Letnik 2. Maribor, sreda 2. julija 1919, Ste v. 147» Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. Ust izhaja vsak delavnik po 4. ari popoldne z'datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Italijanske kupčije. v * "V-ontii strašnih dneh, ki so zavladali v Budimpešti, je splošno iznena-dilo, ko je vodja antantne misije v ogrskem glavnem mestu, podpolkovnik Romanelli, ostro protestiral v posebni n*ti proti grozovitostim sovjetske vlade. Odločni nastop načelnika italijanske vojaške misije je bil tem čudnejši, ker je bila v Budimpešti javna tajnost, da kažejo člani italijanske misije predobro-hotno nevtraliteto napram Hunovi vladi. V izvestnih krogih so dobro vedeli, da svet četvorice v Parizu vsled tega dobrohotnega postopanja Italijanov ni bil vedno pravilno informiran o položaju v Budimpešti. še več; Posamezni člani italijanske misije so bili v kar najbolj živahni kupčiji s sovjetsko vlado. Za več milionov so napravili kupčij. Omenimo le par slučajev. Italijani so prodajali sovjetski vladi riž in mast. Bela Kun je plače- S t r m i š k i. 1 Reminiscence. Prejel sem nedavno sliko našega Caakarja. Nisem ga poznal izza zadnjih časov, zato ne morem ocenjevati, je-li bolje pogojena sHka Podrek^rjeva, ali mala (razglednica) Gasparijeva. Poznal sem ga pa v svojih mladih letih. Stanoval sem dijaček na Poljanskem nasipu št. K v Ljubljani v sedaj že podrti Romovi hiši pri teti Anki, znani dijaški materi, in sicer v pritličju, Cankar, nekaj mlajši od mene, pa v drugem nadstropju pri dolgi kot trska suhi »gospodinji«, katere ime sem pa že pozabil. Pri »študentih« je bila znana kot zelo huda ženščina in šepetalo se je, da je ozmerjala, da, celo pretepla »starino« Levstika, ki je, bolehen, nadložen in — siten, tudi tam stanoval. Pa naj bi ne bila zuh; la Cankarčka? In od takrat sta se mi začela smiliti — Levstik in Cankar. To je bilo pred nekaj več ko tridesetimi leti. Svojega slavnega rojaka, »grčo« Levstika sem bil že skoiaj pozabil ter se ga spominjal le še, kadar sem v Velikih Laščah hodil mimo njegovega spomenika ali če sem deklamiral njegovega »Ubežnega kralja« ali pa se kratkočasil pri »Krpanovi kobili«. Cankar pa, ta ubogi »Krmežljavček«, kakor sem ga bil krstil, mi ni in ni hotel iti iz spomina. Kadar sem se ga spomnil žj v onih, še skoraj otročjih časih mi je bilo na jok. Nisem vedel, zakaj. • In ko sem zagledal sedaj njegovo Podre-karjevo sliko, me je zopet nekaj dimilo, začutil sem neizrekljivo usmiljenje, ki mu ne morem dati pravega imčna, val z zlatom ali pa s >komuniziranimi« posestvi. Prodal je vse konje iz žreb-čarne v Mez6hegyes, kar pomenja nenadomestljivo škodo za ogrsko državo, prodal je rotacijske stroje in lvnotipske stroje iz tiskarn v katerih so se prej tiskali buržuazijski listi. Celo princ Borghese, ki je v sorodu s rodbino Karolyi, je dobavljal riž in mast v. velikih množinah Beli K u n u in kot protivrednost so Karolyi-jevo veliko posestvo v Fothu prepisali na njegovo ime in ga na ta način niso komunizirali. Obenem je Bela Kun tudi druge člane antantne komisije napačno informiral, lagal zastopnike inozemskih časopisov. Posledica tega je bila, da so na Quai d’ Orsay v Parizu čitali nedolžna in celo dobrohotno pisana poročila o Kunovem neobolševizmu. Toda kmalu so prišli na sled laži. Med budimpeštanskimi antantnimi misijami je prišlo do razpora. Vse antantne Tudi, da ni podpisan, spoznal bi ga takoj na Podrekarjevi sliki: ista, nekoliko upognjena glava, ista usta, iste redke trepalnice, tisti žalostni pogled, kakor pred tridesetimi in toliko leti. — Krmežljavček ! Saj je morda Gasparijev Cankar tudi Cankar, ali moj krmežljavček to ni. Ko sem ogledoval Gasparijevo slikico našega Cankarja, mi je prav živo stopila pred oči sledeča slika: Pred nekako petnajstimi leti je imel Cankar predavati v „Delavskem domu" v Trstu o delavskem vprašanju. Dvorana temna, pusta. Spredaj oder, zadaj poslušalci. Na odru v sredini Cankar v sivi obleki, na strani mirno kakor kip znani delavski voditelj J. K. v črni salonski suknji. Zazdelo se mi je mahoma, da sedim v porotni dvorani: na odru Cankar z zvezanimi rokami, ob strani „impiessario“, njegov državni pravdnik. Pod tem vtisom se mi je zazdelo, da predavatelj vedno pogleduje na svojega kronika; in zagovarjal se je — jecljaje. Nak ! pisatelj, umetnik — velikan; govornik, tega^ pa ne 1 In kakor bi me kdo stisnil za vrat, začutil sem tako neizrekljivo usmiljenje/ da sem zastokal na glas. Po dijaških letih sem videl Cankarja prvikrat in zadnjikrat samo še takrat v Trstu. In ta Cankar se mi zdi, da je Gasparijev. • Jaz pa ostanem pri Cankarju, kakor ga nam je skušal piedočiti Podrekar. Da, tiste žalostne oči, polne žalosti in milobe, kakor da bi se zagledal v tisto d e-s e t i c o, ki mu jo je, študentku, prinesla z Vrhnike njegova mati, da potolaži lakoto svojemu — Krmežljavčku. Uredništvo in uprava: ■ >, Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon St. 242. zastave so izginile s hotela Ritz in-le še italijanska trikolora je plapolala *na donavskem bregu. Ta nasprotja so se tako poostrila, da se člani italijanske misije in drugih antantnih misij sploh niso več pozdravljali. Angleži so zapustili Budimpešto, Amerikanci so se odpeljali, le Ogrom prenaklonjeni Italijani so ostali. Med tem je dobil gosp6d Orlando, majster v intrigah, na monte Citorio nezaupnico. Gospod Nitti j6 prevzel vlado. In še le tedaj so nekoliko‘ponehale kupčije med Italijani in' ogrskimi komunisti, podpolkovnik Romaftelli je pa celo protgstiral proti sovjetski vladi. Spominjamo se še vsi, kako je. nastopala v Mariboru italijanška misija, ki je stala tudi v najožji kupčijski,. politični ter prijateljski zvezi s PugkRoss-mannom in Kuster-Wastianom. V teh dveh hišah so se kovali načrti Nemške Avstrije proti Jugoslaviji, od tu sp šle Čitajoč „Slovencev“ podlistek wDe^etica" v pozni večerni uri, sem se zaril v zglavje ter plakal, plakal kot dete. Koliko otroške ljubezni, hvaležnosti' in bridkega usmiljenja v tistih par vrsticah I Tudi jaz sem imel mater, pravo Cankarjevo mater; in še jo imam, starko šfinfnbsem-desetjetno. Tudi meni je bila prinesla fnekoč mlincev, suho klobaso in — srebrno dtfajsetico. Peš je hodila čez Iško, Mačkovec, Ktlrešček, Golo in od Iga po tisti dolgi, brezimni žrdi, ki se lomi na sredi barja. Cel dan je ‘romala, jaz sem jo pa čakal na dolenjski šrangi od poludne do večera. Takrat sem nebogljenček računal, kako grozno morajo trpati nedolžni, brez krsta umrli otročiči, ki čakajo pred peklom svojega odrešenja. Takrat sem mislil, da čdkam, gladen in betežen, miincev,^klobase in srebrne dvajsetice; danes pa venj^^a sem čakal največje ljubezni, po koji je hfČpenelo moje srce. In ko me je zagledala lačnega, upadlega, vsega betežnega, potrebnega samo materine ljubezni, me je privila k sebi in ihtela: „Otrok moj, ki sem te morala tako majhnega, betežnega oddati, na, ne bodi lačen, mlinci so dobri in se dolgo držijo; prihranila sem ti tudi pravo srebrno dvajsetico; ’ le kupi si žemljico, veš kadar boš lačen, celo leto. Kadar pa prideš na počitnice, oh, takrat ti bom še-le postregla." O, ziata mati! Kjikor bi bila dvajsetica tistih pet kruhov, s katerimi je Gospod nasitil pet tisoč ljudi v puščali. Takih desetic in dvajsetič je pač darovalo že na tisoče naših mater svojim betežnim otrokom. (Konec prih.) Sta* >• iftarittorafcrdtej|avgc. Maiitoot, ant 2 julija lil,9. vse informacije v Gradec in na Dunaj. Navaden človek ni smel niti telefonirati niti pisati, da mu ni najostrejša cenzura stopila na prste. Člani italijanske misije so pa javno prenašali iz Maribora čez mejo poročila, ki so jih dobivali v prej omenjenih hišah. In vendar je naša ljubljanska vlada dala pod sekvester že vse mogoče ljudi, samo pokrovitelja in informatorja Pugl-Rossmann še prosto dihata. Slučaj, ki se je zgodil v Budimpešti, nam naj bo nekako svarilo, obenem pa tudi vzgled, od kod prihaja, če so tudi o nas morda v Parizu napačno informirani in če smo pred mesci doživeli na Koroškem poraz. Začasna ustava kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev. Člen 48. Dalje Kralj ne more biti istočasno poglavar kake druge države brez privoljenja Narodnega predstavništva. Člen 49. V slučaju kraljeve smrti prevzame prestolonaslednik takoj vlado kot ustavni kralj ter zasedenje prestola objavi narodu s prokla-macijo. V roku desetih dni po objavi smrti preminulega kralja položi pred Narodnim predstavništvom v ustavi predpisano zaprisego. Te ustavne odredbe veljajo tudi za slučaj, če preda kralj za živa prestol svojemu nasledniku. Člen 50. Kralj položi pred Narodnim predstavništvom prisego, ki se glasi tako-le: Jaz (ime), stopajoč na prestol kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in sprejemajoč kraljevsko oblast, prisegam Bogu vsemogočnemu, da bom čuval edinstvo naroda, neodvisnost države in celotne državne oblasti, da bom obdržal ustavo nedotakljivo, da bom Muhasto pismo! Gospod urednik 1 Ko prečitate to, kar Vam nameravam pisati, boste prepričani, da sem prav i pravcati Ljubljančan, ki išče po svetu drla in jela. Pa temu ni tako. Bil sem pač že večkrat v Ljubljani, pa natančno ne poznim drugega kakor Prešernov spomenik; vendar sem povsem poučen o vsaki le količkaj važni osebici in seveda o vseh važnih stvareh. Saj se Ljubljana še vedno ni mogla otresti onega Starega provincijalizma, ki se verno zrcali v naših „največjih" dnevnikih, ki so postali — dovolite, gospod urednik, da povem odkrito, ker mi potem odlegne pri srcu — v prvi vrsti osebni žurnaii naših potentatov. V njih pa se ■reali vsa dnevna gonja, in kaj čuda, da smo mi na skrajni točki o vsem, kar se godi v Ljubljani silno poučeni in — ogorčeni. Da se razve vsaka stvar, do skrajnih mej, za to skrbi poleg časopisja tudi javnost. V Ljubljani imajo menda že kar pripravljene litanije, da vedo proti čemu bodo protestirali vsako nedeljo po vrsti. Brez vsakega dvoma je, da je sedaj stanovanjska beda veliko manjša, odkar proti njej protestirajo. Pa tudi za zvečer je skrbijeno. Saj imajo vendar svoja gledališča. Le pomislite na lepo Evelino. To Vam je krasotica, pa kako Vam pleše I Videl je sicer nisem, pa menim, ker so ji na eni strani tako navdušeno ploskali, da so se drugi zopet zgražali in žvižgali. Nesreča pa je zgrabila tisti večer gospoda skladatelja Lajovica. Gospod Lajovic ima na vladal po njej in po zakonih in da bodem1 imel v vseh svojih težnjah in delih dobrobit naroda pred očmi. Tako mi gospod Bog pomagaj! Amen! Člen 51. Če zapusti kralj po smrti mladoletnega naslednika, izbere Narodno predstavništvo tri kraljeve namestnike. Do te izvolitve vrši kraljevsko oblast ministrski svet. Ako bi kralj po svoji smrti ne ostavil moškega potomstva, ali bi kraljica v času njegove smrti bila noseča, bodo vršili do poroda kraljevsko oblast kot začasni namestniki predsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega sodišča in pravosodni minister. Člen 52. V slučaju, da ostane prestol v smislu odredbe te ustave brez naslednika, vzame ministrski svet kraljevsko oblast v svoje roke. Ministrski svet je tedaj dolžan, da pred‘ laga najdalje tekom meseca dni od dneva kraljeve smrti Narodnemu predstavništvu, da reši vprašanje prestola. (Dali* Drlhodniič.l £3 Političen pregled. ^ Sokolski zlet na Vidov dan. LDU. Novi Sad, 27. junija. Novi Sad, to žarišče Srbstva, se je danes odelo v praznično obleko. Kolodvor jn vse mesto sta okrašena s hrvatskimi, srbskimi, slovenskimi in državnimi zastavami. Okna in balkoni so okičeni s preprogami z narodnimi motivi. Na »Trgu 25. novembra« se dvigajo trije velikanski stebri, ozaljšani z narodnimi praporji in zelenjem. Na ulicah so slavoloki z napisi: »Dobro nam došli!« »Zdravo Sokoli!« Že včeraj je došlo mnogo naroda iz Srema, Banata, Bačke in Baranje. Z včerajšnjim vlakom so dospeli Sokoli in Sokolice in mnogoštevilno občinstvo iz Beograda. Z istim vlakom so se pripeljali narodni poslanci: dr. Pavel Pestotnik, dr. Dinko Puc in Kejžar, ter ude-ležniki iz Zemuna in okolice. Na vsaki postaji so se vkrcali novi gostje. Danes popoldne ob 17. je pripeljal poseben vlak sokolske delegate iz Hrvatske, Slovenije, Bosne in Dalmacije. Na železniški postaji je mnogobrojno občinstvo pričakovalo Sokole. Dospeli so: dr. Popovič, starejšina fruškogorske župe in mestni načelnik Živojinovid in ugledni člani beograjsko-ruske kolonije pod vodstvom grofa Bobrinskega. Na peronu so stali novosadski in petrovaraždinski so žalost tudi ženo, kar pa še kakor upam in želim samo na sebi ni žalost, pač pa je žalost, da je njegova gospa soproga tisti večer bila med onimi, ki so se vadili v žvižganju. Žvižgati pa tudi ljubljanski igralci ne puste, kakor tudi mariborski dhetantje ne. Kaj ne, kakšen vik je nastal zadnjič radi mačke ? Pa pustimo muco, stvar še ni končana. Hitreje in radikalneje so nastopili v Ljubljani. Sklenili so, da ne bodo več peli Lajovičevih skladb, pa tudi druge pevce vesoljnega slovanstva so pridobili zato idejo, da bo ja ušla vsem skladateljem peklenska želja, da bi njihove gospe tako pregrešno žvižgale. Mimogrede bodi omenjeno, da se tega silno važnega sklepa ni držal pri svojem zadnjem koncertu gospod svetnik Dev. Bo že videl, kako črno piko so mu napravili v Ljubljani! In Evelina je zgit ila za kulisami in zopet je nekaj novega. Debata proti in za Nučiča Nučiču so vzeli upraviteljstvo drame, so ga takorekoč vrgli pod vrata, samo da bi imeli prosto roko. Še v Zagrebu so baje intrijerali proti njemu, samo da bi ga prisilili, da se poniža in prosi „radi ljubega kruhka." Pa Nučič se ne bo ponižal, tudi profil ne bo. Je preveč samozavesten in dovolj umetnika, da je prepričan o svetosti svojega poklica, ki ga ne prodaje za grižljaje. Pravijo, da nima ta mož samo vrlin . . . Prihodnje dni ga vidimo in spoznamo kot človeka in umetnika, v življenju in na odru. Naj se pripravi 1 V Mariboru smo hudi kritiki in opravljivci. Meni pa se vseeno zdi, da bomo skušali gospoda Nučiča rajši pritegniti k nam kakor pa odbijati od Maribora,,, Sokoli in novosadska omladina. V zraku so krožili okrašeni aeroplaui. Ko je dospel vlak, so zaorilt klici: »Živio!*, ki niso ponehali, dokler se niso izkrcali vsi gostje. Nato se je pričelo prisrčno pozdnvljanje in predstavljanje. Ob plapolanju zastav in mahanju s čepicami. Z iztim vlakom je došla tudi godba kraljeve jarde iz Beograda: vlak je imel 28 vagonov. Nato se je jela pomikati množica v mesto. Na čelu so jezdili kmetje iz Bačke v narodnih nošah s srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi zastavami. Za njimi je korakala godba kraljeve garde, potem hrvatski Sokoli in Sokolice, slovenski Sokoli: in Sokolice, bratska sokolska fanfara, delegatje Hrvatske sokolske zveze in sokolska fanfara, društva iz Srbije in iz mnogo osvobojenih krajev. Množica je stala v Špalirja od kolodvora do »Trga 25. novembra« in burno pozdravljala Sokole. Potem so Sokoli odkorakali na pristanišče, da pričakajo zastopnika regenta, vojvodo Mišiča in zastopnike vlade. Ob 19. uri 30. minut je priplul monitor »Aleksander* z državno zastavo in pripeljal vojvoda Mišiča, ministra Davidoviča in dr. Krulja; poslanca čeho-slo-vaške republike Kalino s spremstvom, narodne poslance: Biankinija, Spinčiča in druge. Pozdravili so jih dr. Popovič, Živojinovič in Nežič. Nato se je vojvoda četverouprežno odpeljal k dr. Gedeonu Dunjerskemu. Sokoli so odšli v stanovanja. Ob 20 uri 30 minut se je v hotelu »Srbski kralj« začel komers v svrho medsebojnega spoznavanja. Podpis mirovne pogodbe z Nemčijo. LDU. Lion, 29. junija. (Brezžično.) „Temps" poroča naslednje podrobnosti o podpisu miru: Ceremčnija podpisa miru se je izvršila na zelo priprost način; nd versailleskem gradu ni bilo nobenih posebnih okraskov. Zjutraj so overovili pooblastila nemških delegatov, ki so bila popolnoma v redu. Ob 14 30 je dospel Clemenceau in zasedel ob glavni mizi svoje mesto kot predsednik. Takoj nato je vstopil predsednik Wi!son, katerega so navzoči pozdravili z , diskretnim ploskanjem Stisnil je roko Clemenceauju in najuglednejšim članom raznih delegacij ter se vse-del ob desni francoskega ministrskega predsednika. Tedaj je republikanska straža, ki je bila postavljena pred pregrado za časnikarje, odstopila. Ob 16'10 je ob napeti tišini vstopila pet-orica nemških pooblaščencev, katero je uvedel v dvorano starosta podvornikov ministr tva za zunanje stvari, in ki so zasedli svoja mesta ob koncu mize poleg japonskih delegatov. Bilo je ob 1615, ko je predsednik Clemenceau vstal in otvorii sejo. Nato je imel kratek nagovor, kjer je izvajal v glavnem naslednje: „Med vladami aliiramh in asociiranih držav ter nemško vlado je dosežen sporazum. Besedilo, katero so Vam bo predložilo v podpis, je popolnoma enako onemu, ki je bilo izročeno nemškim gg. delegatom. Prišel je trenotek, ko je treba izmenjati podpise. Iz teh podpisov izvira nepreklicna obveznost, izpolniti pošteno, zvesto in brez pridržka vse dolžnosti, ki jih nalaga mirovna pogodba. Čast mi je torej, pozvati gg. delegate, ki predstavljajo vlado nemškega cesarstva, da blagovolijo podpisati. Tedaj so se nemški pooblaščenci dvignili s svojih sedežev, pristopili k mali mizici sredi dvorane, na kateri je ležal izvod mirovne pogodbe, ter podpisali dokument drug za drugim, To se je izvršilo brez najmanjšega pripetljaja. Nato so podpisale pogodbo posamezne delegacije vseh atiiranih in asociiranih držav po vnaprej določenem redu Podpisovanje je bijo končano ob 16. uri 45 minut. V tem trenotku so se začuli prvi streli salve iz topov; 101 strel je oznanil, da je mir sklenjea Nato je povzel besedo zopet Clemenceau, ki je slovesno proglasil, da |« mir med aliiranimi in asociiranimi državami sklenjeni, ter zaključil sejo. Dnevne novice. Vidov dan. Gospod urednik I Vsi slovenski listi so mnogo pisali te dni o proslavi Vidovega dne, ki se je slavil letos še dne 28 junija. V nekaterih listih se je trdilo, da |e bila bitka na Kosovem polju na VidoV dan Ine 28. junija 13»9, v drugih zopet, da je bila ta lutka na Vidov dan dne 15. junija 1389 ,/Po starem srbskem ali 28. junija po novem, Maribor, dne 2 julija 1919. Mariborski delavec. Silan 1. katoliškem koledarju." K tem izvajanjem pripomnim sledeče: Bitka na Kosovem polju se je vršila na Vidov dan dne 15. junija 1389 (glej M Pirc: Zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov, stran 78). Takrat pa je bil v veljavi za katolike in pravoslavne le stari, julijanski koledar, kakor ga porabljajo sedaj še nekateri pravoslavni narodi n. pr. Rusi in Grki. Še le S 15. oktobrom 1582 vpeljal se je pri nekaterih katoliških narodih — pa še. ne pri vseh — novj; gregorijanski koledar, ki ga imamo še sedaj in katerega so tudi bratje Srbi letos sprejeli s tem, da so dne 14. januarja po starem koledarju preskočili 13 dni, za kotikor so bili za nami dosedaj zaostali, ter namesto 15. šteli takoj 28 januarja Samoob^ebi umevno so se tudi imendnevi istotako za trinajst dni premaknili, tako da so letos tudi Srbi imeli Vidov dan pravzaprav že dne 15. junija, kakor katoliki, torej ravnotako, kakor leta 1389. Da pa so letos Srbi slavili Vidov dan še vedno p > starem koledarju, torej dne 28. ju ija po našem časoštetju, je vzrok pač težkoča s pre-ureditvo koledarja. Prepričan pa sem. da bodo prihodnja leta slavili ta dan s katoliki vred dne 15. junija, kakor je pravilno. Da je bil letos in sploh v tem in bo v prihodnjem stoletju — od 1. marca 1900 do 28. svečana 2100 — 15. junij starega koledarja isti dan, kakor 28. junij novega koledarja, je res; ni pa res, k.ikor gori povedano, da je tudi že leta 1389. tako bilo. Od 15 oktobra 1582 do 28. svečana 1700. bili so pravoslavni za nami le 10 dni, v osemnajstem stoletju že za 11 dni, v devetnajstem pa za 12 dni. Od 1. marca 2100 do 28 svečana 2200. bodo pa narodi, ki bodo rabili še julijanski koledar, proti gregorijanskemu koledarju v časoštetju zaostali za 14 dni itd. — če bo namreč julijanski koledar takrat sploh še kje v rabi in če bo tudi svet še stal in ne morda že zginil v nenasitnem žrelu požrešnih Italijanov — z njimi samimi vred 1 — J, C. Osebna vest. Dušan Jovanovič, zastopnik saobračajskega ministrstva, dodeljen v Karlovcu, se ‘je mudil danes v Mariboru. »Marburger Zeltung* na prodaj. „Karnt-ner Tagbiatt" z dne 29. junija poroča, da Krahk ponuja v zagrebških listih svoje podjetje z „Marburger Zeitung" vred. 1 ogajania so baje že precej daleč uspela Navdušena Jugoslovanka je brezdvomno ravnateljica meščanske šole v Reiserjevi ulici, gospodična Štupca. Ne samo to, da uči »Lepo našo domovino« v nemščini peti učenke, marveč svoj čas ni podpisala majniške deklaracije, ker se je bala zameriti višjim oblastim, ki so bije te d o j seveda še avstrijske Danes je lahko, imeti polna usta narodnega navdušenja. Tedaj pa, ko je vse naše narodno ženstvo s svojim impozantnim nastopom pred vsem svetom dokumentiralo svojo zahtevo po samostojni Jugoslaviji, se skriti za plot, je sramotno in izdajalsko. Za take ljudi pa ni prostora v našem javnem življenju. Slovensko dijaško petje v Stolni cerkvi. V soboto so prvič peli učenci deške meščanske šole v Stolni cerkvi slovensko mašo in pa himno »Bože pravde«. Peli so tako navdušeno, da se je bito čuditi. Vsa čast in priznanje ravnatelju H u m e k u in pevovodji. Pod sekvestrom je lekarna, drogerija in hiša Karla W o 1 f a v Gosposki ulici. Se-kvester je mag. farm. Ramor. „Advokaturskanzlei“ se še vedno »blešči« na neki hiši na Tegetthoffovi cesti. Čudno in značilno. Županstvo Bistrica pri Limbušu je dalo domovinsko pravico Scherbaumovemu nadmlinarju Milouniggu. Mi ne vemo, zakaj se mu je ravno zdaj zahotelo po domovinski pravici v slovenski občini. Menimo, da moramo biti ravno v sedaj-nis časih precej previdni pri izdajanju domovinske pravice. Nesramen hujskač. Na južni železnici v Mariboru je uslužben neki adjunkt Robert Jelinek, ki zmerja svoje tovariše s »SHS-Verrater«. Temu možu se mora pomagati, da ne bo več v družbi takih »izdajalcev«. Ruška tovarna za dušik dobro čisti. Nekatere zagrizene Nemčurje je že odšlo- J vila, drugi pridejo kmalu na vrsto. Da bi le povsod tako postopali, kakor postopa gosp. Pogačnik. Gostovanje ljubljanske drame v Ptuiu. Dne 4. julija 1919 gostuje v Ptuju ljubljanska drama v enodejanski drami »Za hčer« (Funtek) in v svetovni študiji' s petimi ve-selji: »Amnestija« (Heyermans). Opozarjamo na ta večer cenjeno občinstvo, ki bo imelo ta večer priliko po dolgih letih pozdraviti v svoji sredi najboljše moči ljubljanske drame. Upamo, da se vsak odzove temu vabilu, ter tako dokaže, da ve ceniti požrtvovalnost ljubljanskih igralcev. Ciril-Metodov kres se preloži na soboto 5. julija. Žgal se bo v Rogoznici. Po kresu je sestanek pri Bračiču. Podružnica SPD v Mariboru priredi v nedeljo 6. julija dva izleta na Pohorje. Prvai partija odide že v soboto 5. julija ob ya16. pop.! z vlakom do Ruš od tam čez Klopni vrh, St. Lovrenška jezera na Smolnik. Druga partija odide v nedeljo ob 5. zjutraj z vlakom do Ruš potem čez Šumik, Klopni vrh na Smolnik, kjer se snide z prvo partijo. Na Smolniku je v nedeljo žegnanje! Priporočamo tvrdko Albert Bobek ml., pohištveno in stavbeno mizarstvo ter zalogo krst, na Tržaški cesti št. 26. Umrli so : Terezija Griin, Redtenbachška cesta 6; vojaka Miloš Pajč in Jurij Ivan Pinter, rezervna bolnišnica št. 1 ; Ivana Got,ob, Cesarjeva cesta 18; E imund Kolitscher, revident, javna bolnišnica Dežnik je nekdo zamenjal v četrtek v kavarni »Central«. Naj ga odda blagajničarki, kjer dobi svojega. Izpred sodišča. Iz porotne dvorane. V pondeljek, dne 30. junija. Dva nevarna vlomilca. Henrik Schrey, rojen leta 1897 v Gradcu, brezposeln uradnik, o katerem pravi njegova domovinska občina Spodnja Polskava, da se je vedel do sedaj slabo in da bi ga morali oddati v prisilno delavnico, je bil obsojen meseca marca 1916 od izjemnega sodišča, ki je takrat sodilo namesto porote, na dve leti težke ječe radi tatvine in goljufije. Predno je odslužil to kazen, je bil izročen vojaški oblašti, da zadosti svoji vojaški dolžnosti. Čeravno je bil Schrey že trikrat obsojen, se vendar ni poboljšal ampak je nadaljeval zločinsko pot, ki jo je nastopil s svojim 16. letom. Od srede decembra 1918 do srede januarja 1919 je stanoval pri svoji babici Marija Andlovec v Mariboru, kjer stanuje tudi Antonija Marko. Spal je v sobi na podstrešju in je imel ključ od hišnih vrat; tako je lahko odhajal in prihajal v hišo, kadar se mu je zljubilo. Vedel je, da se nahaja Antonija Marko v zaporu in je to priliko porabil, da ji je ukradel skoro vse, kar je imela v stanovanju. Odnesel ji je razen 2400 K gotovine, en par zlatih uhanov, zlat poročni prstan, perilo, obleko in posteljno perilo, tako da znaša skupna škoda, če se prišteje znesek v gotovini, 6283 K. Henrik Schrey je priznal, da si je priredil neki ključ, ki ga je baje našel na podstrešju, za stanovanje Antonije Marko. Narisal si je natanko ključavnico njenega stanovanja in po tej sliki je ponaredil ključ. Priznal je tudi, da je s pomočjo tega ključa odprl stanovanje Antonije Marko in ji ukradel en par ženskih črevljev, katere pa ji je pred ovadbo vrnil. Trdovratno pa je tajil, da bi ukradel tudi ostale reči. Toda pri hišni preiskavi so našli v njegovi podstrešni sobici škatljico z lasmi in en škaf Antonije Marko, tudi ga je ena priča videla nekega dne ob poldvanajsti uri predpoldne iti v Markino stanovanje. Zato mu Porotniki niso verjeli in so z 10 glasovi izrekli krivdorek. Obsojen je bil nato na pet let težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsakega četrt leta. (Dalje prih). H Zadnje vesti. .M (Posebna telefonska-In brzojavna poročila .Mariborskemu . delavcu"). T Dr. Baxa — praški župan. Praga, 30. junija 1919. Bivši državhi poslanec dr. Baxa je bil izvoljen za'praškega župana. V Romunija se ne pogaja z Belo Kunom. Saint Germain, 30. junija. Romunski no-vinski urad poroča, da se je romunski ministrski svet opetovano posvetoval o brzojavki Bele Kuna, v kateri ta pozivlje Romunijo, naj se umakne na demarkacijsko črto, in pa o enaki prošnji sveta četyorice. Sklenili so, da ne odgovore Beli Kunu, ker Romunija ne priznava boljševiške vlade. V svojem odgovoru antanti izjavlja romunska vlada, da čet ne more prej odpoklicati, dokler ni garancije za to, da se bo Ogrska držala pogodbe, ki jo bo sklenila vlada, ki uživa zaupanje dežele. Socializacije ne bo. B e r o 1 i n, 30. junija. Načelstvo socialnodemo-kratične stranke je izdalo izjavo, naslovljeno na stranko, v kateri pravi h koncu: »Na gospodarskem grobišču, ki ga je ustvarila vojna, ne more socializem neposredno vscvesti. Socializirati se le more tam, kjer je za socializirati.« Socialnodemokratična cenzura. B e rol in, 30. junija. »Deutsche Zeitung« je objavila poziv, v katerem pravi: »Z neumornim delom ,se bo nemški narod zopet opomogel, da si zopet osvoji ono mesto med narodi, ki mu gre. i »gRt S y/_ j/u >'1 •ife n;9-i S* ' OiKT!KfO ftKt BOr6H 99 *.g rnf,l 49. redni občni zbor članov gremija Tomažič Peter sodar Maribor, Mlinska ulica 11 se priporoCa !„, 4-4 iti smn Tff "> ' -.Tli: - j j • s \ i l in Is. - . Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno Hladiniip FavISek Maribor, Grajska ul. 16 se priporoča! .LlOJtitHOi no>! InveS f l'J L e nuj jjfc ki se vrši v soboto 19. julija 1919 ob 18. uri v gostilni „Pri Gambrinu", Schillerjeva ul. 29. —OtJ tltTT-OO- /. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni atellje za gospe‘lh gospode. Naročila po meri se solidno In točno Izvrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času. Zaloga vsakovrstnih oblek za moške In dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete. -ag~~rfi><*Tr~IT inO =====---- Vspored: • • - • ' .. • . . it; « ^UWi lil 1. Citanje zapisnikov zadnjih dveh občnih zborov. 2. Poročilo predsednika o delovanju. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Sklepanje o proračunu za leto 1919. 5. Sklepanje o plačevanju in visokosti gre- ’ mijalnih doklad, vpisnih, sprejemnih, opro? stilnih in šolskih pristojbinah. .K « Povišanje obrestne mere. Občinska hranilnica v Mariboru naznanja, da bo s 1. oktobrom 1919 zvišala obrestno mero za vloge (polumesečno obrestovanje) «..,na 4°|o za posojila pa 2_2 na 6°|o. Maribor, dne 28. junija 1919. i T Vladni komisar: Dr. Fran Irgolič. H £8Sd .ifnvoti Omisli ■nsa £arj o'Jfil tar. O' 9 ■rtvuv aj itiuitasv-oa bu4 s t i o W ni ti,# | „Pri lovskem domu11 ■ i ' . i r ,n < c ... ■ - o,.;... >«» (Za tren ribniki) u :t)S ictpGjl ij.J r:;~ I? ’ (Za tremi ribniki) UUAAIIftl/1 » J.APy^l IBIifAKLMfl 111111111 & • m u.. t - fkM m* s Krasen vrt, lepo kegljišče, izvrstna kuhinja, izborna vina! *a£fi Vsak dan: Sveže pivo, kislo mleko, sir s smetano, sveže sirovo maslo, kaval PriporoCam se izletnikom Iz Maribora. fjtsil Mt>S Juril Črnič, W*|»! Tiikojnu Mdragi, Odgovorni *red«lk: Fr, Voglar. Tiskar?«: Karl Rabltsck v Mari^r«