svojim Fidelijem. / Predvcerajšnjim sem bil povabljen na piknik na Rožnik z Galetovimi, a sem moral na Fužine. Prebijali smo vrata v žitno skladišce pri Gregu in pri tem sem hotel biti zraven.« Jožefina je bila po tistem nekaj let vsako poletje v toplicah, bodisi naDobrni,vBelinaKoroškemalinaBledu.Leta1830jepotekalazanimivakore­spondencamedIvanomTerpincem,79zdravnikompraktikantom,kijemedsta­žiranjemvljubljanskicivilnibolnišniciprebivalpriCeškovih,inJožefino,kijebilatedajvBelinaKoroškem.PrvopismojenapisalIvanpred21.julijem80in zaceltakole:»Spoštovana prijateljica !?. Da še eksistiram,81 Vam zagotavlja tole pisanje; kako eksistiram, boste že sami vedeli najbolje, ce boste dovolj socutni; kako je mogoce, da še vedno eksistiram, kot nisem še nikoli eksistiral. Kako dolgo lahko tako eksistiram, to še skriva prihodnost v svoji nepredirni temini; ali bo to kdaj razodeto in boste v prihodnosti izvedeli, da ne eksistiramvec, in bo tisti, ki je kdaj koli vedel, da sem eksistiral, to že pozabil, tedaj Vas prosim, castita /.../, edina prijateljica, blagoslovite malenkosten spominek moji nekdanji eksistenci.« VpismuspodobnimnadaljevanjemjeJožefininobivanjevtoplicahimenovalpregnanstvo(Exil),svojetrenutnesopotnikevcasuinprostorupa»glasnike sedanjosti«,82kijivsvojihpismihdomacedogodkeslikajozlažnimibarvami. »Na Vašem tukajšnjem dvoru vlada srhljiva tišina. Fidelij se je danes dal na javno žalost sramotno ostrici nekemu nevešcemu frizerju, njegovi zalizci so prav ubogo urejeni, izgleda kot da je komaj ušel izpod okrutnih rok pasjega frizerja.«Vidise,dajebilIvanTerpincsamotar,rajekotvmestujeostajalvsvojisobi,odhajaljeedinovkazino. Jožefinamuje21.julijaodgovorila:»Spoštovani prijatelj! Pri branju Vaše­ga eksistencnega pisma sem si predstavljala, da bom nanj odgovorila s parodijo, a mi danes manjka razpoloženja za to. Zakaj mi ga pravzaprav manjka? Tega ne morem ugotoviti, mislim pa, da sta kriva bratov odhod in turobno vreme, vendar to obcutje ne bo dolgo trajalo, saj sem skoraj neprestano v družbi, kjer se razve­drim. / Danes je že enajsti dan, kar sem tukaj, in hitreje je minilo, kot sem prica­kovala. Bilo je nekaj zelo prijetnih dni vmes. Med drugim sem bila eno popoldne s svojimi ljubljanskimi gosti na cudovitem travniku, prav ob vznožju ledenika, kar je bilo posebej zvecer izjemno doživetje. V meni je vzbudilo pravo zadovoljstvo, ki bi ga rada še kdaj doživela. / Toda celo ta lepa okolica mi je naslednji dan priza­dela bridke skrbi; proti moji volji se je namrec brat povzpel na najvišji vrh, kar je tvegano pocetje, ki pa je – hvala bogu – dobro uspelo. / Moje zdravje je dobro in to želim kmalu slišati tudi od svojih dragih. Recite mojemu Fideliju, da sem ga, kot se mi zdi, prehitela pri pisanju pisem in sem precej bolj pridna od njega. – Že od 21. nisem dobila nobenega njegovega pisma. Vendar ga vseeno res velikokrat in prisrcno poljubite v mojem imenu. Tudi staršem pošiljam koš poljubckov.« Teden pozneje je Ivan Terpinc odgovoril,83 da je dobil njeno pismo izpregnanstva.Pravi,dajeodnjepricakovalroganjeoziromadamusplohnebo 79 VecoIvanuTerpincugl.BudnaKodric:KorespondencaJožefineinFidelijaTerpinc,str.22–24. 80 SI_ZAL_LJU/0296/0035a,ovojIV,pismo1;Virišt.41,P100. 81 Vpomenu»obstajam,bivam«;topotenciranoponavljanjetegaizrazavnadaljevanjupismainvnjegovemdrugempismuJožefinijeprivedlodotega,dasosesorodnikipoznejevpismihmalcenorcevaliiz»doktorja«,kotsogaimenovalimedseboj. 82 »Überbringerdesgegenwartigen«. 83 SI_ZAL_LJU/0296/0035a,ovojIV,pismo2;Virišt.41,P107,28.7.1830. odgovorila.Abijivtemprimerunapisalšeenopravtakšnopismoinjotakoprisilil,damuodgovori.Takšnosvojeravnanjejeimenovalobupano,preprecilogajenjenopismo.Vnadaljevanjunapletaoslabivoljiinpotrtostiterjivsvojemslogusvetuje,kakoseubranitipredtakšnimrazpoloženjem.Predvsemjoželiprepricati,dajinitrebaiskatirešitvevdružbidrugihljudi,»saj sami posedujete toliko izvrstnih lastnosti, ki so preverjen protistrup potrtosti. V druženju se slaba volja in turobno razpoloženje le pritajita, ne pa pomirita oz. izzvenita.«Jožefinin odgovor,cejesplohbil,niznan. JožefininozadnjeohranjenopismovfonduFužinedatiravpoletje1832,kojebilasslužabnicoMarijo84ponovnonaDobrni.85Piše:»Ljubi dobri Fidelis! Pišem Ti v najvecji naglici, kajti predsednica Vogou je prišla sem na obisk, obi-skala tudi nas in šla tako hitro naprej, da sem komaj imela cas, napisati Ti nekaj vrstic. – Tožila sem zaradi nespecnosti in pomanjkanja apetita – oboje se je urav­nalo, navadila sem se tudi na toplo kopel, celo pocasna postrežba pri mizi mi ni vec tako nadležna. Glede zabave tu ni treba skrbeti, saj smo cel dan zaposleni s slacenjem, kopanjem (jaz ostanem v kopeli uro in pol), oblacenjem, hranjenjem in sprehajanjem. V kopeli je navadno veselo, madžarski grof Vukasovic,86 ki si ga videl, je konjeniški porocnik, ki najveckrat poživi celo družbo, ostali gospodje, kot Kanz, Seunig, Jalen se lepo obnašajo, zaenkrat tudi Madžar, ki je zares dober, saj bi bila družba brez njega prevec mirna. Mali baron Rastner vcasih igra njegovega tepcka. / Vceraj sva se obe z Marijo odpeljali v Celje, in sicer v spremstvu mladega lepega gospoda, zdravnika in še homeopata povrhu. Do tega spremljevalca sva prišli na zelo nedolžen nacin. Nekaj sva imeli kupiti v Celju in da bi lahko dan pre­živeli povsem svobodno, nisva želeli s seboj nobene gospe ne gospoda, in tako sva se odpeljali iz toplic. Naenkrat prijezdi za nama doktor in naju hoce spremljati ob vozu. Predlagali sva, naj pride raje v kocijo in tako se je odpeljal z nama v Celje. Nisva bili prevec v zadregi, to si lahko predstavljaš, a kaj naj bi storili. V toplicah so doktorja pogrešali, eni so mislili, da se mu je kaj zgodilo, drugi spet nekaj drugega, dokler se nismo vrnili. Tedaj je bila šele galama, toda ne prehuda. Doktor namrec ni prav nic lep, prej nasprotno in zato prav nic nevaren. Vse skupaj pa nas je dobro zabavalo.« Pismojenedokoncano,apredvidevamolahko,damanjkalezakljucnidel.KergajeFidelijuprineslaFranciškaVogou,soprogapredsednikasodišca,jelah­konanjodgovorilženaslednjidan.Svariljojepredprehladom,sporocilnoviceizLjubljane,opisalnedeljskodogajanjenaRožnikuinsprehajališcuZvezdateromenilumrleinnovorojenevLjubljani. Jožefininipoznejšipisnistikiizkorespondence,kijeohranjenavfonduGrašcinaFužine,sožalleenostranskiinprecejboljsporadicnikotvprvemob­dobju.Izstopaedinosredina60.let,kisemjoomenilanazacetku.Izpisempri­jateljiceJanetteMolinepaizvemovecodogajanjuvLondonuinBristolukotnaFužinah.ŽaloJožefininemživljenjusamošeposredno. SKLEP Kajsitorejodgovoritinavprašanje,kdojebilavresniciJožefinaCeško– Terpinc?Bilaje»proizvod«casainokolišcin,kpriljubljenostisojipomagalinje­nalepota,AndrejSmole,bogataporokasTerpincem,življenjevgrašcini,sledovi 84 Daješlozaslužabnico,lahkopredvidevamoedinopoimenovanjuzosebnimimenom,kajtisvojeprijateljicejevednoimenovalaspriimkom. 85 SI_ZAL_LJU/0296/0035,ovojI,pismo80;Virišt.41,P115,22.7.1832. 86 VoriginaluUekasovitz;verjetnojetoFilipVukasovic,potomecsenjsko-uskoškepatricijskedružineVukasovicev,sicerpaporocnikvavstrijskivojski(gl.SzavitzNossan,Stjepan:FilipVuksanovic1755–1809.V:Senjski zbornik 4.Senj:GradskimuzejSenj:Senjskomuzejskodru­štvo,1969/70,str.177). svetovljanstvainzgodbesštevilnihpotovanjširomEvrope–vsetojevnemalodomišljijoLjubljancanov,kisojoimelivspominuševecletponjenismrti.Todazdise,dajekolektivnispominpotenciralnjenoslabopodobo. JebilaJožefinaTerpincvsvojemcasuposebna?Skoziraziskavorazlicnihvirovspoznamo,dajevnjenemcasusamonaKranjskemživelozatistoobdo­bjeprecejneobicajnihžensk.Nekateresoomenjenevtemsestavku,npr. An-tonijaMakovic,drugepoznamovpovezavizdrugimizgodbami,npr.BaragovosestroinCopovozarocenkoAntonijoHöffern,paMarioFeierabend,uciteljicoinsoprogoznanegaVinkaFererijaKluna.87Tudiizvenintelektualnihkrogovbinašlipustolovke,umetnice,športniceinštevilnedruge,kisoseproslavilessvo­jonenavadnostjo,drznostjo,drugacnostjo,asoostaleanonimneinzatodanespozabljene. PravgotovojekJožefininipodobivelikopripomogelsoprogFidelijTer-pinc.Biljepomembengospodarstvenik,inovatornakmetijskempodrocju,za­nesenjakterhkratiuspešentrgovecinindustrialec,kisejepoliticnoprištevalkBleiweisovemu krogu staroslovencev. Po letu 1918 jebilTerpinc in znjimJožefina veckrat prikazan kot zaveden Slovenec, mecen, celo prvi slovenskiindustrialec,88podrugisvetovnivojnipajedobiloznakokapitalistainizkori­šcevalcadelavskegarazreda.89JožefinaTerpincjebila,cepravnikoliizpostavlje-na,sestavnideltepodobe,onjejsamipajeostaloleto,karjeonjejmenilPre­šernovkroginkarsijezamislilpisateljTavcarvsvojemromanu. Nasrecososeohranilapismainpopotnidnevniki,ki namdajejodru­gacnopodoboonjejinnovadejstvaonjenemcasu.Alijebilatorejljubljanskafemmesfatale?ZaFidelijaTerpincainAndrejaSmoletapravgotovo,mogocešezakakšnegadrugeganeuslišanegaoboževalca.Našnamenjebil,daosvetlimorazloge,zakajjebilafatalnatudizaIvanaTavcarja,dajeonjejpisaltakonega­tivnoinjotakšnozapustilsvojimnaslednikom.Indajizrazkrivanjemdejstevvsajdelomavrnemorealnozgodovinskopodobo. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI Zgodovinski arhiv Ljubljana • SI_ZAL_LJU/0296,GrašcinaFužine,Ljubljana • SI_ZAL_LJU/0316,DružinaPaumgarten,Ljubljana • SI_ZAL_LJU/0435,RudolfAndrejka,Ljubljana(Družinskadeblapomembnejšihkranjskihrodbin) Nadškofijski arhiv Ljubljana • ŽupnijskiarhivLjubljana–Sv.Nikolaj,rojstnematicneknjige • ŽupnijskiarhivLjubljana–Polje,porocnamaticnaknjiga • ŽupnijskiarhivKranj,StatusanimarummestnežupnijeKranj 87 VodopivecPeter:O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju.Ljubljana: Inštitutzanovejšozgodovino,2006,str.48. 88 Gl.Andrejka,Rudolf:FidelisTerpinc.V:Kronika slovenskih mest I (1934),št.2,str.116. 89 Gl.Kokolj,Miroslav:Vevški papirnicarji v boju za svoje pravice: 1842–1945.Ljubljana:Združe­nepapirnice,1970,str.11. LITERATURA Andrejka,Rudolf:FidelisTerpinc.V:Kronika slovenskih mest I (1934),št.2,str. 114–120. Boršnik, Marja: Tavcarjeva Bogomila. V: Slavisticna revija, 15 (1–2), 1967, str. 174–217. Boršnik,Marja:Mrtvasrca.V:Jezik in slovstvo,19(1/2),1973,str.10–18. BudnaKodric,Nataša:KorespondencaJožefineinFidelijaTerpinc(1825–1858). Viri,ArhivskodruštvoSlovenije,št.41,2018. Cankar,Izidor:Obiski.V:Izbrano delo / Izidor Cankar;[izbralinuredilJosipVid­mar]Ljubljana:Mladinskaknjiga,1977. Costa,Henrik:Reiseerinerungen aus Krain.Laibach:DruckderEger‘schenGuber­nial-Buchdruckerei,1848. Grdina,Igor:BiografskiportretIvanaTavcarja.V: Tavcarjev zbornik,Ljubljana: ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2015,str.7–82. Hojan,Tatjana:»Vebreznas–bostenic?Izobraževanjeindelovanjeljubljanskih uciteljic.V:Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoc in danes II.Ptuj:Zgodovinskiar­hiv;Ljubljana:UradzaženskopolitikopriVladiRepublikeSlovenije,2000,str.209–236. Kokolj,Miroslav:Vevški papirnicarji v boju za svoje pravice: 1842–1945.Ljubljana: Združenepapirnice,1970. Kmecl,Matjaž:AndrejSmole,znamenitiSlovenec:dramskimonolog.V: Sodob­nost 41(1993),št.8/9,str.643–452. Kidric,France:Prešeren 1800–1838, Življenje pesnika in pesmi.Ljubljana:Tiskov­nazadruga,1938. Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg:arhitekturniinzgodovinskiorisprede-la medgrajskim hribom z gradom, Cankarjevim nabrežjem,Tranco,StritarjevoulicoinpodgrajskegadelaCiril-MetodovegatrgaterarhivskogradivoZgodovinskegaarhi­vaLjubljana:razstavaZgodovinskegaarhivaLjubljana,atrijMestneobcineLjubljanainavlaZgodovinskegaarhivaLjubljana[pripravakatalogaJožeSuhadolnik,SonjaAnžic].Ljubljana:ZgodovinskiarhivLjubljana,2000. Preinfalk,Miha:Plemiške rodbine na Slovenskem: 18. stoletje.Del1,OdAndriolija doZorna.Ljubljana:Viharnik,2013 SzavitzNossan,Stjepan:FilipVuksanovic1755–1809.V: Senjski zbornik 4,str. 173–191.Senj:GradskimuzejSenj:Senjskomuzejskodruštvo,1969/70. Tavcar,Ivan:Izzakongresa.V:Tavcarjevih zbranih spisov V. zvezek.[ur.IvanPrija­telj]Ljubljana:Tiskovnazadruga,Izzakongresa,1924. VodopivecPeter:O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana:Inštitutzanovejšozgodovino,2006,str.48. Zorec,Crtomir:BratecAndrej.V:Snovanja, priloga Gorenjskega glasa,8.2.1969, str.2–3. INTERNETI VIRI DigitalnaknjižnicaSlovenije–dLib.si(https://www.dlib.si/Publications.aspx): LZ:LaibacherZeitungAB:Amstblatt IB:IntellligenzblattSchematismusdesLaibacherGouvernement-GebiethsfürdasJahr1825 Slovenskabiografija(https://www.slovenska-biografija.si/): Boršnik,Marja:Tavcar,Ivan(1851–1923). Slovenska biografija. Slovenskaaka­demijaznanostiinumetnosti,ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU,2013.http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi686990/#slovenski-biografski-leksikon (dostop: 17.6.2020). Pirjevec,Avgust:Krisper,Valentin(1860–1931).Slovenska biografija. Slovenska akademijaznanostiinumetnosti,ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU,2013.http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi304837/#slovenski-biografski-leksikon(dostop:17.6.2020). Pirjevec, Avgust: Martinak, Luka (1798–1850). Slovenska biografija. Slovenska akademijaznanostiinumetnosti,ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU,2013.http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi351373/#slovenski-biografski-leksikon(dostop:18.6.2020). Libraryofcongres(https://www.loc.gov/collections/): DerkleineMatrose:eineOperineinemAufzuge.Wien,Hoftheater1806.https://www.loc.gov/resource/musschatz.14520.0/?sp=4&r=-0.906,-0.053,2.811,1.064,0(do­stop:25.6.2020). JOŽEFINATERPINC,»FEMMEFATALE«OFLJUBLJANAINTHE 19THCENTURY JožefinaCeško,marriedTerpinc(1805-1885),wasborntothefamilyoftheglassmasterFrancCeškoandhiswifeTerezijainLjubljana.Shewasabeauti­ful,intelligentandwarmperson,whois,despitethesequalities,rememberedaspresumptuous,haughtyandambitious.TheingloriousimageofherwaspaintedbythewriterIvanTavcarinhisnovel“Izzakongresa”,herbadreputationwors­enedbythefailedengagementtoAndrejSmole,afriendtothemostimportantSlovenepoetFrancePrešeren.ThearticlerevealsthatIvanTavcarheldagrudgetowardstheTerpincfamily–asa15-yearoldboy,hehadanaffairwiththeiradopteeEmilijaGarcand,aspunishment,wasexpelledfromtheAlojzijevišceinstitutionandgrammarschoolinLjubljana.Laterhebecameanattorneyandapolitician.Heportrayedhisfirstloveinanovelandrevengedhimselfonthefamilybytheirportrayalinahistorynovel“Izzakongresa”. TheauthorwishestopresentJožefinaasarealperson,whichcanbeseenthrough her correspondence and rare diary notes. Although her letters arescarce,thecorrespondencefromherfriendsrevealsmuchofherpersonality.Herlettersaremostlyaddressedtoherfiancé,themerchantFidelijTerpinc,who,forherlove,leftKranj,movedtoLjubljanaandstartedhisbusinesscareerthereanew.Aftertheirmarriage,shesenthimlettersonhisbusinesstripsorfromherstaysinspas,whereshestruggledwithinfertility.Inthe1850’s,theyadoptedEmilijaGarcfromVienna,whowasintruthFidelij’sillegitimatedaugh­ter.JožefinaandherhusbandtravelledaroundEuropealotandthusenlargedtheircircleoffriendsandacquaintances,withwhomshestayedinwrittencon-tact. WecansaythatJožefinaCeško–Terpincwasa“femmefatale”forcertainmen,mostlyherhusbandFidelij,AndrejSmoleand,ofcourse,IvanTavcar.All thesemenhadanimportant,eithereconomicalorculturalroleintheirtimeandtherefore,thememoryofJožefinaisconnectedtotheirrelationshipwithher.Asawriter,IvanTavcarwastheonewiththebiggestabilitytocreatethecollectivememoryofJožefina. SUMMARY 1.02Pregledniznanstveniclanek IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRKFROMTHEARCHIVALFILESANDCOLLECTIONS UDK930.25“1942/1955“:929BrozJ.Prejeto:6.7.2020 Mnogoteri obrazi Josipa Broza - Tita: sledi v domacih in tujih arhivskih dokumentih iz obdobja druge svetovne vojne ter po njej MATEJAJERAJ dr.zgodovine,višjasvetovalkaArhivRepublikeSlovenije,Zvezdarska1,Ljubljanae-pošta:Mateja.Jeraj@gov.si TADEJATOMINŠEKCEHULIC mag.zgodovine,višjaarhivistkaArhivRepublikeSlovenije,Zvezdarska1,Ljubljanae-pošta:Tadeja.Tominsek-Cehulic@gov.si Izvlecek JosipBroz-Titozagotovospadamedosebe,kinemorejoutonitivpozabo. V prispevku bodo predstavljeni arhivski dokumenti, ki osvetljujejo Titovoosebotersonastalimeddrugosvetovnovojnoindobrodesetletjeponjej.Avtoriciželitaopozoritinato,kakšnedokumentesoustvarilialipoznalibo-disiTitovisodobnikibodisinjegovivojniinpoliticninasprotniki,kosoželelivedeti,skomimajoopravka.Zahodnezaveznikejesprvazanimalkotnjihovpotencialnipodpornik,povojni,kojebilaTitovaidentitetažeznana,pajebilozahodnimdemokracijamvinteresu,dagaspoznajokotdržavnika,ska­terimmorajoracunatiinsodelovati. Kljucne besede: JosipBroz-Tito, biografija,arhivskogradivo,drugasvetovnavojna,hladnavojna Abstract NUMEROUSFACESOFJOSIPBROZ–TITO:TRACESINDOMESTICAND FOREIGNARCHIVALDOCUMENTSFROMTHESECONDWORLDWARAND AFTER JosipBroz–Titoisundeniablyanunforgettableperson.Thearticlepresentsarchivaldocuments,whichwerecreatedduringtheSecondWorldWarandafter it and deal with his persona. The authors wish to emphasize docu­ments,whichwerecreatedbyTito’scontemporariesorhiswarandpoliticalopponentswhentheytriedtofindoutwhomtheyaredealingwith.Westernallieshadshowninterestinhimwhentheywereconsideringhimastheirpotentialally.Afterthewar,however,whenhisidentitywasrevealed,hebe­cameinterestingasapoliticalleader,whohadtobecountedon. Key-words: JosipBroz–Tito, biography,archivalrecords,SecondWorld War,ColdWar Uvod ŽivljenjskapotJosipaBroza-Titajebiladoslejževelikokratpredstavlje­na,pavendarbinazacetkuprispevkavseenopodalinekajkljucnihpodatkov,kijihlahkonajdemovnjegovihbiografijahinenciklopedicnihgeslih.1 Rodilse jeleta1892vKumrovcu,vendarnatancendatumrojstvaniznan.MatijebilaSlovenka,MarijaJaveršek,domasKozjanskega,inoceFranjoBroz.Izucilsejezakljucavnicarjaterslužbovaldomainvtujini.Leta1920jepostalclankomu­nisticnestranke.PonapadusilosinaJugoslavijovaprilu1941sojugoslovanskikomunisti pod njegovim vodstvom prevzeli pobudo in organizirali oboroženodporprotiokupatorjem.JosipBrozjebiltakožekonecleta1941postavljenzavrhovnegavojaškegapoveljnikapartizanskegagibanja.Konecleta1943sozahodni zavezniki Titove partizane priznali kot edino zavezniško vojsko naobmocjuJugoslavije.IzvojnejeTitoizstopilkotvojaškizmagovalec,vrokepajedobiltudivsenajvišjepoliticnefunkcije.PosporusStalinomleta1948jeoblikovalsvojopotvsocializem.Leta1956jezindijskimvoditeljeminegipto­vskimpredsednikompodpisaldeklaracijo,kijebilaosnovazanovopoliticnousmeritevneblokovskepripadnostizimenomGibanjeneuvršcenih.Mednaro­dniugledJugoslavijeinTitaješezraseltermuomogocaluspešnomanevriranjemedvzhodniminzahodnimblokom.TitoveJugoslavijejebilossmrtjonjenegadolgoletnegavoditeljapravzapravkonec.2 JosipBroz,boljpoznanpodvzdevkomTito,je»burilduhove«ževsajodtakrat,kojevzbudilpozornostkotpoveljnikjugoslovanskihpartizanov,cepaseozremonaštevilnezapise,prisotnevdanašnjemznanstveneminmedijskemprostoru, vidimo, da jih »buri« še danes.3 Tudi vprašanje njegove identiteteostaja,vsajzanekatere,ševednoodprto.Jebilpravzapravruskivohunalimor­dakajpovsemdrugega? Avtoricitegaprispevkaželitazgoljpredstavitinekaterepredpostavkeinmnenja,kijihrazkrivajodokumentiArhivaRepublikeSlovenije.Osredotocilistasenafondeinzbirkeitalijanskihokupacijskihorganovinposrednotudinem­škihobvešcevalnihslužb,naprevodclankaameriškegaobvešcevalcainpotopi­scaT.H.Fieldinga,4Titovživljenjepis,kijebiluvršcenvdokaznogradivoprotiobtoženimnaenemodpovojnihpoliticnihprocesov,nanekateredokumentebritanskegazunanjegaministrstva,reproduciranemedevidentiranjemsloven­skih arhivistk v britanskem državnem arhivu v Londonu, upoštevali sta tudinekajdomaceintujeliteraturetercasopisnevire,kipomagajoosvetlitiobrav­navanavprašanja. Tito v nemških dokumentih, posredovanih italijanskemu zavezniku KarnekajpodatkovoTitoviidentitetijemogocenajtivzbirkahinfon-dihitalijanskihokupacijskihoblasti:SIAS1829,Zbirkagradivakraljevihkve­ 1 GlejDedijer:Josip Broz Tito;Pirjevec:Tito in tovariši;Goldstein,Ivo,Goldstein,Slavko:Tito; Hadalin,Jurij:JosipBroz-Tito:https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019340(do­stop:6.7.2020);Judt:Povojna Evropa. 2 Pravtam. 3 Nasvetovnemspletujemogocenajtivelikoštevilorazlicnihzapisov,kipricajo,dazanekatereiskanje»prave«Titoveidentitetešenikoncano;natemmestujihnebomonaštevali,sajnisopredmettegaprispevka. 4 TempleHornadayFielding(1913–1983)jebilpoznanameriškipotopisec,meddrugosvetov­nojedelovalvEvropikotpripadnikameriškeobvešcevalneslužbe(OfficeofStrategicServi-ces–OSS),zadolženzapsihološkovojnoinpropagandovokviruoddelkaMoraleOperationsBranch-MO.Potemkojebil6.junija1945odpušcenizvojske,sejeposvetilpisanjupotopi­sovinizdajanjupublikacijtersepreselilnajprejnaDansko,natovŠpanijo(TempleFielding:https://en.wikipedia.org/wiki/Temple_Fielding(dostop:6.7.2020). stur Trst in Gorica, 1921–1943,5 SI AS 1842,Zbirkagradivaraznihenotitalijanskevojske,SIAS 2044, Zbirka gradiva italijanskih okupacij­skih oblasti, pa tudi v gradivu lokalnih orožni­škihenot,naprimervSIAS1783,Karabinjerskapostaja Borovnica.Tidokumentipricajotakoohierarhijistikovnadrejenihvojaškihorganov,to­rejpoveljstva2.italijanskearmadenaSušaku6 s podrejenimipehotnimidivizijami7vSlovenijiinna drugih italijanskih zasedenih obmocjih, kottudiostikihvišjihpolicijskihorganovspodreje­nimi,recimoitalijanskekvesture8spodrejenimi agentijavnevarnosti9 terlokalnimiorožniškimi (karabinjerskimi) postajami.10 Med prejemnikiobvestiloTitoviidentitetinajdemotudiuradzazvezosProstovoljnoprotikomunisticnomilico.11 Ocitno je bilo pomembno, da se novica o vodji 5 Kraljeva kvestura: Na ozemlju, prikljucenem po prvisvetovni vojni, je Italija organizirala varnostno služ-botakokotdrugjepodržavi.Sestavljalisojoorožniki(karabinjerji),državnapolicija–kvestureinpolvojaškeorganizacije fašisticne stranke. Slovensko ozemlje jespadalopodkvesturiGoricainTrst.Vokvirukvesture sodelovaliuniformiranipolicistiinagentijavnevarno-stivcivilu.Obekvesturistaimelipoliticniurad(»ufficiopolitico«),kigajevodilpodkvestor,inoddelke(»divisi­one«),kisojihvodilikomisarjijavnevarnosti. 6 DrugaitalijanskaarmadassedežemnaSušakujeimelasprvanazivvišjepoveljstvooboroženihsilzaSlovenijoinDalmacijoterjeprvihnekajmesecevdelovalavKar­lovcu.NjenipoveljnikisobiligeneralVittorioAmbrosio,natoMarioRoattainnakoncuMarioRobotti.Zaobmo-cjeLjubljanskepokrajinejijebilpodrejenXI.armadnizbor,kijevodildelovanjeitalijanskihpehotnihdivizij. 7 Italijanskepehotnedivizije,kisodelovalevLjubljanskipokrajini:14.pehotnadivizijaIsonzo,21.pehotnadivi­zija Granatieri di Sardegna, 153. pehotna divizija Ma­cerata,22.pehotnadivizijaCacciatoridelleAlpiin57.pehotnadivizijaLombardia. 8 GlejopombooKraljevikvesturi. 9 AgentiJavnevarnosti:glejopombooKraljevikvesturi. 10 Karabinjerji(orožniki)soskrbelizavzdrževanjejavne­ garedainmiru.NajvišjekarabinjerskopoveljstvovJulij­skikrajini(VeneziaGiulia)jebilaKomandakraljevihka­rabinjerjevvTrstu.Njejsobilepodrejene»tenence«pookrožjihoziroma»podprefekturah«,ponjihoviodpravivletu1927pasobilekarabinjerskepostajeneposrednopodrejenekomandivTrstu.Naobmocje2.armadeso3.aprila1941pripeljali14.mobiliziranibataljonkraljevihkarabinjerjev Milano in ga zacasno razmestili v Ajdo-všcini,Postojni,IdrijiinTolminu.Bataljonso16.aprila1941premestilivLjubljano;prevzeljepolicijskeinoro­žniškenalogevLjubljanskipokrajini. 11 Julija1942stapoveljstvo11.armadnegazborainvod­stvo slovenske protirevolucije podpisala sporazum oustanovitviProstovoljneprotikomunisticnemilice(ital.:Milizia volontaria anticomunista – MVAC). Kotprva je bila vanjovkljucena Legija smrti, nastala iz ilegalnegaŠtajerskega bataljona, med italijansko ofenzivo poleti1942pasozacelenastajatitudivaškestraže,kisopravtakonastopaleprotipartizanskemugibanju. jugoslovanskihpartizanovcimboljrazširiindoseževsepartnerjevprotiparti­zanskemboju.Resje,danegrezamnožicodokumentov,temveczaposamezne»bisere«vkorespondencimedposameznimivojaškimiinpolicijskimiorgani,kisopravilomakratkiinjedrnatiterpreprostorazumljivi,asožalnapisaninaprecejprosojneminnežnempapirju,kijezelodovzetenzapoškodbe. Cepravjevtempoglavjugovorao»italijanskihdokumentih«,jetrebapo­udariti,dasonajrazlicnejše,vnadaljevanjupredstavljeneteorije,zbralepred­vsemnemškeobvešcevalneslužbe,kisojihpopotrebiposredovalesvojimita­lijanskim zaveznikom. Ugotovitve obvešcevalnih organov so namrec pogostonamenjene drugim organom nadzora, v avtoritarnih ali totalitarnih sistemihlahkotudisodstvu(kotobtožnica),vprvivrstinajdemovpolicijskihinvojaškihdokumentih. Dokumenti,povezanisTitovoidentitetomeddrugosvetovnovojno,sosicernastajaliprinemškinacisticniobvešcevalnislužbi(GeheimeStaatspoli-zei–Gestapo)12 ternjenihrednihpolicijskihinSS-oddelkih13širomzasedenih ozemelj,akersotisvojaspoznanjaposredovalitudiitalijanskimzaveznikomnaBalkanu,jihnajdemotudipriitalijanskemvojaškempoveljstvuzaSloveni­joinDalmacijoterpripodrejenihvojaškihinorožniškihenotah.STitomsoseukvarjalitudinjegovidomacinasprotniki,denimosrbskinedicevciinljoticev­ci.14MendajepozasedanjuAvnojavBihacucasopisjugoslovanskihkomunistovBorbadecembra1942prvicobjavilTitovosliko.Tajepadlavrokenemškihob­vešcevalcevvSarajevuterprispelaševZagrebinBeograd.15 NekateripodatkioiskanjuTitoveidentiteteizvirajotudiiznovejšegacasa.Takojerevija Newsweek Srbija16preddvemaletomanatemeljunovih –vsaj takotrdijonjeninovinarji–doslejzaprtihgestapovskihdokumentovprikazala,kakomukotrpnoinvztrajnosonemškeoblastiugotavljale,kdoje»fantomski«vodjajugoslovanskihpartizanovzvzdevkomTito.NemškiobvešcevalcinajbimendaoTitu»vohljali«nelepoJugoslaviji,temvecširomEvrope,vseodParizadoPrageinSovjetskezveze.Konspiracija,kisojebilikomunistidovstopavvoj­nožeprecejvešci,sajsojorazvijalikardvajsetlet,jebilatorejtrdorehtudizanajboljšeobvešcevalneslužbe! Eden izmed najzgodnejših nemških dokumentov o Titu, objavljenih vsrbskiizdajiNewsweeka,izviraizseptembra1942,kosoonjempricalinemškiujetniki,kisojihvLivnupartizanizamenjalizaranjence.Edenizmednjihnajbitakoleporocal:»OTitulahkorecemo,dajepoprepovediKomunisticnestrankevJugoslavijipostalnjenneuradnivodja.Morampovedati,dajeimelvšpanskidržavljanskivojnivisokpoložaj,sajjevodilenoto,vecjoodbrigade.PokoncutevojnejeodšelvRusijoinnajesentegaleta(1939,op.avt.)jevspremstvubritanskegainjugoslovanskegaoficirjaglavnegaštabaprišelspodmornicododalmatinskeobale.Odnjijujedobilsprejemnik,spomocjokateregajevzdrževal 12 Gestapo(GeheimeStaatspolizei)jebilnemškanacisticnatajnadržavnapolicija,kijebilaor­ganizacijskodelSS(Schutzstaffel).Gestaposejerazvilizsvojepredhodnice,ustanovljeneleta1933vPrusiji.PrvegavodjoRudolfaDielsajenasledilHermannGöring,kijojerazvilvmocnodržavnopoliticnopolicijo.Meddrugosvetovnovojnojebilgestaposkupajzvarnostnopolici­jo(Sicherheitdienst)odgovorenzainterniranjeJudovvkoncentracijskataborišcainobracunznjimi(Gestapo,Nazipoliticalpolice:https://www.britannica.com/topic/Gestapo,dostop:6.7.2020). 13 SS–Schutzstaffel:zašcitnialivarnostnioddelki. 14 NedicevcisobilipristašiMilanaNedica(1878–1946),srbskegapolitikaingenerala,nekda­njeganacelnikaGeneralštabakraljeveJugoslovanskevojske,vodjemarionetnevladevSrbijivcasunemškeokupacije.Ljoticevcipasoseimenovalipripadnikioboroženeenotesrbskeprofašisticnestranke»JugoslavenskiNarodniPokretZBOR«,kijebilvslužbiprofašisticnesrbskedržavepodvodstvomgeneralaMilanaNedica,njegovpredsednikjebilDimitrijeLjotic(Dostopnona:Wikipedija,https://sl.wikipedia.org/wiki/Dimitrije_Ljoti%C4%87). 15 Pirjevec:Tito in tovariši,str.144–145. 16 Lukovac:Devet života neuhvatljivog maršala,str.18–26. zvezostujino,dabisiizmenjevaliobvešcevalnepodatke.«17KratekpovzeteknavedbiztegadokumentanajdemovitalijanskihdokumentihArhivaRepublikeSlovenije,kajtinemškiobvešcevalcisosvojadognanja–zadosegosvojihciljev –zaupalidrugimsilamosi,torejzaveznikom,skaterimisosideliliBalkan.Okto­bra1942gestapoševednonibilpreprican,kakšnotežoimajonjihovadognanjavzvezisTitom;nijimbilojasno,kajjepopoklicu,kjedeluje,nisovedeli,alijesodelovalvšpanskidržavljanskivojni.18 PribližnotedajjenemškimoblastemoTitupricaldr.KurtLevi:19 »BiljeglavnipoveljnikvUžicah.Odlicnojegovorilnemško,ponarodnostijebilSlo­venecaliCeh,izvrstnojepoznalrazmerevSrbiji,pavendarnevBeogradu.ZvzdevkomTitosejeudeležilšpanskedržavljanskevojne.Zagotovojeintelektua­lec,insicerzelonadarjen.Imanekajcez30let,jenekajvišjiodsrednjevelikosti,jebrezbrk,temnorjavekože,svetlihoci,znormalnimnosom,precejširokegaobraza,visokegacela,zzalizci,gladkihsvetlihlasbrezprecke.Priizgovarjaviseopazislovenskonaglaševanje.Izbuljenizrkliinštrlecspodnjidelbrade.Dobrogovorisrbskosprepoznavnimslovenskimnaglasom.Premikasezelogibcno,pavendarznekajgestikulacije.Zeloopaznaznacilnostje,dagolenico(spodnjidelnoge)zvracanazaj.«Skorajistocasno,natancneje11.januarja1943,sovBeograduzaslišalibeograjskegakomunistaSvetozarjaMarkovica.20 Dokument,objavljenvNewsweekuSrbija,jeresdakopijazapisnikazaslišanja,kibijomoralpodpisatinemškiporocnikSS,pavendarnakaže,kakšennajbibilTito:»GledenazaslišanjevNovemSaduaretiranegakomunistaSvetozarjaMarkovica,kijebilclanbeograjskegacentralnegakomiteja,jebiltavzvezisTitom,zatoponu­janjegoveizcrpneosebnepodatke.Starjepribližno45let,vvišinomerimed1,68in1,70m,širokoplec,mocnegatelesa,dolgegaobraza,mocnihtemnihlas,pocesanihnazaj,zeloizrazitegaobraza,gladkoobrit,rjavihoci,srbskegajezikashrvaškiminslovenskimnaglasom,pokoncnedrže,hitregakoraka,elegantnooblecen–cepravjebildomnevnopopoklicumetalurškidelavec,jeimelnegova­neroke.«Dokumentšedodaja:»PriloženeTitovefotografijeMarkovicunismopokazali.«Kljubtakozvitemupristopujebilnemškisklepševednonapacen. 17 Pravtam,str.20–21. 18 Pravtam,str.22–23. 19 Identitetenatemmestuomenjenegadr.KurtaLevijanimogocezanesljivodolociti,sajjesamonaseznamužrtevholokavstamuzejaYadVashem108osebzenakimimenom(dvanajbibilarojenaistegaletavistemkraju–leta1911vZemunu,zatogremogocevtemprimerulezaenoosebo).Polegtegajetrebaomeniti,dajeholokavstpreživelokarnekaj»eminentnih«osebzimenomKurtLevi,meddrugimitudinemškiodvetnikdr.KurtLevi,rojenleta1910vWiesbadnu,kipajezaradiprotijudovskezakonodajesreditridesetihlet20.stoletjazapustilrodnoNemcijoinemigriralvZdruženedržaveAmerike,zaradicesarleta1942nikakornebimogelpricatiprednemškimizasliševalci(KurtLevi:https://mchekc.org/portfolio-posts/le­ vikurt/,dostop:16.7.2010).VdokumentuomenjeniKurtLevibibillahko»judovskipartizanizJugoslavije«,vendarstaavtoricizasledililedvenjegovifotografiji,kijuhraniArhivustanove»GhettoFighters‘House«,drugipodatkižalnisonavoljo(Dr.KurtLevi,aJewishpartisanfromJugoslavia:https://www.infocenters.co.il/gfh/notebook_ext.asp?book=2020&lang=eng&site=gfh,dostop:15.7.2020). 20 SvetozarMarkovic-Toza(1913–1943),politicnidelavec,rojenvvasiTarošvBanatu,gimna­zijojeobiskovalvZrenjaninu,šolanjejeprekinilinsezaposlilvrudnikuKreka.ZaradipljucneboleznisejevrnilvVojvodinoindelovalkotsindikalnidelavec.Leta1931sejevclanilvZve-zokomunisticnemladineJugoslavije(SavezkomunistickeomladineJugoslavije–SKOJ),štiriletapoznejepaševKomunisticnopartijoJugoslavije(KPJ).Zadolženjebilzaagitacijskoinpropagandnodejavnost,pisaljeclankeinkrajšerazprave,predvsemopoložajupoljedelskihdelavcev,tersodelovalpriorganiziranjuinutrjevanjupartijskihorganizacijvVojvodini,zara-dicesarjebilaretiran,obsojeninzaprt.Povrnitviizzapora,marca1941,jepostalclanSekre­tariatainorganizacijskisekretarPokrajinskegakomitejaKPJzaVojvodino.PookupacijijebilmedorganizatorjiosvobodilnegagibanjainkomisarPokrajinskegaštabazaVojvodino,doklerganisookupacijskeoblastivNovemSaduujeleinobsodilenasmrtzobešenjem.Decembra1944jebilproglašenzanarodnegaheroja(Milanovic,Đorde:MarkovicSvetozar-Toza,Enci­klopedija Jugoslavije 6,str.27). Menilisonamrec,dajebilTitoKamiloHorvatin,kinajbileta1925odpotovalvSovjetskozvezoinnatodelalvZagrebukotnovinar.Dvatednazatemjesicer»naplavilo«novoidentiteto,IvanaBrozovica.Tanajbibilmetalurškidelavec,leta1934zaprtzaradikomunisticnedejavnosti,zacasašpanskedržavljanskevojnenajbiprekFrancijeodšelvŠpanijo,zatempaprevzelvodenjeCentralnegakomitejaKomunisticnestrankeJugoslavije.Stoidentitetososepoigravaletudiustaškeobvešcevalneslužbe,vendarjepostalokmalujasno,daIvanBrozovicniTito,temvecnjegovsodelavecinodvetnikizHercegovine.21 Otem,kakosejeIvanBrozovicmukomaprelevilvJosipaBroza -Tita,sosiitalijanskeenotevSlovenijitorejpustile»postreci«sstranimocnejšeganemškegazaveznika.Italijanskidokumentitudipricajo,dasoimelaitalijanskapolicijskainvojaškapoveljstvavSlovenijiposlejnalogo,daposkušajougotoviti,aliseTito,kotsogatedaj»poznali«,nahajavSloveniji.Decembra1942jeita­lijanskapolicijaževelikovedelao–ponjihovemmnenjuvodilnihkomunistih –JosipuRusu,EdvarduKocbekuinEdvarduKardelju,22 pravihinformacijoTitupašeniimela.Nazacetkuleta1943soonjemzelomalovedeletudinemškeoblasti.Takojeitalijanska2.armadafebruarja1943svojimpodrejenimenotamkotpravegaTitaševednoponujalaprecejmlajšegaIvanaBrozovica,rojenegaleta1902ali1903,nekdanjegametalurgainclanakomunisticnepartijeodleta1923dalje,zaradicesarnajbigatedanjejugoslovanskeoblastivletu1934are­tirale.PoprestanikazninajbiodšelvSovjetskozvezo,kjernajbiseukvarjalzraznimipoliticnimitežavami,povezanimizgospodarskimstanjemvdomovini.PoznejenajbiodšelvFrancijoinnatovŠpanijo,kjernajbileta1937,vcasudr­žavljanskevojne,vodil»policijskobrigado«.PovrnitvivSovjetskozvezonajbiobiskovalvojaškošoloinseleta1941vrnilvJugoslavijo–vstrogitajnosti–kar zbritanskopodmornico.Pripisovalisomu,dajeodlicengovorec,kivhrvaškem,nemškem,španskem,ruskemalifrancoskemjezikuzlahkanavdušimnožice.23 KomisarobmejnejavnevarnostivIdrijidr.AntonioStanziolaje8.aprila1943poslalsvojinadrejenikvesturivGoricidopis,24vkateremjetrdil,dapo­znapravoTitovoidentiteto,dobermeseckasnejepajeprakticnoenakerojstnepodatkedomnevnegaTitapovzelatudiitalijanskakraljevakvesturavPulju.Sle­dnjaje22.maja1943razposlalaitalijanskimorožniškimenotamvPuljuinRe-škipokrajinitertamkajšnjim»skvadristom«okrožnico,kikljubvsemunavajanekolikodrugacenTitovopis,kotsogatedajpoznalivSloveniji.Dopisusoprilo­žilifotografijo,nakateriTitonosizatemnjenaokroglaocala.TaitalijanskivirgapoimenujeJosifBroz-Tito,sinFranjainMarijeZavasek,rojen6.marca1892vKumanovcupriSelihZagorskih.Karsenjegovegaosebnegaopisatice,najbibilTitoprecejsuh,temnih,kostanjevihlas,modrihoci,zvelikimnosom,okroglimobrazom,slabihzobinzopaznobrazgotinonasrednjemprstuleveroke.Pod­pisanikvestorAngeloViolajevdopisuopozoril,daje»zelo nevaren komunist in vodja bande upornikov, ki delujejo v kraju Žirovac,«govorilpanajbihrvaško, srbsko,nemškoinrusko.25Idrijskajavnavarnostjeopozorila,daTitovoditudipartizanevJulijskikrajini,natopasejevsvojemaprilskemdopisuosredinilanaTitovopredvojnodejavnostinnenatelesniopis.Titonajbibilponjihovihpo­datkihmeddrugimzaprtvZagrebuzaraditatvine,vendarzamnestijoizpušcenizzapora.Natonajbisepridružilsindikalnemugibanju,billeta1934izvoljenzaclanaCentralnegakomitejaKomunisticnestrankeJugoslavijeinkottaknajbisezorganizacijskiminalogamiodpravilnaDunajinvPrago,januarja1937pa 21 Lukovac:Devet života neuhvatljivog maršala,str.23–24. 22 SIAS1783,KarabinjerskapostajaBorovnica,šk.6,p.e.(popisnaenota)72,85. 23 SIAS1783,KarabinjerskapostajaBorovnica,šk.3,p.e.33. 24 SIAS1829,ZbirkagradivakraljevihkvesturTrstinGorica,šk.83,p.e.1263. 25 ArhivJugoslavije,fond838,OsebnifondJosipaBroza-Tita,III-11/14,DopisUpravedržavnevarnostiHrvaškeMinistrstvuzanotranjezadeveFederativneljudskerepublikeJugoslavije,25.11.1950. vPariz.ZatemnajbibilpovabljenvMoskvo,kjernajbizJudomFleischerjemobiskovalvojašketecajeinbilpripoznankotclanpredstavništvajugoslovanskihkomunistovvMoskvi.KojepridobilzaupanjevodstvaKominterne,najbigatazacasašpanskedržavljanskevojneposlalavŠpanijo.Konecleta1938najbisepodimenominženirjaTomanekavrnilnaHrvaško,kjernajbiponavodilihKo­minternereorganiziralkomunisticnostrankoJugoslavije.26 Ocitnojebilopoleti1943ševelikonejasnostivzvezisTitovoidentiteto.JunijagajenamrecgestapopovezalzJozefomBrozomVaclajem(alias)Tomane­kom,vParizudiplomiranimpolitologom,rojenimnaSlovaškem,ocetuJanuinmateriVlastiLinhart.Julija1943jegestapoporocalnemškimzasedbenimobla­stemvSrbiji,dasezavzdevkomTitoneskrivaIvanBrozovic,pacpadr.Tišmar,kinajbiseveckratzadrževalvBeogradu.27 PovecneuspelihposkusihrazkritjaTitoveidentitetesosenemškiobve­šcevalcioprlinainformacijesrbskihljoticevcev,28kisobiliprepricani,dapodnazivomTitonastopanekdanjisrbskicastnikTihomirTomic,ideologoficirskevstajevMariboru(leta1932,op.avt.).PopropadlemposkusuvstajenajbiTo­micprebegnilvAvstrijo,odkodernajbiseumaknilvFrancijoinnatovŠpanijo,kjernajbidelovalnastranirepublikancev.Pokoncušpanskedržavljanskevoj­nenajbispomocjosovjetskeambasadeprekoFrancijeodpotovalvSovjetskozvezo,kjernajbigaKominternapostavilanamestodopisnikazaBalkan.Vtemcasunajbisepovezalzdr.IvanomRibarjem,29 novinarjemVladimirjemDedi­jerjem30indrugimiizpostavljenimikomunisti.VzdevekTitonajbibilakraticaizprvihcrkimenaTihomirTomic.Ljoticevcinajbiceloimeliprico,kijetoTitovoidentitetopotrdila,sajnajbiganekajmesecevpredtemsrecalanapoliticnemzborovanjuvCazinu.TedajnajbiTitozatrdil,daniSrb,temvecHrvatizokoliceMedžimurja.31 Vendarpatudi»lov«naTihomirjaTomicanibiluspešen.Takosofebruarja1943gestapovcivnovemporocilutrdili,dagrezaFilipaFilipovica,nekdanjegaproizvajalcabombaža,kipajebiltedajvzaporu.Atudistoidentitetonisoimelisrece.Marca1943sonamrecneimenovanitujiviriopozorili,dagrevbistvuzaNikolajaLebedeva,sovjetskegavohuna,poslanegavBeograd,asovdvehtednihopustilituditosled.32Kmaluzatemsosenemškiobvešcevalcioprijeliideje,dagrevTitovemprimeruzaizrednosposobnegainvojaškoizobraženeganem­ 26 SIAS1829,ZbirkagradivakraljevihkvesturTrstinGorica,šk.83,p.e.1263. 27 Lukovac:Devet života neuhvatljivog maršala,str.24–25. 28 Glejopombo14. 29 Dr.IvanRibar(1881–1968),hrvaškiodvetnikinpolitik,rojenvVukmanicublizuKarlovca,leta1904vZagrebudoktoriralizpravneznanosti.ZavzemalsejezajugoslovanskodržavoinbiledenizmedustanoviteljevDemokratskestranke.Vletih1920–1922jepredsedovalNaro­dniskupšciniKraljevineSrbov,HrvatovinSlovencev.Biljenasprotnikleta1929uvedenekra­ljevediktatureinsejezavzemalzapolitikozdruženeopozicijeinnarodnegasporazuma.MeddrugosvetovnovojnosejepridružilpartizanominpostalclanKPJterpredsednikIzvršnegaodboraAVNOJ-a.PovojnijebilpredsednikPrezidijaLjudskeskupšcineFLRJ(JerajinMelik:Kazenski proces proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa, str.988). 30 VladimirDedijer(1914–1990),partizanskiborec,novinar,politik.RodilsejevBeogradu,kjerještudiralpravo.ZnanjekotbiografJosipaBroza-Tita,kajtiknjigajebilaprevedenav36jezi­kov.PokoncuvojnejekotjugoslovanskidelegatpriZdruženihnarodih(1945–1952)pomagalsestavitikonvencijooclovekovihpravicah.VcasuobracunazMilovanomDjilasomjeDedijerzagovarjalnjegovopravicodosvobodegovorainzatodobilšestmesecnopogojnokazen.Zatemsejeumaknilizpoliticnegaživljenja.Leta1955sejeumaknilvZdruženedržaveAmerike.Tamjeposvetilsvoježivljenjeclovekovimpravicam,obcasno,zlastipoTitovismrti,pajedelovaltudidoma.UmrljevRhinebecku(NewYork),vendarjebilnasvojoželjopokopanvLjubljani(V:DavidBinder:»VladimirDedijer,TitoBiographerAndPartisanFighter,Diesat90«,New York Times,4.december1990:https://www.nytimes.com/1990/12/04/obituaries/vladimir--dedijer-tito-biographer-and-partisan-fighter-dies-at-90.html,dostop:6.7.2020). 31 Lukovac:Devet života neuhvatljivog maršala,str.23;ODimitrijuLjoticu(Dostopnona:http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=37735). 32 ZahodnizaveznikinajbislišalizgodbooLebedejevemželeta1941. škegaJudaNiderlejaizDravskebanovine,agaševistemdokumentuopišejokotruskegaJuda,kinajbigaMoskvaposlala,dabivodilslovenskeinhrvaškepartizane.Obvsemtemjetrebapoudariti,dasonemškiobvešcevalcivsetein­formacijeoznacilikotnepreverjene.Pomagatisosiskušališeznatancnimpre­gledomarhivskihdokumentovnazasedenihozemljih,naprimerzdokumentiobvešcevalneslužbeKraljevineSrbov,HrvatovinSlovencev(SHS),atuditinisopripomoglikrazkritjupraveTitoveidentitete,sajsojihprivedliledonovena­pacnepredpostavke,doKarlaBrosa,zasebnegainženirjaizKumanovega.33 KljubvsejzmediokrogTitoveidentitetesonemškeoblastikonecjulija1943italijanskimzasedbenimsilamvSlovenijivendarleposredovaleobvestiloznovimi,boljrealnimidognanji.SlikaJosipaBrozasejekoncnozacelaobliko­vati.PonemškihpodatkihnajbiseTitosicerrodil6.marca1892(innemaja,op.avt.),ocetuFranjuinmateriMarijiZavšek(inneJaveršek,op.avt.),vkrajuKumanovecpriZagorskihSelihnaHrvaškem(nevKumrovcu,op.avt.),medtemkonajbibilpoizobrazbimehanikinvoznik(nekljucavnicar,op.avt.).Znanonajbibilotudi,dajevrhovninemškipoveljnikvSrbijinanjegovoglavorazpisalnagradovvišinitedanjih100.000nemškihmark.34TonajbiukazalosebnoHei­nrichHimmler,ministerzanotranjezadevetretjegarajha.35 ItalijanskesilesobiletorejžebistvenobližjeTitoviuradniidentiteti,ven­darjebilosedajtrebaTitatudipoiskati.Topanibilanjihovaedinatovrstnana­loga.SocasnosTitomsoItalijaninamreciskališekanadskegamajorjaWilliamaM.Jonesa,36prvegašefazavezniškemisijepripartizanskemglavnemštabu,kijebilodkoncajunijaresvSloveniji.37Dvezahtevninalogi,intovobdobju,kosobileitalijanskezasedbenesilevdefenzivi.Titosicerprotikonculeta1942nivecskrivalsvojeidentitete,sajstaclankaonjemizšlatakovmoskovskiPravdikotvustaškemdnevnikuHrvatskinarod.38Vendarlepasomuitalijanskeenotena­zadnjestalenasprotinaNeretvi,kjerjebillegendarniTitovukaz:»Prozormoranocojpasti«,namenjenpravnjim.KmaluzatemsotrcilenanjegoveenotenaSutjeski,natosejeTitopoleti1943izCrnegoreumaknilvzahodnoBosno,torejstranoditalijanskihpoložajev.Uspehjetorejprišelprepozno.Kososeitalijan­skeoblastikoncnodokopaledopravegaBroza,sosenamreczahodnizaveznikižedodobrazasidralinaSiciliji,italijanskavojaškamoralajenezadržnopadala,MussoliniinitalijanskovrhovnopoveljstvopastasvojimenotamnaBalkanuvsepogostejeukazovalaumikenajadranskoobaloinpozivalakobrambidomo­vinepredzahodnimizavezniki.39 Vojnenikakoršenibilokonecinnemškaobvešcevalnazgodbajeocitnonašlapottudivnjihovopropagandnocasopisje,natancnejevrevijoSignal.40 Ta jeizhajalatakonaobmocjih,kisojihzasedliNemci,kottudinaozemlju,kisogazasedlinemškizavezniki.Leta1944jeomenjenarevijaobjavilaobširenpropa­gandniclanekopoliticnihrazmerahinrazvojupartizanstvanaBalkanu.Njegovavtorjebilogorcennadpolitikozahodnihzaveznikov,kisobilipripravljeniso­delovatizjugoslovanskimipartizani,zatoniskoparilscrnilom,kojerazpravljalodelovanjuinznacajunjihovegavoditelja.Zahodnimzaveznikomjeocital,dasenezavedajoTitovegapredvojnegadelovanja,kigajeoznacilzakriminalne­ 33 Newsweek,Srbija,str.24–25.Dedijer:Novi prilozi za biografiju Josipa Broza - Tita,str.14. 34 SIAS1783,KarabinjerskapostajaBorovnica,šk.1,p.e.13. 35 Dedijer:Novi prilozi za biografiju Josipa Broza - Tita,str.16. 36 SIAS2044,Zbirkagradivaitalijanskihokupacijskihoblasti,serijaII,podserija1,p.e.166. 37 Vecotem:Klanjšcek:Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945, str.485–487;Fi- scheretal.,Slovenska novejša zgodovina 1848–1992,str.736–737. 38 Pirjevec:Tito in tovariši,str.146. 39 Vecotem:Burgwyn:Imperij na Jadranu, Mussolinijevo osvajanje Jugoslavije 1941–1943. 40 SIAS1902,Zbirkatiskovnasprotnikovnarodnoosvobodilnegabojaintiskovpoliticnesredi­ne,šk.61,GiselherWirsing,RomantikderbosnischenWälder?V:Signal,l.1944,št.6,izdal Union,tovarnamotorjev,str.4–7,34–35. ga,Titapazakomunisticnegaterorista.VzdevekTitonajbibilokrajšavazaTajnointernacional-no teroristicno organizacijo. Kljub jasnim pro-pagandno-ideološkim namenom za avtorjevimiizvajanji stojijo faktografski podatki o Titu. Dapanebibilodvoma,okomtecebeseda,jerevijaobjavilatudirisboinfotografijoTita,kakršnajebilaobjavljenatudinanemškitiralici. ZgodbaoTituinodnosuzahodnihzavezni­kovdo»romantikeizbosanskihgozdov«,kotjeavtorclankanaslovilsvojprispevek,sezacnevletih,konajbibilpoznejšivoditeljkovacinklju-cavnicar.Vnadaljevanjupisecopozoripredvsemnatistedogodke,kinajbivplivalinaTitovozlo-cinskodelovanje:prestajanjezapornekazniza­radikomunizmaleta1928,umikvMoskvosredi 30. let, cas španske državljanske vojne in pari­škesvetovnerazstaveleta1937,konajbiTitospomocjo Moskve preko Pariza organiziral tiho­tapljenje ljudi, zlasti prostovoljcev za španskemednarodne brigade, med katerimi naj bi bilovsaj11.000jugoslovanskihkomunistov,vrnitevizŠpanije,konajbiprevzelidentitetoinženirjaJosipaTomaneka.Vendarpajeavtorprispevka,objavljenega v Signalu, že poznal informacijenemških obvešcevalnih virov, ki so Tita prepo­znalikotJosipaBroza. PoštevilnihzablodahvzvezisTitovoiden­titeto(izzapisovVladimirjaDedijerja41jemogo­cerazbrati,dasonemškiobvešcevalcinekajcasacelomislili,dajeTitoMošaPijade42)jebiloleta1944Nemcemžedokajjasno,kdoinkakšenjeTito,jimjepaverjetnožezmanjkovalosredstevincasa,dabi»fantoma«ujeli.TedajjetudiTitosamžedostiboljsprošcenokazalsvojobraz.43 41 Dedijer:Novi prilozi za biografiju Josipa Broza - Tita,str. 16. 42 Moša Pijade (1890–1957), jugoslovanski politik, no-vinar in slikar, rojen v Beogradu, študiral slikarstvo v Münchnu in Parizu, potem delal kot slikar in novinar,vecinoma v Beogradu. Leta 1920 se je vclanil v KPJ,leta 1925 pa je bil zaradi revolucionarnega delovanjaobsojenna12letzaporainvtemcasuprevedelMar­xovkapital.Vletu1940jepostalclanjugoslovanskegapartijskega vodstva. Med drugo svetovno vojno je bilclanvrhovnegaštabajugoslovanskepartizanskevojske,leta1943pajebilizbranzapodpredsednikaAVNOJ-a.KottesensodelavecJosipaBroza-Titajesodelovalprioblikovanjuupravneinpravneureditvenovedržave.ŠemedvojnojeustanoviljugoslovanskotiskovnoagencijoTANJUG(TelegrafskaagencijanoveJugoslavije),povojnijebilmeddrugimpodpredsednikinpredsednikzvezneskupšcineterclanpolitbirojaCKKPJ(JerajinMelik:Ka- zenski proces proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študijainprikazprocesa,str.130). 43 Pirjevec:Tito in tovariši,str.249. »Titov življenjepis« kot dokazno gradivo na povojnem politicnem procesu v Sloveniji Titovživljenjepis,kinajbiganapisalma­jorTempleH.Fielding,ameriškipotopisec,kijemed drugo svetovno vojno kot pripadnik ame­riškeobvešcevalneslužbepreživelvecmesecevvJugoslaviji,44najbibilobjavljenvzadnjihme­secih leta 1945 v ZDA,45 na slovenskih tleh pajebilleta1947uporabljenkotdokaznogradivotožilstva v kazenskem procesu proti CrtomirjuNagodetu in soobtoženim. Prevod clanka je bilnajdenpripreiskavistanovanjaenegaizmedob­toženih.46 Inkajjebilozapisanovclanku,kigajeslo­venskovrhovnosodišceoznacilokot»sramotilni pamflet«?Nazacetkusejenjegovavtoropredelildo–kotpravi–»polresnicinšpekulacij«vzve­zisTitom:»Bilojemnogogovorjenjaševecpaopolzkihnesmiselnosti,napisanihoTitu,kakoroFrankuSinatri.Mnogimodtehsobotrovalipar­tizanskištabi,kisobistroumnoocenilivrednostcutaangloameriškejavnostizaromantiko.Mno­gim od teh nesmiselnosti je botroval tudi levi-carskitisk.Precejodtegajezvenelotako,kakorjekdoplacal.PredenjeTitoobjavil,dajeJosipBroz,somuliberalcipripisovalivelikoavtoriteto.Špekulacijenanjegovracun,premnogenavdih­njeneodpartizanovinsovjetov,sobilesplošnorazširjene.TitojebilLebedev(ruskisvetovalecpriposlaništvuvBeogradu).OnjebilMošaPi-jade (srbski komunist židovskega porekla). OnjebilKostaNavi(pravilnoNagy,op.avt.),47 neka 44 Glejopombo4. 45 Na zacetku prevedenega clanka je zapisano: »WorldPressReviewšt.220zdne22.dec.1945objavljasledeciclanek.TITOV ŽIVLJENJEPIS.Napisal major TempleH.Fielding,kijepreživelvecmesecevvJugoslaviji.Clanekje objavil vHarpers Magazineže meseca oktobra.)« VdoktorskemdeluNikolineKurtovicpalahkopreberemo,da je Temple H. Fielding oktobra 1945 objavil clanek»Tito:Aportraitfromlife«vHarper‘sMagazine191,de­cembra1945pajebilclanekobjavljenševRider‘s Digest (KatarinaKurtovic:Communist Stardom in the Cold War: Josip Broz Tito in Western and Yugoslav Photography, 1943–1980,str.58).Gledenato,daavtoricinistaimelimožnostipreveritivsebineizvirnihclankov,nemoretazatrditi,dasorazlicicevsehclankovenake. 46 Izvirniclaneknajbiprineseldr.BorisFurlaningaizrocilFrancuSnoju,tapanajbigaprevedelinrazdelilnekate-rimsoobtožencem.TipkopissehranivSIAS1931,šk.582,št.6374–6379.Prevodclankajevcelotiobjavljenv:JerajinMelik:Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa,str.861–868. 47 Kosta Nad, tudi Nadj, madžarsko Kosta Nagy (1911–1986),generalJLA,rojenvPetrovaradinu(Srbija),leta1931jekoncalpodoficirskošolovBileci,zaradidelova­ ženska,nekRomuninnekRus.OnsejeborilvŠpanijikot‚MisterKlein‘,onje bilprejšnjiagentUSApodimenom‚RaymondBaker‘.ZaresneprijateljeIndij­cevjebil‚hrvatskiGandhi‘,zarazdražljiveMehikancejebil‚balkanskiPanchoVila‘.Vpoplavizmešnjav,tkanjulegendinpolresnicteršpekulacij,kisoobdajalepartizanskogibanje,sejasnokažejotriprvine:clovek,ugledinpravostališce.«Njegovozunanjopodobojezelonatancnopredstavil:»Negledenanjegovaodli­kovanjaindostojanstvajenajsilnejšimožSrednjeinJužneEvrope.Smejese,pripovedujepreprostezgodbe,stiskarokeinrudecepostajabelovmišljenjuopazovalca.Preživelsemmnogomesecevzasovražnikovimicrtamivnjegovemglavnempoveljstvu.Opazovalsemga,kojegovorilzAngleži,RusiinAmericani,kisogaobiskali.Prvipoglednanjjevarljiv.Jecokat,mišicast,nekakotakove­likkotStalinaliChurchill.Imaprsakakorsod,njegovgovorjemireninolikan.Kosmomiprišlivhribe,smopricakovali,dabomonašlikakšnegapomorskegaroparjaaliprepirljivegagverilca.NamestotegasmotamnašliprofesorjaCowcollegeazucenjaškimiocali,obrobljenimizroževino.Na njemso seodraža­letriizrazitosti.Njegoveoci,modrekakorporcelanizWedgewooda,hlepepospoznavanjuinblodijobrezprestanka,soživahneinradovedne.Njegovešce­tinasteinmocnerokenisonikdarprazne,vednoprijemajokarkoli.Imaboljšiustnikzacigarete,angleškevžigalice,svincnikinnož.Njegovocelojevisokointakooblikovano,kakorpripesnikuD‘Annunziu(Gabrielu,op.avt.).48Zvitikodri mupadajovneredunaušesa.Poameriškempravilubisimoralveckratstricilase.«PrecejpozornostijeposvetiltudiTitovemunacinuoblacenja:»Njegoveuniformesocedne,todaskromne.Navadnodajeprednostrujavo-rumenibluzi(khaki)vNorfolksloguzmaršalskiminašitkinaobehobšivihovratnika.Nosicivilnehlace,civilnecevljeinnekakomodnosrajcozodpetimovratnikom.Pozi­minosivplaninahtelecjikožuhinNALuniformo,kimujojeodvrglosovjetskoletalo.Zeloredkonosipovršnik,tudinemarapokrival.Brijesevsakdan.NalevistraniprssemublešceodlikovanjaJugoslovanskenarodno-osvobodilnevojske,partizanskiokrasek,namenjenTitu.NadesnipanosisrebrnozvezdoAleksan­draSovorova49–sovjetskoodlikovanje.Njegovedininakitješirokinizbrazdanprstanizbrezbarvnegastekla.« VTitovenavadeinznacajsejetudipoštenopoglobil:»Vecinanjegovihfo­tografij,kisorazširjenespomocjoinspiriranepropagande,gaprikazujetakole:jestrog,delavenmožzmrkimpogledom.«Samgajedoživljalprecejdrugace:»Vresnicipaseonvecsmeje,kakorpamrkogleda.Kadarpatostori,delujenjegovcar,boljkotelektricnasvetloba.Radsetudinorcuje.Njegovitolmaciinnjegovigeneraligamedsebojimenujejo‚stari‘inmunanjegovazasmehovanjanevracajoodrezavihodgovorov.Njegovhumorjetežakinokorenkakorbojnaladja.NekocsemijenanekistrogouradnizakuskinaBritanskemodposlani­štvuzlomilmojstol.Ploskosemseiztegnilpotleh,obupnolovecsvojkrožnikinkozarec.Titojerjulodnavdušenja.BilojelepšekotMickeyMouse.Titopacni njavdelavskemgibanjujebilveckrataretiranin1933obsojennadveletizapora,odkoderjepobegnil,sedo1936skrivalvZagrebu,natopaodšelvŠpanijoinsepridružilrepublikanskivojski.ClanKPJjebilodleta1937.MeddrugosvetovnovojnojebilpoznankotkomandantpartizanskihenotnapodrocjuBosneinVojvodine,povojnipajeopravljalpomembnepolitic­neinvojaškefunkcije(JerajinMelik:Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtože­nim: študija in prikaz procesa,str.861). 48 Gabrieled‘Annunzio(1863–1938),italijanskipesnik,pisatelj,dramatikinpolitik,rojenvPe­scari.Odleta1881ježivelvRimukotnovinar,leta1898jebilizvoljenzaposlanca.Medprvosvetovnovojnojeizvedelnekajdrznihpodvigov,leta1919pajez287vojakizasedelRekointam16mesecevvladalkotdiktator.Vzadnjihletihživljenjasejepridružilfašistom(Jerajin Melik:Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa,str. 862). 49 AleksanderVasiljevicSuvorov(1729–1800),ruskiplemicinvojskovodja;leta1942sovSov­jetskizveziuvedliredSuvorovakotenoizmednajvišjihvojaškihodlikovanj(JerajinMelik: Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa,str.863). pušcavnik.Boljceniugodnostipožeruhapriobilnihraniinnjegovikuharjimo­rajodelatinadure,damuugodijo.Njegovozanimanjezaalkoholjepodvojeno.Obpolnocialiopoldnelahkopospraviogromnekolicinerakije,20%domacegažganja,nedabisemupoznalevidneposledice.Cestopijenazdravjekardva­krat,nedabisvojimspremljevalcemdalnaizbero,vkolikihpožirkihmorajoizpraznitisvojkozarec.KakormnogiSlovani,takotudionneprenašaameriške­gaWiski-ja.‚Tomeopija‘–imanavadoreci.Njegovpes,njegovatelesnastražainOlgasovednokrivi,cekajniprav. RjaviDalmatinec‚Tiger‘jenjegovonaj­dragocenejšeosebnopremoženje.ZnjimseTitorazgovarja,gladimugrivoinmunudigrižljaje.Vcasihgavprašacelozamnenjeonajnovejšempoliticnemrazvoju.Njegovitelesnistražniki,redkobesednipartizanskiporocniki,sovidetikakortlacanipodoblastnimgangsterskimglavarjem.NjegovatolmacicaOlgaNincicHumo50jehcerkaeneganajsrditejšihnjegovihnasprotnikov,zunanjega ministra51vopozicijiodleta1941do1943.Jeslabotna,držisevozadjuinkažeocividnopreziranjedoAngleževinAmericanov.Kotolmaci,prevajasamoto,karsmeTitoslišati.TitovadrugaženajeSlovenka,kmeticaHerta.52Tapaneživivnjegovemglavnemstanu.Onatudisamagovori,dajeOlgazavzelanjenomesto.Dasepravilnorazumemo,onjetisti,kipreziradružinskookolje.Titogovorisrbsko,hrvatsko,nemško,rusko,ceško,hirohisijsko(mongolskonarecjevSibi­riji),nekajfrancoskoinnekolikoitalijansko.Najprej‚nezna‘angleško,poznejepasenemaraizrazitivanglešcini,kersebojinesporazumov.Njemuselahkolaskatevdvehprimerih:ceobcudujetenjegovegapsaalipanjegovoosebnohra­brost.Najpogostejeseširokousti,daganihcenamaršunemoreprehiteti,alidaljzdržati,panajbomladalistar.Narazgovorupopohodih(pešacenjuzacasagverilskegabojevanja)semgavprašal,kakodolgojenajdljezdržalvhojibrezpocitka.Zagrmelje:‚20ur!‘inpritemzažarelkotdecko,kijepravkarnapelsvo­jemišicezanovpodvig.Pri53letihizgledakakorCharlesAtlas.«53Natoseavtor clankavpraša,kakšenmožnajbitorejbilTito,innavprašanjetakoleodgovori:»Dinamicensprisiljenimosebnimcarom,izobraženinzlastnostmikmeta.Zvitinprekanjenjekotšahovskimojster,hladeningorec,trdinmehak,samMesija,pravtakoMoloh(prispodobazato,karjeclovekusovražno,kargaunicuje,op.avt.),povsemskupaj–mocanclovek.« 50 Olga Nincic Humo (1919–2013), rojena v Beogradu, hcerka politika Kraljevine JugoslavijeMomcilaNincica,porocenazAvdomHumom,enimodvoditeljevrevolucionarnegagibanjanabeograjskiuniverzi,poznejšimjugoslovanskimnarodnimherojeminpolitikom.MeddrugosvetovnovojnosejepridružilapartizanskemugibanjuinbilanekajcasaTitovaosebnasekre­tarka.PovojnijedoktoriralanauniverzivBeograduinsezaposlilanakatedrizaangleškijezik(JerajinMelik: Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa,str.862;OlgaNincicHumo:https://sh.wikipedia.org/wiki/Olga_Humo,dostop:6.7. 2020). 51 MomciloNincic(1876–1949),srbskipolitikinekonomist,doktorprava,univerzitetniprofe­sor,clansrbskeradikalnestrankeinministervvecjugoslovanskihvladah.Meddrugosvetov­novojnojebilzunanjiministerjugoslovanskeemigrantskevladevLondonu,poleti1946pajebilzaradimedvojnegapodpiranjaDražeMihailovicanat.i.Beograjskemprocesuvodsotnostiobsojennaosemletzaporasprisilnimdelom.Napisaljevecrazpravoevropski,srbskiinju­goslovanskipolitiki.Umrljeleta1949vŠvici(JerajinMelik:Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa,str.862). 52 HertaHaas(1914–2010),ekonomistka,rojenavSlovenskiBistrici,pomaturinamariborskigimnazijiještudiralanaekonomsko-komercialnivisokišolivZagrebu,kjerjeleta1945di­plomirala.Leta1936jevstopilavKPJ,odleta1938doleta1941pajebilakurirkanjenegavodstvainTitovaspremljevalka.Medvojnojebilaprinajvišjemjugoslovanskeminnatoslo­venskempartizanskempoveljstvu,ponjejjebilameddrugimzaposlenaprihrvaškemmini­strstvuzaindustrijo,prigospodarskemsvetuvladeFLRJ,zveznemzavoduzagospodarskoplaniranje(JerajinMelik:Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa,str.863). 53 Charles Atlas, rojen kot Angelo Siciliano (1892–1972), ameriški bodybuilder italijanskegaporekla(JerajinMelik:Kazenski primer proti Crtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa,str.863). Vnadaljevanjuprispevkasepisecosredotocinanjegovoživljenjskopotdodrugesvetovnevojne,kinajbi»zaradiznameniteTitovemolcecnostosa­memsebiinsvojemdelovanjumedvojno«ostalaševedno,vsajdeloma,zavitavskrivnost,naprikazpoliticnihrazmernaBalkanuponapadunemškihsilnaJugoslavijo6.aprila1941,jugoslovanskegapartizanskegagibanjapodTitovimvodstvominnarevolucionarnespremembeprotikoncuvojne,obkoncupri­spevkapaugotavlja:»Jugoslavijalahkoostaneleglobodocevojnealimiru.Protizahodumejitadržavanatisocmiljdolgomorskoobalo,zlukami,dovoljveliki­mi,dasprejmejosvetovnovojnomornarico.ProtivzhodupamejinaSovjetskoRusijo,kopnenodržavo,kiseraztezanapreko10.000miljbogategazaledja.VsredinisediTito,dinamicen,privlacen,ex–komunisticniagent,exsvetovnirevolucionar,priznanadvokatkapitalizmaindemokracije.« Kako pa so Tita opisovali britanski diplomati ob koncu druge svetovne vojne in v letih po njej?54 Zunanjeministrstvoježelelopoznatiživljenjskepotivodilnihjavnihoseb­nostidržav,kisogazanimale.TakosotudibritanskaveleposlaništvavJugosla­vijizbiralatovrstnepodatketakovobdobjumedobemasvetovnimavojnamakottudiponjej.VbritanskemdržavnemarhivusijemogoceogledatiporocilaopomembnihJugoslovanih,meddrugimtudivokvirusplošnekorespondencepoliticnihoddelkovzunanjegaministrstva(PoliticalDepartments:GeneralCor­respondencefrom1906–1966alikrajšePoliticalfrom1906)zoznakoFO371.55 JosipBroz-Titojebildeleženposebnepozornostižekotvoditeljjugo­slovanskihpartizanov,šeboljpapokoncanivojni,posebejposporuzInform­birojem,kosejeizvoditeljailegalnekomunisticnestrankeinpartizanskegako­mandantassumljivopreteklostjopocasi»prelevil«vdržavnika,nakateregajevmednarodnipolitikivsekakortrebaracunatiinznjimsodelovati. TedanjibritanskiveleposlanikvBeogradusirRalphSkrineStevenson56 je12.aprila1945zunanjemuministrstvuvLondonposredovalzapis57oclanih enotne zacasne jugoslovanske vlade,58ki ga jepripravil tiskovnipredstavnik veleposlaništvamajorStephenClissold.59Clissoldjesvojeporocilozacelspo­ 54 Odleta1987soMatejaJeraj,JelkaMelikinTanjaŽoharizArhivaRepublikeSlovenijevbri­tanskemdržavnemarhivu(TheNationalArchives–TNA)evidentirale,popisovaleindelomatudireproduciralearhivskogradivo,kizadevaSlovenceinnjihovozgodovino.Natemmestujepredstavljenihnekajdokumentov,kigovorijooJosipuBrozu-Titu. 55 Politicnioddelkisobilitistioddelki,prekkaterihjepotekaladiplomatskadejavnost.Vecino­masobilipristojnizadolocenogeografskoobmocje,takodajevsakodnjihvodildiplomatskeodnosezdolocenoskupinodržav.Vecotem:JerajinMelik:PorocilabritanskihpredstavništevoJugoslavijiinSlovencihvprvihletihpodrugisvetovnivojni.V:Arhivi 34 (2011),št.2,str. 407–420. 56 SirRalphClarmontSkrineStevenson(1895–1977)jebilveleposlanikVelikeBritanijevBeo­graduodleta1943doleta1946(JerajinMelik:Porocila britanskih predstavništev o Jugoslaviji in Slovencih v prvih letih po drugi svetovni vojni,str.409). 57 TNA,FO371/48931,pismoRalphaS.StevensonazunanjemuministrstvuvLondonzdne12.4.1945,R7477. 58 NaosnovisporazumamedTitominŠubašicemjebila7.marca1945ustanovljenaenotnazacasnavladaDemokraticnefederativneJugoslavijesTitomnacelu. 59 StephenClissold(1913–1982),uslužbenecpriBritishCouncilinpisecdeloJugoslaviji,jedi­plomiralnauniverzivOxfordu,meddrugosvetovnovojnopadelovalkotbritanskiobvešce­valnioficirvKairuinBariju,nekajcasatudinaHrvaškem,vokvirumisijegeneralaFitzroyaMacleana.GlejDorril,Stephen:MI6: Inside the Covert World of Her Majesty‘s Secret Intelligence Service,NewYork,Touchstone,2002,str.346:https://books.google.si/books?id=_bV5ncXNke4C&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q=clissold&f=false,(dostop 15. 7. 2020); Pa-persofStephenClissold,ArhivskazbirkaUniverzevOxfordu,KnjižniceBodleian:https://archiveshub.jisc.ac.uk/search/archives/60fe9052-ff14-3eb5-ae30-1f482199e4a3(dostop:6.7.2020). datkom,dajeTitoHrvatinclanKomunisticnestrankeJugoslavije,potempana­daljeval:»TitovopravoimejeJosipBrozinseje25.maja1892rodilhrvaškemukmetuvvasivHrvaškemZagorjunedalecodZagreba,kjernjegovvzdevekTitonineobicajen.Medprvosvetovnovojnosogavpoklicalivavstro-ogrskovojsko,ajeleta1915obpohodunaGalicijoprebegnilkRusom.Porevolucijisejepri­kljucilRdeciarmadiinmeddržavljanskovojnopridobivalprveizkušnjevpar­tizanskembojevanju.Leta1923sejeTitovrnilnaHrvaškoinjekotkovinarskidelavecslužbovalvrazlicnihkrajih.Postaljevodjasindikatakovinarskihdelav­cevinsezacelresnoukvarjatispolitiko.ZatojebilaretiraninnekajletzaprtvzaporuvMitrovici,kjerjeimelcaszaštudijinpridobivanjeizobrazbe.Popriho­duizzaporasejeznovapoliticnoaktiviralinpostalvodjailegalnegadelavskegagibanja.VerjetnogajenastavilaKominterna,dabireorganiziralaustrojjugo­slovanskegailegalnegakomunisticnegagibanja,zakargajeleta1936postavilanamestogeneralnegasekretarjavKomunisticnistrankiJugoslavije.Medleti1929in1939jeTitoveckratpotovalvRusijointamspoznalmnogosovjetskihvoditeljevintisogavsiimelizazelosposobnegaindaljnovidnegamoža.Niseudeležilspopadovvšpanskidržavljanskivojni,ampakjeorganiziraltajnekana-le,pokaterihsoprostovoljcidosegliŠpanijo.ObnapadunaJugoslavijojeTitoživelvZagrebukotTomanek,ceškiinženir. IzognilsejeusodiprenekateregahrvaškegakomunisticnegavodjeinseuspelumaknitivSrbijo.«Natemmestuboizpušcenarazpravaoaretacijinjegoveprvežene,sajseClissoldvbesedilukmaluvrnekTitu:»PoprihoduvSrbijo,jezacelorganiziratijunijskovstajoleta1941.Odtlejjeosebnousmerjalinsodelovalpripartizanskihakcijahterbilpre­poznankotvodjapartizanskegagibanja.Doklernibilnovembra1943nazase­danjuAVNOJ-avJajcuimenovanzapredsednikaNarodnegakomitejaosvobodi­tveJugoslavije,niimelnobenegauradnegapoliticnegapoložajavpartizanskemgibanju,kotdajebilvodjaKomunisticnestrankeJugoslavije.Kakorkoližepajebilvescasvrhovnipoveljnikjugoslovanskihpartizanskihsil,omenjenozase­danjeAVNOJ-a(kjersoprvicrazkrilinjegovoidentiteto)pamujepodelilocinmaršalaJugoslavije.Zelomalojetakegavzveziznjegovimizgledominpojavo,karbinapotiloktakoizrednivlogi,kotjojeodigralvjugoslovanskempartizan­skemgibanju.Prejjemanjšiodsrednjerasti,umirjenegavedenjainseradšali.Radjetelesnopripravljenintopricakujeodtistih,kigaobkrožajo,imavisokstandard,karseticeosebneurejenosti,nakarnivplivalonititežkopartizan­skoživljenje;nitivnajhujšihdnehmedpetoofenzivoganisovidelineobritega.Govoritekocerusko,dobronemško,beretudiangleškoinfrancosko.Velikosejesamoizobraževalindobroberevštirihjezikih.Tudikotvojaškipoveljnikjepokazalprecejšentalent,vendarpajevprvivrstinadarjenorganizatorinvtemležinjegovamoc.«Taopisjeprispelnabritanskozunanjeministrstvo(prekbri­tanskeambasadevBeogradu)tikpredkoncemvojne,27.aprila1945. DobrihdesetletpoznejejebritanskozunanjeministrstvorazpolagalozbistvenovecinformacijamioTitoviživljenjskipoti,insicervsedodrugepolo-vice50.letpreteklegastoletja.Januarja1957jenamrecFrankRoberts,60bri­tanskiveleposlanikvBeograduvletih1954–1957,poslalzunanjemuministru 60 FrankKenyonRoberts(1907–1998),kijeodigralkljucnovlogovbritanskidiplomacijivprvihletihhladnevojne,sejerodilleta1907vArgentini,leta1930diplomiralizzgodovinenaCam­bridgeuinistegaletavstopilvForeign Office,potempaslužbovalvParizu,KairuinLondonu.Nazacetkuleta1945jedelovalvMoskvi,bilpajetudiChurchillovzastopniknaJaltskikonfe­renci.Leta1947sejevrnilvLondonkotosebnisekretarzunanjegaministraErnestaBevina.PoznejejekotdiplomatdelovalvIndiji,Jugoslaviji,ZahodniNemcijiinZDA.VeleposlanikvBeogradujebilvletih1954–1957.Veljaljezaspretnegapogajalca,kijevzpostavildobreod­nosestujimivoditelji,Stalinom,Titom,Adenauerjem,Brandtomitd.Leta1991jeobjavilsvojespomine,potemjebilpoznankottelevizijskikomentatorzgodovinskihdogodkovizštiride-setihinpetdesetihletpreteklegastoletja(JerajinMelik:Porocila britanskih predstavništev o Jugoslaviji in Slovencih v prvih letih po drugi svetovni vojni,str.409–410). porociloovodilnihjugoslovanskihosebnostih,kjerjebilzapisoTitunajobšir­nejši.Vodilneosebnostisobilenavedenepoabecednemvrstnemredu,Titopodštevilko33:Broz,MarshalJosip(Tito).61SprvajepodanTitovživljenjepis,vseodobdobjakovinarskegadelavcavZagrebudopartijskegainvojaškegavodite­ljaterkoncnododržavnika,kisejeuprlStalinuinpovezalneuvršcenedržaveAzijeinAfrike.TadelzapisajedelomaenakClissoldovemuinbonatemmestuizpušcen,pravtakonebodonavedenadrugasplošnoznanadejstvaoživljenjuindelujugoslovanskegavoditelja.PozornostbovaposvetilileopisuTitovezu­nanjepodobeinnjegovegaznacaja.Takolejepredstavljen:»Jenekolikopodpov­precnevišine,mirnegavedenja,njegovhumorjeneposredeninrobat.Radima lov,plavanjeinsevedavsedobrestvarivživljenju.Skrbizaseinpricakujevisokomeroosebneurejenostitudiodtistihvnjegoviokolici,nitivnajhujšihdnehpeteofenziveganibilomogocevidetineobritega,njegovaljubezendouniformpajebiladeležnagrajevcasopisuInformbiroja.Govoritekoceruskoindobronemško,nekolikogovoriinberetudiangleškoterfrancosko.Trdoještudiral(sesamoizobraževal)indobroberevvsehštirihjezikih.« PomnenjuavtorjategaporocilajebilTitosposobenvojskovodjainpoli­tik,karnajbidokazalževvojnihcasih.Kotvojaškikomandantnajbi»nedvo-mnopokazalprecejšentalent«,združitevštevilnih,povsemrazlicnihelementovvosvobodilnogibanje,panajbibila»izjemen«dosežek.Poznejenajbisenje­govesposobnosti,takonapodrocjunotranjekotzunanjepolitike,pokazaležeznjegovimhladnokrvniminnadzorovanimvedenjemvcasunapadov,kisojihbilideležniodInformbiroja,ziskanjemsvojepotivsocializem,nedabipovsemobupalnadizboljšanjemodnosovsSovjetskozvezoenkratvprihodnosti,inznavezovanjemtesnihstikovzneuvršcenimidržavami(Indija,Burma,Etiopija,Egipt),karmujeomogocilouspešnokrmarjenjemedVzhodominZahodom.Oznanjaljemirnosobivanjevseh,nedabipozabilnaprevidnostinpotrebopooborožitvi,gospodarskopomocjepridobivalodvsehstraniinsi,cepravjebillevoditeljrazmeromamajhnedržave,pridobilposebenpoložajvsvetovnipolitiki.Osebnazvestoba(»personalloyalty«)velikevecineclanovkomunisticneparti-je,oboroženihsilinpripadnikovnekdanjihpartizanskihenotmujeomogocalatakoprevladujocvplivvdržavi,daskorajdaniverjetnosti,dabigakdorkolilah­konadomestil. TakonajbiJugoslavijavsekakor, boljkotkadarkolidoslej,ostalaTito­vadržava(»Titoland«)in»sedanjirežimvsekakorstojiinpadeznjim«.Njegovznacajjepredstavilnekakotakole:»Kljubobcasnimizbruhomslabevoljeinob-cutninecimrnostiostajazelocloveškiinpristopendiktator,visokointeligenten,pogumeninpotrpežljiv,zosebnimdostojanstvom,izjemegledenanjegovizvorinpreteklost.Cetudizavzetjugoslovanskinacionalist,vseenoostajamarksist.Vednojepripravljenrazpravljatiosvojihzaslugah,anikolinezapadevmarksi­sticnižargon.Zaznamujegaširinainneodvisnomišljenjeinsezditakovdobrihkotvslabihcasihpovsemprepricanvase.Titovanesrecaje,dajeprevelikzasvojookolicointakosezdipogostoprevelikzasvojecevlje.« Obkoncuporocilajenekajbesedšeonjegovihženah:»Porocenjebil trikrat.NjegovaprvaženajevdvajsetihletihostalavRusiji.Locilsejetudioddrugežene,Slovenke.Leta1952sejeporocilzJovankoBudisavljevic,SrbkinjoizLike,scinompartizanskegamajorja.Jecednegavidezainzeloprijetnagosti­teljicaoburadnihpriložnostih,sicerpanivideti,dabiigralaposebejpomemb­novlogovjavnemživljenju.Ucilasejeanglešcine,aimapremalosamozaupanja,dabipridobljenoznanjepreizkusilavpogovoru.« Približnodveletipozneje,aprila1959,jeporociloovodilnihosebnostih 61 TNA,FO371/130487,porociloFrankaRobertsabritanskemuzunanjemuministrstvuzdne7.1.1957(prejeto15.1.1957),RY101/1,str.9–11. vJugoslaviji62posredovaltedanjiveleposlanikJohnNicholls.63Osebnostisobile tuditokratnavedenepoabecednemvrstnemredu,Titopodštevilko34:Broz­Tito,MarshalJosip.TuditujedokajnatancnopodanaTitovaživljenjskazgodba,tuditunajdemoopiseTitovezunanjepodobeinznacajskihlastnosti.Slednjesevsebinskosicernerazlikujejodostiodrazmišljanjizprejšnjegazapisa,sopapodanenekolikodrugace,vcasihtudiskanckomhumorja.VcasunastankategadokumentanajbibilTitopovsemzadovoljenssistemom,kigajeustvaril.Pre­ostanekživljenjanajbiskušalpreživetivuživanjusvojega»vrta«,njegovoob­delovanjenajbivednoboljprepušcaldrugim,kljubtemupanajbiTito,boljkotkaterikolijugoslovanskivladardoslej,bilinostal»worldfigure«.Njegovenapa-ke,medkaterimijetudivtemporocilupoudarjena»necimrnost«,najbigasicer»privedledonapacnihsklepanj«,ssvojosposobnostjoinodlocnostjopanajbisemuvednouspeloprebitiskoziovire.Takolejezapisano:»Celopovojnimujeuspeltakoizjemenpodvig,dajevzpostavilmarksisticnodružbozameriškimidolarjiintokljubnasilnemunasprotovanjucelotnegakomunisticnegabloka.Onjetemublokupovzrocilvectežavkotkaterikolidrugclovekinješevednoediniuspešniheretik.ZaradinjegajeJugoslavijadobila–ingaševednonipovsem izgubila–pomen,kikomajdaustrezanjenimociinvirom…Njegovarevolucijajepožrlaizjemnomalosvojihotrokinnjegovspoštljivinljubeznivodnosdopo­drejenihoficirjevjebrezprimerevkomunisticnidružbi.IntegritetaJugoslavijejevsekakorglavniprincip,okateremnikolinedelakompromisov,injedelal–in šedela–zaenotnostdržavevec,kotjenaredilkaterikoliprejšnjivladar.Žeza­raditegaimazagotovljenomestovzgodoviniBalkana.«Tudiavtorjutegaporo-cilasejezdeljugoslovanskivodjazelointeligentenindostojanstven,polegtegapatudimogocen,velicasten,brezhibnourejen,njegovatelesnapripravljenostpatakodobra,dajevednolahkoprekosilvelikomlajšihsodelavcev. Obpregledovanjupoliticnekorespondencebritanskegazunanjegamini­strstvanibilovecmogocezasleditiporocilovodilnihosebnostihzaobdobjepoletu1959. Namesto zakljucka VprejšnjihpoglavjihpredstavljenidokumentiArhivaRepublikeSloveni­jesodaneszauporabnikeprostodostopni,sajjihnešcitivecnobenarhivskizakon,64 ki varuje obcutljive osebne podatke. Predstavljeni dokumenti, ki jihhranibritanskidržavniarhiv,souporabnikomprostodostopni.Obtemjetre­baopozoriti,davsidokumentiizobdobjadrugesvetovnevojneinlet,kisojisledila,šenisodostopni.Nekaterisonamreczaprtizadaljšecasovnoobdobje,nekaterisobilizadržanipriustvarjalcuinvarhivsplohšenisoprispeli. Drugace je v Arhivu Jugoslavije v Beogradu, kjer dokumente osebnega fondaJosipaBroza-Titaševednošcitijo.Dokumentesijemogoceogledati,ven­darjihševednonidovoljenoreproduciratiinreprodukcijobjaviti.VpricujocemprispevkuzatonisopredstavljeneTitovefotografijeizmedvojnegadokumen­ 62 TNA,FO371/145108,porociloJohnaNichollsazunanjemuministrstvuzdne14.4.1959(pre­jeto27.4.1957),RY1012/1,str.9–11. 63 SirJohnW.Nicholls(1909–1970),britanskidiplomat,vobdobju1957–1960veleposlanikvJugoslaviji.MeddrugimjebilševeleposlanikvIzraelu(1954–1957),Belgiji(1960–1963),JužniAfriki(1966–1969),naministrstvuzazunanjezadevejebilveckratpodsekretar,pri­stojenzakulturnezadeve,vcasihjebilzadolžentudizapodrocjetrgovine(Mackie,ColinA.,A Directory of British diplomats: http://www.gulabin.com/britishdiplomatsdirectory/pdf/britishdiplomatsdirectory.pdf,dostop:6.7.2020). 64 Zakonovarstvudokumentarnegainarhivskegagradivaterarhivih(UradnilistRS,št.30/06in51/14),Zakonoarhivskemgradivu,kivsebujeosebnepodatkeozdravljenjupacienta (Ura­dnilistRS,št.85/2016). tapuljskekvesture,65pravtakotudinepolicijskefotografijeizevidencnepolePredstojništvamestnepolicijevMariboruzdne14.novembra1933,nakaterihjeJosipBrozzokroglimiocali,širokegaobrazainvdrtihlic.Slednjidokumentnavaja,dajeTitokomunist,sinFranjainMarijeJaveršek,rojenneznanegadneinmesecaleta1893vkrajuKumrovec,dajepopoklicuelektrotehnikinzaseb­nimehanik,visok170cm,podolgovategaobraza,srednjevisokega,širokegain»nazajstojecega«cela.Nosopišejokotsrednjevelik,širokinvalovit,ocikotsiveingloboke,bradokotsrednjeveliko,visokoinravno,ustamala,obsegtelesapakotsrednji.Omenjenizaporniškidosjeimatudirubrikoznaslovom»popolnvtis«,vkaterijenavedeno,dajebilJosipBrozvideti»mešcanski«.66 KolikorjevSlovenijiohranjenihdokumentovvzvezisTitovoosebnostjo,jihjetorejmogocepregledati,upoštevatiinumestitivtozadevneširšeznan­stveneterdrugeraziskave,sevedapanemorejoodgovoritinavsamorebitnaodprtavprašanja. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SIAS1829,ZbirkagradivakraljevihkvesturTrstinGorica,1921–1943 • SIAS1873,KarabinjerskapostajaBorovnica,šk.1,p.e.13,šk.3,p.e.33,šk.6,p. e.73. • SIAS1842,Zbirkagradivaraznihenotitalijanskevojske,šk.1,p.e.7. • SIAS2044,Zbirkagradivaitalijanskihokupacijskihoblasti,serijaII,podserija1, p.e.166(popisvdelu). • SIAS1902,Zbirkatiskovnasprotnikovnarodnoosvobodilnegabojaintiskovpo­liticnesredine,šk.61,GiselherWirsing,RomantikderbosnischenWälder?V:Si­gnal,l.1944,št.6,Union,tovarnamotorjev,str.4–7,34–35. • SIAS1931,RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSocialisticnerepublikeSlo­venije,1918–2004,šk.582. AJ – Arhiv Jugoslavije • AJ838,OsebnifondJosipaBroza-Tita,III-11/23in11/14. TNA – The National Archives • TNA,FO–ForeignOffice,371–PoliticalDepartments:GeneralCorrespondence from1906 • TNA,FO371/48931 • TNA,FO371/130487 • TNA,FO371/145108 LITERATURA Burgwyn,H.James:Imperij na Jadranu, Mussolinijevo osvajanje Jugoslavije 1941– 1943,Ljubljana:Ciceron,2009. Dedijer,Vladimir:Josip Broz Tito: prispevki za življenjepis.Ljubljana:Cankarjeva založba,1953. 65 ArhivJugoslavije,fond838,OsebnifondJosipaBroza-Tita,III-11/14 66 ArhivJugoslavije,fond838,OsebnifondJosipaBroza-Tita,III-11/23. Dedijer,Vladimir:Novi prilozi za biografiju Josipa Broza – Tita. Reka:Liburnija, 1981. Fischer,JasnaFischeret.al.:Slovenska novejša zgodovina 1848–1992,Ljubljana: Mladinskaknjiga,2005.Goldstein,Ivo,Goldstein,Slavko:Tito.Zagreb:Profil,2015. Jeraj,Mateja,Melik,Jelka:Kazenski proces proti Crtomirju Nagodetu in soobtože­ nim.Študijainprikazprocesa.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije:2015.Jeraj,Mateja,Melik,Jelka:PorocilabritanskihpredstavništevoJugoslavijiinSlo­ vencihvprvihletihpodrugisvetovnivojni.VArhivi 34 (2011),št.2,str.407–420.Judt,Tony:PovojnaEvropa1945–2005.Ljubljana:Mladinskaknjiga:2007.Klanjšcek,Zdravkoetal.:Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945, Ljubljana:VojaškizgodovinskiinštitutJugoslovanskeljudskearmadeinInštitutzazgo­dovinodelavskegagibanjavLjubljani,1977.Kurtovic,Nikolina:Communist Stardom in the Cold War: Josip Broz Tito in Western and Yugoslav Photography, 1943–1980.Toronto:UniversityofToronto,2010.Milanovic,Đorde:Markovic,Svetozar –Toza.V:Enciklopedija Jugoslavije 6.Za­greb:Jugoslavenskileksikografskizavod,1965,str.27.Pirjevec,Jože:Tito in tovariši.Ljubljana:Cankarjevazaložba,2011. URADNI LISTI UradnilistRS,št.30/2006.UradnilistRS,št.51/2014.UradnilistRS,št.85/2016. CASOPISNI VIRI Lukovac,Novak:Devetživotaneuhvatljivogmaršala.V:Newsweek Srbija,št.79 (2017),str.18–26. INTERNETNI VIRI Binder,David,VladimirDedijer,TitoBiographerAndPartisanFighter,Diesat90,4.12.1990:https://www.nytimes.com/1990/12/04/obituaries/vladimir-dedijer-tito--biographer-and-partisan-fighter-dies-at-90.html(dostop:6.7.2020). Dorril,Stephen,MI6: Inside the Covert World of Her Majesty‘s Secret Intelligence Service,NewYork,Touchstone,2002:https://books.google.si/books?id=_bV5ncXNke4C&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q=clissold&f=false,(dostop15.7.2020). Dr.KurtLevi,aJewishpartisanfromJugoslavia:https://www.infocenters.co.il/gfh/notebook_ext.asp?book=2020&lang=eng&site=gfh(dostop:15.7.2020).Gestapo,Nazipoliticalpolice:https://www.britannica.com/topic/Gestapo(do­stop:6.7.2020).Hadalin,Jurij,JosipBroz-Tito,Slovenskibiografskileksikon:https://www.slo­ venska-biografija.si/oseba/sbi1019340(dostop:6.7.2020).KurtLevi:https://mchekc.org/portfolio-posts/levikurt/(dostop:16.7.2010).Ljotic,Dimitrije.Hrvatskaenciklopedija.LeksikografskizavodMiroslavaKrleža, 2020:http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=37735inhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Dimitrije_Ljoti%C4%87(dostop:6.7.2020).Mackie,ColinA.,ADirectoryofBritishdiplomats:http://www.gulabin.com/bri­ tishdiplomatsdirectory/pdf/britishdiplomatsdirectory.pdf(dostop:6.7.2020).Olga Nincic Humo: https://sh.wikipedia.org/wiki/Olga_Humo (dostop: 6. 7. 2020). PapersofStephenClissold,ArhivskazbirkaUniverzevOxfordu,KnjižniceBo­dleian: https://archiveshub.jisc.ac.uk/search/archives/60fe9052-ff14-3eb5-ae30-1f482199e4a3(dostop:6.7.2020). TempleFielding:https://en.wikipedia.org/wiki/Temple_Fielding(dostop:6.7. 2020). Gestapo,Nazipoliticalpolice:https://www.britannica.com/topic/Gestapo(do­stop:6.7.2020). NUMEROUSFACESOFJOSIPBROZ–TITO:TRACESINDOMESTICAND FOREIGNARCHIVALDOCUMENTSFROMTHESECONDWORLDWAR ANDAFTER The article presents archivaldocumentsconnectedto the identity and personalityofJosipBroz–Tito,commanderofYugoslavpartisansduringthe Second World War and leader of the post-war Yugoslavia. The authors wishtopresentdescriptions,presumptionsandjudgements,writtenindocumentskeptbytheArchivesoftheRepublicofSlovenia.TheyfocusedonfondsandcollectionsoftheItalianoccupationadministration,indirectlyalsotheGermanintelligenceserviceandthetranslationofT.H.Fielding’sarticleaboutTito’slife,whichwasusedasapartofevidenceinoneofpost-warpoliticaltrials.TheyaddeddocumentsoftheBritishArchivesinLondonandtheArchivesofYugo­slaviainBelgrade.Alldiscussedtopicsarebackedwithdomesticandforeignliteratureandnewspaperarticles. DuringtheSecondWorldWar,occupyingforcesinYugoslaviawishedtoknowtheir“phantom”adversarywhosuccessfullyunitedandledtheYugoslav liberationmovement.Ontheotherside,westernallieswereinterestedinhim asapotentialally. TheGermanintelligenceservicesoughtinformationaboutTitoallaroundEuropeandpasseditontotheirItalianallies.Therefore,archi­valdocumentsoftheItalianoccupationadministrationcontainfactsabouttheprocessofdisclosingTito’sidentityandmistakesmadeinit. Afterthewar,whenTito’sidentitywasalreadyknown,westerndemocra­cieswantedtoknowthepoliticalleaderwhotheyshouldcounton.TheauthorspresentseveraldocumentsoftheBritishforeignoffice(reportsofBritisham­bassadorsinBelgrade)containingfactsaboutimportantpeopleintheYugoslavpubliclife.JosipBroz-TitowasinthespotlightalreadyastheleaderofYugoslavpartisans,however,interestinhimintensifiedafterthewarandespeciallyaf­tertheInformbiroconflict,whenhetransformedfromtheleaderoftheillegalcommunistpartyandpartisancommandantwithasketchypastintoapoliticalleader,whohadtobecountedonininternationalpolitics. Archivaldocuments,presentedinthearticle,showhowdifficultitwastofindandidentifyaperson,whowasanillegalcommunistevenbeforethewarandwasskilledincoveringhisidentity.Atthesametime,documentsrevealhowmuchattentionhisalliesandhisopponentsfocusedonTito. SUMMARY 1.04Strokovniclanek UDK069.426(497.4Ljubljana):77.04477.044:929CiglicM.Prejeto:17.6.2020 Fotografski fond Marjana Ciglica v Fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije: fond Marjana Ciglica kot primer arhivskega dela s fotografskim gradivom MONIKAMOCNIK kustosinja,MuzejnovejšezgodovineSlovenije Celovškacesta23,SI-1000Ljubljana e-pošta:monika.mocnik@muzej-nz.si Izvlecek Namenclankajepodrobnejšiprikazarhivskegadelasfotografskimgradi­vomDnevnikovegafotoreporterja MarjanaCiglica, ki ganajdemov najve-cjemnacionalnemfotografskemarhivu–FototekiMuzejanovejšezgodovineSlovenijeinzajemaobdobjeodleta1957doleta1997.Ciglicevfondniizjemensamopošteviluohranjenihnegativov,kijeocenjen na 300.000posnetkov, intematikah, kijihnajdemo na posnetkih, temvectudiponacinu,kakojeavtorhranilfilmeindnevnovsvojednevnikebeležilfotografiranedogodke.Njegovnacindelajedanesosnovazaarhivskodelo,kivgrobemzajemafizicnourejanje,raziskovanje,digitalizacijo,dokumen­tiranje,hramboidr.,hkratipredstavljaizzive,kizahtevajorazlicneinvcasihnekonvencionalnestrokovnepristope.Zaumestitevvširšizgodovinskikontekstbomvzacetnemdelunekajbesednamenilatudinjegoviživljenjskizgodbi. ABSTRACT PHOTOGRAPHICFONDSOFMARJANCIGLICIN“FOTOTEKA”–THEPHOTO ARCHIVESOFTHENATIONALMUSEUMOFCONTEMPORARYHISTORY: THEFONDSOFMARJANCIGLICASANEXAMPLEOFARCHIVALWORK WITHPHOTOGRAPHICMATERIAL ThepurposeofthisarticleistopresentindetailthearchivalworkwiththephotographicmaterialofMarjanCiglic,aphotojournalistforthenewspaperDnevnik.Thephotographicmaterial,whichwascreatedbetween1957and1997,iskeptinthebiggestnationalarchivesofphotographs–Fototeka-the photoarchivesoftheNationalMuseumofContemporaryHistory.ThefondofMarjanCiglicisnotextraordinaryonlybecauseofitspreservednegatives(estimatedat300.000pieces)andthethemescapturedinthepho­tographs,butalsobecauseofthewaytheauthorstoredthefilmsandkeptadetailedjournalofeventscapturedinhisphotographs.Todayhiswayofworkisabenchmarkforarchivalwork,whichroughlyconsistsofphysicalarranging,research,digitization,documenting,preservationetc.,and,atthesametime,presentsachallengeforresearchersthatdemandsvariousandsometimes-unconventionalresearchtechniques.Forplacingthearticleinabroaderhistoricalcontext,Iwillprovidealsoin­formationabouthislife. Kljucne besede: MarjanCiglic,fotoreporter,fotografskifond,fotografija– zgodovinskivir,sistematicno urejanje,CasopisnahišaDnevnik,Fototeka –fotografskiarhiv,Muzej Key-words: MarjanCiglic,photojournalist,photographicfonds,photograph –ahistorical source,systematic arrangement,Newspaper companyDnevnik,Fototeka -Photographicarchives,Museum 1. Uvod »Fotografija je edini »jezik«, ki ga razumejo povsod po svetu; premošca vse narode in kulture in tako povezuje družino cloveštva. Ker je neodvisna od politic­nega vpliva – tam, kjer so ljudje svobodni – zvesto odseva življenje in dogajanje, omogoca nam, da sodoživljamo z drugimi njihove upe in brezup, osvetljuje poli­ticne in družbene razmere. Tako postanemo ocividci cloveškosti in necloveškosti cloveštva … (Helmut Gernsheim – SusaCreative Photography, 1962).«1 Fotografija je pomemben zgodovinski vir, saj predstavlja vizualni do-kumentcasa,kiilustriraneponovljivedogodkeizpreteklosti.Ssvojopodobodopolnjujeinnadgrajujebesedila,kibralcemomogocarazumevanjevsebinnavecplastniravni.Zvprašanjem,kakostrokovnoobdelovati,pravilnohranitiinarhivirati fotografsko gradivo, da bo omogoceno za raziskovanja prihodnjimgeneracijam,sesrecujevsakainstitucija,kitovrstnogradivohraniinvsak,kiseukvarjastovrstnimarhivskimgradivom,jepostavljenpredrazlicneizzive.Zauspešnodelosopotrebneizkušnjeinneprekinjenonadgrajevanje,ocemerpricajoštevilnirazlicniclankiinrazprave,kisojihnapisalidomaciintujistro­kovnjaki.Kotprimerebompoudarilalenekajtakih,prikaterihnajdemogrobesmerniceoziromapovezavespricujocimclankom.JožeSuhadolnikizZgodo­vinskegaarhivaLjubljanasetetemedotaknevclankuznaslovom»Hramba,materialnovarovanje,digitalizacija,uporabaindostopdoarhivskegagradivazbirk,FototekainnacrtivZgodovinskemarhivuLjubljana«,2 kinakoncuvklju-cujetudipriporocljivoliteraturo,kisenavezujenafotografskogradivo.VrevijiArhivinajdemotudinjegovclanekznaslovom»Fotografija –arhivskogradi­vo in arhivske fototeke. Osnove in nacini urejanja, popisovanja in strokovneobdelave.«3PodobnostaosvojemdeluinpraksipisaliPetraIskrainBlankaKriž,insicervclankuznaslovom»Izanalognegavdigitalno–digitalizacijafo­tografskegagradivavarhivuTVSlovenija«,vkateremstapredstaviliposebnodelosfotografskimgradivom,kisehranivarhivuTVSlovenije.Sstališcana­vezovanjainpodobnihsmernicjezanimivtudiclanekJurijaDobravcaznaslo­vom»KatalogizacijaindigitalizacijaarhivafotografskihnegativovnasteklenihplošcahavtorjaJankaRavnika«,4sajseukvarjasfotografskozapušcinoenegaavtorja.NapotkeohrambiindelusfotografskimarhivomvmuzejihjezuradnestraniCollectionTrust,5prikateremdelujeSpectrum,6prevedelMihaŠpicekizSlovenskegaetnografskegamuzeja.Vsebinaslužikotprimerdobrepraksezadelosfotografskimgradivominhkratipodaprimerjavooarhivskemdeluvdo­maceminmednarodnemprostoru. Pricujociclanekbovširšemkontekstudopolnilclankeinrazprave,kisenavezujejonastrokovnoobdelavoinhrambofotografskegagradiva.Podrobnoboobravnaval,kakopotekaarhivskodelosfotografskimopusomfotoreporterjaMarjanaCiglica,pricemerbodoprikazanivsipostopki,odzacetnegafizicnegaurejanjadoraziskovanjainnakoncudovnosadigitaliziranihposnetkovvra­cunalniškiinformacijskisistem.Kljubtemudaimamonasplošnozastavljene 1 Sontag:O fotografiji,str.177. 2 Suhadolnik: Hramba, materialno varovanje, digitalizacija, uporaba in dostop do arhivskega gradiva zbirk, Fototeka in nacrti v Zgodovinskem arhivu Ljubljana,str.57–71. 3 Suhadolnik:Fotografija – arhivsko gradivo in arhivske fototeke. Osnove in nacini urejanja, popi­sovanja in strokovne obdelave,str.59–65. 4 Dobravec: Katalogizacija in digitalizacija arhiva fotografskih negativov na steklenih plošcah avtorja Janka Ravnika,str.325–352. 5 Collection Trust,dostopnona:https://collectionstrust.org.uk/. 6 Spectrumjebritanskiinmednarodnistandard zaupravljanjemuzejskihzbirkinslužikotpripomocekpriizvajanjudobrepraksevmuzejskidokumentaciji.Pokrivavsapodrocjamu­zejskegadelovanja,prikaterih nastajajopodatki in jerezultat prispevkov strokovnjakov s podrocja muzejske dokumentacije po vsej Veliki Britaniji – https://collectionstrust.org.uk/ spectrum/. smernice,kakoravnatistovrstnimgradivom,paimavsakazbirkaalifonddolo-cenelastnosti,kizahtevajoposebnopozornostindrugacnostrokovnoobdelavo. Priraziskovalnemdelusemanaliziralarazlicnezgodovinskevire,price­merjeimelaglavnovlogofotografija.Uporabilasemkvalitativnometodologijozdeskriptivnoineksplikativnometodo,vmanjšemobsegusemuporabilatudikvantitativnemetoderaziskovanja. 1.1.FototekaMuzejanovejšezgodovineSlovenije FotografskiopusMarjanaCiglicasehranivFototeki–fotografskemarhivuMuzejanovejšezgodovineSlovenije.Nastalajeleta1952injedanesnajvecjina­cionalniarhivzneprecenljivokulturnodedišcino.FotografskogradivoprikazujevsepomembnedogodkeinvsakdanježivljenjeSlovencevizcelotnega20.inza-cetka21.stoletja.Fototekahraniokoli2,5milijonaposnetkovnarazlicnihnosil­cih,fotografskogradivopajegledenaproveniencorazdeljenovfondeinzbirke.Vzbirkahsehranigradivo,kisogaustvarilirazlicnifotografi,vfondihpagradi­vo,kigajeustvarilposameznifotograf.7SemspadatudifondMarjanaCiglica,ki jeedenizmedvecjihfondov.Vsakfotografskifondoziromazbirkaimasvojegaskrbnikaoziromaskrbnico,kijezadolženzacelotenprocesarhivskegadelainjezanjtudiodgovoren.SamasemfotografskogradivoMarjanaCiglicaprevzelaseptembra2016,sstrokovnegavidikasemgradivozacelaurejatijanuarja2017. 2. Marjan Ciglic in njegov fotografski opus 2.1.ŽivljenjepisMarjanaCiglica(1924–1998) MarjanCiglicsejerodil3.septembra1924vKranjukottretjiotrokmateriLeopoldiniinocetuHenriku.Bilisoštirinajstclanskadružina,vendarsotrijeotrocikmaluumrli.PokoncaniOsnovnišolivKranjusejevpisalnaVojaškoglasbenošolovVršcuvSrbiji,kjerpaniostaldolgo,sajsogakmaluizkljucili.8 Leta1936jenjegovootroštvomocnozaznamovalaocetovasmrt. Zasebojjepustilštevilcnodružino,kijeostalanaplecihmatere,zaradicesarjeMarjanCiglicžezelozgodajokusilsiromaštvo.Kerjemoralamatisamapreživljatitakoštevilcnodružino,jetudiCigliczaceliskatidelo.»Mizar že ne bom,«sijegovoril Marjan,»in da bi raztrgane cevlje krpal, mi še na kraj pameti ne pride«.9 Vcaso­pisujezasledil,dafotografskimojsterFrancJugizKranjaišcevajencazapomocprideluvsvojemateljeju»Fotojug«indabodoimeliprednosttisti,kiimajotudirisarskesposobnosti.Ciglicjebilizrednonadarjentudinatempodrocju,zatogajefotografJugleta1938vzelpodsvojeokrilje,kjersejepotrehletihinpolizu-cilzafotografa.10 PriJugujebilzaposlentudivcasudrugesvetovnevojne,kjerpajemoralvateljejuvecinocasarazvijatifotografije,kisojihposnelinemškiokupatorji.KljubstrogemunadzoruinvelikemutveganjujenapobudoFrancaTrojarja–enegaizmedprvihaktivistovvKranju–naskrivajreproduciraloku­patorjevefotografijeinjihpredajalpartizanskiobvešcevalnislužbi.11 CiglicnajbimeddrugimreproduciraltudifotografijoprvegaobešenegatalcavKranjuMiloradaStosica.12 Leta1943,košenibilstarnitidevetnajstlet,jebilprisilno 7 Vranicar:Fotografija in cas,str.10. 8 SIAS1589,podfondSIAS1589/IV,CKZKS,šk.4521,Orispoliticnegadelovanjaimenovanega. 9 Teršek:Fotoreporterska služba med NOB, Marjan Ciglic: Namesto kamere mitraljez …,str.13. 10 Pravtam. 11 Pravtam. 12 Nekaterivirinavajajo,dajeCiglicnaredilreprodukcijofotografije,drugiviripanavajajotudi,dajemoralCiglicnaukaznemškegaokupatorjafotografiratiprvoobešanje. mobiliziranvnemškovojsko.Najprejjebilnašvicarskimeji,potemsogaposlalivNemcijo,sledilajepotvSovjetskozvezo,odtamjebilposlannaCeškoslova­ško,svojo11-mesecnoodisejadopajezakljucilnaPoljskem.Protikonculetamujekoncnouspelodobitidopust,karjeizkoristilzapotdomovinsvojovojaškopotnadaljevalvVII.UdarnibrigadiFrancetaPrešerna,kisejetakratnahajalaprisv.LenartumedSelškoinPoljanskodolino.Ciglicjebilmitraljezec,polit­delegat,komisarcete,komandirceteinkomisarbataljona.13Odlikovanjebil z Znakom inRedom hrabrosti.Medbojijebildvakratlažjeinenkrattežjeran­jen,nazadnje26.aprila1945,kojebilustreljenvvrat,zatojekonecvojnedo-cakalvpartizanskibolnici»Franja«.14Potrehmesecihsejevrnilnazajvsvojobrigado,potempasejepridružilIII.Udarniškibrigadi»IvanaGradnika«,kjerjebilkomisarI.bataljonavsedodemobilizacije4.aprila1946.15Kotpartizanjezaradipomanjkanjafotoaparatovposnelsamonekajfotografij,jepazatovecrisal.Navadnosobilitoportretisoborcev,prizori,tudihumornizapartizanskistencas,opremiljetudinaslovnicopartizanskepublikacijePesem naših mino­ 16 metov. Podemobilizacijisejehitrovrnilnazajvfotografskevode.NajprejjebilfotografskipomocnikvVipavi,potemješelvAjdovšcino,kjerjenajprejdelalvfotografskidelavnici»FotoJež«,poprikljucitviPrimorskekJugoslavijipasovAjdovšciniustanovili»Fotolik«.Topodjetjejebiloprikljuceno»Fotoliku«vLju­bljani,kamorjebilCiglicpoletudniprestavljeninjessvojofotografskokarieronadaljevalvprestolnici.17Leta1949sogaproglasilizainformbirojevca.Obtožilisoga,dajebilkotclanKPinsekretarpartijskeceliceKPSpodjetja»Fotolik«vecmesecevpasiven,dasenipovezovalzRajonskimKomitejemKPSI.,težavopajepredstavljalotudiCiglicevomnenje,daimajonekateriministriinpredsednikivelikastanovanjainvile,medtemkosodelavcinatrpanivmajhnihstanovanjihinkomajpridejocezmesec,dapamunitocnojasentudispormedSovjetskozvezoinJugoslavijo.18ZaraditegajebilizkljucenizKPJ,10.avgusta1949areti­raninza11mesecevposlannaGoliotok.19 Kosejevrnil,ješenaprejdojunija1956delalvfotografskidelavniciFotolik,potemsejezaposlilvfotografskemstudiu»FotoPotrc«.ImeMarjanCiglicjebilovfotografskihkrogihvednoboljpoznano,zatostagaMiranSattlerinLojzeJurcaizcasopisnehišeDnevnikpo­vabilavsvojevrste.20 Ciglicjevtemvidelnovopriložnostinsejanuarja1957pridružilDnevnikoviekipi,kijijeostalzvestvsedoleta1997,kljubtemu,dasejeuradnoupokojilželeta1983.21 »Marjan Ciglic je bil zašcitna znamka Dnevnika skoraj do zadnjega, dokler je le zmogel na pot in med ljudi. Povsod so ga prepoznavali in radi sprejemali kot moža, ki s starim in stolcenim Nikonom in s prstom nenehno na sprožilcu išce za­nimive motive. /…/ Tako smo ob njem zvedeli, da se svet ne dogaja le v politicnih palacah in javnih uradih, ampak predvsem drugje. Kako lahko je bilo, ce si se mo­ral na težavno nalogo odpraviti z Marjanom Ciglicem.«22 Zagotovoje Ciglic,kiješe danespodpisanpodmarsikaterofotografijovstarejšihizvodihcasopisaDnevnik,poznanmarsikomu.Vsi,kisogapoznalibolje,soseznanjeniznjegovimizjemnimfotografskimopusom,kigajeustvarjal 13 SIAS1589,podfondSIAS1589/IV,CKZKS,šk.4521,Orispoliticnegadelovanjaimenovanega. 14 Pravtam. 15 Pravtam. 16 Teršek:Fotoreporterska služba med NOB, Marjan Ciglic: Namesto kamere mitraljez …,str.13. 17 Popov:Marjan Ciglic, Starosta fotoreporterske fotografije, str.82. 18 SIAS1589,podfondSIAS1589/IV,CKZKS,šk.4521,ZapisniksestankaceliceFotolik. 19 SIAS1589,podfondSIAS1589/IV,CKZKS,šk.4521,IzkljucitevizKPJ. 20 Popov:Marjan Ciglic, Starosta reporterske fotografije,str.83. 21 MarjanCiglicjebilpriDnevnikuzaposlenod15.1.1957indo31.1.1983(Vir:BrankaMatko, kadrovskaslužbaDnevnika–27.2.2019). 22 Janežic:BrošuraobrazstaviMarjan Ciglic 1924–1998 in50. obletnici Dnevnika. karštiridesetletja.Tisti,kisogapoznaliinde­laliznjim,papravijotakole;» … druga legenda pa je Marjan Ciglic, clovek, ki ga je zagotovo imelo najraje najvec novinarjev na Dnevniku. Kajti bil je enostavno nekaj posebnega. Kot dnevnikovec in kot clovek.«23 » /…/ In sredi vseh teh imen je v mojem in prav gotovo v spominu vseh, ki smo se delovno in cloveško družili z njim, središcna oseb­nost Marjan Ciglic, fant iz Kranja. Ob njem, pred­vsem pa z njim smo živeli med seboj in vsi skupaj z Dnevnikom kot družina.«24 Ciglicjezagotovopustilvelikpecatssvojofotografskozapušcino,karpotrjujetudiTomšice­vanagrada,25kijojeprejelleta1980.Tegaizje­mnegafotografskegaopusapadanesnebiimeli,cenebibiltakozvestopredandeluincenebivtem,karjepocel,tudineizmernouživalinnema­lokratzaraditegasvojezasebnoživljenjeposta­vilnastranskitir. MarjanCiglicjeumrl8.julija1998,zaradisvojeljubeznidofotografijepanebonikolipoza­bljen.KotjerekelEdiŠelhaus,fotoreporterinCi­glicevprijatelj: »Njegova bogata fotografska kari-era bo živela in bogatila nas in naše zanamce.«26 2.2.Ciglicevfotografskiopus Fotografskifondpredstavljaneprecenljivonacionalnodedišcinoinjeocenjennapribližno300.000originalnih,predvsemcrno-belihnega­tivov v formatu Leica, najdemo pa tudi barvneposnetkeindrugeformate,kotso6x6in6x9. Ciglicnifotografiralsamoposlužbenidol­žnosti;kamorkoliješel,jessebojvednovzelsvojfotoaparatinvescasbeležildogajanjeokolisebe: »Fotoreporter mora biti vedno na preži. Kakšen dogodek se hitro zgodi in je neponovljiv. Zato mo-raš biti vedno pripravljen.«27 Tematika njegovih fotografij je zato izre­dnopestrainsedotikadomalegavsehplatiži­ 23 Bukovec: Transparent prek Kopitarjeve, dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042457093. 24 Glavic:50 let Dnevnika,str.64. 25 Leta1951jebilonapobudoBogdanaPogacnikanaiz­ rednem obcnem zboru dogovorjeno, da se ustanovijo nagradezanajboljšanovinarskadela.Leta1952jebil sprejetsklep,dasenagradeimenujejoponarodnemhe­ roju, politiku, publicistu in novinarju Tonetu Tomšicu, dostopno na: https://novinar.com/drustvo-novinarjev- -slovenije/novinarske-nagrade/nagrajenci/novinarske- -nagrade-od-leta-1953-do-leta-2002/. 26 Šelhaus:Brošura ob razstavi Marjan Ciglic 1924–1998 in 50. obletnici Dnevnika. 27 Popov:Marjan Ciglic, Starosta fotoreporterske fotografi­je, str.83. vljenjaSlovencev, vgrobempazajemapolitiko,kulturo,šport,gospodarstvo,pomembnedogod­keinobiske,kmetijstvo,promet,šolstvo,medna­rodneodnose,NOB,izseljence,trgovino,Cerkev,zdravstvo, etnologijo, proslave, turizem in go-stinstvo,crnokroniko,življenjskiutripvmestihin na podeželju, portrete ter razne akcije caso­pisovDnevnikinNedeljskidnevnik.Vsakoletnoje fotografiral dogodke,kotsobili npr. Kmecka ohcet,dedekMraz,rojstvoprvegaotrokanaprvidanvletu,nipamanjkalnitinamodnihrevijah,pogrebih,žalnihsejah …Njegovazbirkajeizje­mnapokoliciniinkakovosti,posebnovrednostpapredstavljajofotografijepreprostegaclovekainnavideznepomembnihdogodkovvsakdanji-ka,kijihpoliticnazgodovinanizabeležila,zatoimajoneprecenljivovrednostzapresojoinvre­dnotenjetegacasa.28 Neprecenljividelnjegovefotografskezapu-šcinezagotovopredstavljajotudinjegovidnevni­škizapisi(vzvezkejednevnozapisoval,kajjefo­tografiral,medopisinajdemovsebinoposnetka,datuminkraj).Njegovnajstarejšidnevnikjeizleta1958,najmlajšipaizleta1997.RaziskovalcupolegvsebinevdnevnikihdelozeloolajšatudiCiglicevizrednolepoberljivrokopis,dnevnikipasozagotovoizjemnopomembeninverodostojenvir,sajsicerzamarsikaterofotografijonebibilomogoceugotoviti,kajpredstavljaoziromazakajjepritegnilafotografovopozornost.Njegovfondtorejpredstavljapravonacionalnozakladnicofo­tografij,kijihtakomuzejkotširšajavnostupora­bljatazaraziskovanje,prikazovanjeterrazume­vanježivljenjaindelaposameznikovindružbe. Casopisna hiša Dnevnik je Ciglicev foto­grafskifondprepoznalakotizjemnokulturnode­dišcinonacionalnegapomena,zatojeleta2001,kojepraznovalasvojo50.obletnicodelovanja,29 njegovoživljenjskodelovcelotizapustilatakratMuzejunovejšezgodovine.30Obtejpriložnostiinobsvecanipredajijevmuzejunastalaprvafo­tografskarazstava,kijepredstavilaleskromendelceknjegovegaživljenjskegadela.MuzejjevseodtakratostalvstikihscasopisnohišoDnevnik, 28 Šelhaus:Brošura ob razstavi Marjan Ciglic 1924-1998 in 50. obletnici Dnevnika. 29 PrvaizdajacasopisaLjubljanskidnevnikjeizšla2.julija 1951. 30 Muzejsejeleta1948obustanovitviimenovalMuzejna­ rodneosvoboditve.Leta1962sejepreimenovalvMuzej ljudskerevolucije,leta1994vMuzejnovejšezgodovine, nazadnjesejepreimenovalleta2003,insicervMuzej novejšezgodovineSlovenije.Spremembeimenasopo­ vezane tudi z novim poslanstvom in zbiralno politiko muzeja. kar med drugim ponazarja tudi rubrika Poru­menela fotografija,vkateriješedanestedenskoobjavljena ena Cigliceva fotografija, ki ilustrirazanimivedogodkeizpredpetdesetihlet,kisobiliobjavljenivDnevniku31alipaNedeljskemdnev­niku.Rubrikašedanesprištevilnihbralcihvzbu­ja nostalgijo, saj pogosto prikazuje dogodke, kisojihdoživelisamialipasejihspomnijo,hkratijelepspominnaCiglica,kije»živel«zDnevni­kom.32 3. Sistem hranjenja, urejanja in raziskovanja fonda Marjana Ciglica »Photo-journalists have also been consi­stently overlooked, especially if they worked for local newspapers or for the masscirculation press. /…/They also worked against the pressure of de­adlines and, as a result, their negatives vanished into archives from which, in some cases, they never emerged again.«33 (Tudi fotoreporterji so bili ce-sto spregledani, še posebej, ce so delali za lokalni casopis ali za »masovni« tisk./…/Izpostavljeni so bili tudi pritiskom zaradi postavljenih rokov, za­radi cesar so se njihovi negativi izgubili v arhivu in se v nekaterih primerih niso nikoli vec pojavili). IanJeffreyjevknjigiPhotography,ACon­ciseHistoryvuvodupoudarildvetežavi:vpri­merjavi med poklicnimi fotografi in poklicnimifotoreporterji, ki so delali za lokalne casopisnehiše, so se slednji težje uveljavljali v mednaro­dnemprostoru,polegtegapasobilizaradiak­tualnihdogodkov,kisojihželelikotprviobjaviti»njihovi«casopisi,dnevnopodvrženiizzivominpritiskom.Zaraditakenaravedelajimvcasihniuspelodoslednoevidentiratiinarhiviratiorigi­nalnih negativov, rezultat pa so bili uniceni aliceloizgubljenioriginalninegativi. Kljub temu da skoraj ni minil dan, da ne biCiglicposnelkakšnefotografije,jevednona­šeltudicas,dajedokumentiralsvojefotografije,hkratijetudinegativeskrbnosistematicnoure­jalinshranjeval.Cetuditemudelunebibiltako 31 Doleta1968sozaimeuporabljaliLjubljanski dnevnik, potemletupasejepreimenovalvDnevnik,scimersoželeliintudiuspelipridobitivecbralcevizvenLjubljane.Leta1989sejezakratekcaspreimenovalvNeodvisni dnevnik,danesgazopetpoznamopodimenomDnevnik, zatobomvclankuzacasopisnavajalasamoime»Dnev­nik«. 32 Mocnik:Porumenela fotografija – posebna rubrika v ca- sopisu Dnevnik v spomin njenemu dolgoletnemu fotore­ porterju Marjanu Ciglicu,str.24. 33 Jeffrey:Photography, A Concise History,str.7. predan,kotjebilfotografiranju,bisedanespriarhivskemdeluznjegovimfondomzagotovosre-cevalizvelikimitežavami,sajzamarsikaterido­godeknebibilojasno,kajprikazuje. 3.1.Hrambagradivavfotografskemarhivu CelotenfondMarjanaCiglicajeMuzejpre­jelingahranilvobliki,kotgajehranilCiglicsam.Negativisobilizloženivmanjšihškatlicahinvmalihkovinskihembalažahspokrovcki,vkate­rihsoprvotnobilifilmizafotografiranje,prejeljetudidvevecjiškatližerazvitihfotografij.Ciglicjevvsakoškatlicovložilvkolutezvitenegativeposameznegamesecaternaškatliconapisalme­secinleto,vmessosenašlitudinegativi,kisobilihranjeniindokumentiranidrugace,karzahtevadrugacenpristopkurejanjunegativov. OriginalninegativiMarjanaCiglicase,sku­paj z drugim fotografskim gradivom, hranijo vposebnemprostoru–Negoteki,34kjersevžele­znihomarahhranigradivo,obcutljivonatempe­raturnespremembeinsvetlobotersonamenjenitrajnejši ohranitvi vsega fotografskega gradiva.Vecina Ciglicevega fonda je takrat, ko sem pre­vzelaskrbništvo,bilavpredalihvzadnjemdeluNegoteke,tistidel,kijebilfizicnourejenvmape(cca10map),pajebilvomarinadpredali.Vsakpredal je bil oznacen z letnico, našli so se tudi predali z oznako razno. To fotografsko gradivoniimelonatancnedatacije.Vcasihjebilnapisansamomesec,spetdrugicsamoimedogodkaaliosebe,nikjerpanibilozapisaneletnice. 3.2.Fizicnourejanjeposnetkov 3.2.1 Ravnanje negativov, zvitih v kolute in vstavljanje v arhivske mape Ciglicevnacinhranjenja,skupajznjegovi-mi dnevniškimi zapisi, omogoca dobro osnovozakakovostnoinpreglednosistemskourejanje,težavo pa predstavljajo predvsem slaba pregle­dnostgradivainmorebitnepoškodbe.Kosemza-celaraziskovatifond,semugotovila,dajeosnovainprednostnanalogafizicnaureditevnegativov,sajjebilodeloznjimivtakšnemstanjuzeloone­mogoceno oziroma je predstavljalo ogromno 34 V Negoteki sta dva klimatizirana prostora z nenehnotemperaturo15,5do16stopinjCelzijater40-odstotnorelativnovlago.Obrnjenajenaseverinjevkubusustarestavbe,karžesamoposebiomogocavelikoklimatskostabilnost,kijenujnopotrebnazadolgotrajnohrambovsegafotografskegagradiva. ovirtakopriiskanjuposameznihposnetkovkotpriinventarizaciji,kipajebilavobliki,kosobiliposnetkivkolutih,prakticnonemogoca. Negativejekonzervatornajprejprimernoizravnalincejebilopotrebno,tudirestavriral,potemjesledilorezanjenegativov,nakaterihjebilonaenemfil­muodpetdocca.50posnetkov,vlaganjevt.i.brezkislinskesrajckeinnazadnjevložitevsrajckvarhivskemape.Gledenašteviloposnetkov,kiserazlikujejoodmesecadomesecaintudipoletih,sejenavadnovenoarhivskomapolahkovlo­žilodvamesecaskupaj.V70.letih,kostasenacindelaintudivecjadostopnostfotografskegamaterialaspremenila,pagrevvecprimerihvenoarhivskomapozgoljenmesec. Kososeposnetkivložilivmapo,jebilotrebanamapoinvsakosrajckonapisatimesecinleto,dasevprimerurabeposnetkinebizamešali,zapripo-rocljivopasejeizkazalotudi,dasepriložijoosnovneinformacije–kratekopis dogodkaindatum. Nazacetkusemželelaspomocjodnevniškihzapisovposamezneposnet­kevsrajckevlagatikronološkopodatumih,vendarsejemedurejanjemizkaza­lo,datonepridevpoštev,sajsobilinekaterižeinventarizirani.Tiposnetkisenisourejalisistematicno,ampakgledenapotrebeinželje,kisojihimelemuzej­skestranke,npr.strankaježelelaposnetkeprvihdemokraticnihvolitevizaprila1990inizkolutasosevzeliinvmapovstavilisamoposnetkistovsebino,drugogradivosejezavilonazajvkoluteinshranilovprvotnoškatlico.Nataknacinsejeiskalotudigradivozarazstave,zaobjavevmedijih,strokovnoliteraturoitd.Zaraditakenaravedela,kijebilavtistemcasupovsemobicajna,bibilozakronološkoureditevtrebafizicno(nanegativih)izžedigitaliziranihposnetkovpreštevilcitiveckot30.000posnetkovizrazlicnihobdobij.Kobofondvcelotiurejen,prejomenjenokronološkofizicnosistemskourejanjeposnetkovneboigralonobenevlogepriiskanjuposnetkov,sajbozadostovaložeto,dasolocenipomesecihinoznacenizinventarnoštevilko. 3.2.2. Urejanje negativov v arhivskih mapah Filmivarhivskihmapahsozaradilažjegaraziskovanjalocenipomesecih,varhivskesrajckepasozloženitako,dajemedvsakimnovimfilmomenapraznavrstica.35Kerjenaenemfilmunavadnovecrazlicnihdogodkov,kisosilahkonavidezzelopodobni(npr.konference,sejeidr.),jetapraznavrsticapravzapravmetapodatek,kispomocjoCiglicevihdnevniškihzapisovpodainformacijo,zakateridogodekvdolocenemmesecugre.TakaureditevoriginalovzaradiboljšepreglednostiomogocahitrejšeiskanjeposnetkovterhkratipredstavljaprviinosnovninacinurejanjaCiglicevegafonda.36 Osnovniureditvinegativovsledifizicnoštevilcenjeposnetkov–številka seznamenskimiflomastrinapišenaposamezniposnetek,oznacitipajetrebatudivsakfilmposebej.Pritemjetrebašeposebejpaziti,kersoposameznifilmi,kisoseuporabljalizastranke,razstave,objave…,žeinventarizirani(npr. 15 posnetkovizenegameseca).Vtemprimerujetrebakronološkonadaljevatište­vilcenje,vizrednihprimerihjetrebaposnetketudinanovooštevilciti. Naslednjikorakvsebujeinventarizacijo,digitalizacijo,dopolnjevanjeCi­glicevihdnevniškihzapisovvrazpredelnicoterkoncnovnašanjevsehpodatkovindigitaliziranihfotografijvinformacijskisistemGalis. 35 Cejebilonaenemfilmu14posnetkov,sosenegativizlagalivvrsticeenazadrugo,inkerjevarhivskisrajckinaenistraniprostoraza36posnetkov,sejenaistostranvložilnovfilm,medenimindrugimpajeostalapraznavrstica. 36 Trenutnojenatakosnovninacinurejenegaokoli90%celotnegaCiglicevegafonda. 3.3.InventarizacijaCiglicevegafotografskegafonda Zaradilažjesledljivostiinurejanjaorigina­lov se oznake in inventarne številke posnetkovnavezujejonaCiglicevoprvotnoureditevfonda.Takoimavsaknjegovposnetek(tisti,kiježedo­koncnoinventariziran)svojoinventarnoštevilko,kižesamaposebipovenekajosnovnihinforma­cijinjekljucnapriiskanjudoticnegaposnetkavtako številcnemfondu. Sistem dolocanja inven­tarneštevilkepriCiglicevemfondujenaslednji: 1. MC, 2. leto, 3. mesec, 4. zaporednaštevilkafilmain 5. zaporednaštevilkaposnetka. Primer:MC670124_2;.1 MC–MarjanCiglic, 2. 67–leto1967, 3. 01–januar, 4. 24–zaporednaštevilkafilmain 5. _2–zaporednaštevilkaposnetkanafilmu. Nekateridigitaliziraniposnetkisooznace­nitudisamodelno.Grepredvsemzafotografije,ki se potrebujejo »pod nujno«, navadno gre zapovpraševanjezunanjihraziskovalcevalimedij­skihhiš.Vtemprimeruseponavadinapiševse,razenštevilkafilmainštevilkaposnetka,sajvti­stemtrenutkušenistapoznani. Primer delno oznacenega posnetka: MC6902xx_y .1 MC–MarjanCiglic, 2. 69–leto, 3. 02–februar, 4. xx – neznana številka filma (te si morajosleditivkronološkemzaporedjuinmorajobititakovloženetudivarhivskemape)in 5. _y – neznana številka posnetka na filmu,vcasihsektemupripišeše,kajjenafoto­grafiji (MC6902xx_1-prodaja sadja na tr-žnici). Da lahko torej govorimo o inventarizira­nemposnetku,morale-taimetisvojoinventarnoštevilko,posnetekmorabitiustreznodokumen­tiran(navadnospomocjodnevniškihzapisovinizvodovcasopisaDnevnik),filminposneteknanegativumoratabitiobafizicnopravilnoozna-cena,pazitijetrebatudipridigitalizaciji,sajse mora inventarna številka na fizicnem posnetkuujetizdigitalnim,sajsevnasprotnemprimeruposnetkilahkozamešajo.Kerjefotografskogra­divo tako številcno in zahteva strokovno obde­lavo,jetrebaposebejpoudariti,dabotrajalošedolgocasa,dabofondvcelotiinventariziraninvnesenvsistemGalis. 3.4. Vnos fotografij in podatkov v muzejski dokumentni sistem GALIS Informacijski sistem Galis je program zavodenje muzejske dokumentacije, vnašanje po­datkovinposnetkovvGalispapredstavljakonc­nidelurejanjafonda.Navadnovsebujejonasle­dnjepodatke(cesotiznani): 1. inventarnoštevilko, 2. krajnastankafotografije, 3. datumnastankafotografije, 4. kljucne besede oziroma klasifikacijo, pokaterihseišcejofotografije, 5. imeinpriimekfotografaoziromaavtorja, 6. splošniopisfotografije–zakateridogodekgre,osebenafotografijahidr., 7. formatoriginalnegaposnetka–npr.Leica ali6x6idr., 8. fotografijoin 9. predmet–crno-belaalibarvnafotografija. Polegsplošnihpodatkovselahkozabeleži­jotudidatumvnosavGalis,zgodovinacelotnegafonda, nahajališce, kdaj in od koga ga je muzejpridobil,vkakšnemstanjujeposamezniposne­tekoziromaoriginal,zgeslom,prekkateregasevstopivsistem,pasesamodejnoizpišeodgovor­naoseba,kivnašapodatke. Galisomogocahitroinucinkovitoiskanjeposnetkov ter je namenjen tako zaposlenim vMuzeju kot strankam Fototeke, vendar zahtevavelikopredhodnegadela.Zaboljšopredstavonajpoudarim,dajetrenutnovGalisu11.525Ciglice­vihposnetkovodskupnookoli300.000. 4. Raziskovanje Ciglicevega fonda in iskanje posameznih posnetkov Vvelikopomocpriraziskovanju,polegCi­glicevih dnevniških zapisov, sta casopisa Dnev­nikinNedeljskidnevnik.NekajizvodovsehranivMuzeju,sicerpasoredniobiskiarhivacasopi­snehišeDnevnikkljucnipriraziskovanju,sajjevcasopisupolegclankovobjavljenovelikoCigli-cevihfotografij.Nataknacindobimododatnein­formacijeodogodku,mnogokratpasovpomocžezasamolokacijonastankafotografije. 4.1.Primeriskanjaposnetkov Iskanje posameznih posnetkov je nujnopotrebnozasistematicnourejanje.Najveckratjepovezanospovpraševanjem po dolocenihfoto­grafijahoziromadoticnihtemahnafotografijahin se potem nadaljuje v sistematicno urejanje.FotografijevCiglicevemfondusetrenutnoišce­jonaštirirazlicnenacine,kisoodvisniodtega,kolikosoposnetkifizicnourejeni,zapodrobnooziromanatancnoiskanjepasenavadnouporabikombinacijavsehštirih: 1.posnetkisovškatlicah,zvitivkolute, 2.posnetkisoinventariziraniinzloženivpodolgovatepapirnatemape, 3.posnetkisovarhivskihmapahvbrezki­slinskihsrajckah, 4. posnetki so vneseni v dokumentnisis­temGalis. 4.1.1. Primer raziskovanja oziroma iskanja fotografij, ce so posnetki še zviti v kolute in hranjeni v škatlicah za filme Tanacinraziskovanjainiskanjaposnetkovjebilglavnikazalnik,dajenegativenujnotrebafizicno urediti, saj je iskanje fotografij v takemstanjuzelozamudno. NajprejpopopisihizCiglicevihdnevnikov,kisoprepisanivExceloverazpredelnice,37viskal­nikvpišemokljucnebesede.Sistemizlocipopise,kivsebujejoiskanobesedo,scimersenarediožjiizbor.Dalahkokarsedaucinkovitonajdemonaj­vecposnetkov,navadnouporabimoveckljucnihbesed–vse,karbiselahkonavezovalonadotic­notemo–zatojetrebapostopekveckratpono­viti.Iztehizpisovnaredimoseznamfotografij,kijihjetrebapregledati,pricemerjekljucnegapo­menadatum,sajjevecinafotografskegagradivalocenegapomesecihinletih.Teškatliceznega­tivi,zvitimivkolute,natoprinesemoizNegotekevpisarno,kjerspomocjosvetlobnemizeinlupeišcemofotografije.Pritemdelujenujnauporabarokavic,sajgrezaneposredenstikzoriginalnimfotografskim gradivom. Najdene posnetke natodigitaliziramoinnavadnosamodelnooznacimo.Delnaoznacbaposnetkašenipravainventarnaštevilkainjenamenjenapredvsemlažjemuiska­njudoticnefotografijevprihodnjeinzanadaljnjedelo. 37 Natancnejši prikaz z razpredelnicami bo prikazan vsklopuRaziskovanjeCiglicevegafonda. 4.1.2. Primer iskanja inventariziranih posnetkov, ki so v papirnatih mapah Inventarizirani posnetki so vpisani v po­sebnorazpredelnico,kidelujepoenakemsiste­mukotiskanjeposnetkov,kisoprepisaniizCigli-cevihdnevniškizapisov(kotjenavedenozgoraj).Razlikajepredvsemvtem,dajevtejrazpredel­nicižeznanainventarnaštevilka,posnetkipasoboljnatancnodokumentirani.Kopoklasifikacijiin kljucnih besedah v popisih najdemo iskanefotografije,sezabeležisamoinventarnaštevilka –datumvtemprimeruniveckljucnegapome-na,sajsopapirnatemapeoznacenezinventarnoštevilkocelegafilma.Vtemprimeru,koseinven­tariziraniposnetkihranijovpapirnatihmapah,le-teoznacimomalcedrugace.Kotprikazujespo­dnjafotografija,jenamapinalevistranizgorajzapisanainventarnaštevilkafilma,brezštevilkeposnetka. Te so vcasih navedene pri splošnemvsebinskempopisu,najveckratpajenazacetnistraninapisanasamovsebinavsehposnetkov,kisovmapi. Primer inventariziranih posnetkov, ki sovloženivpapirnatimapi: MC620301–MarjanCiglic,leto1962,me­secmarecinzaporednaštevilkafilma–01.Vtem primeru je številka pripisana pri vsebini posa­meznega posnetka na zacetni strani (npr. Cer­kniškojezero–1,2,3,karpomeni,daposnetkizinventarnoštevilkoMC620301_1,2in3prika­zujejodogodke,vezanenaCerkniškojezero).Nataknacinsoinventariziraniposnetkisamošezatistemesece,katerihposnetkišenisovstavljenivarhivskemapeoziromasoševkolutih. 4.1.3. Primer iskanja posnetkov, ki so vloženi v arhivske mape Vtemapesovstavljeniposnetkiizcelegameseca,kisobilizvitivkoluteintuditisti,kisožeinventariziranitersosepredtemhranilivpa­pirnatihmapahinspadajovistimesec. Najprej so v mapi zloženi inventarizira­niposnetki,sajjepomembenvrstnired,inzatokljucnizanadaljnjekronološkoštevilcenje.Sicerpa iskanje poteka na enak nacin kot pri zgorajomenjenihprimerih–iskanjepopopisihvExce­lovirazpredelniciinporazpredelniciinventari­ziranihposnetkov,vendarstorazliko,dafizicnoiskanjeposnetkovvzamevelikomanjcasa,sajsovarhivskihmapahinjezatovelikoboljšipreglednadfotografskimgradivom. 4.1.4. Primer iskanja posnetkov, ki so vneseni v dokumentni sistem Galis IskanjeprekGalisajenajlažjiinnajhitrejšinacin.KerjeGalisnamenjentakoevidencimuzejskihpredmetovkotfotografskemugradivu,seprizacetnihparametrihnajprejoznaci,vkateremdoticnemfonduišcemofotografije,natopapriklasifikacijivpišemokljucnebesede.Sistemvnekajsekundahizpiševsezadetke,vkljucnosfotografijamiinstemjeiskanjekoncano. 4.2.PrimerraziskovanjaCiglicevegafonda Raziskovanjefotografskegafondamnogokratpredstavljavelikizziv,pred­vsemtakrat,koposnetekinCiglicevdnevniškizapisnistadovolj,zatobomkotprimerpoudarila,kakopotekaraziskovanjefotografijinnakakšennacinpri­dobimododatnepodatke,pomembnezaevidentiranjeoziromadokumentira­nje.TakokotpriiskanjufotografijsitudipriraziskovanjunajprejpomagamozosnovnimCiglicevimpopisomvrazpredelnici.Tanampodaprveinformacije ofotografijialisklopufotografij,kisenavezujejonaistidogodek(opislahkozajemasamoenofotografijoalipacelsklopposnetkov).Zalažjerazumevanjebompoudarilanekajprimerovizjanuarja1967,kisemgatudiprvegazacelanatancnejeraziskovati.38 4.2.1. Prometna nesreca, v kateri sta življenje izgubila Boris Kraigher in njegov starejši sin Janez Kotprviprimerbompoudariladogodek,kijemocnopretreseljavnost.Govorimooprometninesreci,vkateristaživljenjeizgubilatakratnipoliticnifunkcionarBorisKraigher–clanpredsedstvaCKZKJinpodpredsednikzvezne­gaIzvršnegasveta–ternjegovstarejšisinJanez(mlajšisinjenesrecopreživel).Ciglicjebilprisotenprištevilnihdogodkihinkomemoracijah,njegovizapisivdnevnikupasoseglasilitakole: 1. »Zastave na pol droga pred Izvršnim svetom in skupšcino (Boris Kraigher), Ljubljana, 5.1.1967« 2. Komemoracijska seja v Rašici (Boris Kraigher), Rašica, 5.1.1967 3. Na Ekonomski fakulteti (komemoracije), Ljubljana, 5.1.1967 4. Na Izvršnem svetu, polaganje vencev, mimohod, Boris Kraigher, Ljubljana, 6.1.196739 PopiseotemdogodkujeCigliczabeležilvsvojdnevnikšepetkrat,vse,do­klerBorisKraigherskupajssinomnibilpokopannaljubljanskempokopališcuŽale,casopisDnevnikpajeodtrenutka,kojenovicaprišlavjavnost,dogodkunamenilobjavenatrinajstihstranehpodnaslovi:»Boris Kraigher se je smrtno ponesrecil«, »Jutri se bomo poslovili od velikega pokojnika«, »Žalni seji v Ljubljani in Beogradu«, »Izrazi sožalja«, »Clovek v boju za reformo, Ekonomske misli po­kojnega Borisa Kraigherja«, »Obcani Ljubljane«, » … zakaj žalujemo za tabo …«, »Bolec odmev po vsej državi«, »Zadnji dnevi«, »Usodni drevored«, »O avtomobilski nesreci«, »Bilo je mracno, klical sem oceta in Janeza«, »Bil sem spremljevalec Bo-risa Kraigherja«, »Pokloni množic«, »Revolucionarju v spomin«, »Žalostno slovo«, Ljubljana je vceraj žalovala« in»V vsakem koraku naše revolucije odzvanja tudi 38 Kosemprevzelaskrbništvonadfondom,jecasopisDnevnikzasvojorubrikoPorumenela fo­tografija potrebovalCigliceveposnetkeizjanuarja1967.Tojebiltudirazlog,dajebilotoprvoleto,kisemgazacelasistematicnourejati. 39 Ciglicevoriginalnidnevniškizapis,5.in6.januar1967. tvoj korak« ... Vsiticlankisobiliobjavljenimed4.in7.januarjem1967. Ciglicjeskupnonaredil116posnetkov,odtegajihjebilovDnevnikuobjavljenih14.Mogo-cesetaštevilkavdigitalnidobi,vkateriživimoinsesrecujemospoplavodigitalnihfotografij,neslišivelika,vendarjetrebaupoštevati,dasejetodogajaloveckot50letnazaj,kosobilerazmerepovsemdrugacne. Podatke o tem doticnem dogodku lahkonajdemovrazlicnihvirih,navsezadnjejebilBo­risKraigherjavnapoliticnaosebnost,otemne­srecnemdogodkupasotakratpisalivsicasopisiinporocalivsimediji.Kljubvsemujebilvtemprimerupriraziskovanjuzelopomembencaso-pis Dnevnik ter v njem objavljene reportaže infotografije,kisojihpospremilipodnapisi,nava­dnotudizimeniosebnafotografiji. Zalažjopredstavonajprikažemšeprimer­javomedtem,karjeCigliczabeležil,inpodatki,kisemjihdobilaizDnevnika,skaterimisemtudidopolnilaCiglicevezapise.Poudaritijetreba,dasodopisanesamoglavnepodrobnosti,sajsejeotemdogodkupisalokarnekajdni. Ciglicevzapis:»Mimohod na izvršnem sve­tu, množica se poslavlja od Borisa Kraigherja na Žalah, pogreb, Ljubljana, 6.1.1967«40 Dodatno besedilo: »Slovo od Borisa Kra­igherja in njegovega sina Janeza, ki sta umrla v prometni nesreci pri Sremski Mitrovici, je poteka-lo v Spominskem parku borcev in talcev na Žalah. Ob odprtem grobu so imeli govor Edvard Kardelj, Osman Karabegovic, Jakov Blaževic, Franc Po-pit, Borut Megušar. Med sive marmornate stene grobnice so žari položili generalpodpolkovniki Sekirnik, Poglajen, Švara ter študentje Milenkovic, Sluga in Megušar. Pogrebnih svecanosti so se ude­ležile številne delegacije najvišjih funkcionarjev zveznih in republiških organov, vodilne osebnosti komun, politicnih in družbenih organizacij, zasto­pniki armade in mladine ter številni Ljubljancani. V Dnevniku objavljeno 7.1.1967.«41 Potekevidentiranjaindokumentiranjapo­snetkov natancneje prikazuje razpredelnica nanaslednjistrani,izkateresorazvidnitudipopisiodoticnemdogodku. Gre za prepis Ciglicevih dnevniških zapi­sov v Excelovo razpredelnico, torej je osnovozasnovalžeCiglicsam.BesedilovrdecibarvijeneposredniprepisizCiglicevegadnevnika,nekajpoljsejezaradidodatnespecifikacijedodalona­knadno,polja,oznacenazrumenobarvo,pasem 40 Ciglicevoriginalnidnevniškizapis,6.januar1967. 41 Žalostnoslovo. V:Ljubljanski dnevnik,7.1.1967. obraziskovanjuinnanovopridobljenihpodat­kihdopolnjevalajaz.PoljiDinEslužitazapri­merjavo,kajjeovsebinifotografijenapisalCiglicinkar jebilo naknadno dopisano.Sicerpa imarazpredelnica12polj: A–Zbirkaoziromafond,B–kraticazbirke oziromainventarnaštevilka,C–fotograf,D–vse­binskipopis,E–dodatnivsebinskipopis,F–kraj naposnetku,G–datum,H–klasifikacije,I–šte­viloposnetkov,J–opombe,K–format,L–dona­tor/darovalec. 4.2.2. Ustni casopis Pri raziskovanju in urejanju posnetkov iz januarja1967semnaletelatudinazanimivizziv,pri katerem je casopis Dnevnik odigral kljucnovlogo,sajCiglicevizapisivcasihnevsebujejodo­voljinformacijinjetrebaraziskatidogodkešespomocjodrugihvirov. Januarja 1967 so novinarji LjubljanskegaDnevnika pripravili tri t. i. Ustne casopise,42 insicervLitiji,ŽirehinŠkofjiLoki.Ciglicjevsvojdnevnikzapisaltakole: 1. Ustni casopis v Žireh, Žiri, razno, iz izvaja­nja za propagando – 20.1.1967 2. Ustni casopis v Litiji, razno po Litiji, pre­dilnica, usnjarna v Šmartnem – 13.1.1967 3. Škofja Loka, ustni casopis, razni obrazi in motivi – 27.1.196743 Na njegovem popisu so napisani samo tipodatki,torejkjesoimeliUstnicasopis.Kersobilitakratnegativišezvitivkolute,jebilonajprejtrebaizposnetkov–navadnojihjevenemmese­cuokoli90044–najtitiste,kibilahkoprikazovalitedogodke.Takosemnajprejizlocilafilme,naka­terihsobilimnožicaljudivdvorani,sodelujociinnjihovigostje.Tiposnetkisobilicrno-beli,polegteganisobilinitidigitalizirani,zatojebilakljuc­ 42 UredništvocasopisaDnevnikjevpromocijskenameneporazlicnihslovenskihmestihorganiziralot.i.Ustnica­sopis,nakateremsosodelovaliDnevnikovinovinarjiinfotoreporterji.Predvsakimdogodkomsoobiskalikraj,kjersejeUstnicasopisodvijalinposkušaliujetiutrinkevsakdanjegaživljenjavdoticnemkraju.Natehdogodkihsogostilirazlicneznaneosebnosti,odpevcevinigralcevdošportnikov,nisopapozabilitudinadomacine.Ustnicasopisisobilimnožicnoobiskani,sodelujocioziromaprisotnisolahkoprejelitudibogatenagrade–leta1969 so srecni izžrebanci osvojili vecdnevno potovanje poEvropi,kistagaorganiziralaDnevnikinPutnik. 43 OriginalnizapisiizCiglicevegadnevnikazajanuar1967. 44 Gresamozaokvirnoštevilko,venemmesecujelahkotudivecalimanjposnetkov. napriraziskovanjutudidigitalizacijaposnetkov.VcasopisuDnevnikizleta1967semnašlanapo­vednikezaUstnicasopisinpritemdobilapodat­ke,katerinovinarjisosodelovali,kdosobilinji­hovigostjeinkjejebilizveden.Težavajenastalaobugotovitvi,dasovvsehtrehkrajihsodelovaliistinovinarjiin imeli istegoste. Obnadaljnjemraziskovanjusemzadvadogodkavcasopisuna­šlatudiCiglicevifotografijiintakopopodrobno­stihsfotografijugotovila,zakaterikrajgre.Vsefilmeiztegamesecasempotemvstavilavsrajckeinarhivskemape,pricemerjebilokljucnegapo­mena,dasofilmilocenispraznovrstico,namrecposnetki,kisobilidelistegafilma,kotposnetek,kijebilobjavljenvcasopisu,sospadalikenemudogodku.Vcasihsezgoditudi,dasonaenemfil­musamotrijeposnetki(negativezapotrebeob­javrezalžeCiglic),karpanacelomaniproblema­ticno,sajsejihlahkopopodrobnostihprimerjazdrugimiintakopravilnoumesti. Tidogodkisobiliizvedeniobrazlicnihter­minihinugotovitvekrajevsobilekljucne,dasempotemlahkoumestilaininventariziralaposnetke.Primernajboljšeponazorijofotografije. 4.2.3. Košarkarska tekma med Olimpijo in Asvelom Podobno poteka tudi raziskovanje špor­tnihdogodkov,kosejenpr.venemmesecuzvr­stiloveckošarkarskihalidrugihšportnihtekem,pricemersobilikljucnemalenkosti,npr.dresi,kisojihimelitekmovalci,kraj,kjersejedogodekodvijal,znaniigralciidr.,zatobomkotnaslednjiprimernavedlašekošarkarskotekmomedOlim­pijoinAsvelom. Ciglic je v svoj dnevnik zapisal: Košarka Olimpija:Asvel (87:78), Villeurbanne, Ljubljana, 12. januar 196745 Splošnidodatniopis,zakateregasosepo­datkinašlivcasopisuDnevnik,so: Košarkarska tekma Evropskega košarkarskega pokala med Olimpijo (tehnicni vodja/trener: ing. Boris Kri­stancic) in Villeurbanneom (Francija, trener: Je­zus Mercader) v mali dvorani Hale Tivoli. Sodni­ka: Ilijev iz Bolgarije in Weber iz Švice. Statistika: Olimpija 87, 36 košev iz igre, 15 prostih metov: Da­neu 23, Logar 12, Eiselt 24, Dermastia 7, Žorga 7, Bassin 8, Hocevar 6. Zaradi petih osebnih sta bila izkljucena Bassin in Dermastia. Prosti meti: 24:16. Povratna tekma je bila 19. 1. 1967 v Lyonu (rezul­ 45 Originalni dnevniški zapis Marjana Ciglica za januar1967. tat: 72:59 za Villeurbanne). Po podatkih, ki so bili objavljeni v Dnevniku 20. januarja 1967, je zaradi nepravicnega sojenja sodnikov Pareja (Španija) in Gilliarda (Švica) po tekmi prišlo do izgredov. V Dnevniku objavljeno 13. januarja 1967. str. 2046, za povratno tekmo v Lyonu 20.1.1967, str. 24.47 Ciglic je na tej tekmi v Ljubljani nare­dil skupno 55 posnetkov, najdemo pa jih podinventarnimi številkami MC670120_1-42 in MC670121_1-13. Iz tega je razvidno tudi, da jebilonaenemfilmuotejtekmi42posnetkov,nadrugempa13. Sprvefotografije,kiprikazujeobjavovca­sopisu,lahkovidimo,nakakšennacinsepridobi­jonoveinformacijezadodatnodokumentiranjeposnetkov.Kergrevtemprimeruskorajzacelostran reportaže o tekmi, sem za popis izpisalasamoglavnepodatke,jepazatokljucnegapome­napripis,kdajinkjejebilaobjavljenareportaža.Vtemprimerubodolahkoprihodnjiraziskovalcinašlidodatneinformacije.Drugafotografijapri­kazujestranizCiglicevegaoriginalnegadnevni­ka,kijeosnovazacelotnonadaljnjedelo;podatkiotekmisozabeleženivprvivrstici,tretjaincetr­tafotografijapastaoriginala,kistabilaobjavlje­navDnevniku.Cejuprimerjamo,lahkovidimo,dastaobjavljenifotografijiobrezani,karjebilazaradi omejitve strani v casopisu dokaj stalnapraksa,hkratipa to zahteva šedodatno pozor­nostraziskovalca,splohvprimeru,daposnetkišenisodigitalizirani. Kotjerazvidnoizcasopisnegaclanka,imavsakafotografijatudipodnapis,kinamdašedo­datnapojasnila,insicerlevafotografija,kinosiinventarno številko MC670121_4, prikazuje,kako sta »Kapetan Olimpije Daneu in Hocevar ob-koljena od Francozov Caballeja, Grangea, Gillesa in Moroza, v ozadju Dorand, podnapiszadesnofotografijo z inventarno številko MC670120_23papojasni,dajebil»Caballe že v prvih minutah poškodovan po trcenju z Žorgo (oba na tleh).«48 Vsekakor so izvodi casopisa Dnevnik po­membnizaraziskovanje,sajsobilenjegovefoto­grafijednevnoobjavljenevcasopisu,nisopaedi­nivir;vpomocsotudidrugicasopisiinrevije,kiopisujejodogodke,kijihjefotografiral,pravtakotudirelevantnadomacaintujastrokovnalitera­tura,ustniviriintudispletnestrani. 46 Olimpija:Villeurbanne87:78.V:Ljubljanski dnevnik,13. 1.1967,str.20. 47 Villeurbanne – Olimpija 72:59. V: Ljubljanski dnevnik, 20.1.1967,str.24. 48 Olimpija:Villeurbanne87:78.V:Ljubljanski dnevnik,13. 1.1967,str.20. Ena od dveh fotografij tekme med Olimpijo in Villeurbanneom, ki je bila objavljena v casopisu, foto: Marjan Ciglic, hrani: MNZS Druga fotografija tekme med Olimpijo in Villeurbanneom, ki je bila objavljena v casopisu, foto: Marjan Ciglic, hrani: MNZS 5. Težave in izzivi pri raziskovanju in urejanju fonda Kljub temu, da je Ciglic skrbno urejal inhranil originalne negative in pisal dnevnike,semsepriraziskovanjufondasrecalašezdve­mavelikimaizzivoma.Prviizzivsopredstavljaliposnetkibreztocnedatacijeintocnihopisov,kijihjehranilvkovinskihškatlicah;najveckratsobilinavedenisamomeseci,brezletnice.Izkazaloseje,dasovtehkovinskihškatlicahpredvsemposnetkiiznjegovihzacetkov,tj.izleta1957innaprej. Gledenato,dajevecinogradivaCiglicžesamskrbnoinsistematicnourejal,predvidevam,dajenazacetkusvojepoklicnefotoreporterskepoti najverjetneje šele vzpostavljal sistem ure­janjaindokumentiranjafotografskihposnetkov,letodnikasnejepajesistemžeuveljavil,nakarnakazujejodnevniškizapisivsakodnevnihfoto­grafijizleta1958inposnetki,vloženivškatlice,zdopisanimmeseceminletom.Tojenajverjetnejetudirazlog,dasejedonedolgonazajpredvideva­lo,dasejeCigliczaposlilpriDnevnikuleta1958. KerzatenegativenimamonobenihCigli-cevihzapisov,raziskovanjeterjavelikoveccasa,treba pa je tudi poudariti, da tudi v casopisuDnevnikiztegaobdobjanenajdemopravvelikofotografskegagradiva,kibipospremiloobjavlje­neclankeoziromareportaže. Drugi vecji izziv so predstavljali oziromaševednopredstavljajoposnetki,kisosehrani­li v lesenih škatlah brez pokrova ali v kakšnihdrugihimproviziranihembalažahinsobilipravtakobrezkakršnihkolinatancnihpodatkov.Tudivtemprimerusobilivcasihnavedenisamome­seci,spetdrugicsamoimenabrezdatacijealipacelobrezpodatkov.Veniodtehškateljebilsamonapis »Tito – razno«, v njej pa posnetki Tita izrazlicnihobdobij.Gledenato,dajebilTitozna­napoliticnaosebnost,lahkospomocjorazlicnestrokovne literature in drugih zgodovinskih vi-rovugotovimo,zakateredogodkegre,medtemkozaposnetke,nakaterihsoneznaneosebeinneznani kraji ter dogodki, lahko samo predvi­devamo oziroma jih poskušamo rekonstruiratikakodrugace. Vsi ti posnetki so že vloženi v arhivskemape, zaradi neznane datacije pa so mape po-imenovanezoznako»Neopredeljeno,št. 1,2,3 …«.Skupnojevsehtehmapštirinajst. Fizicniureditviposnetkovstasledilapre­glednegativovinkratekopisvsebinenaposnet­ku. Ker ti posnetki še niso bili digitalizirani, jebilotrebapriraziskovanjuuporabitilupoinsve­tlobnomizo.Nanekaterihposnetkihsobilirazni letaki,casopisialidruginapisi,kiso»povedali«tocencasdogajanjainteposnet­kesemlahkotakojpravilnorazvrstila,pridrugihsemnavedlapodatke,kisejihjedalorazbratisfotografijintepopisesemvstavilavsrajckeskupajsposnetki.Zaradilažjegapregledanadtemfotografskimgradivomsemzavsenaredilat.i.kontaktnekopije(digitalizacijacelotnestraniinnesamoposameznegaposnet­ka),kjerlahkospovecavonaracunalnikunajdemopodrobnosti,velektronskioblikipasemnaredilatudirazpredelnico,vkaterosemvpisalavsebinoindrugeznanepodatketehposnetkov.Sicersotinegativioznacenitakole:MC–N-Š11, karpomeniMarjanCiglic–Neopredeljeno–Škatla1,filmšt.1. Medtemfotografskimgradivomsemnašlatudidogodek,kisejeodvijalpredletom1957.Nanegativihjebilpogreb,nažalnihtrakovihpamijeuspeloprebratiimeinpriimekpreminulega–VladimirGortan.Priraziskovanjusemugotovila,dajebilGortanhrvaškirodoljub,kijebilvorganizacijiBorbainjedelovalaskupajzorganizacijoTIGR.Bilježrtevfašisticneganasilja,ubit17.ok­tobra1929.49Vedelasem,datonemorebitipravoleto,sajjebilCiglictakratstaršelepetlet.Obnadaljnjemraziskovanjusemnaletelanapodatke,dasoleta1953njegoveposmrtneostankepreneslivbližinorodnegakrajaBeram.Gledenato,dasonaistemfilmutudiposnetkiHrvaškeIstre,grenajverjetnejezatadogodek,jepatoedenodtakihprimerov,kizahtevajopotrditveizvecrazlicnihreferencniharhivskihvirov. Priproucevanjuinnadaljnjemraziskovanjufotografskegafondasemna­letelatudinaCiglicevezasebneposnetke,karjepotrdilatudiVesnaCiglic,50nje­govavnukinja,kijepovedalaje,dajeCiglicvseoriginalehranilvDnevnikovemarhivu.Najverjetnejeniželellocevatifotografskegagradiva,dasenebiizgubiloaliunicilo,zatosetiposnetkitudivmuzejuhranijoskupajzdrugimfotograf­skimgradivom,sopaposebejoznaceni(tisti,kisožepregledani)innisoname­njenizajavnouporabo. 6. Zakljucek Fotografskogradivo,kissvojovizualnopodoboinpodrobnostmipomagarazumetidogodkeizpreteklostinavecplastniravni,jevCiglicevemopusune­precenljivoinzatozanimivotakozaraziskovalcezrazlicnihstrokovnihpodrocijkotširšojavnost.Arhivskodelostemfondomjezeloraznolikoinzauspešneanalizezahtevastrokovnorazumevanjeinpovezovanjerazlicnihpodrocij.Celo-tenprocesjekompleksenin,kotjerazvidnoizclanka,bopretekloševelikocasa,dabozadostopnostfotografskegagradivavdigitalnioblikizvsemipodatkipo­treben»samoenklik«. Gledenato,daCiglicevfotografskifonddnevnopredstavljanoveizzive,semprepricana,dasebomednadaljnjimraziskovanjemzagotovonašloševeli­konovihpodatkov,kibodospremenilitokdosedanjihdognanj. Ceješedveletinazajveljalo,daMuzejhraniposnetkeodleta1958naprej,sejemedpoglobljenimraziskovanjemizkazalo,danitako.Obstajajoindici,dasehranijoposnetkižezzacetka50-ihlet,mogocešeceloizcasadrugesvetov­nevojne,kojevPrešernovibrigadiposnelnekajfotografij.Kerpajetrenutnonajboljtocnainpreverjenainformacijata,dasejeCiglicpricasopisnihišizapo­slilleta1957inveckot90%njegovegafotografskegaopusapredstavljajofoto­grafije,nastalevcasunjegovefotoreporterskeslužbepriDnevniku,je»uradni«casovniokvirnastankanjegovegafotografskegaopusamedleti1957in1997. 49 GortanVladimir:Primorski slovenski biografski leksikon,dostopnona:https://www.slovenska--biografija.si/oseba/sbi1011330/. 50 PogovorzVesnoCiglic,marec2017. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI • FotografskifondMarjanCiglic(MC),FototekaMuzejanovejšezgodovineSloveni­ je. • OriginalnidnevniškizapisiMarjanaCiglica,januar1967. • SIAS1589,podfondSIAS1589/IV,CKZKS,šk.4521,Orispoliticnegadelovanja MarjanaCiglica. • SIAS1589,podfondSIAS1589/IV,CKZKS,šk.4521,ZapisniksestankaceliceFotolik. • SIAS1589,podfondSIAS1589/IV,CKZKS,šk.4521,IzkljucitevMarjanaCiglicaizKPJ. LITERATURA Dobravec,Jurij:KatalogizacijaindigitalizacijaarhivafotografskihnegativovnasteklenihplošcahavtorjaJankaRavnika.V:Arhivi 38(2015),št.2,str.325–352. Jeffrey,Ian:Photography, A Concise History,Introduction.NewYorkandToronto: OxfordUniversitypress,1981. Martincic, Vanja, Voncina, Dejan: Fototeka Muzeja novejše zgodovine. V: Zbor­nik, Muzej novejše zgodovine 1948–1998,Muzejnovejšezgodovine:Ljubljana,1998,str. 47–50. Popov,Jurij:MarjanCiglic,Starostafotoreporterskefotografije.V:Turist jun–avg (1995),št.2,str.82–83. Sontag,Susan: O fotografiji. Kratkaantologijacitatov. Študentskazaložba,Lju­bljana,2001,str.177. Suhadolnik,Jože:Fotografija–arhivskogradivoinarhivskefototeke.Osnoveinnaciniurejanja,popisovanjainstrokovneobdelave,V:Arhivi 24(2001),št.1,str.59–65. Suhadolnik, Jože: Hramba, materialno varovanje, digitalizacija, uporaba in do-stopdoarhivskegagradivazbirk,FototekainnacrtivZgodovinskemarhivuLjubljana,V:Moderna arhivistika 1(2018),št.1,str.57–71. Vranicar,Ivo:Fototeka, Fotografska zapušcina XX. Stoletja.Fotografijaincas,Mu­zejnovejšezgodovineSlovenije:Ljubljana,2017,str.10. Vranicar,Ivo:Uvajanjeracunalnikovinracunalniškeavtomatizacije.V:Zbornik, Muzej novejše zgodovine 1948–1998, Muzej novejše zgodovine Slovenije: Ljubljana, 1998,str.67–70. CASOPISNI VIRI Žalostnoslovo.V:Ljubljanski dnevnik,letoXVII,št.5,7.1.1967. Olimpija:Villeurbanne87:78.V:Ljubljanski dnevnik,letoXVII.,št.10,13.1.1967. Evropskikošarkarskipokal:Villeurbanne–Olimpija72:59.V:Ljubljanski dnevnik, letoXVII,št.17, 20.1.1967. Glavic,Edo:Titojeprišelinkognito,ZnanifotoreporterMarjanCiglicjebiltudiglavnijunakvecineanekdot.V:50 let Dnevnika,Ljubljana:CasopisnadružbaDnevnikd. d.,2000. Janežic,Tone:urednikDnevnikad.d.V:Brošura ob razstavi Marjan Ciglic 1924– 1998 in 50. obletnici Dnevnika,Ljubljana,2001.Šelhaus,Edi:fotoreporter.V:Brošura ob razstavi Marjan Ciglic 1924–1998 in 50. obletnici Dnevnika,Ljubljana,2001. INTERNETNI VIRI Bukovec,Tomaž:TransparentprekKopitarjeve,KanalM.S.,6.julij2011:https:// www.dnevnik.si/1042457093(dostop:20.8.2018)CollectionsTrust:https://collectionstrust.org.uk/(dostop:13.5.2020)Collections Trust – Spectrum: https://collectionstrust.org.uk/spectrum/ (do­ stop:13.5.2020) Zgodovinanovinarskihnagradinseznamnagrajencev,DruštvonovinarjevSlove­nije: https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/nagrajen­ ci/novinarske-nagrade-od-leta-1953-do-leta-2002/ (dostop:12.2.2017) GortanVladimir,Primorskislovenskibiografskileksikon:https://www.sloven­ ska-biografija.si/oseba/sbi1011330/(dostop:15.11.2018) USTNI VIRI Ciglic,Vesna:vnukinjaMarjanaCiglica,pogovorizmarca2017 Matko,Branka:kadrovskaslužba,Dnevnikd.d.,korespondencapoelektronskipoštizdne27.2.2019 PHOTOGRAPHICFONDSOFMARJANCIGLICIN“FOTOTEKA”–THE PHOTOARCHIVESOFTHENATIONALMUSEUMOFCONTEMPORARY HISTORY:THEFONDSOFMARJANCIGLICASANEXAMPLEOF ARCHIVALWORKWITHPHOTOGRAPHICMATERIAL ArchivalworkwiththephotographicfondsofMarjanCiglichelpsunder­standhowimportanthisphotographsare to understandingandresearching differentperiodsinthesecondhalfofthe20th century.Thedemandforhispho­tographsishigh,wegetdailyinquiresbyindividualsandorganizationsfromdifferentfields.Asacuratorofhisfonds,Iamresponsibleforitssystematicar­rangementandconveyingitscontenttothepublic–searchingandforwardingphotographsandinformationaboutthem.Apriorityfororganizingandfutureworkwastophysicallyorganizethenegatives,whichwererolledinreelsandstoredinboxesthatweremarkedwiththemonthandyear. The system is designed to keep a part of Ciglic’s originality, the serial numberalonecontainsmetadatathattellsuswhenthephotographwastakenandisderivedfromhisdailyjournals;mostclustersofphotographshaveba­sicdataandcommentaries–dateandplace,theevent,keywords,somehavenamesofpersonsinthephotographs.Somephotographshavenoinformation.ThemainsourceofinformationregardingthesephotographsisthenewspaperDnevnik and Nedeljski Dnevnik, where Ciglic’s photographs were published.Withtheirhelp,Ciglic’snotesaresupplementedandthenenteredinanExcelfile.Besideshisnotesandthenewspapers,sourcesincludespecialistliterature,articles,webpagesetc.Insomecases,otherhistoricalsourcesmustbeused:some photographs have no written information about them; they were notpublishedinanewspaperandthereforethereconstructionoftheeventsinthephotographsdemandsacompletelydifferentapproachforfurtherresearch.IthastobestressedthatCiglic’sjournalsremainthemostimportantsourceforresearchinghisfonds.Photographsthatarenotincludedinhisjournalsareatestamenttothatasresearchingthemispracticallyimpossibleinsomecases.Inlightofnewfindingsthatemergedduringyearsofin-depthresearch,addi- SUMMARY tionaldefiningandconsequentlyadditionalpublicationsandotherpaperswillberequiredthatwillgraduallyconstructivelyandcategoricallyaccompanyaphotographicfondsofsuchscalewithalltherequiredinformation. 1.04Strokovniclanek UDK929SedejA.:77Prejeto:19.6.2020 Življenje inženirja in ljubiteljskega fotografa Antona Sedeja iz Dol nad Idrijo DEJANHVALA univ.dipl.zgodovinarinprofesorzgodovine,arhivistZgodovinskiarhivLjubljana,EnotavIdriji,Prelovceva2,SI-5280Idrijae-pošta:dejan.hvala@guest.arnes.si Izvlecek Clanek obravnava življenje gradbenega inženirja Antona Sedeja (1887–1959)izDolnadIdrijo,kijevelikdelsvojegaprostegacasanamenilukvar­janjusfotografijo.Njegovaživljenjskapotjebilaizrednozanimiva,sajjebilarazpetaodzadnjihdesetletijAvstro-Ogrskemonarhijeprekoburnihletprvepolovice20.stoletja:odmladostnihucenjaškihletnaidrijskirealkiinštudijagradbeništvanaDunajuvsedonjegovegavpoklicavprvisvetovnivojniinobsodbenaprocesupokoncudrugesvetovnevojne.Ponjegovizaslugiima­modanesohranjenihokolidvatisocfotografij,delomanasteklenihplošcah,delomanafilmskihnegativih,kisoshranjenivMestnemmuzejuIdrija,kjercakajonapodrobnejšoobdelavo.Nadomaciji,odkoderjeSedejizviral,pravtakohranijozbirkonjegovihfotografij.Obezbirkivsebujetanesamoprizoreizdomacihkrajev,ampaktudiizraznihkoncevSlovenijeincelotujine. Abstract ENGINEERANDAMATEURPHOTOGRAPHERANTONSEDEJFROMDOLE ABOVEIDRIJA ThearticledealswiththelifeofAntonSedej(1887-1959)fromDoleaboveIdrija,aconstructionengineerwhodevotedmostofhisfreetimetophotog­raphy.HislifewasspannedfromthelastdecadesoftheAustro-Hungarianmonarchytotheturbulentfirsthalfofthe20th centuryandwasthereforeextremelyinteresting:fromhisyouthatthesecondaryschoolinIdrijaandstudyingcivilengineeringinViennatobeingdraftedintheFirstWorldWarandconvictedattheendoftheSecondWorldWar.Heleftabouttwothou­sandphotographs,partlyonglass,whicharekeptbytheCitymuseuminIdrijaandwaitingtobeprocessedindetail.Acollectionofphotographsisalsokeptathishome.Bothcollectionsconsistofnotonlyimagesofhishomesurroundings,butalsoimagesfromothersitesinSloveniaandabroad. Kljucne besede: AntonSedej,DolenadIdrijo,fotografija,stekleneplošce,gradbeniinženir,sodniproces. Key-words: AntonSedej,DoleaboveIdrija,photography,glassplates,construction engineer,trial »Vsega so krivi gasilci« Raziskovanjelokalnezgodovineterjaodraziskovalca–poklicnegaalilju­biteljskega–sistematicnoinmetodicnodelo,ceželi,datrudinprizadevanjanakoncuobrodijosadoveinprinesejoneke(relevantne)zakljucke.1 Vcasihvseto nidovoljintakratjenadvseprikladno,cenapomocpriskocinakljucje alislucaj. PravtakonakljucjejeavtordoživelpriodkrivanjufotografskezapušcineAntonaSedeja,kijebildomanakmetiji»priSedeju«vDolahnadIdrijo. OdkrivanježivljenjskepotiAntonaSedeja(»Toncka«alikar»strica«,kotsomupravilipodomace)sejezacelozrednimioperativnimigasilskimivaja­miclanovProstovoljnegagasilskegadruštvaDole,kisopotekale14.julija2018nadomaciji»priSedeju«(hišnaštevilkaDole20).SedanjigospodardomacijeSimonRupniksejepoizgradnjinovehišeodlocil,dastaropodre,šeprejpajedomacimgasilcemomogocil,dasonaobjektuizvedlinekajoperativnihvaj.Starahišajebilassvojimištevilnimiprostoriinsobami(»cimri«)kotnalašczatanamen,splohpotem,kosobiliprostorizadimljeniinjebilaorientacijavhišiotežena.Kosejetistegasobotnegapopoldneva(umetni)dimrazkadilinsobilevajekoncane,jeavtornapodstrešjuopazilvecstarinskihpredmetov,kisovzbudilinjegovopozornost. Nicnenavadnegani,davecstoletijstarekmetijeindomacijeskrivajorazlicnezaklade,kisopomembnizaohranjanjekulturnededišcinedolocenegaprostoraaliprebivalstva.Kerjebilahišapredvidenazarušenje,jebilopotrebnohitroukrepanje,zatojepadlaodlocitev,dapovprašaSimonaRupnika,lastnikadomacije,alibidovolil,dasihišošepredrušenjemogledajokustosiMestnegamuzejaIdrija,kiskrbizaohranjanjekulturnededi-šcinenaIdrijsko-Cerkljanskemprostoru. Obisk Mestnega muzeja Idrija TakososistrokovnidelavciMestnegamuzejaIdrija13.novembra2018ogledalistaroSedejevodomacijo.Podstrešniprostoriinsšarozapolnjeneka­mresoresnicnoskrivalipravcate»zaklade«,vendarvsi,razennajpomembnej­šega,nisotemategaclanka,zatojihnatemmestupušcamobstrani.2 Najvecjovrednostpravgotovopredstavljajosteklenefotografskeplošce(innegativinafilmu),kisobilenajdenepodrazmajanolesenostelažo,kiseješibilapodrazni­midelifotografskegaaparatainpripomockizafotografiranje.Stekleneplošce(vecinomavvelikosticca.15cmx10cm)infilminegativov(razlicnihformatov,pravilomamanjšikotstekleneplošce)sobilizloženivveckotstotihkartonastihškatlicah,zraventegasobileplošceševdvehlesenihpodolgovatih40-centime­trskihzabojih.Ocitnojebilo,dajetunekocživelclovek,kisejeresnoukvarjalsfotografijo;dejstvo,kijeavtorjapresenetilo,cetudimujebiložeprejznano,daSedejeviposedujejozbirkostarihfotografij,sajmujeotempredletipripove­dovalsingospodarjadomacijeAndražRupnik.NajdenofotografskogradivojebiloprenesenovMestnimuzejIdrijapolegdrugihpredmetov,kisobiliprevzetiobdrugemobiskupriSedejevih.NatemmestugreposebnazahvalaSimonuRu­pniku,kijeomenjenefotografijeindrugepredmetepodarilMestnemumuzejuIdrija,muzejpajestemprevzelodgovornost,dasepridobitevnajprejprimernouredi,ohraniinscasomaustreznopredstavizainteresiranijavnosti. 1 Pricujociclanekpredstavljadopolnitev(znovimipodatki)prvotnegaclanka,kijebilobjavljen v Oglarju,glasiluKulturnegadruštvaZavratec.V:Oglar 37(2019),dec.,str.33–34. 2 Poleg fotografske zbirke je med prevzetimi predmeti treba omeniti še zaprašen, a dobroohranjen»zapravljivcek«,kisogavcasihuporabljalikotprevoznosredstvoinjebilnajdennaSedejevemskednjunadhlevom.MestnimuzejIdrijagajeprevzelinvletu2019poslalvrestavratorskodelavnico. O življenju Antona Sedeja Polegfotografskegagradivainpredmetovjemuzejprevzeltudidokumen­teoAntonuSedejuvobseguenearhivskeškatle.Najdenisobilivpodstrešniizbi,kjerjenastaraletabival.Pravtidokumentipredstavljajoosnovozarekon­strukcijonjegoveživljenjskepoti.Pomembenvirinformacijjetudisodnispisizleta1949,kidokazuje,dajebilAntonSedejnasodnemprocesuobtoženmed­vojnegasodelovanjazokupatorjem,pricemerjemedpostopkomzaslišanjana­vedelkratekživljenjepis.3Nadaljepriraziskovanjupomagadejstvo,dajevelikoletpreživelvrazlicnihizobraževalnihustanovahingazatolahkoizbrskamoiz(predvsemšolskih)javnihevidenc. Rojenjebil10.januarja1887nakmetijipriSedejuvDolahnadIdrijo(ta­kratnahišnaštevilkajebilaDole9)istoimenskemuocetuAntonuSedeju(roj.1859)inmamiMarijiPirc(roj.1864)izJavorjevegaDolanadŽirmi.4Slednji­masejevzakonurodilokardvanajstotrok,vendarsoodraslodobodocakalileštirje,vecinajihjeumrlavzadnjemdesetletju19.stoletja.5KerjebilAntonSedejedinimed(preživelimi)sinovi,sodomaciodnjegasmiselnopricakovali,daboprevzelvodenjekmetije,vendarsožeotroškainzlastimladostniškaletapokazala,dajebiltoracunbrezkrcmarja.Pritegnilagajenamrecslapoizo­braževanju,kargajeodvrnilooddelanakmetiji,cetudisodomaciupali,dasibopremislilinsovtanamenizpolnilimarsikateroSedejevoželjoalipotrebo.6 Šolanjejebilovtistemcasudragoinjepredstavljalonemajhnoobremenitevzadomaci»grunt«.KjejeAntonSedejopravilosnovnoizobraževanje,namrazkrijezapiszzaslišanjazdne4.julija1949nasedežuUpravedržavnevarnostiIdrija,kjerpriprtiSedejpodakratekživljenjepis.7Šolojenajprejobiskovalvbližnjem Zavratcu,8sajtakratvDolahšenibilošole,nadaljevalnaGorahinzakljucilnaljudskišolivIdriji,vposlopju»starešole«,kakordanesIdrijcanipravijozgrad­bi,zgrajenivletih1874–1877.9 Vzvezistemšeizvemo,dajenjegovoosnovno šolanjetrajalokar12let. Šolanjejesprvanadaljevalnaljubljanskigimnaziji,kjerpanidokoncalprvegaletnika,sajjemocnoobolelnaželodcuinsejemoralvrnitidomov.10 Kerjebilavletu1901vIdrijiustanovljenaprvaslovenskarealka,sejepooz­dravitviodlocil,danadaljujeizobraževanjenaidrijskirealki,kjernajdemoonjemževecpodatkov.Všolskemletu1904/1905jeopravilsprejemneizpitezavpisvII.razred,ocene»odlicno«ali»hvalno«sopotrjevalenjegovintereszaizobraževanjeinucenost.11 VsaletadijaštvajestanovalvIdrijiprirazlicnih»odgovornihnadzirateljih«,vikendejenajbržpreživljalnadomacijivDolah,kisoodIdrijeoddaljeneuroinpolhoda.Vtemcasusejegmotnopreživljaltudi 3 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49. 4 SI_ZAL_IDR/0102,ObcinaDole,t.e.44,Ljudskoštetjeizleta1890. 5 Rupnik:ZgodovinaSedejevedomacije.V:Oglar 37(2019)dec.,str.30. 6 MatejaRupnik,ženagospodarjakmetijeSimonaRupnika,jepovedala,daso,cejebilopotreb­no,zaplacevanjeizobraževanjamladegaAntonaSedejaprodalitudivolaizSedejevegahleva,karnazacetku20.stoletjanikakornibilamajhnažrtevzasrednjevelikokmetijo. 7 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949. 8 PoslopješolevZavratcujebilozgrajenonazacetku20.let20.stoletja,kojeobmocjeIdrijeinostalePrimorskespadalopodKraljevinoItalijo,šolskipoukpajepotekalžepodAvstro--Ogrsko,insicervtamkajšnjemžupnišcu.TakratjevecinokrajaDolespadalopodžupnijoZavratec,manjšipapodžupnijoGore. 9 Pavlic:Zgodovina idrijskega šolstva,str.95. 10 SI_ZAL_IDR/0119,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,uvodnastr. 11 SI_ZAL_IDR/0119,RealkavIdriji,t.e.1,a.e.1,Zapisniksprejemnihizpitovvvišjerazrede. s poucevanjem drugih dijakov.12 Leta 1910 jezakljucilVII.razredidrijskerealke13inzodliko maturiral.14 Odlocil se je za nadaljevanje študija naDunaju, ker ga je zanimalo podrocje gradbeni­štva,sejevpisalnac.kr. Tehnicnovisokošolo,smergradbenoinženirstvo.15Spricevalapricajoonjegovizavzetostizaštudijgradbeništva,ocenesosevescasgibalemeddobro(gut)inodlicno (vorzüglich).16 O zasebnem življenju na Dunajulahkovelikorazberemoizohranjenihpisem,kijihjepošiljalsvojimdomacimvDoleinnekda­njim sošolcem z idrijske realke. Med drugim sijedopisovalsclanidružinerudniškegainženir­jaJaroslavaŠotole,skaterimisejespoprijateljilvdijaškihletih.Sedejajezanimalo,kajsedomadogajaznekdanjimisošolci,nadrugistranipasobiliŠotoloviradovedni,kakšnoježivljenjevpre­stolnicimonarhije.Kakotežavnajevcasihmla­dost,lahkoberemovnjegovihzapisihobkoncupoletja1912: »No,izzopetsemjoizkupil! Bilo je v soboto, 24. avgusta t. l. S profesor­jem Baeblerjem17 sva bila na Vrhu pri sv. Treh Kra­ljih, od koder sem poslal Miri razglednico s tole vsebino: ‚Draga puncka! Šele zdaj Ti vracam razgle­dnico, poslano mi iz Škofje Loke. Lepa hvala. Pre­mnogo pozdravov! Sedej‘. In danes pridem v Idrijo, pa sem jih bil kma­lu izkupil. Gospa Šotolova18 mi je povedala, da je 12 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,se­stavljendne4.julija1949,uvodnastr. 13 SI_ZAL_IDR/0119,RealkavIdriji,t.e.4,a.e.10,GlavnikatalogVII.razreda,1909–1910;SIPANG974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikza­slišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,uvodnastran. 14 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol.Gradivoješeneurejeno,obsegapaleenoarhivskoškatlo,zatonatemmestunenavajamposameznihdokumentov. 15 Šola je bila pod tem imenom (Technische Hochschule Wien) imenovana med leti 1872–1975, ko se je prei­menovala v Tehnicno univerzo na Dunaju (Technische Universität Wien),kakorseimenuješedanes.SedejjenatejizobraževalniustanoviobiskovalŠolozagradbenoinženirstvo(Bauingenieurschule):https://de.wikipedia.org/wiki/Technische_Universit%C3%A4t_Wien (do­stop19.6.2020). 16 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. 17 Baltazar Baebler, profesor (1905–1917) in ravnatelj(1917–1919)naidrijskirealki.Njegovsinjebilzname­niti idrijski rojak Aleš Bebler (1907–1981). V: Kavcic: Prva slovenska realka,str.132. 18 Karlina Šotola je bila žena rudniškega inženirja Jaro­slavaŠotole,skaterimstaimelaštiriotroke:Jaroslava,Miro,BoženoinEmila(Milana)FrancaTalerja,kijebil Mira silno huda name, da se druge gospodicne norcujejo iz nje, da je zarocena, da se v Idriji vse to povsod izve i.t.d. In Mira se je tudi pokazala, da je res huda. ‚Pa še puncka mi zapišete,‘ je rekla. Gospa: ‚Pa gospod Baebler je to videl!‘ Jaz revež sem se opraviceval napram gospe, opraviceval pri gospodicni Miri, katera pa ni pokazala, da bi mi odpustila. Govoril sem ž njo zelo malo, ker je na­vadno le v stran gledala, kolikor je bila v moji družbi; z Boženo pa ta dan nisem govoril skoraj nic. Z gospodom celo nic, še videl ga nisem, bil pa je doma, najbrž seveda jezen na tega ‚‘paura‘‘. Iz tega sem pac razvidel, da se me Mira sramuje. Seveda, cimbolj se me sra­muje, temvecja je razžalitev. In ker sem jo s tem skoro neodpustljivo razžalil, iz tega sklepam, da smatra ona tudi to razžalitev za neodpustljivo. Sklenil sem, da ne prestopim praga Šotolove hiše, dokler ne absolviram teh­nike, ali ce Bog da, dokler ne napravim doktorata na tehniki. To pa ne zaradi tega, da bi živel ž njimi v kakem neprijateljstvu, ne, temvec živeti hocem ž njimi v prija­teljstvu. To hocem narediti zaradi tega, da ne bo mogel kdo Miri ocitati, da ima mor­da kaj z menoj in da ji ne bom pod kako pretvezo kaj škodoval na dobrem imenu. S tisto razglednico pac nisem hotel drugega doseci, kakor to, kaj bo ona rekla na to, ko sem ji zdaj prvikrat kot gospodicni rekle ‚‘Ti‘‘. Seveda sem mislil, da bo to sprejela kot nedolžno šalo. 26. avgusta 1912 je bil minister Trnka19 z Rysom v Idriji. Ministru je Mira dala šopek in odslej se najbrže ne bo dalo vec tako po domace govoriti ž njo ... Bomo videli, kakšen bo položaj cez kaka tri leta!«20 Aprilaleta1914je bil Sedejševednona Dunaju,ko jeravno uspešno prestalizpitizpredmetaMatematikaII.21 LedvamesecapoznejejeprišlovSa­rajevudoatentatanaavstro-ogrskegaprestolonaslednikaFrancaFerdinandainnjegovoženoSofijo.Julijskamobilizacijainavstro-ogrskavojnanapovedKralje-viniSrbijistazavecletprekiniliSedejevštudijnaTehniki.Mobiliziranjebilvavstrijskovojsko,dodelilisogakRdecemukrižuvGorico,kjerjevodilevidencobolnikov.22 Vzbirkifotografij,kijihhranijonaSedejevidomacijivDolah,obsta­jatudifotografijaAntonaSedejavvojaškemplašcuinstrakomrdecegakrižanaleviroki,kardokazuje,danisodelovalvneposrednihspopadih,ampakjedelovalvzaledjukotbolnicar.23Poitalijanskemprestopuvtaborantantnihsilinitalijanskivojninapovedi24.maja1915soenotoRdecegakrižaizogroženeGoricepremestilivLjubljano,vendarjeSedejvprestolnicideželeKranjskeostalsamonekajtednov,sajjebildodeljenbolnišniciRdecegakrižavKocevju,kjerjeopravljaldolžnostiglavnegaracunovodje.24Vletu1917jebilpremešcenkteh-nicnimcetamintamostaldokoncavojne,kojeponovnonevarnozbolel.Samnavaja,dajeobolelza»španskogrižo«(tj.španskogripo)indajeozdravelšelepoštirihmesecihzdravljenja.25Dokumentzdne25.septembra1918,kijebil Karlininsinizprvegazakona.ZMilanomjeSedejživelnaDunaju,kjerstaskupajštudirala:www.myheritage.si(dostop:7.2.2020). 19 Dr.OttokarvonTrnkajebiltedanjiministerzajavnadela.GospodRysjebilclannjegovegaspremstva.V:Slovenec 45,št.183,12.8.1912,str.4. 20 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. 21 Pravtam. 22 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,uvodnastr.Vkoncnisodbiprocesajezapisano,dajebilSedejmedprvosvetovnovojnocrnovojnik,tj.pripadnikenot,kisobilesestavlje­neizpremladihaliprestarihfantovtermožinkisoopravljalirazlicnenalogevzaledju.SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Sodba,uvodnastr. 23 Zbirkastarihrazglednicinfotografij,zbirkohraniSimonRupnik. 24 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,uvodnastr. 25 Pravtam,str.2. izdanprivojaškempoveljstvuvKocevju,topotr­juje,sajAntonaSedejaoznacujekotnesposobne­gazavojaškoslužbo(»Zum Waffendienste nicht geeignet.«).26 Cepravsejevélikavojnakoncalanovem­bra1918,jeSedejkljubozdravitviostalvbolni­šnicivKocevjuvsedoaprila1920,medtempajebilzaposlenspoucevanjemfrancošcine.27Kjeoziromakogajepouceval,zaenkratšeniznano.Samjenazaslišanjujulija1949povedal,dasejeaprila1920vrnildomov,vnaslednjemletupanaDunajukoncalsvojzadnji»študij«.28Tapodatekjesicernasprotenpodatkuizevidence Registra prebivalstva (obcineDole)izleta1924,kojeAn­tonSedejševednonavedenkotštudenttehnike(»stud. tehn.«),29 vendarsejepoznejeprednje­govimimenompravilomapojavljalakraticaing. Njegovaprvazaposlitevjebilodvomesec­nodeloprigradnjihidrocentralenaTirolskem.30 TakevrstezacasnihzaposlitevsobilestalnicavživljenjuAntonaSedeja.Rednozaposlitevjedo­bilšelepodrugisvetovnivojni,kojeleta1947prevzelvodenjepodjetjaZidgradIdrija,pašetamjeostalledveleti,kersogatedanjeoblastikmaluaretirale.IzTirolskesejepodalnapotovanjepoAvstrijiindeluŠviceterseleta1922vrnildomovv Dole.31 Naslednji dve desetletji je bival domainrisalgradbenenacrtezarazne»tvrdke«,kisoobnavljalevvojniporušenekrajePrimorske.Obtemjepomagalpridelunakmetiji.NjegovoceAntonSedejjeumrlleta1932,mamajeumrlaželeta1912.Priitalijanskempopisuprebivalstvaiz 26 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol.TudisicerjeimelAntonSedejvelikozdravstvenihtežavvseživljenje,v zadnjem letniku na idrijski realki je bil denimooprošcen obiskovanja telovadbe (SI_ZAL_ IDR/0119,RealkavIdriji,t.e.4,a.e.10,GlavnikatalogVII.razreda,1909–1910). 27 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,se­stavljendne4.julija1949,str.2. 28 Pravtam. 29 SI_ZAL_IDR/0102,ObcinaDole,t.e.43,Registerprebi­valstva. 30 SI_ PANG/0974, Okrožno sodišce Nova Gorica, fasc.50, spis K 79/49, Zapisnik zaslišanja ing. Sedej An-tona, sestavljen dne 4. julija 1949, str. 2. Zapisnikarzaslišanja je zapisal, da je Sedej sodeloval pri gradnjihidrocentrale v »Dolas na Tirolskem«, vendar avtoriz spletnega vira https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_%C3%B6sterreichischer_Kraftwerke (dne 10. 7.2020)nimogelugotoviti,zakaterohidrocentraloješlo.Morda je zapisnikar narobe razumel izgovorjeno tujeimekraja,lahkopaješlozamanjpomembnohidrocen­tralo,sajjeSedejtamdelalsamodvameseca. 31 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,se­stavljendne4.julija1949,str.2. leta193632jekotglavadružineženavedenMa-tevžRupnik(izNovegasvetapriHotedršici),kisejeporocilzmlajšosestroAntonaSedejaTere­zijoSedej(1899–1970)33innakmetijoprineselpriimekRupnik,cetudisetudidanesdomacijiševednopravi»priSedeju«. Število portretov, ki jih najdemo naprevzetihsteklenihplošcah,kaženato,dasijevsajdeldohodkaAntonSedejmoralprislužitisfotografiranjem. V stari hiši je imel posebej zatanamenopremljenminiatelje,kjersoportretinastajali.KotvisokoizobraženaosebajemordaopravljaltudikakšneupravnezadolžitvevobciniDole,doklernibilataprikljucenaobciniIdrijaobitalijanski komasaciji manjših obcin leta 1928.Njegovpodpisuradnegapopisovalca(L‘Ufficiale di censimento) najdemo tako pri (italijanskem)popisuprebivalstvaizleta1931kottudiizleta1936.34 Nadomacikmetijijevodilizgradnjosodob­negahleva,potemkojestariizginilvpožaruleta1916.17.avgustategaletajezgorelovecposlopijSedejevekmetije,ogenjpasejeodtamrazširiltudi na cez cesto ležeco sosedovo kmetijo »priTroutu«.35Vzvezizgradnjohlevajetrebaomeni­tišeenonjegovolastnost:vse,karjepocelalijeimelnamenpoceti,jezapisovalnalisticealihrb­tnestrani(zanjnepomembnih)dokumentov,kipredstavljajoodlicneinformacijezaraziskovalcazgodovine;cebidanesizbiralinjegovvzdevek,bibil»Listkar«nedvomnonajprimernejši.Pravpozaslugiohranjenihlistkov(inmalovecjihlistov oziroma dokumentov) izvemo marsikateri po­datekizvsakdanjegaživljenja.Takojeobgradnjinovegahlevazapisalkratkonotico: »Kolavdacija hleva je bila dne 28. novembra 1942. Geometer Pangrazi iz Rima, en tenete goz­dne milice iz Gorice in 6 stražnikov gozdne milice iz Idrije.«36 Dva dni kasneje je dodal še en listek z zabe­ležko: 32 SI_ZAL_IDR/0129,ObcinaIdrija,Popisprebivalstvaiz leta1936,Dole9. 33 PodatekjebilpridobljenzdružinskegagrobaRupniko­ vih(Sedejevih)napokopališcuvZavratcu. 34 SI_ZAL_IDR/0129,ObcinaIdrija,Popisprebivalstvaiz leta1931in1936. 35 Opožarujeporocalcasopis Slovenec,kijegospodarja kmetije pri Troutu napacno poimenoval Bejc namesto pravilno Rejc. Prav tako se požar ni dogodil v (sose­ dnjem)JelicnemVrhu,ampakvDolah.V:Slovenec 44,št. 190,21.8.1916,str.4;l.44,št.191,22.8.1916,str.3. 36 Kolavdacija navadno pomeni strokovni pregled opra­ vljenegadela,zlastivgradbeništvu. Tenente jevojaški cinvitalijanskivojski,kiustrezacinuporocnika.V:DZ MMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. »Dne 30. novembra 1942 je zavraški g. župnik Janez Miklavcic blagoslovil naš novi hlev v navzocnosti domacih in šolskih otrok.«37 AntonSedejjeizdelaltudinacrtezanovošolo,kisojozgradilinamestustarekašcepriSedeju.Vspodnjemprostorujedelovalamlekarna,zgorajpajeimelavletih1942–1971svojeprostoreOsnovnašolaDole.MeddrugosvetovnovojnojepodaljšiprekinitvipoukanašoliAntonSedejsamzacelspoucevanjemotrok(43ucencevvpetihrazredih),insicerodavgusta1944dojunija1945,zakarpaniprejelnobenegaplacila,kakorjepoznejesamzabeležil.38 Meddrugosvetovnovojnosejelotilpisanjaknjige»gradbenestrokezaljudstvo«,kijojetudidokoncalinuporabljalnasvojihpredavanjih,nipaznano,alijeknjigatudiizšlaalijeostalavrokopisu,sajnimamoohranjeneganobene­gaizvoda.39Polegpisanjainpoucevanjaotrokgaješenaprejzaposlovalodelonadomacikmetiji,cetudistakmetijožeodsredetridesetihletdejanskovodilanjegovasestraTerezijainsvakMatevžRupnik. Povojna usoda Pokoncudrugesvetovnevojnegajeleta1947IzvršnisvetOkrajnegaljud­skegaodboraIdrija–Cerknoimenovalzaprvegadirektorjanovoustanovljenega podjetjaZidgrad,40kišedanespredstavljaosrednjegradbenopodjetjenaIdrij­skeminširše.Delojeprevzelvsvojem60.letustarosti,polegvlogeupravnikajeopravljaltudidelotehnicnegainženirja.41Stemnamenomsijetudipoiskal stanovanjevIdrijivRožniulicišt.16.42 Natemmestupajeostalledveleti,sajsoga2.julija1949aretiraleteda­njeoblasti.Priprtinodvedenjebilvzapornaidrijskemgradu,43kjerjepreživelmesecdni,doklerganisopremestilivzaporUpravedržavnevarnosti(UDV)vPostojni,kjerjecakalnasodniproces. PostopekprotiAntonuSedejunibilsamostojenproces,ampakstabilananjempolegnjegasoobtoženašetedanjiidrijskidekanJankoŽagarinvelepose­stnik(»kulak«)IvanLeskovec.JankoŽagar,domasPostojnskega,jekotkaplanprišelvidrijskožupnijoželeta1922,bilpoštirihletihpremešcenvžupnijoLedine,junija1944pabilimenovanzaidrijskegadekana.44ZAntonomSedejemsejeseznanilsredidvajsetihlet,podrobnejepaleta1937,kojeslednjiizdelalnacrtinvodildelazanovopokopališcevLedinah.Odtakratnaprejstaohranjalaredneprijateljskestike.45IvanLeskovecjebilrojenvsosednjemJelicnemVrhu,lastnikvelikegaposestva,ocesedmihotrokinosebazvelikimvplivommedso­vašcani.46JankoŽagarjebilvpriporužeodmarca1949,medtemkojebilLe­ 37 Pravtam. 38 SI_ZAL_IDR/0178,OsnovnašolaDole,t.e.1,a.e.2,Šolskakronika,str.5;DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. 39 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,str.2.Ocitnoješlozaknjigovdvedelih,sajomenja: »… Pri teh dveh knjigah sem se zamudil …«. 40 Viler:Zidgrad: spreminjali smo podobo Idrije in sosednjih krajev,str.11. 41 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,str.2. 42 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. 43 Obivanjunagradupomenljivozapiše:»Poaretacijisembilmesecdnizaprtvidrijskemgradu,delomavpralnici,delomavtemnicipodstopnicamivseverovzhodnemstolpu.Razenštirihdni,kosemrisalnacrtezarazširitevgrajskihzaporov.«V:DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. 44 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjade­kanaJankaŽagarja,sestavljendne8.julija1949,str.2. 45 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,str.6. 46 SI_ZAL_IDR/0129,ObcinaIdrija,Popisprebivalstvaizleta1931,JelicniVrh18;SIPANG974, skovecaretiransredijunija.Sodniprocesdosedajšenibilpredmetpoglobljeneanalize,kerobenemniosrednjatemapricujocegaclanka,ganatemmestupri­kazujemosamozvidikaposledic,kigajeimelzaživljenjeAntonaSedeja.47 ObtožnicajeSedejabremenilaveckaznivihdejanj,storjenihmedvojno(tockaA)intudipoosvoboditvileta1945(tockaB).PodtockoAsobilanave­denadejanja,kinajbijihSedejizvedelodpomladileta1942naprej,koseje »...vkljucil v delovanje okupatorjevih pomagacev v namenu ovirati NOV s konc­nim ciljem njega likvidacije in zmago reakcionarnih sil ...«Tožilstvomujeoci­talopovezovanjez»znanimaizdajalcema«dr.JankomKraljem48inLeopoldom Kemperlom,49 prenašanje sovražne literature (letakov) in razdeljevanje le-temedprebivalstvom,sestavljanjeseznamasodelavcevinpodpornikovOsvobo­ Sodni proces 30. avgusta 1949 na Okrožnem sodišcu Postojna v Idriji. Obtoženi so bili (od leve proti desni): idrijski dekan Janko Žagar, posestnik Ivan Leskovec in inženir Anton Sedej (fototeka Mestnega muzeja Idrija, F_1404 b). OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,ZapisnikzaslišanjaIvanaLeskovca,se­stavljendne16.junija1949,uvodnastr.;IvanLeskovecvplivnasovašcaneizpricujesam(Pravtam,str.12),potrjujegatudiAntonSedejprisvojemzaslišanju.SIPANG974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,str.20. 47 Sodnispis,kigahranijovPokrajinskemarhivuNovaGorica,jeprecejobsežen,sajvsebujeveckot300stranirazlicnihdokumentov,kizadevajoprocesinobdobjeprestajanjakaznivsehtrehobsojencev.Procesjebilsicerneposrednopovezanzrušenjemžupnijskecerkvesv.Bar­bare,kijebilaleta1945poškodovanaobzavezniškemraketiranju,povojnipanovaoblastnidovolilanjeneobnove,ampaksojomoraližupljanileta1951samiporušiti. 48 Dr.JankoKralj(1898–1944),primorskipravnik,publicist,urednikinpolitik.Nadrugemtrža­škemprocesu(1941)jeorganiziralobramboobtožencev.Meddrugosvetovnosejeopredelilprotikomunizmu,pokapitulacijiItalijepasejeizGoricepreselilvRim.V:Slovenskabiografija(spletnivir):https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi300702/(dostop:14.7.2020). 49 LeopoldKemperle(1886–1950),casnikarinurednik,podrugisvetovnivojnijeleta1947vGoriciustanovilSlovenskodemokratskozvezoinbilnjenpredsednikdosvojesmrti.V:Pri­morci.si(spletnivir):http://www.primorci.si/osebe/kemperle-leopold/656/(dostop14.7.2020). dilnefronte,zbiranjepodatkovogibanjuaktivistovNOVinpartizanskihenotterposredovanjepodatkovvGorico(dr.Kralju)oziromanaVrhSvetihTrehKra­ljev(cetniškemuštabu).NadaljejebilSedejobtožen,dajepokapitulacijiItalijeskupajzŽagarjemnacrtovalustanovitevdomobranskepostojankevLedinah,kibibilapovezanazžeobstojecopostojankovRovtah.PodtockoBpajetožilstvoSedejadolžiloprikrivanjainformacijo»vojnihzlocincih«,kisosepokoncuvoj­neskrivalipredoblastjo. 30.avgusta1949jebilnaokrožnemsodišcuPostojnavIdrijiobsojenna14letindvamesecazapornekaznisprisilnimdelom,zaplembopremoženjainzodvzemomdržavljanskihpraviczadobotrehlet.50Vsoosebnolastnino,kijojeimelvstanovanjuvRožniulicišt.16vIdriji,mujenajprejpreiskalaUDV–Idri­ja,poobsodbikonecavgustapatudizaplenjena.51 ZapornokazenjeprestajalvCentralnihzaporihUDVvLjubljani,kjerjenovembra1949zaceldelativtehnicnembirojuMinota.Ukvarjalsejezizdelavostaticnih izracunovinrisanjem nacrtovželezobetonskihkonstrukcij, poznejetudipripodjetjuKrim,kijeimelonaŽalahsvojtehnicnibiro.VseskozisoAnto­naSedejaspremljalezdravstvenetežave,povezaneznjegovimrevmatizmom,kigajedobilvzaporunaidrijskemgradu.Vmaju1952semujepripetilašede­lovnanezgoda,pricemerstabilipoškodovaniobeocesi,zatojemoralprestativecocesnihoperacij.Takojevecmesecevzapornekaznipreživelvbolnišnicah,zdravstvenostanjepajebilotudiglavnirazlog,dasonakoncuugodilivecpro­šnjamzapomilostitev.Od14letindvehmesecevjetakovzaporupreživelštiriletaindvameseca,2.septembra1953jebilizpušcenizKazenskopoboljševal­negadomavMariboru.52 PoprihoduizzaporajenekajcasapreživelnadomacijipriSedeju,delalješevAjdovšcini,nazadnjepasejenastanilvTolminu,kjerjeleta1959tudiumrl.Pokopanjevdružinskemgrobunapokopališcucerkvesv.UrhavZavratcu.53 Anton Sedej kot fotograf KdajsejezacelAntonSedejukvarjatisfotografijo,zaenkratšenipovsemjasno.Dabiugotovilitapodatek,bibilapotrebnatemeljitaanalizavsehnjego­vihfotografij,tj.tistih,kijihhranijonadomacijipriSedejukottuditistih,kijihjeprevzelMestnimuzejIdrijavnovembru2018.PotrenutniocenisejemoralzacetizanimatizafotografijoževcasudijaškihletnaidrijskirealkioziromakotštudentnaDunaju,tj.naprehoduizprvegavdrugodesetletje20.stoletja.Izživljenjepisnihpodatkovsodnegaspisaprocesaizleta1949nimocnikjerzaslediti,dabiseAntonSedejukvarjalsfotografijo,panajsiješlozaljubiteljskoalipoklicnofotografiranje.Šeleseznamizaplenjenihpredmetov,54kijihhraniMestnimuzejIdrija,namrazkrijejo,dajeSedejposedovalfotografskoopremo.Naseznamihtakomeddrugimnajdemo: • fotografskoknjigo, • knjigoOsnovnefotografije, 50 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Sodba,str.6. 51 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol.Zapisnikkomisije,kijeocenilavrednostpremoženja,jedatirans7.12.1949. 52 Ozdravstvenemstanjuinprestajanjuzapornekaznigl.:DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. 53 Rupnik:Zgodovina Sedejeve domacije.V:Oglar 37(2019),dec.,str.31. 54 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol.Vzapušcininajdemovecseznamovzaplenjenihdo­kumentov.CenilnakomisijaOkrajnegasodišcavIdrijijepopisincenitevopraviladne7.12.1949vnavzocnostiTerezijeRupnik,sestreAntonaSedeja,dokumentjenastalnapisalnistrojinjeslaboohranjen.Poznejejebilnapravljenprepistaistegadokumentanaroke,kijedobroohranjen.Polegtegajeohranjen(delnopoškodovan)seznam(rokopis),kigaje–sodecpo pisavi–napravilSedejsampospominu,kojebilzaprt. • 3-kratsleposteklodimenzij18cmx24cm, • posodozarazvijanjefotografskihplošc, • 14-kratokvirjezafotoplošce, • fotoaparat, • 6kompletovmalihfilmov,24plošcin4škatlefilmovbrezvrednosti,ker sobiližeprejodprti, • 1kasetozaslikanjenamagnezije, • 1kompletzakopiranjesliknasoncu, • 1usnjenotorbicozafotoaparat. OcitnosobileSedejuzaplenjenevsestvariizstanovanjanaRožniulici16vIdriji,nepatudilastnina,kijojeimelnasvojidomacijivDolah.TakojeMestnimuzejIdrijavletu2018nalesenistelažipodstrešjaSedejevestarehišelahkonašelnekateredelefotografskeopremeskupajsfotografijaminasteklenihplo­šcahinnafilmu. AntonSedejjeuporabljaltehnikofotografiranjanasteklo,delnopajefo­tografiraltudinafilm,kotkažejoohranjenifilmskinegativi.Prvazbirkaohra­njenihfotografij,kijohranijonaSedejevidomaciji,obsegagradivovtrehmanj­šihkovinskihškatlahinnevsebujesteklenihplošc.Fotografijeinrazglednicesopovsempomešanemedsabo,dodanihjetudinekajfotografij,kisoizcasaposmrtiAntonaSedeja,torejpoletu1959.Težavatehfotografijoziromastarihrazglednicje,dasoleredkeoznaceneskakršnimikolioznakamialipripisi,kibipojasnjevalivsebinofotografijeoziromarazglednicealinjihovcasnastanka.Zafotografije,kisobileposnetenaSedejevidomacijioziromavbližnjiokolici,sedaugotoviti,kajpredstavljajo,težjejeprifotografijah,kijihjeAntonSedejpo­snelizvensvojegakrajaoziromanapotovanjih.Presenecadejstvo,dafotogra­fijevveciniprimerovnisoopremljenezopisi,kopajebilnjihovavtorvendarlenatancen,sistematiceninvestenclovek.Tudirazglednicesovelikokratpovsemprazne,izcesarlahkosklepamo,dajihjeSedejkupilzaspominnasvojihpoto­vanjih.ŽeljaavtorjaprispevkainSedejevih,kiomenjenozbirkoposedujejo,je,dasefotografijeinrazgledniceuredijoinprimernotehnicnoopremijo.Izhodi-šcezaurejanjebostapredstavljalapravtaprispevekinnadaljnjeraziskovanježivljenjaAntonaSedeja,sajbonatanacinpojasnjenamarsikaterafotografija. Drugozbirko,kijodanesnajdemovMestnemmuzejuIdrija,tvorijoste­kleneplošceinnegativinafilmih.Zbirkatrenutnonidostopnazaraziskovalce,sajcakanapostopkeurejanja,karobsegapodrobnocišcenje,popisovanjeindigitalizacijo.Celotnazbirkajebilasicernagroboocišcenažekonecleta2018,izdelanjebilprvi,sumarnipopis.Kotžezapisano,stekleneplošcenajdemovmajhnihkartonastihškatlicah,55vvsakijeenado20plošc.Nekatereškatlicenamestosteklenihplošcvsebujejonegativenafilmu.Vprimerjavisprvozbir­kotukajpridemonasledSedejevinatancnosti.Vseškatlicesonamrecnarobuopremljeneznaslovom,kirazkrivavsebinofotografij.Spodnjatabelaprikazujepopisvsehškatlicponaslovuinštevilusteklenihplošcoziromanegativovnafilmu(gl.Tabelo 1). Najveckratsozapisanaimenakrajev,pricemerjerazumljivo,daprevla­dujenapisdomacegakrajaDole.Škatlicstemnaslovomjekar27,karpredsta­vljaskorajcetrtinovsehškatlic.Vecinodrugih(32škatlic)predstavljajobližnjikraji:Gore, Idrija, Logatec, Vojsko, Zavratec, Ledine, Godovic, Trate, Rovte, Jelicni Vrh, Vrsnik, Spodnja Idrija, Veharše, Žiri,Crni Vrh in Medvedje Brdo. 14škatlicz vsebinoKocevje, Novo mesto in okolica ter Bela krajina senajverjetnejenanašanaobdobjeprvesvetovnevojne,sajjebilaSedejevaenotastacioniranavKo-cevju,zgotovostjobomolahkototrdilišelepoureditvicelotnezbirke.Dunaj 55 Grezamajhnekartonasteškatlice,kisobileembalažaobvsakemnakupunovihsteklenihplošc. Tabela 1: Preglednica steklenih plošc in negativov na filmu Antona Sedeja, ki jih hrani Mestni muzej Idrija. Naslov škatlice (št. škatlic) Št. steklenih plošc Št. negativov na filmu Dole(27) 321 78 Dunaj(3) 18 / Kocevje(12) 114 19 Idrija(6) 47 36 Logatec(1) 5 / Vojsko(1) 3 / Zavratec(6) 74 14 Ledine(zokolico)(4) 46 14 Belakrajina(1) 11 / Gorica(2) 18 / Godovic(1) 12 2 Novomestoinokolica(1) 5 14 Trate(1) 7 6 SveteVišarje(1) 5 26 Gore(4) 38 14 Rovte(1) 4 5 SvetaGora(1) 2 5 Vipavsko(1) 3 6 JelicniVrh(2) 27 4 BlegošinPoljanskadolina(1) 10 7 Vrsnik(1) 8 12 SpodnjaIdrija(1) 3 1 Miren(1) 10 9 Veharše(1) 7 5 CrniVrh(1) 10 11 MedvedjeBrdo(1) 12 2 Domaci(12) 115 26 TilkaPivk(1) 6 19 Mil.(3) 38 6 Prijateljstvo(4) 44 8 Brezoznake(10) 96 5 Lesenzaboj(mali) 150 / Lesenzaboj(veliki) 275 / Skupaj: škatlice (113) + zaboji (2) 1544 354 (3škatlice)verjetnopredstavljaobdobjeSedejevihštudijskihlet.Štiriškatlice znaslovomGorica, Vipavsko inMiren senanašajonaSedejevepogosteobiskevkrajihVipavskedoline,predvsemvGorici,kjersejevelikokratmudilzaradide­lovnihobveznosti.56 Svete Višarje (danesvItaliji)inSveta Gora (nadGorico)sta stararomarskakraja,kijujeSedejkotverenkristjan57gotovoobiskalnasvojihizletih,kakortudiBlegoš,kigospodarinadPoljanskodolinoinjepriljubljenaizletniškatockazapohodnike. Kar12škatlicnosinaslovDomaci,kisenanašajonaclaneširšeSedejeve 56 SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949,str.2. 57 Izzapisnikazaslišanjajerazvidno,dasejerednoudeleževalnedeljskihmašindajetudisicerimeldobrapoznanstvainpristneodnosezduhovnikiidrijskedekanije.V:SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49,Zapisnikzaslišanjaing.SedejAntona,sestavljendne4.julija1949. rodbine. Škatlica z naslovom Tilka Pivk izstopameddrugimi,sajjeedina,kijepoimenovanapoosebnemimenu.TilkaPivk(1904–1936)jeizvi­ralaizIdrije,popoklicujebilauciteljicainjepo-ucevalanavecšolahnaKranjskem,meddrugimnazacetkudvajsetihlettudivZavratcu.TamsejemoralaseznanitisSedejem,trenutnopašenija­sno,kakšenjebilnjunodnos.Namrec,obobiskuMuzejanaSedejevidomacijivletu2018jebilanapodstrešju(polegsobeAntonaSedeja)opaže-nanagrobnaplošcaTilkePivk.Slednjajeumrlapri31letihvletalskinesreci,kisejezgodila15.julija1936priBizovikupriLjubljani.58 Posebejzanimive sotri škatlicezoznako Mil.,karoznacujefotografijezvojaškovsebino.LestreljajdalecodSedejevekmetijejenamrecmed obema vojnama stala italijanska obmejnapostojanka financne straže (danes na lokacijihišeDole26),takodasose»financarji«,kakor so italijanskimvojakompravilidomacini,veckratznašlinaSedejevihfotografijah,panajsiješlozaportretealiskupinskeslike.Nakoncuje10ška­tlic,kinimajonaslova,nekaterevsebujejofoto­grafije,kisivsebinskonisosorodne. Priprvemcišcenjugradivasosenastekle­nihplošcahodkrilenenavadne,celoskrivnostnepoškodbe,kiodpirajovecvprašanj.Stekleneplo-šce,kinisobilespravljenevškatlicah,ampakvdveh podolgovatih lesenih zabojih, so domalavsepoškodovanedotemere,dasoosebenanjihneprepoznavne. Nekdo je z ostrim predmetomspraskal podobe portretirancev. Da bi tostorili otrocimedigronapodstrešju,jemaloverjetno,sajjeocitno,dajetostorilnekdosistematicnoin natancno, manjkajo namrec praviloma samoobrazi. Morda je to povezano s povojno usodoAntona Sedeja? Ce bi bila dva zaboja steklenihplošc lahko na kakršen koli nacin obremenilnazaAntonaSedeja,marnebibilolažje,cebijihodneselvgozdinjihtamrazbilalizakopal,kotpadajihjespraskal?Obstajatudi možnost, da jetostorilsamfotograf,vrazocaranjunadsvo­joneprijaznopovojnousodo.Mordaseodgovorskrivanašeenemlistku,kjerjeAntonSedejzapi­sovalsvojarazmišljanjainopažanja: »Pri fotografiranju se zavedaj, da je lahko fotografija vec kot pisan dokument. Zato ne delaj slik, ki bi te v kakšnem oziru obtoževale …«59 58 Onesrecisomnožicnoporocalitedanjicasopisi.V:Slo­venec 64,št.160a,16.7.1936,naslovnastr.;162a,18. 7.1936,str.3;V:Slovenski dom 1,št.159,15.7.1936,naslovnastr.;št.160,16.7.1936,str.1–2,4. 59 DZMMI,zapušcinaAntonaSedejaizDol. Grabljaci in grabljice po opravljenem delu ali med pocitkom. Spravilo krme je še stoletje nazaj zahtevalo angažiranje mnogih pridnih kmeckih rok (na fotografiji je kar 18 oseb), danes lahko s pomocjo kmetijske mehanizacije isto delo opravita dve ali tri osebe (avtor fotografije Anton Sedej, hrani Simon Rupnik). Pomen fotografske zapušcine Antona Sedeja PrevzetofotografskogradivovMestnemmuzejuIdrijasebopostopomaurediloponacelihmuzejskestroke.Standardurejenegagradivajedanestudidigitalizacija.Dajetopotrebno,potrjujedejstvo,dagrezastarogradivo(prvapolovica 20. stoletja), ko fotografije še niso bile tako pogoste spremljevalkevsakdanjegaživljenja,kotsodandanes.Vecinafotografijšenibilaobjavljenih,karzaraziskovalcezgodovinepredstavljabogatindragocenvirinformacij.Tumislimotakonaraziskovalce,kisezanimajozakrajevnozgodovinonaIdrij­skem,kottudiširše,sajnamjeSedejzapustilvelikofotografij,kijihjenapra-vilmedbivanjemnaDolenjskem,Goriškem,naDunajuitd.Zaposameznekrajetudinepoznamotakostarihfotografij,kargradivupravtakodajeposebnovre­dnost.Obenemjepomembno,kergradivoprikazujevelikoprizorovspodeželja(krajeinljudipriraznihopravilih),karnisoprevladujocimotiviohranjenegafotografskegagradivatistegacasa. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI PANG – Pokrajinski arhiv Nova Gorica • SI_PANG/0974,OkrožnosodišceNovaGorica,fasc.50,spisK79/49. ZAL IDR – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Idriji • SI_ZAL_IDR/0102,ObcinaDole,t.e.43,Registerprebivalstva;t.e.44,Ljudsko štetjeizleta1890. • SI_ZAL_IDR/0119,RealkavIdriji,t.e.1,a.e.1,Zapisniksprejemnihizpitovv višjerazrede. • SI_ZAL_IDR/0119,RealkavIdriji,t. e.4,a.e.10,GlavnikatalogVII.razreda, 1909–1910. • SI_ZAL_IDR/0129,ObcinaIdrija,Popisprebivalstvaizleta1931,Dole;Jelicni Vrh;Popisprebivalstvaizleta1936,Dole. • SI_ZAL_IDR/0178,OsnovnašolaDole,t.e.1,a.e.2,Šolskakronika. DZ MMI – Dokumentarna zbirka Mestnega muzeja Idrija • DokumentarnazbirkaMestnegamuzejaIdrija,zapušcinaAntonaSedejaizDol. LITERATURA Hvala,Dejan:Fotografska zapušcina Antona Sedeja.V:Oglar 37(2019),dec.,str. 33–34. Kavcic,Janez:Prva slovenska realka,Idrija1901–1926.Idrija:MestnimuzejIdri­ ja,198,str.132.Rupnik,Mateja:Zgodovina Sedejeve domacije.V:Oglar 37(2019),dec.,str.30. Pavlic,Slavica:Zgodovina idrijskega šolstva.Idrija:ZaložbaBogataj,2004,str.95. Viler,Darko(gl.ur): Zidgrad: spreminjali smo podobo Idrije in sosednjih krajev. Idrija:Zidgrad,1997,str.11. CASOPISNI VIRI Ministerzajavnadeladr.TrnkavKamniškihalpah.V:Slovenec 45,št.183,12.8. 1912,str.4. Pogorelastadne17.t. m.posestnikaSedejinBejcpriJelicenvrhupriIdriji.V: Slovenec 44,št.190,21.8.1916,str.4; VDolehpriIdrijijedne17.avgustat.l.nastalogenj,kijepopolnomaupepelilhiše ingospodarskaposlopjadvemaposestnikoma.V:Slovenec 44,št.191,22.8.1916,str.3. Sedemžrtevletalskenesrece.V: Slovenec 64,št.160a,16.7.1936 Zadnjapotletalskihžrtev. V: Slovenec 64,št.162a,18.7.1936. KrvavojutronadLjubljano.V:Slovenski dom 1,št.159,15.7.1936 Petnajstžrtevklicepozadošcenju. V: Slovenski dom 1,št.160,16.7.1936. INTERNETNI VIRI TehnicnauniverzanaDunaju:https://de.wikipedia.org/wiki/Technische_Universit%C3%A4t_Wien (dostop 18.6.2020).JaroslavaŠotole: www.myheritage.si(dostop7.2.2020).ElektrarnevAvstriji:https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_%C3%B6sterreichischer_Kraftwerke (do­ stop10.7.2020).JankoKralj:https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi300702/(dostop14.7.2020).LeopoldKemperle:http://www.primorci.si/osebe/kemperle-leopold/656/(dostop14.7.2020). ZBIRKA FOTOGRAFIJ IN RAZGLEDNIC Zbirkastarihfotografijinrazglednic,zbirkohraniSimonRupnik. ENGINEERANDAMATEURPHOTOGRAPHERANTONSEDEJFROMDOLE ABOVEIDRIJA ThearticledealswiththelifeofAntonSedej,engineerandamateurpho­tographerfromDoleaboveIdrija.Documentsofhislifeandworkhavebeenfoundrecentlyandhavestillnotbeenresearchedinwhole.Hisphotographiclegacy,whichhasbeenfoundduringthedemolitionofhisoldhouse,giveshimaspecialroleinlocalhistoryandwider.ApartofthislegacyisstillkeptathishomeinDole.TheCitymuseuminIdrijakeepsglassplatesandfilmnegatives,whichwerefoundintheatticin2018.Thesefindsledtoathoroughresearchofhislife.AntonSedejwasbornin1887inDole,wasoftenillandlostmostofhissiblingsinhisyouth.Afterprimaryschool,hewasamongstudentsofthefirstSlovenesecondaryschoolinIdrija.Later,hestudiedconstructioninVienna.Asamedicalorderly,heservedintheFirstWorldWar. Sincemostofhisphoto­graphsoriginatefromtheperiodbetweenbothworldwars,hisloveforphotog­raphyprobablyalreadystartedatthattime.HisinterestinpoliticsbeganintheSecondWorldWar,whenhesupportedthe“traditional”side.AftertheSecondWorldWar,therewasalackofprofessionalsinIdrijaandAntonSedejtookoverthemanagementofthenewlyestablishedZidgradcompany.In1949,hewas SUMMARY arrestedand,togetherwithdeanJankoŽagarandIvanLeskovec,convictedofcollaborationwiththeoccupier.Hespentfouryearsinprison,passinghistimebydrawingconstructionplans.Hewasgrantedamnestyin1953anddiedsixyearslaterinTolmin.HeisburiedinZavratec. Pobiranje krompirja na njivi kmetije pri Sedeju. Svetle lise v spodnjem levem kotu fotografije pricajo, da krompirja niso pobirali sproti, ampak so ga najprej zmetali na manjše kupe, nato pa ga med sortiranjem pobrali v lesene gajbe (avtor fotografije Anton Sedej, hrani Simon Rupnik). ODELUARHIVSKEGADRUŠTVASLOVENIJEONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVALASSOCIATIONOFSLOVENIA Porocilo o delu izvršnega odbora Arhivskega društva Slovenije v mandatnem obdobju 2018–2020 Dne22.marca2018jebilnavolilnemzboruclanovdruštvaizvoljeniz­vršniodborvnaslednjisestavi:mag.Hana Habjan,predsednica,Matej Mu-ženic,podpredsednik,Jernej Križaj,tajnik,dr.Zdenka Bonin,odgovorna urednicapublikacijeViri,Nataša Budna Kodric,mag.Marija Cipic Rehar, mag.Nina Gostencnik,Aleš Jambrek,dr.Gregor Jenuš,odgovorniurednik publikacije Arhivi, Vesna Kocevar, Lilijana Vidrih Lavrencic in dr. Žiga Zwitter. Narednemzboruclanovdne14.marca2019jebilazatajnicodruštvaizvoljenaTanja Žohar,kerjeJernejKrižajzakljucilsvojdrugimandattaj­nika. Izvršniodborjeimelvsvojemmandatnemobdobjudesetsej,dvakratstabilisejiopravljenikorespondencno. Promocijska dejavnost Stanovske nagrade in priznanja: Aškerceva nagrada in Aškerceva priznanja Vletu2018sobilipodeljeniAškercevanagradaindveAškercevipri­znanji.Zaživljenjskodeloinizjemenprispevekkohranjanjuslovenskefilm­skearhivskededišcinejeAškercevonagradoprejelIvan Nemanic.Aškercevi priznanjistabilipodeljenimag.Mariji Cipic Rehar zapripravokakovostnihpripomockovzauporaboarhivskegagradivainobjavoarhivskegagradivavdvehzvezkihregestlistinNadškofijskegaarhivaLjubljanaindr.Dejanu Za­dravcu zadeloPtujski mešcani do unicujocega požara leta 1684: biografsko--prosopografski prirocnik. Slovesnapodelitevnagradeinpriznanjjepotekala17.oktobra2018vVelikisejnidvoraniMestnehiševLjubljani.Napodelitvi,kijepotekalapodcastnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahor­ja,sozbranenagovorilipredsednicadruštvamag.Hana Habjan,podžupan MestneobcineLjubljana Aleš Cerin indržavnisekretarnaMinistrstvuza kulturoRSJan Škoberne,slavnostnigovornikjebildr.Branko Šuštar.Na­gradoinpriznanjistapodelilapredsednikKomisijezapodeljevanjeAškerce­vihnagradinAškercevihpriznanjdr.Andrej Nared inpredsednicadruštva. Slovesnostjepovezovaldr.Gregor Jenuš,sprijetnoglasbopapopestrilTrioDolce.Dobitnikinagradeinpriznanjtervsidruginominirancisobilipred­stavljenivposebnipublikaciji.DogodkusobiliposvecenidelrevijeArhiviinobjavenaspletnistranidruštva,odogodkusoporocalitudinekaterimediji. Promocija dejavnosti društva: prenova spletne strani društva Nazacetkuoktobra2019jedruštvovzpostavilonovospletnostranssodobnejšimi vsebinami, modernejšozasnovo, prilagojeno tudi pametnimtelefonom,hkratipajezapotrebe(neizogibne)mednarodnekomunikacijespletnastranponovemdostopnatudivangleškemjeziku. Vsebine za spletno stran in prevode v anglešcino je pripravila mag. Hana Habjan,medtemkojezatehnicnopostavitevspletnestraniposkrbelUrh Kopitar.VsebinozapodstranpublikacijeArhivi jepripravildr.Gregor Jenuš, prevodAlenka Hren.Naspletnistranisopoudarjenidosežkiinrazvojdruštvavseodustanovitveleta1954,obrazloženesodejavnostiinnamendruštva,na­vedeni so vsi prejemniki arhivskih stanovskih nagrad, hkrati pa obiskovalcespletnestranile-tausmerjanaspletnestranislovenskiharhivskihinstitucijinrazlagaosnovneterminearhivskestroke.Vletu2019jespletnostranobiskalo7.612obiskovalcev. Predenjenovaspletnastranuradnozaživela,jeŽiga Železnik opravilza­jeminstemohranitevstarespletnestrani,hkratismotrenutnospletnostranuvrstilimedpilotskeprevzemevokviruprojektae-ARH.si. Izobraževalna dejavnost 29. zborovanje Arhivskega društva Slovenije v Mariboru VMariboruje3.in4.oktobra2019potekalozborovanjeArhivskegadru­štvaSlovenije,kigajedruštvopripravilovsodelovanjusPokrajinskimarhivomMaribor.Prvotnotemozborovanjajepredlagalamag.Nina Gostencnik na4. sejiizvršnegaodbora18.decembra2018,kipajevtekupripravezborovanjapostalaenaizmedtock.NaslovzborovanjajebilVzpostavitevRegistraustvar­jalcevarhivskegagradiva.Nazborovanjujebilopoudarjenonaslednje: • problematikaizdajanjasklepovustvarjalcem,kinisoneposrednioziromaposredniproracunskiuporabniki(tj.pravneosebejavnegapravainza­sebnegapravaterfizicneosebe,kisonosilcijavnihpooblastilaliizvajalcijavnihslužb)tertudipoliticnimstrankaminpravnimosebam,kisopri­dobilestatusdelovanjavjavneminteresu; • vrednotenjeustvarjalcev,proracunskihuporabnikovpopodrocjih(upra­va,pravosodje,vzgojainizobraževanje,kultura,javniinteres,gospodar­stvo), ki zajema vrednotenje ustvarjalca z njegovimi organizacijskimienotami; • tematika vrednotenja dokumentarnega gradiva ustvarjalcev arhivskega gradiva,kisopodefinicijiZVDAGAjavnopravneosebe; • izkušnjejavniharhivovinustvarjalcevarhivskegagradivazusklajenostjoarhivskezakonodajespodrocnimizakonodajami. Po pozdravnih nagovorih predsednice društva mag. Hane Habjan, dr­žavnesekretarkenaMinistrstvuzakulturoRSPetre Culetto indirektorjaPo­krajinskegaarhivaMariborIvana Frasa sovprvemdeluzborovanjareferentipredstavilivzpostavitevindelovanjeRegistraustvarjalcevarhivskegagradivaterproblematikovrednotenjaustvarjalcevarhivskegagradiva,skaterosesre-cujejoprisvojemdelu.Vpopoldanskemdeluprogramajebilanavrstirazprava,nakaterisogostjeiztujine,dr.Gernot Peter Obersteiner,direktorŠtajerske­gadeželnegaarhiva,mag.Vladan Vukliš,predsednikUpravnegaodboraArhi­vskegadruštvaBosneinHercegovine,dr.Silvija Babic,predsednicaHrvaškega arhivskegadruštva,in Tamás Polgár,direktorarhivaŠomodskežupanijepri Madžarskem državnem arhivu, razpravljali o njihovih praksah kategorizacijeustvarjalcevarhivskegagradiva.Razpravojevodiladr.Zdenka Semlic Rajh. PoznopopoldneoziromazvecerjebilorganiziranogledMuzejanarodneosvoboditveMaribor.Poobiskumuzejasovratasvojegaarhivaodprlitudizapo­slenivPokrajinskemarhivuMariborinpripravilimanjšodobrodošlicozaude­ležencezborovanja. Programdrugegadnesejezacelspredstavitvijodelamedarhivskihde­lovnihskupinvzadnjihdvehletih,zatempajepotekalaokroglamizaoaktual­nihvprašanjiharhivskestroke. VsebinezborovanjajepovezovalaMojca Horvat,medtemkojezatehnic­nidelskrbeldr.Miroslav Novak,kijeskupajzElizabeto Eržen Podlipnik vo­dildelovnopredsedstvopripredstavitvahreferentov. Obkoncujeskupinazasklepezborovanja,kisojosestavljalimag.Nada Cibej,mag.Drago Trpin inKatja Zupanic,oblikovalapetsklepovindvepobu­di,kisojihudeležencizborovanjasprejeli.Objavljenisonaspletnistranidru­štvainvrevijiArhivi.Pobudistabilinaslednji: NaMinistrstvozakulturosenaslovipobudaoustanovitvinovemedarhi­vskedelovneskupinezapodrocjeinformatike. Organiziranajseizobraževanjezadelavcevarhivihnatemorazumevanjaintolmacenjazakonodaje. Izvršniodborsejezavezalindejavnopristopilkizvršitvipobud.Namini­strazakulturojebilanaslovljenapobudazaustanovitevmedarhivskedelovneskupinezapodrocjeinformatike,kijoboarhivskisvetpredvidomaobravnavalnasvojinaslednjiseji.Pravtakosmoizvedlikolokvijzazaposlenevarhivihnatemorazumevanjaintolmacenjazakonodaje. Kolokvij o razumevanju in izvajanju arhivske zakonodaje Obsklepu29.zborovanjaArhivskegadruštvaSlovenijejebilapodanapo­buda,daseorganiziraizobraževanjezadelavcevarhivihnatemorazumeva­njaintolmacenjaarhivskezakonodaje.Stemnamenomjedruštvo5.februarja2020vprostorihMinistrstvazakulturoRSorganiziralokolokvijorazumevanjuinizvajanjuarhivskezakonodaje,kjersoseobravnavalenaslednjeteme: • definicijainregisterustvarjalcevjavnegaarhivskegagradiva, • izrocanjearhivskegagradivapristojnemuarhivu, • zasebnoarhivskogradivo, • uporabajavnegaarhivskegagradivavarhivih. Pritemsosodelovalimag.Nada Cibej,Vesna Gotovina inLuka Zupanc. Visokaudeležbanastranizaposlenihvslovenskiharhivih–kar80udele­žencev–kaženanujnostkolokvijevinrelevantnostobravnavanihtem.Zaradiobsežnegaštevilapostavljenihvprašanjinobsežnostitemjeizvršniodborskle-nilorganiziraticikelkolokvijevznamenominmožnostjopoglobljeneobravna­vevprašanj.Zaradinepredvidljivihdogodkovjebildrugikolokvij,nacrtovanza25.marec,prestavljennaboljše,predvsempaboljzdravecase. Mednarodna dejavnost Pomembnonalogodruštvapredstavljatasodelovanjezarhivskimidru­štvisosednjihdržavinspremljanjerazvojaarhivskestrokevtujini.Arhivskastrokavsosednjihdržavahseukvarjazenakimiizzivikotslovenska.Naobehstranehsekažejopovsempodobneinprimerljivesmernicerazvoja,zatositudivprihodnostilahkoobetamoskupnerešitve.Hkratisenamednarodnihkonfe­rencahsrecajostrokovnjakiinraziskovalcispodrocjaarhivistike,kiprihajajozvsegasveta.PorocilaomednarodnidejavnostisoobjavljenavpublikacijiArhivi. 2018 PredsednicaADSmag.Hana Habjan sejeudeležilaKongresaZdruženjamadžarskiharhivistov,Pécs(Madžarska),od9.do11.julija2018. Matej Muženic sejeudeležil31.mednarodnegaposvetovanja»Arhivskapraksa2018«,Tuzla(BosnainHercegovina),od26.do28.septembra2018. Aleksandra Pavšic Milost sejeudeležila50.zborovanjahrvaškiharhivi­stov,Osijek(Hrvaška),od24.do26.oktobra2018. Mag.Marija Cipic Rehar inmag.Hana Habjan staseudeležilikonferen­ce28.mednarodniarhivskidan,Trst(Italija),19.in20.novembra2018. 2019 Dr.Matevž Košir sejeudeležil89.nemškegaarhivskegadne,Suhl(Nem-cija),od17.do20.septembra2019. Mag. Hana Habjan jekotpredsednicadruštvaprisostvovalana40.av­strijskemarhivskemdnevu,Salzburg(Avstrija),23.in24.oktobra2019. Mag.Nina Gostencnik seje23.in24.oktobra2019udeležila51.posve­tovanjaHrvaškegaarhivskegadruštva,SlavonskiBrod(Hrvaška). Matej Muženic paseje21.in22.oktobra2019kotpodpredsednikdru­štvaudeležil29.mednarodnegaarhivskegadnevorganizacijiMednarodnegainštitutaarhivskihznanostiTrst–Maribor,kijenamestovTrstupotekalvKopru. Izdajateljska dejavnost Publikacija Arhivi Publikacija Arhivi je v obeh letih izšla v tradicionalnih dveh številkah(2018:596strani;2019:438strani).Poudarimo,dajebilaprvaštevilkavletu2018posvecenatemizdravstveneinširšesocialnezgodovinevpovezavistovr-stnimarhivskimgradivomvslovenskiharhivih(namenjecelostnapredstavitevzdravstvenedokumentacijekotvsestranskegaviraznanstvenihraziskav),idejozatopajepodalaMedarhivskadelovnaskupinazapodrocjezdravstvainsocial­negavarstvapodvodstvomMarije Grabnar. Odgovornemuurednikudr.Gregorju Jenušu jeuspelodoseci,dajeJavna agencijazaraziskovalnodejavnostRS(ARRS)Arhive vletu2018ponovnovklju­cilavkategorizacijoznanstvenihpublikacij,karjevelikaspodbudazatiste,kibiželeliobjavljativreviji. Publikacija Viri Vletu2018jeizšla41.številkaVirov avtorice Nataše Budna Kodric z naslovomKorespondenca Josefine in Fidelija Terpinc 1825–1858 (Ljubljana,ArhivskodruštvoSlovenije,2018,384strani).Vtanamenjedruštvo14.mar­ca2019vprostorihArhivaRepublikeSlovenijeorganiziralojavnopredstavitevpublikacije.Vire sopredstavileodgovornaurednicazbirkedr.Zdenka Bonin, dr. Katarina Keber izZRCSAZUinavtoricaNataša Budna Kodric. Vletu2019jeizšlaena,insicer42.številkaVirov avtoricedr.Aleksandre Gacic znaslovomKo zatonejo sanje romanticnega Jugoslovana – izseljenski dnevnik dr. Bogumila Vošnjaka (Ljubljana,ArhivskodruštvoSlovenije,2019, 502strani). Prenova pravnih aktov društva NatemeljuprehodnihdolocbZakonaonevladnihorganizacijah(ZNOrg/ Ur. l.RS,št. 21/18)somoraladruštvaindrugepravneosebe,kiimajostatusdelovanjavjavneminteresu,uskladitisvojeustanovitveneakteindelovanjespogoji,kiveljajozapodelitevstatusanevladneorganizacijevjavneminteresupoZNOrg,innajkasnejedo31.marca2019Ministrstvuzakulturoposlatipre­novljeneustanovitveneakte.Stemnamenomjeizvršniodbordruštvapripravil nova Pravila Arhivskega društva Slovenije,vkaterasovkljucenadolocila,kijihdolocaZNOrg,dolocilanatemeljuSplošneuredbeovarstvuosebnihpodat­kov(Ur.l.EU2016/679),dodanisotudiclenivzvezizizvedbovolitev,kottodo­locaZakonodruštvih(Ur.l.RS,št.64/11–UPBin21/18–ZNOrg).Podrobnejeopredeljenioziromadodanisoclenioevidencahdruštva,premoženjudruštvainrazdelitvipristojnostivzvezizupravljanjempremoženjadruštva,kisobilinavedeniprinalogahorganovdruštva.Vobdobjumed4.in11.marcem2019je potekalajavnaobravnavapravildruštva,kijihjezborclanovsprejelnarednemzboruclanov14.marca2019. Vskladus34.clenomPravildruštvacastnorazsodišcekotorgandruštvavodipostopkeinizrekadisciplinskeukrepevskladuzdisciplinskimpravilni­kom.Kerdruštvodosedaj ni imelodisciplinskega pravilnika, jebila dne22. maja2019imenovanakomisijavsestavimag.Boštjan Zajšek,Bojana Aristov­nik,Metka Nussdorfer – Vuksanovic inNataša Budna Kodric,kijepripravila predlogDisciplinskega pravilnika Arhivskega društva Slovenije.Predlogjeizvršniodbornasvoji8.redniseji,dne17.septembra2019,sprejelindolocilzajavnoobravnavo,kijepotekalamed21.in28.februarjem2020. Izvršniodbordruštvajemedfebruarjeminmarcem2020vsodelovanjusclaniKomisijezapodeljevanjeAškercevihnagradinAškercevihpriznanjpri­pravilpredlogPravilnika o podeljevanju Aškercevih nagrad inAškercevih priznanj.Predlogpravilnikanadomešcainzdružujeobstojecapravilnikopo­deljevanjuinposlovnikkomisijevenpravniakt.Predlogpravilnikajebilmed9.in16.marcem2020vjavniobravnavi. Obapredloga,kistabilavletu2020vjavniobravnavi,stabilanadnev­nemredurednegazboraclanov,kijepotekalkorespondencnomed27.in30.marcem2020.Vsipravniaktisobilipredsprejetjemposredovaniclanomdru­štvazanamenjavneobravnave. PravtakosmozvstopomSplošneuredbeovarstvuosebnihpodatkov(Ur.l.EU2016/679)vveljavo25.maja2018vseclanedruštvaobvestilionacinuobdelavenjihovihosebnihpodatkov,hkratipasmopristopnoizjavouskladilizuredbo. Reševanje odprtih strokovnih vprašanj Javna razprava o dolocanju in nacinu oblikovanja cen reprodukcij arhivskega gradiva ter njegove uporabe v slovenskih javnih arhivih Mednalogedruštvaspadatatudireševanjeodprtihstrokovnihvprašanjinizvajanjeraziskovalnedejavnostispodrocjadejavnostidruštva.Stemname­nomjeizvršniodborvimenudruštvaodprljavnorazpravoodolocanjuinnacinuoblikovanjacenreprodukcijarhivskegagradivaternjegoveuporabevslovenskihjavniharhivihprekelektronskearhivskedopisneliste18.februarja2020. Vpreteklostisoseregionalniarhiviveckratneuspešnoposkusiliodtegni­tipraksi,kiveljazaorganedržavneuprave,namrec,dacenestoritevoziromanadomestilmaterialnihstroškovdolocapristojniminister.Elaboratzarazpra­vo,kitemeljinaprimerjavizakonodajeterpraksslovenskihintujihjavnihusta­novnapodrocjukulture,jepripravilaNataša Budna Kodric. Imenovanje predstavnikov društva za sodelovanje z drugimi sorodnimi institucijami in društvi Izvršniodbordruštvajenatemelju15.alineje28.clenaPravildruštvaimenovalsvojapredstavnikavstrokovnasvetajavnegazavodaZgodovinskiar­hivLjubljanainjavnegazavodaPokrajinskiarhivMaribordr.Zdenko Semlic Rajh (5.novembra2019)inKatjo Zupanic (17.decembra2019),posamicno. Strokovne ekskurzije Ena izmed vsekakor bolj sprošcujocih nalog izvršnega odbora je orga­niziranjestrokovnihekskurzijindružabnihsrecanjclanovdruštva.Nekdajsoekskurzijevodileclanetudipotujini,zadnjidveletipasoudeleženciekskurzijspoznavaliznaneinneznanelepoteSlovenije. 2018 DruštvojesturisticnoagencijoOliverorganiziraloenodnevnostrokovno ekskurzijo v Posavje (1.junija2018).PrvinavrstijebilSevniškigradssvojobogatoopremo,nagrajskempobocjusosiudeleženciekskurzijeogledalitudiLutrovskokletzzanimivoposlikavo,natopavtamkajšnjikavarniposkusilizna­menitoMelanijinotorto.SlediljeogledstalnerazstaveSlovenski izgnanci 1941– 1945 naRajhenburškemgradu.EkskurzijasejenadaljevalavKrškem,kjersoudeleženciobiskaliValvasorjevohišo.Tukajjeznamenitipolihistornazadnjebival,zatojedanesvhišiurejenmuzej.DansejezakljucilzokušanjemdomacihdobrotizdružinskegavinogradanaStražipriKrškem. 2019 DruštvojevsodelovanjuzzaposlenimivPokrajinskemarhivuKoperor­ganiziraloenodnevnostrokovno ekskurzijo v Koper in severozahodno Is-tro (7.junija2019).Dr.Zdenka Bonin jeudeležencemekskurzijepredstavilabogatozgodovinoKopra,natososiogledaliarheološkozbirkovPokrajinskemmuzejuKoper.VIzolisosiudeleženciogledalivillo rustico invdružbiJana Co­tica izPokrajinskega arhiva Koperspoznavalivsakodnevnoživljenjerimskihlegionarjevinpokusilidobrote,pripravljeneporimskihreceptih.VKaštelirjunadKortamijesledilogledarheološkeganajdišcaostankovgradišcizbronasteinželeznedobe,nakoncupašepozno,azasluženokosilozdomacimiistrskimispecialitetamilokalnegostilnevKortah. * * * ArhivskodruštvoSlovenijejevletih2018in2019vcelotirealiziraloza­stavljenaprograma,vsepogodbeneobveznostidosofinancerjevsmoizpolnili.Financnasredstvasmoporabilipredvsemzaizvajanjerednegadolgorocnegaprograma,kijevjavneminteresunapodrocjuraziskovalnedejavnosti,znano­stiinkulture.Velikavecinasredstevješlazapokritjestroškovtiskapublikacij,placiloavtorskihhonorarjevraziskovalcev,prevajalcevinlektorjevterpodeli­tevstanovskihnagradinizvedbo29.zborovanja,nekajpatudizaopravljanjesplošnihnalogdruštva. Zahvala Nakoncubiseradazahvalilavsem,kistenakakršenkolinacinpomagalidruštvu,dajeuresniciloinpreseglopredvidenedejavnostivzadnjihdvehletih. ZahvalagreMinistrstvuzakulturoRSzafinancnopodporo,kiomogocaiz-vedboprograma.Posebejsemoramzahvalitimag.NiniZupancicPušavec,vodjiSektorjazamuzeje,arhiveinknjižnice,zanjenoneutrudnopodporodruštvenihprogramskihinfinancnihvsebin.Kakovostizvedbeprogramskihvsebinjetudizaslugasponzorjevindonatorjev,spomocjokaterihstabilapredvsemnašaod­mevnejšadogodka(zborovanjeinpodelitevstanovskihnagrad)lažjeizpeljana. Zahvaljujemsevsemdirektorjemslovenskiharhivov,kipodpirajodelova­njedruštva,šeposebejsezahvaljujemPokrajinskemuarhivuMariborzaodlic­nosoorganizacijo29.zborovanjadruštvavMariboru. Zahvaljujem se izvršnemu odboru, odgovornima urednikoma Arhi­vov in Virov dr. Gregorju Jenušu in dr. Zdenki Bonin ter drugim clanom ure­dniškihodborov,KomisijizapodeljevanjeAškercevihnagradinAškercevihpri­znanjterclanomdrugihdruštvenihorganovzanemotenpotekdeladruštvavzadnjihdvehletih.Dejavnostpanibilaomejenasamonaclaneorganov.Vporo-cilusemnamenomaskrepkooznacilaimenaoseb,kisosodelovalepriizvedbiprogramov,verjetnosemkakšnoimenenamernoizpustila.Velikazahvalavsemnavedeniminmorebitinenavedenim. Med najzaslužnejše pa nedvomno spadata oba tajnika, s katerima sem imelacastsodelovativzadnjihdvehletih.JernejKrižaj,kimijepomagalspozna­tiinseuvestivdelovodenjadruštva,inTanjaŽohar,kizizjemnimiorganizacij­skimisposobnostmiskrbi,daprihajajovsebinedruštvaneposrednodoclanov.Obastaskrbela,dajedelovzadnjihdvehletihteklopoprogramuinpredpisih.Hvalaobema! mag.HanaHabjan,predsednicaArhivskegadruštvaSlovenije ODELUARHIVOVINZBOROVANJIHONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVESANDTHECONFERENCES Porocilo o delovanju medarhivskih delovnih skupin v letu 2019 (skupnoporocilopripravilkoordinatordr.MatevžKošir) 1.1. Pravne podlage za delovanje medarhivskih delovnih skupin OsnovazadelovanjemedarhivskihdelovnihskupinjeZakonovarstvudokumentarnegainarhivskegagradivaterarhivih(UradnilistRS,št.30/06, 24/14 – odl. US in 51/14), ki v sedmem odstavku 54. clena doloca, da zaobravnavostrokovnihvprašanjnaposameznihpodrocjiharhivskegastrokov­negadelaminister,pristojenzaarhive,ustanovimedarhivskedelovneskupi­nezaposameznapodrocjaarhivskedejavnosti.Zausklajevanjedelamedar­hivskihdelovnihskupinministerdolocikoordinatorja.Medarhivskedelovneskupinedelujejopridržavnemarhivu.PodrobnejšedelovanjemedarhivskihdelovnihskupindolocaPravilnikodelumedarhivskihdelovnihskupin(Ura­dnilistRS,št.66/16).Natemeljuprvegaodstavka4.in5.clenanavedenegapravilnikajeminister,pristojenzakulturo,20.februarja2017izdalSklepoustanovitvimedarhivskihdelovnihskupin,imenovanjuclanovmedarhivskihdelovnihskupininimenovanjukoordinatorjamedarhivskihdelovnihskupin.Zaobravnavostrokovnihvprašanjnaposameznihpodrocjiharhivskegadelasobileustanovljenemedarhivskedelovneskupinezapodrocja:uprave,pra­vosodja,zdravstvainsocialnegavarstva,kultureinznanosti,vzgojeinizo­braževanja,gospodarstvaterskupinazaarhivskostrokovnoizrazje.Skupineimajoposedemclanovizslovenskihjavniharhivov.Generalnaocenaje,dasobilemedarhivskedelovneskupinevletu2019dejavneindasejenjihovodelovanjeprireševanjuštevilnihvprašanjpokazalokotuspešenprostoriz-menjavestrokovnihmnenjindelovnihpraksterpriorganizacijiizobraževanjipd.terkotuspešnapomocprideluposamezniharhivistov. 1.2. Skupni sestanki medarhivskih delovnih skupin Vletu2019jebilorganiziranskupnistrokovnisestanekmedarhivskihdelovnihskupin15.maja2019vavliArhivaRS,nakateremsoclanidelovnihskupin obravnavali predlagano vsebinsko in tehnicno rešitev klasifikacijefondovinzbirkvskupnipodatkovnizbirki.Odprtavprašanjaklasifikacijesobilavvelikimerirešena. Delomedarhivskihdelovnihskupininglavnoproblematikonjihove­gadelaso4.oktobra2019na29.zborovanjuArhivskegadruštvaSlovenijevMariborupredstavilikoordinatorinvodje posameznihdelovnih skupin.Predstavitvijesledilarazpravaoaktualnemdogajanjunarazlicnihpodrocjihdela.ArhivskodruštvoSlovenijejevskladussklepom29.zborovanjaADSvMariboruponjegovemzakljuckupredlagaloustanovitevdodatnemedarhi­vskedelovneskupinezapodrocjeinformatike. Skupnisestanekvodijmedarhivskihdelovnihskupinjepotekal18.de­cembra2019vsejnisobiArhivaRS.Prisotnisobili:mag.HedvikaZdovcZAC(zaMedarhivskodelovnoskupinozapodrocjeuprave),AnjaPršaZAC(zaMedarhivskodelovnoskupinozapodrocjepravosodja),mag.MojcaGrabnarARS(zaMedarhivskodelovnoskupinozapodrocjezdravstvainsocialnegavarstva),mag.MirjanaKontestabileRovisPAK(zaMedarhivskodelovnosku­ pinozapodrocjekultureinznanostiterzaMedarhivskodelovnoskupinozavzgojoinizobraževanje),AleksandraMrdavšicARS(zaMedarhivskodelovnoskupinozagospodarstvo),dr.ZdenkaSemlicRajhPAMB(zaMedarhivskode­lovnoskupinozaarhivskostrokovnoizrazje),dr.MatevžKoširARS(kotkoor­dinatormedarhivskihdelovnihskupin).Glavnetemesestankasobile:pregleddelovanjainaktualnavprašanjapridelovanjumedarhivskihdelovnihskupin,porociloodelumedarhivskihdelovnihskupin,poenotenjedelovanjadelovnihskupininpripravaporocilodelovanjuposameznihskupinzaleto2019. Delovneskupinesonadaljevalezdejavnostmiizleta2018.Vecinomazno­trajmedarhivskihdelovnihskupinvnjihovemdeludejavnosodelujejovsiclaniizvsehslovenskihjavniharhivov.Delovanjeskupinješeposebejucinkovitoprireševanjukonkretnihzadev,kizadevajoistostrokovnopodrocjevecarhivov.Skupinesoprisvojemdeluobravnavalevecinomaaktualnavprašanjanapodro-cjudelovanja,posebnotista,kiobsegajousklajenodelopripostopanjuzustvar­jalci,usklajevanjuklasifikacijskihnacrtov, pripravipisnihstrokovnihnavodil,klasifikacijifondovinzbirk,izobraževanjuipd. Posameznivodjeoziromadrugiclanimedarhivskihdelovnihskupinsopodaliporociloonjihovemdeluvletu2019.Zamedarhivskodelovnoskupi­nozapodrocjepravosodjajepodalaporociloAnjaPrša(ZAC).Porocilojesicerpripravilamag.AidaŠkoroBabic,kipasesestankanimoglaudeležiti.Delov­naskupinajenajvecdelovalavokvirudopisnihsej.Enaodglavnihtemjebilovprašanjeprevzemanjahibridnegaarhivskegagradiva,kigasestavljafizicnoinelektronskogradivo.Posebenizzivje,kersoevidencezasodišcaintožilstvazavsevodenecentralno.Delnosoevidenceelektronske,delnopasotoševpisni-ki,kijihhranijonasodišcih.Skupinapredlagarešitev,kibizagotavljalacelovi­tost,takodaelektronskeevidenceprevzameARS,regionalniarhivipagradivo.Regionalnimarhivompaseuredidostopdoelektronskihevidenc.Prizadevajosi,dabi»pilotsko«prevzelielektronskeevidence.Ukvarjalisosešespripravoklasifikacijskeganacrtazadržavnatožilstva,svetovanjempripripravinotranjihpravilipd.Velikotežavopredstavljaprostorskastiskapriustvarjalcihinjavniharhivih.Delnoježepotekel30-letnirok,kobibilotrebagradivonatemeljuza­konaprevzetivarhiv.Pozakonubibilisicergradivodolžniprevzeti,azaradiprostorskestisketegazaenkrat(še)nemorejo.Ugotavljasevelikrazkorakmedteorijoinprakso.PolegtegasejeskupinaukvarjalaspristojnostmiposamezniharhivovgledeustvarjalcevvREGUSTU.Gledevprašanjaarhivskegastatusaka­zenskeevidencepaarhivskastrokanimaenotnegastališca. Za medarhivsko delovno skupino za upravo je podala porocilo HedvikaZdovc.Polegsestankovskupinesonajveckomuniciraliprekelektronskepošte.Osrednjatemaskupinejebilpravilnikodolocanjurokovvjavniupravi,kijebilobjavljenvavgustu2019.Pravilnikjebildobrosprejet,vendarjetrebaprilago­ditiklasifikacije.Sskupnostjoobcininupravnimienotamisoseukvarjali,kakorazclenitiklasifikacijskeznake,inzenotnimklasifikacijskimnacrtomzaupravneenote,kijebilsprejetkotprilogapravilnika(sprejelaMJUvnovembru,veljavens1.1.2020).Postavljenajebilaposebnakomisijazaupravneenote,vkateribotudipredstavnikmedarhivskedelovneskupinezaupravo.Tudiobcinebodomoralenoveliratiklasifikacijskenacrte.PregledalisotudiklasifikacijskinacrtZavodazagozdovezenotami.Ukvarjalisosetudissodelovanjempripripraviizobraževanj. Porocilomedarhivskedelovneskupinezazdravstvojepredstavilamag.MarijaGrabnar.Najvecjifokusjebilnapripraviinorganiziranjudvehizobraže­vanj.Veliketežavesepojavljajoprie-hrambivzdravstvenihdomovih,pravtakopriuporabisplošnegaklasifikacijskeganacrtainenotnegaklasifikacijskegana-crtazazdravstvenedomove.Vvelikimerisetaneuporablja.Zadeveposkuša­joreševatitudiprekskupnostizdravstvenihdomov.Fokusskupinejebilšenacentrihzasocialnodelo,kisosereorganizirali(s60na16).Sodelujejotudisskupinozapravosodje,sajsenekaterepristojnostiprenašajonasodišca.Zaradireorganizacijecentrovzasocialnodelosebotrebadogovorititudigledeterito­ rialnepristojnostimedarhivi,sajsoseteponekodspremenile.Ukvarjalisosetudizvprašanji,kakopristopitihkoncesionarjem,sajsoprejelivprašanje,aliselahkogradivounicioziroma,kamznjim,kajjearhivskegaipd.Zaradikomple­ksnostivprašanjazaenkratšenipraverešitve,jepabilovprašanjeposredovanosvetudirektorjev. Porocilo medarhivske delovne skupine za gospodarstvo je podala Ale­ksandraMrdavšic.Najvecsoseukvarjalizustvarjalcinapodrocjuenergetike, s katerimi sodelujejo, ceprav formalno niso vec njihovi ustvarjalci. Težava jedefinicijajavnoupravneosebe,zatobibilotrebaobprilikipopravititozadevneclenevZVDAG-a. Porocilomedarhivskedelovneskupinezaarhivskostrokovnoizrazjejepodaladr.ZdenkaRajh.Skupinasejesestaladvakrat.Skupinajeobravnavalanekajarhivskihdefinicijinizrazov,prikaterihsejepojavljaldvomoustreznostioblik,npr.:digitalizacija/digitizacijaipd.Rednodelajonaterminološkemslo­varju.Potemsoseukvarjalizuskladitvijosplošneklasifikacijearhivskegapo­klicaarhivist/arhivar.KlasifikacijovodiStatisticniuradRS,kiizhajaizprevzetihklasifikacijEU.Prinekaterihizrazihvklasifikacijibopotrebnasprememba. PorocilomedarhivskedelovneskupinezapodrocjekultureinznanostiterMedarhivskedelovneskupinezavzgojoinizobraževanjejepodalamag.MirjanaKontestabileRovis.Prišolstvusosenajvecukvarjalizenotnimklasifikacijskimnacrtomzašoleinsodelovalizdelovnoskupino,kijepripravilarokehrambe.SkupinazakulturopasejeosredotocilanaJavniskladzakulturnedejavnostiinorganizacijoizobraževanj. Nasestankusomeddrugimsklenili,dabodopredlagali,dabiTanjoMar­telancPANGimenovalivmedarhivskodelovnoskupinozaterminologijo.Ude­ležencinasestankunacelnopodpirajoustanovitevnovemedarhivskedelovneskupine za arhivsko gradivo društev. Obenem pa je pri ustanavljanju skupinpotrebnaprevidnost,dajihneboprevec,sajsokadrovskiviriarhivovomeje-ni.Opozorjenojebilo,damoravsakadelovnaskupinavskladusPravilnikom(9.clen)letnoorganiziratidverednisejiskupine,sicerpasodelovanjepotekaprekdopisnihsejipd.Dokoncamesecajanuarja2020posameznemedarhivskedelovneskupineposredujejoletnoporocilokoordinatorju,kidokoncamesecafebruarjapripraviskupnoporocilo. Podrobnejša porocila medarhivskih delovnih skupin, ki sledijov nada­ljevanju,so pripravili vodjeposameznih medarhivskihdelovnihskupin.Vod­jemedarhivskihdelovnihskupinsomag.HedvikaZdovc(delovnaskupinazaupravo),mag.AidaŠkoroBabic(delovnaskupinazapravosodje),MarijaGrab­nar(delovnaskupinazazdravstvoinsocialnovarstvo),dr.BojanHimmelreich(delovnaskupinazapodrocjekultureinznanosti),MirjanaKontestabileRovis(delovnaskupinazavzgojoinizobraževanje),mag.NinaGostencnik(delovnaskupinazagospodarstvo)indr.ZdenkaSemlicRajh(delovnaskupinazaarhi­vskostrokovnoizrazje). 1.3. Porocilo o delu medarhivske delovne skupine za upravo za leto 2019 (pripravila vodja skupine mag.HedvikaZdovc) Medarhivskadelovnaskupinazapodrocjeuprave,vsestaviSuzanaCeh(PAM),AlešJambrek(ZAP),TatjanaŠenk(ZAL),JurijRosa(PANG),dr.TejaKra­šovec(PAK),VesnaGotovina(ARS),mag.HedvikaZdovc(ZAC),jebilaimenova­nanatemeljusklepaMinistrstvakulturozdne20.februarja2017. Zaobravnavoposameznihstrokovnihvprašanjinusklajevanjsejevveci­nipremerovuporabljalaelektronskapošta,rednidelovnisestanekpajepotekal30.septembra2019vsejnisobiZgodovinskegaarhivaCelje.Polegclanovdelov­neskupinesobilipriobravnavistrokovnihtemvkljucenitudidrugiarhivisti,kidelajonapodrocjuupravnihorganov. Vprvipolovicileta2019(odjanuarjadojunija)jedelovnaskupina(VesnaGotovina,mag.HedvikaZdovc,LukaZupanc)zapripravonovegapravilnikaodolocanjurokovhrambevjavniupraviopravilaštevilnausklajevanjapoelek­tronskipoštizaradipripravecistopisainobjavepravilnikavuradnemlistu. NoviPravilnikodolocanjurokovhrambedokumentarnegagradivavjavniupravijebilizdan5.avgusta2019.Poobjavivuradnemlistubimoralipredstoj­nikiorganovjavneupravevrokutrehmesecevpripravitinoveklasifikacijskenacrteinjihposredovativpristojnearhivevponovnodolocitevarhivskegagra­diva.Zatojemag.HedvikaZdovcimelavecizobraževanj,kjerjepredstavilano­vostinovegapravilnika,pojasnilastrukturozbirnegakatalogainpodalanavodi­lozauporaboII.III.inIV.poglavjazbirnegakatalogaodolocanjurokovhrambevjavniupravi(24.septembra2019naizobraževanju,kigajepripravilazaobci­neSkupnostobcinSlovenijevLjubljani,24oktobra2019dopolnilnostrokovnousposabljanjezauslužbenceupravnihenotvorganizacijiZgodovinskegaarhivaCeljevCelju,19.novembra2019naposvetušolskihtajnicvLaškem,28.novem­bra2019dopolnilnostrokovnousposabljanjezauslužbencejavnopravnihosebvorganizacijiZgodovinskegaarhivaCeljevCelju).SkupajzVesnoGotovinapaje12.novembra2019potekalašepredstavitevnovegapravilnikaodolocanjurokovhrambezazaposlenevZgodovinskemarhivuLjubljana. Kljubizvedenemuizobraževanjusoobcinepostavljaleševelikovprašanj,zlastiglederazclenitveklasifikacijskihznakov3.nivojana4.oziroma5.nivoinustrezneprilagoditvevsebineiz3.nivoja. Konecavgusta2019jespripravonovegaklasifikacijskeganacrtazacelZavodzagozdoveSlovenije.NovklasifikacijskinacrtstapripravilaNikoRainer(ZavodzagozdoveSlovenije)inmag.HedvikaZdovc(ZgodovinskiarhivCelje).Osnovazapripravonovegaklasifikacijskeganacrtajebilsprejetklasifikacijskinacrtizleta2008.PonoveliranjujebilnovinacrtklasifikacijskihznakovposlannavpogledvArhivRepublikeSlovenije,insicerzaradipripraveskupnegapi­snegastrokovneganavodilazaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarne­gagradiva.SlednjegastapripraviliVesnaGotovina(ArhivRepublikeSlovenije)inmag.HedvikaZdovc(ZgodovinskiarhivCelje),vkomisijizasprejempastasodelovalašedr.TanjaMartelanc(PokrajinskiarhivNovaGorica)indr.Vinko Skitek(PokrajinskiarhivMaribor).Dopolnitevskupnegapisnegastrokovneganavodilajebilaizdana10.decembra2019. Pripripravipisnihstrokovnihnavodilzaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradivazaobcineinupravneenotesejepostavilovprašanje,alibiselahkoizdalozaomenjeneustvarjalceskupnopisnostrokovnonavodilozaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradiva. Gledenato,dasobilanekaterimobcinamžeizdanapisnastrokovnana­vodilazaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradivaindalahkoobcineklasifikacijskeznakevklasifikacijskemnacrtuiz3.nivojazalastnepo­treberazdelijona4.oz.5.nivo,morajopristojniarhivitudivnaprejzavsakoobcino posebej pripraviti pisno strokovno navodilo za odbiranje arhivskegagradivaizdokumentarnegagradiva. Obstajapamožnostpripraveskupnegapisnegastrokovneganavodilazaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradivazaupravneenote,kerimajole-tezOdredbooenotnemnacrtuklasifikacijskihznakovzaupravneeno­te(Ur.l.RS,št.71/2019),vprilogiodredbeobjavljenEnotninacrtklasifikacij­skihznakovzaupravneenote.Zatojemedarhivskadelovnaskupinapredlagala,najsepreveri,aliarhivskazakonodajaomogocapripravole-tegainžepoda­lapredlogzasestavokomisije(mag.HedvikaZdovc,ZgodovinskiarhivCelje,TatjanaŠenk,ZgodovinskiarhivLjubljana,inAlešJambrek,ZgodovinskiarhivPtuj),izupravnihenotpaErnestMencigarinKarmenStrencan. MestnaobcinaLjubljanasejenaArhivRepublikeSlovenijeobrnilazvpra­šanjem,kdooduslužbencevjedolžanopravitipreizkusstrokovneusposoblje-nostizadelozdokumentarnimgradivom.Izdopisaizhaja,daimajonamestni obcini organizirano glavno pisarno, naloge glavne pisarne pa opravljajo tudiuslužbencitajništvanaposameznihoddelkihinslužbah. Zaradiuskladitverazumevanja1.odstavka2.clenaPravilnikaostrokovniusposobljenostizadelozdokumentarnimgradivomsoclanidelovneskupinesprejelisklep,damorajopreizkusstrokovneusposobljenostizadelozdoku-mentarnimgradivomopravitijavniuslužbencivglavnipisarni,tajništvuslužbinenotoziromaosebe,dolocenezaopravljanjenalogglavnepisarne. ŽenekajcasaimaPokrajinskiarhivKopertežavezZavodomRepublikeSlovenijezazaposlovanjenaObmocnislužbiKoper.Pristojniarhivistjenate­meljupopisadokumentarnegagradivapripravildodatnonavodilozaodbira­njearhivskegagradivaizdokumentarnegagradiva.Vendarjecentralnaslužbazavodaodbiranjearhivskegagradivazavrnilaspojasnilom,damorastrokovnanavodilazaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradivazacelotenzavodpripravitiArhivRepublikeSlovenije,kerjebiloenotnopripravljenotudipisnostrokovnonavodilozazavodleta2011.Pomnenjuzavodabiodbiranjepoposameznihslužbahprivedlodorazlicnihusmeritev,karnivinteresuzavoda,kijecentralnoorganiziran. Ustaljenapraksaje,dazadokumentarnogradivodržavno-upravnihor­ganov,kisosecentralnoorganiziralipoletu1994,dodatnopisnonavodilozaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradivadoreorganizacijepri­pravipristojniarhiv. Zatojedelovnaskupinapredlagala,najseustaljenapraksaneprekineinsprejelasklep,daArhivRepublikeSlovenijeponovnostopivstikscentralnoslužbozavodainspojasniliskušarešitinastalotežavo,kerimazavodtudivpisnemstrokovnemnavodiluzaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentar­negaizleta2011,prinaslovu2.1Odbiranjearhivskegagradiva,doloceno:»... ZRSZ mora pred zacetkom odbiranja arhivskega gradiva obvestiti pristojni arhiv. Pri odbiranju se morajo upoštevati tudi pisna in ustna strokovna navodila, ki jih lahko dajejo pristojni arhivi pred ali med odbiranjem arhivskega gradiva. Za kri­terije vzorcenja dokumentarnega gradiva prevzame odgovornost vsak pristojni arhiv.« ZaradizlitjabazArhivaRepublikeSlovenijeinVzajemnepodatkovnezbir-keSiranetjetrebapoenotititudiklasifikacijskoshemofondovinzbirkmedar­hivi.Zopetsejepojavilatežavauvršcanjafondovzacentrezasocialnodeloininšpektorate.Medarhivskadelovnaskupinajepredlagala,najsecentrizasoci-alnodelorazvrstijopodskupinoPosebniorganiinorganizacijezadelo,družino,socialnovarstvoinzdravjeodleta1945,inšpektoratipapodskupinoInšpekto­ratiodleta1945. 1.4. Porocilo o delu Medarhivske delovne skupine za podrocje pravosodja (MDS) za leto 2019 (pripravila vodja skupine mag. Aida Škoro Babic) Medarhivskodelovnoskupinozapodrocjepravosodjasestavljajo: ŽarkoBizjak(ZAL),DeborahRogoznica(PAK),LilijanaVidrihLavrencic(PANG),BoštjanZajšek(PAM),AlešJambrek(ZAP),AnjaPrša(ZAC),AidaŠkoroBabic(ARS). MDSzapravosodjejevletu2019delovalaprekdopisnihsej,sajsobilaaktualnavprašanjaperecavtejmeri,dajihjebilotrebaadhocreševati. Dopisnesejesobileizvedenevobdobju15.1.–24.1.2019,18.2.2019–26.2.2019,13.5.2019–16.5.2019,16.12.2019. PrisvojemdelujeMDSzaznalanaslednjestanjevpravosodnihorganih: • digitalizacijaininformatizacijapisarniškegaposlovanja, • poenotenjeinponekodcentralizacijapodatkovnihbaz, • gradivo sodišc/tožilstev/odvetništva je hibridno: evidence/vpisniki soelektronski,spisoziromazadevajevdigitalniinpapirnatiobliki; • centraliziranivpisniki/evidencevecrazlicnihustvarjalcev,kisovpristoj­nostirazlicniharhivov. MDSjevletu2019delalanapoenotenjustališc.Pripravljalajeinnadalju­jespripravoenotnihpisnihstrokovnihnavodilzaokrajnasodišcadoleta1994.VpripravisotudienotnapisnastrokovnanavodilazaUpravnosodišce. MDSjezacelapogovoregledepilotnihprevzemovelektronskihevidenczVrhovnimsodišceminDržavnimodvetništvomRS,kismojuvkljucilivprojekte-ARH.si.MDSpasejevkljucilatudivprojektVrhovnegasodišcae-hramba. MDS jedejavno sodelovala pipripravidržavnotožilskega redaoziroma prilogeslednjega–klasifikacijskeganacrta.SodelovanjejepotekalozMinistr­stvomzapravosodjeinVrhovnimdržavnimtožilstvomRS. MDSjevletu2019odprlanaslednjavprašanja:sistemcentralnovodenihvpisnikovinevidencterjatudicentralnovodenostalnozbirkodokumentarne-gainarhivskegagradiva.Tojevprašanje,prikateremsesrecujemostem,kakoobravnavatigradivopoletu2014,kosovsivpisnikižeelektronski.Pojavljasevprašanjepristojnostiarhivovoziromakateriarhivjepristojen–obenempasepojavljavprašanjespoštovanjanacelaprovenienceincelovitosti(namrecnisovsivpisnikicentralizirani–samonekajteh). Ustvarjalcesmoopozorilinaobveznosprejetjenotranjihpraviliz18.cl.ZVDAGA.Ustvarjalcisosamidolžnipripravitiklasifikacijskinacrt,vprimeru,dabiželeliuskladitevzarhivskostroko,najimenujejoodgovornoosebozausklaje­vanjezMDS.TrenutnopripripravinotranjihpravildejavnosodelujemozUstav­nimsodišcem,Vrhovnimsodišcem,Državnimodvetništvominjimsvetujemo. PravtakosejepojavilovprašanjegledehrambegradivanotarjevinNo­tarskezbornice,pricemerjeNotarskazbornicaizrazilaželjopostrokovnemsodelovanjuMDS. MDSzapravosodjejedejavnosodelovalatudizdrugimimedarhivskimiskupinami.TakosejedogovorilazMDSzazdravstvoinMDSzaupravozasku­pnisestanekclanovgledevprašanjvrednotenjagradiva,kisepojavljavtehsku­pinah(vdvehalivvsehtreh). NavprašanjeMDSzaupravopajeMDSzapravosodjepotehtnipreucitviinrazmislekupodalamnenje,dakazenskaevidencamoraohranitistatusarhi­vskegagradiva. MDS za podrocje pravosodja je sprejela naslednje sklepe: • vzpostaviti je treba komunikacijo z najodgovornejšimi funkcionarji priustvarjalcu, • ozavešcatijetrebanajvišjefunkcionarje,namrecizhajajocizdejstva,dajeizobraževanjezaposlenihpomembno,ugotavlja,dajeozavešcenostnaj­višjihšebolj, • claniMDSzapravosodjenujnopotrebujejodostopdoosnovnegaorodjazadostopdopravihinformacij–doIUSINFO,vendarganedobijo,kerdostopzaclaneMDSarhivompredstavljaprevisokstrošek. Nujna pereca vprašanja, ki bi jih po mnenju MDS za podrocje pravoso­dja najvišja telesa na podrocju varstva arhivskega gradiva morala rešiti, so: • ureditevRegusta–oziromadogovormedarhivigledepristojnostigledenacentraliziranovodeneevidence, • prostorskastiskazahrambogradivapriustvarjalcih, • prostorskastiskapriarhivih, • gradivosodišcmorabitihranjenovprostorih,kisovlastidržave, • kerjerokzaprevzemarh.gradivasodišc(30let)gledenavsebinogradi­vaabsolutnoprekratek,MDSpozivakspremembidolocbZVDAGAglededostopnostitegagradivavjavnemarhivu. 1.5. Porocilo o delu Medarhivske delovne skupine za zdravstvo in socialno varstvo (MZSV) v letu 2019 (pripravila vodja skupine Marija Grabnar) Medarhivskadelovnaskupinazazdravstvoinsocialnovarstvojedelovala vnaslednjisestavi:1.BojanaAristovnik,ZgodovinskiarhivCelje2.DušanBahun,ZgodovinskiarhivLjubljana3.GordanaŠövegešLipovšek,PokrajinskiarhivMaribor,4.NatašaMajericKekec,ZgodovinskiarhivPtuj5.IvankaUršic,PokrajinskiarhiviNovaGorica6.MatejMuženic,PokrajinskiarhivKoper7.GrabnarMarija,ArhivRepublikeSlovenije SESTANKI Vminulemkoledarskemletujeopraviladvasestanka: 1. 26.septembra2019vprostorihARS,Zvezdarska1,prisotnivsiclanisku­pine,sestanekjetrajalod9.do11.ure.Obravnavaneteme: 1.ocenanoveklasifikacijefondovinzbirk(združenaklasifikacijaARSin pokrajinskiharhivov)zapodrocjezdravstvainsociale,2.pripravaenotnegapisneganavodilazaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradivazazdravstvenedomove, 3.problematikavarstvazdravstvenedokumentacije/podatkovizvenbol­nišnicnihustanov(Nacionalniinštitutzajavnozdravje,centrizasocialnodelo,domovizaostarele...), 4.stanjegradivacentrovzasocialnodeloporeorganizaciji, 5.problematikavarstvaarhivskegaindokumentarnegagradivaSplošnebolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica po inšpekcijskem nadzoru 1. 7.2019(porocilootem). 2. 11.decembra2019vprostorihARS,Zemljemerska12(prisotnivsiclaniskupine,razenGordaneŠövegešLipovšek,kijojenadomestilVinkoSki­tek,sestanekjetrajalod10.00do12.30ure.Obravnavaneteme: 1. nadaljevanje priprave enotnega pisnega navodila za odbiranje arhi­ vskegagradivaizdokumentarnegagradivazdravstvenihdomov,2.ravnanjezgradivomcentrovzasocialnodelo: -vpeljavadokumentnegasistemaKrpan–jecertificiran? -vrsteevidencvEKNzaCSD–vkolikšnimerijihcentrivodijo, -težavaarhiviranjagradivaopriznavanjuocetovstvainrazvezahvcen­ trihzasocialnodelo,kijetudinasodišcihinupravi–grezaenakogradivo,kje gahraniti, 3.ravnanjezgradivommanjšihkoncesionarjev(2zaposlena)–izvajalcev javneslužbeoziromajavnegapooblastila–kakoizvajativarstvoarhivskegaindokumentarnegagradivaprinjihvskladuzarhivskozakonodajo(primermanj­šegakoncesionarjazObale,kiželiarhivuvKoprupredatiizborkartonovumrlihpacientov), 4.organizacijadopolnilnihizobraževanjvdrugipolovicileta2020(izbirakraja,vsebinenasestankuvfebruarju2020). OPRAVLJENA DELA ORGANIZACIJAIZOBRAŽEVANJ 1. 24.januar 2019:izpeljavaenodnevnega dopolnilnega izobraževanja za bolnišnicnezavodezaštajerskoobmocje(tehnicnaorganizacijaZgodo­vinskiarhivCelje,SplošnabolnišnicaCelje,vsebinskapripravaprogramainpredavateljevMZSV,casizobraževanja9.00–13.30ure,7predavateljev,83udeležencev,vsebina:pregledfondovzdravstvenihustanovvjavnihar­hivskihustanovahnaSlovenskem(MarijaGrabnar),pomenizobraževanjzadelozdokumentarnimgradivomzaustvarjalcespodrocjazdravstva(BojanaAristovnik),skrbzajavnozdravstvovdrugipolovici19.stoletjavfondihupraveZgodovinskegaarhivaCelje(HedvikaZdovc),Spolnebo­leznivMariboruinokolicinaosnovimaticnihknjigSplošnebolnišniceMariborvcasumedobemavojnama(GordanaŠövegešLipovšek),osebnipodatkipacientovinnjihovepravice(KatjaRamšak),posebnostivarstvaarhivskegagradivaizvajalcevzdravstvenedejavnosti,kivsebujeosebnepodatke(LukaZupanc),izzivipriprevzemanjuarhivskegagradivaPsihia­tricnebolnišniceIdrija(MiraHodnik). 2. 5. marec 2019: izpeljava enodnevnega dopolnilnega izobraževanja zadomove za starejše, posebne socialno-varstvene zavode, varstveno-de­lovne centre, socialno-varstvene zavode za usposabljanje za štajerskoobmocje (tehnicna organizacija Zgodovinski arhiv na Ptuju, vsebinskapripravaprogramainpredavateljevMZSV,casizobraževanja9.00–13.30,5predavateljev,47udeležencev,vsebina:kadrovskadokumentacija,za­konskipredpisi,rokihranjenja(Andreja Samec Koderman), ravnanje z dokumentarniminarhivskimgradivomtrehizvajalcevinstitucionalnegavarstvastarejšihinposebnihskupinodraslih,napotkizapravilnoravna­njeznjim(NatašaMajericKekec),uporabaEKNzadomovezaostareleinposebnesocialno-varstvenezavode(DarjaNaglic),zagotavljanjevarstvagradivavdigitalnioblikivskladuzzakonskimidolocili(JožeŠkofljanec),organizacijamaterialnegavarstvadokumentarnegainarhivskegagradivaspoudarkomnapreprecevanjupoplavoziromareševanjupoplavljenegagradiva(TatjanaRahovskyŠuligoj). DELA V ZVEZI S PRIPRAVO STROKOVNEGA NAVODILA ZA ODBIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA IZ DOKUMENTARNEGA GRADIVA ZA ZDRAVSTVENE DOMOVE DušanBahun(ZAL)inMarijaGrabnar(ARS)stanatemeljupregledapo­slovanjanajvecjegazdravstvenegadomavSloveniji–ZdravstvenidomLjublja­na(uradnizaznameksestankaznjimidne11.5.2019)ugotovila,daposluježeod12.aprila2012natemeljuEKNzazdravstvenezavode,dauporabljacertifi­ciraninformacijskisistemOrigami,damujeZALdne26.septembra2017izdalPisnonavodilozaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradiva.Za­vodjedovoliluporaboKNvsemdrugimzdravstvenimdomovompoSloveniji. ClaniMZSVsoporocali,dajenanjihovezahteve(pisne,prektelefona)lemalozdravstvenihdomovizraziloželjoposodelovanjupripripravipisnihnavo­dil(doslejjeizdanihle13zdravstvenimdomovomodokoli65). NOVAKLASIFIKACIJAFONDOVINZBIRK Poudeležbinastrokovnemsestanku15.maja2019(vodjaskupineMa­rijaGrabnarinnekajclanov)jebilougotovljeno,danibistvenihrazlikgledenašihpredlogovpriklasificiranjuzavodovspodrocjazdravstvainsociale,razen vkljucitvecentrovzasocialnodelomedupravnefonde(skupinajepredlagalavkljucitevmedsocialnefonde). PREDSTAVITEVDELAMZSV MarijaGrabnarjepredstaviladelovanjeMedarhivskestrokovneskupineARSzaproblematikozdravstvainsocialevletih2007–2019nazborovanjuADSvMariboru4.oktobra2019. POGRAM DELA MZSV v letu 2020: 1. organizacijadopolnilnegaizobraževanjavdrugipolovicileta2020(Ko-per ali Ljubljana) o problematiki varstva zdravstvene dokumentacije/podatkovizvenbolnišnicnihustanovindigitaliziranjule-teh(prenospa­pirnihdokumentovnadrugmedij), 2. organizacija sestanka 10. februarja 2020 s predstavniki medarhivskeskupinezasodstvoinupravogledearhiviranjadokumentovocetovstvain razvez, 3. pripravadopisa,naslovljeneganazdravstvenedomove,gledesodelovanjapripripravipisnihnavodil, 4. pripravadopisa,naslovljeneganaMinistrstvozadelo,družino,socialnezadeveinenakemožnosti,gledevodenjaevidencsstraniCSD, 5. vprašanje, posredovano Svetu direktorjev, glede pristojnosti združenihCSD(nekaterevecjeenotezdružujejocentre,kisobiliprejvpristojnostidveharhivov), 6. vprašanje, posredovano Svetu direktorjev, glede poenotenja ravnanja z arhivskimgradivommanjšihkoncesionarjev. 1.6. Porocilo o delu Medarhivske delovne skupine za podrocje vzgoje in iz­obraževanja (MadsVIZ) za leto 2019 (pripravila vodja skupine Mirjana Kontestabile Rovis) Medarhivskadelovnaskupinazapodrocjevzgojeinizobraževanjasejese­stalanasestanku(1.2.2019),drugoproblematikosmoreševaliprekdopisovanja. Medarhivska delovna skupina za podrocjevzgoje in izobraževanja je v letu2019nadaljevalazdopolnilinovegaPravilnikodolocanjurokovhrambevjavniupravi,vkataloguzapodrocjevzgojeinizobraževanja. Problematika odbiranja osebnih map otrok, ki jim je nudena pomoc vvrtcihinšolah,kijiharhivirazglasimokotA-vzorcnogradivo,ponekodševe­dnonaletinanasprotovanje,kljubposlaniokrožnicizMinistrstvazašolstvo.Vskupinisedogovorimo,danadaljujemozozavešcanjemvzgojno-izobraževalnihzavodovopomenutegagradiva.Medarhivskaskupinajeotejproblematikiob­vestilaInšpektoratzakulturoinmedijeRS(IRSKM),kijepodalneobvezujocemnenjevzvezisproblematikoosebnihmapvvzgojno-izobraževalnihzavodihkotA-vzorcnegagradivainsproblematikoseznanilministraMIZŠ. Vletu2019jebilapoudarjenaproblematikazasebnihšoloziroma,kdajkaterašolaopravljajavnoslužboinkaterezasebnešoleimajokoncesijo,oziro-ma,kateresobrezkoncesijeinopravljajojavnoslužbo.KatereodtehnajbodozavedenevREGUSTUinkateresoarhivskiustvarjalci.MajaPovalejjenaMZIŠpreverila, ali vse šole, vpisane v razvidu izvajalcev vzgoje in izobraževanja,opravljajojavnoslužbo. HanaHabjanjeopredelilagradivo,kijevevidencahomaturiinjeoznace­nokotarhivskogradivo.Ugotovilesmo,dastazapravnovarnostpomembnalezapisnikoopravljenimaturiinzapisnikmaturitetnekomisije.Zadrugogradivo, kijekolicinskoobsežno,predlagamo,daimaznacajdokumentarnegagradivaoziromanajrokehrambedolocivzgojno-izobraževalenzavodsam.SkupinabodalapredlogzaspremembonaPravilnikošolskidokumentacijivsrednješol­skemizobraževanju. Vsevecvzgojno-izobraževalnihzavodovžeprakticiraelektronskohram­bo.Negresamozaelektronskoredovalnico,velikošolvelektronskioblikivoditudimaticneliste.Šolesovdvomu,alinajnakoncušolskegaletamaticnelistetudinatisnejo.Ugotovilesmo,dajepraksaodšoledošolerazlicna.Nekaterešolenetiskajomaticnihlistov,drugetiskajonakoncušolskegaletaoziromavsrednjihšolah,kozakljucijozadnjiletnik.Cesosprejetanotranjapravila,prie--arhiviranjumaticnihlistovnitrebatiskati. Ugotovilesmo,dajenaseznamuzaobvešcanje,kitaclaniceskupinezašolstvouporabljamozadopisovanjeoziromaizmenjavomnenjspodrocjapro­blematikevzgojeinizobraževanjasolstvo@zal-lj.si,prijavljenihvelikotakšnih,kizvzgojoinizobraževanjemnimajoneposrednegastikaoziromaševelikoar­hivskihdelavcev,kisoževpokoju.Dogovorimose,daskrbnikuseznamaposre­dujemonovseznamtistih,kismoneposrednopovezanizarhivskimdelomnapodrocjuvzgojeinizobraževanja.Skupinaboprekskrbnikaseznamaobvestilavseclaneseznama,najsporocijo,aliželijošenadaljebiticlani,vnasprotnemprimerujihizbrišemo. 1.7. Porocilo o delu medarhivske delovne skupine za podrocje kulture in znanosti v letu 2019 (pripravil vodja skupine dr. Bojan Himmelreich) Vletu2019sejeskupinasestalaleenkrat. NazacetkuletasejeclanicaskupinesestalazinšpektoricoInšpektorataRSzakulturoinmedijegledemožnostivložitvepredlogazazacetekpostopkaprotiJSKD.Pridobilajepredlogdopisa,kigajeskupinaposlalainšpektoratu,kosojiclaniskupineposredovalipodatkeoobmocnihizpostavah(OI),prikaterihsozaposlenižeimeliopravljenpreizkusznanja.PriodpremidopisajesodelovaltudiJernejKrižaj,kijevARSpristojenzaJSKD.Njihovacentralajenamrecodlo-cala,kateraOIsosmelaposlatisvojegazaposleneganaizobraževanje. Claniskupinesosedogovorili,dabodo,kljubocitnemuignoriranjudogo­voranastranivodstvaJSKD,vztrajalipriizvedbidogovorjenega.TretjeskupnoizobraževanjezazaposlenenaOIJSKDstajeseniorganiziralaPANGinPAK.PredtemsozvodstvaJSKDzagotovilipripravljenostzapolnosodelovanje,kisogakasnejetudiuresnicili.Jesenijenaseminarjusodelovalodogovorjenošteviloudeležencev. Priizobraževanjupredstavnikovustvarjalcev jesodelovala tudiclanicaskupineizARSdr.MatejaJeraj,kijeimelapredavanjezamuzealcevsklopude­javnostisekcijezadokumentacijopriSkupnostimuzejev. BojanHimmelreichjepredlagal,dabiskupinaizdelalapublikacijo,kibivuvodupodalaskupnipregledarhivskegagradivagledališc(žeprevzetegaintuditistega,kiješepriustvarjalcih,pokolicinahinvrstah),prineslaopisstanjahrambegradivapriustvarjalcihterizdelalatipskanavodilazaodbiranjenjiho­vegagradivainposkusilaizdelatiklasifikacijskinacrt.Izdajatepublikacije(vnadaljevanjurazpravejeteklabesedatudionjenempoimenovanju),kibiob­segalatudizakonodajoinprimerjavosstanjemvtujini,najbibiladelakcijezapridobitevgradivagledališcvpristojnearhive,sajbispredstavitvijoarhivovkotjavnihzavodovternjihovihstrokovnihkompetencinboljšihpogojevzama-terialnovarstvogradivamordaleomajalitrdnostališcenekaterihgledališc,kivztrajajoprilastnihrambi(zakateropašenihceniizpolnilpogojev).Pritembibilobistvenošeenkratpoudaritipogojeustreznehrambegradivainpredvsempogoje,kijihzahtevalastnahramba.Kpisanjuuvodatepublikacijebilahkopritegnilitudikateregaodzgodovinarjev. Publikacijabibilapotrebna,kersenekateragledališcaizgovarjajonapre­dajanjedelovgradivavSlovenskigledališkiinštitutalinanekakšnepretekleustnedogovore,dalahkosamihranijogradivo. Claniceskupinesoporocaleosvojidejavnosti:dr.MatejaJerajjepripra­vilanavodilazaSlovenskonarodnogledališceOperainbaletLjubljana,osnutekKNpasopripravilisami.TabilahkobilosnovazaKNzagledališca.MarjanaKosinMirjanaKontestabileRovisstaporocali,daPAKinZALzaradipomanj­kanjaprostoranimatavecmožnostiprevzemanjaarhivskegagradiva.Natašajeporocala,dajeprevzelagradivoJSKD,OIPtuj.Claniskupinesosiizmenjalipisnastrokovnanavodilazaodbiranjeraznihustvarjalcevgradiva.Poizvedovalisotudi,aliseježekdolotilpripraveKNzaarhive. ClaniskupinesonapozivMirjaneK.Rovisizrazilipripravljenostnasode­lovanjepripripravipublikacijeogradivuustvarjalcevnapodrocjukulture. Vprihodnjemletuskupinanamerava(polegbesedilzapravkarnavedenopublikacijo)pripravitibesedilazapublikacijoovarstvuarhivskegagradivagle­dališc,nadaljevatispripravovsajenegaskupnegaizobraževanjazaustvarjalcespodrocjakultureternadaljevatissodelovanjemclanovpriizmenjaviinformacijoKN,navodilihzaodbiranje,notranjihpravilih,stanjugradivainnjegovegapre­vzemanjapriustvarjalcihspodrocjakultureinznanosti. 1.8. Porocilo o delu medarhivske delovne skupine za gospodarstvo za leto 2019 (pripravila vodja skupine mag. Nina Gostecnik) Strokovnaskupinazafondeinustvarjalcespodrocjagospodarstvajevletu2019izvedladveredni,rednopajepotekalatudikorespondencaprekko­respondencneliste. Naseji21.maja2019jeskupinaobravnavalaklasifikacijofondovinzbirvskupnipodatkovnizbirnikslovenskihjavniharhivovternapredlognacrtapo­dalasvojepripombe,kisobiliupoštevani. Naseji28.novembra2019soclaniskupine,kisopristojnizaproizvajalceinprodajalceelektricneenergije,obravnavalirazglasitevvnavodiluzaodbira­njeovrednotenogradivozaarhivskogradivaHSEd.o.o.zaarhivsko. Korespondencnojeskupinareševalapredvsemstrokovnavprašanja,kisosepojavilavpraksiinsobilavvelikivecinivezananaRegisterustvarjalcevarhivskegagradiva,valorizacijoustvarjalcevinsodelovanjeznjimi. Takojeobravnavalasprejempisnihstrokovnihnavodilprijavnopravnihosebah,kinisodolocenessklepom,klasifikacijskinacrtrazvojneagencijeterpredlogklasifikacijefondovinzbirk. 1.9. Porocilo o delu medarhivske delovne skupine za arhivsko strokovno izrazje v letu 2019 (pripravila vodja skupine dr. Zdenka Semlic Rajh) Clanidelovneskupinesodr.ZdenkaSemlicRajh,dr.TatjanaHajtnik,dr.BojanHimmelreich,mag.MitjaSadek,OlgaPivk,MatejMuženicindr.TanjaMar­telanckotopazovalec. Delovnaskupinasejevletu2019sestalaenkrat,vecinodelapajekomisi­jaopravilazdopisnimikonzultacijamiprekelektronskepošte.Vecinaclanovjedejavnosodelovalapriizvedenihsejah,medtemkoseeden/aizmedclanovsejkomisijeneudeležujeredno. Komisijasejevletu2019sestala12.novembra,nasejipasoseclaniko­misijenaprošnjoarhivskegasvetavkljucilivreševanjeproblematikeneustre­znedefinicijepoklicaarhivist.VSlovenijiobstajajonamrecrazlicnedefinicijeinklasifikacijepojmov,kisenanašajonapodrocjevarstvadokumentarnegainarhivskegagradiva.StandardnaklasifikacijapoklicevterKlasifikacijskisistem izobraževanjainusposabljanjatemeljitanaevropskiklasifikacijiinpotempov-zemajotudizavodizazaposlovanjeinstatistiko,Agencijazaraziskovalnode­javnostRSpaimasvojoklasifikacijo.Skupinajesprejelasklep,dasepripravijopredlogidefinicijzanaslednjepokliceinpodrocja:arhivist,arhivskisodelavec,arhivar,arhivskiuradnik,dokumentalistindokumentolog. NaosnovisprejetihsklepovsejevodjaskupinedogovorilazasestaneksskrbniškimodboromSKP-08inKLASIUSnaStatisticnemuraduRS,nakate­rembipredstavilinašoproblematikoinskušaliuskladitimnenja.Sestanekjebilpredvidenvmesecujanuarju2020. Nasejiskupinevnovembru2019soseclaniskupineponovnoopredeliliodefinicijipojmov»digitalizacija«in»digitizacija«terpotrdilimnenje,kisogaoblikovaliženasejivletu2018.GledenadosedanjopraksoinSSKJostajamoprienempojmudigitalizacija,kizajematakopretvorbopodatkovvdigitalnooblikokotuvajanjetehnologije,kiomogocatopretvorbo.Kerpavangleškemgovor­nemokoljuobstajatazatodvalocenapojma:digitalizacijazauvajanjetehnolo-gijeindigitizacijazapretvorbopodatkovvdigitalnoobliko,sevterminološkemslovarjunavajataobapojmainobtempojasnirazliko. Polegsodelovanjasprojektnoskupinoe-ARHgledeterminološkihrešitevvokviruprojektajeskupinanadaljevalaspripravamizaizdelavoterminološke­gaslovarja. Claniskupinesose15.maja2019udeležilistrokovnegasestankanatemoKlasifikacijafondovinzbirk.Ssvojimipripombamisosodelovalitudipriobliko­vanjupripombnaomenjenoklasifikacijo. Vodjaskupinejevdecembru2019sodelovalanasestankukoordinacijevodijmedarhivskihskupin,kjerjebilapredstavljenaproblematikadelaome­njenemedarhivskeskupine. Nacrtdelazaleto2020 Delo,kismosigazastavili,sebonadaljevalovletu2020.Vmesecujanu­arju,natancneje23.januarja2020,bomoopravilisestaneknaSURSvzvezisSKP-08inKLASIUS. Skupinabopripravilavsopotrebnodokumentacijoinopiseposameznihkategorij,kibodoslužilekotosnovazaspremembovtehdvehklasifikacijah. Skupinabonadaljevalaspripravamizaizdelavoterminološkegaslovarja. dr.MatevžKošir 51. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva SlavonskiBrod(Hrvaška),23.–25.oktober2019 51.posvetovanjeHrvaškegaarhivskegadruštvajepotekalood23.do25.oktobra2019vSlavonskemBrodunaHrvaškem. Posvetovanjasoseudeležilihrvaškaarhivskajavnostterštevilnipred­stavnikiarhivskihinstitucijindruštevizsosednjihdržav.TemazborovanjajebilaUpravljanjezelektronskimgradivominsodobnaarhivskapraksa. Vsredo,23.oktobra2020,sejezacelplenarnidelposvetovanja.Obotvo­ritvisookoli200zbranihudeležencevpozdraviliorganizatorterpredstavnikiarhivskihustanovindruštevizregije. Prvidanposvetovanjasobileobravnavanetriteme.Prvajebilaupravlja­njezdokumentarnimgradivom,pricemersobilipredstavljeništirjeprispevki: 1. ArianRajh(Highflottd.o.o.):AMMAmodelzrelosti:procjenezrelostipro­cesasgradivomupismohranamastvaratelja,arhivimausastavuiarhi­vskimustanovama 2. EdvinBuršic(Financijskaagencija):Proširenjeupravljanjadokumentar­ nimgradivomzapotrebedigitalizacijesciljemstvaranjaautenticnogdi­gitaliziranoggradiva 3. MarinaRibic(DržavniarhivuVirovitici):Upravljanjeizaštitaelektronic­kihdokumenatakodstvarateljaarhivskoggradiva–promišljanjaiisku­stvaDržavnogarhivauVirovitici 4. PetraŠpoljaric(DržavniarhivuBjelovaru):ProblemizaštiteiocuvanjasuvremenoggradivaudigitalnomoblikunaprimjeruDržavnogarhivauBjelovaru Drugatemajeobravnavaladolgorocnohramboelektronskegagradiva.Vtejsekcijisejepredstavilopetpredavateljev: 1. DarioFranic(DržavniarhivuSisku):Digitalizacijaprojektnedokumenta­cijearhivskogfondaRudarskogudruženjaTalionicaCaprag1938–1946. 2. JožeŠkofljanec(ArhivRepublikeSlovenije):Pokušajkorakapremastva­rateljimadigitalnogagradiva(primjenakonceptasubmissionagreementauslovenskimarhivima) 3. NatkoMartinicJercic(Hrvatskimemorijalno-dokumentacijskicentarDo­movinskograta):Pohranjivanjeaudioivideozapisastrucnihiznanstve­nihskupovaoDomovinskomratuuHrvatskommemorijalno-dokumenta­cijskomcentruDomovinskograta 4. Katarina Pavelic (Filozofski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, studentica): Vodiczadigitalnoocuvanje 5. AnaVukadin(Nacionalnaisveucilišnaknjižnica):Pravilnikzaopisipri­stupgradiuknjižnicama,arhivimaimuzejima Tretjisklopjeobravnavaltemeljnaarhivskanacelave-okolju.Svojepri­spevkesopredstavilištirjepredavatelji: 1. LanaŽaja(Hrvatskidržavniarhiv):PolitikadigitalnogocuvanjaujavnodostupnimpodatcimaistrateškimdokumentimanamrežnimstranicamaodabranihnacionalniharhivauzemljamaEuropskeunije 2. Hrvoje Stancic (Filozofski fakultet Sveucilišta u Zagrebu): Disruptivnetehnologijeuarhivima 3. JosipMihaljevic(Institutzahrvatskijezikijezikoslovlje):Izradamrežnogarhivistickogrjecnika 4. DanijelJelaš(DržavniarhivuOsijeku),PetraKolesaric(FilozofskifakultetuOsijeku,studentica):Stavoviiiskustvahrvatskihstudenatapovijestive­zanihzakorištenjeonlinedostupnihpovijesnihizvora VecernidelprvegadneposvetovanjajebilnemenjemogleduSlavonskegaBroda. Drugidanposvetovanjajebilnamenjenekskurziji,kjersosiudeleženciogledaliFranjevackisamostanvCerniku.VpopoldanskemdelusosevDržav­nemarhivuSlavonskegaBrodazbralesekcije,kisobilenamenjeneposameznimtemam:sekcijazaelektronskogradivo,sekcijazapopisovanjearhivskegagradi­va,sekcijazagradivoizvenarhivov,sekcijazaarhivskopedagogiko,sekcijazazakonodajoinštudentskasekcija.Le-tesopodaleporocilaosvojemdelu. Tretji dan posvetovanja so predavatelji predstavili svoje prispevke natemoObstojece/potrebnekapacitetevjavniharhivihinmožnostiEU-financi­ranja: 1. IvoOreškovic(DržavniarhivuDubrovniku):Biti(metardužni)ilinebiti(metarkvadratni)? 2. RadoslavZaradic,DamirGabric(Splitsko-dalmatinskažupanija):Prikazupravljanja(elektronickim)gradivomuSplitsko-dalmatinskojžupaniji 3. ValentinaCepanec,HrvojeStancic(FilozofskifakultetSveucilištauZagre­bu),IvanPenava(Središnjidržavniuredzarazvojdigitalnogadruštva):Planiranjeiizgradnjanacionalnogadigitalnogarhiva 4. TatjanaHajtnik,BojanCvelfar(ArhivRepublikeSlovenije):e-ARH.si:javnie-arhivpodupravljanjemslovenskejavnearhivskeslužbe. mag.NinaGostencnik Porocilo o udeležbi na 40. avstrijskem arhivskem dnevu 2019 Salzburg(Avstrija),23.–24.10.2019 OkrogloobletnicoavstrijskegasrecanjaarhivskihdelavcevjegostilSalz­burškideželniarhiv.NapovabiloZdruženjaavstrijskiharhivistkinarhivistovsemkotpredstavnicadruštvaodpotovalavprestolnicozveznedeželeSolnogra­ška,kjersemseudeležilasrecanja40.avstrijskiarhivskidan,kijepotekal23.in24.oktobra2019.Gostiteljivednopovabijopredstavnikearhivskihzdruženjsosednjihdržav,takosopolegmenetujinozastopališepredstavnikiCeške,Hr­vaške,Madžarske,NemcijeinSlovaške. Avstrijskiarhivskidanpotekapoustaljenipraksivoblikidvehdnizju-tranjoregistracijoindopoldanskimidelavnicami,pokosiluslediogledkraja,kjerpotekasrecanje,popoldnepazasedajostrokovneskupine.Sledijošezborclanovinuradnipozdraviterpredavanjevabljenegagovorcanadolocenotemo,vecerpasezakljucizdružabnimdelom.Naslednjidandopoldanskidelzasedajopredavanja,zgodajpopoldnepasledizakljucek.Potakšnemscenarijujepotekaltudi40.avstrijskiarhivskidanvSalzburgu. Nadvodnevnemposvetovanjusoavstrijskiarhivskidelavcirazpravljali na temo Kulturna dedišcina – strategije upravljanja z dedišcino.Programprvegadnesejezacelstremidvournimidelavnicami,medkaterimisolahkoudeležen-ciizbirali.VSalzburškemdeželnemarhivu(Salzburger Landesarchiv)jenjihovdirektorOskarDohlevodildelavniconatemoarhivalij,kivsebujejoobcutljiveosebnepodatke –natancnejesoseosredotocilinakartotekepacientov,kijihhranijovarhivu.VHaus der Stadtgeschichte sosezbralitisti,kisoželeliraz­pravljatiopriložnostihinmožnostihdigitalnegaarhiviranja,delavnicojevodilaSusanneFröhlichizAvstrijskegadržavnegaarhiva(ÖsterreichischesStaatsar­chiv).Nadškofijskiarhiv(Archiv der Erzdiözese Salzburg)pajegostiludeležencedelavnicenatemoupravljanjazzapisi,kjerstapredstavitevprakseprevzelaChristineGigler(Archiv der Erzdiözese Salzburg)inMarkusSchmidgall(Vorarl­berger Landesarchiv).Vpopoldanskemdelusopotekalesejestrokovneskupi­nepriznanihcerkvainverskihskupnostiterstrokovneskupineuniverzitetniharhivistovinarhivistovznanstvenihustanov. Hkratijepotekalarhivskitabor delovneskupineobcinskiharhivistov. Zadrugeudeležencesoorganiziraliogledprenovljenegamuzejavutrd-binagradu(Festungsmuseum),kijeponovnoodprlsvojavrataleta2000,letokasnejepajemuzejskikompleks,katerega50zgradbobsega33.000kvadra­tnihmetrovpovršin,osvojilavstrijskomuzejskonagrado.Muzejdelujevokvi­ruSalzburškegamuzeja,kimeddrugimobsegatudiNeue Residenz.Razstavav utrdbi,katerenajstarejšideliizvirajoiz11.stoletja,prikazujezgodovinoutrdbeinživljenjanagradu,naogledsotudidelzidurimskeutrdbe,mucilnenapraveinvcelotiohranjenagrajskakuhinja.Obogleduinanimiranemvodenjuminevecur,kotbimignil. Ob17.urijevnekdanjemkompleksusalzburškihškofov(Kuenburg-Saal/ Neue Residenz)zasedalzborclanovZdruženjaavstrijskiharhivistkinarhivistov.Ob18.30sejezacelvecerniprogram,kjersoudeležencepozdraviliBrigittaPal­lauf,predsednicadeželnegazbora,OskarDohle,direktorSalzburškegadežel­negaarhiva,inKarinSperl,predsednicazdruženja.Dr.ChristinaAntenhoferz oddelkazazgodovinoUniverzevSalzburgu(Fachbereich Geschichte der Univer­sität Salzburg)jeimelapredavanjenaglavnotemozborovanja–Kulturna dedi-šcina – strategije upravljanja z dedišcino.NjenopredavanjeznaslovomKulturna dedišcina in vloga arhiva jeobsegalonaslednjeteme:porastraziskovalnihtemoarhivu,arhivkotkrajznanjainkulturnegaspomina,digitalnipreobratinizzivizaarhive,novozanimanjezamaterialnostinvlogoarhiva,arhivkotkrajucenjainizmenjaveznanja.Vecersejezakljucilspogostitvijoinanimiranorazpravomedstanovskimikolegi. Naslednjidandopoldnesosledilatripredavanja.Ob9.urijeimelMar­tinSchlemmerizdeželnegaarhivavSevernemPorenju-Vestfaliji(Landesarchiv Nordrhein-Westfalen) z malce provokativnim naslovom »Unsexiest Must-have ever?«precejinteraktivnopredavanjeoocenjevanjuupravljanjazapisovsstraniarhivov,kjersolahkoposlušalcisprotisodelovaliinistocasnoizpolnjevalisple­tnoanketoprekspletnestraniMentimeter(www.menti.com),kiomogocadelonadaljavo(karjevsedanjemcasušeposebejaktualno).Sodelovanjevanketijeobugotavljanjurezultatovsprožiloprecejsmehamedudeleženci.Predava­nje–izpraksezaprakso–sejeosredotocilonatemopripraveinsvetovanjaoblastemvkontekstuupravljanjadigitalnihdokumentovuprave.Predavateljjemnenja,danajbovospredjuinterespravocasnoprepoznatiinpredvidetipo­trebe,želje,vprašanjainpomislekeuprave,tertudiponuditilastnearhivskestoritvebrezprecenjevanjalastnihmožnostiinvešcin.SledilajeLianeTiefen­bach(Wiener Stadt- und Landesarchiv)spredstavitvijodigitalnegavrednotenjaarhivskegagradivanaprimerumestaDunaj.Leta2001ustanovljenadelovnaskupina(ARCHe – Archivierung elektronischer Aufzeichnungen)zapripravore­šitevvzvezisprevzemomdigitalnegagradivadunajskemestneuprave(ELAK –elektronskadokumentacija)jeprisvojemdeluprišladozakljucka,dajeohra­njanjedigitalnedokumentacijemogocesamospomocjouspešnoimplementi­ranegapisarniškegaposlovanja.Predstavitevjevsebovalatakoprikazkratkegazgodovinskega razvoja upravljanja s podatki v okviru dunajskega magistratakakortudipredstavitevizlocanjainprenosadokumentacijeizELAK-avdigi­talniarhiv.JakobWührer(Oberösterreichisches Landesarchiv)jepredstavilprveizkušnje,možnostiintveganjavzvezizGDPR-jeminnjegovimodražanjemnaprihodnjevrednotenjearhivskegagradiva.Poudarilje,dasearhivistižedolgocasaukvarjajozrazvojemstrategijvrednotenjainnjihovimiizboljšavami,kijihsedajprenašajošenadigitalnogradivo.Ponjegovemmnenjupovecanaobcutlji­vostgledevarstvapodatkovdaješeenpotrebenvidik,kiarhivomomogocanesamouveljavljanje,temvecpredvsemprofiliranje. Naši avstrijski kolegi se, tako kot mi, srecujejo z izzivi digitalizacije invarovanjaosebnihpodatkov,predvsemobcutljivenarave.Obetemistaizzvaliprecejburnihodzivovnasrecanjih,kisemsejihudeležila(delavnicanatemoarhivalij,kivsebujejoobcutljiveosebnepodatkeinpredavanjadrugegadne)– nekajpodobnegakotnanašemzborovanjuvMariboru–injasnokaže,dabodo(bomo)šenekajcasaiskalirešitve,predvsempabotatematikadvigovalaprecejprahuvnašihrazpravah,karpanasnesmeodvrnitiodslednjih. mag.HanaHabjan Študij arhivistike (prva stopnja), arhivistike in dokumentologije (druga stopnja) ter arhivskih znanosti na Visokošolski izobraževalni ustanovi Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor V Sloveniji in tujini nastaja vsak dan vedno vec dokumentov, zato staupravljanje le-teh in njihova dolgorocna hramba zelo pomembna. Ucinkoviti poslovni sistemi brez skrbno urejenih in ohra­njenihdokumentov ter hitrega dostopa donjihnemorejodelovati.Toveljatudizasodobnearhi­vskeustanove.Zatojepotrebapostrokovnjakihspodrocjaarhivistikeindokumentologijevednovecja. Alma Mater Europaea – Evropski centerMariborizvajaodoktobra2019študijarhivistikenavsehtrehstopnjah.Magistrskemuštudijske­muprogramunadrugibolonjskistopnji(odleta2012)inštudijuarhivistikenaprvibolonjskisto­pnji(od2017)sejezakreditacijofebruarja2019pridružiltudidoktorskištudijarhivskihznanostinatretjibolonjskistopnji. VsištudijiseizvajajonalokacijahvMari­boru,LjubljaniinKopru,polegklasicnihpreda­vanjpotekajotudivideokonferencnapredavanja,e-srecanjaine-govorilneurevskladuzizvedbe­nimnacrtompriposameznihpredmetih.Navsehtrehstopnjahjepoudareknadejavneminspro­tnemštudijskemdelu. Študijskiprogramarhivistiketrajatrileta.Po koncanem študiju študentje pridobijo nazivdiplomirana arhivistka/diplomirani arhivist.Študijskiprogramponujaznanja,kisopotrebnazaobvladovanjearhivskegaindokumentarnegagradiva od njegovega nastanka, urejanja, vre­dnotenja, prevzemanja, popisovanja, dolgoroc­nehrambe,uporabedoarhiviranja.Pridobljenaznanja omogocajo diplomantom upravljanje incelovito obvladovanje dokumentov v razlicnihokoljih in z razlicnimi informacijskimi sistemi.Kakovosten,informacijsko podprtštudij arhivi­stikenaAlmiMaterEuropaea–ECMariborizva­jajovisokopriznanistrokovnousposobljenipre­davateljispredavanji,konzultacijami,razlagamiprimerov iz prakse, udeležbami na domacih inmednarodnih konferencah, v arhivskih šolah, sstrokovnimiekskurzijamiinzizmenjavamištu­dentov.PosebnostštudijanaAlmiMaterEuropea –ECMjeobveznadejavnaudeležbaštudentovnakonferencah. Predmetnik na prvi stopnji je zelo obši­ren in obsega študijske obveznosti udeležbe na predavanjih, opravljanje izpitov ter izdelavo se­minarskih in projektnih nalog. Študij študentjezakljucijo z izdelavo diplomske naloge. V trehštudijskihletihštudentjeposlušajonaslednjaob­vezna predavanja: uvod v arhivistiko, poslovnainformatika,uvodvraziskovalnemetode,mene­džmentvkulturi,zgodovinainstitucij,zgodovinaarhivske dejavnosti, teoreticne osnove arhivskeznanosti,teoreticne osnovedokumentologije,e­-arhivi, materialno varstvo, arhivsko pravo, za­konodaja s podrocja upravljanja podatkov, kon­servacija in restavriranje arhivskega gradiva,tipologijaarhivskegagradiva,upravljanjepodat­kov,popisovanjeinurejanjearhivskegagradiva,metodeinpostopkidelazarhi­vskimindokumentarnimgradivompriustvarjalcih.Vtretjemletnikuopravljajoštudentjedelaizarhivskeprakseinprojektnenalogeterizdelajodiplomskona-logo.Polegobveznihpredmetovlahkoizbirajotudimedizbirnimipredmeti,kiširijonjihovaobzorjainomogocajokakovostnejšedelovarhivu.Izbirnipredme­ti,medkaterimilahkoizbirajoštudentjevtretjemletniku,sonaslednji:upravlja­njedokumentovinmodelupravljanjadokumentacijepriustvarjalcih,latinskije­zik(1in2),pomožnearhivskevede,latinskapaleografija,informacijskavarnost,informacijskaopremaininfrastrukturajavnegae-arhivaternjunoupravljanje,standardispodrocjavarnostivelektronskemokolju,zajeminhrambae-gradivinspremljevalnihstoritev,kulturnazgodovinaSlovencev,obcazgodovinanovegaveka,upravnipostopekininšpekcijskipostopkispodrocjaarhivskihdejavnosti.Izborizbirnihpredmetovjenacrtovantako,daomogocapovezavomedžlahtnotradicijoarhivistikevpreteklostiindigitalnoprihodnostjo. Študijskiprogramarhivistikeindokumentologijenadrugibolonjskisto­pnjitrajadveleti.Vprviletnikmagistrskegaštudijaselahkovpišejokandidati,kisokoncalištudijskeprogrameprvestopnjezustreznihstrokovnihpodrocij,dosedanještudijskeprogramezapridobitevvisokestrokovnealiuniverzitetneizobrazbezustreznihstrokovnihpodrocij(predbolonjskištudij)alienakovre­dneštudijskeprogramezdrugihstrokovnihpodrocij.Timorajopredvpisomopravitidiferencialneizpite. Študentjepokoncanemprogramupridobijona­ziv magistrica oziroma magister arhivistike in dokumentologije. Predmetnikmagistrskegaštudijaobsega naslednjepredmete: teoreticneosnovearhivskeznanostiinarhivskeetike,osnovedokumentologije,pravnadržavainureditevpravnegavarstvaarhivskegaindokumentarnegagradiva,osnoveorganizacijeinformacij,e-arhiviinhrambadigitalnegagradiva,raziskovalnemetode,zgo­dovina arhivske dejavnosti, varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva.Predmetnikobveznihpredmetovdopolnjuješirokapaletaizbirnihpredmetov:dostop do informacij, uporabniki informacijskih virov in storitev, zgodovinaEvropenovegaveka,informacijskimarketing,elementikartografije,izbranapo­glavjaspodrocjastandardizacijenapodrocjuupravljanjadokumentov,razvojin struktura institucij, elementi konserviranja in restavriranja arhivskega indokumentarnegagradiva,vrednotenjearhivskegaindokumentarnegagradiva,kulturnazgodovinaSlovencev,varstvoarhivskegaindokumentarnegagradivavizrednihrazmerahterizbranapoglavjaizarhivsketeorijeinprakse.AlmaMaterEuropaeaomogocivsemštudentomtudiudeležbonamednarodnikonferenciInštitutaarhivskihznanostiTrst–MariborinudeležbonapoletniarhivskišolivTrstu.Študentjevdrugemletnikupolegseminarskihnalogizdelajoprojektnonalogoinzzagovorommagistrskenalogedokoncajoštudij. Študijski program doktorskega študija arhivskih znanosti je zasnovanproaktivno.Razvijaobstojecaspoznanjaspodrocjaarhivsketeorijeinprakseinomogocarazvojterimplementacijoznanj,rešitev,metodinpostopkov,kisopotrebnizaobjektivnodolgorocnostabilnoupravljanježeobstojecihinprica­kovanihnovihoblikarhivskegagradiva,negledenanjihovepojavneoblikeinokolja,vkaterihnastajajo. Medtem ko predstavljata študija na prvi in drugi stopnji novost v slo­venskemprostoru,predstavljadoktorskištudijarhivskihznanostinovosttudivmednarodnemprostoru.Prvidoktorjiznanostiizarhivistikebodoimelivsaznanjazaurejanjeinreševanjenajodgovornejšihnalog,skaterimisesrecuje­jo (srecujemo) ustvarjalci arhivskega gradiva. Poudarek doktorskega študijanafakultetiAlmaMaterEuropaea –ECMariborjenadejavneminsprotnemštudijskemdelu,nauporabizahtevnejšihznanstveno-raziskovalnihmetod,naproblemskozasnovanemštudijuinnaindividualnemštudiju.Obveznisestavnidelprogramasorazumevanjeinuporabarazlicnihraziskovalnihmetodskoziraziskovalneprojekte,znanstvenopisanje,publiciranjeinpredstavljanjerezul­tatovraziskavpredstrokovnoinznanstvenojavnostjo. Vdoktorskiprogramštudijaarhivskihznanostiselahkovpišejodiplo-mantištudijskihprogramovdrugestopnje,dosedanjihštudijskihpredbolonj­skihprogramovzapridobitevuniverzitetneizobrazbeinzapridobitevmagiste­rijaznanostioziromaspecializacije. Predmetnikjesestavljeniznaslednjihpredmetov:relacijearhivskihzna­nosti, elektronsko arhiviranje in informacijska infrastruktura, metodologijeznanstvenegaraziskovanja, metodologijepriprave, izdelaveinurejanjaznan­stvenega dela, raziskovalne metode v arhivistiki in izdelava dispozicije dok­torskedisertacije,izdelave doktorske disertacije in dveh izbirnihpredmetov.Seznamizbirnihpredmetovobseganaslednjepredmete:dokumentnisistemiinarhiviranje,organizacijskisistemivarhivistiki,tipologijaarhivskegagradiva,temeljneprvinearhivskegaprava,elementikonserviranjainrestavriranjaarhi­vskegagradiva,jezikiinspomeniki–raba,edicijeinohranjanja,glavnadejstvakulturnegarazvojaslovenskegaprostora,uporabaarhivskegagradivainvaro­vanjeosebnihpodatkov,hrambaelektronskihdokumentovvzasebnemsektor-ju,raziskovanjespletainspletnetehnologije,upravljanjetveganjprielektron­skemarhiviranju,varovanjeinvzdrževanjearhivskihknjiginknjigvarhivih,virizaslovenskokulturnozgodovino,latinskaepigrafika,latinskapaleografija,arhivskogradivoinpravniinteres,varovanjearhivskegagradivavvojnihiniz­rednihrazmerah. Temeljniciljštudijskegaprogramajeoblikovanjediplomantazustrezni­mikompetencami,kijihpotrebujejonesamoustvarjalciarhivskegagradivavjavnem in zasebnem sektorju, ampak tudi razlicne arhivske ustanove, ponu­dnikistoritevindrugeosebe,kisokakorkolipovezanespodrocjiupravljanja,ohranjanja in uporabe arhivskih vsebin ter njihovih nosilcev v celotnem ži­vljenjskemciklu.Študijvvsehštudijskihprogramihpotekavmajhnihskupinah,kjerjepretokznanjaodpredavateljadoštudentaneposreden,predavateljipasovsakemuštudentudnevnodosegljivi.KakovostštudijevvsehsmerinaAlmiMaterEuropaeapanajboljpotrjujevisokazaposljivostdiplomantov.Diplomantimagistrskegaštudijaarhivistikeindokumentologijesosezaposlilitudivmed­narodniharhivskihorganizacijah. Vsitriještudijskiprogramispodrocjaarhivistikeindokumentologijesopodrobnopredstavljeninastranehwww.almamater.si.Vseštudijskeprograme AlmeMaterEuropaea–ECMakreditiraNacionalnaagencijaRepublikeSloveni­jezakakovostvvisokemšolstvu. AleksanderLavrencic OCENEINPOROCILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAHREVIEWSANDREPORTSONTHEPUBLICATIONANDEXHIBITIONS Publikacije||Publications Urbarji Nadškofijskega arhiva Ljubljana Avtorjivodnika:MarijaCipicRehar,ToneKrampac,BlažOtrin,JulijanaVisocnik.Ljubljana:NadškofijskiarhivLjubljana,2019,127strani. VVodnikupourbarjihNadškofijskegaarhivaLjubljana(vnadaljevanjuNŠAL),kisogapripraviliarhivistiMarijaCipicRehar,ToneKrampac,BlažOtrininJulijanaVisocnikterjeizšelleta2019,vnakladi100izvodov,najde­mopopisvsehfondovinzbirkNŠAL. Vodnikobsega127strani.Zacnesezuvodom,kigajelektoriralainhkratiprevedlavangleškijezikMajaSužnik.Avtorjivnjemnajprejrazlo­žijopomenizraza»urbar«innakratkopredstavijonjegovouporabovpre­teklosti.Natoseosredotocijonaurbarje,kijihhraniNŠAL,zapisanebodisivlatinskembodisivnemškemjeziku,insovvelikimericerkvenegaizvora,zaradikateregasorazdeljeninatrivelikeskupine,kijihvnadaljevanjuuvo­dnebesedetudinatancnoopišejozvsemiizjemamimedurbarji.Navajajo,dasosifondeopravljenegapopisarazdelilimedseboj.MarijaCipicReharjeobdelalaurbarjegospostevGornjiGrad(NŠAL20,NŠAL21,NŠAL23),Pfalz(NŠAL25),Goricane(NŠAL26)inzbirkoNŠAL116Gospostva,JulijanaVi­socnikKapiteljskiarhivLjubljana(NŠAL100)inŠkofijskiarhivLjubljana1(NŠAL1),župnijskearhiveodcrkeAdocrkeOjeobdelalBlažOtrin,odPdoŽpaToneKrampac.Pritemsoopozorili,davodnikpredstavljaleosnovnipopispourbarjihNŠALinnerazlikujenatancnomedtemeljnimi,prirocni-mi,reformiranimiurbarji,štiftnimiregistri,urbarijalnimiregistriitd.Ravnotakonisonavedenematerialneznacilnosti,kotsodimenzijaknjige,sestavaplatnic,ohranjenost,jezikinpisava,vsebinadrugihvpisov. UvodusledirubrikaPopisnielementi,kjerbralec,naosnovidvehrazlože­nihprimerov,dobijasneinkoristnenapotke,katerepodatkevsebujeposameznipopis,kajpomenijoinpodkaterosignaturodoloceniurbarvarhivunajdemo.Zatemstapriloženadvaseznama.Prvijeseznamkraticinokrajšav,drugipaseznamuporabljenihprirocnikov,enciklopedij,leksikonov.Nadaljesezacnepopisurbarjev,narejenpoabecednemvrstnemredukrajev,torejsedežuze­mljiškegagospodaoziromanjegoveenote,zaradilažjegaiskanjainvizogibkrajevnemukazalu.KotedinaposebnostsevvodnikuomenjaimenjeJanezaEdlinga,kijevpisanopodcrkoE.Sicerpapopisrazlikujevecvrstimetnikovzemljiškeposesti:samostanskoposest,gospostvo,grašcino,dvorec,imenje,župnije,vikariate,kuracije,lokalije,kaplanije,beneficije,urade,trge,nekate­režupnijskeinpodružnicnecerkve. Nakoncuimatasvojemestoševanglešcinoprevedenapovzetekterseznamkraticinokrajšav. Karseticeuporabljenegaslikovnegagradiva,vnjemnajdemoslike:nanaslovniciurbargospostvaVrbovec,1615(NŠAL20,GornjiGrad–Avstrija, šk.1,mapa1);nazadnjiplatniciurbaržupnijeIhan,1715–1734(NŠAL,ŽAIhan,knjige,šk.1[Ž121]);vnotranjostiknjigepaglavniurbargospostvaGornjiGradzatrgGornjiGrad,uradeTirosek,Dreta,Volog,trgLjubnoobSa-vinji,uradPosavinje,trgRecica,uradaRadmirjeinLuce,1602,1.del(NŠAL20,GornjiGrad–Avstrija,šk.2,mapa2);ternajstarejšiurbarvNŠAL:urbargospostvasamostanaGornjiGrad;1426(NŠAL20,GornjiGrad–Avstrija,šk. 2,mapa1). Vpraksisejeizkazalo,dajevodnik,kijenapisanrazumljivoinzrazlože­nimipojmi,negledenamorebitnetežave,skaterimisoseprisnovanjusrecalinjegoviustvarjalci,številnimuporabnikomdobrodošlasmernicazauspešnoinhitrejšeiskanjeposamicnegaurbarjavNadškofijskemarhivuLjubljana. NatašaCar Dekade: petdeseta 1950–1959 @Celje Avtorjiprispevkov:BojanaAristovnik,BorutBatagelj,BojanHimmelreich,SonjaJazbec,JožeKranjec,VesnaKocevar,HedvikaZdovc,AleksanderŽižek,urednika:BorutBatagelj,AleksanderŽižek.Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2019,128strani. Vletu2019jeZgodovinskiarhivCelje(ZAC)izdalkatalogkrazstaviDe­kade:petdeseta1950–1959@Celje.Zrazstavo(kisijolahkoogledatevgalerijiZgodovinskegaarhivaCeljedopredvidomajunija2020)inkatalogomArhivvCeljuzakljucuje»petletko«projektaDekade,kigajezagnalzobravnavodevet­desetihlet20.stoletjaobpripravahnapraznovanjesvoješestdesetletniceleta2015.Vletu2019jepredstavitvenadaljevalspetdesetimileti20.stoletja. Katalogjerazdeljennavecpoglavij,kiobsegajoinobravnavajovsapo­membnejšapodrocjaclovekovegaživljenjaindelovanja.KotvsakaDekadado-slej,namtudiobravnavanapodajadveizpostavljenitemi,obeizleta1954.Prvajepoplava junija,kijebilaenaizmednajhujšihvserijištevilnihpoplav20.stole­tja,drugidogodekpajeenaizmednajboljmnožicnihprireditevnaSlovenskemminulegastoletja:ŠtajerskavborbinaOstrožnem.Dogodkasejepoporocanjutiskaudeležilokar350000ljudi. Vkatalogujenajprejpredstavljenopodrocjeuprave.MestoCeljejenamrecvtejdekadidoživelovrstoupravnihsprememb.Najprejjebiloleta1949izlocenoizokrajainjedoleta1954tvoriloupravnoenotomestoCelje,kijebilamarca1954ukinjena,CeljepaponovnovkljucenovokrajCelje–okolica.PritemjebilaustanovljenatudiMestnaobcinaCeljezljudskimodborom(LOMO)injepostalapoliticno-teritorialnaorganizacijatertemeljnadružbeno-gospodarskaskupnostobcanov.Zalažjesodelovanjeskrajanijeobcinaistegaletaustanovilakrajevneurade.VCeljusovpetdesetihletihdvajsetegastoletjanapodrocjupravosodjade­lovali:okrajno,okrožnoinokrožnogospodarskosodišce,javnotožilstvoinjavnopravobranilstvo.Vokvirucivilnegasodstvasoizstopalerazvezezakonskihzvez,vporastupasobilepredvsemtožbespodrocjadelovnegaprava.Kazenskosod­stvosejevtemcasusrecevalosporastomgospodarskegaintudimladostniškegakriminala.Enaodspremembdružbenopoliticnegasistema,kijojevJugoslavijiprineselprevzemoblastiKomunisticnepartijeJugoslavijeleta1945,jebilodelo-vanjepetihdružbenopoliticnihorganizacij,insicerZvezekomunistovSlovenije(ZKS),SocialisticnezvezedelovnegaljudstvaSlovenije(SZDLS),LjudskemladineSlovenije(LMS),ZvezesindikatovzaSlovenijo(ZSS)inZvezeborcevnarodnoo­svobodilnevojneSlovenije(ZBNOV).Spomocjoomenjenihorganizacijjeskušalaoblastvplivatinamiselnostinravnanjaljuditersevedatudinanjihovopolitic­noodlocanje.Celjskogospodarstvojebilovpetdesetihletihžedodobrapodr­žavljenoinvpetovizvajanjepetletnihprogramovrazvoja.Vrepubliškiplanjebilovkljucenihvecceljskihpodjetij(Tovarnaemajliraneposode,Tovarnatehtnic,Etol,Cinkarna,Tovarnaorganskihbarvil…),sajjeplanrazvojanarodnegagospo­darstvanamenilnajvecsredstevrazvojulokalneindustrije.Polegtegasoželelipocenitiinpohitritidistribucijoživilinpotrebšcin,dokoncatielektrifikacijo,po-vecatištevilovozilmestnegaprometainpovrnitislovesCeljukotturisticnemumestu.Napodrocjušolstvajetrebapoudaritivelikošolskoreformoleta1958,kijeuvedlaenotnoosemletnoobveznoosnovnošolo.Ukinjenesobilenižjegimna­ zije,izkaterihsonastalivišjirazredit.i.popolneosemletneosnovnešole.Napo­drocjusrednjegašolstvasoleta1958ukiniliosemletnegimnazijeinjihskrajšalinaštirileta.VCeljusotakoII.gimnazijopreuredilivosemletnoosnovnošolo(III.osnovnašolaCelje),dijaketakratnihvišjihletnikovpaprešolalinaI.gimnazijo.VCeljujebiloposkrbljenotudizaizobraževanjeodraslih,karjimjemeddrugimomogocilaLjudskauniverzaCelje,kijeneuradnozaceladelovatiželeta1950. Glavniciljzdravstvenepolitikevprvempovojnemobdobjujebilaorgani-zacijaustreznemrežejavnihsplošnihambulant,kinajbinadomestilezasebneordinacijeinrazvijalerazlicneoblikepreventivnedejavnosti.Celjskabolnišnicajeimelavtemcasuštirioddelke:internega,kirurškega,ginekološko-porodni­škegaininfekcijskega.Prvinovoustanovljenioddelekpovojnijebilpediatricni,kijenazacetkudelovalvWestnovivilinaGolovcuinsejepreselilvbolnišnicoleta1957.OsnovnozdravstvenoslužbojeopravljalMestnizdravstvenidom,le­karniškodejavnostpaMestnalekarnaCelje,izkaterestaleta1952nastaliI.inII.mestnalekarna.TidvestasekmalupreimenovalivLekarnoCenterinStarolekarno.Napodrocjukulturesejevzvezizmnožicnoamaterskodejavnostjouporabljalabesedaprosveta.Kulturna(prosvetna)društvasosetakratukvar­jalapredvsemzizobraževanjeminnetolikozamaterskokulturnodejavnostjo.Poskrbelasotudi,dajebilakulturadostopnacimširšemukroguljudi,pospe­ševalapasoljudskoinnetolikoelitne(profesionalne)kulture.VCeljujetisticasdelovaloveckotdvajsetprosvetnihdruštev(PDIvanCankarCelje,PDZarjaTrnovlje,PDFrancePrešeren…).Zaljubiteljegibljivihslikjebiloposkrbljenovdvehkinematografih:UnioninDom(kasnejeMetropol),ljubiteljigledališcapasoprišlinasvojracunvMestnemgledališcuCelje,kisejeleta1957preime­novalovsedanjeime:SlovenskoljudskogledališceCelje.Petdesetasobilatudiobdobje,vkateremjeCeljeizgubilodvaplodnaliterarnaustvarjalca–leta1950 AlmoKarlininleta1957VladimirjaLevstika.Napodrocjušporta(fizkulture)sosivtistihcasihprizadevali,dabipostalmnožicnodostopenindabisevklju-cilkotedenodvzgojnihdejavnikovpriutrjevanjunovegadružbenopoliticnegasistema.Športneorganizacijesoseopiralepredvsemnazvezotelovadnihdru­števPartizan,kijesštevilnimidruštvipodržavipredstavljalaosnovozamno­žicnost(npr.organizacijazletov).MedšportnimidruštvivCeljujebilonajboljprepoznanoAtletskodruštvoKladivar,ustanovljenoleta1950,podvodstvomvsestranskegaFedorjaGradišnikaml.PrvoimeceljskeatletikejebilsprinterStankoLorger,vletih1958in1959celonajboljšišportnikJugoslavije.NajvecjapridobitevmedšportnimiobjektivCeljupajebilobrezdvomanovoletnokopa­lišcezolimpijskimbazenomleta1957.Zadnjaobravnavanatematikakatalogaje,kotprivsehdosedaj,posvecenaZgodovinskemuarhivuCelje.Slednjijebilkot»ArhivssedežemvCelju«ustanovljen13.decembra1956,odlocboousta­novitvipaje10.aprila1957potrdiltudiIzvršnisvetLjudskeskupšcineLjudskerepublikeSlovenije.Prvivodjaindolgoedinizaposlenivarhivujebilupokojeniceljskizgodovinarprof.JankoOrožen.Arhivjesprvadelovallenapapirju,brezlastnihprostorov.ProfesorOroženjemoraltakopopisovatiinurejatiarhivskogradivovkletnihprostorihtakratneobcinskestavbe.Svojeprveprostoreinšekakšnegazaposlenegajearhivpridobilšeleleta1961. KatalogDekade:petdeseta1950–1959@Celjejeizšelv300izvodihprizaložbiZgodovinskegaarhivaCelje.StemkatalogomsetudizakljucujezgodbaDekad,kismojospremljalikarpetletinjeohranilardeconit,tojepoudaritiarhivskogradivokotprimarnivirraziskovanja.ArhivjezDekadamiskušal,intomujeuspelo,dosecitesnejšopovezavoarhivazlokalnoskupnostjoinjavnostjostem,dajelahkotapriustvarjanjurazstaveinposledicnokatalogasodelovalatako,dajeposodilaalipodarilagradivo.Ljudjesoselahkopritemprostovoljnozgradivom»mrežili«tudinadružabnihomrežjih,stem,dasouporabljalienotnikljucnik#dekade50. VesnaKocevar Duška Žitko: EL TARTINI IN PIASSA/Tartini na trgu. Piran:Pomorskimuzej»SergejMašera«,2019,155strani. »Tartinijevoleto«(2020)seglasbenovrtimedSlovenijoinItalijo.Kajtivesglasbenoomikanisvetobhaja250-letnicosmrtiviolinistainviolinskegape­dagoga,skladateljainglasbenegateoretika:roj.jebilprinas,vPiranu(8.april1692,umrlpa26.februarja1770vPadovi).SicerItalijan,jebiltorejsloven­skegaroduoziromarojennaSlovenskemvPiranu/Pirano.VecinomaježivelindelovalvPadoviinPragi.Biljezagotovonekevrsteglasbenipoliglot.GlasbenošolanjejezacelvrodnemPiranuinsosednjemKopru.16-letenseje(1708)vpi­salnapravnofakultetovitalijanskiPadovi.VAssisijujevsamostanuštudiralviolinoinosnovekompozicijeterraziskovalakusticneglasbenezakonitosti.Odleta1714jeigralvopernemorkestruvAnconiinleta1721postalprvivio­linist-koncertnimojstervbazilikisv. AntonavPadovi.Vletih1723–26jebilnagostovanjuvPragi,leta1727pajevPadoviustanovilsvojolastnoviolinskošolo.Iznjesoizšlipomembniviolinistitistegacasa.Tartinijeobogatilviolinskotehniko:uporabljaljedebelejšestrune,daljšilok,izpopolniljetehnikoleverokeviolinskeigreiniznašelt.i.diferencniton.1 Avtorskojeustvarjalinstrumental­noglasbo,sajnjegovopusobsegaokrog125solisticnihkoncertov, najvecvio­linskihin200violinskih sonat. Mednjimijezagotovonajznamenitejša Vražji trilcek (1713;dandanašnjooblikojijedalslovitiviolinskivirtuozFritzKreisler,1875–1962).2 Tuješeokrog50triosonat. Pisalpajetudirazpraveoakusticnih vprašanjih(npr.Traktat o glasbi, 1754). TamonografijaopisujeneleTartinija,temvectudiPiranvdrugipolovi­ci19.stoletjaterozadjeinpripravenanajvecjidogodekvzgodoviniPirana,otvoritevspomenikaTartinijuleta1896vslovenšcini,anglešciniinitalijanšcini.NaslovknjigejepovzetpocitatuznanegavzklikaštevilnihinponosnihPiranca­novobtemslavnostnemdogodku.Tudipredstavitevknjige(5.februar2020)jebilasimbolnopostavljenanaTartinijevtrginvTartinijevorojstnohišo.DanesjetusedežZdruženjaoziromaSamoupravneskupnostiItalijanovG.Tartini(Ka­juhovaul.5)sstalnomuzejskozbirkoPomorskegamuzeja»S.Mašera«(všeeniodbližnjihulicnaCankarjevemnabrežju3);vseskupajpajeenvelikiTartinivsicermajhneminstarodavnemobmorskemmestuPiran.Tokratnazgodbaospomeniku,kijojevknjigoEl Tartini in piassa prelilaDuškaŽitko,seberekot napetroman,polnpodrobnostiiztistihcasov.Obenemjeknjigavpetavleto­šnje(2020)Tartinijevoleto.Pirancaniincelotenslovenskinarodsštevilnimikulturnimidogodkipraznujejo250.obletnicosmrtisvojeganajslavnejšegame-šcanaGiuseppejaTartinija.Tasezdajveselosmehljanaspomeniku,medtemkovrokidrživiolinoinlok.Leta1896gajevbronuustvarilbeneškikiparinpro­fesornatamkajšnjiAkademijilepihumetnostiAntonioDalZňtto(1852–1918):tankocuten inprefinjen umetnik,dobroseznanjensTartinijeminzzavestjo,damoraPiranuizrocitisvojenajboljšedelo.Tudizatojenjegovavtorponosnostopil2.avgusta(1896)predTartinijevspomenik(vPiranu)nanovemtrgu,danesTartinijevemtrgu,kijebilkomajdveletipoprejše(piranski)mandrac.3 TakratnapostavitevspomenikajebilazaPiranpomembenzgodovinskidogo­dek–uokvirjenvposebnoozracjeinhrepenenje.Razgibalojevecnacionalnoistrskoscenoševcasuavstrijskevladavine,vimenuitalijanstva,kijebilošeposebejživahnovurbanihsredišcih.Dogodekpajebilkolektivnipoklonnaju­glednejšemumedPirancani,»uciteljunarodov,«kijessvojimopusomšepred 1 Kombinacijskiton,kiseslišiobrazlikifrekvencdvehtonov,konpr.zvenitac2 =517Hzing2 = 775Hz,jeslišatitudig2-c2,tj.tonc1 =258Hz. 2 Sonata vg-moluizleta1713. 3 Mandracalinotranjepristanišcezajadrniceinribiškecolne.Navadnojebilzunajmestnegaobzidja. prvimizametkinacionalizmapostalenaoduniverzalnihikonglasbe.AvtoricaD.Žitko,sicerumetnostnazgodovinarka,muzejskasvetnicavPomorskemmuzeju»S.Mašera«Piran,vkateremtudiskrbijozaTartinijevozapušcinoinnjegovoviolino,kipajeobiskovalcemnaogledvmuzejskizbirkivnjegovirojstnihišivPiranu.AvtoricaznjozdajnadaljujepisanjeodedišciniG.Tartinija.Bralcaseznanizustvarjalniminstrastminabitimobdobjemobkoncu19.stoletjavIs­tri.KnjigajeobenemposvecenatudislovitemudirigentuinskladateljuClaudiuScimoneju(1934–2018),ustanoviteljuindoživljenjskemuumetniškemuvodjislovitihI solisti Veneti/Beneški solisti, ustanovljenemuleta1959;sajstapravoninansambelnegovalapravposebenodnosdoTartinija,poudarjaŽitkova,insi­ceržeodprveganjihovegakoncerta(29.oktober1959),kosoizvedliprvegaodšestihTartinijevihViolinskih koncertov D85(1725–35).DotlejsobilaznanaleredkaTartinijevadela,Scimoneinslavniorkesterpastanjegovoglasboigralanenehno.VsakoletosopriredilitudikoncertneizdanihrokopisovTartinijevihdelvž.c.sv.KatarinevPadovi.Innavsezadnjesoleta2016napovabilopiran­skegaTartini festivala, Skupnosti Italijanov G. Tartinija Piran, Pomorskega mu-zeja »S. Mašera« izPiranainObcine Piran odigralislavnostnikoncertob120.obletnicipostavitvespomenikaGiuseppejaTartinija. PodobaalilikTartinijevegakipajeocitnozenegaodumetnikovihkoncer­tov,kosenjenglavniakter(Tartini)veszadovoljeninprevzetodpravkarodi­graneskladbenarahlopriklanjaploskajocimnožici.Kipdominiranadanašnjemosrednjempiranskem–Tartinijevemtrgutakozaradidobroizbranelokacijekotzaradisvojihmonumentalnihdimenzij.Visokjekar2,45m,torejnadnaravne(clovekove)velikostiinstojina4,22mvisokempodstavku.Tajesestavljenizdvehenot:kvadratnegakamnitegapodesta,ograjenegaskovanoželeznoogra­jo,navogalihvpetovkamnitestebricke,inizkamnitegaklesanegapokoncnegadela,okrašenegapredvsemnaposnetihvogalihzvolutami,4akantovimi5listiin drugimneobarocnimkamnoseškimokrasjem;vcelnempoljujenapis:A GIUSE­PPE TARTINI L’ISTRIA MDCCCLXXXXVI (1896).Skupajskipomustvarjaenotenvtisdominantneigrivelahkotnosti,kiodkovaneograje,polnepolkrožnihkrivihinspiralnihlinij,prehajaprekmehkomodeliranegakamnitegaokrasjadobro­nastesohe.G.Tartinijeprikazanvbarocnemslogu,zdolgimi,natilnikuspetimilasmi,zokolivratuzavezanimšalom,tricetrtinskimplašcemzbogatookrašeni­mizavihkiinhlacamidokolen,takodaprihajajodoizrazaatletskameca,kijihjeTartinipridobilkotstrastensabljac.Spomeniknaravnost(po)vabigledalca,najsesprehodiokolinjega.Shojookrogspomenikaseokroggledalcazavrtitudivsaarhitektura,kiobkrožatrg,intakosekotvvrtincussredišcemvspo­menikuzavrtivsemesto.Ali,kotjezapisala/dr./SonjaŽitko:»S svojo prijetno teatraliko rokokojske figurine spreminja trg v gledališki prostor, sebe pa v igralca na odru – iluzija, ki jo je bil sposoben ustvariti zreli pozni historizem.« Spomenikzdomišljenopostavitvijoobvladujetrgingaprostorskopovezujeskompleksomž.c.sv.Jurija,kisicerdominiranadmestom.Nazadnjesoleta2016restavriralikipspodstavkominograjo. Tadrugaknjiga,žedrugaznavdihomvelikegapiranskegaglasbenika,6naš Pomorskimuzej,skrbnikTartinijevededišcinevPiranu,nadaljujespopulariza­cijoTartinijevegalikainopusainterdisciplinarnoinmultidisciplinarnotervseh,kisogaznaliingašeznajoprimernoovrednotititervprizadevanjavkljuciticelotnoskupnost.Teprireditveinspominipaseletosšekarnadaljujejo,nelevPiranu.Izprogramskeknjižice,kijeizšlapravzatopriložnost,najvcasuod5.februarja2020do12.februarja2021naštejemoveckot50prireditev,mdr.tudi 4 Spiralastizavoj,polžastiokrasekvarhitekturi. 5 Okrasnaglavahkorintskihinrimskihstebrovvoblikilistovokrasnerastlinesširokiminaz­obcanimilisti. 6 ŽitkoD.,G. TARTINI 1692–1770 (Piran,2017–2018). mednarodnimuzikološkisimpozij(Ljubljana–Piran,16.–17.november2020)znaslovom V iskanju popolne harmonije: Tartinijeva glasba in glasbena teori­ja v lokalnem in evropskem okviru.Omenjenaknjiga(17€)jes155stranmilepredtaktvsemutemu.Tudilikovnobogatoopremljenodelosepneoduvodnih(dveh)posvetilihC.Scimonejuinspomeniku(G.TartinijuinA.d.Zňtto),prekponosaPirana(FrancoJuri),uvoda(D.Žitko),Tartinijevegatrga,razmervdrugipolovici19.stoletja,odmandracadoTartinijevegatrga,dojemanjamedletoma1888in1893,dogajanjmedletoma1894in1895,odkritjaTartinijevegaspome­nikavPiranu2.avgusta1896,A.d.Zňtta,konservatorijskeganacrta,razstave,casopisnihclankovindozakljucnegapopisaoziromainformacijoobjavljenihfotografijahinliteraturi(vseavtorica). Zanjoso(izdajateljPomorskimuzej»S.Mašera«Piran;zanjFrancoJuri)polegavtoriceD.Žitkošenajboljzaslužni:lektor(inprevajalecvangleškije­zik)HenrikCiglic,prevajalca(F.JuriinIvanMarkovic;vitalijanskijezik),(šte­vilni)avtorjiinlastnikifotografij(tehnamjeuspelonaštetikarnekajcez90).DigitalizacijostaprispevalaVeronikaBjelicainNatalieFink,oblikovanjeDuškaĐukic,tiskpajezatisocizvodovopravilEUROGRAFIS, d. o. o. Zgledenizdelekdo-mace,slovenskeumetnostnezgodovine,kitokratpovezanezglasbo,šeenkratvecopozarjanavezimeddvemaznanstvenimainumetniškimadisciplinama,jezagotovovelikoveckotzgoljpopularizacijainafirmacijadomace,slovenskenaravneinkulturnededišcine. dr.FrancKrižnar Sto let Slovenskega narodnega gledališca v Mariboru: drama, opera, balet: [1919–2019] Urednik:ViliRavnjak.Maribor:Slovenskonarodnogledališce,2019,659strani. Prednamijeobsežnaalikarmonumentalnaknjižnaizdaja,skaterosevtemtrenutkunemoreponašatipravnobenodrugoslovenskogledališce. »Z vidika vecnosti je naših ‘sto let’ samo bežen trenutek. Ob dejstvu, da je v SNG Maribor v stotih letih ustvarjalo preko 500 razlicnih gledaliških umetnikov in približno toliko tehnicnih in drugih sodelavcev, ki je skupaj ustvarilo 1649 pre­mier s približno 22.000 predstavami, postanejo imena posameznih ustvarjalcev in dogodkov del velike ‘anonimne množice’. Ne glede na to, kako je kdo pomemben oziroma umetniško ustvarjalen v svojem casu, smo v resnici vsi samo ‘brezosebna manifestacija kozmicnega principa Umetnosti na minljivem odru cloveškega Sve­ta’«! Tojecitat,skaterimje(urednik)ViliRavnjakzakljucilmonografijo100 let Slovenskega narodnega gledališca Maribor alikarvsehnjenihtrehizvajalskih ansamblov:Drame, Opere inBaleta. Celoleto(2019)jebilovMariboruvznamenju100-letniceSlovenskega narodnega gledališca alikarvsehnjenihtrehizvajalskihansamblov: Drame, Opere inBaleta. Takonekdanjamalainstaradvoranakotsedajžedesetletjapovsemnanovozgrajenivelikiavditorijzdružujejonajvecjoinosrednjoslo­venskokulturnoinštitucijo.Pojavljalesosetako,kotsisledijovomenjeniob-širni,obsežni,danezapišemvoluminozniknjižnimonografijiurednikaV.Rav­njaka.Tanavelikem,vecjemodA-4-formata,knjižnemobsegu(skoraj4,00alinatancno3,745kgtežkiknjigi)prinašavglavnemobširnoinobsežno,bogatoslikovnogradivo;urejenopokronologijinastankovnavsega659(oštevilcenih)straneh.BesedilasoprispevališeSašaArsenovic,BlažBrodnjak,JernejaFerlež,PrimožJesenko,BlažLukan,TonePartljic,ZoranPoznic,DaniloRošker,ManicaŠpendal,BenjaminVircinSuzanaŽilicFišer.Slovensko narodno gledališce Ma­ribor jelani(2019)praznovalo100-letnicodelovanja.27.septembra1919jenaodrugledališcaprviczazvenelaslovenskabeseda.Togledališceobstajasi­ceržeodleta1852,vendarjebilotakratšenemško.DanesjeSNG najvecjijavnikulturnizavodvdržaviinobenemedinogledališcevSlovenijitermedredkimivEvropi,kipodenostrehozdružujedramo,operoinbalettersimfonicnior­kesteridr. Polegumetnikovindrugihneposrednih(po)ustvarjalcevreperto­arjasotušestrokovneintehnicneslužbeterdrugalogistika.VSNG Maribor jeveckot300stalnoinokrog150honorarnozaposlenihljudi.Obenempastapodistostrehoševsakoletniosrednjifestivalslovenskihdramskihgledališc Borštnikovo srecanje intekmovanjemladihpevskihnadarjencev»Ondina Otta Klasinc.« Prve(dramske)predstavesegajovMariboru,šeprednosejezanjihovo100-letnicodelovanja(1919ustanovitevDramaticnega društva Maribor zzacet­komstalnegapolpoklicnegaslovenskegagledališcavmariborskemNarodnem domu, 1909–1914)dvignilazavesaprvegaslovenskegapoklicnegagledališcavMariboruzadramskopredstavo,gledališkoigro,tragedijoJurcic-Levstikovega Tugomerja, 27.septembra1919.Ševisti,torejvprvisezoni(1919/20),jebila1.maja1920nasporeduprvaoperetnapredstavavodvil7 Mam ‘zelle Nitouche FrancozaLouisaAugustaFlorimondaRougerja,prvaoperapa»šele«vnasle­dnjisezoni(1920/21,5.januarja1921,enodejankaCehaVilemaBloudeka, V vodnjaku). KajtirednopredvojnodelovanjemariborskeOpere sega»šele«vse­zono1922/23padoleta1928.KotprvabaletnapredstavajevMariboruzabe­leženaIpavcevapantomima8 Možicek (27.april1926).Intakojeteklovsedolanioziromadodandanes,razensprekinitvijovletih(drugesvetovne)vojne(1941–45).Vtistemcasusobilesevedavskladuzaktualnookupacijovistihprostorihizkljucnonemškepredstave,nemškogledališce.Prelomnice,kisevomenjenimonografijikažejokotnajpomembnejše,sozagotovo:ponovno,po-vojnoinneprekinjenodelovanje(1945.),zacetekdelovanjaMariborske filhar­monije (1950–1965),zacetekfestivalaTeden slovenskih gledališc (1966–1970; Borštnikovo srecanje, 1971.), zacetek delovanja Simfonicnega orkestra SNG (1993.),otvoritevnovozgrajeneVelike dvorane (1994zuprizoritvijoVerdijeve opereTraviata, 13.oktober1994),zacetekMednarodnega tekmovanja mladih pevcev »Ondina Otta« (1999.),zacetekobnoveStare dvorane (prvapremiera naobnovljenemodruLinhartovakomedijaMaticek se ženi, 15.oktober2003), leta2003pasijeSNG Maribor pridobilonacionalni,vsedržavnistatus. Vtejcelotnikronikialikarkronologijilahkosledimooduvodnikovprek Sobivanja razlicnosti (V.Ravnjak;str.14–21),Gledališca v Mariboru pred letom 1919 (J.Ferlež;22–51),Maribora in gledališca (T.Partljic;52–69),Kljucnih do-godkov (P.Jesenko;70–173),Stalnosti v spreminjanju: Iskanju podob in vlog ma-riborske Drame v drugi polovici stoletja (1967–2019; B.Lukan;174–295),Igral­skega ansambla (1919–2019;226–300),Dobitnikov Borštnikovega prstana (clani inclanicemariborskegaSNG;1970.;301),Zgodovine mariborske Opere od za-cetkov do danes (M.Špendal;302–333), Med velikani mariborskega opernega Parnasa (B.Virc;334–423),Zgodovine mariborskega baleta (B.Virc;424–517), Zgodovine gradenj in obnavljanj stavbnega sklopa SNG Maribor (1848–2003; V. Ravnjak;518–569)doSNG Maribor v jubilejni sezoni 2019/2020 (570–587),Re­pertoarja Drame, Opere in Baleta (1919–2019) s:1.028premieramivDrami, 502 v Operi, 119baletnih,aliskupajtorej1.649premieramivvsehtrehumetniškihenotahspribližno22.000predstavami(vceloti;588–591);grešezasezname(vseh)upravnikov(593)inumetniškihvodijoziromaravnateljev(594–596), 7 Izfranc.vaudeville,kipomeniprvotnoljudskopesemvesele,satiricnevsebine.V(glasbenem)gledališcupajetodaneslahkotnaveseloigra,navadnoenodejanka,sšaljivimipevskimivložkialitudigledališce,kjertakeigreuprizarjajo. 8 Gledališkaigrazgibiinmimikobrezbesed. popis(vseh)uprizoritev(597–636),statistikodel,kisobilavSNG Maribor upri­zorjenanajveckrat(637;mednjiminajdemonajveckratizvedenadela:Cankar­jevoPohujšanje v dolini šentflorjanski, LinhartovTa veseli dan ali Maticek se ženi inShakespearjevSen kresne noci, medoperamisotoVerdijevaTraviata, Pucci­nijevaLa Bohčme, SmetanovaProdana nevesta inFoersterjevGorenjski slavcehk, medoperetamipašeKálmánovaGrofica Marica inStraussovNetopir; medba­letipaHrestac Cajkovskega, HristicevaOhridska legenda inDelibesovaCoppélia,repertoarnokazalo(638–642)inkazaloosebnihimen(643–651),avtorjiinla­stnikifotografijoziromaslikovnegagradiva(652–653)inSummary (povzetekmonografijevangl.jeziku;B.Virc;654–659).Nakoncusošelogosinekaterihnajodmevnejšihmecenovizdaje(4nepaginiranestrani).Tidajovedeti,kdotoso.Celotnaknjiga,zlastipašeoblikovanjeslikovnegagradiva(nastotineob­javljenihtovrstnihdokumentovvrazlicnihoblikahinvsebinah)stabilalahkoobjavljena po dosežkih urednika slikovnega gradiva (in njegovega opisa/ko­mentarjev P. Premzl;razen vbesediluJ.Ferlež) ingraficnemoblikovanjuterprelomu(M.Wenzel).Medslikami(fotografije,gledališkilisti,letaki,plakati…)semjihmdr.naštelcez700(723),alipoW.Shakespearu(Prosperovmonologiz Viharja):»Iz takšne smo snovi kot sanje, in življenje naše majhno obdaja spanje.«Mednjiminajdemodvostranskeincelostranske,crno-beleinbarvnepavsedominiaturk(portretinekaterih)akterjevSNG Maribor vomenjenem,veckotstolettrajajocemzgodovinskemrazvojumariborskihansamblov:Drame, Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališca Maribor. Mednjiminajdemotudivecjaalikarnajboljizpostavljenaimena,kisovsehtehstoletvodilaSNG Maribor, medkaterimisobili:HinkoNucic,JuroKi­slinger,StaneJurgecinzadnjiaktualniDaniloRošker(2001.).Medumetniški­mivodjialikarravnateljiDrame so spet:H.Nucic,MilaninVladimirSkrbinšek,MiranHercog,FerdoDelak,FranŽižek,BrankoGombac,BojanŠtih,V.Ravnjak,TomažPandur,nazadnjepašeAleksandarPopovski(2018.);umetniškivodjeoziromaravnateljiOpere AntonNeffat,DemetrijŽebre,CirilCvetko,JakovCipci,VladimirKobler,BorisŠvara,HenrikNeubauer,StaneJurgecinnazadnjeSimonKrecic(2013.).MedvodjiBaleta pasopopisanišeMartaRemškar,PeterGolo­vin,MaksinIrenaKirbos,IkoOtrin,EdiDežman,LjiljanaKecaRoškerinsedanjiaktualnivodjaEdwardKlug(2003.).Zamarsikateregaodnjihbilahkozapisa-li,dasoigralivSNG Maribor poveckratkarvecvlog,zaštevilnemednjimipajeostaltrajenalikarneizbrisenpecatvodenjaaliceloepohedoloceneenoteteganajvecjegainvsedržavnegagledališca. Izrazpoložljivegakolofonarazberemošelektorico(MojcaMaric),korek­torico(SnežanaŠtabi),avtorjekazal(S.Štabi,P.PremzlinKatarinaKraševac), medlastnikislikovnegagradivasotoSNG Maribor, /druge/javneinstitucijein(navedeni)zasebniki,graficnooblikovanjeinprelom(M.WenzelinMilimeter Studio), reprografijo(Atelje za crko in sliko/MurskaSobota),tiskinvezavo(Flor­jancic tisk/Maribor).Delojeizšlovnakladi1.500izvodov(vprviizdaji),izdaja­teljinzaložnikjeSNG Maribor (zanjdirektorD.Rošker)insozaložnikUmetniški kabinet P. Premzl. dr.FrancKrižnar Arhivski kuharski rokovnik Avtoricetranskripcijbesedil:DunjaMušic,ElizabetaErženPodlipnik,MiraHodnik,HanaHabjan,BarbaraŽabota;urednica:DunjaMušic.Ljubljana:ZgodovinskiarhivLjubljana,2019,288strani. Vletu2019jeZgodovinskiarhivLjubljanapremiernoizdalrokovnikskulinaricnovsebino,kitematskodopolnjujefilmOd jajc do jabolk ali Od zacetka do konca (2017) izarhivskeFilmoteke.Arhivski kuharski rokovnik obsegašcepecreceptovizarhivskihfondovvoblikitranskripcij,prevodovinpovzetkov. Arhivskeviresmoarhivistkezbiralevarhivskihenotah:DunjaMušicvNovemmestu,ElizabetaErženPodlipnikinMiraHodnikvŠkofjiLoki,HanaHa­bjanvKranjuinBarbaraŽabotavLjubljani.Rezultatraziskavjepraviarhivskikuharskijedilnik,kizajemapredjedi,solate,ribjeinmesnejedi,sladiceterpi­jace. Vnovomeškemfondu,SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovac, necaki­njeskladateljaMarjanaKozine,TiteArtemisKovac,seskrivapaletahudomu­šnihmisli,rekovinidejzakuharskenavdušence.Kulinaricnezgodbesopovzetevuvodnemdelurokovnikainmeddrugimzajemajoreceptezadolenjskeštru­kljeinžlinkrofe. DrugikuharskisklopnasredinirokovnikasenanašanafonddružineHol­chakerinMayr,SI_ZAL_KRA/0124 Družina Holchaker in Mayr.Kuharskizvezek vsebujereceptezasolate,krofe,vinskokremoinkrhkeflancate,zelouporabnastareceptazašabesoindomacesvetlopivo. Vrokovnikusoobjavljenerazlicnevrstepisav.Vuvodusopredstavljeninajmlajšizapisivgajici,zadnjidelrokovnikapajeobogatenzreceptiiznajsta-rejšihkuharskihknjigvbohoriciciingotici.Jedi,zapisanevbohoriciciizdvehfondovSI_ZAL_ŠKL/0018 Slavko Julij Flis, Škofja Loka inSI_ZAL_ŠKL/0291 Zbirni fond,so:zrezki,mletomeso,gobovainfižolovajuha,orehoviinajdovištruklji,ocvrtekruhoverezineinjabolcnikompot.Mednajpogostejezapisanesladice sodimandljevatorta. VfonduSI_ZAL_LJU/0359 Zbirni fond najdemonajstarejšerecepteizku­harskeknjigevgotici. Zapokušinosoobjavljenenaslednjemešcanskedobrote:kopunalipuranvtestu,žajbljevamlecnainhrenovajuha,pecenilignji,maslenapolenovka,marelicnainlimoninapena,cimetovoinpistacijevomleko. Prvireceptizaslovenskegospodinjevmestualinadeželisobiliprevodikuharicvnemškemjeziku.Uporabnostreceptoviz18.in19.stoletjapušcaveli­kovirtuoznosti,sajseprizapisihvecinomauporabljajolesestavine,konkretnekolicinesonamrecvelikokratizpušcene. Slikovnogradivovrokovnikujevecinomavezanonarokopisereceptov.Objavljenjetudidvojezicnislavnostnijedilnikobotvoritvibelokranjskežele­znice,kigahranienotaZgodovinskegaarhivavNovemmestuvfonduSI_ZAL_ NME/0003 Okrajno glavarstvo Novo mesto. Velikostrokovnikajeprimernazadelonaterenu,vpisarnialidoma.Bo­gatoštevilocrtnihlistovznavedbodniinmesecevnudivelikoprostoratakozanacrtovanjedelovnihdejavnostikottudizazapisovanjepriljubljenihdomacihreceptov.UredniškiodborZALjezizdajo300brezplacnihspiralnihrokovnikovnadomestilizdajostenskihkoledarjev,sajnaprvihstranehrokovnikanajdemopregledneletnekoledarje. Arhivskivirinamnudijozanimivpogledvsvetkulinarike.Starekuharskeknjigenisolevpomocpripripravijeditistegacasa,ampaknamponudijotudineposredenvpogledvjezikovnokulturo.Hkratispoznamo,dapoklicarhivistazahtevaširokopaletovešcin,detektivskožilicoinnenehnopridobivanješiro­kegaznanjazrazlicnihpodrocij.Vsakarhivskidokumentjeodlicenvirnovihspoznanj,atudinovihvprašanj. DunjaMušic Matjaž Grahornik: Zapušcinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690. Maribor:PokrajinskiarhivMaribor,2019,256strani. PrednamijemonografijazgodovinarjaMatjažaGrahornika,kijekotmla­diraziskovaleczaposlennaZgodovinskeminštitutuMilkaKosaZRCSAZUinse primarno ukvarja z raziskovanjem zemljiško-posestne in socialne podobe(Spodnje)Štajerskevokvirunekdanjehabsburškemonarhijemed16.in18.stoletjem. Knjižno delo Zapušcinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690,kijeizšlovtokratnem44.zvezkuGradivazazgodovinoMaribora,jetorejspodrocjanjegovihprimarnihznanstvenihraziskavinpredstavljakritic­noizdajoizrednozanimivegazgodovinskegavira,kizelopodrobnoosvetljujepremoženjerodbineKhislvMariboruinnjegoviokolici.Avtorjemonografijorazdelilnavecvsebinskihpoglavij.Nazacetkunasavtoruvedevobravnavanoproblematikoternasopozorinauporabljeneokrajšaveinopombe,nakaterejetrebabitipozorenpribranjutekriticneizdajevira.Pritemdoslednoopozorinadejstvo,dasejeobnastajanjutegaznanstvenegadelapokazalavelikaprazninanapodrocjuraziskavzapušcinskihinventarjevplemiškihrodbinnaSpodnjemŠtajerskem.Intulahkobrezvelikegapretiravanjazapišemo,dajeavtormedpr­vimizaoralvtoizrednoprostranoinvvecinislaboraziskanopoljespodnješta­jerskezgodovine.Zabralcasoizrednokoristnetudiopombevdrugempoglavju,kjerjenajprejrazloženo,dagrepritejkriticniizdajivirazanjegovotranskrip­cijoinnetransliteracijo.Ustreznosopojasnjenetudivserazlikeprizapisovanjunekaterihcrkinbesed,kisovoriginaluzapisanedrugacekotvsedajizdaniknjigi.Tujeavtorubralpragmaticnopotvželjipribližativsebinozapušcinskegainventarjatuditistimskupinambralcevinraziskovalcev,kijimstarejšeoblikenemškegajezikanisoravnoblizu.Zalaicnegabralcabibilauporabanekaterihtakratnihoblikzapisamoteca,karbiutegniloprivestidonapacnegarazumeva­njanekaterihdelovvsebinezapušcinskegainventarja.Smiselnojetudi,dasejeavtorzaradilažjegarazumevanjaodlocil,dajebesede,kisojihkonec17.sto­letjapisaliloceno,zapisalvnemškiobliki,kijevrabidanes.Vseznamukraticnamavtorpodajanjihovosmiselnoinuveljavljenookrajšavovnemškem,latin­skeminslovenskemjeziku. VcetrtempoglavjunamavtorpribližazgodovinorodbineKhisl,kisejijev16.stoletjuuspeloizklasicnetrgovskedružinevLjubljanipovzpetimedkranjskodeželnoplemstvo.Želeta1571soposedovalihišovGradcuinodleta1575tudigospostvoSpodnjiMaribor,kisogaimelisprvavzakupu,leta1620pasopostalinjegovilastniki.Njihovasposobnostpaseniodražalasamovopra­vljanjuraznihdeželno-knežjihslužbinkopicenjupremoženja,ampaktudivnji­hovipodporiumetnostiinglasbi.VrhunecjerodbinanaŠtajerskemdoživela,kojebilazacasaJanezaJakobagrofaKhisla14.marca1623povzdignjenavdržavnigrofovskistanznazivom–grofjeKocevja,baroniFužiningospodjeMa­ribora.PotemdaljšemzgodovinskemorisunasavtorvnadaljevanjupopeljeskozizapušcinskiinventarpoJanezuJakobugrofuKhislu,kijebilsestavljen29.marca1690inzajemapremoženjeKhislovvnjihovihišivGradcu,združenegagospostvaZgornjiinSpodnjiMaribor,gospostvaBetnava,posestvaMiklavžterpremoženjegospostevHainfeldinFarmgrabennaavstrijskemŠtajerskem. Pomembnostobjavetegazapušcinskegainventarjasenajprejkažeskozilistine,kijihjeJanezJakobKhislhranilvsvojihišivGradcuindrugihgradovih.Tikratkiregestilistinsozelopomembnizapodrobnejšerazumevanje,kakosoJanezJakobinnjegovipredhodnikiupravljalisvojepremoženje.Hkratipalahkoiznjihizbrskamoizrednodragocenezgodovinskepodatke,takodatvorijosoli­dnobazozanjihovoiskanjevdomacihintujiharhivih,cesosevedaoriginalili­stinsplohšeohranjeni.Izrednozanimivisopodatkioknjigah,kijihjeposedovalJanezJakobKhisl.Vecinajihjebilavnemškemjeziku,nekajpatudivfrancoskem inlatinskem.Posebnozgodovinskovrednostimajozaširšinaborraziskovalcevpodatkioorožju,oblacilih,slikah,pohištvu,zalogahvina,predmetihizzlatainsrebra, medenine, bakra, kositra, plocevine, železa in usnja. V ta sklop lahkouvrstimotuditesarsko,kovaško,sodarskoinvrtno(poljedelsko)orodje.Tuseodpirahorizontširokihmožnostizarazlicnezgodovinskeininterdisciplinarneraziskave,kibododaleodgovorenaštevilnavprašanja,zakajsodolocenaorodjainpremicnineuporabljali,mordacelo,kjesojihizdelali,odkoduvozili,skate­rimideželamisoimeliKhisliposledicnostkanetrgovskeindrugepovezaveitd. Monografska publikacija Zapušcinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690 predstavljapomembenavtorjevprispevekknatancnejšemupoznavanjuzgodovinezgornjegainspodnjegamariborskegagraduternjuneopremeobkoncu17.stoletja.EnakotežoimatonjegovodelozapoznavanjezgodovinegospostvaBetnava,posestvaMiklavžindrugihposestiJakobaJanezagrofaKhislanaŠtajerskem. Vsekakorjeomenjenoznanstvenodeloizrednokoristnobranje,kibozelozanimivonesamoširokemukroguraziskovalcevinštudentovizrazlicnihznan­stvenihdisciplin,temvecbovšecnotudilaicnimljubiteljemzgodovine.Potrebeporaziskavahplemiškihzapušcinskihinventarjevsovslovenskemzgodovino­pisjuvelikeinnatemeljunadaljnjihkorakovvtejsmeribomolahkoodlocnoodrinili na odprtopoljemedsebojnihprimerjav bivanjskekulturevrazlicnihslovenskihgradovihindvorcih.Stembiprišlidospoznanj,kakšnajebilabivanj­skarazlikamedplemiškimirodbinamiizvrstvišjegaalivisokegaplemstvatertistimiizvrstsrednjegainnižjegaplemstva.Obkoncuveljaavtorjaspodbuditi,dabissvojimznanstvenimdelomnatempodrocjunadaljevalinzaoralšeka­kšnobrazdovtoširokopoljeslovenskezgodovineinkastelologije. dr.VinkoSkitek David Petelin: Živeti v socialisticni Ljubljani: mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni. Ljubljana:ZgodovinskiarhivLjubljana,2019,402strani. Konecleta2019jepriZgodovinskemarhivuLjubljanaizšlamonografi­jadr. DavidaPetelinaŽivetivsocialisticniLjubljani:mestnoživljenjevprvihdvehdesetletjihpodrugisvetovnivojni,kijeletošnjegafebruarjaugledaladru-go dopolnjeno izdajo. Avtorjev prvenec je nekoliko predelana in dopolnjenadoktorskadisertacija,kijojezagovarjaljulija2016naOddelkuzazgodovinoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Knjiga skupaj z vsemi dodatki, kotsospremnabeseda,priloge,krajevno,stvarnoinimenskokazalo,terbogatimfotografskimgradivomizMuzejanovejšezgodovineSlovenije,ZgodovinskegaarhivaLjubljana,MuzejašportainSlovenskegaetnografskamuzejaobsega402strani.UredilajojeDunjaMušic,recenzentapastabilazgodovinarjadr. Jurij Hadalinindr.AlešŠafaric.Naslovnicozmocnordecoobrobokrasifotografijapriljubljenega»ficka«predskorajdokoncaniminovimiblokivSavskemnaselju,kisimbolicnonakazujetematikoinobdobjemonografije.Ta,kotježerazvidnoiznaslova,obravnavazgodovinoLjubljaneodleta1945doleta1965,spoudar­komnacelostnemzgodovinskemprikazutegaobdobjainnjegovemdoživljanjuskoziocitakratnihprebivalcev.Kotpoudarižesamavtor,sicerLjubljancan,kisanjainživitomesto,zgodovinoslovenskeprestolniceobdelujejoštevilnepu­blikacije,aševednoobstajajo»belelise«,predvsempamanjkatemeljnodelo,kibinaenemmestuzajelonjenobogatozgodovino.Taknjigatevrzeliresdanezapolnjujevceloti,dodajapaenkamencekvnjenmozaikinnakazujesmer,vkaterobotrebakreniti,dabomodobilizgorajomenjenodelo. Obravnavaniprvidvepovojnidesetletjizaznamujegradnja,najsibogo­voraoizgradnjinovegasocialisticnegasistema,oblasti,clovekaindružbealiofizicniobnoviinfrastruktureingospodarstva.Mordabinekdolahkooznacilobdobjetudikotprehodno,kidaprehajaodstaregapredvojnegamešcanskegasvetavnovisocialisticnisvet,pricemerseustaviravnovletih,kozacnejoza­devešelepostajatizanimive.Namrecravnood60.letjeLjubljanaprišladošte­vilnihpridobitev,odstanovanjskihblokov,šol,športnihobjektov,bolnišnicdodrugeosnovnemestneinfrastrukture,kateresadoveuživamošedanes,hkratipasosezgodilidogodkiinizoblikovalenavade,kijihšedanesvspominunosistarejšageneracija,mlajšapajeonjihvsajdelnopoducenaalipajihcelonadal­juje.Oznakaprehodnostijesevedasilasubjektivnainzelonedefiniranpojem,kiganemoremopreprostoukalupiti.Tegasezavedatudiavtor,kikljubjasnopostavljenimaletnicamavnaslovutidverednoprehajaintakoniujetnikkrono­logije.Karpanepomeni,dadelonikronološkostrukturirano. Vsebinskojerazdeljenonašestnajstpoglavij,kisedaljedelijonakrajšapodpoglavjakotzakljucenecelote.Tesemedsebojnonavezujejo,takodabra­lecnitineopaziresno,kdajjeprešelzenegapodrocjanadrugega.Dr.Petelin najprejpredstaviteoreticnopodlagoraziskovanjavsakdanjegaživljenja,natovprvempoglavju(simbolicno)odprezgodbozosvoboditvijoLjubljane9.maja1945.Pritempokažeobeplati,naenistranioptimizemterverovnovsisteminnjegoveobljube,nadrugipastiskeintežaveljudi,kijihjetaistisistemjemalzasovražne.Nadaljujespovojnimdružbeno-politicnimzgodovinskimorisom,natopapodelihobdelateme,kotsoprebivalstvo,industrija,gospodarstvo,poli­tikainupravljanje,arhitekturainurbanizem,stanovanjskerazmere,infrastruk­turainpromet,družabnoživljenje,šport,kultura,šolstvoinzakljucisprazniki.Avtorprehajaod»velikih«tem,kotsopovojnanacionalizacijainzaplembe,pet­letke,modernizacijaživljenja,noviurbanisticninacrti,gradnjasocialisticnegasistema,donajboljintimnihdelovposameznikovegaživljenjainnjegovegapre-življanjaprostegacasa,najsibotošportnoinkulturnoudejstvovanje,nakupo­vanjeprekmeje,praznovanjededkaMrazaalipazabavanjevnocnihlokalih.KotjedrobesedilalahkojemljemopoglavjeoprebivalcihLjubljane,kjerjeorisanadružbenapodobamesta.Zacnesezdemografskimispremembamiinpodobovobravnavanihletihternadaljujezopisomspremembeelit,kijihjeprineslarevolucija.Vtempoglavjuodpiratudizanimivovprašanjekoncamešcanstva,kigaodstiranaprimerunekajizbranihdružin.Spodobnimi»bodicami«želiavtorbralcaševeckratspodbuditikrazmišljanjuingausmeritivdodatnostrokovnogradivo. Slednjejebogatoinpredstavljaosnovomonografije,avprimerjavis»kla­sicnimi«zgodovinskimidelidr. Petelinprimarneviredopolnjujealikarnad­grajujezustnimipripovedmiinspominiposameznikov–neposrednihakterjevalipazgoljopazovalcevsprememb.Brezteh,zgoljznaslonitvijonaarhivskeincasopisnevire,sitežkopredstavljamo,dabidobilipravivpogledvvsakdanježivljenje,vsekakorpajeprinjihoviuporabitrebabitipazljiv.Avtorsicernepo­jasnimerilzaizboralizavrnitevposameznihustnihvirov,zatosositinamestihlahkocelonasprotni,atodejanskobralcanakonculeobogatizaspoznanjeosubjektivnostidoživljanjavsakdanjika.Subjektivnosti,kijetakonasprotnazgo­dovinarjem,avseenodejstvosamoposebiinjojezatotrebapretresatiinupo­števati. Gledenato,dajespekterpodrocij,skaterimiavtorvknjigioperira,res-nicnoobsežen,sotanamestihnekolikomanjobdelanainpoglobljena,karpajetrebarazumetivluciprostorskeomejitveinzasnovedela.Zagotovobisivsanaštetapoglavjazaslužilaprostortudivsamostojnihpublikacijah,todaciljdr.Petelina,zaobjetislikopovojneLjubljanevprvihdvajsetihletihoziromatotal­nostzgodovine,jespricujocimdelomzagotovodosežen.KnjigaŽivetivsocia­listicniLjubljanizapolnjujemozaikt.i.mestne(urbane)zgodovine,kizavzemapomembensegmentdružbeno-kulturnihzgodovinskihštudij,kisejevpretek­ lihdesetletjihrazvilskorajvsamostojnoznanstvenodisciplinozmocnimin­terdisciplinarnimznacajeminjedanesnaevropskemkontinentudobesednovrazcvetu.Knjigajetudisvojevrstenpoklonslovenskiprestolnici,mestu,kjerjeTrubarskovalknjižnoslovenšcino,Prešerenpisalverze,kjerjeprviczavihralaslovenskanarodnazastavaterkjerstabilirazglašeniDržavaSHStersamostoj­naSlovenija. dr. Aleš Šafaric Vesela Goriška: zbornik o ljubiteljski kulturi. NovaGorica:Zvezakulturnihdruštev,2019,175strani. ZbornikoljubiteljskikulturiVeselaGoriškajeizdalaZvezakulturnihdru­števNovaGorica.PrinjegovemnastajanjujeodpripravezasnovedoizdajeinpredstavitvesodelovaltudiPokrajinskiarhivvNoviGorici. VzbornikustapredstavljenadelovanjeinpomenZvezekulturnihdruštevoziroma njenih predhodnikov za ljubiteljsko ustvarjanje na Goriškem. Sesta­vljenjeizpetihvsebinskihsklopov.UvodniclanekznaslovomStoletje društve­nih dejavnosti na Goriškem izpodperesadr.BrankaMarušicagovoriokulturno--prosvetnihdruštvihvzgodovinskoinnarodnostnomešanideželiGoriškiodsrede19.stoletjadoleta1947.Avtorpredstavidruštvenoživljenjespoudar­komnacitalnicahzzacetkategaobdobjainnacasuodleta1915doleta1947,kijevsedodanesohranilotrdneustvarjalneosnoveinvsebinskousmerjenost.Teganisomoglinikdarzamajatialicelounicitištevilniinrazlicnidružbenopo­liticniviharji,vkaterejebilaGoriškavpletenavminulempoldrugemstoletju. OsrednjidelzbornikajeposvecenZvezikulturnihdruštevNovaGoricaoziroma njenim predhodnicam. Študijo o zacetkih zveze z naslovom Ljudska prosveta in kultura na poti obcinske povezave jenapisalJurijRosa.Vcasuodleta1947dovkljucnoleta1962jebilaljubiteljskakulturaorganiziranainpovezananaravnigoriškegaokraja.Njegovoobmocjejezaobjelonekozaokroženoceloto,kijoopredelimokotGoriško.Zatojeprvidelštudijeposvecentudikratkipred­stavitviokrajnezvezeinnjenedejavnosti.VnovogoriškempokrajinskemarhivujeohranjenarhivskifondgoriškeokrajnezvezeSvobodinprosvetnihdruštevizcasa1947–1963.Izraziskanegagradivasejepokazalo,dalahkozapravopred­hodnicodanašnjezvezeštejemoletnico1956,kijeuradnacasovnaiztocnicazaobstojSvetaSvobodinprosvetnihdruštevobcineNovaGorica,krovneorgani­zacijealizveze. PomembenprispevekpriodkrivanjuprvihletobcinskezvezepomenijotudidokumentiizfondaZvezekulturnihorganizacijSlovenije,kigahraniArhivRepublikeSlovenije,tercasopisnaporocilaizPrimorskihnovic,takratedinemvestnikudogajanjnaGoriškemznotrajmejaSlovenije.Decembra1962jeprišlodoukinitveokrajev,mocnejšovlogoprigraditvipoliticneinupravneureditvesopridobivaleobcine.Temujesledilatudiobcinskazvezakulturno-prosvetnihorganizacij,kijepovecjispremembiupravnihobmocijpostalatemeljnainedi­napovezovalnaorganizacijaljubiteljskekulturnedejavnostinaGoriškem.Potdouveljavitveobcinskezvezejebilaprecejtežka,spremljalojojepomanjkanjekadrov,sredstevinprostorov. Leta1964jebilaspreimenovanjemSvetaSvobodinprosvetnihdruštevobcineNovaGoricaustanovljenaZvezakulturno-prosvetnihorganizacij(ZKPO)obcineNovaGorica.ObdobjedelovanjaZKPOmedleti1964in1977jepredsta­vilaIvankaUršic.Zvezajepostalapomembendejavnikkulturnepolitiketakovmestukotvkrajevnihskupnostih.Tudivtemobdobjusejesrecevalaspomanj­kanjemprostorov,kadrovinfinancnihsredstev;opustilajelastnoprireditvenodejavnost ter sprejela vlogo povezovalca in svetovalca prosvetnih društev in skupin.Osredotocilasejenaamaterskokulturno-umetniškoinprireditvenode­javnost.Najboljrazvitainorganiziranajebilaglasbenadejavnost,uspehepajezvezanizalatudinalikovno-razstavnempodrocju. Znamenom,dabikulturopribližalidelovnemucloveku,sejezvezapove­zalasTemeljnokulturnoskupnostjoNovaGoricavt.i.kulturniakciji: skupne akcijevglasbeni,gledališkiinlikovnidejavnosti. Na podrocju prireditvene dejavnosti je ZKPO Nova Gorica organiziralagledališke,koncertneinfilmskeabonmaje.Koncertniabonmajeprvicrazpisalaleta1974.Prizadevanjasobilavsmerivzpostaviticimboljšesodelovanjezza­mejstvominuresnicitiželjepoenotnemslovenskemkulturnemprostoru.ZKPOinSlovenskaprosvetnazveza(SPZ)stapripraviliusklajeneprogramezakultur­noživljenjevobehmestihinvslovenskemzaledju. Odogajanjuvzvezimedletoma1977in2000jepisalaJasnaFornazaric,kijecrpalaizbogategaarhivskegagradivaZKONovaGorica,kateregaobsežnideljezaoddajovPANGskrbnopripravilBoleslavSimoniti,dolgoletniuslužbeneczveze.Medletoma1977in2000jeprišlovzvezidoprecejšnjihorganizacijskihsprememb:odsprejetjadvehnovihstatutov,padospremembeorganizacijeinfinanciranjav90-ihletihternavsezadnjedospremembeimenavZvezokultur­nihorganizacij(ZKO)NovaGorica.Povecaloseješteviložeuveljavljenihoblikkulturnegaljubiteljskegadelovanja.Pojavilesosenoveskupine,vecinavkra­jevnihskupnostih,redkejepavdelovnihorganizacijah.Velikosredstevjebilovloženihvureditevprostorovzakulturnedejavnosti;takoleta1980vKulturnidomvNoviGorici,leta1994vnovogledališkohišo. KljubtežavaminkrizamjebilobogatokulturnoživljenjevobciniNovaGoricainnovonastalihobcinahobkoncudrugegatisocletjapravodsevzavzeto­stizvezeinnjenihclanovponapredkunapodrocju,kijepomembnozarazvojneleposameznika,ampaktudiskupnostiinnaroda. ZvezokulturnihdruštevNovaGorica(ZKD)innjenodelovanjedanesjepredstavilamag.MartinaTrampuž.Poudarilajetemeljneprelomnice,kisopoletu2000vplivalenadelovanjeZKD,insicerustanovitevSkladaRepublikeSlo­venijezaljubiteljskekulturnedejavnostileta1996,kisejeleta2010preime­novalvJavniskladRSzakulturnedejavnosti(JSKD)inizpostavevNoviGo­rici.ZKDsejeusmerilapredvsemvzagotavljanjestrokovnih,organizacijskih,prostorskihinfinancnihrazmervMestniobciniNovaGoricainObciniŠempe­ter-Vrtojba,zletom2007patudivObciniRence-Vogrsko,kibiomogocileka­kovostnejširazvojdruštevinljubiteljskekulturevgoriškemprostoru.DrugapomembnaprelomnicavdelovanjuZKDjebilapridobitevprostorovzapotrebenovogoriškihdruštevinlastnepotrebe,t.i.TockaZKD.TretjovecjoprelomnicovdelovanjuZKDpapomenijospremembeprikadrovskistrukturi. Pomembendelzbornikapredstavljajoopisioseboziromaintervjujizose­bami,kisozaznamovaledelovanjezvezeoddrugepolovice20.stoletjadalje:AlenkaSaksida,BoleslavSimoniti,KlavdijKoloini,IvanMignozzi,DaniloŠtekar,SergijPelhaninEmilAberšek.AvtoriciMetkaSulicindr.PetraKolencstanapa­pirprelilinjihoveizkušnjeinbogatodedišcino,skaterimisokrojilizgodovinoljubiteljskekulture,društevinzvezenaGoriškem. ZadnjidelzbornikajepripravilaVlastaTul.Sestavilajeseznamkulturnihdruštev,delujocihmedletoma1961in2019naobmocjudanašnjeUpravneeno­teNovaGoricapokrajunjihovegadelovanja.Kotosnovnivirsouporabljenere­gistrskeknjige,kijihzacasodokrogleta1961doleta2007hraniPANG.Odleta2008naprejpristojniorganidruštveneregistrevodijoelektronsko.Vseznamdruštevsozajetadruštva,kiseukvarjajoizkljucnoalivvecjimeriskulturo,karjerazvidnotudiiznjihovegaimena.Tusonajpogostejedruštva,kiseljubiteljskoukvarjajozlikovno,literarno,plesnoalikakodrugaceizraženoustvarjalnoinpoustvarjalnooblikodejavnosti. Zbornik bogatijo tudi misli vseh 28 trenutno delujocih društev, clanov zveze.KulturnodruštvoMoškipevskizborLipaRavnicajeprispevalnaslednje sporocilo:»Pod mogocno, vec kot 700 let staro lipo v Ravnici, se je vedno pelo. Mo-ški pevski zbor LIPA iz Ravnice se s pomocjo ZKD Nova Gorica trudi, da slovenska pesem v Ravnici odmeva tudi danes in se bo razlegala po vasi tudi v prihodnosti.« Zbornik je posvecen vsem ljubiteljem Goriške kulture nekoc in danes.Polegvsehavtorjevbesedilsovuredniškemodborusodelovalemag.DarinkaKozinc,PetraParavaninodgovornaurednicaPolonaKantePavlin.FotografijedanašnjeNoveGoricenanaslovniciinnotranjihstranehmedpoglavjisodelofotografainslikarjaJernejaSkrta.ZbornikjeoblikovalaNikaZuljan,lektorskodelopajeopravilaAnjaMugerli. NastanekzbornikastastrokovnopodprlaPokrajinskiarhivvNoviGoriciinZRCSAZU.KiziduknjigesopripomoglitudiMestnaobcinaNovaGorica,Jav­niskladRSzakulturnedejavnosti,ZvezakulturnihdruštevSlovenijeinobcineŠempeter-Vrtojba,Rence-Vogrsko,Brda,KanalobSociinMiren-Kostanjevica. Uvodnizahvalimag.MartineTrampužvsemustvarjalcemzbornikainbe­sediglavneurednicePoloneKantePavlinsovzbornikuprispevalisvojemisli:MiranRustja,predsednikZKDNovaGorica,mag.MarkoRepnik,direktorJSKD,MijaAleš,predsednicaZKDSlovenije,mag.JožeOsterman,predsednikZKDSlo­venije,inžupaniobcin,kijihjezvezapovezovalavpreteklostiinjihpovezujetudidanes. Naslovzbornikajepomenljiv,sajnosiimepoprireditviVeselaGoriška,kijemedletoma1956in1961spodbudilaamaterskeglasbenike,plesalce,recita­torjeinposameznike,željnedrugihumetnosti,dasorazveseljevaliobcinstvo.Incepravjevljubiteljskikulturivednotežko,najveckratzaradipomanjkanjade­narja,jepravvljubiteljstvukljucdoustvarjalnosti,druženjainveseljadoživlje­nja.Grezaprvotovrstnodelovprostoru,kipahkratiodpiratudinovavprašanjazaraziskovanjevprihodnosti,jezbornikunapotnapisalaurednicazbornikaPolonaPavlinKante. IvankaUršic Die Zukunft der Vergangenheit in der Gegenwart: Archive als Leuchtfeuer im Informationszeitalter. Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, zvezek 71 urednica:ElisabethSchöggl-Ernst.Dunaj:BöhlauVerlag,2019,284strani. Leta2016sejedunajskiInštitutzaavstrijskozgodovinopisjeprvicvsvo­jemdolgoletnemdelovanjuodlocil,dabotematikanjegovegatradicionalnegazborovanjapredstavitevdosežkovspodrocjaarhivskeznanosti.Logicnaposle­dicaodlocitvejebilosodelovanjeavstrijskiharhivovinstrokovnihzdruženjpripripraviinizvedbizborovanja.Svoje moci sozdružili dunajski mestniin de­želniarhiv,Gornjeavstrijskideželniarhiv,Štajerskideželniarhivinavstrijskoarhivskodruštvo.Znanstveniprispevkinazborovanjusobiliobjavljenivpricu-jocemzborniku.Naslovzborovanjainpublikacijeje»Prihodnostpreteklostivsedanjosti:arhivikotsvetilnikivinformacijskidobi«.Naslovtemeljinapreple­tenostitrehcasovnihentitet–preteklosti,sedanjostiinprihodnosti–vsmislu usmerjenostidanašnjegaarhivskegastrokovnegadelavprihodnost,vendarobhkratnemupoštevanjupreteklekontinuitetetegadela.Podnaslov»Arhivikotsvetilnikivinformacijskidobi«odražahipotezo,danajbibilearhivskeustanoveneke vrste »svetilniki, torej orientacijske oznake, in nudile pomoc v dobi preobilja informacij«.Gretorejzavprašanjevlogeinpomenaarhivovvokvirusodobneinformacijskedružbe. Zbornikobsega284stranipovecanegaformataA5.Razdeljenjenapetve-cjihvsebinskihsklopov,nakoncupublikacijepasododanišekontaktnipodat­kiavtorjevprispevkovkakortudiskupniimenski,krajevniterstvarniindeks.Avtorjiprispevkov,skupnojihjedvajset,soizrazlicnihdržav,tudiizSlovenije(MiroslavNovak).Clankinenemškogovorecihavtorjevsovanglešcini. Prvidelzbornikasestavljatadvaprispevka.Uredniško-izdajateljskatro­jicaE.Schöggl-Ernst,T. StockingerinJ.Wührerjenapisalauvodnobesedilokzborniku.Vnjempredstavljajovsebinskainorganizacijskaizhodišcazaizvedbozborovanjaterizdajozbornika.MeddrugimpoudarijozapisbritanskearhivistkeJ.Hill:»There has never been a more interesting time to be an archivist.«9 Glavno sporocilouvodnikaje,dasemorajometodeinstrategijearhivskegastrokovnegadelaprilagoditidobi,vkateriimainformacijskatehnologijavsevecjivpliv.Avtor­jimenijo,damorajoarhivistirazvitinovevešcineoziromaznanja,vendarpritemnesmejopozabitiprejšnjihvešcin.Tosejimzdipovsemvskladustudisiceršnjoznacilnostjoarhivov:»Novo pride zraven, ne da bi pri tem izpodrivalo staro.« Drugi prispevek uvodnega dela zbornika ima naslov »Pravica biti po­mnjenindolžnostdospominjanja«,napisalagajeL.Duranti.Odzacetnegajedr­nategazgodovinskegapregledapomenaarhivovdopoznega18.stoletjapreidekvprašanjupomenaarhivovznotrajsodobnedružbe.Ponjenemmnenjumoravsaknacinhrambe,tudidandanašnjivoblakih,zagotavljatizaupanjevavten­ticnostoziromaverodostojnostgradiva.Topanepomeni,dasemoramoukvar­jatisamozvarstvompodatkovvgradivu,temvecsimoramoprizadevatitudizaposredovanjele-tehjavnosti.Prihodnegeneracijelahkonamrecnapodlagizgodovinskegaspominarazvijajonovedružbenevrednote.»Zato pa verjamem,« zakljuciavtorica,»da bodo arhivske ustanove v prihodnosti igrale vlogo prostora javnih razprav, promocije demokracije, gojenja svobodnega izražanja in družbe­nega znanja, prostora izmenjave in ucenja«. Pri naslednjem vecjem vsebinskem sklopu gre za prikaz stanja na po­drocjupreucevanjaarhivskegagradivakotzgodovinskegavira.KotprvivtemsklopupredstavljaR.Kretzschmarclanek»Arhivskoviroslovjevzgodnjem21.stoletju«.Vnjempredstavipotenciale,kiizhajajospodrocjapreucevanjaarhi­vskihvirov.Meni,dajecloveštvotrenutnov»zacetnem digitalnem veku«,tapanudinove,širšemožnostipredstavitvevirov.TakojedeželniarhivBaden-Würt­tembergoktobra2016zacelprojekt»SüdwestdeutscheArchivalienkunde«.Grezaoblikovanjeposebnegamodulaznotrajdeželnega informacijskegasistemaLEO-BW,kisenanašanapreucevanjearhivskihvirovizjugozahodneNemcije.Tosolahkotakosrednjeveškelistinekottudielektronskidokumenti.Omenjenimodulboimelspletnopovezavospodatkovnobazo,vkateribaden-württem­berškiarhivomogocadostopdovodnikapoarhivskihfondihinzbirkahterdodrugihiskalnihpripomockov.Avtorupa,dabodorezultatiprojektakotpresekmedviroslovjeminarhivistikoprispevalik»obroditvi sadov«naobehpodrocjih. PrispevekH.Berwinklaseposvecapodrocjudokumentalistike.Novostivpisarniškiopremiinspreminjajocasepravilapisarniškegaposlovanjasoimelavelikvplivnanastajanjedokumentov20.stoletja,takodajebiloproizvedene­gaogromnodokumentarnegagradiva,intovzelorazlicnihpojavnihoblikah.Nastale so tudi nekatere vmesne stopnje nastajanja dokumentov, npr. steno­gramskizapiskotposrednikmednarekominnjegovimkoncnimzapisomnapapirju–sfenomenomnosilcevmedijevkotprenosnikovvsebinesetorej,takoBerwinkel,nesrecujemošelespojavomdigitalnegagradiva,ampakževelikoprej.Dokumentalistikakot»analiza procesov«jepomnenjuavtorjanekevrste »hevristika, ki se skozi kroge spoznanj bliža verjetni ugotovitvi«.Pritemsemu zdipomembno,daseuveljavikot»pristna historicna disciplina«. E.KatajebilanekajcasazaposlenavArhivuženskegainlezbicnegagiba­ Prevod:»Šenikoliprejnibiloboljzanimivobitiarhivist.« njaSTICHWORT.Vsvojemprispevkurazclenivirezazgodovinosodobnihak­tivisticnihgibanj,insicerzgeneticnega,analiticnegainsistematicnegavidika.Prigeneticnemvidikugrezaraziskovanjenastankadokumentov–vprimerjavizgradivomorganizacij(korporacij)gradivoaktivisticnihgibanjpogostonena­stajahierarhicnointudineponacelihpisarniškegaposlovanja.Drugi,analiticnividikzajemanotranjeinzunanjeznacilnostidokumentov–prinotranjihgrezasemantiko,uporabofrazaliizrazov,specificnihzadolocenoobdobjealiregijo,zasimbolealiznake,kilahkoceznekajdesetletijpostanejoraziskovalcemnera­zumljivi,sajnisovecvuporabiipd.Tretji,sistematicnividikpreucevanjavirovpomenirazlicnotipizacijogradiva(npr.razvrstitevdokumentovgledenahie­rarhicnepovezave,gledenanamenskostipd.).Avtoricameni,dajezagradivodružbenihgibanjnajprimernejšerazvršcanjeponaslovniku(komujebiltorejnekdokumentnamenjen),vendarjetudiznotrajtekategorijemožnanadaljnjatipizacijadokumentov. PrispevekH.MacNeil»Zaupatidokumentomdigitalnedobe«seukvarjazvprašanjemzagotavljanjaverodostojnostipodatkov(informacij),kiizhajajoizgradiva,šezlastidigitalnega,sajjeslednjegamocdokajpreprostospreminjatiinpodvajati(reproducirati).Ponjenemprepricanjuverodostojnostnetemeljisamonanaceluprovenienceinvarnihrambigradiva,temvectudinadokazo­vanjuneprekinjenekontinuitetehrambe.»In nazadnje,«meniavtorica,»temelji kredibilnost /…/ digitalnih dokumentov na naši zmožnosti, da predstavimo vero­dostojnost nacel, strategij in praks, po katerih smo jih upravljali«. Tretjivecjivsebinskisklopobsegapodrocjevrednotenjagradivainstempovezanegaohranjanjakulturnededišcine.H.Penz,zaposlenavarhivuavgu­štinskega samostana Herzogenburg, predstavlja dedišcino arhivov katoliškihredovnihskupnosti.»Samostanski arhivi se v arhivskih zgodovinopisnih besedi­lih po koncu srednjega veka obravnavajo le obrobno ali pa sploh ne,«ugotavljaavtoricainmeni,dasetudiavstrijskizakonospomeniškemvarstvuvtistemdelu,kjeromenjacerkvenodedišcinokotkulturnispomenik,vglavnemnanašanagradivostarejšegaobdobja.Takonicudno,dasosevnekaterihsamostanskiharhivihohranililedrobciizvsakdanjegaživljenjasamostana.Novikonceptivre­dnotenjagradivabodoprihodnjimrodovomzapustilibogatejšokulturnodedi­šcinoredovnihskupnosti. O(ne)zahtevnostivrednotenjakot»kraljevski disciplini arhivskega kano­na«pišeM.Buchholz.Avtorpredstavicleneizavstrijskegazakonaospomeni­škemvarstvu,vkaterihjedoloceno,katerogradivoimaznacajarhivskega.Vnadaljevanjuopomnišenakodeksarhivskeetike,kigajeoblikovalMednaro­dniarhivskisvet.Kernapodrocjuvrednotenjaneobstajanekaobjektivnaab­solutnaresnica,bilahkorekli,davrednotenjenipretiranozahtevno.Podrugistraniimaarhivistvtempostopkuzvidikaetikeobvezoohranitigradivo,kijepomembnozakulturnodedišcino.Vendar,kotmeniavtor,teoreticnosedarazi-skovatipravvse.Imazatogradivo,kijezanimivozaraziskovalce,vecjovrednostodgradiva,kislužizagotavljanjupravnevarnosti?Prispeveksezakljucizugo­tovitvijo,damorabitivrednotenjetransparentno.Obstajajocelomnenjaotem,dabimoraliarhivistizapostopekvrednotenja,cebibilopotrebno,odgovarjatipredupravnimsodišcem,cetudinatemeljurazsodbeprejšnjestanjenemorebitipovrnjeno. Prispevek»Digitalneslike–kajsesme,kajjemocohraniti?«M.J.Pfeifferjaseukvarjazvprašanjemproblemovvrednotenjadigitalnegafotografskegagra­diva.Enegaodglavnihvzrokovtežavnegavrednotenjavidiavtorvobvladovanjuvelikekolicineslikinznjimipovezanihpodatkov.Vpraksijevrednotenjetakemnožicepodatkovzzdajšnjimnacinomarhivskegadelanemogoce.Danebivprihodnjeprihajalodoarhiviranja»samo zavoljo arhiviranja«,pozivastrokovnekolegeinkolegicekustvarjalnostiinpogumu,danapodlagi novihorodijsoo­blikujejonovkonceptsistematicnegavrednotenjadigitalnihfotografij.Poavtor­jevemmnenjubodouporabnikegradivatudivprihodnostizanimalavprašanja, kipojasnjujejocasovneinvzrocno-posledicnepovezave:»Kdo je kaj, kje, kdaj in kako, cemu, v katerih pogojih nekaj storil?«Cenekaslikauporabnikutehinforma­cijneda,sepostavljavprašanje,cemujosplohohraniti.Pfeifferpredstavinekajprogramskihorodijoziromamožnostiumetneinteligence,kibilahkoarhivistompomagaleprivrednotenjufotografskegagradivainobenemprilocevanjumedizvirnimiinzraznimiphotoshopipredelanimialiponarejenimislikami. M.Schmidgallpredstavljastanjegledevrednotenjainobdelavedigitalne-gagradivavvorarlberškemdeželnemarhivu.Obtemopozorinaparadoks,dasekljubinflacijidigitalnegagradiva»vecji del uprave nagiba k temu, da porabijo vec papirja kot kadar koli prej.«Cepravpisarniškoposlovanjepotekavokvirihdokumentnihsistemov,paprihajadotežav,sajsoopustilistrukturecentralnihpisarnintakolahkozdajvsakoddelekznotrajupravesamovoljnospreminjaklasifikacijskostrukturogledenasvojepotrebealiprakso.Zagendo»Vorarlber­gerLandesarchiv2015«sobilistorjeniprvikorakikobvladovanjudigitalnegaspisovnegagradivadeželneuprave.Deželniarhivpasejevzadnjihletihpodalnapotstandardizacijearhivskegastrokovnegadela,tudizaradimožnostidosto­panjadoarhivskihpopisovindrugihiskalnihpripomockovprekspleta.Stan­dardizacijatemeljinaISAD(G)inmodeluEAD,vendarpajepomnenjuavtorjapritemnujnoupoštevatipotrebeuporabnikovarhivskegagradiva,kajtisicerbovsaon-lineponudbaarhivovbrezpraveuporabnevrednostiinbodoarhivistiustvarjali»kopico portalov v slogu Potemkinove vasi«. Cetrtivecjivsebinskisklopprispevkovimanaslov»Obdelavainposre­dovanjeinformacij«.ZacenjagaA.Kellerhals,kizaosnovosvojegarazmišljanjavzameizrekpisateljaTomasijadiLampeduse:»Cehocemo,davseostanetako,kotje,semoravsespremeniti.«Mediskanjemodgovoranadilemo,alinajarhivivinformacijskidružbidelujejokotsvetilnikaliboljkotsistemGPS,namrecugo­tavlja,dajeklasicnimarhivskimiskalnimpripomockom,kotsoinventarji,kar­totecnakazalaipd.,dokoncnoodklenkalo.Informacijskatehnologijaomogocainzahtevanovepristopearhivskegapopisovanja,novistandardRICpaodražatemožnosti,sajodvecnivojskegapopisovanjaprehajanapodrocjevecdimen­zionalnega. Razlika med podatki in metapodatki, med dokumenti in podatkipocasiizginja.Metapodatkivvlogipodatkovdajejopoizvedovanjupogradivunovodimenzijo.Pravtakosimorajoarhivipomnenjuavtorjaprizadevatizato,daseinformacijeogradivupojavljajonavecmestihglobalnegainformacijske­gasveta,nesamonaspletnihstraneharhivov(nacelo»Out of the Box, into the World«).KotdoberprimernavajanajdljivostinformacijogradivuvspletnembrskalnikuGooglealivt.i.okoljihpovezanihodprtihpodatkov(kotjenpr.Wi­kidata).Vsetonepomeni,trdiKellerhals,dajebilopreteklodelonaklasicniharhivskihiskalnihpripomockihzaman–informacijeiztehpripomockovjena­mrecmožnoinkoristnoprenestivinformacijskesisteme. B.Krennpredstavipotenciale,kijihprizajemanjuinobdelavistrojnober­ljivegaarhivskegagradivaponujaumetnainteligencanapodrocjuracunalniškelingvistikeoziromajezikovnetehnologije(languagetechnology).Pomocume­tneinteligencejedobrodošlazlastivprimeru,kadarmetapodatkivgradivunisozadostnialikojetrebaobdelativelikekolicinegradiva.Prijezikovnitehnologijigre,kotpojasnjujeavtorica,»v glavnem za opis metod, izhodišc in postopkov, ki so primerni za ekstrahiranje razlicnih vrst informacij iz nestrukturiranih bese­dil.«Topomeninpr.razclenitibesedilonaposameznebesedealicrke(znake),izdelatiindeksealiterminološkeslovarjenatemeljubesedišca,prepoznatiinprebratirazlicnepisave,razclenitivecstavcnepovedinaposameznestavke,do-locitisemanticnepovezaveznotrajbesedila,najtiujemanjedolocenegabesedilazdrugimibesediliizžezbranegakorpusa,ekstrahiratilastnaimena(osebna,zemljepisna,stvarna)alipomembnejšepodatkeizbesedilaitd.Predstavljenasožeobstojecaorodjainalgoritmi,pokaterihumetnainteligencaobdelujebe­sedila.Avtoricazaprihodnostnapovedujeizoblikovanjenovegapoklica,kibozdruževalarhivisticnoinjezikovnotehnološkopodrocje. PrispevekC.Sonnlechnerjaskušanapodlagipredstavitvehistoriografskeplatforme»WienGeschichteWiki«odgovoritinavprašanja,komuinnakakšennacinnajarhiviposredujejodigitalnogradivoinalijebolje,dadelujejosamo­stojnoalipavpovezavizdrugimiarhivioziromaustanovami.Naomenjeniplat­formijebilodokoncaleta2017objavljenihskoraj40tisocznanstveno-strokov­nihprispevkovterokoli6000slikovnihpodobnatemozgodovineDunaja.Takonastajaposebnaplatformaznanjaozgodovinskemrazvojumesta,vsebujepasedempomenskihsklopov:osebnosti,topografskiobjekti,zgradbe,organizaci­je,dogodki,zemljevidiindrugo.OmenjeniportalWikijepovezanzinformacij-skimsistemomdunajskegamestnegaindeželnegaarhiva,tapajedeldeželnegainformacijskegasistemaWAIS.Stemjeomogocenaširokamedinstitucionalnainterakcija(crowdsourcing).TakojepostalWiki»poleg osebnega svetovanja v citalnici instrument, s katerim se zainteresirane uporabnike usmeri k mestom, kjer lahko dobijo na poizvedovanje po dokumentih rezultate prek spleta ali kjer lahko najdejo fonde, v katerih mora potekati njihovo raziskovanje, da pridejo do konkretnih rezultatov«. Orazmerjumedklasicnoarhivskostrokovnoobdelavogradivainsodob­nimdostopanjemdoinformacijpišeG.Vogeler. Pritemdefinirapojem»digi­talno družboslovje«kotpodrocjeraziskovanjavplivovdigitalneindigitaliziranekulturnededišcinenadružbo.Rezultatraziskovanjanipoglobljenaštudijapo­sameznegapredmeta,temvecnarativnaštudija,kispomocjoanaliticnih,grafic­nihindrugihprikazovponazorinjegovokontekstualnostinpovezljivostznotrajmnožice.Toponazorikonkretno,naarhivskempodrocju –starejšimednaro­dnistandardisoposebejobravnavali(p)opisgradiva(ISAD(G)),korporacijinoseb(ISAAR(CPF))terfunkcij(ISDF);podrugistranipanajnovejšikonceptu­alnimodelRICtarazlicnapodrocjaopisapovezujevceloto,takodajemogocespoizvedovanjempodolocenemgradivunajtiinformacijenesamoonjegovivsebini,temvectudiopostopkunjegoveganastanka,razvrstitviznotrajklasifi­kacijskestrukturepriustvarjalcuinvarhivu,oosebah,ustanovahindejavno­stih,kisonarazlicnenacinepovezanezgradivom,njegovovsebinoalikaterodrugolastnostjo.Vogelernavedeprimerizavstralskegadržavnegaarhiva,kjerlahkouporabnikpripoizvedovanjumdr.razvrstizadetkepotem,kakopogostosedolocenabesedapojavivnaslovunekepopisne(opisane)enote.Kerlahkonapodlagitovrstnegaiskanjadobimovelikoštevilozadetkov,seavtorjuzdipo-membenpremislekometodologijiarhivskegapopisovanjavprihodnosti,npr.alinajseprinaslovihdokumentovznotrajnekeskupinedodajotudipodatkionadrejenihenotah. TovrstnarazmišljanjanadaljujeM.Novak.Opozarjanato,daobstajadis­krepancamedmnenjemarhivistovoznacilnostiharhivskihinformacijskihsis­temovinizkušnjamiuporabnikovtegasistema.»V arhivski praksi je ocitno, da so arhivske ustanove vzpostavile razlicno, a kompatibilno tehnološko infrastruktu­ro,«ugotavljaavtor.»Toda postavlja se preprosto vprašanje: ali so tudi razvile za to potrebne metode arhivskega strokovnega dela in dosegle znanje, ki ustreza no-vim tehnološkim možnostim in potrebam uporabnikov.«VanaliticnempregledurazvojaarhivskihinformacijskihsistemovvSlovenijiavtoropozorinatežavo,dastarejšipopisigradivanisobilivskladusstandardomISAD(G)insomoralibitipredprenosomvinformacijskisistempodvrženipopravkom.Tradicijapopiso­vanjagradivavpapirnemokoljujemdr.povzrocilarazlicnemetodeoblikovanjanaslovov,kipasesprehodomnapopisovanjevIT-okoljunisospremenile–tako Novakugotavlja,davpodatkovnibazislovenskihregionalniharhivovSIRAnetnaslovi na nivoju združenih dokumentov vsebujejo dosti vec besed oziromacrk/znakovkotnaslovinavišjihpopisnihnivojihinsonatanacininformacijskobogatejši.Tarazlikasenatoodražatudivpostopkihpoizvedovanjapogradivu.Zaoblikovanjeustreznihmetoddelajetrebarazumeti,kajvsesedogajazza­jetimipodatkivrazlicnihinformacijskihokoljih–naprimerumednarodnegaarhivskegaportalaArchivesPortalEuropeavtoropozorinatežave,kiselahko npr.pojavljajoobprevodihžetakoosnovnihentitet,kotjeimekraja(Dunajimanpr.vrazlicnihjezikihrazlicnaimena:Wien,Bec,Viden,Vienna…).ZatoNovakmedzakljuckizapiše:»Zajeti in urejeni podatki morajo zadostiti številnim zahte­vam in standardom na zelo razlicnih ravneh: tehnicni, lingvisticni, informacijski idr. Arhivisti bi se morali zavedati vseh posledic, ki nastanejo, kadar arhivski popis ni v skladu s strokovnimi pravili.« Vzadnjemvsebinskemsklopu,»Arhivznotrajsvojegaokolja«,soobja­vljenitrijeprispevki.D.SchenkvsvojipredstavitvirazvojaarhivsketeorijenapodrocjuNemcijeugotavlja,dasepojavljavednovecinstanc,kirazglašajo,dasespoznajonapojmekot»arhiv«,»arhiviranje«ipd.Toavtorimenujearhivskipreobrat(archivalturn).Arhivskistrokovnisrenjipazanova»arhivska«razmi­šljanja»ne more biti vseeno, saj so vplivna in ucinkovito prodirajo v javnost.«Ar­hivskaznanostbimoralapoavtorjevemmnenjurazvitivelikoširšeznanstvenopolje,kibizdruževaloprakticno,teoreticnoinhistoricnopodrocje,innatanacinpresecidefinicijo,dagrelezapomožnozgodovinskovedo,katereglavnanalogajezagotavljativirezazgodovinopisje.Zvidikaarhivistovbimoralaarhivistikavokvirukulturnoznanstvenihinhumanisticnihrazpravopisatiinutemeljitiarhi­vskoprakso»kot pomemben vidik spominjanja in dojemanja preteklosti«. PrispevekJ.Kemperjapredstavljamožnosti,kijihsodobnainformacijskatehnologijaponujazauspešnouveljavitevarhivovvjavnosti,znamenomzne­bitisetradicionalnegapredsodka,dapotekaarhivskostrokovnodelomedkupizaprašenihlistov.Meni,daje»konec s casi, ko je arhivistom in arhivistkam zado­stovala njihova ustanova s tistimi nekaj osnovnimi nalogami in ko je bilo število uporabnikov oziroma dejavnosti, kot so razstave, pedagoško in drugo izobraže­vanje ter delo za javnost, le obrobna opomba.«Velikopriložnostvidivmedijihindružbenihomrežjih,zatopredstavinekatereuspešnoizvedeneprojektear­hivovindrugihustanovspodrocjakulturnededišcine,kisovkljucevalijavnost.Zakonecizrazizadovoljstvoobpricakovanjuprvenemške,poameriškemvzoruizvedene»nocivarhivu«. ZadnjiprispevekjedeloM.Glauerta,skušapapodatiodgovornavpra­šanje,kajpomenibiti»uspešenarhiv«.Avtorugotavlja,dazadefinicijouspe­šnostineobstajajoobjektivnamerila.Številoarhivskihfondovinzbirk,kolicinahranjenegagradivavtekocihmetrih,številouporabnikovinzaposlenih,številoizdanihpublikacijiniskalnihpripomockov,vsetosozelorelativnikriterijizadolocanjeuspešnosti,sajsoodvisniodštevilnihokolišcin.VNemciji,odkoderavtorprihaja,arhivinisopridobitneorganizacije,nisopodvrženidelovnimnor­mam,pravtakonepricakovanjeminpritiskom,kisojihnpr.deležnimuzejiin knjižnice.So pravzapravbrezkonkurence.Toje»gotovo tudi razlog, da so se arhivi morali doslej le v manjši meri dokazovati pri vprašanjih primerjave dosež­kov, merjenja ucinkovitosti ali konzuma«.Pravtopapodrugistranipovzroca neprepoznavnostarhivov.»Ne dajejo pecata ugledu nekega mesta ali regije, niso magneti za turiste, tudi ne sredstvo gospodarske pobude …«.Glauertmeni,dadolocanjeuspešnostiarhivanebismelotemeljitinaobsegunjegoveproduk­cije (output), temvec na rezultatu (outcome) oziroma ucinkih le-te (impact).Vtanamensimoramopostavitinaslednjavprašanja:katereucinkenadružbosiarhivipravzapravželimoinkatereucinketrenutnoizkazujemo,kdosonašiuporabnikiinkdoizmednjihodarhivovnajvecpridobi,kolikšnajeekonomskavrednostnekegadolocenegagradivaobpredpostavki,danebibiloohranjenointakodanesnebibilouporabnikomnarazpolago.Izvsegaomenjenegasledi,daarhivniuspešen,cenpr.lahkoizkaževelikošteviloobiskovsvojepodatkovnebazeprekspleta,»temvec ce iz tega sledijo narocila, obisk citalnice in uporaba arhivskega gradiva, posledicno pa nova spoznanja, novi raziskovalni rezultati in publikacije ter na koncu celo družbeni ucinek na izobraževanje, znanost, kulturo, pravno varnost in demokracijo«. mag.BoštjanZajšek Razstave||Exhibitions Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije – priložnostna razstava Arhiva Republike Slovenije Medpriložnostnimirazstavami,kisovzadnjihletihdobilesvojprostornatravnikupredGruberjevopalaco,vkateridomujeArhivRepublikeSlovenije,jebilavlanskipomladiinpoletjutudirazstavaozgodoviniJudovv20.stoletju.Slednjajebilapredstavljenaskozidokumente,kijihotejtemihraniosrednjidržavniarhiv.Postavitevrazstavesicernibilapovezanazobeležitvijokakšneposebneobletnice,cepravjebilanjenaotvoritevsprvanacrtovanavpovezavisspominjanjemnaholokavst;svetovnidanspominanažrtveholokavsta(27.januar)namrecodleta2008obeležujemotudivSloveniji.Skozidogodke,kivzadnjihletihspremljajoobujanjespominanaholokavstinnjegovežrtve,jeocitno,davslovenskijavnostipostopomanarašcatatakozanimanjekottudipoznavanjezgodovinenekdanjihjudovskihprebivalcevširšegaprostora,kigadanesnaseljujemopredvsemSlovenci.Kerpajevecinotemobicajnomogoceosvetlitišeskakšnegaposebnegavidika,jedodatenkamenvmozaikpoznava­njakompleksnega,pestregainvecplastnegasobivanjanašihprednikovinnjiho­vihjudovskihsosedovželelaprispevatitudipriložnostnarazstava. ArhivRepublikeSlovenijehraniraznolikoarhivskogradivo,kineposre­dnoinposrednopricaopreteklostiširšegageografskegaobmocjainljudeh,kisogaposeljevali.EtnicnaslikaozemljadanašnjeRepublikeSlovenijejebilavpreteklostidokajpisana,sajsopopriselitviSlovencevoziromanjihovihpredni­kovtuvednoživelitudipripadnikidrugihnarodnihskupnosti.Medmaloštevil­ne,azagotovoneneopazneetnicneskupinejesodilatudiskupnostJudov.Sle­dnjajebilavsajvobrobnihdelihslovenskegaozemljakontinuiranonaseljenaodcasaantike,pricemerjesobivanjespreostalimprebivalstvompogostoozna­ cevalonerazumevanje.Posebnostjudovskeskupnostinamrecnibilaleetnicnadrugacnost:odpreostalegaprebivalstvasoseJudjelocilizlastikotdrugoverci.Zaradiverskihinetnicnih,delomapatudisocialno-ekonomskihrazlogovsobiliJudjenajveckratdojetikottujci,kijimnegrezaupati.Toniveljalolezacasobprelomusrednjegavnovivek,kosobiliJudjeizgnaniizKoroškeinŠtajerske(1496)terKranjske(1515).Enakoznacilnojebilozamodernicas,kosonacio­nalnoprebujeniSlovencivtukajšnjihJudih–tudivomenjenihtrehdeželahsoselahkoponovnonaseljevaliposprejemudecembrskeustaveleta1867–videli predvsemdejavnik,kivnarodnihsporihpodpiratežnjenemških,italijanskihinmadžarskihnarodnihgibanj. Okvirrazstavejebilnajprejpogojenzrazmeromamajhnimštevilompa­nojev(10),kismojihimelipripravljavcinarazpolago,natopatudizodlocitvi­jo,daseosredotocimolenadokumenteArhivaRepublikeSlovenije,nastalev20.stoletju(bogatoarhivskogradivoozgodoviniJudovnaSlovenskem,kipaje v preteklosti že bilo predmet tudi monografskih obravnav, seveda hranijotudislovenskiregionalniarhivi).PripripravirazstavesmosodelovalipredvsemuslužbenciSektorjazavarstvoarhivskegagradivaposebniharhivov,kivArhivuRepublikeSlovenijezdružujegradivonekdanjih»specialnih«arhivov,gradivodružbenopoliticnihorganizacijingradivopravosodja;pritemsmobilideležnitudidobrodošlepomocisodelavcev,kidobropoznajoarhivskogradivoizcasamedobemavojnama.Dodatijetreba,daizbranicasovniokvirnibilizbranna­kljucno.Vizbranemcasovnemobdobjuješlozaobdobje,kije–najprejseveda sholokavstom,kasnejepatudizodselitvijo–najglobljeposeglovvezJudovsprostoromtegadelaEvrope.Pripravljavcirazstave(dr.MatevžKošir,dr.MatejaJeraj,mag.TadejaTominšekCehulic,PolonaTrobecMlakar,MojcaTušar,TanjaŽohar,TadejCankar)obdanihomejitvahsevedanismoimelinamenaprikazatiživljenja»slovenskih«judovskihskupnostivvsehnjegovihkompleksnihraz­sežnostih inpritem predstaviticelotnega obsežneganabora dokumentov, ki so–lahkozgoljposredno–povezanizJudinaozemljudanašnjeSlovenijeinsosednjihpokrajin.Ob»velikih«oziromaprelomnihdogodkihzgodovineJudovnaširšemslovenskemobmocju,kisoimelaznotrajrazstaveosrednjemesto,smoskušalipredstavititudikakšnonjenoslabšepoznanopoglavje.Razstavosmotakorazdelilinapanoje(10),kismojihzelektronskimrazstavnimkata­logom(zaoblikovanjeobojegastaposkrbelaAndražSeifertinMimaSuhadolc)bistvenodopolniliinrazširili.Vkatalogu(91strani)1 smotakolahkoobjavilinelerazširjenabesedilakposameznimpoglavjem/panojem,temvectudibistvenoširšinaborzobravnavanotemopovezanegaarhivskegagradiva. Izbranapoglavjasoimelanaslednjenasloveinvsebino:Prekmurje – cen­ter judovske poselitve na Slovenskem (predstavitevdruštvenegaživljenjaJudovvPrekmurjupoprvisvetovnivojni,znacilnostinjihovegadelovanja,orientacijapovojnihoblastidoJudovinnjihovegaverskegaživljenjavLendaviinMurskiSoboti);Proces proti Izaku Feuerbergu in drugim komunistom (prikazsodnegapreganjanjaskupinepoljsko-judovskihštudentovpredsodišcemvLjubljanileta1933/34zaradinjihovegakomunisticnegaprepricanja;JudjeizPoljskesosevobravnavanemcasunaljubljanskouniverzovpisovalizaradiomejevanjavpisajudovskihštudentovnapoljskeuniverze); Protijudovska zakonodaja in ukrepi(predstavitev nekaterih obrisov sistematicnih protijudovskih zakonodajnihukrepov,kisobilisciljemukinitvedržavljanskeenakopravnostiJudovuvedenivnacisticniNemciji,kasnejepasosvojodmevdobilitudivzakonodajahštevilnihdrugihevropskihdržav, vkljucno zjugoslovansko); Protijudovska propaganda(vloga,obseginpomenprotijudovskepropagandeterprikazkonkretnihprime-rovnemškeindomobranskepropagandevvojnemcasu);Holokavst – Šoa (osre­ https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Novice-in-dogodki/Publikacije/79d5f4e6bd/Arhiv-RS_Judje_katalog.pdf dnjideljebilnamenjenopozorilunarazlicnousodojudovskihskupnostivraz­licnihokupacijskihrežimih,kipajevcasudokoncavojnepovsodprivedlaneledonediskriminatornegapomoraposameznihJudovinnjihovihdružin,temvectudidounicenjajudovskeskupnostikottake);Rabska brigada in Judinje bolni-carke (prikazsosledjadogodkov,kisoprekrabskegainternacijskegataborišcavslovenskepartizanskeenotepripeljalivecještevilobolnicarkjudovskegarodu); Rižarna: koncentracijsko in unicevalno taborišce v Trstu (predstavitevtaborišcainredkihohranjenihdokumentov,kisonastalivpovezaviznjegovimdelova­njem,patudiodmevovnanjvsocasnihobvešcevalnihdokumentihpartizanske­gatabora);Preživeli Judje in povojni cas (prikaztežavinizzivov,kijihjeredkimpreživelimJudomprineselcasuvajanjakomunisticneoblasti);Dokumenti o so-delovanju Jugoslavije z nastajajoco judovsko državo (prikazzgodnjihstikovtervzajemnepomocimedpovojnoJugoslavijoinnastajajocodržavoIzrael). Kljub temu da razstava ni doživela formalnega odprtja, pa tudi vodeni ogledisobiliboljpriložnostnekotorganiziranenarave,jepo mnenjunjenihpripravljavcevsvojciljvendarlevsajdelomadosegla.Nedvomnojessvojonena­vadnopostavitvijo–panojisobiliobkroženistrakovi,kisostiliziraliDavidovo zvezdo–pritegnilapozornostmarsikateregaposameznika.Kolikorjebilomo­goceopazitiizstavbeGruberjevepalace,jenajvecpogledov–patudizacudenja –nakljucnihobiskovalcevpritegovalslikovnonajbarvitejšipanospredstavlje­nimiantisemitskimiplakatiizcasadrugesvetovnevojne. PriložnostnerazstavepredstavboArhivaRepublikeSlovenijesovednozanimive.DodatnookrasijotravnikpredslikovitoGruberjevopalaco;krajšajocas in popestrijo sprehod mešcanom in turisticnim obiskovalcem Ljubljane;predstavijopomembnedokumenteinpreknjihpripovedujejozanimivezgod­be.Nenazadnjevzbujajo zanimanjezapreteklostinnaposeben nacinvabijoposameznikekobiskusamegaarhiva.Tudizatoješkoda,daobcasnoostanejovsajdelomaspregledane.Jepactako,dajeprimernapredstavitevrazstavzain­teresiranijavnostipravtakopomembnakotnjihovapriprava. TadejCankar Slovenci, zacenjajo se novi casi ... (1918–1920) – potujoca razstava Razstava»Slovenci,zacenjajosenovicasi...(1918–1920)«jetretjavvr­stirazstavZgodovinskegaarhivaLjubljana,posvecenihprvisvetovnivojni.Prvi»Kuge,lakoteinvojskerešinas,oGospod!«izjunija2014jejulija2015sle­dila»Vzaledjusoškefronte«,kijepovezalaveckulturnihzavodovspodrocjaGorenjskeinPrimorske.Zadnjaizoktobra2018jepomenilanekakšensklep,zaokrožitevdogodkovizpredstoletja,kisozaslovenskinarodpredstavljalinovzacetekvnovidržavi. Razstavaje–kotvseprejšnje–razdeljenanatematskepanoje,kisisledijovlogicnemzaporedjuzgodovinskihdogodkov.Uvodnipanopredstavirazstavoinnjeneustvarjalke,arhivistkevZgodovinskemarhivuLjubljana,kisoJuditaŠega,MiraHodnik,ElizabetaErženPodlipnikinDunjaMušic.Sledipanozna­slovom»Naj pociva v miru«,kipredstavizadnjevojnoleto,vojaškoinpolitic­nokrizo,zlomsoškefronteinnatošeavstro-ogrskedržaveterakt(premirje)koncavojne.Vzporednospropadomstareževseleto1918nastajanovadržava(panošt.3: »Svobodni državljani SHS, 29. 10.–1. 12. 1918«),vdunajskemparlamentudelujeJugoslovanskiklub,potekazbiranjepodpisovzaMajniško de­klaracijo,konecvojneprineseWilsonovprogramosamoodlocbinarodov.Obli­kujesekratkotrajnaDržavaSHS.Todaumikajocirazpadliavstro-ogrskivojski Otvoritev razstave 16. 10. 2018 v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, na fotografiji minister RS za kulturo Dejan Prešicek z avtoricami razstave in direktorjem ZAL mag. Mitjo Sadekom (Foto: Tina Arh, ZAL). žeslediitalijanska(panošt.4:»Zmagovita Italija prinaša mir in svobodo«),kizasedeprostordodemarkacijskecrte,ponekodtudicez.ZRapalskopogodbo(12.11.1920)sejedolocilameja,kijeobstalavsedoleta1947.Panošt.5:»Za­hodna in severna meja« prikazujespreminjanjemejnihcrtnaseveruinzaho­duslovenskegaozemljaterfotografijekrajevobnjej.DogajanjenaKoroškem,kijebilorazburkanovsedoplebiscita10.10.1920,predstavljatadvapanoja,št.6:»Koroški Slovenci, pozor« inšt.7:»Nemirna Koroška«.Izvemo,dasovolivcinaplebiscituizbiralimedbelimi(zaJugoslavijo)inzelenimi(zaAvstrijo)volilnimilistici,vplebiscitnokampanjopasejenajugoslovanskistranivkljuciltudislikarMaksimGaspari.Osmipano(»Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Sloven-cev«)opozarjanamanjznanodistinkcijopriimenunovedržave,kijozgodovi­narjidoslejnisopoudarjali,pogostocelospregledali:nazacetkusejeimenovala»kraljestvo«.Nipovsemzanesljivo,vendarješloverjetnolezajezikovno(arhe­tipsko)obliko»kraljevine«,sajsoobapojmapogostomešali.Odjeseni1920pajebilaoblika»kraljevina«navedenatudinauradnihlistinah. Povojniserazmerenisokmaluumirile.Polegvojnihbeguncevjecaspri­neselšekoroškeinmalopoznejeprimorskebegunce(panošt.11:»Slovenski narod na prepihu«).Slovenskedeželesopreplaviliodpušcenivojaki,sirote, invalidi(panošt.16:»Od vojne zaznamovani«).Pojavilesosebolezni(pano št.14:»Nevarni ples nalezljivih bolezni«),kisosešehitreješirilezgibanjiprejomenjenihmnožic.Vecinajebilaposledicavojnihrazmerinvsesplošneiz-crpanosti,prišlajetudinovainnajvecjaepidemijašpanskegripe(panošt.15: »Obisk španske gospe«).Takokotsodobnaepidemijacovid-19jetudišpanskagripaveljalazazelonalezljivobolezen,nepanujnosmrtno.Pravnaizkušnjahtebolezninasjetudisedajstrahjeseni,koznavirusponovnomocnejeizbruhniti,takokotjeoktobra1918španskagripa. Znovodržavojeprišlodoštevilnihopaznihsprememb,kinisoimelelereprezentativnegaznacaja,pacpatudizelokonkretnega:naenkratsobilipo­membni drugi prazniki (pano št. 9: »Novi prazniki«), prejšnji sovražniki so postalicenjeniprijatelji(panošt.10:»Triumfalni sprejem regenta Aleksan­dra v Sloveniji«),zamenjalisosedržavnisimboli,namestonemšcinejeprišla cirilica(panošt.12:»Jezikovni (pre)boj«),uvedenajebilanovavaluta(pano št. 13: »Od krone do dinarja«),kisejedokoncnouveljavilašeleleta1923.Navadniljudje,kisoštiriletatrpelivojnestrahote,sosemoraliceznocprila­goditivsemtemspremembam.Nemcivjavniupraviinnasodišcihsoizgubljalislužbe.Ponovnososepojavilidvojezicninapisi,tokratvkombinacijissrbšcino(incirilico),kijepostalaucnipredmet.Vojnijesledilagospodarskakriza,po­manjkanjemoškihdelovnihmoci,upadlajerodnost,sodnojebilotrebaureditistatuspogrešanih,dedovanjepremoženjapadlihinumrlihvvojniterposkrbetizanjihovevdoveinsirote...Razstavasekoncazletom1920,kostaRapalskapo­godbainkoroškiplebiscitdokoncnouredilamejenovedržaveKraljevineSHS. Vsetosoželele,intojimjetudiuspelo,predstavitiavtoricerazstave,to­kratspetsamearhivistke.Arhivskogradivoponujaštevilnedokaze,trebagajeskrbnopregledati,izbratinajboljpovedneinreprezentativneprimerke,kimo­rajobititudinapogledzanimivi.Delonibilolahkoinnibiloopravljenohitro.Vendarjebilarazstava»Slovenci,zacenjajosenovicasi(1918–1920)«spetpre­sežek.Oblikovanjerazstaveinkatalogajeprevzelaga.BarbaraBogatajKokalj,kijeoblikovalažeprejšnjorazstavo.Katalogjessvojimikratkimibesedili,kisodijokposameznimrazstavnimpanojem,inslikovitododatnoopremoizje­mnozanimivoinpoucnobranje.Kernaklada(500izvodov)nezagotavlja,dajopridobijovsejavneknjižniceinpolegnjihtudišolske,stakatalogaprveindrugerazstavedostopnatudivdigitalnioblikinaspletu,kmalusejimabopridružiltudikatalogtretje.Posebejzaosnovno-insrednješolskipoukzgodovinebibilkatalogdobrodošelucnipripomocek. Brezpretiravanjalahkorecemo,datakšniizdelkivišajostandardearhi­vskimrazstavaminarhivskemudelunasploh,nadrugistranipaobravnavanotemoinstrokovnodelopribližajoširšijavnosti.Datonisolefloskule,dokazujetudipot,kijojerazstavadoslejžeopravila:izLjubljaneprekoŠkofjeLoke,Idri­je,KranjskeGore,Logatca,Novegamesta,Semica,Kranja,KoprainŽeleznikovbovprihodnjihmesecihgostovalaševSticniinverjetnotudivZagrebu,kamorjojepovabilodruštvoSlovencevnaHrvaškem.Poizkušnjahprejšnjihdvehraz-stavseznajotudivprihodnjihletihnajtiustanoveinprostori,kibodorazstavozveseljempredstavilisvojemuobcinstvu.TakjebilprimerParkavojaškezgo­dovinePivkazrazstavo»Vzaledjusoškefronte«. Obtemšenamig:primernoinzanimivo,vtehcasihpaskorajnujnojerazstavoprikazatikotmultimedijskointeraktivnopredstavitev,nakarseavto­ricežepripravljajo.Tudipovezavavsehtrehrazstavbibiladobrodošla,takozaspletneobiskovalcekotzapedagoškodelovarhivihinnašolah. Zavsepretekloinprihodnjedelovpovezavizarhivskimirazstavamiob100-letniciprvesvetovnevojnezatoavtoricamiskrenocestitamo. NatašaBudnaKodric TVT Boris Kidric Maribor, Ob progi in za progo, 1863–2009 Nazacetkuleta2020jePokrajinskiarhivMariborvrazstavišcuArchivumodprlnovorazstavoizserijepredstavitevarhivskegagradivamariborskegago­spodarstva,kigahraniPokrajinskiarhivMaribor.Obrazstavijeizšlatudipubli­kacijaznaslovomTVTTovarnavozilintoplotnetehnikeBorisKidricMaribor,kina80stranehprinašazgodovinoinrazvojpodjetjaodnjegoveganastankado stecaja.Avtoricarazstaveinpublikacijejearhi­vskasvetovalkamag.NinaGostencnik. Medštevilnimipodjetji,kisoMariborupu­stilaneizbrisenpecat,jezagotovotudipodjetjeTVTBorisKidricMaribor.Takšennazivjepodje­tjepridobiloleta1977,njegovazgodovinapajestarejšazaveckotstolet.Želeta1863sonamrecv Mariboru zacele obratovati delavnice Južne železnice,kisoskrbelezapopraviloželezniškihvozilnastikuprogeMaribor–DunajinMaribor–Trst.Želeta1880jebilovdelavnicahzaposlenihveckottisocljudi.Medobemavojnamajeupra­voprevzelaupravaJugoslovanskihdržavnihže­leznic,številozaposlenihpasejepovzpelonad2.000. Pokoncudrugesvetovnevojne,leta1947,jebilazodlocboMinistrstvazaprometustano­vljenaDelavnicaželezniškihvozilMaribor,kiseježeleta1958preimenovalavTovarnoželezniškihvozilBorisKidricMaribor. Podjetjejenavišku,leta1981,zaposlovalokarveckot3.000ljudi,kisoizpolnjevalizacrtanproizvodniprogrampod­jetja:investicijskovzdrževanjeinizdelavonovihtirnih vozil, proizvodnjo toplovodnih kotlov inkomponentzatoplotniprogramterproizvodnjoagregatovinkomponentzacestnavozila. ProstornekdanjetovarneTVTBorisKidricMariborjetakožeodsrede19.stoletjapredsta­vljalcono,vkaterisoprevladovaledelavniceinkijezrcalilaskokovitindustrijskirazvojmesta.130letkasneje,kmalupoosamosvojitviSlovenije,seje podjetje zlomilo. Na njegovi lokaciji je v 90.letih20.stoletjanastalovecmanjšihpodjetij.Šedanesimakompleksizrazitoindustrijskiznacaj. Poleg industrijskega dela podjetja pa sodelavnicepustilevMariborušenajstarejšedela­vskonaselje vSloveniji,Železnicarskokolonijo,skaterojepodjetjezaceloreševatistanovanjsketežavesvojihzaposlenih.Danesjekolonijaedin­stvenkulturno-zgodovinskiinetnološkispome­nikinjeodleta1987razglašenazaurbanisticnispomenikI.kategorije. PokrajinskiarhivMariborjerednoprevze­mal arhivsko gradivo podjetja v hrambo že odleta1988,zadnjapredajaarhivskegagradivapajebilaizvedenaleta2019,kojesvojodokumen­tacijopredalošepodjetjeLenthermd.o.o.,kijeleta2016šlovstecaj.Varhivutakohranimokar719arhivskihškatelgradiva,kiizpricujezgodo­vino,razvojindejavnostpodjetja.Pricujocapu­blikacijainrazstavastanastalinaosnoviohra­njenegagradiva. Razstavajezacelanastajatispozivomnek­danjim zaposlenim, naj za razstavo prispevajosvojedokumenteinfotografije,kijihmorebitišehranijodoma.Hkratijihjearhivzaprosiltudiza identificiranjeljudiindogodkovnafotografijah,kisoohranjenevfondu,vendarnisoopisane. Razstavainpublikacijastarazdeljeninavecsklopov: 1. DelavniceJužneželeznice 2. Železnicarskakolonija 3. TovarnaželezniškihvozilBorisKidricMaribor 4. TovarnavozilintoplotnetehnikeBorisKidric 5. TVTNovad.o.o. 6. Razvojproizvodov 7. Izobraževanjekadrov 8. Industrijskogasilskodruštvo 9. Kulturnadejavnost 10. Športnarekreacija 11. ColnarnaTVTBorisKidric 12. Železnicarskidom 13. Letnioddihdelavcev 14. Krvodajalstvo 15. Avto-motodruštvoBorisKidric Polegtehjevpublikacijišeuvodnobesediloavtoricerazstaveinnekda-njegaurednikatovarniškegaglasilagospodaZmagaGomzija,kijepodalsvojosebnipogledinizkušnjodelavtovarni.Vpublikacijiinnarazstavijepredsta­vljenihveckot200kosovslikovnegagradiva,kijeposklopihrazporejenona20panojih.Polegtehjerazstavljenegatudinekajoriginalnegaarhivskegagradiva. Razstavajezasnovanatudiinteraktivno,sajsobilinekdanjizaposlenipo­vabljeni,daobobiskurazstavenapanojeobfotografijahpripišejoimenaprepo­znanihsodelavcev,krajev,dogodkovaliizdelkov.Publikacijajebilaizdanav210izvodih,zaradiomejitevvcasupandemijepajeobjavljenatudispletnaizdaja,kijedosegljivananaslovu:http://www.pokarh-mb.si/si/s/341/tvt-boris-kidric.html. mag.NinaGostencnik Anton Brcko – Selko Dragar: pozabljeni muzik: 1911–1939 Monografija:AndrejMarincicNovaGorica:PokrajinskiarhivvNoviGorici,2019,152strani.Avtoricarazstave:IvankaUršic Oblikovanjerazstavnihpanojev:ErikPregelj Ob80.obletnicismrtivOsekuvVipavskidolinirojenegaskladateljaAn­tonaBrckajePokrajinskiarhivvNoviGoricifinancnopodprlinizdalmono­grafijomuzikologaAndrejaMarincicaznaslovomAntonBrcko–SelkoDragar,Pozabljenimuzik(1911–1939).PredstavitevknjigevdomukrajanovvOseku,oktobra2019,jebilanadgrajenazrazstavoavtoriceIvankeUršic,arhivistkePo­krajinskegaarhivavNoviGorici. Monografija,kijesicerosnovananaavtorjevidiplomskinalogi,jerazde­ljenanatripoglavja:Brckovcasinprostor,BrckovoživljenjeterGlasbenaustvar­jalnost.Tovrstnivsebinskirazdelitvinadesetihpanojihsleditudirazstava.Zelozanimivjevpogledvcasinprostor,vkateremjeumetnikustvarjal.Brckovanaj­zgodnejšaotroškaletajezaznamovalaprvasvetovnavojna,šolskaletavGori­ci,KopruinZadrupaitalijanskazasedbaPrimorsketerstopnjevanjefašisticnerepresije.Obtemjerazstavapredstavilatudikljucneosebe,kisospremljale Brckaprinjegovemglasbeneminosebnostnemrazvojuternjegovepredhodnike.VenceslavBele,Vinko Vodopivec, Lojze Bratuž in številni drugikulturnidelavcisobilivcasufašisticnegarežimazaradisvojeneomajnezavednedržedeležnište­vilnihtrpkihpreizkušenjinzagotovojebiltuditorazlog,dasejeBrcko,kijevtemcasuustvarjalpodpsevdonimomSelkoDragar,odlocilzapustitidomacikrajinsvojenovodomovanjepoiskativJugoslaviji.Zadnjidelrazstavejenamenjenpravtemu obdobju umetnikovega življenja, ko se jenajprejpreselilvLjubljano,natopazadnjaletasvojegaživljenjapreživelvSlovenskihKonjicah.Tamsejepreživljalkotuciteljglasbe,obenempavKatoliško-izobraževalnemdruštvuvodilpevskizbor,godbonapihala,nekajcasapatudigodalniorkester. PredzadnjipanorazstavepredstavišeBrckovbogatustvarjalniopus,podrobnejšivpo­gled vanj pa podaja tudi monografiji priloženazgošcenka. Razstavajetorejskupajsknjigopredsta­vila širši javnosti pravzaprav precej neznanegakulturnega delavca, pozabljenega »muzika« izOseka,kijevsvojemkratkemživljenjuustvarilopusveckotstoglasbenihdel.Obenemjebilsknjigo in razstavo podan nov kamencek v mo-zaikurazumevanjatežkegapoložajaprimorskihkulturnihdelavcevvcasumedobemavojnama.ŽaljebilaživljenjskapotAntonaBrckakratka– umrlje21.februarja1939vSlovenskihKonjicah,star komaj 27 let. Brckovozapušcino jeAndrejMarincicleta2018izrocilPokrajinskemuarhivuvNoviGorici. Razstavabodonadaljnjeganaogledvpro­storihPokrajinskegaarhivavNoviGorici. UrošLavrencicMugerli Arhivske »cvetke« ali tudi uradni dokumenti so lahko zabavni, razstava, pripravljena v okviru Dnevov evropske kulturne dedišcine (DEKD) in Tedna kulturne dedišcine (TKD) 2019 (28. 9.–12. 10. 2019) Oblikovanjerazstavnihpanojev:ErikPregelj Vecinaljudiobbesednizveziarhivskido­kumentinajprejpomislinasuhoparnauradniškapisanjaintogobirokratskoizrazoslovje.Vendarso lahko uradni dokumenti tudi šaljivi, kdaj pakdajrahlozbadljivi,predvsempaljudskoiskreni. ArhivistiPokrajinskegaarhivavNoviGo­ricismoarhivske»cvetke«varhivskihfondihin zbirkah »nabirali« že dalj casa. Med obdelova­njemarhivskegagradivasmonamrectupatamnaletelinadokumente,obkaterihsmosehudo­mušnonamuznili,pritajenozahihitali,vcasihpasonasdokumentinasmejalidosolz.Piscemdo­kumentovsetovrstnatematikaverjetnonizdelatakozabavna,kotserazodevadanesnam,sajjekarnekajodnjihnastalokotodrazstiskealine­vednosti,vkaterisoseznašli,vnekaterihdoku­mentihzaznamoiskricokljubovalnostioziromaupora proti tedanji oblasti, spet tretji so vernapodobacasa,vkateremsobiliustvarjeni. Kersmosiženekajcasaprizadevali,dabitovrstno arhivsko gradivo predstavili javnosti,smovokviruDnevovevropskekulturnededišci­neinTednakulturnededišcine,kisolaninosilipodnaslov: Dedišcina # umetnost # razvedrilo,pripravili razstavo, nakaterismorazstavilido­kumente, ki se na zabaven nacin dotikajo na­šega vsakdana. Tako nas dokumenti popeljejoskoziobdobjaživljenjavsakegacloveka.Najprejsepomudimovotroštvu,kinekocnibilosamobrezskrbnoinprijetno,natovstopimovmlado­stnaleta,kosipošiljamoljubezenskasporocilain»strogoresno«odidemonasluženjevojaškegaroka,kasnejezacnemospoznavatirazlicnezna-cajevdružbitertrdopristanemonatleh,kotrci­moob»vsemogocnorokooblasti«.Nakoncupasesrecamošezvecnimvprašanjemsvojeminlji­vosti. Razstavajebilaodkoncaseptembra2019dozacetkafebruarja2020postavljenanaogledvpritlicnihprostorihPokrajinskegaarhivavNoviGorici,natojebilaprestavljenavprostoreGori­škeknjižniceFrancetaBevka,kjerjenaletelanapozitivenodzivpublike,zatoostajatamrazsta­vljenadonadaljnjega. dr.TanjaMartelanc Razstava in katalog »Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja«, Zgodovinski arhiv na Ptuju, 20. junij 2019–januar 2020 Ptuj:ZgodovinskiarhivnaPtuju,2019,str.45. Obpraznovanju prvepisneomembePtu­ja–Poetovia(Tacit,anno69)vanticnihpisnihvirih(Historiae)smoseželelimestuinnjegovimprebivalcem ob pomembni obletnici pokloniti Z otvoritve razstave, 20. junij 2019, galerijski hodnik ZAP, Zgodovinski arhiv na Ptuju sprikazomcrno-belihfotografijmestaPtuj,posnetihizrazlicnihperspektivvšestdesetihinsedemdesetihletih20.stoletja.Njihovavtorjeugledniptujskimešcan,novinar,fotoreporterinpublicistJožeVrabl(1913–1982),cigarbogatofotografskozapušcinohranimovZgodovinskemarhivunaPtuju.Biljepolnspo­štovanjadoljudi,narave,svojeganovinarskegadela,predvsempadosvojegamestaPtuj.Kojenjegovfotoaparatvestnobeležildogodkeinlokacijeizvsakda­njegaživljenjaPtujcanov,jestemposkrbelzaizjemnodragocendokumentcasa.DanessosepodobamestaPtuj,medsebojnopoznavanjeinpovezanostljudi,šeposebejpastikspodeželjem,zelospremenili. Avtoricarazstave,KatjaZupanic,jezizboromštiridesetihfotografijizfon­daSI_ZAP/0289,JožeVrabl,1924–1981,želelaprikazatitistepodobe,deleinutripmesta,kiizginjajo(alisožeizginili)terostajajosamoševspominihpo­sameznikov.Gledalcesmospodbudilikrazmisleku,kakocasinprostorzazna­mujetaarhitekturnopodobo,kakoarhitektura,kinasobdaja,zaznamujenašeživljenje. Razstavljenefotografijesobilevecinomaposnetevobdobju,kosejenašemestopripravljalonapraznovanjeobnjegovi1900-letnici.Vpripravahnajubi­lejnoleto1969jebilomestoPtujskoziletovelikodelovišce.Naptujskemgradujebilaurejenakanalizacija,utrjenasobilatla,popravljenzidinsanitarije.Ure­jenajebilatudifasadaproštijskecerkve(Sv.Jurij),poslopjeminoritskegasamo­stana,veccestsomodernizirali.Velikapridobitevzamestosobilinovajavnarazsvetljava,urejenparkinotroškoigrišcevLjudskemvrtu.PolegstaregadelamestaPtujsosegradilanavsehstranehnaseljanovihhišinblokov,stempajeraslatudipotrebapovecjihinsodobnejšihtrgovinskihlokalih.ObtemseješirilatudiponudbavmestuinspreminjatisejezacelživljenjskislogPtujcanov. Mestosejezavedalopomanjkljivostigledeurejenosti.Cistocajebilaslaba.Mestneoblastisougotavljale,dasamenebodozmoglezalogaja,dabilahkospo­meniškozašcitenemudeluhistoricnegaPtujadalenovopodobo,novosvetlobointudiobcutekugodjaljudem,kivnjemstanujejo.Mestnehišesopotrebovale novefasade,naštevilnihnotranjihdvorišcihsovkolibahinlopahrediliprašice,kokošiinzajce,iskalasejerešitevzatržnico,kijenujnopotrebovalastrehoinskladišce.Vmestujebilotudivelikonerešenihprometnihtežav.Avtobusnapo­staja,kisejeizpredgostilneBelikrižpremestilapredminoritskisamostan,jezdecembrom1969koncnodobilanovo,stalnolokacijonaOsojnikovicestiscen­tralnoogrevanostavbo,kijeimelacakalnico,dvagostinskalokala,telefonskogovorilnico,prostorzaprodajotobakaincasopisov,sanitarije,sobozašoferjeinprometnopisarno.Stemsejetudirazbremenilprometpoozkihulicahmesta.Najvecjiprometnivozelvmestustapredstavljalaželezniškiprelazinkrižišcecestnaobehstraneh. Ohranjenefotografijetakovnasoživljajotrenutke,kisominili,obenempapredstavljajomostmednamiinnašimipredniki,zakaterimijeprekohra­njenihfotografskihpodobostalaedinasled,kinaspovezuje.Slednjeveljašeposebejzamlajšegeneracije.Obpodobahgledalecneostajanevtralen,temvecsevživivposameznofotografijo,kiprinjemvtrenutkuprebudivzporednicoinprimerjavozdanašnjimstanjemalipaspominnadolocenosituacijo,zgodbo,kijojemordadoživelobvsakokratnemobiskumestavobdobjušestdesetih,sedemdesetih let 20. stoletja – na nakupovanje sadja in zelenjave na tržnici,cakanjenajavniprevozpodkrošnjamidrevesnazacasniavtobusnipostajinaMinoritskemtrgu,vožnjoskolesom,avtomobilomalipakarpešacenjecezdra­vskimost,nalegendarnobencinskocrpalkoobmestnemparku,cestnezastojeinprigodevkrižišcuobpreckanjuželezniškihtirovvsmeriMaribor–Ormož.Spomnisenanakupovanjemoškihinženskihoblekizprvovrstnegakamgarna,blaga,perila,nogavic,rokavic,prstanovinur,porocnihoblekvveleblagovnici/tekstilnihišiMerkurvMurkoviulici,pananakupkozmetike,fotomateriala,spominkov,šolskihtorbicindrugihizdelkovvprikupnitrgoviniJasminvpo­slovnizgradbinasprotihotelaPoetovio,kisejeponašalsprijazniminureje­nimosebjemterjedilnimilistivkarpetihjezikih.Spominnamalicoprvovrstnopripravljenihvampov,kijihjebilomogocedobitivKavarni,gostilniZupancic,Grajskirestavraciji,gostilniPriRoziki,PriPošti,gostilniKorošecingostilniPrisejmišcu,panasezonskinakupcevljevvpriljubljenihtrgovinahPekoinAlpina,kjerjebilomogocekupititudismucarskecevlje,nanakupevsamopostrežnitrgoviniNama,kopanjenamestnemkopališcu,obcudovanjelepookrašenihiz­ložb… Predstavljenefotografijesledijozaporedju,kotbisepripeljalivmestocezdravskimostizmariborskesmeri,naprejmimominoritskegasamostanaprotiMestnemutrgu,poMurkoviulicinavzgor,cezPrešernovoulico,panaptujskigrad,poRaiceviulici,Slomškoviulici,tržnici,Potrcevicesti,potpasezakljucizdanespovsemspremenjenopodoboOrmoškeceste. ZrazstavoinkatalogomsmoželelivPtujcanihprebuditipodobePtuja,kijihišcejomedsvojimispomini,innataknacinoživetidedišcinonašegamesta. KatjaZupanic