GOSPODARSTVO  V  SVETO
KAMBODŽA -
država, ki išče poti napredka
Te dni je našo državo obiska-la delegacija Kambodž«, kj jo je vodil princ Narodom Siha-nuk. Osebnost princa Sihanuka je bila zadnja leta predmet po-eebne pozornosti. Princ je bil nerazdružno povezan s smerjo razvoja in novimi prizadevanji v d« inedavna odvisni, sedaj pa evobodni  Kambodži.
Ceprav je tako po velikosti kakor po številu prebivalstva majhna, Kamibodža Po svojdh ckonomskih možnostih ni brez-pomembria. Nasprotno, ima ze]<j pomefnboe imjžnosti za gospo-darsJri dvig in napredek. To ni-«t> *amo soirazmertvo veldke po-^vršine, ki so primerne za pri-eJovanje riža in kavdukovega drevesa. I*osedanja raiiskovanja energetskega in rudnega boga-©tva Kambodže niso bila nikoli ©bsežna dn sistematična. Kljub temu so pokazaia- da notranjost te sorazmerao majhne države ekiriva nekatere dragocene su-irovjne. Gatove indikacije kaže-jo na pomembna nahajalašča železme rude, bakra, zlata ira fosfatov v pokrajinah Kampat iti Batambajig kakor tudi na na-, hajali-šča demarrtov in raznega drogega dragega kamenja. Zelo verjetno je, da obstajajo tudi druga  še  neodkrita nahajališfca.
Najpomembnejža gospodarska panoga Kambodže, s Itatero se ukvarja sedaj vetoka večina pre-bivalstva, je kmetijstvo. Pride-lovanje riia obsega okrog 60 odstolkov obdelanih površin. Največji del drugih površin od-pade na kavčukovo drevje. Prav tako pridelujej« tudi koruzo, bob, sezam itd. Od skupno 14 nnilijonov hektarov površine Kambodže je za obdelovanje ipriimeniih okoli 5 mUijonov hektarov. Petdna zeirrij« pa, ki bi j-o lahko obdelovali, ni izJto-riščena. Glavni vzrok je po-manjkanje delovne sile in nizko etanje tehničnega obdelovanja.
RLbarstvo je prav tako eden izmcd pomembnih izvorov do-hodkov kamtooškega prebival-fitva. Daje tudj pamembne de-vizne dohodke. Bogastvo slad-kovodnih rib v raznih rekah in Jezerih, posebno pa v Veiikem jcze-ru, cenijo kot eno največjih ma svetu.
V sezonj 1953—54 je zna-šaJa i proizvodnja riža okrog 1,463.000 " ton. Od tega so izvozili okali 300.000 ton. Izvor. riža pa pogo-pto kaže velike sprememibe. kar je v prvi vrsti odraz vremen-ekih razmer. Proizvodnja kav-čuka se sedaj giiblje okrog 30.000 ton na leto in ga skoraj večino izvozijo. (OkoJi 80 odstotkov v ZDA.)
Začetek planiranja
Pomanjkanje tako ekonom-skih. kakor tehničreih \<n admni-tiista-ativnih kadrov, je ena naj-pomembnejžih ovdr preureditve kamboškega gospodarstva. Ze v prvih mesedb, potem ko je Kambodža postala neodvisna, so za&elj s pripravami in z izde-Jovamjem posamezndh načrtov, Jci maj pospeš-ijo gospodarski razvoj. iLeta 1955 so izdelali dvotetm program   ekonoinskega
razvoja. Dol&čal je ndkatera na-makalna dela, popravilo in iz-delavo novih cest, pristanišč :n želeaniških prog. Ze leta 1954 so kme-tom razdelili okoJi 1.900 ton semena, medtem ko so ga še v ¦letu 1943 razdelili le 15 ton. Razdeljevanje selekcioniranega semena se je posebno oMutno pove^alo. Prav tako so se s si-stematičnimi ukrepi Jotil; pod-pirajija mehanizacije kmetdjstva. Po zaključku tega plana raz-mišljajo o sprejetju novega pet-letnega plana, ki naj bi doiočal tudi zgraditev posameznih dndu-stirijskih   objektov.
Zanimiv primer
Kambodža je danes zaaiinlv primer. Stevilo delavcev v Kambodži je bilo majhno. Indu-strijskih delavcev skorajda sploh ni. Stevilo intelektualcev je skoraj brezpomembno. Pretežni del krivde za tako stanje nosijo bivše francoske kolonialne obla-sti. Velepocestniki in oderuhj pa so hudo pritiskali kamboško vas. Do nedavnega so oderuhi zahtevaJi dbresti, ki so prese-gale tudi 100 odstotkov na ik>1 leta.
Na pobudo jn ob velikem pri-zadevanju bivšega kralja princa Sihanuka, se je oblik-oval mo-čan politični pokrtt, %\ &\ je postavil za oilj, gospodarsiko dvigniti ln osamosvojiti Kam-bodžo. Leta 1955 se Je princ od-povedal prestolu v korist svo-jega očeta. da bi se lotil orga-nizacije nove politične skupine, ki se imenuje Narodno-OBvob©-dilna   sikupnost.
Program te poMtične organj-zacije obsega številna napredna prizadevanja. Prl voilitvah v septembru L 1956 je dobila okrog štirl petine Jlasov. Princ Sihanuk se je izkazal za moino o&ebnost, ki se je mogla odtr-gati od negativnih tradicij in zvezanosti vlada.rskega položaja. Avt&r nekega tlanka v indij-skem »Hindustan standarduc piavi takole: »Ni dvoma, da je mladj princ Kambodže edina politična sila v državi...«. Ta mladi pninc, ki je nedavno obi-ekal Sovjetsko zvezo, Poljsiko, Češkoslovaško in Francijo, 3© bil sprejet v naši državi kot prijatelj s srčrvo željo, da bi do-segel uspehe.                    S. B.
Zologe nekaterih kmetijskih pridelkov
Vrsta              1951 pSenica:
ZDA                 10,8 Kanada              5,1
Argentina           0,5
Avstralija           0,5
Skupaj              16,9
KRMNO 2ITO: 1*
ZDA                 25,1 Kanstda              2,8
Skupaj              27,9
BOMBA2:
ZDA                 0,49 Drugi proizv.    1,05
Uvosniki           0,77
Skupaj              2,31
(v milijonih ton)
1955       Proizvodnja           Izvos
(povprečje 1951-54)
8,8 8,7 2,1 2,5 22,1
3,2 3,2 (.4
0,86 1,53
27,8             •   30,1
13.4                   14,7 2,1                  5,9 2,5                  4,9
45.8                   55,6
33.9                 104,0 3;6                 12,8
37.5                 11C,8
2,41                 3,27
1,40                 3,07
0,59                 0,02
4,40                 6,36
2,39
1* Rž, ječmen in knrnza
Kmetijska proizvodnja v svetu
(Predvojna povprečje 100)
1954-55        1955-56       Sprememb«
v •/•
Zahodna Evropa                      124                 125                 0,81
Severna Amerika                     146                 153                 4,08
Lalinska  Amerika                   135                 134            — 0,74
Oceanija                                     122                 126                 3 03
Daljni vzhod (s Kltajsko)       115                 117                 1,74
Srednjg  vihod                           141                 141                   —
Afrika                                        147                 145            — 1,36
Navedena področja                  131                 133                 1.32
Svet*                                          122                 125                 2,46
»Vkljufene ocene za ZSSR, Vzhodno Evropo in Kitajsko