1 O , ŠTEVILKA delegatska tribuna VII. LETO 11. DECEMBER 1981 glasilo skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana moste-polje Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste—Pojje sklicujem skupno zasedanje zborov skupščine občine (47. seja zbora združenega dela, 48. seja zbora krajevnih skupnosti in 47. seja družbenopolitičnega zbora), ki bo v sredo, dne 23. decembra 1981 ob 16.30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/L in predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (46. seja) in zbora krajevnih skupnosti (47. seja) z dne 26. novembra 1981 in potrditev zapisnika družbenopolitičnega zbora (46. seja) z dne 25. novembra 1981 3. Predlog ocene izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste—Polje v letu 1981 in predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenga plana mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982 4. Osnutek programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste—Polje v obdobju 1981-1985 5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 6. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine 8. Predlog odloka o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprostitev plačila samoprispevka III 9. Osnutek odloka o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane 10. Osnutek dogovora o skupnih interesih in sodelovanju med občinama Litija in Ljubljana Moste—Polje 11. Poročilo o organizaciji in stanju civilne zaščite v občini 12. Poročilo o izvajanju odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekh ne , 13. Predlog sklepa o dodelitvi sredstev solidarnosti za odpravo posledic elementarnih nesreč 14. Predlog sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin 15. Kadrovske zadeve 16. Predlogi in vprašanja delegatov PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MARJAN MOŠKRIC, sx. GRADIVO: - za 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13. in 15. točko dnevnega reda je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za 3., 9., in 14. točko dnevnega reda je objavljeno v gradivu za seje zborov Skupščine mesta Ljubljana št. 43 Foto: Dušan Gerlica ^^Ma@tčS!SHeBffi5Si9BBSasS > 1*e K,vlce’ yubtiene- GU£to Pr*Jem*J° brezplačno delegati zborov ikuplčine občine in zborov ikupščto obč|n*ih /^Tdne 8 T?977*kUpn°,t' °pr0,čen0 Pumetnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v izvršnem »vetu Skupščine SR Slovenije št.: GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE PREDLOG OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1981 jn RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1982 Osnutka zgoraj navedenih dokumentov, ki sta bila objavljena v Delegatski tribuni št. 9/81 se, upoštevajoč pripombe delegatov, delegacij in občinskih družbenopolitičnih organizacij, podane na sejah zborov skupščine občine 25. in 26. novembra 1981, preoblikujeta v predloga ocene in resolucije. V besedilo osnutkov se vključijo spremembe in dopolnitve, tako da se spremenjeni besedili glasita: OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1981 °CENA IZVAJANJA TEMELJNIH NALOG V LETU 1981 sPrememba zadnjih treh odstavkov na strani 4: Osnovne šole so ustanovile skupnost osnovnih šol, delovna lupina pa predstavlja predlog za ustanovitev skupnosti vzgojno varstvenih organizacij, ki pomenita skladnejše načrtovanje, strokovno povezovanje in poenotenje skupnih izhodišč ter osnov samoupravnih aktov. Operativni štab za izvedbo referenduma za III. samoprispe-Vek pri predsedstvu Občinske konference SZDL je uspešno izbijal program aktivnosti, zato je možno ugotoviti, da smo se °P>92 % odločitvijo v občini odločili za izpolnitev temeljnih srednjeročnih planskih nalog na področju družbenih dejavnosti. globalna ocena ekonomskega razvoja družbene susmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 gospodarstvo občine preseglo možni % rasti sredstev za osebne dohodke za dve indeksni točki oz. za 8 %. Izvršni svet bo obravnaval poslovanje posameznih OZD, ki prekoračujejo dogovorjeno maso OD. Glede na zunanje vplive pri pogojih gospodarjenja in pridobivanju dohodka ter na tej osnovi selektivno predlagal ukrepe v skladu s 25. in 29. členom dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Po devetih mesecih so izgubo izkazovale štiri organizacije združenega dela in sicer: Izolirka TOZD obrtna dejavnost Izolirka TOZD Ljubljana Integral TOZD Turbus Komunalno podj. Ljubljana TOZD Družbeni standard 2.453.533 din 1.613.043 din 175.042 din 1.093.957 din Celotno poglavje delitev dohodka se spremeni in se glasi: .. Po resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 bi morala rast vseh oblik po-rabe zaostajati za rastjo dohodka; osebna poraba za 5 % skupna ln splošna poraba pa za 10 %. Ob analizi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja v občini smo ugotovili, da je razporejeni dohodek gospodarstva porastel za ' %, del dohodka za skupne potreba za 37 %, del za splošne po-rebe za 15 %, del dohodka za akumualcijo za 55 % in del za c,ste osebne dohodke za 30 %. V globalu tako od usmeritev resorje odstopa samo skupna poraba, ki je porastla za dve indeksni °čki več kot dohodek, vendar je delno to rezultat spremenjene-obračunavanja prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj. *ospevek se namreč letos obračunava iz dohodka in je del Kupne porabe, prejšnja leta pa je bil del skupne porabe delavcev OZD. Brez tega prispevka bi tudi skupna poraba naraščala kasneje kot dohodek. Porast čistih osebnih dohodkov (za 30%) je ob devetih nosečih za porastom dohodka zaostajal za 5 indeksnih točk oz. , 12 % za porastom dohodka. Ob porastu življenjskih stroškov 9.44,5 % so realni osebni dohodki precej padli (za okoli 10%). ^jub takim gibanjem. je glede na dogovor o uresničevanju Osnovni vzroki izgube v Izolirki TOZD Ljubljana in Integralu TOZD Turbus so neskladnje med cenami surovin oz. goriv ter cenami končnih izdelkov oz. storitev pri TOZD Turbus. Vzroki izgube v Izolirki TOZD Obrtna dejavnost so še vedno stare obveznosti iz leta 1979 (takrat so bili namreč prejeti in obračunani avansi za dela, ki so bila opravljena šele v letošnjem letu) ter precej neplačane realizacije. V Komunalnem podjetju Ljubljana TOZD Družbeni standard je bila izguba predvidena. Temeljne organizacije v okviru Komunalnega podjetja Ljubljana so se dogovorile, da bodo cene storitev v TOZD Družbeni standard nižje od ekonomskih zaradi nizkih osebnih dohodkov delavcev Komunalnega podjetja Ljubljana. Tako nastalo izgubo bodo TOZD pokrili iz rezervnih skladov. V skladu z Zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela so TOZD, ki izkazujejo poslovno izgubo dolžne izdelati sanacijske programe. Izvršni svet in Sklad skupnih rezerv občine bosta sodelovala s TOZD pri izdelavi : sanacijskih programov predvsem z vidika njihove dolgoročne razvojne usmeritve. V poglavju investicij se spremeni zadnji odstavek in se glasi: , Investicijska dejavnost se je v letošnjem letu nekoliko umirila, saj so osnovna sredstva dana v uporabo med letom (v prvih devetih mesecih) padala za 28 %, osnovna sredstva dana v uporabo med letom pa so porastla za 14%. Poglavje Reproduktivna sposobnost se spremeni in se glasi: V letih 1980 in 1981 so se razmerja v delitvi dohodka bistveno spremenila, del za razširjeno reprodukcijo je začel naraščati, upadal pa je delež sredstev za osebno in splošno porabo. V devetih mesecih tega leta se je akumulacija povečala za 55 %, vendar tako kot leta nazaj zopet ugotavljamo, da OZD večino sredstev za razširjeno reprodukcijo (akumulacijo in amortizacijo po predpisanih stopnjah) porabijo prvič za odplačevanje anuitet 38 %, drugič pa za združevanje sredstev, ki je po analizi za leto 1980 pomenilo kar 24% vseh sredstev za razširjeno reprodukcijo. Glede na tendence v preteklem letu in na podatke devetmesečnega poslovanja menimo, da je struktura virov poslovnih sredstev še vedno slaba, saj se je le nekoliko zvišal delež trajnih virov poslovnih sredstev za 0,4 strukturnega procenta, delež kreditov pa se je zvečal za 2,6 strukturnih procentov. Med viri obratnih sredstev se viša delež kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, niža pa se delež dolgoročnih kreditov za obratna sredstva. Zgoraj našteta dejstva povzročajo manjšo likvidnost v gospodarstvu vendar so obveznosti do dobaviteljev porastla manj kot pa terjatve do kupcev. V poglavju Zunanjetrgovinska menjava se spremenita prva dva odstavka in se glasita: Razmerja v zunanjetrgovinski menjavi so se kljub dolgoletni visoki vezanosti gospodarstva na uvoz surovin bistveno izboljšala. V letošnjem letu prvič ugotavljamo za 4% večji izvoz kot pa uvoz (če bi upoštevali tudi TOZD-e Slovenija ceste—Tehnika in Emone pa bi bil izvoz celo za 78 % večji kot uvoz). Ocenjujemo, da se bodo ta pozitivna gibanja ohranila tudi do konec leta 1981. Zavedati pa se moramo, da so ta sicer pozitivna gibanja v večji meri odraz uvoznih omejitev (uvoz je za 5 % manjši kot v lanskih devetih mesecih) ne pa toliko rezultat izvozne ekspenzije, čeprav se OZD vedno bolj zavedajo nujnosti usmerjanja na zunanja tržišča. Tendenca v usmeritvi uvoza in izvoza se glede na prejšnja leta niso bistveno spremenile. Še vedno največ uvažamo iz zahodnih oz. razvitih držav - 85 % izvažamo pa tja samo 53 %. Tudi struktura uvoza po namenu se ni bistveno spremenila, uvažamo kar 93% surovin in repromateriala; izvažamo pa 27% blaga široke potrošnje, 15 % repromateriala, surovin in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje, ter letos precej več investicijske opreme (rezultat izvoza SCT) 12 % ter 41 % storitev in samo 5 % višjih oblik menajve. V četrtem odstavku istega poglavja pa se doda: — zaradi neredne dobave surovin in repromateriala ni možna redna dobava blaga za izvoz, kar še povzroča nezaupanje pri zunanjih partnerjih in vpliva na manjšanje števila naročil - prepoved uvoza investicijske opreme na daljši rok ne bo opravičljiva, saj izvira razvoj tehnologije in tako tudi možnosti nastopanja na zunanjih trgih. Poglavje zaposlovanje se spremeni in se glasi: Planirali smo, da bo število zaposlenih v letu 1981 porastlo za 1,5%. Po organizacijskem principu (enota poročanja je TOZD) je število zaposlenih v devetih mesecih tega leta v gospodarstvu porastlo za 0,2 % od tegaje v industriji porastlo za 0,8 %, v gradbeništvu pa padlo za 3,7 %. Število zaposlenih se je na drugih področjih gospodarstva povečalo predvsem pa na področju gostinstva, trgovine in stanovanjsko-komunalne dejavnosti. Po teritorialnem principu (enota poročanja je poslovna enota) pa je število zaposlenih v septembru 1981 glede na december 1980 padlo za 0,2 %, pri tem je v industriji poraslo za 2, %, v gradbeništvu pa padlo za 8 %. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA V poglavju »industrija” se spremeni tretji odstavek in se glasi: Število zaposlenih je v devetih mesecih tega leta v industriji porastlo (po organizacijskem principu) za 0,8 %, po teriorijalnem principu pa celo za 2,2 %, vendar je število zaposlenih porastlo predvsem v OZD, ki so aktivirale nove investicije (Indos, Julon in Izolirka). V četrtem odstavku se popravi procent pokritja uvoza z izvozom od 78 % na 100 %. V poglavju gradbeništvo: se v tretjem odstavku spremeni delež prihodka ustvarjenega z deli v tujini od 3,7 % na 3,4 %. V poglavju »promet in zveze" se spremeni prvi odstavek in se glasi: Po devetmesečnem obračunu izkazuje promet nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda, zato ocenjujemo, da načrtovanje 3% stopnje rasti v letošnjem letu ne bo dosegel. Število zaposlenih se je po organizacijskem principu povečalo za 0,7 %, po teritorialnem principu pa za 0,8 % v primerjavi z devetimi meseci preteklega leta. Na področju zunanjetrgovinske menjave se ocenjuje, da bo prometna dejavnost tudi v letošnjem letu ustvarila pozitivni saldo med uvozom in izvozom. Izmed organizacij združenega dela prometne dejavnosti ima največji pozitivni saldo: Integral TOZD Globus, ki je že realiziral 78 % načrtovanega letnega plana izvoza. 6. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V poglavju socialno skrbstvo se spremeni prvi odstavek. Z načrtovano politiko socialne varnosti izpeljuje SIS naloge preko osnovnega nosilca - Centra za socialno delo. Na osnovi priporočil -ustreznih republiških organov o uporabi presežkov sredstev za socialne korekture je SIS odločala predvsem o zaščiti materialno najbolj, ogroženih kategorij občanov. Tako so družbeno denarne pomoči v letu 1981 v poprečju višje 44% in znaša družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja od 1.9-1981 dalje 4.425,- din, kar je 86,76% zajamčenega osebnega dohodka v SRS v letu 1981. Razširil se je tudi krog prejemnikov enkratnih zimskih pomoči z upokojenci s pokojninami 4.425.-din, ki žive sami, oz. dohodek na družinskega člana ne p-esega tega zneska. RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1982 TEMELJNI CILJI IN USMERITVE V LETU 1982 kot prva alinea se v poglavju »temeljni cilji in usmeritve v letu 1982” doda: - nalogi za zagotavljanje možnosti za nadaljno izpopolnitev družbenoekonomskega sistema na osnovi dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela, za. krepitev in razvoj delegatskega sistema. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1982 V drugem odstavku se doda: Prioriteta pri oskrbi z repromaterialom in surovinami in prioriteto v razvoju bodo morale doseči tudi proizvodnje, ki uporabljajo sekundarne surovine (in tako omogočajo v globalu celotne ekonomije boljšo izrabo surovin in varstvo okolja) ter proizvodnje, ki dolgoročno nadomeščajo uvoz surovin i*1 repromateriala. V tretjem odstavku se v oklepaju doda: (npr. Agroemona-Tovarna močnih kmrmil — ne izvaža teh proizvodov na domačem trgu manjka, Teol - ne izvaža vseh proizvodov ker so nekateri na domačem trgu deficitarni, Emona Blagovni center TOZD Prehrana, Arbo, Indov, Saturnus, Olma). V šestem odstavku se doda: Za doseganje zastavljenih ciljev v zunanjetrgovinski menjavi bo potrebno poleg prizadevanj v organizacijah združenega dela, bolj kot v preteklem letu spoštovati prioritetno oskrb° proizvodnje za izvoz, urediti doslej dokaj neurejeno stanje pri izdajanju uvoznih soglasij ter prii presoji izvajanju upoštevati tudi vlaganja v proizvodnjo za dolgoročno nadomeščanje uvoza. Spremeni se odstavek delitve dohodka in se glasi: V delitvi dohodka bodo vse oblike porabe skupaj zaostajale za 10 % za rastjo dohodka. Sredstva za osebne dohodka bodo za 10 % zaostajala za rastjo dohodka, sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb pa za 25 % počasneje kot dohodek. Sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb bodo v globalu skupaj s sredstvi invalidsko pokojninskega zavarovanja rastla za 5 % počasneje od rasti dohodka, sredstva za druge družbene dejavnosti pa bodo rastla za 25 % počasneje od dohodka. 25 % zaostajanje rasti sredstev za skupno porabo, razen za Pokojninsko invalidsko zavarovanje, resno ovira izpolnjevanje sprejetih srednjeročnih planov in programov SIS družbenih dejavnosti, ki so predlagale 20 % zaostajanje za rastjo dohodka, s čimer je še možno speljati sprejete programe. Področje delitve dohodka in oblikovanja sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb bo Potem ko bodo znani podatki iz predloga republiške resolucije še dopolnjena. Na strani 21 se sedmi odstavek spremeni in se gLsi: V letu 1982 ne planiramo začetka novih investicij. Dokončane bodo že začete investicije. Investicije, ki so bile planirane za leto 1981 pa se bodo začele izvajati odvisno od rezultatov preverbe na republiški ali medobčinski komisiji za Presojo investicij. Odvisno od mnenja komisije bodo pri financiranju investicij udeležena tudi bančna sredstva, lastna sredstva pa so po podatkih OZD, ki investirajo zagotovljena. 1 RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA V poglavju »trgovina” se za trgovino v Dolskem doda: Samopostrežna trgovina v Novem Polju Mercator Rožnik TOZD Golovec bo v letu 1982 začel z Pripravo dokumentacije potrebne za izgradnjo trgovine. V poglavju »promet in zveze” bodo investicije ptt dejavnosti ^tadi še neizvedenega plana za leto 1982 Podjetja za ptt promet P°dane na sami seji skupščine. 4 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO , V poglavju »na področju gospodarjenja s stanovanjskimi oišami bomo” se peta alin ea nadomesti z besedilom: " stanarine v letu 1982 bomo povišali v skladu s srednjeročnim programom na višino 1,70% revalorizirane vrednosti stanovanj. Povišanje stanarin bo izvedeno s 1. 7. 1982 za 33,06%, kar pomeni povprečen celoleten dvig stanarin za 16,53 %. s Kadrovska politika Poglavje kadrovska politika se spremeni in se glasi: , V letu 1982 je v občini dogovroijena stopnja zaposlovanja u>5 %. To je 150 novih delavcev. Glede na nizko rast ^Poslovanja bo med TOZD in OZD potrebno več sodelovanja Pri reševanju prerazporejanja delavcev ob morebitnem nastalem ^šku delavcev. Ocenjuje se, da bo v letu 1982-83 odšlo večje število delavcev v pokoj in da se bodo pogodbena dela upokojencev zttianjšala na minimum, zato so podani vsi pogoji, da se zaposlijo duadi delavci, iskalci prve zaposlitve, ki bodo prišli iz šol. Prednost pri zaposlovanju novih delavcev bodo imele OZD - delajo za izvoz, - tiste OZD, ki bodo povečale proizvodnjo in stvarile večji dohodek. ^ Na' področju družbenih dejavnosti se lahko zaposluje le v r™D, ki odpirajo nove oddelke (nove šole, novi vrtci) s tem, da Pd^čejo pred novimi zaposlitvami vse notranje rezerve. V letu 1981 se je zaposlovalo nad 50% delavcev ozkega Pr°fila, ali NK delavcev. , OZD bodo vložile vse napore, da se bo izboljšala 5valifikacijska struktura delavcev - z uveljavljanjem usmerjenega *zobraževanja, s sprejemanjem pripravnikov, uveljavljanjem politi-e štipendiranja. . Sprejemanje pripravnikov se ne upošteva v stopnjo zaposlovanj3 0,5 %, istočasno pa s pripravniki OZD pridobivajo mlade tokovne kadre. I OZD bodo zagotovile zaposlitev za delo usposobljene tvalide, ki se ne upoštevajo v stopnji zaposlovanja 04 %• ad V letu 1982 ne bo dodatnih zaposlitev na režijskih in ^jhinistrativnih delih, razen štipendistov, ki so uspešno končali Samoupravni organi in osnovne organizacije so dolžne Ptemljati v svojih OZD, kako se izvaja pri zaposlovanju novih delavcev samoupravni sporazum o minimalnih standardih. Kadrovske službe bodo na osnovi plana kadrov, plana izobraževanja, kvalifikacijske strukture zaposlenih delavcev izdelale strokovno poročilo za obravnavo na samoupravnih organih, za poslovodne organe in družbenopolitične organizacije o izvajanju »Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin”. Vse OZD bodo za leto 1982 pravočasno izdelale plane kadrov in izobraževanja. - Kadrovska služba bo v občini vodila akcijo razprav o dopolnjenem Družbenem dogovoru o izvajanju in uresničevanju kadrovske politike ljubljanskih občin. OZD in druge samoupravne skupnosti bodo po sprejetem dopolnjenem Družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin uskladile samoupravne akte z določili družbenega dogovora. - OZD, ki bodo izvajale proizvodno delo oziroma delovno prakso učencev prvega letnika usmerjenega izobaraževanja, se bodo za to odgovorno nalogo temeljito pripravile. - Nadaljevali bomo akcijo, da se ustanovijo komisije za odlikovanja v sleherni OZD, krajevni skupnosti in drugih samoupravnih skupnostih, da bo postala politika odlikovanj in priznanj resnično sestavni del kadrovske politike. 6. DRUŽBENE JJEJAVNOSTI V poglavju osnovne naloge in usmeritve se doda zadnji odstavek: Rast zaposlovanja bo v letu 1982 znašala 04 % ob določenem prestruktuiranju zaposlenih (produktivno, selektivno zaposlovanje). Zaposlovanje se bo povečalo v OZD, ki poslujejo s polno zaposlenostjo ali pospešujejo proizvodnjo za izvoz. V OZD se v stopnjo rasti zaposlovanja ne upošteva zaposlovanje pripravnikov in zaposlovanje invalidnih oseb. Na režijskih in administrativnih delih se ne bo zaposlovalo. S samoupravnim sporazumom o zaposlovanju v občini Ljubljana-Moste-Polje za leto 1982 bo združeno delo v okviru skupnosti za zaposlovanje v občini usklajevalo svoje potrebe po delavcih z dejanskimi kadrovskimi in dohodkovnimi možnostmi. V poglavju »osnovno šolstvo” se spremeni zadnji odstavek: Delavci OŠ Jože Moškrič bodo v sodelovanju s člani koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne osnovne šole izpeljali priprave za prehod na novo obliko dela oddelkov 1. razreda v šolskem letu 1982/83 in preverili možnost prehoda z notranjo prerazporeditvijo oddelkov podaljšanega bivanja, ker občinska izobraževalna skupnost glede na močno omejena sredstva ne more zagotoviti sredstev za nove oddelke celodnevne osnovne šole. Vse druge delovne organizacije bodo uveljavljale preobrazbo s skrbnim, načrtnim uvajanjem elementov COŠ. V poglavju »osnovno zdravstveno varstvo” se spremeni drugi odstavek: Nosilci zdravstvenega varstva bodo neposredno in odgovorno posegli v vzroke relativno izredno visokega bolezenskega izostajanja, skupno z delovnimi organizacijami in preko SIS v okviru socialnega varstva. Poglavje »socialno skrbstvo” se spremeni v celoti in se glasi: Zaradi pričakovane rasti življenjskih stroškov in omejitev sredstev za skupno porabo, bo socialno skrbstvo težje ohranilo sedanjo realno vrednost pomoči, zaradi česar bo potrebno znotraj programa odločiti prednostni red razporeditve sredstev. Socialno skrbstvo bo v letu 1982 pridobilo pomemben objekt - dom starejših občanov za 204 stanovalce in s tem tudi pogoje za dnevno varstvo, organizirano prehrano in gerontološke dejavnosti. V okviru socialnega varstva bo sodelovalo pri uvedbi enotne evidence socialnih korektivov. Center za socialno delo bo kot najmočnejši izvajalec kurativnih del in nalog tudi iniciator, organizator in izvajalec raznih preventivnih dejavnosti. Sodeloval bo pri zgodnjem odkrivanju socialnih težav in družbeno negativnih pojavov med otroki in mladino ter pri organizaciji dejavnosti za vključevanje otrok in mladine v prostem času. Z občinsko organizacijo RK bo sodeloval pri organizaciji sosedske pomoči ostarelim in inva idnim občanom. Izvršni svet je na 168 seji, 4. 12.1981 obravnaval vse pripombe in predloge na osnutek ocene izvajanja resolucije v letu 1981 in osnutek resolucije v letu 1982 in nekatere vključil v predlog obeh dokumentov, tako kot je navedeno v zgornjem tekstu. Med izjemno tehtne toda dolgotrajnejše po realizaciji in zahtevne po pripravi je izvršni svet štel pripombe posredovane na seji občinske konference ZK, Komiteja občinske konference ZK, skupni seji DPZ in predsedstva občinske konference SZDL ter predsedstva občinskega sveta zveze sindikata med katere sodijo - podrobnejši načrt, ekonomsko utemeljenih procesov združevanja dela in sredstev - podrobnejšo opredelitev planskih obveznosti po delovnih organizacijah na področju izvoza z odstotno opredelitvijo obveznosti - planskih obveznosti delovnih organizacij pri zmanjševanju uvoza in nadomeščanju uvoza z domačimi surovinami in materiali - predlog izvozno usmerjenih investicij. Glede na dolžnost, ki jo v zvezi z spremembami srednjeročnih planskih aktov, vsem nosilcem planiranja nalaga resolucija o družbenekonomskem razvoju SRS do marca meseca 1982; izvršni svet predlaga skupščini, da te tri celovite in zahtevne naloge izvršni svet pripravi rokovno v času, ko bo pripravljal spremembe in dopolnitve planskih aktov ter jih vanje vključi dolgoročnejše, medtem ko bo naloge, ki jih bo potrebno realizirati še v letu 1982 vključiti kot ukrepe v oceni resolucije za leto 1982. Drugih predlogov in pripomb v predlogu obeh dokumentov nismo upoštevali in nanje odgovarjamo: Na vprašanje ali obstaja ocena materialnih možnosti gospodarstva za realizacijo investicijskih programov odgovarjamo, da Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj vsako leto pripravlja analizo reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva občine (za leto 1980 je bila objavljena v delegatski tribuni št. 6/81). Analiza daje odgovor na globalne možnosti financiranja investiranja gospodarstva občine. OSNUTEK -------------------------------------— N PROGRAM RAZVOJA drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1981 — 1985 v _______________________________________________) POJEM DROBNEGA GOSPODARSTVA Po družbenem dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva v obdobju 1981-1985 v SR Sloveniji obsega drobno gospodarstvo: a) delovne organizacije brez TOZD in TOZD, če v vseh TOZD v DO združuje delo praviloma manj kot 125 delavcev in ki se ukvarjajo - s posamično drobno oziroma maloserijsko proizvodnjo - proizvodnjo v kooperaciji ah po posebnem naročilu - z zbiranjem sekundarnih surovin in se razvijajo kot komplementarni del velike industrijske in druge proizvodnje in je opravljanje njihovih dejavnosti učinkovitejše v manjših proizvodnih ali storitvenih OZD in v samostojnem osebnem delu b) delovne organizacije brez TOZD in TOZD, ki opravljajo instalacijska in zaključna obrtna dela v gradbeništvu ter vzdrževanje, prenovo in adaptacije poslovnih in stanovanjskih objektov, čeprav njihove delovne organizacije zaposlujejo več kot 125 vendar ne več kot 250 delavcev, če posamezne temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela opravljajo najmanj dve ali več različnih dejavnosti s področja instalacijskih in zaključnih obrtnih del v gradbeništvu ter vzdrževanje, prenove in adaptacije poslovnih in stanovanjskih objektov. c) organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z opravljanjem obrtnih storitev, delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo proizvodno in storitveno dejavnost izdelkov domače in umetne obrti, ortopedskih, slušnih in optičnih pripomočkov, dejavnosti za rehabilitacijo invalidov. Na predlog, da se v resoluciji 1982 nakaže konkretne ukrepe za razrešitev težavne situacije v gradbeništvu, odgovarjamo da konkretne ukrepe planirajo v organizacijah združenega dela in jih bo možno vključiti v planske dokumente občine, ko bodo sprejeti plani OZD. Glede na vprašanja KS Zadobrova-Sneberje, kaj je z napeljavo javne razsvetljave na Sneberski cesti in na Cesti XII v Novem Polju, dajemo naslednje pojasnilo: Obe investiciji sta bili v planu novogradenj in rekonstrukcij po krajevnih skupnostih za leto 1980, ki je za tovrstne investicije predvideval tudi bančne kredite. Z ozirom na to, da banka kreditov ni odobrila, smo morali zmanjšati program in nekatere investicije iz plana izpustiti. Na vprašanje glede sanacije Zadobrovške ceste od Cvetlične do Sneberške ceste dajemo naslednje pojasnilo: S krajevno skupnostjo Zadobrova-Sneberje smo se v letu 1981 dogovorili, da bomo na Zadobrovški cesti na zgoraj omenjenem odseku zgradili enostransko peš pot v makadamski izvedbi in odbojno ograjo. Izvedba rekonstrukcije cestnega odseka te ceste je pogojena z izgradnjo meteorne kanalizacije. Izgradnja te kanalizacije spada v program sanacije vodnih virov, za kar pa v letu 1980 in 1981 ni bilo sredstev. V predlogu plana za leto 1982 je predvidena izgradnja enostranske peš poti in odbojne ograje. Na vprašanje KS Novo Polje dajemo naslednje pojasnilo: V letu 1982 je s planom predvideno zbiranje dokumentacije za izgradnjo vodovoda in kanalizacija po cesti IX in XI. Za izgradnjo ceste Novo Polje c. III se pridobiva zemljišče in izgradnja se bo pričela, ko bo rešeno lastniško vprašanje. d) dejavnosti, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani, ki s samostojnim osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov kot tudi vse oblike združevanja in organiziranja osebnega dela (pogodbene organizacije združenega dela, obrtne zadruge). Za drobno gospodarstvo se ne štejejo: a) temeljne organizacije združenega dela oz. delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela v procesni industriji, pridobivanju in predelavi kovinskih in energetskih rudnin visoko avtomatizirani predelovalni industriji, cementarne, opekarne, predilnice, proizvodnja žganih pijač, proizvodnja celuloze in papiija, čeprav zaposlujejo manjše število delavcev. b) temeljne oz. delovne organizacije brez temeljnih organizacij, ki opravljajo vzdrževanje ali druga popravila v tehnološkem procesu dmge temeljne ali delovne organizacije v sestavi delovne oz. sestavljene organizacije združenega dela. c) organizacije združenega dela drobnega gospodarstva pod točko a), ki v zadnjih dveh letih v povprečju za več kot tretjino presegajo določeno število delavcev (125). V nadaljnjem gradivu je obravnavana samo obrtna dejavnost zasebnega sektorja in družbeni sektor obrti. Obravnavan pa ni zaradi neizdelane podrobne metodologije razvrščanja OZD v drobno gospodarstvo, združeno delo s področij industrije in zaključnih in vzdrževalnih del v gradbeništvu. ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA Obrt (družbeni in zasebni sektor) je v letu 1979 ustvarila 3,7 % družbenega proizvoda občine in zaposluje 4,7 % vseh zapo-slenih delavcev v gospodarstvu (Vir: statistični podatki po obči-i nah SRS). Obrtna dejavnost v občini Ljubljana Moste-Polje je pretežno zastopana z zasebnim sektoijem kot obrtne enote so v tabeli L Razvoj obrtne dejavnosti v obdobju 1972—1980 upoštevane po; leg organizacij združenega dela s področja obrtne dejavnosti tudi občani, ki opravljajo samostojno osebno delo s sredstvi v lasti občanov. - V letu 1980 je na območju občine poslovalo v družbenem sektoiju 5 organizacij združenega dela in v zasebnem sektorju 777 obrtnih _enot (vključno z avtoprevozniki, avtotaksisti in gostinci). V primerjavi z letom 1976 opazimo sicer porast obrtne dejavnosti, vendar se ta porast nanaša samo na zasebni sektor, dočim se je število organizacij v družbenem sektorju obrti zaradi prehoda v industrijo in gradbeništvo zmanjšalo od 9 na 5. Za-sebni sektor je zastopan v vseh strokah, dočim ima družbeni sektor v glavnem značaj proizvodnih obrtnih enot. Iz tabele 1 je razvidno, da so se v tem obdobju razvijale predvsem naslednje stroke: — izdelovanje raznovrstnih kovinskih izdelkov (+24) — izdelovanje električnih elementov in predmetov (+10) - izdelava irf popravilo raznovrstnih proizvodov (+6) - stavbna obrt (+39) in - osebne storitve (+32). TABELA 1 : Razvoj obrtne dejavnosti v obdobju 1972-1981 Stanje 1972 Stanje 1976 Stanje 1980 Razlika 72-80 Razlika i 76-80 družb, zaseb. družb, zaseb. družb . zaseb. družb, zaseb. družb. zaseb. SKUPAJ A + B 11 439 9 420 5 526 - 6 + 87 -‘4 + 106 A. OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 8 406 6 380 5 454 - 3 + 48r - 1 + 74 1. Izdelava predmetov iz nekovin - 6 - 9 - 8 - + 2 - - 1 2. Izdelava raznovrstnih kov. izd. - 125 - 128 1 153 + 1 + 28 + 1 + 25 3. Izdelava električnih el. in predmetov 2 20 1 27 - 37 - 2 + 17 - 1 + 10 4. Izdelava lesenih predmetov 3 30 3 26 3 24 - - 6 - 2 5. Izdelava tekstilnih predmetov - 48 - '25 - 23 - - 25 - 2 6. Izdelava predm. iz usnja in gume 1 8 - 11 - 11 - 1 + 3 7. Izdelava živilskih proizvodov - 7 - 10 - 6 - - 1 - 4 8. Izdelava in popravilo raznovrst.proizv. 1 59 1 60 1 66 - + 7 + 6 9. Stavbna obrt 1 103 1 84 - 12 - 1 + 19 - 1 + 38 10. Druge gospodarske dejavnosti * - - - - 4 - + 4 + 4 B. OSEBNE STORITVE IN STORITVE GOSPODINJSTEV 3 33 3 40 - 72 - 3 + 39 - 3 + 32 C. OSTALO 2 108 2 • 145 3 297 + 1 + 189 + 1 + 152 Avtoprevozniki - 67 - '100 - 234 + 167 + 134 Avtotaksi - 9 - 9 - 28 + 19 + 19 Gostinci 2 32 2 36 3 35 + 1 + 3 + 1 - 1 SKUPAJ : A + B + C 13 547 11 565 8 823 - 5 + 2 76 - 3 + 258 Sistematiziranj e obrtnih strok temelji na statistični nomenklaturi. V tabeli niso vključeni svobodni poklici in neregistrirani obrtniki (perice), avtoprevozniki i,n gostinski pa so prikazani ločeno. Obrt se opravlja tudi kot postranski poklic. V letu 1980 je nju raznih uslug za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb zastopana v naslednjih dejavnostih: občanov. Razvitost posameznih obrtnih strok z vidika proizvod- nega in storitvenega značaja kaže naslednja tabela: TABELA 2: Število os*, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic TABELA 3 : Obrati po značaju obrtne dejavnosti Skupaj SKUPAJ A + B 122 A. OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 107 I. 09011 Izd. predm. iz nekovin / II. 09012 Izd. raznovrstnih kov. izd. 35 III. 09013 Izd. elektroteh. el. in predm. 13 IV. 09014 Izd. lesenih predmetov 11 V. 09015 Izd. tekstilnih predmetov 16 VI. 09016 Izd. predm. iz usnja in gume 4 VII. 09017 Izd. živilskih proizvodov 1 VIII. 09018 Izd. inpopr. raznih proizv. 19 IX. 05030 Stavbna obrt 8 X. Druge gospodarske dejavnosti / B. OSEBNE ŠTOR. IN ŠTOR, GOSPOD. 15 XI. 09020 Osebne štor. in štor. gospod. 15 C. OSTALO 0002 Avtoprevozniki Avtotaksi 0001 Gostinstvo Skupaj A + B ♦ C 122 Proizvodni in storitveni značaj obrti Drobno gospodarstvo oz. razčlenitev na proizvodni in storitveni značaj obrtne dejavnosti ima pomen v njihovi različni gospodarski vlogi. Proizvodni del obrtne dejavnosti ima svoj cilj v dopolnjevanju industrijske proizvodnje in s tem povečanjem učinkovitosti industrije. Storitveni del obrti pa v glavnem v izvrševa- proizv . štor. Skupaj SKUPAJ A + B 198 328 526 A. OBRTNE ŠTOR. IN POPRAVILA 198' 256 454 I. 09011 Izd. predm. iz nekovin 8 / 8 II. 09012 Izd. raznovrst. kov. izd. 94 59 153 III. 09013 Izd. elektroteh. el. in predm. 5 32 37 IV. 09014 Izd. lesenih predmetov 6 18 24 V. 09015 Izd. tekst, predmetov 8 15 23 VI. 09016 Izd. predm. Iz usnja in gume 4 7 11 VII. 09017 Izd. živilskih proizv. 6 / 6 VIII. 09018 Izd. in popr. raznih proizv. 61 S 66 IX. 05030 Stavbna obrt 2 120 122 X. Druge gosp. dejavnosti 4 / 4 B. OSEBNE ŠTOR. IN ŠTOR. GOSP. 72 72 XI. 09020 Osebne štor. in štor. gosp. 72 72 C. OSTALO 297 297 0002 Avtoprevozniki 234 234 Avtotaksi 28 28 0001 Gostinstvo 35 35 SKUPAJ A + B + C 198 625 823 Teritorialna razporeditev obrti Razporeditev obrtnih uslug na določenem območju vpliva na življenjsko raven prebivalstva. Smotrna razporeditev obrti velja predvsem za storitveno obrt in manj za proizvodno obrt. Obrtna dejavnost se je razvijala zelo enostransko. Razvoj opazimo v donosnejših strokah, kar ob zelo hitri urbanizaciji našega območja in s tem tudi visoki stopnji rasti prebivalstva (po podatkih zadnjega popisa ima naša občine najvišjo stopnjo rasti prebivalcev v SR Sloveniji, in sicer 3,2 % oz. število prebivalcev a) se je v zadnjih desetih letih povečalo za 16.292) povzroča, da storitvena obrt ne sledi potrebam občanov. Iz teritorialne razporeditve obrti je razvidno, da obrtne stroke niso zadovoljivo razvite po posameznih območjih. Od mestne- b) ga območja so najbolj razvite Moste in Kodeljevo, dočim se v Novih Jaršah in Štepanjskem naselju že kažejo negativni rezultati, kjer se pri novih stanovanjskih soseskah izgradnja poslovnih prostorov ni vršila vsporedno z gradnjo stanovanj. Za obrobne prede- c) le občine je značilno, da so obrtno manj razvite. V naslednjih krajevnih skupnostih pa obrtnih strok osebnih storitev in storitev gospodinjstev sploh ni. KS Besnica, Bizovik, Dolsko, Hrušica— Fužine, Klopce, Lipoglav, Nove Fužine, Novo Polje, Šmartno ob Savi, Štepanjsko naselje I, Štepanjsko naselje III. V naslednjih KS pa je od zgoraj navedenih strok zastopana le ena: v KS Jože Moškrič-Ciril (frizerstvo), Štepanjsko naselje II (kemično čiščenje), Vevče)-Zg. Kašelj (frizerstvo). Iz strukture obrti oz. strok ugotavljamo, da obstaja deficitarnost v naslednjih strokah: 1. Obrtno storitvene dejavnosti za osnovno preskrbo TABELA 4 : Storitvena dejavnost za osnovno preskrbo po KS osebne storitve - čevljarstvo , - frizerstvo - krojaštvo in šiviljstvo storitve gospodinjstev - kemično čiščenje - pralnice in likalnice - čiščenje stanovanj tehnične storitve - servis gospodinjskih strojev in RTV servis - mehanika - tapetništvo - instalaterstvo za vodovod - istalaterstvo za centralno kuijavo 2. Ostale storitvene dejavnosti a) usluge avtomehanične dejavnosti (popravljanje in polnjenje akumulatorjev) b) npopraivila kmetijske mehanizacije c) nega avtomobilov (avtopralnice) d) mlinarstvo, žaganje drv in kovaštvo Osebne s to r i t v e Storitve gospodinistev čevliarstvo frizerstvo krojaštvo šiviljstvo kemično čiščenie pralnice in likalnice čiščenie stanov, redna pop. redna pop. redna pop. redna pop. redna pop. redna pop. redna pop. obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt nosnica _ Uizovik - - - - v Dolsko - - - Dušan Kveder TOmaž - - _ _ 1 1 Hrušica-Fužine - - _ i. Jože Moškrič-Ciril - 3 Klopce - - - - - _ Kodeljevo 1 - 4 1 ' - 3 1 Lipoglav - - - - Moste 1 - 2 - 2 4 1 Nove Fužine - - - _ Novo Polje - - - _ Polje - - 2 ' - 1 - 2 1 2 Selo 1 l Šmartno ob" Savi Štepanjsko nas, l. - Štepanjsko nas, II. - 1 Štepanjsko nas. III, - - - - _ _ Vevče-Zg. Kašelj - - 2 - - - Zadobr.-Sneber je - - 1 i - 2 _ 1 Zadvor 1 - - — 1 Zalog - - 3 Zelena jama 1 - 1 - 1 - - - 2 - T e h n i č n e s to r i i t v e Krajevne skupnosti RTV servis servis gospvapar . mehanika urarstvo fotografiranje mizarstvo ključavničarstvo redna pop. redna pop. redna pop'. redna pop. redna pop. redna pop. redna pop. obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt Besnica Bizovik - - - - - - — - - - - - 3 - Dolsko . - - - - - - - - - - 1 - - - - Dušan Kveder-Tomaž - - - - - - - - - - - - - - Hrušica-Fužine - - - - — - 1- - - - 1 - 3 - Jože Moškrič-Ciril - - - - - - - - - - 1 - 2 - Klopce - - - - - - - - - - - - Kodeljevo - - - - - - - - - - - 1 - - Lipoglav - - - - - - - - - - 1 - - / - Moste 1 - 2 - - - 2 - 1 1 - - - - Nove Fužine - - - - - - - - - - - - - ' Novo Polje - - - - - - - - - - 1 - * 1 Polje T 1 - - - - - - - - 3 - - - Selo - - 2 - - - - 2 - - - - 1 Šmartno ob Savi _ _ _ _ _ _ 3 1 Štepanjsko naselje I. - - - ' - - - - - - - - - - - Štepanjsko naselje II. - - - - - - - - - - - - - 1 - Štepanjsko naselje 111. - - - - - - , - - - - 1 1 1 - Vevče-Zg. Kašelj - - - - - - - 1 - - 1 - 1 1 Zadobrova-Sneberje - - - - - I - - - - 5 - - - Zadvor - - - - • - — - - - - - - 2 - Zalog - - - - 1 - - - 1 - - 2 - - Zelena jama 1 - - - - 1 - - 1 3 - - s Krajevne skupnosti tapetništvo redna pop. obrt obrt inst. redna obrt za vodovod pop. obrt inst. za centr. kurjavo redna pop, obrt obrt Besnica _ Bizovik Dolsko - Dušan Kveder-Tomaž - - 2 Hrušica-Fužine - 3 1 Jože Moškrič Ciril - - - Klopce - - - Kodeljevo - - I Lipoglav - -e - Moste 1 _ _ Nove Fužine 1 _ Novo Polje - ■ Polje - - _ _ Selo 1 _ 1 Šmartno ob Savi - Štep. naselje I. ^tepanjsko naselje II. 1 ^tepanjsko naselje III, - - 1 Vevče- Zg.Kašelj - - • 1 Zadobrova-Sneberje - - 1 Zadvor ■ Zalog - 1 1 Zelena jama - - - - Zaposleni po značaju obrtne dejavnosti (družbeni in zasebni sektor) V obrtni dejavnosti je v letu 1980 zaposlenih 1907 delavcev, od tega v družbenem sektorju 323, v zasebnem sektoiju pa 1584 delavcev. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1976 povečalo za 20,2 %, kar pa gre na račun zasebnega sektorja (povečalo za 40,2 %) saj se je število organizacij združenega dela in s tem zaposlenih zaradi spremembe enotne klasifikacije dejavnosti zmanjšalo za 30,5 %. TABELA 5 Zaposienl po značaju obrtne dejavnosti (družbeni ln zasebni sektor) proizv. značaj štor. značaj Skupaj skupaj a + b 718 818 1536 a. OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 718 663 1381 I- 09011 Izd. predm. iz nekovin 9 II. 09012 Izd. raznovrstnih kov. izd. 436 145 III. 09013 Izd. elektrotehn. el. in predm. 5 69 IV. 09014 Izd. lesenih predmetov 121 48 V. 09015 Izd. tekstilnih predmetov 11 24 Vi. 09016 Izd. predm. iz usnja in gume 8 12 Vil. 09017 Izd. živilskih proizvodov 6 8 Vlil. 09018 Izd. in popr. raznih proizv. 112 22 IX. 05030 Stavbna obrt 5 335 X. Druge gosp. dejavnosti 5 9 581 74 169 35 20 14 134 340 5 B. OSEBNE STORITVE IN STORITVE GOSP. - 155 )55 XI. 09020 Osebne »tor. in štor. gospod. - 155 155 C. OSTALO - 371 371 Avtoprevozniki 234 234 Avtotaksi • 28 28 9°0i Gostinstvo - 109 109 Skupaj A + B *C 718 1189 1907 Izrazito storitveni dejavnosti sta: stavbna obrt in dejavnost osebnih storitev in storitev gospodinjstev. V eni obratovalnici samostojnega obrtnika je zaposlen poleg delodajalca povprečno še en delavec. Obrtnik lahko zaposli odvisno od dejavnosti, ki jo opravljala od enega do sedem delavcev. Kvalifikacijska struktura zaposlenih Z naraščanjem števila zaposlenih se je vsporedno spreminjala tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih. Kvalifikacijska struktura ni zadovoljiva, prevladujejo nekvalificirani delavci (56 %), dočim je kvalificiranih delavcev 43,6 % (v letu 1976 - 50 %). Povečanje delavcev ter hkrati zmanjšanje deleža kvalificiranih delavcev, pa tudi kaže preusmeritev obrti na proizvodno obrt. Po drugi strani pa zmanjšanje števila kvalificiranih delavcev vpliva na kakovost izdelkov in storitev. Učenci v gospodarstvu Iz tabele 6 Učenci v gospodarstvu je razvidno, da se število učencev zmanjšuje v vseh dejavnostih v družbenem (zaradi spremenjene enotne klasifikacije dejavnosti) in zasebnem sektoiju. Vzroki so nezainteresiranost mladine za poklice obrtne dejavnosti (ta zahteva zaradi pretežno ročnega dela visoko delovno usposobljenost zaposlenih), velik izostanek učencev iz praktičnega dela pri nosilcu samostojnega osebnega dela in s tem tudi odpor tega do sprejema učencev v uk, v storitvenih dejavnostih pa tudi nagrajevanje delavcev (pletiljstvo, frizerstvo - OD delavčev so odvisni od doseženega prometa obratovalnice tako, da zaposleni zaradi majhnega doseženega prometa velikokrat ne dobijo z pogodbo določenega osebnega dohodka). Največji porast zaposlenih zasledimo v dejavnosti avtoprevoznika, število zaposlenih se je od leta 1976 povečalo za 125 oz. Za 114,7 %. Če iz celote izvzamemo avtoprevozništvo je v letu 1^80 56,4% vseh zaposlenih v storitveni dejavnosti. Ugotavlja se, se je razmeije med storitveno in proizvodno obrtjo porušilo v korist proizvodne obrti. Preraščanje storitvene obrti v proizvodno °brt kažejo zlasti nekatere stroke kovinske dejavnosti (ključavničarstvo, mehanika) lesne dejavnosti (mizarstvo), tekstilne dejavnosti (pletilstvo, šiviljstvo - nekatere podskupine). Vzrok za to Je večja finančna učinkovitost proizvodne obrti. TABELA 6 : Učenci v gospodarstvu Let o 19 7 6 Leto 19 8 0 družbeni sektor zasebni sektor Skupaj družbeni sektor zasebni sektor Skupaj SKUPAJ A + B 102 300 402 63 83 146 A. OBRTNE ŠTOR. IN POPRAVILA 91 243 334 63 58 121 I. 09011 Izd. predm. iz nekovin II. 09012 Izd. raznovrstnih kov. izd. 54 96 150 57 36 93 III. 09013 Izd. elektrotehn. el. in predm. 10 41 51 5 5 IV. 09014 Izd. lesenih predmetov 3 5 8 6 - 6 V. 09015 Izd. tekst, predmetov 5 46 51 - - - VI. 09016 Izd. predm. iz usnja in gume - 5 5 - - - VII. 09017 Izd. živilskih proizvodov 3 1 4 - - - VIII. 09018 Izd. in popr. razvnih proizv. 1 3 4 - - - IX. 05030 Stavbna obrt 15 46 61 - 17 17 X. Druge gosp. dejavnosti - - - . - - - B. OSEBNE STORITVE IN STORITVE GOSP. 11 57 68 - 25 25 XI. 09020 Osebne štor. in štor. gospod. 11 57 68 - 25 25 C. OSTALO - - - - - - 0002 Avtoprevozniki Avtotaksi 0001 Gostinstvo - - - - - Skupaj A+B+C 102 300 402 63 83 146 Največ učencev je v strokah izdelovanje raznovrstnih kovinskih izdelkov (avtomehanika, ključavničarstvo), v stavbni obrti (vodovodno instalaterstvo) ter pri osebnih storitvah v stroki žensko frizerstvo. V naslednjih strokah pa ni registriranega nobenega učenca v gospodarstvu: moško frizerstvo, mletja žita, čevljarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, pletiljstvo, mizarstvo, tapetništvo, izoliranje, pečarstvo, sobno slikarstvo in parketarstvo, tesarstvo, kar negativno vpliva na razvoj teh dejavnosti. Investicije v družbenem sektorju V srednjeročnem obdobju 1976—1980 je bila načrtovana izgradnja poslovnih prostorov v Štepanjskem naselju (primarni center) in v Novih Jaršah (poslovni objekt). Izgradnja poslovnih prostorov se ni vršila sočasno z izgradnjo stanovanj, saj so investitorji stanovanjskega dela izgradnje prevzeli obveze samo za stanovanja, ne pa tudi za spremljajoče objekte posamezne soseske. Trenutno se pridobiva vsa potrebna dokumentacija in ker bo to gradnja za trg, investitoija Imos in GIF Gradis vodita akcijo pridobivanja sredstev tako pri potencialnih kupcih, kakor tudi pri banki. Družbeni sektor obrti v obdobju 1976-1980 ni aktiviral nobene večje investicije. Načrtovane so bile v POMIZ-u (tehnološka zaokrožitev obrata) in v Integralu DO Za vzdrževanje cčstnih vozil ,,W-Ljubljana” TOZD Servo (izgradnja servisne delavnice in adaptacija karoserijske delavnice) . Pridobiva se dokumentacija, vendar pa zaradi neizdelanih programov, nezagotov-ljenih sredstev (tako lastnih in združenih) in tudi zaradi zaostrene kreditne politike te investicije do sedaj še niso bile realizirane. Prostorsko področje Razvoj obrti ovira tudi pomanjkanje poslovnih prostorov. Lokali so v občini v večini v lasti družbeno pravnih oseb in v privatni lasti, del pa so v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti. Namembnosti poslovnih prostorov v zasebni lasti ni možno spremeniti. Za prostore v lasti Samoupravne stanovanjske skupnosti se na namembnost sicer lahko vpliva, vendar je teh prostorov relativno malo. V novih stanovanjskih soseskah pa so z zazidalnimi načrti sicer zagotovljene lokacije za gradnjo lokalov, vendar so na izgradnjo vezana velika sredstva, kar pa zlasti storitvena obrt zaradi majhne finančne zmogljivosti ni v stanju realizirati. Problem ostaja še vedno vprašanje financiranja izgradnje najemnih lokalov. Možni viri financiranja so sredstva amortizacije obstoječih lokalov v lasti Samoupravne stanovanjske skupnosti, sredstva Razvojno-gospodarske skupnosti občine in banke, ter na ravni mesta za te namene združena amortizacija. Ker je sredstev iz teh naslovov letno relativno malo se nesorazmerje med rastjo števila prebivalstva in oskrbo z obrtno storitveno dejavnostjo še veča. Povezovanje drobnega gospodarstva V srednjeročnem obdobju 1976—1980 je povezovanje z drobnim gospodarstvom zaživelo predvsem v proizvodnji kovinskih, električnih izdelkov ter izdelkov iz plastičnih mas. Najboljši rezultati povezovanja z drobnim gospodarstvom so bili doseženi z organizacijami Avtomontaža in Iskra, ki v kooperaciji z zasebnim sektorjem kompletirajo svoje izdelke. Z izdelki oz. storitvami se drobno gospodarstvo preko združenega dela tudi posredno vključuje v izvoz, v nekaterih primerih nadomešča uvoz, ter se pojavlja v končnem izdelku tudi na domačem trgu. Razvoj povezovanja drobnega gospodarstva z organizacijami združenega dela industrije in gradbeništva zavira neopredeljenost teh odnosov v samoupravnih aktih organizacij. Poleg tega pa tudi večje organizacije združenega dela nimajo izdelanih dolgoročnih programov po-slovno-tehničnega sodelovanja in kooperacije, kot tudi združevanje dela in sredstev z drobnim gospodarstvom, kar je osnova za produktivnejše in rentabilnejše poslovanje, saj bi bile organizacije s tem razbremenjene izdelkov malih in nerentabilnih serij. Problematika na področju izdajanja obrtnih dovoljenj in delovnih razmerij V letošnjem letu so bili na področju izdajanja obrtnih dovoljenj in na področju delovnih razmerij sprejeti naslednji predpisi: - Odlok o poslovnem času - Odlok o ureditvi avto taxi službe v Ljubljani - Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki Ravno na teh področjih je upravni organ vložil največ truda, da bi se uskladili akti in poslovanje v čimkrajšem času po uveljavitvi novih predpisov. Odlok o poslovnem času je prinesel mnogo novosti na katere so samostojni obrtniki pa tudi občani le neradi pristali. Probleme smo reševali v tesnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi oz. s potrošniškimi sveti in pri izdajanju potrdil o poslovnem času upoštevali predvsem potrebe krajanov. Iz podatkov inšpekcijskih služb je razvidno, da nekateri samostojni obrtniki, ki so romalno sicer uskladili svoje poslovanje z novim odlokom, še vedno delajo po starem. Zato je izvršni svet SML zadolžil Upravo za inšpekcijske službe, da mora poostriti nadzorstvo nad izvajanjem odloka. Odlok o ureditvi avto taxi službe v Ljubljani ni rešil nakopičenih problemov na tem področju. Stanje se bo lahko izboljšalo šele v letu 1982, ko bo na podlagi odloka sprejet program delovanja avto taxi službe, ki bo obsegal: - število parkirnih prostorov za avto taxi vozila - število potrebnih avto taxistov in - časovni in krajevni razpored avto taxi vozil Ker dosedaj programa avto taxi službe ni bilo je bil upravni organ dolžan obrtno dovoljenje izdati vsakemu prosilcu ne glede na to, kakšne so bile potrebe v mestu. Od skupaj 140 zasebnih taxistovje trenutno v naši občini registriranih 33. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi obrtniki je začela veljati junija letos. Od skupno 760 pogodb o delovnih razmerjih je bilo do 15. 11. 1981 usklajenih z novo koletivno pogodbo 590 pogodb. Poglaviten problem pri usklajevanju je v tem, da je treba udeležbo delavcev pri čistem dohodku obratovalnice v naprej določiti v odstotkih. To pomeni, da mora obrtnik planirati dohodek in v skladu z načrtovanim dohodkom v pogodbo z delavcem zapisati odstotek od dohodka, ki pripada delavcu za njegov prispevek pri ustvarjenem dohodku obratovalnice. Bolj kot nejasnosti teh določil so vzroki za to, da še niso usklajene vse pogodbe v tem, da obrtniki le neradi upoštevajo nova določila, zato bopro vse obrtnike, ki do 1. 12. 1981 ne bodo uskladili svojih pogodb z delavci, javili sodniku za prekrške. Davčna politika Davčno politiko, od katere je odvisno načrtovanje in zbiranje prihodkov za financiranje splošnih družbenih potreb, določa družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji zakon o davkih občanov in drugi republiški in občinski davčni predpisi. Zavezanci davka iz zasebne obrtne dejavnosti ustvarijo letno (1979). 607.872.390 dinarjev celotnega dohodka ali 214.409.440 dinarjev čistega dohodka, od katerega plačajo 82.578.600 dinarjev družbenih obveznosti od tega 42.871,160 dinarjev občinskega davka, 9.015.897 dinarjev prometnega davka, 25.962.543 dinarjev prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in 4.649.000 dinarjev ostalih prispevkov. En obrtni zavezanec ustvari letno povprečno 808.340 dinarjev celotnega dohodka oz. 242.270 dinarjev čistega dohodka in plača 93.309 dinarjev družbenih obveznosti. Višina najnižjega in najvišjega posameznega celotnega dohodka se giblje od 31.560 do 23.636.840 dinarjev, plačila družbenih obveznosti pa od 2.274 do 7.326.813 dinarjev. Načini obračunavanja so znani. Davek od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje od dejansko doseženega dohodka, v pavšalnem letnem znesku in kot davek po odbitku. Od skupno 773 zavezancev, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku je imelo presežek dohodka nad osebnim dohodkom le 433 zavezancev ali 56 %, ostalih 340 zavezancev ali 44 % pa je doseglo le svoj osebni dohodek. Zavezancem ki so pričeli opravljati obrtno dejavnost se priznavajo naslednje olajšave: storitven« dej. proizvodna dej. 1. leto poslovanja 75 X 5° * 2. leto poslovanja 50 X 50 X 3. leto poslovanja 30 X 20 X Tudi zavezancem, ki sredstva vlagajo v razširjeno reprodukcijo se priznavajo davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja občinskega davka od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vložil v razširjeno reprodukcijo. Teh davčnih olajšav je bilo priznanih 458.884 dinarjev. Zavezancem, ki so pričeli na novo opravljati obrtno dejav- nost in zavezancem, ki opravljajo storitvene dejavnosti in najmanj 50% svojega prometa opravijo z občani in hišnimi sveti pa je bilo priznanih 1.791.011 dinarjev davčnih olajšav. Navedene olajšave so bile priznane skupno 77 zavezancem, od tega 11 zavezancem, ki so vložili sredstva v razširjeno reprodukcijo. Pri obdavčevanju nekaterih davčnih zavezancev, predvsem avtoprevoznikov, ki jih je 248 pa imamo določene probleme največ zaradi tega, ker imajo v naši občini prijavljena fiktivna bivališča. Med vzroke, da občani iz drugih republik prijavljajo avto-prevozniško dejavnost v slovenskih občinah in tudi pri nas štejemo to, da je v drugih republikah omejena nosilnost vozil in poleg vozniškega izpita za določeno kategorijo je potreben še strokovni izpit. Iz obdelanih podatkov iz plačilnih list, ki jih zavezanci predlagajo za svoje zaposlene delavce je ugotovljeno, da so v letu 1980 izplačali 117.006.790 dinarjev bruto osebnih dohodkov ali povprečno 15.477 dinarjev mesečno na zaposlenega delavca. Od teh osebnih dohodkov je bilo odmerjenih 21.880.270 dinarjev prispevkov za SIS-e na področju družbenih dejavnosti, ali 5.036 dinarjev mesečno od zaposlenega delavca. Nato povprečni mesečni osebni dohodek delavca je znašal 10.441 dinarjev. Ugotovljeno je tudi, da nekateri delodajalci iz fotografske, gradbene in predelave kovin svojim delavcem izplačujejo visoke osebne dohodke tako, da 23 primerov presega zneske med 18.000 in 20.000 dinarji, medtem ko delodajalci iz storitvenih dejavnosti, predvsem tistih ki opravljajo osebne storitve in nekateri gostinci izplačujejo osebne dohodke, ki so nižji od 5.000 dinarjev. PROGRAM RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985 1. V družbenem sektorju obrti so načrtovana vlaganja le v POMIZ-u in DO „VV” TOZD Servo. POMIZ načrtuje tehnološko zaokrožitev obrata v predračunski vrednosti 29,56 mio din (10% lastna sredstva, 27 % združena sredstva, 63 % krediti). Izdelan je investicijski program in pridobljena lokacijska dokumentacija, do konca leta 1981 bo pridobljena lokacijska odločba, začetek gradnje je predviden v letu 1982 in je odvisen od pridobitve bančnih sredstev. Investicija bo končana v dveh letih. TOZD Servo načrtuje dve investiciji po predračunski vrednosti: - izgradnja servisnih delavnic 68,3 mio din - adaptacija karoserijske delavnice 51,5 mio din. V izdelavi so projekti, dokumentacija se sicer pridobiva, konec leta 1981 bo pridobljena lokacijska dokumentacija, vendar pa zaradi povečanja predračunskih vrednosti TOZD še nima v celoti zagotovljenih niti lastnih in združenih sredstev, zato sta pričetka izvajanja v letu 1982 vprašljiva. Izgradnja servisnih delavnic bo končana v letu dni, adaptacija karoserijske delavnice pa v dveh letih. 2. Prostorsko področje a) obrtno servisna cona MM 4 - Studenec V teku je postopek za pridobitev zemljišč in če ne bo prišlo do pritožb bo v letu 1982 pridobljeno zemljišče za 18 lokacij za privatni in družbeni sektor. Cona se bo gradila fazno, v tem srednjeročnem obdobju bo zgrajenih sedem objektov po 225 m2 pri katerih bo možno v vsakem od teh organizirati enega do treh poslovnih lokalov. Komunalna oprema zemljišča se bo vršila v letu 1982. Pri dodeljevanju lokacij se bo glede na namembnost cone in potrebe občine dajala prednost: - proizvodnji izdelkov, ki direktno povečuje izvoz - proizvodnji, ki nadomešča uvoz - proizvodnji za dopolnitev asortimana na trgu. - deficitarnim storitvenim strokam Za cono MM 4 so kot ena izmed alternativnih lokacij že predlagane lokacije za DO Elektromedicina, Sanalabor in Integral TOZD Mestni potniški promet. Po preverbi programov bo dokončno odločitev o potrditvi lokacije dal Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva v indstrijskih conah občine. b) primarni center v Štepanjskem naselju Center ima 3.096 m2 prodajne površine, za kar so predvidene naslednje dejavnosti: frizerstvo, krojaštvo, kemično čiščenje, slaščičarstvo, tekstilna konfekcija. Zaradi ukrepov na področju kreditne politike, pričetek gradnje centra ni znan. Trenutno se vodi akcija pridobivanja sredstev pri kupcih lokalov in banki. Pri sofinanciranju bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost. c) poslovni objekt v Novih Jaršah Objekt bo gradil Gradis za trg. Predvideni so ženski in moški frizerski salon, prostori za KS, trgovina, itd. č) v tem srednjeročnem odbobju pa bo šel v izgradnjo tudi sekundami center v Fužinah. d) Na podlagi študije, ki jo bo izdelal Ljubljanski urbanistični zavod o prostorskih možnostih razvoja obratovalnic — kioskov, se bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnimi skupnostmi dogovorili za možnosti postavitve, glede na pogoje dejavnosti, ki bi se lahko opravljale v kioskih. e) poslovni prostori deficitarnih storitvenih dejavnosti V sodelovanju z Samoupravno stanovanjsko skupnostjo se bodo evidentirali poslovni prostori, ki se uporabljajo nenamensko ter po potrebi uvedla prekvalifikacija teh prostorov, ter prekvalifikacija prostorov, ki bi jih bilo možno preurediti v lokale za deficitarno storitveno dejavnost. To je predvsem možnost prekvalifikacije stanovanj VI. in VII. kategorije v pritličnih delih objektov 'ter začasna oddaja neuporabljenih skupnih prostorov v novo zgrajenih objektih. Na ta način bi bilo samo z prekvalifikacijo stanovanj VI. in VII. kategorije (42 stanovanj) pridobljeno dodatnih 1311 m2 poslovnih prostorov in sicer v KS Moste 233 m2, Selo 248 m2, v Zeleni jami 148 m2, Zalog 90 m2, Vevče— Zg. Kašelj 151 m2, Šmartno 233 m2, Zadvor 37 m2, Bizovik 64 m2, Hrušica - Fužine 41 m2 in v KS Polje 66 m2. Potrebe po posameznih storitvah se bodo ugotavljale tudi po krajevnih skupnostih in sicer preko potrošniških svetov, ki bodo dajali pobude za odpiranje novih obratovalnic. V sodelovanju z Samoupravno stanovanjsko skupnostjo bodo sodelovali pri iskanju primernih poslovnih prostorov, zlasti nezasedenih skupnih prostorih v posameznih stanovanjskih soseskah. f) financiranje najemnih poslovnih prostorov - prekvalifikacije stanovanj VI. in VII. kategorije v poslovne prostore deficitarnih storitvenih dejavnosti. Prekvalifikacija stanovanj se bo vršila fazno. Usposobitev poslovnih prostorov se bo vršila iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer iz dela sredstev amortizacije, v skupnem znesku 4.1 mio din. Za leto 1982 je za te namene planiranih 1,1 mio din. - oddaja neizrabljenih skupnih prostorov v novo zgrajenih objektih Usposobitev prostorov se bo vršila iz sredstev bodočih koristnikov teh prostorov. - nakup novih poslovnih prostorov - sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti, ki jih bo zagotovila z pravilno politiko najemnin - na ravni mesta združena sredstva dela amortizacije v skupnem znesku 156,9 mio din. Vendar pa je za koriščenje teh sredstev potreben na ravni mesta vsklajen plan izgradnje poslovnih prostorov - dopolnilna sredstva banke - sredstva Razvojno-gospodarske skupnosti Dodatni možni viri: - proračun - namensko združevanje sredstev samostojnih obrtnikov — ustanovitev posebnega sklada - v ceno stanovanj v novih soseskah vključiti stroške za poslovne prostore - sklad za vzajemno pomoč obrtnikom 3. Davčna politika Izhodišče za oblikovanje davčne politike v zasebni obrtni dejavnosti temelji na načelih, da občasni prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. Obveznosti plačevanja davkov pa morajo biti tako naravnane, da se z njimi trajno spodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi davčnimi zavezanci. Zasebna obrtna dejavnost, kot del malega gospodarstva ni naredila zadovoljivega razvoja. Čeprav davčna politika ni primarnega pomena, pomembnejša sta pri razvoju malega gospodarstva prostorski pogoji in kreditna politika, je občina v preteklih letih uvedla nekatere davčne olajšave, ki so v nekaterih obrtnih dejavnostih oz. strokah vzpodbudno delovale na razvoj zasebne obrti. Dosedanjo politiko davčnih oprostitev in olajšav je še naprej razvijati. Z novim zakonom o davkih občanov, ki je pred spreje- mom bo razšitjen krog zavezancev, katerim se bodo priznavale socialne in ekonomske davčne olajšave, vse to pa bo moralo biti na primeren in razčlenjen način vgrajeno v občinski odlok o davkih občanov. V letu 1981 se je v skladu z republiškim zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb na področju družbenih obveznosti, prešla na nov način obračunavanja in plačevanja teh prispevkov pri zasebnih obrtnikih in pri njih zaposlenih delavcev. Ta dela in naloge pa bodo v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81) opravljale občinske uprave za družbene prihodke. Realizacija teh del in nalog pa bo od delavcev bodoče uprave za družbene prihodke zahtevala veliko in polno delovno angažiranost in ustvarila pogoje za odpravo nekaterih nepravilnosti pri izvajanju delovnih pogodb zaposlenih delavcev v zasebnem sektorju, fiktivnem prijavljanju avtoprevoznikov in podobno. 4. Zaposlovanje Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje je pripravila oceno kadrovske bilance za srednjeročno obdobje. Podatki, ki izhajajo iz analize o drobnem gospodarstvu kažejo na višji odstotek potreb delavcev na poklicnem nivoju izobrazbe. Način dela v drobnem gospodarstvu se prav gotovo razlikuje od industrijskega, saj vsebuje tovrstno delo določeno specifiko, ki ni značilna za industrijsko delo. V usmerjenem izobraževanju ne smemo zanemariti tega dejstva, zato bodo morali biti programi delovne prakse prilagojeni tudr potrebam dela, ki izvirajo iz te panoge. Zato naj bi bilo tudi drobno gospodarstvo preko mentorstva vključeno v novi vzgojno izobraževalni sistem. Akcija zbiranja potreb po kadrih iz zasebnega sektorja je pokazala, da je obseg potreb po kadrih majhen. Opazno je, da nosilci samostojnega dela ne planirajo potreb po kadrih za obdobje enega leta ali dlje, temveč zaposlujejo glede na tekoče potrebe in fluktuacijo. Aktivnost skupnosti za zaposlovanje se bo odražala v naslednjem: — ob pogojih selektivnega zaposlovanja je potrebno izkoristiti možnosti zaposlovanja v družbenem in zasebnem sektorju drobnega gospodarstva — skupnost za zaposlovanje bo dajala prednost kadrovskim potrebam prednostnih programov drobnega gospodarstva, pri čemer bo zaposlovanje v drobnem gospodarstvu lahko naraščalo hitreje kot na drugih področjih — deficitarne dejavnosti in s tem odpiranje zasebne obrti, daje možnost zaposlovanja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in se žele vrniti — pri oblikovanju politike štipendiranja je potrebno upoštevati izkazane potrebe po kadrih iz drobnega gospodarstva — s poklicnim usmerjanjem v pogojih usmerjenega izobraževanja bo potrebno zagotoviti usmerjanje v proizvodne poklice v razmerju 70:30 v korist proizvodnih poklicev — skupnost za zaposlovanje ima v akcijskem programu opredeljeno nalogo prekvalifikacij in dokvalifikacij začasno nezaposlenih in zaposlenih delavcev v deficitarne dejavnosti na področju drobnega gospodarstva — na osnovi konkretnih programov razvoja drobnega gospodarstva v občini bomo na tem področju nadaljevali s svojo aktivnostjo in dopolnjevali akcijski program. 5. Na področju politike cen se bo z novim zakonom o družbeni kontroli cen oblikovanje cen postopno preneslo izključno v samoupravno odločanje izvajalcev in uporabnikov. 6. Preko sredstev javnega obveščanja se bo seznanjalo občane o pomenu dejavnosti drobnega gospodarstva, dosežkih in pogojih za razvoj v združenem delu kot v samostojnem osebnem delu. 7. S selektivno kreditno politiko bodo temeljne banke pospeševale razvoj drobnega gospodarstva, zagotovile prioritetno obravnavo razvojnih programov deficitarnih dejavnosti in odobravale kredite pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji za nakup opreme, gradnjo, akaptacijo in nakup poslovnih prostorov deficitarne storitvene dejavnosti ter za obratna sredstva v povezavi z investicijo. 8. Ustanovljen bo poseben odbor za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva pri izvršnem svetu (občina, KS, obrtno združenje, OZD). PREDLOG OBRAZLOŽITEV r~-----------------------------------------------------\ Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in 187. člena stututa občine Ljubljana-Moste—Polje (Ur. 1. SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.......in seji zbora krajevnih skupnosti dne..... sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 <______________________________________________________y 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 (Ur. 1. SRS št. 10/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo ' 232.050.000 din in se razporedijo: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 167.189.000 din - za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1.294.000 din — za skupne mestne potrebe v Ljubljani 19.756.000 din — za intervencije v gospodarstvu 43.811.000 din Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen V 2. členu odloka se odstotek 8,73 % nadomesti z odstotkom 8,83% znesek 18,464.000 din pa se nadomesti z zneskom 19,756.000 din. 3. člen Splošni in posebni del proračuna je sestavni del odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1981 se objavi s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 4. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Predsednik SOB Lj. Moste-Polje MARJAN MOŠKRIČ Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 11. 1981 sprejela sklep, da je potrebno osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 ponovno preveriti in dopolniti s tem, da se v predlogu zagotovijo dodatna sredstva za financiranje dejavnosti temeljnega sodišča, sodišča združenega dela in temeljnega javnega tožilstva po sprejetih dogovorih. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je o predlogu rebalansa razpravljal na 168. seji dne 4. 12. 1981 in na 169. seji dne 8. 12. 1981 in ugotovil, da sklepa skupščine ni mogoče v celoti realizirati. Že v osnutku so bile zaradi velikih dodatnih obveznosti nekatere naloge močno okrnjene ali celo odložene v leto 1982, z zagotovitvijo dodatnih sredstev za financiranje sodišč pa bi se proces neizvrševanja nalog še stopnjeval. Zaradi tega izvršni svet predlaga zborom skupščine, da se zahtevki so-> dišč pokrijejo le delno, in sicer v višini 1,217.000 din, kar je 64 % celotnega zneska. Največji del teh sredstev bi zagotovili z zmanjšanjem postavke ..nabava računalniške opreme ” (gl. nam. 04) v višini 617.000 din. V začetku decembra je bila namreč sklenjena pogodba z Elektrotehno o nabavi računalniške opreme v vrednosti 4,260.000 din. Po določilih pogodbe bo občina plačala 2,130.000 din (50 % pogodbenega zneska) v roku 15 dni po podpisu, ostalo pa v 15 mesecih to je v letu 1983. Ker je bilo v glavnem namenu 04 za ta namen doslej izdvojenih 2,74 7.000 din sredstev, se razlika v višini 617.000 din lahko prerazporedi za financiranje sodišč. Preostanek sredstev se zagotavlja z znižanjem postavk „vzdrževanje obeležij NOV in. socialistične revolucije v KS” (gl nam. 07) za 350.000 din ter „ tekoča proračunska rezerva" za 250.000 din. Realizacija proračunskih prihodkov in odhodkov po stanju na dan 30. 11. 1981 namreč kaže, da sredstva tekoče proračunske rezerve do konca leta ne bodo v celoti porabljena, pri vzdrževanju spominskih obeležij pa moramo ugotoviti, da so bila dela sicer opravljena, vendar krajevne skupnosti še niso predložile računov. Na podlagi opisanih prerazporeditev je prišlo do sprememb tudi pri nekaterih glavnih namenih. Dejavnost organov DPS (gl nam. 01) se tako povečuje za 1,217.000 din in znaša 68,552.000 din (+ 2 %), zmanjšajo pa se: glavni namen 04 od 41,942.000 din na 41,325.000 din (-1 %), glavni namen 07 od 662.000 din na 312.000 din (-52 %>) in glavni namen 17 do 2,035.000din na 1. 785.000 din (-12 %), Ob koncu razprave o rebalansu proračuna za leto 1981 je izvršni svet menil, da družbeni dogovori o financiranju dejavnosti sodišč niso v skladu z načeli oblikovanja splošne porabe, ki veljajo za leto 1981 in 1982, zato bo te dokumente posredoval v presojo ustreznim organom. Izvršni svet PREGLED REBALANSIRANIH PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1981 v 000 din Vrsta PRIHODKI Rebalansiranj, Glavni namen ODHODKI Rebalansirani Dlan 1931 namen Dlan 1981 1 Davek na dohodek in davek iz OD 125.505 01 Dejavnost organov DPS 68.552 02 Ljudska obramba 4.897 2 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja 03 Dejavnost DF0 11.923 in davek od premoženja 88.149 04 Negospodarske investicije 41.325 3 Takse 9.998 07 Kulutumo-prosvetna dejavnost 312 5 Prihodki po posebnih 08 Socialno skrbstvo 6.669 predpisih 3.248 09 Zdravstveno varstvo 216 6« Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 5.150 10 Kumunalna dejavnost 3.722 11 Krajevne skupnosti 11.764 • 12 Prispevki proračunom drugih DPS 19-756 16 Intervencije v gospodarstvu 15.589 17 Tekoča pror.rezerva in obvez, iz preteklih let 1.785 18 Krediti, vezana in izloč.sredstva - rezervni sklad 1.729 - izloč.na rač. za omejevanje 43.811 SKUPAJ PRIHODKI 232.050 SKUPAJ ODHODKI 232.050 PREDLOG Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana - Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana - Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 V_____________________________J 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo 259,424.000,- din in se razporedijo: — v posebni del proračuna 193,291.000.—din — za tekočo proračunsko rezervo 1,779.000.— din — za skupne mestne potrebe v Ljubljani 27,688.000,— din —, za intervencije v gospodarstvu 36,666.000.— din Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen Občina Ljubljana - Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi dogovora z ljubljanskimi občinami razporeja s svojim proračunom za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana -Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 11,1 % vseh tekočih prihodkov in jih nakazuje največ do zneska 27,688.000.- din. 3. člen Od prihodkov po 1. členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke mesta Ljubljana se vlaga 1 % prihodkov v rezervni sklad občine - izločena sredstva rezerv. 4. člen Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije — pravosodnim organom — družbeno političnim organizacijam — krajevnim skupnostim. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.. 5. člen Uporabniki morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena v proračunu občine, uporabljati v namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine povzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1982, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 6. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna. 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine, ki tudi skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 8. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen O razporeditvi oz. o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih odstotkov, odloča izvršni svet. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 11. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, če ugotovi, da realizacija ne poteka po planu, vendar največ do 10% ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 12. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. tč. 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih do zneska 500.000.- din. O uporabi sredstev za namene iz 2. tč. 39. člena istega zakona odloča izvršni svet skupščine občine. 13. člen Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik IS skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član IS, ki ga na predlog predsednika IS imenuje izvršni svet. 14. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov pororačuna po glavnih namenih se .objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije- 15. člen Ta odkok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. Predsednik skupščine občine Ljubljana - Moste-Polje MARJAN MOŠKRIČ PREGLED IN RAZPORED PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA - MOSTE - POLJE ZA LETO 19 8 2 v OOO din Vrsta PRIHODKI Plan 1982 Glavni ODHODKI Plan 1982 namen 1 Davek na dohodek in davek iz OD 140.326 ol Dejavnost organov DPS' 85.634 2 Prometni davek, davek na o2 Ljudska obramba 9.271 dohodek od premoženja in o3 Dejavnost DPO 13.697 davek od premoženja 99.288 o4 Negospodarske investicije 3o.82o 3 Takse lo. 31o o7 Kulturnoprosvetna dejavnost 958 5 Prihodki po posebnih predpisih 3.45o 08 Socialno' skrbstvo 7.688 6 Prihodki upravnih organov in o9 "Zdravstveno varstvo 248 drugi prihodki 6.o5o lo Komunalna dejavnost 4.669 11 Krajevne skupnosti 13.99o 12 Prispevki proračunom drugih DPS 27.688 16 Interv. v gospodarstvu 2o.824 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 5.279 18 Krediti, vezana in izločena sred - sredstva rezerv - kompenzacije, blagovne rez. 1.992 in intervencije v gospodarstvu 36.666 SKUPAJ PRIHODKI_____________259.424_____________SKUPAJ ODHODKI___________ 259.424 PREGLED RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA-MOSTE-POLJE ZA LETO 19 8 2 Glavni in natančnejši namen Rebalansirani Osnutek Predlog Indeks plan 1981 3 : 2 4 : 2 4 : 3 1 2 3 4 5 6 7 01 DEJAVNOST ORGANOV DPS f ' A - SKUPŠČINA OBČINE Seje skupščine in njenih teles 36.ooo So.ooo So.ooo 138,8 138,8 loo,o Tisk skupšč.gradiva, objave, oglasi 219.000 263.000 263.ooo 12o,o 12o,o loo,o Proslave, tekmovanja 566.ooo 63o.ooo 63o.ooo 111,3 111,3 loo,o Delegatska tribuna l,255.ooo 1,5o6.ooo l,5o6.ooo 12o,o 12o,o loo,o Zbornik občine 177.000 177.ooo 177.000 loo,o loo,o loo,o Medobčinske zveze 96.ooo 96.ooo 96.ooo loo,o loo,o loo,o Občinski praznik 468.ooo 400.000 4oo.ooo 85,4 85,4 loo,o Priznanja občine 148.ooo 148.ooo 148.ooo loo,o loo,o loo,o Reprezentanca in protokol 67.ooo 67.ooo 67.ooo loo,o loo,o loo,o Potni stroški in nadomestila delegatom 21.000 25.ooo 25.000 119,0 119,o loo,o Nadomestila funkcionarjem - OD l,346.ooo l,569.ooo l,6o8.ooo 116,5 119,4 lo2,5 Nadomestila predsednikom komisij 362.ooo 417.000 417.000 115,2 115,2 loo,o OD delavcev sekretariata skupščine l,275.ooo l,485.ooo l,523.ooo 116,5 119,4 lo2,5 Skupaj A 6,o36.ooo 6,833.ooo 6,91o.ooo 113,2 114,5 lol,l Članarine, študije, cenitve 212.000 212.000 212.000 loo,o loo,o loo,o Tisk, objave, oglasi 38.ooo So.ooo So.ooo 131,5 131,5 loo,o Reprezentanca in protokol 68.000 68.000 68.000 loo,o loo,o loo,o Potni stroški 2.000 2.000 2.000 loo,o loo,o loo,o Nadomestila OD funkcionarjem 4,4o5.ooo 5,132.ooo 5,26o.ooo 116,5 119,4 lo2,5 OD funkcionarjev v novem mandatnem obdobju - 1,89o.ooo 1,89o.ooo - - loo,o Skupaj B 4,725.ooo 7,354.ooo 7,482.ooo 155,6 158,3 lol,7 C - OBČINSKI UPRAVNI IN DRUGI DRŽAVNI ORGANI - Korekturna izravnava OD - l,2oo.ooo * 1,2oo.ooo -■ . - loo,o Upravni organi občine - OD 27,4o7.ooo 31,992.000 32,724.ooo 116,5 119,4 lo2,2 Upravni organi občine - mat. izdatki 6,887.ooo 8,264.ooo 8,264.ooo 12o,o 12o,o loo,o Upravni organi občine-skupna poraba l,215.ooo l,458.ooo l,458.ooo 12o,o 12o,o loo,o Amortizacija osnovnih sredstev 2oo.ooo 800.000 800.000 - - loo,o Postaja milice - redna dejavnost l,757.ooo 2,lo8.ooo 2,468.ooo 12o,o 14q,5 117,o Postaja milice - sklad skup.por. 27.ooo 33.000 33.000 122,2 122,2 loo,o Postaja milice - sklad opreme 23o.ooo 265.000 265.000 115,2 115,2 loo,o Svet občin ljubljanske regije 7o.ooo 83.ooo 83.000 118,o 118,o loo,o Skupnost slovenskih občin 271.ooo 32o.ooo 326.000 118,o 12o,o lo2,o Sodišče združenega dela l,U3.ooo 1,227.000 l,336.ooo 118,o 12o,o lo8,8 Družbeni pravobranilec samoupravljanja 7o7.ooo 834.000 849.000 118,o 12o,o lo2,o Temeljno sodišče Ljubljana 13,119.ooo 14,331.060 15,743.ooo 118,o 12o,o lo9,8 Temeljno javno tožilstvo 2,276.ooo 2,485.ooo 2,732.ooo 118,0 12o,o lo9,9 S k u p a j C ' >5,279.000 65.400.000 68,281.000 U8,o 123,5 lo4,4 D - OSTALO Zavod za družbeno pl aniranje O' 00 8 0 l,984.ooo 2,ol8.ooo 118,o 12o,o lo2,o Ljubljana Preventiva in vzgoja v cestnem I90.000 219.000 219.000 115,2 - 115,2 loo,o prom, INDOK 82.000 94.000 94.000 115,2 115,2 loo,o LRP - Glas Ljubljane 354.000 418.ooo 425.000 118,o 12o,o lo2,o Provizija in storitve v plačilnem 155.000 155.000 155,ooo loo,o loo.o loo,o prometu Stalna konferenca mest SFRJ So.ooo So.ooo " So.ooo loo,o O 0 _0 loo,o Skupaj D 2,5l2.ooo 2,92o.ooo 2,961.ooo 116,2 117,8 lol,5 SKUPAJ Ol 68,552.ooo 82,5o7.000 85.634.ooo 12o,3 124,9 lo3,8 02 LJUDSKA OBRAMBA Teritorialna obramba l,595.ooo 2,861.ooo 2,861.ooo 179,3 179,3 loo,o Funkcionalna dejavnost LO 3,3o2.ooo 7,91o.ooo 6,41o.ooo 239,5 - 194,1 8l,o SKUPAJ 02 4,897.ooo lo,771.ooo 9,271.ooo 22o,o 189,3 0 0 00 1 2 3 4 5 6 7 03 DEJAVNOST D PO * Operativni štab za pripravo referenduma za samoprispevek III 5oo.ooo - - - - - Občinska konferenca SZDL 3,15o.ooo 3,718.ooo 3,78o.ooo 118,o 12o,o lo2,o Občinski odbor ZZB NOV l,369.ooo l,615.ooo l,643.ooo 118,o 12o,o lo2,o Občinski odbor ZRVS 666.000 786.000 799.000 118,0 12o,o lo2,o Občinska konferenca ZSMS l,547.ooo l,825.ooo l,857.ooo 118,0 12o,o lo2,o Občinski odbor RK 48o.ooo 566.000 576.000 U8,o 12o,o lo2,o Občinska zveza prijateljev mladine 5o8.ooo 600.000 6I0.000 118,o 12o,o lo2,o Dom občinskih družbenih organizacij 59o.ooo 708.000 708.000 12o,o 12o,o loo,o Občinsko glasilo "Naša skupnost" 3,o53.ooo 3,6o3.ooo 3,664.ooo £ 00 0 12o,o lo2,o Občinski odbor II. gr upe odredov 60.000 60.000 60.000 loo,o loo,o loo,o SKUPAJ 03 U,923.ooo 13,481.000 13,697.ooo 113,0 U5,o lo2,o = = = = == = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = == = = = = = = = = = = = = = == = = = = = = ====================== = = == = = = = = = = == = = = = = = = = = = == = = = = = = = = = 04 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Investicijski izdatki za šole in VVZ 3,o7 5.000 7,ooo.ooo 5,Soo.ooO 227,6 178,8 78,5 Prisp.skupnosti za razvoj družbenega standarda lo,674.ooo 16,ooo.ooo lo,ooo.ooo 149,9 93,6 62,5 Sofinanciranje nakupa prostorov za sodišče združenega dela 692.000 692.000 - loo,o - - Odplačilo anuitet lo,29o.ooo ll,414.ooo 11,414.000 Ho,9 llo,9 loo,o Adaptacija Jelovškove galerije Soo.ooo 7oo.ooo 7oo.ooo 14o,o 14o,o loo,o Skupne negosp. investicije v mestu 16,o94.ooo 4,456.ooo 3,2o6.ooo 27,6 19,9 71,9 SKUPAJ 04 41,325.ooo 4o,262.ooo 3o,82o.ooo 97,4 74,5 76,5 &SB3S8aa^33nssssBSKBSa8aBraBs3B8a:s8B3Bs8aaB3B8S3sB3SBS3SS = 2ssss = s:s= ■ = = = = *= = = « = = = = = = = = = »» = = = = = = = ==»63 = = * = ■*» = 07 KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST Evidenca spomenikov in naravnih 1 znamenitosti 225.000 225.000 225.000 loo,o loo,o loo,o Vzdrževanje obeležij NOV in soc.revolucije v KS 34.000 442.000 442.000 loo,o Vzdrževanje grobov in grobišč borcev NOV 53.000 291.000 291.000 - - loo,o SKUPAJ 07 312.000 958.000 958.000 ============== ============ - loj,00 X 08 SOCIALNO SKRBSTVO i1 Priznavalnine, denarne pomoči in zdrav, varstvo udel.NOV 4,066.000 4,6o4.ooo 4,6o4.ooo 113,2 113,2 / loo,o Priznavalnine borcem za sev. mejo in slov.dobrovoljcem 258.000 298.000 298.000 115,5 115,5 loo,o 'Enkratne denarne pomoči udel.NOV 4oo.ooo 496.000 496.000 124,o 124,0 loo,o Sosedska pomoč za udel.NOV 330.000 381.ooo 381.000 115,4 115,4 loo,o Pomoč za zdravljenje udel.NOV 496.000 6I8.000 6I8.000 124,5 124,5 loo,o Oskrbnine družinam, katerih hranilec je v JLA 941.000 l,o84.ooo l,o84.ooo 115,1 115,1 loo,o Preživninsko varstvo kmetov 178.000 2o7.000 2o7.ooo 116,2 116,2 loo,o SKUPAJ 08 6,669.ooo i = e = = = = = == = 7,688.ooo ================== 7,688.ooo = = = = = = = = = = = = = = 115,2 : = = = = == »====: 115,2 s= == = = = loo,o 1 2 3 4 5 6 7 09 ZDRAVSTVENO VARSTVO Mrliško ogledna služba 42.ooo 48.000 48.000 115,2 115,2 loo,o Zdravstveno zavarov. k metov 174.ooo 2oou 000 2oo.ooo 115,2 115,2 loo,o SKUPAJ 09 216.ooo 248.000 _ 248.ooo 115,2 115,2 loo,o ====================================== ============== ========S======: = = == = = = == = = = = === = = = = = = = = = = = = = = = = = = = === = = io KOMUNALNA DEJAVNOST Geodetska dela 1,o42.ooo 1,2oo.ooo l,2oo.qoo 115,2 115,2 loo,o Urbanistična dokumentacija 2,419.ooo 3,068.000 3,068.000 126,8 126,8 loo,o Služba za varstvo okolja 75.000 86.000 86.000 115,2 115,2 loo,o Rušenje in odstranjevanje nedovolj. gradenj in sanacija terena I86.000 315.ooo 315.000 169,3 169,3 loo,o SKUPAJ 1 O 3,722.ooo 4,669.ooo 4,669.ooo 125,4 125,4 loo,o ==========3========================s================= = = = == = = = = = = = = = == = = = = = == = = = = ==== = = = = = = = = = = = = = = == = = = = = = = == 5 11 KRAJEVNE SKUPNOSTI Sred.za funkcionalno dejavnost lo,o7 5.ooo U,855.coo 12, o(,0.000 118,o 12o,o lo2,o Amortizacija osnovnih sred. 27o.ooo 9oo.ooo 9oo.ooo 333,6 333,o loo,o Sredstva za ref. in volitve 459.000 1,000.000 l,ooo.ooo 218,o 2l8,o loo,o Vzdrževanje družbenih prostorov 9oo.ooo 1,o37.ooo - 115,2 - Vrnitev krajevnega samoprispevka 60.000 - - - - SKUPAJ 11 ll,764.ooo 14,792.000 13,99o.ooo 125,7 119,o 94,5 ==== = = = ==== = = = = = = = = = = = === = ======»==============«========= = = = = ==== = = = === = == = = = = = == = = = === ==== = = = = = = = = = = = = = = == = 12 PRISPEVKI PRORAČUNOM DRUGIH DPS Prispevek proračunu SML 19,756.ooo 27,288.ooo 27,688.000 138,1 14o, 1 lo2,o SKUPAJ 12 19,756.ooo 27,288.ooo 27,688.000 138,1 14o,l lo2,o = = = = = = = = = ==== == = = = = —= = = = = = = = = = = = = = = = == = = = === = == = = = = == = = = = == = = = = = = == = t = = = = = = = = = = = = == = = = = ====================== 16 INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU Kompenzacije za drobno prodajne cene in izvoz 4,4o7.000 - - - * - — Sofinanciranje lo letnega programa izgradnje cest v Ljubljani 2,171.ooo 2,Sol.000 11,142.ooo 115,2 513,2 445,5 Skupnost za pospešev.kmetijske proizvodnje 652*000 2,652.ooo 2,652.ooo loo,o loo,o loo,o Namenska sredstva taks .3,560.000 3,98o.ooo 3,98o.ooo 111,7 111,7 loo,o Obveznost iz garancije za Julon 800.000 800,000 800.000 loo,o loo,o loo,o Kritje razlik v ceni Dnevnika l,673.ooo l,924.ooo l,924.ooo 115,0 115,0 loo,o Veterinarsko higienska služba 326.000 326.ooo 326,000 loo,o loo,o loo,o SKUPAJ 16 15,589.000 12,183.000 2o,824.ooo 78,1 133,5 17o,9 = = = = = = = = = = = = = = = = = = == == = = == = = = = = = = = = = = = == = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = ===== = === = = == = = = = = = = = = = = = = = = == = = = == = = = = ======= 17 TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET , Tekoča proračun.rezerva l,294.ooo l,779.ooo l,779.ooo 115,2 115,2 loo,o Obveznosti iz prej.let 491.000 3,5oo.ooo 3,Soo.ooo - loo,o SKUPAJ 17 l,785.ooo 5,279.ooo 5,279.ooo 295,7 295,7 loo,o = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = «== = = = = = ■=:=■ :===■====*==«== =============== 3 = a3= ====================== ============= =- 18 KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA Izločitev na sred. rezerv l,729.ooo l,992.ooo l,992.ooo 115,2 115,2 loo,o Izločeno za kompenzacije, blag.rez. in intervencije v gospodarstvu 43,8U.ooo 37,3o6.ooo 36,666.ooo 85,1 83,7 98,2 SKUPAJ 18 45,54o.ooo 39,298.ooo 38,658.ooo 86,2 84,8 98,3 = = = = = = = = = = = == = ==== = = = = = = = = == == = = = = = == = = = = === = = ==== = = = = ■== = = = = = = == = = = = = ==== = == = = = = = = = = t£= == = == = = = = = = == = = = = = = SKUPAJ ODHODKI 232,o5o.ooo 259,424.ooo 259,424.000 111,7 111,7 loo,o = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = == = = == = = = = == = = === = = = = = === = = = = = = == = = = = = = = = == = = = = = = = = = == = = = = == = === = = = = = ======= = = = OBRAZLOŽITEV Predlog proračuna občine Ljubljana — Moste-Polje za leto 1982 doživlja v primerjavi z osnutkom precejšnje spremembe, do katerih je prišlo zaradi spremenjenih izhodišč pri oblikovanju splošne porabe za leto 1982, delno pa tudi zaradi upoštevanja pripomb, ki so jih imeli skupščinski zbori ob obravnavi osnutka. Spremembe osnutka v primerjavi s predlogom prikazujemo v naslednji tabeli: v ooo din Zap. St. Namen Osnutek Zvišan je Znižanje Predlog 1. Ol - Dejavnost org.UPS 82.5o7 3.127 - 85.634 Z. 02 - Ljudska obramba lo.771 - leSOO 9.271 3. 03 - Dejavnost D PO 13.481 215 - 13.697 4. 04 - Invest.lzd.za OŠ, VVZ 7.ooo - 1.5oo 5.5oo 5. 04 - Sit.za razvoj dr.st. 15.000 - 6.000 lo.ooo 6. 04 - Prost.sod. zdr.dola 592 - 692 - 7. 04 - Negosp.i.iv. v mosta 4.456 - 1.25o 3 • 2oo 8. II - Funkc.dej. KS 11.855 235 - 12.o9o 9. 10. 11 - Vzdržev. družb, prost. 12 - Prisp.pror.3ML 1.037 27.238 4oo 1.037 27.683 n. 16 - Ceste 2. Sol 8.641 - 11.142 12. 18 - Izloč.nad dov.por. 37.3o6 - 64o 36.666 Skupaj 12.619 12.619 Prihodkovna stran proračuna ostaja v globalu nespremenjena in so celotni prihodki načrtovani v višini 259.424.000.- din. Znotraj prihodkovne bilance se zniža davek iz obrtne dejavnosti za din 2,500.000.-. Do znižanja prihaja zaradi tega, ker realizacija za 11 mesecev 1981 kaže, da bo zbranih sredstev tega davka manj, kot smo prvotno načrtovali, temu primerno pa mora biti načrtovan tudi prihodek za leto 1982. Za isti znesek se v oceni prihodkov zviša davek na tovorna motorna vozila. Predvideno je namreč, da bo ta vrsta davka ostala tudi v letu 1982, prvotni predlog zakona o davkih občanov pa je ta davek ukinil. Iz tabele sprememb je razvidno, da znašajo skupna zvišanja in znižanja proračunskih sredstev med glavnimi nameni 12.619.000. - din. Do zvišanj je prišlo iz naslednjih razlogov: 1. Rast sredstev za OD se povečuje od 16,5 % na 19,4 %. Ta vzišanja so v tabeli prikazana pod zap. št. /, 3. in 8. 2. Iz različnih poročil, dogovorov in sklepov, do katerih je prišlo v zadnjem mesecu, izhaja nujnost povečanja sredstev, ki jih občina Ljubljana - Moste-Polje prispeva za financiranje 10 -letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. Tako naj bi za ta namen izdvojili kar za 8,641.000.- din več sredstev kot smo predvideli v osnutku proračuna. 5. Pravilno ugotovljen delež občine mestnemu proračunu znaša din 27,688.000.- 4. Po sklepu skupščine občine v predlogu zagotavljamo dodatna sredstva za postajo milice, ki jih ta potrebuje za nabavo dveh novih službenih vozil Pri zagotovitvi sredstev za pokritje omenjenih povečanj do-življa največja znižanja glavni namen 04, ki v predlogu znaša 20.820.000. - din in se v primerjavi z osnutkom znižuje za 9.442.000. - din ali za 28,1 %>. S tem znižanjem občina prerazpo-reia velik del sredstev iz negospodarske dejavnosti v gospodarstvo, saj je celotni znesek namenjen za kritje povečanega deleža občine pri financiranju 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. Zmanjšuje se tudi postavka „skupne negospodarske investicije v mestu", ki v predlogu proračuna pokriva financiranje naslednjih nalog: 1. Dejavnost živalskega vrta Ljubljane 1,000.000,- din 2. Pot spominov in tovarištva 614.000. - din 3. Muzej Revolucije 892.000.- din 4. TV pretvornik Gorišca 600.000.-din 5. Projekt Vače 81 100.000,- din Skupaj 3,206.000.- din Glede na nekoliko spremenjene podatke o rasti dohodka (predlog republiške resolucije), se nekoliko spreminja tudi višina dovoljene osnovne proračunske porabe v občinah. Ta se bo v primerjavi z letom 1981 lahko povečala za 15,6 %, namesto dosedanjih 15,2 %. V proračunu občine Ljubljana - Moste-Polje to povečanje predstavlja 640.000. - din. Za ta znesek so v predlogu proračuna zmanjšana izločena sredstva, ustrezno pa se povečuje osnovna poraba občine. Izračun dovoljene osnovne proračunske porabe za leto 1982: 160.113.000. - din 185.090.000. - din 9,980.000.- din 195.070.000. - din 27.688.000. - din 36.666.000. - din 259.424.000. - din osnovna poraba 1981 - osnovna poraba 1981 X 115, % - ne limitirani prihodki 1982 Skupaj dovoljena poraba občine - Prispevek proračunu SML - Izločeno nad dovoljeno porabo Skupni proračunski prihodki v letu 1982 Izvršni svet je ob obravnavi predloga proračuna za leto 1982 ponovno izpostavil problematiko financiranja sodišč in ugotovil, da bo tudi v letu 1982 prišlo do odstopanja med zahtevki in dejansko razpoložljivimi proračunskimi sredstvi za ta namen. Nadalje je izvršni svet ugotovil, da je v predlogu proračuna upoštevana pripomba zborov skupščine, naj se celotna sredstva za OD funkcionarjev prikažejo v podnamenu Ol-B. Pri tem IS pripominja, da se ta sredstva zagotavljajo enkratno in samo v letu 1982 brez povečanja osnove za leto 1983. Izvršni svet OSNUTEK Na podlagi 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine (Ur. list SRS št. 20/76) za I. razširjeno fazo zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine V ___________________________________________________J 1. člen Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje razširjene 1. faze zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine ki jih je pod šifro projekta 2861/81 v juniju 1981 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana. 2. člen Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom, organizacijam združenega dela, samoupravnim in drugim skupnostim pri upravnih organih, pristojnih za urbanizem občine Ljubljana Moste-Polje in Skupščine mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje MARJAN MOŠKR1Č, 1. r. OBRAZLOŽITEV V letu 1976 je bil za območje soseske MS 4, 5 Fužine, ki jo omejuje na severu trasa nove Zaloške ceste, na jugu Ljubljanica, na zahodu Ljubljanica oz. Stepanjsko naselje in na vzhodu nevrološka klinika, sprejet tehnični del zazidalnega načrta (Ur. list SRS št. 20/76). Predmet odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine (Ur. list SRS št. 20/76), za L razširjeno fazo zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine, je uveljavitev manjših odstopanj od potrjenega zazidalnega načrta, definiranih v elaboratu, ki ga je pod šifro projekta 2861/81 v mesecu juniju 1981 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Elaborat na novo opredeljuje faznost izgradnje in uvaja termin ,.razširjena I. faza" (del soseske, ki jo gradi IMOS, to je vzhodni del soseske), ohranja gostilno Anžič, ki jo je prvotni zazidalni načrt predvidel za rušenje, dodaja dva paviljona z oznako SC 1 d (storitvena obrt, poslovna dejavnost, specializirane trgovine) in še vrsto manjših sprememb, ki so razvidne iz zgoraj citiranega elaborata. V času javne razgrnitve od 19. 8. do 18. 9. 1981, ki je potekala na osnovi sklepa IS SOB Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 24/81), v prostorih KS Nove Fužine in SOB Ljubljana Moste-Polje je bilo posredovano 10 pripomb, na katere je skupina, sestavljena iz predstavnikov LUZ-a, Soseske in upravnega organa pripravila odgovore, ki jih posreduje v obravnavo in potrditev hkrati z odlokom. Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov LUZ-a, Soseske in upravnega organa, je pripravila odgovore na pripombe, dane v času javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev za razširjeno I. fazo zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 4, 5 Fužine, ki je bila od 19. 8. 1981 do 18. 9. 1981 v prostorih SOB Ljubljana Moste-Polje in KS Nove Fužine, na podlagi sklepa IS SOB Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 24/81). Pripomba 1: Ulica II je načrtovana in že delno zgrajena kot slepa intervencijska cesta, širine 3 m in ni primerna za dostop z osebnimi in drugimi vozili k stanovanjskim objektom od B 28-37. Predlagamo, da se naredi cesta za normalen avtomobilski dostop iz obstoječe Zaloške ceste. KS Nove Fužine Odgovor: Ulica II je projektirana vzhodno od stanovanjskih blokov z oznako B 28 do B 37 v širini 3,5 m in izhaja iz parkirnega prostora ob obstoječi Zaloški cesti in se izteka na parkirna mesta vzporedno z novo Zaloško cesto ter služi za dostop intervencijskih vozil (snaga, gasilci, reševalci, dostava), je v gradnji. Ni predmet spremembe. Pripomba 2: Iz obstoječe dokumentacije ni razvidno, kako se načrtuje mestni potniški promet v naselju, odnosno niso pokazane druge primerne variantne rešitve, predvsem okrepitve stanja MPP, zlasti v jutranjih urah (od 5 do 7 ure) in popoldanskih urah (od 13 do 15.30 ure). KS Nove Fužine Odgovor: Zazidalni načrt za celotno sosesko MS 4, 5 Fužine predvideva mestni potniški promet po stari Zaloški cesti s postajališči ob sekundarnem centru (SC 1 v I. fazi izgradnje) ob primarnem centru in ob sekundarnem centru (SC 2 in naslednjih fazah izgradnje) ter avtobusni promet po novi Zaloški cesti s postajališči ob križiščih. Okrepitev obstoječih linij ni v pristojnosti načrtovalcev zazidalnega načrta. Potreben bo dogovor med MPP in KS Nove Fužine in SKIS Ljubljana Moste-Polje. Možna je izvedba začasne končne postaje z obračališčem ob obstoječi Zaloški cesti vzhodno od I. faze izgradnje. Pripomba 3: Potrebe so velike in ni nikjer razvidno načrtovanje javnih telefonskih govorilnic tako za krajevne, kot medkrajevne pogovore. Te so še posebej aktualne, ker zaenkrat še ni možnosti za pridobitev individualnih telefonskih priključkov (naselje je praktično brez telefona). KS Nove Fužine Odgovor: V dokumentaciji za realizacijo I. faze izgradnje (mikrourbana opremljenost) je predvidenih 8 telefonskih govorilnic, ki so razporejene po osrednjem trgu (med visokimi objekti) ob objektih sekundarnega centra (SC a, b, c, d). Telefonske govorilnice bodo izvedene, ko bo urejena zunanja ureditev (popločene površine, poti in zelenice) in ko bodo izvedeni objekti sekundarnega centra. Pripomba 4: Čeprav ni predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta predlagamo, da se spremeni obstoječa lokacija bodoče brvi čez Ljubljanico (ob A 8 in A 7). Novo lokacijo brvi čez Ljubljanico predlagamo v vodoravni smeri od stanovanjskih objektov B 21, B 22, B 23 in B 18, B 19 in B 20 proti Ljubljanici in dalje čez Ljubljanico v Stepanjsko naselje do Pesarske ulice (tam je obračališče MPP). Spremembo predlagamo zaradi boljše in smiselnejše povezave z infrastrukturnimi objekti v Štepanjskem naselju, še posebej zaradi bližine postajališča MPP. Obenem zahtevamo, da pride čimprej do izgradnje brvi na redlagani lokaciji, ker so potrebe krajanov iz KS Nove Fužine v tepanjsko naselje zelo velike in aktualne (nakupovalni centri obisk otrok v OS in drugo). Prosimo, da naš predlog vključite v spremembo zazidalnega načrta. KS Nove Fužine Pripomba 5: Predlog spremembe bodočega peš mostu (brvi) iz projektiranja na jugu Fužin na obračališče na Škrjančevi (konec Pesarske) in objekti B 21, 22, 23 in B 15, 19 in 20 v Fužinah. Spremembo predlagamo zaradi bližine postajališč avtobusnih linij 5, 9, 23, bližina Most po (nečitljivo) Štepanjskega naselja, bližina nakupovalnih centrov Emone in Name. Brez podpisa Pripomba 6: Spremembo lokacije in čimprejšnjo izgradnjo brvi so zahtevali tudi ustanovni zbori stanovalcev po posameznih hišnih svetih. Mandeljc Franc Pripomba 7: Stanovalci soseske MS 4, 5 Fužine predlagamo spremembo lokacije peš brvi med sosesko Štepanjsko naselje in Fužinami. Prva brv čez Ljubljanico, ki je po zazidalnem načrtu predvidena nasproti parkirišč objekta A 8, naj bi se gradila kot podaljšek lokalne ceste med objektoma B 21-22, in B 18-19-20. Asfaltna pot do Ljubljanice je zgrajena. To spremembo utemeljujemo: - bližina obračališča 3 avtobusnih linij (proga 5, 9 in 23 ki bo na novo uvedena kot je zapisano v petletnem planu KS Štepanjsko naselje - pred delitvijo na 3 KS) - bližina oskrbovalnih centrov (Nama, Emona-center, PIK Bo-rinci) - ta lokacija bi omogočala krajšo pot do centra Most, posebno prepotrebnega zdravstvenega doma v Mostah - mamice z vozički iz severnega dela Fužin (severno od Zaloške ceste), bodo prisiljene zaradi življenjske nevarnosti Zaloške ceste (ni pločnika) uporabljati peš brv, ki bo na zelo neugodnem mestu. Prosimo, da se predlagana sprememba zazidalnega načrta MS 4, 5 Fužine za objekt brv čez Ljubljanico še enkrat obravnava in po možnosti upoštevajo utemeljene potrebe že stanujočih in bodočih krajanov soseske Nove Fužine. Podpis nečitljiv Odgovor na pripombe 4, 5, 6 in 7: Na zamenjavo lokacije brvi ena navaja krajane trenutna situacija izgradnje soseske, ko še niso realizirani spremljajoči objekti - šola, VVZ, trgovina - ki pa so v gradnji in bodo po programu dani v uporabo v letu 1982 in v začetku leta 1983. Ob pravkar izglasovanem samoprispevku III v Ljubljani je v tem srednjeročnem obdobju realna tudi gradnja zdravstvenega doma v Fužinah. Prestavitev brvi bi predstavljala glede na zasnovo soseske in širšega naselitvenega območja le začasno rešitev, saj bo po izgradnji povezovalne ceste med Šmartinsko in Litijsko cesto v opuščenem rezervatu vzhodne obvoznice direktna navezava na Štepanjsko naselje onemogočena. Po veljavnem zazidalnem načrtu sta v soseski MS 4, 5 Fužine predvideni dve brvi; prva povezuje osrednji trg v I. fazi izgradnje, kjer so situirani objekti sekundarnega centra, VVZ osnovna šola, športni park z rekreacijskim programom na obeh straneh Ljubljanice (že izvedene pešpoti in kolesarske steze) in predvidene Sportno-rekreacijske površine (MŠP 4) za potrebe širšega naselitvenega območja (MS 3 MS 4, 5, MS 13). Druga povezuje program primarnega centra v MS 4, 5 s centralnim programom predvidene soseske MS 13. Za obe brvi je v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom izdelana lokacijska dokumentacija in idejni projekt. V izdelavi je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo in bi vsaka sprememba brvi pomenila tudi izdelavo nove dokumentacije in s tem odmik pričetka gradnje vsaj za eno leto. Pripomba 8: Predlagamo, da se razmisli, izdela in vnese v spremembo zazidalnega načrta zaščitna mreža ali ograja ob Ljubljanici, predvsem v bližini stanovanjskih objektov (A 8), kjer je večje število manj- ših otrok in le-ti lahko padejo v globoko reko in utonejo. Na ureditev tega problema je opozorilo Društvo prijateljev mladine Moste. Odgovor: Lega neke stanovanjske soseske ob vodotoku pomeni na eni strani neprecenljivo ambientalno vrednost naselja z vidika športno-rekreacijskih možnosti, vključevanja narave v novo organizacijo življenja, kot tudi z vidika estetskega oblikovanja človekovega bivalnega okolja, na drugi strani pa seveda nezavarovana reka pomeni tudi nevarnost zlasti za otroke. Tega smo se zavedali tudi oblikovalci zazidalnega načrta in vsi ostali odgovorni zato je v zasnovi hortikulturne ureditve, ki je sestavni del zazidalnega načrta brežina utrjena z ozelenjenim nasipom, vrh katerega je vzdolž vse soseske predvidena živa meja kot tehnično zadovoljiva, estetsko dovršena in varnostno sprejemljiva rešitev. Kakršnakoli druga ograja ne pomeni kvalitetnejše zaščite, saj je ni mogoče izvesti obojestransko in vzdolž celega vodotoka Ljubljanice. Da je bila v zazidalnem načrtu upoštevana zaščita oz. ograja živa meja, pa izvira poleg navedenega tudi iz pogojev Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, ki zahteva zaradi vzdrževanja vodnega režima dostopnost do vodotoka. V predelih v bližini stanovanjskih blokov, kjer je poleg žive meje možno postaviti tudi žično ograjo, se bo le-ta izvedla. Pripomba 9: V času javne razgrnitve osnutka sprememb zazidalnega načrta je Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja ugotovil, da obsega elaborat tudi dopolnitve le-tega (gostilna Anžič ostane, dodana dva paviljona z oznako SC 1 d) in zato predlaga, da se v odloku in v projektu naslov elaborata dopolni ..spremembe in dopolnitve .. .”. Pripomba 10: Glede na to, da se z navedenim odlokom spreminja tudi faznost zazidave in sicer se del II. faze izgradnje, ki jo gradi IMOS priključi I. fazi, ki se preimenuje v »razširjeno I. fazo”, naj se ta termin opredeli v pravilniku za izvajanje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in kot tak vnese v osnutek odloka. Odgovor: Se ugodi. (Glej arhitektonsko-zazidalno situacijo na naslednji strani!) LU >ru u_ i LO GO ac •C-3 «=c lu *ac ca ca __ LU z 5 ~ S z S z ru lu «r H— r>j £ -* o S = S z LU BBE Ib"s' illilBlIiSi i o LU OS «* ■—1 C-3 g co s 2 rxj Si io esi o S SE ti ' = s hi? J ilhl f l!m ; ■ J JS 1®; • • i. i,;rr '• PREDLOG OSNUTEK -------------—— X Na podlagi 186. člena in 206. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS št. 2/78) in 11. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne........... zbora krajevnih skupnosti dne.....in družbenopolitičnega zbora dne......sprejela ODLOK o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprostitev plačila samoprispevka III o sofinanciranju gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane \______________________________J 1. člen S tem odlokom skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: skupščina občine) ustanavlja komisijo za oprostitev plačila samoprispevka III o sofinanciranju gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane. 2. člen Komisija v skladu z odlokom o uvedbi samoprispevka in drugimi predpisi obravnava in odloča o zahtevkih občana za oprostitev plačila samoprispevka III. Pri svojem delu sodeluje s Centrom za socialno delo občine Ljubljana Moste-Polje in pri odločitvah upošteva mnenje Centra v posameznih zadevah. 3. člen Komisija dela na sejah. O svojem delu daje poročila skupščini občine oziroma pristojnim zborom in sodeluje s krajevnimi skupnostmi ter drugimi organi in organizacijami. 4. člen Komisija ima 7 članov. Predsednik komisije se izvoli izmed članov. 5. člen Strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja komite za družbene dejavnosti. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda, ki ga je sprejela skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1978. 7. člen Odlok se objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČIN Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV Z 31. 12. 1981 se izteče obveznost plačevanja samoprispevka II, ker je bil 22. novembra 1981 izglasovan samoprispevek III ter 3. decembra sprejet na skupščini mesta Ljubljane odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane, je bilo potrebno pripraviti v skladu zli. členom omenjenega odloka nov odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprositev plačila samoprispevka III. -----------------------------------------------— "X Na podlagi ustave SRS 88, 147, 193. člena, 2. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje, 2. člena statuta občine Litija in na podlagi dolgoletnih, tradicionalnih vezi in sodelovanju med delovnimi ljudmi in občani občine Litija in občine Ljubljana Moste-Polje, skleneta občinski skupščini Litija in Ljubljana Moste-Polje DOGOVOR o skupnih interesih in sodelovanju med občinama Litija in Ljubljana Moste-Polje __________________________________/ 1. člen S tem dogovorom občini Ljubljana Moste-Polje in Litija (v nadaljevanju: občina ali občini) ugotavljata skupne interese in naloge, ki jih bosta upoštevali v svojih razvojnih načrtih in jih skupno razreševali. 2. člen Občini ugotavljata, da so skupni interesi in naloge zlasti na naslednjih področjih: - nadaljevanje izgradnje Zasavske ceste, vključno z rekonstrukcijo Šmartinske ceste in povezava s Šentjakobom, - urejanje nekaterih komunikacij in njihove rekonstrukcije, - program za izgradnjo verige Savskih elektraren, - sodelovanje na podro^u urbanistične politike, - varstvo narave in zavarovanja vodnih virov ter sodelovanje pri preskrbi zdrave pitne vode, - opredelitev razvoja šolstva, - problematika informiranja, - pospeševanje razvoja kmetijstva v hribovitih predelih, - delovanje na upravnem področju, - sodelovanje pri gospodarskem razvoju, - sodelovanje na področju obrambnih priprav, - uresničevanje turistično kulturnega projekta Vače 81, - sodelovanje na drugih področjih, kjer so ugotovljeni skupni interesi. 3. člen Občini se bosta posebej zavezali, da se v programe razvoja cest v SR Sloveniji čimpreje vključi nadaljevanje izgradnje Zasavske ceste in dodatna ojačitev že zgrajene ceste. Prav tako občini menita da je potrebno nadaljevati rekonstrukcijo Šmartinske ceste vse do Šentjakobskega mostu. Občini menita, da je celotna Zasavska cesta, vključno s Šmartinske cesto v Ljubljani, peti krak slovenskih magistralnih cest; zato se bosta zavzemali, da bo ta cesta tako tudi obravnavana. 4. člen Občini ugotavljata, da so pri urejanju komunikacij in rekonstrukcij z dosedanjim sodelovanjem že bile skupne akcije. Posebno pa so skupnega interesa naslednje komunikacije: - rekonstrukcija mostu v Jevnici vključno z dovozno potjo z jevniške strani, - novogradnja ceste Jevnica - Laze s sodelovanjem GG Ljubljana, - pojačano vzdrževanje cest Janče - Jevnica in Janče - Velika Stanga. 5. člen Občina Ljubljana Moste-Polje je zainteresirana, da se pri obravnavi urejanja prostora v obmejnih krajevnih skupnostih upoštevajo interesi razvoja obeh občin, zlasti kar zadeva stanovanjsko gradnjo in zaščito kmetijskih zamljišč. 6. člen Občini bosta ’ skupaj z obema skupščinama občinske izobraževalne skupnosti in ustreznimi organi skupno urejali vključevanje učencev v osnovne šole tako, da bodo imeli učenci boljše pogoje za delo. Osnovne šole bodo dogovor o organizaciji vzgojno izobraževalnega dela vključile v svoje planske dokumente in jih vskladile z ustreznimi krajevnimi skupnostmi. Še posebej občini menita, da je potrebno opredeliti razvoj šolstva v krajevnih skupnostih Jevnica in Dolsko (za območje Senožeti), da bi odpravili kombiniran pouk na obeh šolah. 7. člen Občini podpirata sodelovanje vseh krajevnih skupnosti in drugih dejavnikov obeh občin in občine Domžale za postavitev RTV pretvornika na Gorišci. 8. člen Občina Ljubljana Moste-Polje bo sodelovala pri uresničevanju projekta Vače 81, v katerem gre za postavitev geometričnega središča SR Slovenije in z obeležje zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti na celotnem območju od Zagorice do Zasavske gore (transverzala Kamniško-zasavskega odreda). 9. člen Občini bosta usklajevali ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva na mejnem območju, še posebno v hribovitih predelih, kajti to območje tvori celoto tako v geografskem kot ekonomskem smislu in je potrebna skupna razvojna politika. 10. člen Občini bosta podpirali delovanje in razširitev planinskega doma II. grupe odredov na Jančah in se zavzemali za razvoj turizma v teh krajih. 11. člen Občini sta zainteresirani, da se enotno rešujejo nekatera vprašanja iz upravnih področij med občinama in s skupščino mesta Ljubljana. Katera so ta področja, opredelijo izvršni sveti občinskih skupščin. Občini naglašata, da je posebnega pomena delovanje na področju obrambnih priprav. 12. člen Občina Ljubljana Moste-Polje bo podpirala prizadevanja organizacij združenega dela, da bi se določen proizvodni program uresničeval v občini Litija. Odločitve bodo sprejemale organizacije združenega dela. 13. člen • Občini se zavezujeta, da bodo določila dogovora smiselno vključena v planske dokumente na ravni občin, vključno z ustreznimi"samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Na podlagi skupnega letnega programa dela, bosta občini za vsako tekoče leto zagotovili potrebna sredstva. 14. člen Za spremljanje izvrševanja dogovora ustanovita občini 6 članski odbor. Vsaka občina imenuje po tri delegate, ki jih imenuje občinska skupščina za dobo 4 let. . BELEŽKE: Odbor vodi predsedujoči, ki ga člani izvolijo izmed sebe za eno leto, vsakokrat iz druge občine. V letu 1982 začne to nalogo opravljati član iz občine Ljubljana Moste-Polje. 15. člen Dogovor bosta občini dopolnjevali in spremljali po istem postopku kot sta ga sprejemali. 16. člen Dogovor velja, ko ga podpišeta predstavnika obeh občin, po pooblastilu obeh občinskih skupščin. 17. člen Dogovor se objavi v glasilu občine Ljubljana Moste-Polje „Naša skupnost44 in ..Glasilu občanov44, glasilu občanov občine Litija. Litija, december 1981 Ljubljana, december 1981 OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA LJUBLJANA MOSTE-POLJE OBRAZLOŽITEV Občini Litija in Ljubljana Moste-Polje, ali bolje njeni delovni ljudje in občani te dolga leta uspešno sodelujejo med seboj. Posebno to velja za razreševanje številnih problemov na mejnem območju. Posebno trdno je bilo to sodelovanje med Narodno osvobodilno vojno, posebno še ker je velik del naše sedanje občine (KS Besnica) bil vključen v litijsko okrožje. .Vsa leta po osvoboditvi so krajani obmejnih krajevnih skupnosti vzajemno in skupno uspešno razreševali številna, predvsem komunalna vprašanja, za katera so bili zainteresirani. Tako so bila s skupnimi napori razrešena številna vprašanja cestnih povezav med posameznimi naselji ob občinskih mejah. Rezultat skupnih naporov je na primer tudi izgradnja visečega mostu v Senožetih, obnova poti Janče - Jevnica in drugi. To sodelovanje se iz leta v leto širi, številni krajani teh obmejnih vasi so skupaj zaposleni in delovnih organizacijah naše občine in skupaj uporabljajo številne komunalne naprave. Tako je sodelovanje razvijala in poglabljala vsakodnevna potreba in težnja, da se ti nerazviti kraji razvijajo hitreje. Zato je bilo sodelovanje vsako leto večje in kvalitetnejše. Ob tem se je porodila želja, da na podlagi skupaj ugotovljenih interesih sklenemo dogovor v katerem so naznačeni glavni skupni interesi. Dogovor bo omogočal dolgoročnejše in načrtno sodelovanje, kar bo omogočalo, da bodo skupni nastopi uspešnejši in za obe občini najbolj koristni. "N POROČILO o organizaciji in stanju civilne zaščite v občini Ljubljana Moste-Polje <_____________________ ^ ___________________________:________ I. UVOD Pristojnosti občine iz zadeve civilne zaščite v občini so urejene z zakonom o LO (Ur. list SFRJ št. 22/74), z zakonom o LO (Ur. list SRS št. 23/76) ter odlokom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini (Ur. list SRS št. 13/79). Naloge civilne zaščite so se izvajale v skladu z prej navedenimi predpisi in smernicami ter sklepi Sveta za ljudsko obrambo varnost in družbeno samozaščito in Izvršnega sveta Skupščine občine. Zadeve civilne zaščite smo pričeli izvajati v občini 1976 leta, ko se je ustanovil oddelek za LO kdt upravni organ Skupščine občine. V minulem obdobju smo dosegli precejšen napredek v organizaciji, kadrovskih popolnitvah, vsebini dela ter usposabljanju enot in štabov in pripadnikov CZ v občini. Na ta način je civilna zaščita postala pomemben dejavnik v sistemu SLO in DS saj je kljub nekaterim pomanjkljivostim organizirana in usposobljena tako, da lahko učinkovito nastopi v primeru izrednih razmer ali vojne pri reševanju ljudi in materialnih dobrin. Civilna zaščita je danes pomemben faktor družbene samozaščite v OZD, KS in občini saj vključuje 8530 delovnih ljudi in občanov organiziranih v splošne in specializirane enote ter štabe CZ v OZD in KS, katerih delovanje organizira in usklajuje občinski štab za civilno zaščito. Dosedanja urejanja, vaje in preverjanja kažejo različno stopnjo pripravljenosti in strokovne usposobljenosti enot in štabov CZ v OZD in KS, pa tudi dokajšnjo zavest in pripravljenost delovnih ljudi in občanov pomagati ogroženim ljudem v skladu z ravojem socialistične solidarnosti, kar se je zlasti izkazalo v minulih aktivnostih v zvezi z potresi na drugih območjih v Jugoslaviji oziroma Sloveniji, požari, poplavami ter razčiščevanju cest v občini. Predstavlja organizirano obliko delovnih ljudi in občanov, ki so v stalni pripravljenosti za delovanje v skladu z nastalimi razmerami in potrebami. II. ORGANIZIRANOST CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI Civilna zaščita je v občini organizirana v skladu z odlokom o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini in so v njenem okviru ustanovljene združene, specializirane in splošne enote CZ namenjene zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah. Štabi za CZ organizirajo, usmerjajo in usposabljajo delovhe ljudi in občane za samozaščito in vodijo izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov. V občini deluje: — občinski štab za civilno zaščito — združeni odred civilne zaščite, ki ie v ustanavljanju — specializirana četa RBK ,,MOSTE’’ V krajevnih skupnostih delujejo: — specializirane enote CZ za izvajanje posebnih in zahtevnejših ukrepov CZ — splošne enote CZ v vaseh, ulicah in večjih stanovanjskih hišah in — štabi za CZ, ki imajo vsklajevalno vlogo ter vodijo enote CZ znotraj KS V OZD delujejo: — štabi za civilno zaščito — specializirane in — splošne enote CZ Enote in štabi CZ se v KS ip OZD organizirajo v skladu z potrebami, ki izhajajo iz ocene ogroženosti glede na vojno delovanje in delovanje v primeru večjih elementarnih nesreč in drugih izrednih razmer. III. USPOSOBLJENOST ENOT IN ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE Delovne ljudi in občane razporejene v enote in štabe CZ izobražujemo po splošnem programu in v skladu z njihovo razpore- ditvijo po posebnih programih. Izobraževalni proces se izvaja preko izobraževalnih ustanov kot so: Delavska univerza Boris Kidrič, Republiški center za obrambno usposabljanje v Poljčah in Mestni center za usposabljanje na Igu. Dopolnilni pouk pa v veliki meri izvajajo enote same, v skladu s predpisanim programom in potrebami. Urjenje izvajamo v okviru različnih praktičnih vaj. Z izobraževanjem in usposabljanjem pripadnikov enot in štabov CZ kljub doseženem napredku še nismo v celoti zadovoljni tako glede organizacije, vsebine in zlasti praktičnega dela. Ugotavljamo da je usposobljenost dokaj različna oziroma neenakomerna tako po KS kakor tudi OZD kar bi negativno vplivalo na vodenje in izvajanje nalog v primeru večje elementarne nesreče ali vojne. Štabi za CZ še niso dovolj uigrani da bi lahko učinkovito presojali nastale razmere in vodih reševalne aktivnosti. Za odpravo teh pomanjkljivosti načrtujemo in bomo opravili dodatno usposabljanje prav teh struktur v KS. Tabela: PREGLED VKLJUČENIH IN USPOSOBLJENIH OBVEZNIKOV CZ PO KS KRAJEVNA SKUPNOST število vklj. obveznikov število uspos.obveznikov * Besnica 107 9 8 Bizovik 89 44 49 Dolsko 110 49 45 Hrušica-Fužino 131 61 47 Klopce 46 37 80 Kodeljevo 599 113 19 Lipoglav 58 36 62 Mosta 1211 481 46 Dušan Kveder 712 356 50 Jože Moškrič 736 331 45 Sotočio 239 120 50 25. Maj 363 98 27 Stepanja vas 103 64 45 Polje 814 446 55 Šn^artno 57 49 86 Vevče-Zg. Kašelj 410 nn 45 Zadobrova-Sneber le 180 75 —TO Zadvor 2Q2 133 66 Zalog 801 503 63 Zelena Jama 1315 958 70 Združeni odred CZ 156 122 79 RBK četa "Moste" 181 181 100 Občinski 5tub CZ 14 8 57 SKUPAJ 8530 4456 52 IV. MATERIALNA OPREMLJENOST Materialna opremljenost enot in štabov se izvaja v skladu z aneksom k družbenemu planu razvoja občine za obdobje 1981-1985 za področje SLO in DS. Financiramo, pa ga za potrebe občine in KS iz sklada za financiranje LO, OZD pa financirajo opremljanje svojih enot iz lastnih sredstev. Opremljenost je seveda pogojena z našimi materialnimi možnostmi in je v OZD različna, dokaj enakomerno pa se izvaja po KS. Dobro so opremljene zlasti enote za Prvo medicinsko pomoč, Gasilske enote skupaj z sredstvi gasilskih društev in reševalne enote. Pomanjkljivo pa so opremljene RBK enote in splošne enote CZ. Ugotavljamo, da se premalo pri opremljanju enot in štabov CZ razmišlja in upošteva možnost uporabe materialnih sredstev s katerimi razpolagajo OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Letno sedaj uporabimo za materialno opremljanje enot in štabov CZ v občini cca 27 % namenjenih sredstev za financiranje SLO. Poseben problem pa predstavlja hranjenje in ravnanje z kolektivnimi materialnimi sredstvi, ki so pogosto neprimerno vskla-diščena in vzdrževana. Vzrok za to so tudi nezadostni in pomanjkljivi skladiščni prostori zato bo rešitvi tega problema potrebno nameniti večjo pozornost in skrb. V. KLJUČNI PROBLEMI CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI Velik razvoj mesta Ljubljane in tudi naše občine je povečal njeno občutljivost in ogroženost zaradi vojnega delovanja ali večjih elementarnih nesreč. Dosežena koncentracija prebivalstva v velikih naseljih zahteva posebno organiziranost, materialno opremljenost in usposobljenost vseh dejavnikov družbene samozaščite in še posebej civilne zaščite, če želimo da bo kos izvajanju nalog v izrednih razmerah. Glede na voj nepolitično oceno in oceno varnostnopolitičnih razmer ter oceno ogroženosti bo potrebno temeljiteje razmisliti in domisliti problem evakuacije in disperzije prebivalstva, graditev zaklonišč, možnosti izgradnje improviziranih zaklonišč, reševanja preskrbe in nastanitve in druge naloge. Poseben problem lahko predstavlja uporaba sodobnih bojnih sredstev in sicer tistih ki so namenjena za množično uničevanje. V zadnjih letih smo izgradili večje število javnih zakloniščnih enot in zlasti veliko število zaklonišč v stanovanjskih hišah ter OZD. Tako imamo sedaj v občini skupaj 104 zakloniščnih enot osnovne zaščite. Po številu s^kloniščnih enot smo dokaj opremljeni vendar pa z uporabnostjo in vzdrževanjem le-teh nismo zadovoljni. Z zaklonišči upravljajo stanovanjske hiše in OZD, z javnimi zaklonišči pa ULO SML. Z namenom da se izboljša to stanje smo v fazi formiranja enot za vzdrževanje zaklonišč, ki bodo imele nalogo, da redno spremljajo stanje v zakloniščih in po potrebi zahtevajo od upravljalcev, da opravijo določena vzdrževalna dela. Vendar sedanje kapacitete zaklonišč ne zagotavljajo kritje potreb in zato bo nujno v okviru načrtov zaklanjanja prebivalstva izdelati načrte za gradnjo zaklonišč, dopolnilne zaščite ter zato potrebna materialna sredstva. Vsako leto smo priče številnim požarom v objektih OZD in stanovanjskih hišah. Ti požari povzročajo veliko materialno škodo. Dosedanji preventivni ukrepi se izkazujejo kot neučinkoviti predvsem zaradi malomarnosti ljudi. Pri večjih požarih pa se izkazuje premajhna operativna usposobljenost ter pomanjkljiva opremljenost. VI. PERSPEKTIVNI RAZVOJ CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI Perspektivni razvoj CZ v SR Sloveniji je opredeljen v smereh in ciljih, ki jih je sprejelo predsedstvo in Izvršni svet SRS za obdobje 1981—1985. V navedenem dokumentu je dan izreden poudarek organizacijski pripravljenosti in perspektivnemu delovanju CZ ter njenemu razvoju, ki ga diktira mednarodna vojno politična situacija in ogroženost zaradi elementarnih nesreč. Štabi za CZ so neposredno odgovorni za izdelavo in stalno ažurnost ocen ogroženosti ter pogojev in možnosti za delovanje CZ ob posameznih vrstah naravnih in drugih nesreč, v izrednih razmerah in v vojnih akcijah. Pri izdelavi ocen se je posluževati izsledkov in sodelovati s strokovno znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi subjekti. Težišče in priprave delovanja CZ mora biti v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v stanovanjskih hišah, ulicah in vaseh za samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč kot množičnega temelja CZ. Ek> leta 1985 je doseči vključitev 17% vseh prebivalcev v CZ in 80 % opremljenost vseh enot in štabov CZ. Pri financiranju CZ je povečati delež samoupravnih interesnih skupnosti na področju komunalnega, stanovanjskega in vodnega gospodarstva, požarnega varstva in drugih subjektih. Pri tem je dati prednost tistim nalogam, ki so glede na ogroženost posameznega okolja odločilnega pomena za zaščito in reševanje. VII. ZAKLJUČKI 1. Civilna zaščita je kot organizirana oblika delovanja v sistemu SLO do sedaj bila zapostavljena na račun oboroženih sil glede opremljanja in zato bo v naslednjem obdobju nameniti več od razpoložljivih sredstev za njene potrebe. 2. Nadaljevati je s podružbljanjem civilne zaščite zlasti v smeri vključevanja drugih družbeno organiziranih oblik delovanja delovnih ljudi in občanov v njene aktivnosti. Pri tem je zlasti povečati sodelovanje z Rdečim križem, Gasilskimi organizacijami, Ljudsko tehniko, taborniki in tem podobno, 3. Usposabljati pripadnike CZ v skladu z njihovimi razporeditvami za dosego večje strokovne in operativne izurjenosti. 4. V organiziranju CZ je nameniti posebno pozornost organiziranju in urejanju zlasti specialnih enot CZ v OZD, vaseh, ulicah in večjih stanovanjskih hišah ter določiti kriterije in zagotoviti njihovo opremljanje. 5. Intenzivirati je materialne priprave za izvajanje posameznih ukrepov CZ zlasti na področju zaklanjanja protipožarne zaščite, tehničnega reševanja in RBK zaščite. 6. Upoštevajoč oceno ogroženosti je v okviru gosto naseljenih mestnih predelov zagotoviti ustrezne proste površine za začasno nastanitev ogroženega prebivalstva in jih v ta namen ustrezno komunalno opremiti. To poročilo s konkretnimi faktografskimi podatki in problematiko je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine na svoji 163. seji dne 10. 11. 1981 in ga sprejel ter sprejel sklep, da ga v skrčeni obliki predloži v obravnavo vsem zborom Skupščine občine, z namenom, da se le-ti seznanijo s stanjem in organiziranostjo civilne zaščite v občini. Sekretar ZVONE TUŠAK POROČILO o izvajanju odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline <__________________________________A_________________________> Steklina je akutna kužna bolezen toplokrvnih živali, predvsem sesalcev. Virus stekline povzroča vnetje možganov, izloča se s slino, prenaša pa z ugrizom bolnih živali. V februarju 1979 je bil ugotovljen prvi primer stekline v občini Jesenice vnešen iz Avstrije. Koncem marca 1979 je bila pokončana lisica v Srednji vasi pri Kranju. Zaradi navedenega je postala tudi občina Kranj okuženo območje s steklino, Ljubljana pa kot mesto, ki meji z občino Kranj je postala območje, ki je neposredno ogroženo s steklino. Zaradi uvedbe ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju, kije bilo neposredno ogroženo s steklino je Izvršni svet občine na podlagi člena 2, člena 19 in člena 3 Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi .(Ur. list SRS, št. 18/77), ter 9. člena Republiške odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. list SRS, št. 25/78) sprejel Odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. list SRS, št. 14 - 11.5. 1979. V juniju 1980 je izšel zvezni Pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. list št. 34/80), zato je Izvršni svet občine sprejel 2. 12. 1980 novo odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. list št. 31/80), ki je bila usklajena z določili omenjenega zveznega Pravilnika. S to odredbo se je na območju občine severno od reke Save, ki je bilo neposredno ogroženo s steklino, odredil kontumac psov in mačk, ker je bila steldina ugotovljena na območju občine Domžale. Dne 23. 12. 1980 pa je bil ugotovljen prvi primer stekline na območju občine in sicer je bila pokončana lisica pri Repnik Francu, Vinje 13. Zaradi tega je Izvršni svet občine na svoji 119. seji dne 30. 12. 1980 sprejel odredbo o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. list SRS, št. 2/81). V odredbi so predvideni vsi ukrepi, ki so potrebni za preprečevanje in izkoreninjenje stekline in sicer: a) prepoved prostega gibanja psov in mačk (kontumac). Psi morajo biti privezani in zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. Prepovedan je promet psov in mačk. b) psi jnorajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo starost 4 mesecev. c) pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so dvakrat na leto zaščiteno cepljeni proti steklini. d) člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so pristojni in dolžni pokončati: - neregistirane in necepljene pse, - pse brez znamkice, - f>se, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrivci in z nagobčnikom, - mačke, ki niso zaprte e) lovske družine so dolžne pokončevali lisice, volkove, glodalce in drugo škodljivo divjad. f) sveti KS so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov. g) veterinarska organizacija je dolžna poskrbeti za laboratorijski pregled možganov pokončanih, ustreljenih živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupel. Veterinarska postaja vrši tudi odvažanje trupel ustreljenih lisic in po laboratorijskem pregledu možganov — v kolikor je pregled negativen, vrača kožo uplenitelju. Kakor smo že omenili, se je na dvorišče Repnik Franca, Vinje 13, dne 22. 12. 1980 priklatila lisica, ki jo je gospodar pokončal s kolom. Delavci Veterinarske postaje Posavje so truplo dostavili viru loškemu inštitutu BF, Vet. oddelek, kjer so že naslednji dan diagnosticirali steklino. Veterinarska inšpekcija UIS mesta Ljubljana je takoj obvestila vse sosednje občine in druge prizadete organizacije (lovske družine itd). Delavci Veterinarske postaje in veterinarska inšpekcija UIS so preverjali evidenco o cepljenju psov v vasi Vinje in Kamnica. Ugotovljno je bilo v vasi Vinje, da 11 psov ni cepljenih proti steklini. Vse te živali so bile pokončane na human način. Uplenjenih je bilo 23 mačk, katere niso bile zaprte, ker so nekatere od mačk poškodovale ljudi (opraskale), smo njihove glave poslali v preiskavo (6 glav) na viruloški oddelek BF. Vse preiskave na steklino so bile negativne, zato ni bilo treba poškodovanim osebam iskati pomoč na antirabični ambulanti. Dne 27. 12. 1980 smo izvedli akcijo na območju KS Dolsko. Pokončana sta bila 2 psa in 3 mačke, ki so bili zunaj bivališča odnosno niso bile zaprte. Dne 17. 1. 1981 je prišla na dvorišče Jemec Jožeta, Zagorica 4 lisica in napadla psa. Lisico je pokončal gospodar. Veterinarska postaja je glavo pobite lisice poslala na laboratorijsko preiskavo. Preiskava je bila pozitivna, zato smo morali pokončati psa, ki je prišel v stik z lisico, ker se lastnik ni odločil, da bi bil pes 3 mesece v karanteni. Dne 19. 1. 1981 smo pokončali 3 potepuške pse in 1 mačko na območju KS Klopce. V dneh 22. in 23. 1. 1981 smo imeli predavanje o steklini v šoli Križevska vas in Dolsko. Predavanja so se udeležili šolski otroci in krajani obeh krajevnih skupnosti. 27. januarja 1981 smo izvršili akcijo v ZG. Kašlju. Pokončanih je bilo 8 potepuških mačk in 3 psi. Dne 10. februarja 1981 smo na območju KS Zalog in Zadobrova pokončali 6 psov in 8 mačk, kateri so bili zunaj bivališča odnosno niso bili privezani - zaprti. Dne 13. marca smo imeli predavanje o steklni za posestnike živali v Združenem domu Zadvor, katero smo organizirali na željo KZ Ljubljana, TZO Dobrunje. 18. 3. 1981 smo na objmočju KS Dolsko pokončali 2 Potepuška psa in 2 mački. V mesecu avgustu 1981 je bila ugotovljena steklina pri ustreljeni lisici na Visokem — LD Pugled. Zato smo skupaj z UIS, Vet. inšp., člani LD Pugled in oddekom postaje PM Polje pregledali v vaseh Repče, Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Sela od hiše do hiše pse in kako občani spoštujejo kontumac. Pokončanih je bilo 9 psov in 11 mačk, ki niso bili Privezani ali zaprti, odnosno neregistrirani in necepljeni proti steklini. V mesecu avgustu 1981 je naša higienska služba pokončala jisico, ki se je zatekala na dvorišče v Lazah - laboratorijski pregled Je bil negativen na steklino. Lovska družina Laze nam je poslala na laboratorijski pregled 8 usic, od tega sta bili dve pozitivni, LD Pugled 19 lisic, od tega je uda 1 pozitivna in LD Kresnice iz območja, ki spada v našo občino 7 lisic. Vse lisice so bile negativne na steklino. Razen tega smo Poslali na laboratorijski pregled 14 glav živali in sicer 2 potepuška psa, 10 mačk in 2 lisici, katere je pokončala naša higienska služba, “ezultati laboratorijskih preiskav so bili negativni. V mesecu novembru 1981 sta planirani še 2 akciji, kjer bomo skupaj z UIS, vet. inšpekcijo in oddelkom PM Polje ugotovili, kako se izvajajo določila odredbe. V samem mestnem predelu občine pa zelo težko izvajamo ukrepe odredbe, ker nimamo pušk za omamljanje živali, čeprav imamo že 2 leti naročene a ne dobimo uvoznega dovoljenja. Lovskega orožja pa ne smemo uporabljati, ker moramo spoštovati zakon o orožju. Direktor: LOKAR MARKO, dipl. vet. -------------------------------------—— x Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na 165. seji 17. novembra 1981 obravnaval izvajanje zgoraj navedene odredbe in sprejel naslednji SKLEP .Izvršni svet sprejme poročilo o izvajanju odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline in ga posreduje v obravnavo skupščini občine. Izvršni svet ugotavlja, da so aktivnosti za preprečevanje stekline v višjih predelih občine dokaj uspešne, medtem ko zatiranje in izkoreninjenje stekline ne poteka zadovoljivo, v nižinskem predelu občine pa ne v mestih ne v primestnih krajevnih skupnostih ni uspeha v nobenem od elementov odredbe. Izvršni svet s poročilom seznani izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, ker meni, da je v Ljubljani potrebno voditi enotno in usklajeno akjcijo za izvajanje določb odredb, ki so jih sprejele vse ljubljanske občine, oceniti stanje in dati pobudo tudi ostalim ljubljanskim občinam, da pripravijo informacije in istočasno zaostrijo sprejem ukrepov v smeri: 1) tehničnih sredstev (Za izvajanje ukrepov namreč ni na razpolago pušk za omamljanje živali, lovsko oroije pa je prepovedano uporabljati. Puške za omamljanje je možno le uvoziti. Prav tako ni vakcine za preventivno cepljenje delavcev, ki pokončujejo živali); 2) odvijanje drugih aktivnosti (seznanjanje šoloobveznih otrok in prebivalstva, ponovna obvestila v glasilih, preverjanje evidenc o cepljenju psov, opravljanje nadzora glede prepovedi prostega gibanja psov in mačk itd.). X_____________________________________________________________J PREDLOG V skladu z 2., 3. in 5. členom združenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Ur. list SRS štev. 29/75) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78), je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela dne....... in seji zbora krajevnih skupnosti dne .........sprejela naslednji SKLEP v---------------------------------------------) V skladu z 2., 3. in 5. členom združenega dogovora o načinu Porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje Posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. y/?S) in v skladu z Zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti a odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, štev. '75); se občini Šentjur pri Celju za delno kritje škode, ki jo je Povzročilo neurje s poplavami v dneh 9. do 13. oktobra 1980, ter naša 63.756.000,- din in občinam Gornja Radgona, Ljutomer, rmož, Ptuj za delno kritje škode nastale po zimski in pomladanski pozebi v letu 1981 na kmetijski proizvodnji in znaša •U30.090.000,- din, dovoli uporaba sredstev solidarnosti za Povijanje posledic naravnih nesreč in sicer: 1. Za delno kritje stroškov odprave posledic naravnih nesreč v občinah Šentjur pri Celju, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj se dovoli uporaba sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki se združujejo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije v višini 131.144.840,- din kar predstavlja 21 % vseh sredstev solidarnosti v letu 1981, s tem, da se v občinah Šentjur pri Celju, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj uporabijo vsa še nevpoklicana sredstva solidarnosti obračuna za leto 1981 in sicer: - obračunan prispevek solidarnosti iz dohodka v 2. in 3. trimesečju 1981; - ves obračunani prispevek solidarnosti iz osebnega dohqdka v letu 1981; - ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin Šentjur pri Celju, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj pri Službi družbenega knjigovodstva do 30. 11. 1981. 2. Sredstva solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč se v naštetih občinah uporabijo v naslednjih zneskih: občina Šentjur pri Celju občina Gornja Radgona občina Ljutomer občina Ormož občina Ptuj Skupaj: 8.925.840,-din 39.629.000, -din 13.724.000, - din 31.634.000, -din 37.232.000, -din 131.144.840,-din 3. Sredstva solidarnosti se v naštetih občinah uporabijo za » naslednje namene: Občina Šentjur pri Celju - za sanacijo stanovanjskih objektov v družbeni lastnini 1.683.350,- din - za popravilo lokalnih in nekategoriziranih cest 5.366.800,-din - za popravilo komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija) 1.375.690,-din - za sanacijo zemeljskih plazov 500.000,- din Skupaj: 8.925.840,-din Občina Gornja Radgona za odpravo posledic škode v vinogradništvu 39.629.000,- din Občina Ljutomer - za odpravo posledic škode v vinogradništvu 13.724.000,-din Občina Ormož — za odpravo posledic škode v vinogradništvu in sadjarstvu 31.634.000, -din Občina Ptuj — za odpravo posledic škode v vinogradništvu in sadjarstvu 37.232.000, -din OBRAZLOŽITEV V dneh med 10. in 13. oktobrom 1980 je področje občine Šentjur pri Celju prizadelo močno neurje s poplavami. Poplave so prizadele cca 900 ha kmetijskih površin ter več naselij v katerih je voda zalih mnogo stanovanjskih objektov. Močno so poškodovane tudi ceste in komunalne naprave (kanalizacija in vodovodne naprave). Deževje pa je povzročilo tudi več zemeljskih plazov, ki so predvsem ogrožali že tako poškodovane ceste. Poleg poškodb, ki so prizadejale neposredno s poplavami (porušeni celo štirje stanovanjski objekti) je izredno veliko Škode povzročilo neurje, ki je odkrivalo kritine streh, rušilo dimnike in poškodovah zunanje dete stanovanjskih objektov na zelo širokem območju. V občinah Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj je izjemno hladna zima z zimsko in pomhdansko pozebo povzročilo izredno veliko škodo v kmetijski proizvodnji - vinogradništvu in sadjarstvu, saj je ta naravna nesreča v naštetih občinah zajela 52,8 % vseh rodnih vinogradov. Poleg teh so bile močno prizadete tudi trsnice in sadovnjaki ter nekatere poljščine. Občinske komisije so ocenile nastalo Škodo na 1.545.510.000.- din. V njo so vključile tudi izpad pridelka od 1981 do 1984. leta, kar bo nedvomno prisotno pri vinogradniški proizvodnji v tem obdobju. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MARJAN MOŠKRIC BELEŽKE: PREDLOG / •—\ V skladu z določbami zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/77 in 22/81) in na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne............, na seji zbora krajevnih skupnosti dne............. in na seji družbenopolitičnega zbora dne.......sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije v-------------------------------------------------------- l. V volilno komisijo se imenujejo: 1. Jana Nograšek, sodnik TS-enota Ljubljana, Ljubljana, Puterlejeva 10 predsednik 2. Marinka Lapajne, sodnik TS — enota Ljubljana, Ljubljana, Bijedičeva 2 namestnik 3. Bogdana Žigon - Roth, dipl. pravnik, samostojni svetovalec za pravne zadeve pri občini Moste-Polje, Ljubljana, Nussdorferjeva 11 tajnik 4. Angelca Butenko, višji upravni delavec pri občini Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Zakotnikova 7 namestnik 5. Matija Krmelj, dipl. pravnik pri Carinarnici Ljubljana, Ljubljana, Cesta na Brdo 135 član 6. Milojka Šegula, višji upravni delavec pri Totri, Ljubljana, Puterlejeva 28 namestnik 7. Franc Bricelj, inž. org. dela, predstavnik KS Ljubljana, Cesta v Dolino 22 član 8. Boris Ferenčak, predstavnik ZSMS Ljubljana Moste-Polje, ; Ljubljana, Kajuhova 30 namestnik 9. Nevenka Goreč, dipl. pravnik, pri Toplarni, Ljubljana-Polje, Vevče 96 član 10. Maksim Rovina, kap. I. klase, V. P. 1478 Ljubljana, Ljubljana, Ob Kvedrovi S/10 namestnik II. Področje dela komisije za volitve je opredeljeno z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine in z odlokom o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi volilne komisije. Mandat komisije traja štiri leta. IV. Sklep o imenovanju prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Datum: PREDSEDNIK OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE MARJAN MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV +\ Zaradi nemotenega poteka priprav .na volitve v marcu leto 1982 je potrebno v skupščini občine izvesti postopek imenovanjo volilne komisije. Volilna komisija se imenuje za vsake splošne volitve, saj traja mandat članov, dokler traja mandatna dobo izvoljenih delegacij. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL je obravnaval kadrovski sestav volilne komisije in ga potrdil ter predložil komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Moste Polje je na svoji 19. seji dne 10/12-1981 obravnavala predlog volilne komisije, ga potrdila in predloge zborom skupščine, da jo izvolijo. f " ~^ Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS št. 24/77) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, dne........... na seji zbora krajevnih skupnosti dne......in na seji družbenopolitičnega zbora dne..........sprejela SKLEP o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 X_______________________________ I. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu: 1. Andrija Vlahovič, predsednik, Ljubljana-Polje, Agrokombi-natska 16 2. Fani Tomičevič, član, Ljubljana, Bernekaijeva 32 3. Ivan Kuhar, Ljubljana, Ob šotoru 16 4. Janez Lah, Ljubljana, Zaloška 83 g 5. Jože Počivavšek, Novo Polje c. XV/1 6. Dragica Medved, Ljubljana, Zaloška 83 7. Nika Modic, Ljubljana, Moškričeva 34 8. Rudi Zupančič,Dolsko, Dol pri Ljubljani 9. Zvonko dr. Ravbar, Ljubljana, Grablovičeva 26 10. Vinko Brglez, Ljubljana, Pokopališka 20 11. Barbič Zofija, Ljubljana, Steletova 6 Tajnik žirije: Stane Brezovar, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine občine. II. Žirija je dolžna opraviti svoje naloge v skladu z določili odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje. Številka: 93-12/81 Datum: PREDSEDNIK OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV O kadrovski sestavi žirije je razpravljal Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL na seji dne 25/11-1981 ter jo predložil v obravnavo komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je v skladu z odlokom o ustanovitvi žirije in sklepom koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu SZDL razpravljala o kadrovski sestavi žirije in predlaga zborom skupščine občine, da jo imenujejo. Na podlagi 186. in z 206. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 11. členom odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št....../81) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne .............. zbora krajevnih skupnosti dne ..........in družbenopolitičnega zbora dne .......sprejela SKLEP o imenovanju komisije za oprostitev plačila samoprispevka III o sofinanciranju gradnje objektov družbenega standarda <_______________________________________________________) I. V komisijo za oprostitev plačila samoprispevka III. se imenujejo: 1. Marta Škedl, Ljubljana, Ane Ziherlove 4 delegat Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje 2. Albina Peča ver, Ljubljana, Proletarska 7 delegat KS Moste-Selo in Nove Fužine 3. Franc Tomažin, Ljubljana, Puterlejeva 4 delegat KS Kodeljevo 4. Borko Slavka, Ljubljana, Kvedrova 3 delegat KS Dušan - Kveder Tomaž 5. Branka Končan, Ljubljana, Zaloška 83 delegat DO Saturnus Ljubljana 6. Cesnik Zdenka, Ljubljana, Vlahovičeva 8 delegat DO Teol Ljubljana 7. Ivan Peterka, Vrh 4, Dol pri Ljubljani delegat krajevne skupnosti Klopce II. Področje dela komisije je opredeljeno v odloku o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije. Mandat članov komisije traja toliko časa, za kolikor je uveden samoprispevek. III. Strokovne in administrativno tehnične naloge opravlja za komisijo Komite za družbene dejavnosti. IV. Sklep o imenovanju komisije prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Datum: PREDSEDNIK OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC, 1. r. OBRAZLOŽITEV Z istekom samoprispevka II. je potekel tudi mandat članom dosedanje komisije, zato je bil izveden postopek evidentiranja in kandidiranja novih delegatov. O delegatih je na svoji seji dne 10/12-1981 razpravljala Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ki je ugotovila, da delegati izpolnjujejo vse potrebne pogoje glede na dejanske potrebe in neposredne naloge komisije. Komisija predlaga zborom skupščine, da delegate potrdijo. Na podlagi 60. člena zakona o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10/77), 1. člena odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. list SRS, št. 17/78) ter 2. odstavka 4. člena Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. list SRS, št. 17/78) in v skladu z 186. členom statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne ............... na seji zbora krajevnih skupnosti dne................ in na seji družbenopolitičnega zbora dne...........sprejela SKLEP o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani X_____________________________y Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli MAJDA LOKOŠEK, dipl. pravnik iz Ljubljane, Celovška c. 85. Številka: Datum: PREDSEDNIK OBČINE LJUBU ANA MOSTE-PO UE MARJAN MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV Postopek evidentiranja in kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov je potekal v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri medobčinskem svetu SZDL Ljubljana in s sodelovanjem vseh občinskih konferenc SZDL ter Temeljnega sodišča v Ljubljani. V postopku kandidiranja je bilo opredeljeno stališče, da tovarišica MAJDA LOKOŠEK, roj. 3. 5. 1952, iz Ljubljane, Celovška c. 85 izpolnjuje vse potrebne pogoje glede na dejanske potrebe in neposredne naloge Temeljnega sodišča. Majda Lokošek je rojena 3. 5. 1952, stanuje v Ljubljani, Celovška 85, diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1978, pravosodni izpit pa je opravila leta 1980. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlila v Narodni banki Slovenije, kjer opravlja od 1. 7. 1980 dolžnosti vodje kabineta guvernerja Narodne banke Slovenije. Je član ZK. O kandidatki je na svoji seji, dne 10. 12. 1981 razpravljala tudi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in ugotovila, da kandidatka izpolnjuje razpisne pogoje ter da je moralnopolitično in osebnostno primerna za opravljanje del in nalog sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani. Komisija za volitve in imenovanje skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zato predlaga vsem zborom skupščine občine, da se izvoli za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani. Z N Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 60. člena statuta Srednje šole Tiska in papirja Ljubljana, Pokopališka, je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne.............in na seji družbenopolitičnega zbora dne.............sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet Šole tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33 X______________' __________________ J I. Za delegata v svet srednje šole Tiska in papirja Ljubljana, se imenuje tovariš VILFAN Vid iz Ljubljane, Papirniški trg 17, Ljubljana-Polje II. Sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. ^.te,vilka: PREDSEDNIK Datum. OBČINE UUBUANA MOSTE- PO UE MARJAN MOŠKRIC, OBRAZLOŽITEV V skladu s 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje ter statuta srednje šole Tiska in papirja delegira družbenopolitična skupnost yi svet šole enega delegata, ki zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je kadrovski predlog obravnavala in je mnenja, da delegat tov. Vilfan Vid izpolnjuje pogoje in predloga zborom, da ga potrdijo. PREDLOG z - ■—\ Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste -Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) ter v skladu s statutom WO Zalog, je skupščina občine na seji zbora združenega dela, dne............ na seji zbora krajevnih skupnosti dne...........in na seji družbenopolitičnega zbora dne...........sprejala SKLEP o imenovanju delegata v svet Vzgojno varstvene organizacije Zalog X________________________________________________ \ I. V svet vzgoje varstvene organizacije Zalog se imenuje tovarišico MRAMOR Mileno iz Ljubljane—Polje, Agrokombinatska 24/a. II. Ta sklep prične veljati'z dnem sprejema na zborih skupščine občine. OBRAZLOŽITEV V skladu s 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje in statuta vzgojno varstvene organizacije Zalog, delegira družbenopolitična skupnost v svet zavoda enega delegata, ki zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je razpravljala o delegatki in ugotovila, da izpolnjuje vse kriterije za opravljanje delegatske funkcije v svetu VVO Zalog ter predlaga zborom skupščine, da jo imenujejo. ZAPISNIKI SEJ ZB r~-------------------- \ ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI _______________________________________v ZAPISNIK skupnega zasedanja zbora združenega dela (46. seja), zbora krajevnih skupnosti (47. seja) in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva, ki je bilo dne 26. novembra 1981 s pričetkom ob 16.30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Vlastimirjem KITANO-VIČEM, predsednikom skupščine občinske skupnosti socialnega varstva. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (45. seja) in zbora krajevnih skupnosti (46. seja) z dne 2. novembra 1981 2. Ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste—Polje v letu 1981 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 -1985 v letu 1982 4. Poročilo o socialno varstvenih dajatvah, ki jih skupnosti socialnega varstva in zdravstva zagotavljajo občanom 5. Uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje in predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih 6. Predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin 2. Predlog sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981; osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981; dogovor o združevanju sredstev za financiranje dcupnih mestnih potreb za leto 1982; osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 8. Predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Osnutek odloka o imenovanju novih ulic na območju ljubljanskih občin 0- Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka III v Ljubljani L Predlog sklepa o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih del in nalog Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste--Polje za leto 1981 L Predlog sklepa o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani 4- Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet raziskovalne enote pri OZD GRADIS Ljubljana 5- Obravnava ostalega gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane dne 3. decembra 1981 16. Predlogi in vprašanja delegatov K 1 V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno i z v o 1 j 1 i: 1. Matjana KOBALA,delegata 1. konference delegacij - Saturnus 2. Marijo FEDRAN, delegatko II. konference delegacij -Kolinska 3. Nino ZALAR, delegatko XXX. konference delegacij -skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Po pregledu pooblastil delegatov za 46. sejo zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 23 delegatov. Odsotnih je 16 delegatov in sicer: 1 delegat III. konference delegacij - Žito 1 delegat V. konference delegacij - Julon 1 delegat VI. konference delegacij - Velana 1 delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče 1 delegat VIII. konference delegacij - Emona MIZ 1 delegat IX. konference delegacij ZG TOZD za transport 1 delegat XI. konference delegacij - ŽG Gradbeno podjetje 1 delegat XII. konference delegacij - Sap - Viator 1 delegat XVII. konference delegacij - Obnova 1 delegat XVIII. konference delegacij - Izolirka 1 delegat XIX. konference delegacij - Petrol 1 delegat XX. konference delegacij - Emona ERC 1 delegat XXIV. konference delegacij - Staninvest 2 delegata XXV. konference delegacij - KZ Dobrunje 1 delegat XXVIII. konference delegacij - Klični center TOZD za psihiatrijo Studenec Zbor združenega delaje sklepčen. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Francko TEKALEC, delegatko krajevne skupnosti Klopce 2. Antona JANEŽIČA, delegata krajevne skupnosti Šmartno 3. Darjo BURGAR, delegatko krajevne skupnosti Selo Po pregledu pooblastil za 46. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 20 delegatov. Odsotnih je 7 delegatov in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder — Tomaž 1 delegat krajevne skupnosti Kodeljevo 1 delegat krajevne skupnosti Lipoglav 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje 2 delegata krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj 1 delegat krajevne skupnosti Zelena jama Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen. NAVZOČI VABLJENI: Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine Števan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine Zvone TUŠAK. Član izvršnega sveta skupščine občine Hans VERDNIK, član izvršnega sveta skupščine občine Anton REMS, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani Jože BALOH, predsednik Sodišča združenega dela v Ljubljani Božo JANHUBA, predsednik Javnega tožilstva v Ljubljani Janez TRTNIK, predsednik skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Jože PETEK, sekretar OK SZDL Ljubljana Moste-Polje Blažena PUGELJ, tajnik občinske Kmetijske zemljiške skupnosti Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine Marjana ERJAVEC—HAUPTMAN, predstavnica Razvojne gospodarske skupnosti Helena GAŠPERŠIČ, samostojna svetovalka za družbeno planiranje skupščine občine Franc MANDELC, svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine Darja JUVAN, novinarka Naše skupnosti K 2 Delegati zbora združenega dela !-■ zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (45. seja) in zbora krajevnih skupnosti (46. seja) z dne 2. novembra 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (45. seja) in zbora krajevnih skupnosti (46. seja) z dne 2. novembra 1981 nimata pripomb in ga v celoti potrjujeta. K 3 Uvodno je oceno izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste—Polje v letu 1981 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982 obrazložila Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marija FEDRAN, delegatka II. konference delegacij -Kolinska Andrej PODGORŠEK, delegat krajevne skupnosti Novo Polje Janez TRTNIK, predsednik skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Danilo JURCA, delegat krajevne skupnosti Moste Vlast imir KITANOV1Č, predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Franc PETRIČ, delegat XIII. konference delegacij — BTC Mara BREGAR, delegatka XXVI. konference delegacij -Osnovna šola Kette- Murn Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva soglasno sprejeli naslednji SKLEP: A. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter skupščina skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo oceno izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 z naslednjimi pripombami: XIII. konferenca - BTC V oceni izvajanja resolucije je na 5 strani pri delitvi dohodka zapisan tudi stavek: „Rast sredstev za skupno porabo je bila ob polletju 1981 večja kot je bila porast dohodka'*. Ta stavek nam pove zakaj je bila skupna poraba večja kot porast dohodka; ali so bili pod vzeti kakšni ukrepi, da porast SP ne bi bila večja kot porast dohodka, če pa so bili pod vzeti kakšni ukrepi, v kakšni meri so se realizirali. Skupščina SIS socialnega varstva stran 17 Socialno skrbstvo Z načrtovano politiko socialne varnosti izpeljuje naloge prek osnovnega nosilca Centra za socialno delo. Na osnovi priporočil ustreznih republiških organov je SIS odločala predvsem o socialni zaščiti materialno najbolj ogroženih kategorij občanov. Tako so se družbeno denarne pomoči v letu 1981 v povprečju zvišale za 44 % in znaša družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja od 1. 9. 1981 4.425,— din, kar je 86,76 % zajamčenega osebnega dohodka v SRS v letu 1981 (5.100.—). Razširil se je tudi krog prejemnikov enkratnih zimskih pomoči in sicer še z upokojenci z nizkimi pokojninami — do 4.425,—din, ki žive sami oziroma dohodek na družinskega člana ne presega te višine. Družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeni razvoj skupščine občine 1. Družbeni svet iz ocene izvajanja resolucije za leto 1981 ugotavlja, da veliko temeljnih organizacij združenega dela še nima razdelanih planskih dokumentov, zato predlaga skupščini občine, da v skladu s svojimi pristojnostmi zaostri neposredno odgovornost nosilcev družbenega planiranja v občini. 2. Družbeni svet meni, da je potrebno izpostaviti tudi problem povezovanja delovnih organizacij. Ugotoviti je potrebno, katere integracije je utemeljeno izpeljati. V primerih, ko se priprave pretirano zavlačujejo, pa zaradi tega nastaja družbena St oda, naj skupščina občine preko izvršnega sveta opozori zadevne OZD in ugotovi tudi morebitno odgovornost posameznikov. Krajevna skupnost Moste Tako kot delegacija HP Kolinska, tudi naša delegacija ugotavlja, da je premalo razvidna odgovornost tudi za tiste naloge, ki bi morale biti dokončane letos, pa niso.Konkretno: 57 OZD ni naredilo planov, čeprav bi jih morale — dogovoijenega bi se morale držati. Enako velja tudi za tri krajevne skupnosti, ki so med temi .grešniki". Morda bi kazalo predlog resolucije dopolniti tako, kot je predvidena mestna resolucija, da se za vsako postavko (nalogo) določi nosilca. Postavljamo še konkretno vprašanje: Na strani 16 v poglavju ..Družbena dejavnost" dobesedno piše, da bi morali „WO Fužine pričeti graditi že v letu 1980, vendar ni bilo mogoče doseči soglasja o financiranju. Zaradi zavlačevanja se je investicijska vrednost povečala za 5 milijonov din, ne da bi zasadili lopato." Sprašujemo: kdo je odgovoren za nastalo situacijo. Menimo, da ni dovolj samo, da nas izvršni svet seznani z dejstvom, potrebno je preiti od besed k dejanjem. To se mora enkrat za vselej nehati — ali ne začeti z deli, če za to ni možnosti — ali pa se držati dogovoijenega. B/l Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva sprejemajo osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 z naslednjimi pripombami: XIII. konferenca - BTC stran 21. — 5. odstavek 1. Tudi v primeru aktiviranja novih investicij na področju družbenih dejavnosti naj bi se dodatno zaposlovalo le, če tudi prerazporeditve ..presežka" delavcev, do katerega bo prišlo zaradi racionalizacije dela v teh dejavnostih, ne bodo pokrile vseh potreb. 2. stran 20 (globalni okviri razvoja — 3. odstavek) V zvezi z izvozom je v resoluciji navedeno, da nekatere OZD premalo izvažajo. Potrebno bi bilo navesti, katere OZD so to! 3. stran 21 — področje investicij Ali obstaja ocena materialnih zmožnosti gospodarstva za realizacijo investicijskih programov? 4. stran 21 — delitev dohodka Pri delitvi sredstev za splošno in skupno porabo bi moral veljati isti princip kot pri osebnih dohodkih. Če bo naraščala hitreje, kot bo dovoljevala rast dohodka, bi bilo potrebno v naslednjem letu poračunati preveč izplačana sredstva, tako kot je potrebno izdelati poračun preveč izplačanih dohodkov. Skupščina SIS za socialno varstvo stran 29 — socialno skrbstvo Dejavnost in poraba sredstev se bo gibala v skladu z dinamiko v letu 1981 oziroma planom 1981—85. Zaradi pričakovane; rasti življenjdtih stroškov in resolucijskih omejitev, bo socialno skrbstvo težje ohranilo sedanjo realno vrednost pomoči, zaradi česar bo potrebno znotraj programa določiti prioritetni red razporeditve sredstev. Socialno Srbstvo pridobiva v letu 1982 pomemben objekt — dom starejših občanov za 204 stanovalce in s tem tudi pogoje za dnevno varstvo, organizirano prehrano in gerontolo&e dejavnosti. V okviru socialnega skrbstva bo sodeloval pri uvedbi enotne evidence socialnih korektivov. Center za socialno delo bo kot najmočnejši izvajalec kurativnih del in nalog tudi iniciator, organizator in usklajevalec raznih preventivnih dejavnosti. Sodeloval bo pri zgodnjem odkrivanju socialnih težav in družbeno negativnih pojavov med otroci in mladino. Z drugimi odgovornimi dejavniki bo soudeležen pri organizaciji prostega časa za otroke in mladino ter soseske pomoči za ostarele in invalidne občane. Družbeni svet za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje skupščine občine V Iz osnutka resolucije za leto 1982 ni razvidno, ali so investicije, ki bi se morale začeti v letu 1981, pa se prenašajo v leto 1982, finančno pokrite in jih je iz tega razloga tudi dejansko možno izpeljati. Zato družbeni svet predlaga, da se te investicije ponovno preverijo in izločijo iz predloga resolucije za leto 1982, če jih ne bo možno izpeljati. 2. Glede na težavno situacijo v gradbeništvu, ki predstavlja 20 % družbenega proizvoda v občini, v osnutku resolucije za leto 1982 ni nakazanih konkretnih ukrepov, ki bi omogočili saj zadovoljivo razrešitev. 3. Osnutek resolucije 1982 govori o nadaljnih možnostih povečanja izvoza, v kolikor se nekatere OZD resneje angažirajo. Teh OZD pa ne navaja. Če take možnosti dejansko obstoje, družbeni svet predlaga, da se v predlogu resolucije tako OZD kot tudi povečanje obsega izvoza konkretno navedejo. 4. Pri usmeritvah za področje družbenih dejavnosti, družbeni svet meni, da je potrebno v predlogu resolucije za leto 1982 opredeliti obseg potrebnih finančnih sredstev na podlagi dogovorjene porabe za leto 1981 in ne na podlagi zbranih sredstev v letu 1981, s čimer bo v celoti upoštevan že tudi poračun presežkov v letu 1981. Krajevna skupnost Zadobrova-Sneberje 1 • Napeljava javne razsvetljave Pri napeljavi javne razsvetljave na Sneberski cesti, za kar je bilo predvideno 250.000 din že v letu 1980, kakor tudi C. XII v Novem Polju, ni prišlo do realizacije iz krajevnih skupnosti neznanih vzrokov. Razumemo, da se lahko investicija prenese v naslednje leto, ni nam pa jasno, kako se lahko planirana in potrjena ter nerealizirana investicija v letu 1980 izloči celo iz plana za leto 1981 in 1982. Napeljava — pojačanje javne razsvetljave na Sneberski cesti je nujno potrebna in jo je treba vsekakor upoštevati v planu za leto 1982. Isto velja tudi za Novo Polje Cesta XII. 2- Ceste Iz vašega predloga srednjeročnega plana je razvidno, da vse tisto za kar smo se še pred kratkim dogovarjali, ne bo realizirano v letu 1981, za kar obstajajo tudi zapisniki in sklepi. Gre za sanacijo Zadobrovške ceste od Cvetlične poti do križišča s Snebersko cesto. Na večkratne zahteve, ki smo jih posredovali Samoupravni komunalni skupnosti, za izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti nismo dobili pravega odgovora. Zato ponovno apeliramo tudi na Skupščino občine Ljubljana Moste—Polje da vse zahteve KS do reševanja problematike Zadobrovške ceste vsekakor upošteva v letu 1982. Preskrba V maju mesecu tega leta je Skupščina občine Moste—Polje sprejela odlok o novelaciji zazidalne soseske MS 10 - Novo Polje. V novelaciji je bila opredeljena tudilokacija za izgradnjo nove samopostrežne trgovine. Problematiko, ki je aktualna že 10 let je treba reševati hitreje, zato predlagamo, da se izgradnja trgovine v Novem Polju prestavi v leto 1982. kvršni odbor občinske skupnosti socialnega varstva predlaga, da se P°glayje o družbenih dejavnostih dopolni z naslednjim tekstom: *• Socialno varstvo: V letu 1982 bo skupnost socialnega varstva odigrala svojo vlogo usklajevalca in usmerjevalca socialno-varstvenih vidikov. Aktivneje bo povezovala samoupravne interesne skupnosti, ki zagotavljajo socialno—varstvene pravice v občini in se kot sestavni del skupščinskega sistema vključila v oblikovanje celovite politike v občini. 2. Osnovno zdravstveno varstvo: - str. 29 V drugem odstavku se črta skupnost socialnega varstva in dopolni »organizacije združenega dela", kar se vključi tudi med nosilce. XXVI. konferenca delegacij - OŠ „Kette-Mum“ Opredeliti je potrebno, kakšna bo usmeritev VI. gimnazije Moste! KS Kodeljevo Poglavje 5 — »Kadrovska politika" je premalo jasno definirano. Manjka prikaz strukture profilov zaposlenih v primerjavi z iskalci zaposlitve. Krajevna skupnost Novo Polje Ker smo na novo ustanovljena KS, komunalni plan pa je bil narejen že pred našo ustanovitvijo, so bile nekatere zadeve, ki so za našo KS pomembne, izpuščene. Zato predlagamo, da se v poglavje komunalnih dejavnosti vključijo oziroma predvidijo najnujnejša dela, ki se nanašajo na zaščito okolja, to je vodovod, kanalizacija, zlasti pa asfaltiranje cest v Novem Polju št. II, lila, V. IX in XI. Zlasti problematična je C XI, ki je postala tranzitna oziroma povezava z Letališko cesto, zato predlagamo, da se resolucija v tem smislu dopolni. Skupščina SIS za zaposlovanje Točki 5 in 6 — Kadrovska politika in Družbene dejavnosti Problematika zaposlovanja je premalo obdelana. Stopnja rasti zaposlovanja 0,5 % v letu 1982 je prenizka. V to poglavje bi morali problematiko zaposlovanja vgraditi bolj na široko, saj je zaposlovanje v današnji družbeni sferi zelo problematično. Potrebne bi bile določene usmeritve, ki jih je strokovna služba SIS-a za zaposlovanje že naredila, vendar jih bomo na izvršilnem odboru še enkrat pregledali in sprejeli. Prosili bi, da bi bile te usmeritve že vključene v predlog resolucije. Te usmeritve bi predstavljale določene kriterije, po katerih bi se selekcionirala zaposlitvene bilance, ki bodo prihajale v OZD, po drugi strani pa bi te usmeritve predstavljale naravnanost družbe oz. teze, ki so v druži prisotne HP Kolinska II. konferenca delegacij HP Kolinska je na 40. seji konference obširneje obravnavala oceno izvajanja resolucije o družbeno-■ekonomski politiki v letu 1981 v povezavi z osnutkom resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1982. Kot temeljni imperativ osnutka so izpostavljeni napori gospodarstva za povečanje izvoza. Izvoz je osnovni pogoj za naše nadaljne delo in rast fizičnega obsega proizvodnje. Tega se delavci in delegati v proizvodnih temeljnih organizacijah še posebej zavedamo, zato bi radi na tem področju izpostavili problem odgovornosti temeljnih organizacij, ki svojih planiranih izvoznih obveznosti ne izpolnjujejo. Predvsem je potrebno, da vse temeljne in delovne organizacije realno planirajo. V primerih, ko te izvozne obveznosti ne izpolnijo nekatere izmed temeljnih organizacij, se tudi plan, vsklajen na SISEOT, zruši. Zaradi teh anomalij poseže na to področje administracija s splošnimi restriktivnimi ukrepi, ki v praksi prizadenejo predvsem DO in TOZD, ki sprejete obveznosti izpolnjujejo. S takimi, največkrat prepoznimi ukrepi, je dosežen torej obraten - destimulativen učinek. Zato naša konferenca zahteva dosledno, selektivno ocenjevanje odgovornosti za naštete kršitve, saj popuščanje na tem področju v danem trenutku samo zamegljuje subjektivne in objektivne razloge neizpolnjevanja samoupravno in družbeno sprejetih izvoznih obveznosti. . Naslednji problem, ki ga naglasuje naša konferenca delegacij, se odraža pri združevanju dela in sredstev za pridobivanje deviznih sredstev in pravic na podlagi trajnejših dohodkovnih odnosov, saj so možnosti vedno manjše zaradi ozkega zapiranja v republiške meje. Različnost pogojev za svobodno menjavo blaga in storitev zaradi različnih republiških obveznosti in administrativnih ukrepov iri posegov - razbija enotnost jugoslovanskega tiga in postavlja DO iz različnih republik v manj ugoden oz. neenakopraven položaj. Na področju investicijskih naložb je potrebno resnično že enkrat in to vsepovsod pristopiti k izgradnji ali rekonstrukciji takih proizvodnih linij, ki bi dajale najhitrejši rezultat v izvozni usmeritvi in bi bile čim manj vezane na uvoz. Pri tem naša konferenca poudaija nujnost poenostavljanja postopka za pridobivanje vseh investicijskih soglasij. Sedanji način nam dejansko onemogoča hitrejše vlaganje lastnih sredstev, saj se do trenutka pridobitve vseh dovoljenj ob hitrih inflacijskih gibanjih še tako precizna in dognana finančna konstrukcija podre. B/2 Izvršni svet skupščine občine naj pripombe in stališča iz razprave vključi v predlog resolucije občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982, na pripombe, ki jih ni možno vključiti v predlog resolucije, pa naj predlagateljem odgovori z objavo v Delegatski tribuni. C. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva je ob obravnavi osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1982 sprejela naslednja stališča in pripombe: I. Gospodarsko področje 1. Osnutek resolucije je v globalu sprejemljiv, čeprav je v določenih delih preveč načelen. Program povečanja izvoza na konvertibilno področje za najmanj 10,% je postavljen ambiciozno (v skladu s splošno družbeno usmeritvijo), zato naj bi v resoluciji izmed na strani 5 naštetih nosilcev izpostavili tiste nosilce, ki s svojimi programi razvoja zagotavljajo tako zastavljen program. Splošno znano je, daje doseganje ciljev na področju izvoza otežkočeno in da planiranih rasti ne dosegamo. Izvršni svet vprašuje, če doseganje planirane stopnje rasti zagotavljajo druge dejavnosti (n. pr. turizem)? 2. V temeljnih ciljih je potrebno izpostaviti odgovornost za izdelavo srednjeročnih planskih dokumentov TOZD -temeljnih nosilcev planiranja. 3. V resolucijo je vključiti tudi razvojne programe ljubljanskega gospodarstva pri vlaganjih in sovlaganjih v razvojne programe drugih republik in pokrajin. 4. Investicije, ki naj bi bile pričete v letu 1982, bi morale biti prikazane z vidika prestrukturiranja gospodarstva v Ljubljani. II. Družbene dejavnosti 1 J. t. 3 - zadnji odstavek se črta ali smiselno uredi. - med strateške cilje je potrebno vključiti tudi izvajanje programa samoprispevka III in zaključevanje programa samoprispevka II ter ustrezno dopolniti predzadnji odstavek t. 3 stran 5. 2.III. t. 7.: - urediti vprašanje oblikovanja sredstev za OD za Ljubljano kot celoto za vse družbene dejavnosti - s področja družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok je potrebno določiti številči mest za dnevno varstvo in število mest v organiziranem družinskem varstvu - na področju osnovnega šolstva glede na možno zmanjšanje sedstev ne bo novih oddelkov COŠ (prestavitev v leto 1983) - na področju srednjega usmeijenega izobraževanja je potrebno določiti tudi korekcijo mreže šole - določiti obveznost oblikovanja prednostnih nalog na vseh področjih in ne samo na področju socialnega skrbstva - določiti nosilce k vsem področjem. III. Prostor in urbanistično načrtovanje Resolucija bi morala biti oblikovana tako, da bi bilo iz besedila jasno razvidno, katere akcije bomo izvajali na podlagi preveijanj in izdelanih študij v preteklih letih in za katere probleme bomo iskali prave strokovne in družbene rešitve. Tako izhodišče bi moralo veljati tudi za področje urejanja prostora in urbanističnega načrtovanja. Naloge pa so zlasti na tem področju premalo konkretne. Razen izdelave osnutka urbanističnega načrta Ljubljane in delovnega osnutka dolgoročnega* plana občin in mesta ni opredeljena nobena akcija. Pa vendar občine v svojih resolucijah zanesljivo navajajo probleme prostorskega razvoja, ki presegajo občindce pristojnosti, ali pa možnosti za reševanje, oziroma tako ali drugače prizadevno drugo občino ali mesto kot celoto. Na primer: 1. Vprašanje interesa za pospešeno reševanje prostorske razmestitve objektov ZSNO (zvezni sekretariat za narodno obrambo) zaradi zagotovitve kontinuitete izgradnje n. pr. soseske Fužine in servisne cone MM 4. 2. Vprašanje reorganizacije v SOZD Integral in opredelitev programov oz. dejavnosti posameznih TOZD, n. pr. TOZD Ceprom in primernost prostora MM 1 za novo dejavnost. 3. Vprašanje realizacije stanovanjsko—poslovne gradnje v zazidalnem otoku CO 1/17 in zagotovitev nadomestnih lokacij za proizvodne TOZD, ki se morajo preseliti. 4. Opredelitev stališča do uvajanja dislociranih depojev MPP (mestnega potniškega prometa) v ljubljanskih občinah, in to tako z vidika ekonomike (racionalizacija stroškov) kot z vidika prostora (lokacija, program). 5. Vprašanje zagotavljanja nadomestnih kmetijskih zemljišč za kmete, ki jim je bila odvzeta zemlja zaradi gradenj. Dalje ni omenjena skupna naloga priprave urbanistične dokumentacije in event. dmge naloge v okviru akcije „88 dreves za tovariša Tita”. Konkretno je treba napisati, kako in s kakšnimi ukrepi bomo čuvali kvalitetne kmetijske površine in jih usklajevali s podrobnejšimi urbanističnimi dokumenti. Ali je mišljen usklajen pristop k opredelitvi kmetijskih površin v okviru urbanističnega načrta Ljubljane, ali je to parcialna izdelava kmetijskih prostorskih planov, ki jo bomo sprejemali v okviru sprememb in dopolnitev GUP? Na strani 8 v 3. alinei govorimo o zaščiti prvovrstnih kmetijskih zemljišč. Moramo točno opredeliti, kako jih bomo ščitili. Prostorskega plana v letu 1982 še ne bo. Zakonsko je možna le izdelava kmetijskih prostorskih planov. S katerimi „urbanistični-mi načrti" bodo torej usklajene agrokarte, ki jih bomo izdelali? Na strani 9 v točki 5 opredeljujemo program stanovanjske gradnje, v katerega je vključena tudi gradnja 40 stanovanjskih objektov v okviru zadruge Snebeije (MS 103/2). Gradnja je pogojeria s predhodno ustrezno spremembo Odloka o zaščiti vodnih virov, ki naj bi območje 2. cone spremenila v 3. cono. Realizacija je v občinskem planu stanovanjske graditve v letu 1982 vnesena pogojno in naj bo tako opredeljena tudi v mestni resoluciji. Ni omenjena gradnja Poti spominov in tovarištva, in to tako z vidika priprave dokumentacije, pridobivanja zemljišča, kot z vidika kvalitetne in pravočasne organizacije MDB ter strokovnega vodstva za izvedbo. Na strani 9 naj se na področju prometne dejavnosti doda besedilo: „Izgradnja skladiščnih con se še vnaprej usmerja preko Blagovno transportnega centra na bazi združevanja sredstev." IV. Komunalno področje 1. Za zagotovitev, da se bodo stroški priprave zemljišč in izgradnje komunalne infrastrukture v usmerjeni stanovanjski gradnji gibali v družbeno sprejemljivih okvirih, je potrebno izdelati metodologijo in ne le kriterije. 2. Poleg gradnje primarnega in sekundarnega komunalnega omrežja (vodovod, kanalizacija, plin in toplovod) je potrebno vključiti tudi izgradnjo elektro in PTT ter za izgradnjo teh naprav dopolniti nosilce-ustrezne institucije oz. OZD. 3. Za kreditiranje komunalnih naprav in urejanje zemljišč je vključiti Stanovanjsko-Komunalno banko, Gospodarsko banko in ostale poslovne banke. 4. Med izgradnjo primarnih komunalnih naprav vključiti dokončanje investicijsko tehnične dokumentacije za primarni vodovod 800. 5. Pri prometni dejavnosti bi bilo le smotrno nakazati izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za določene objekte. V občini Ljubljana Moste—Polje je podpisan dogovor o izgradnji Zaloške ceste. To nalogo je potrebno v resoluciji opredeliti, zato naj se doda besedilo: ,,-za Zaloško cesto se bodo izvajali pred investicijska dela na odseku Kajuhova ulica - Studenec." 6. Na strani 8 tč. 4 četrta alinea: potrebno je jasneje napisati, katere komunalne naprave imajo prednost v novozgrajenih stanovanjih (časovna opredelitev) s tem, da je potrebno vključiti še PTT in elektro, ki sta sestavni del komunalne#* urejanja določene stanovanjske soseske. 7. Na strani 8, točka 4, druga alinea 6. odstavka naj se spremeni tako, da se glasi: ,,- uredili bomo najnujnejšo kanalizacijo za zaščito podtalnic* vodarne Brest, končali z gradnjo kanala pod traso severn* obvoznice in dela na zbiralniku Iskra (Industrijska cona Šiška) Pričeli bomo s pripravljalnimi deli za centralno čistilno napravo;" Najnujnejša kanalizacija je ocenjena na 17.000,000 dii>' celotna kanalizacija pa je ocenjena na 300.000,000 dio Izgradnja centralne čistilne naprave ni predvidena v obdobji 1981 — 1985 in zato ni umestno pospeševanje pripravljalnih del. 8. Tekst na strani 9 in 10 naj se spremeni tako, da se glasi: .JDelovnim organizacijam predlagamo, da v čim večji meri nadomestilo za prevoz na delo neposredno vežejo na prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi mestnega potniškega prometa." V. Ponovno izpostavljamo problematiko gradnje celovite stanovanjske soseske Fužine, za katero naj bi čutilo odgovornost vse mesto Ljubljana in ne le občina Ljubljana Moste-Polje.V osnutek resolucije je potrebno vnesti določila o nadaljnjem razvoju in delovanju krajevnih skupnosti. VI. V osnutek resolucije je potrebno vnesti določila o nadaljnjem razvoju in delovanju krajevnih skupnosti. K 4 Uvodno so poročilo o socialno varstvenih dajatvah, ki jih skupnosti socialnega varstva in zdravstva zagotavljajo občanom obrazložili: Ivana GROBELNIKA predsednika izvršnega odbora občinske skupnosti socialnega varstva, Janez TRTNIK, predsednik občinske skupnosti za zaposlovanje in Primož BEJEC, predsednik odbora za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje. V razpravi so sodelovali: Danilo JURCA, delegat krajevne skupnosti Moste Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Jože JORDAN, delegat krajevne skupnosti Zalog Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter delegati skupščine občinske skupnosti socialnega varstva soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in skupščina skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Moste-Polje sprejemno poročilo o socialno varstvenih dajatvah, ki jih skupnosti socialnega varstva in zdravstva zagotavljajo občanom v predloženem besedilu in ga razširjajo s poročilom skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva sprejemajo naslednje stališče družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje skupščine občine: Družbeni svet na podlagi omenjenega poročila ugotavlja, daje smiselno in potrebno celovito obravnavati in spremljati stanje na področju socialno varstvenih pravic ter poenotiti pristope na posameznih področjih družbene pomoči. Nadalje svet meni, da je povsem utemeljeno organizirale enotne evidence prejemnikov družbene pomoči, ne podpira pa ustanovitve posebne službe v ta namen, saj je nalogo možno v celoti realizirati v ovkiru strokovne službe Samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva. S to točko dnevnega reda so delegati skupščine občinske skupnosti socialnega varstva končali sejo, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa so skupno zasedanje nadaljevali. KS Uvodno je uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje obrazložil Jože PETEK, sekretar OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih pa Hans VERDNIK, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Francka TEKALEC, delegatka krajevne skupnosti Klopce Vinko PESTOTNIK, delegat krajevne skupnosti Bizovik Danilo JURCA, delegat krajevne skupnosti Moste Ljubo ZABUKOVEC, delegat VIL konference delegacij -Papirnica Vevče k Franc MANDELC, svetovalec za krajevne skupnosti skupščine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: *• Zbor združenega dela in zbor krajevnih Skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o uresniče- vanju ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje z naslednjo pripombo: 16. točka stališč in sklepov k omenjenemu poročilu naj se dopolni tako, da je za spremljanje uresničevanja sprejetih stališč in sklepov 8. seje OK SZDL Ljubljana Moste-Polje z dne 27. oktobra 1981 poleg sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti zadolžena tudi komisija za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti skupščine občine. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pristopata k družbenemu dogovoru o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. 3. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti predlagata odgovornim službam, da se naloge, ki izhajajo iz tega družbenega dogovora, čim hitreje uresničijo, zlasti pa sprejem samoupravnega sporazuma. K 6 Uvodno je predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin obrazložila Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu. K 7 Uvodno je predlog sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 in osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Anton REMS, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani Jože BALOH, predsednik Sodišča združenega dela v Ljubljani Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z enim vzdržanim glasom in delegati zbora krajevnih skupnosti z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 nimata pripomb. 2. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981, naj se do predloga odloka ponovno preveri in dopolni. 3. Izvršni svet dcupščine občine naj do konca leta 1981 zagotovi dodatna sredstva za financiranje dejavnosti temeljnega sodišča, sodišča združenega dela in temeljnega javnega tožilstva po sprejetih dogovorih. Nato je tov. MIKLIČ obrazložil še dogovor o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982 in osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982. V razpravi sta sodelovala: Franc PETRIČ, delegat XIII. konference delegacij - BTC Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretaija sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora zdmženega dela soglasno ih delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji , SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek dogovora o združevanju sredstev za financiranje dcupnih mestnih zadev v letu 1981 nimata pripomb. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na osnutek proračuna občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 nimata pripomb. 1 SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1981 v predloženem besedilu. K 8 Uvodno je predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi je sodeloval Franc PETRIČ, delegat XIII. konference delegacij - BTC Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z enim vzdržanim glasom in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje trrejemata dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odStodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v predloženem besedilu. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti predlagata strokovni službi, da se na podlagi ega dogovora pripravi odlok, ki bo za odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda upošteval najniigo osnovo v okviru dogovorjenih meril za posamezni katastrski razred. K 9 Uvodne obrazložitve osnutka odloka o imenovanju novih ulic na območju ljubljanskih občin ni bilo. V razpravi je sodeloval Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imata na osnutek odloka o imenovanju novih ulic na območju ljubljanskih občin naslednjo pripombo: V 3. členu točka 3 naj se namesto naziva šole Dušan Kveder, pravilno navede Jože Moškrič. K 10 Uvodno je poročilo o izidu referenduma za uvedbo Samoprispevka III v Ljubljani pojasnil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. V razpravi je sodeloval Danilo JURCA, delegat krajevne skupnosti Moste. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o izidu referenduma za uvedbo Samoprispevka III v Ljubljani nimata pripomb. K 11 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih del in nalog ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o pooblatitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih del in nalog v predloženem besedilu. K 12 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji K 13 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor zdmženega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu. K 14 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v svet raziskovalne enote pri OZD Gradis Ljubljana ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za delegata družbenopolitične skupnosti v raziskovalni enoti GIP Gradis Ljubljana se imenuje tovariš Edo RODOŠEK iz Malega Lipoglava n. h. K 15 Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali še ostale zadeve za 52. sejo zbora združenega dela in 48. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane in sicer: - Aktualna vprašanja nadaljnega razvoja družbenega sistema informiranja v Ljubljani - Informacija o vključevanju ljubljanskega gospodarstva v razvojne programe ostalih republik in pokrajin na osnovi združevanja dela in sredstev s poudarkom na vlaganju v manj razvite republike in SAP Kosovo - Uresničevanje akcijskega načrta in ukrepov na področju energetske politike v mestu Ljubljani - Nekatera aktualna vprašanja razvoja mestnega potniškega prometa v Ljubljani - Dogovor o prijateljskem sodelovanju med mestoma Kardeljevim in Ljubljano - Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu mesta za leto 1981 - Predlog odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane - Osnutek odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982. Na uresničevanje akcijskega načrta in ukrepov na področju energetske politike v Ljubljani imata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti naslednje pripombe: 1. V predzadnjem odstavku na strani 24 je navedeno, da Izvršni svet SML podpira pospeševanje raziskovalne dejavnosti na področju izdelave toplotnih števcev. Ker sta v Jugoslaviji že dva proizvqalca toplotnih števcev in sicer Energoinvest iz Sangeva in ATM iz Zagreba, ki imata javno listino, bi bilo racionalnejše opustiti lasten razvoj toplotnih števcev in začeti vgrajevati števce enega izmed obeh proizvajalcev. To bi prispevalo tudi k večji enotnosti in poenostavitvi servisne službe. 2. V poročilu je naveden Odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije v Ljubljani, ni pa številčno prikazano, koliko energije smo prihranili, čeprav je naša skupščina postavila delegatsko vprašanje že lani ob sprejemanju odloka, ki je določal najvišjo temperaturo ogrevanja 18° Celzija in letos, ko odlok določa 19° Celzija. 3. V poročilu ni zaslediti, da bi bila poudarjena pospešena dejavnost pri preobrazbi ljudi za zmanjšanje porabe energije kljub temu, da je znano, da prinaša največji prihranek energije osveščanje ljudi, ne pa ukrepi, ki prepovedujejo. # Nekatera aktualna vprašanja razvoja mestnega potniškega prometa v Ljubljani Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata na analizo stanja v mestnem potniškem prometu in nekatera aktualna vprašanja razvoja Mestnega potniškega prometa naslednje p r ip o m b e : 1. Dokument je parcialen, TOZD Mestni potniSti promet naj ga vključi v letne planske akte in kot take predloži v obravnavo. 2. V okviru obravnavanega predloga izboljšanja obratovanja prog na področju občine Ljubljana Moste—Polje, menimo, da so primerne. Potrebno pa je urediti vprašanje podaljšanja proge S in izdelati predlog za rešitev Fužin, kjer se MPP z zmogljivostmi avtobusov in gostoto voženj ni prilagodil številu prebivalcev, ki so se naselili v novi soseski. Nikakor pa ne pristajamo na opuščanje proge 2, ker bi ostali kijajani Novih Jarš brez povezave s centrom Most. 3. TOZD Mestni potniSti promet naj preuči možnosti podaljšanja obratovalnega časa do 22.30 ali 23. ure zaradi delavcev, ki delajo v izmeni do 22. ure. 4. Ne soglašamo z zmanjšanjem števila voženj na progi 10 in 12. 5. Predlog za izboljšavo Mestnega potniškega prometa naj se da v javno razpravo. 6. O uvedbi stopničastega delovnega časa in nakupu mesečne vozovnice delavcev v združenem delu naj se odloča neposredno v delovnih organizacijah. 7. V točki 22.1 ni sprejemljiva trditev, da plan za leto 1981 ne bo dosežen zaradi izpada sredstev občinskih komunalnih skupnosti, ker se komunalna skupnost ni z nobenim dokumentom zavezala dati finančna sredstva MPP, ker za to nima virov sredstev. MPP se financira iz plačila storitev (vozovnica, žeton). 8. Zadnja alinea točke 3.2.1 naj se ustrezno korigira, tako da bi se delovnim organizacijam predlagalo, da v čim večji meri nadomestilo za prevoz na delo neposredno vežejo na prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi MPP. Osnutek odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982 Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata na osnutek odloka o proračunu mesta Ljubljane naslednji pripombi: 1. Postavko ..Sanacija ljubljanskega gradu in restavriranje Robbovega vodnjaka” bi bilo potrebno razčleniti. 2. Postavlja se vprašanje upravičenosti višine sredstev za projekt ..Ljubljana 2000“, kjer je izdelava te študije delno zajeta v programu Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. Na ostale zadeve za seje zborov SML delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti niso imeli pripomb. Nato so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in skupščine občine Ljubljana Moste—Polje delegira na 52. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: - za področje gospodarstva: Franca ZORETA, delegata XIV. konference delegacij — Intereuropa Vinka DAMJANA, delegata XV. konference delegacij — Gradis Cirila MUHO, delegata XVI. konference delegacij — SCT Janka ROŽNIKA, delegata XVI. konference delegacij — SCT Rada AGIČA, delegata XXI. konference delegacij — Figovec Armanda KOPITARJA, delegata XXII. konference delegacij — Tiskarna „Jože Moškrič1* — za prosvetno—kulturno področje Maro BREGAR, delegatko XXVI. konference delegacij — OŠ ,Xette-Mum" ~ za področje državnih organov Nino ZALAR, delegatko XXX. konference delegacij -Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje — za področje obrtne dejavnosti Antona LAVRIČA, delegata XXXI . konference delegacij -Obrtna dejavnost nasl ^elegati zbora krajevnih skupnosti pa so soglasno sprejeli SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste--Polje delegira na 48. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Alojza KRŽANA, delegata krajevne skupnosti Polje Danila JURCO, delegata krajevne dcupnosti Moste Bredo PREŽELJ, delegatko krajevne skupnosti Zalog Antona JANKA, delegata krajevne skupnosti Stepanja vas Rudija BIDOVCA, delegata krajevne skupnosti Zelena jama Andreja PODGORŠKA, delegata krajevne skupnosti Novo Polje K 16 DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili: Delegacija KS Moste (pismeno): — glede opustitve ogrevanja prostorov z lastnimi kotlovnicami; — kdaj bo dokončno urejena zunanja okolica na zahodni strani stanovanjskega bloka JLA v Roj če vi ulici? — kdaj bo prazen poslovni prostor na ploščadi v Roj če vi ulici, ki je last „Tobaka“, končno služil svojemu namenu? — kdo je dolžan poskrbeti, da pristojni organi za statistično evidenco objavljajo točne podatke tudi za potrebe krajevne skupnosti? XIV. konferenca delegacij — Intereuropa (pismeno): — kdaj bo odprt kiosk na križišču Kajuhove in Zaloške ceste? Delegat IV. konference delegacij - Indos, Branko POVŠE: — zakaj ima družbenopolitični zbor seje v dopoldanskem in ne v popoldanskem času? Na vprašanje Vinka PESTOTNIKA, delegata KS Bizovik glede vključitve gradnje VVZ »Hrušica” v plan za leto 1982,je odgovoril na seji Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine. Andrej Alauf, delegat KS Besnica: — glede izboljšane avtobusne povezave Besnice z Ljubljano. Kjer je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 20.20 uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela (46. seja) in zbora krajevnih skupnosti (47. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBČINE ERIKA RAClČ-ŠIFT MARJAN MOŠKRlC PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DE LA LJUBO ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI DANILO JURCA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 46. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste— polje, ki je bila dne 25. novembra 1981 s pričetkom ob 12. uri v mali sejni dvorani Kulturnega doma Španski borci, Ljubljana, ZaloSca c. 61. Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 45. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29. 10. 1981 3. Ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982 1 4. Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 5. Predlog družbenega dogovora o temeljnih načetih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih 6. Predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin 7. Družbeni sistem informiranja 8. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka IH v Ljubljani 9. Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 10. Predlog sklepa o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani 11. Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet raziskovalne enote pri OZD GRADIS Ljubljana 12. Predlogi in vprašanja delegatov KI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 13 delegatov. Odsotnost so opravičili: Marjanca AGRE Z, Nina JEVŠNIK, Franc KOLMAN, Tone PODOBNIK. Odsotnosti ni opravičil Milan PAUNOVIČ. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Erika RAČIČ - ŠIFT, sekretar skupščine občine, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti, Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 45. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29. 10. 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Potie na zapisnik 45. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29. 10. 1981 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K3 Pri obravnavi ocene izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982 so poleg delegatov družbenopolitičnega zbora sodelovali tudi člani predsedstva OK SZDL Ljubljana Moste-Polje in člani sveta za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL. Uvodno je oceno izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982 obrazložila Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občinf . Nato je Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, seznanila navzoče s pripombami izvršnega sveta skupščine občine na osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane 1981-1985 v letu 1982. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, podpredsednik OK SZDL, Andrija VLAHOVIČ, predsednik občinskega sveta ZSS, StojangHERGOOTH, član sveta za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL, Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, Albin MIKLAVEC, član sveta za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL, Roman PIPAN, član sveta za razvojna vprašanja in družbeno- ekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL, Anton KOROŠEC, predsednik d-užbenopolitičnega zbora, Ciril JERIHA, delegat družbenopolitičnega zbora, Dušan ROZMAN, član predsedstva OK SZDL, Jože LESKOVŠEK, delegat družbenopolitičnega zbora, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. -Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora, člani predsedstva OK SZDL in člani sveta za razvojna vprašanjain družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, predsedstvo OK SZDL in svet za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL ugotavljajo, da sta ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982 realno in dobro pripravljeni in kot taki dobra osnova za jasno razpravo. Pri izdelavi predlogov omenjenih dokumentov je potrebno upoštevati pripombe iz razprave, pripombe družbenopolitičnih organizacij in stališča ter ugotovitve družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje občine Ljubljana Moste-Polje. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine, predsedstvo OK SZDL in svet za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL podpirajo pripombe izvršnega sveta skupščine občine na osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljana 1981-1985 v letu 1982. Po tej točki dnevnega reda so delegati družbenopolitičnega zbora samostojno nadaljevali s sejo. K 4 Uvodno je osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Angelca BUTENKO, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek proračuna občine Ljubljan Moste-Polje za leto 1982 naslednji pripombi: — v glavnem namenu 01 se naj postavki ..nadomestila OD funkcionarjev v novem mandatnem obdobju „in‘ korekturna izravnava OD po enotni klasifikaciji del in nalog »obravnavata znotraj namena B in C ter naj bosta prikazana skupaj z ostalimi sredstvi z indeksom povečanja; - potrebno je ponovno pregledati vse obveznosti, ki izhajajo iz podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, I K 5 Uvodno je predlog družbenega dogovora o temeljnih načetih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih obrazložil Hans VERDNIK, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovati: Slavko GERLICA, Franc MANDELJC, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Hans VERDNIK, član izvršnega sveta skupščine občine, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeti naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopa k družbenemu dogovoru o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v predloženem besedilu. 2. V gradivu »Uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polie“ se naj v 16. točki stališč in sklepov zapiše, da je za spremljanje uresničevanja sprejetih stališč m sklepov 8. seje OK SZDL z dne 27. 10. 1981 poleg sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti zadolžena tudi komisija za razvoj krajevnih skupnosti pri skupščini občine. K 6 Uvodno je predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin obrazložila Karla NOVAK, Članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu. Pripombe občinske komisije za spremljanje izvajanja omenjenega družbenega dogovora naj služijo kot usmeritve za izvajanje družbenega dogovora v občini. K 7 Uvodno je aktualna vprašanja nadaljnjega razvoja družbenega sistema informiranja v Ljubljani obrazložil Drago KASAGIC, dlan izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbors, Cird JERIHA. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: !• Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema akcijski program uresničevanja in dograjevanja sprejetega koncepta in programa razvoja družbenega sistema informiranja. 2- Izvršni svet skupščine občine naj pripravi informacijo o družbenem sistemu informiranja v občini in jo posreduje v obravnavo delegatom zborov skupščine občine. K 8 Delegati družbenopolitičnega zbora so se seznanili s poročilom 0 izidu referenduma za uvedbo samoprispevka III v Ljubljani in ^nj niso imeli pripomb. K 9 Uvodno je predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 v predloženem besedilu. K 10 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu. Kil Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v svet raziskovalne enote pri OZD Gradis Ljubljana ni bilo. V razpravi je sodelovala Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za delegata družbenopolitične skupnosti v raziskovalni enoti GIP Gradis pri delovni skupnosti skupne službe Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, Šmartinska 134 a se imenuje tovariš Edo RODOŠEK, dr. gradb. iz Malega Lipoglava. K 12 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 15.50 zaključil 46. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DBENOPOUTIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC ODGOVORI NA VPRAŠAN JA DELEGACIJ Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje dne 2. novembra 1981 je Gustav ERKLAVEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, ob obravnavi izhodišč za splošno porabo v letu 1982 postavil naslednji vprašanji: „1. Ali se financirajo tudi družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti? 2. Kaj je mišljeno z ..financiranjem delovanja krajevnih skupnosti"? “ Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve je pripravil naslednji odgovor 1. V krajevnih skupnostih se financirajo družbenopolitične organizacije na različne načine - iz združenih sredstev - glavarine (dotacije samoupravnih organov KS) - iz lastnega vira - članarine - namenski finančni prispevki posamezne TOZD (sofinanciranje posameznih nalog, oziroma akcije predvsem kot pokrovitelji). - lastna udeležba članov in drugih občanov v obliki posameznih finančnih prispevkov, daril in podobno. V glavnem so se financirale D PO iz združenih sredstev -glavarine. Le-ta se ukinja s 31. 12. 1981. Novega primernega načina financiranja KS namesto glavarine še ni. Novi družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki je sedaj v javni razpravi, zavezuje posamezne družbenopolitične skupnosti, da iz proračuna zagotovijo sredstva za financiranje tistih funkcij družbenopolitičnih organizacij, ki predstavljajo skrb za usposabljanje delegatov in delegacij ter za povezovanje delegacij pri obravnavanju problematike, ki zadeva življenjske interese in potrebe krajanov in delovnih ljudi v krajevni skupnosti. 2. Iz prvega odgovora je razvidno, katere dejavnosti posameznih družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih se bodo morale financirati iz proračuna posamezne družbenopolitične skupnosti. Ta sredstva bo potrebno zagotoviti v okviru sredstev za funkcionalno dejavnost KS. Občine bodo zagotavljale krajevnim skupnostim proračunska sredstva po enotnih merilih in kriterijih, s katerimi bo opredeljen obseg potrebnih sredstev za izvajanje nalog na področju splošne porabe v krajevnih skupnostih za posamezno proračunsko leto ali za daljše obdobje. Krajevne skupnosti imajo tudi določene stroške, kadar rešujejo probleme, ki so sicer v upravni pristojnosti, zato se bomo morali vsi zavzemati, da se v okviru upravnih organov in strokovnih služb občine in mesta opravijo vse naloge in opravila iz njihove pristojnosti, in da jih ne prenašajo na KS. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO, Svetovalec za KS PRORAČUN IN SKUPNE ZADEVE FRANC MANDELC DRAGO KASAGIČ, dipl. iur. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE razpisuje PRIZNANJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1981 Priznanja občine se podeljujejo na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/ 78) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 24/77) ter na podlagi sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981, ki ga je sprejela skupščina občine na 46. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1981 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1981 za življenjsko delo in dosežene uspehe na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela, ki so trajnejšega pomena za občino. Priznanja občine bodo podeljena za dosežene uspehe na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture, kulture, zdravstva, socialnega varstva, uresničevanja, razvijanja in utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov in delegatskih razmerij in samoupravnega ter družbenopolitičnega dela, če ti uspehi in dosežki pomembneje prispevajo k nadaljnjemu razvoju samoupravnih družbenih odnosov ter večji in trajnejši družbeni in družbenopolitični dejavnosti na kateremkoli področju dela in življenja v občini. Razpisanih je največ pet nagrad po 15.000 din in največ deset plaket. Priznanja občine lahko prejmejo delovni ljudje in občani, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva. Kandidate za priznanja lahko predlagajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva, in občani. Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev. Predloge za podelitev priznanj sprejema žirija za priznanja občine najpozneje do 15. februarja 1982. Predloge pošljite na naslov: SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ŽIRIJA ZA PRIZNANJA OBČINE Proletarska c. 1 61110 UUBUANA