'arUtorsšsl Poštnina plačana v gotovlnf Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 110 Maribor, pondeljek 14. maja 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zay. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 n.n.MMKiiTO.nfrun i »i m ■cr-aarj«nar if»t«r.«r-AXKay*au: Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 »Rgfcaa Pokop zadnjih ostankov parlamentarizma v ItaiiSi ČETRTINA SENATA BRANI PARLAMENTARIZEM. Bistvo vsake diktature je protiparla-tnentarno. Najbolj drastična je gotovo diktatura fašizma v Italiji in zato ni čuda, da so sedaj pod njo tudi formalno Pokopanii zadnji ostanki parlamentarizma, proti kateremu je fašizem itak že stvarno in bistveno naperjen od svojega začetka. Pod Mussolinijevo vlado je ostalo od ParlaTnentarizma le ono, kar dejansko samovolje diktature ne ovira ter ima samo še formalen značaj in pomen po državni ustavi: poslovnik narodnega predstavništva. Z uzurpiranjem oblasti je fašizem itak poteptal državno ustavo in je bilo samo še vprašanje časa, kedaj se to izvede tudi formalno- Načrt korporativnega predstavništva ie imel Mussolini že dolgo pripravljen in gotovo je bilo, da ga bo iznesel v senatu ob priliki, ki se mu bo zdela najpriklad-nejša. Tako gladko in z običajnim pritrjevanjem — kot sije diktator predstavljal — pa le ni šlo. Celo senatorske lutke so se zdrznile ob pogrebu tradicionalnih določil, s katerimi se je Italija ponašala nad 80 let. Fašizem je iznašel stotine vi-sokodonečih gesel, za parlamentarno tradicijo pa le nima dovoljnega surogata. Senatorji Ruffini, Ciccotti, Rizzi in Albertin so zbrali 40 podpisov proti vladnemu predlogu. Vsi štirje so v senatu odlo- čno nastopili za državno ustavo in za o-stanke parlamentarizma. Skušali so dokazati, da vodstvo fašizma napačno tolmači pojma država in revolucija. Narodno predstavništvo kot slepo orodje režima je sramotno in tudi nevarno. — Izgubili smo svobodo tiska, svobodo združevanja, tudi osebna lastnina ni več veljavna, ko se mora sedaj parlamentarizem — kolikor ga je še ostalo — umakniti despotizmu, je pa v pravem pomenu tudi konec individualne svobode — je dejal senator Ciccotti. Nihče si še ni upal negirati te svobode, so opozarjali njegovi tovariši- Mussolini je imel ^olg govor v običajnem slogu povelič nja fašistične ere, ki se ne more primerjati z običajnim despotizmom. Če bi kak drug režim kaj takega ukrenil, bi bil res diktat, teptanje tradicijonalne svetinje, kar mi napravimo, to je pa dobro, potrebno in čisto! To je bilo jedro Mussolinijevega govora. Cinično je tudi povdarjal, da ni na svetu od vseh vekov ničesar večnega raz-ven 10 božjih zapovedi, ki so bile Mojzesu razodete. Volilno pravico je označil za — anahronizem. Njegovemu govoru je sledilo glasovanje; 161 glasov za vladni predlog, 46 proti. Pomočnik zunanjega ministra upokojen BEOGRAD, 14. maja. Pomočnik zunanjega ministra, Steva Pavlovič, ie upokojen. Radičeva stranka namerava radi tega vložiti na zunanjega ministra interpelacijo o vzrokih te uepričakovane upokojitve. Kruaua uoiiJna borba u Nemčiji BERLIN, 14. maj a. Agitacija za parlamentarne volitve, ki se bodo vršile v hedeljo, je dosegla višek, kar se je izražalo zlasti včeraj na berlinskih ulicah. Skoro vse stranke so priredile včeraj velike agitacijske obhode, pri čemur je Prišlo na več krajih do krvavih spopadov med komunisti in Stahlhelmovci ter med socijalisti in Reichsbannerji. Tudi Uarodni socijalisti so povzročili na več krajih izgrede. 38 oseb je bilo aretiranih, nad 100 pa je bilo težko ranjenih. Napetost med Poljsko in Lituansko VARŠAVA, 14. maja. Waldemaras le sprejel včeraj v Kovnu novinarje, katerim je podal daljšo izjavo o odno-kajih med Poljsko in Litvansko. Med ^rugiin je »aglašal, da je Litvanska ji*1 njegovo zahtevo odklonila od Polj predlagano pogodbo, ker bi 1110-j?,Litvanska s tem priznati nedo-^kijivost sedanjih mej in se s tem JJjcči tudi Vilni, v kar pa Litvanska I kdar ne bo privolila. Ker pa želi tei-Vian,ska k,Jl,h tcmu živeti v prija-sG .1 mlnošajih mapram Poljski, bo mvii on nove. predloge, kf bodo od-k, , rJali sedanjim razmeram, ne da V jmpijti-rij cnj a]i drugi državi občosti. na katere ne inorc pristali. Pluto 5 potniki poč lokom0-tiuo PRAGA, 14. maja- Pri Obelu se je pripetila včeraj katastrofalna avtomobilska nesreča. Osebni avto, v katerem je bilo 7 oseb, je pri prehodu čez prelaz trčil v tovorni vlak. Lokomotiva je zgrabila avto in. ga popolnoma zdrobila. Trupla vseh 7 potnikov so bila tako strašno razmesarjena, da so našli posamezne dele na progi več sto metrov daleč. Nobile starta čanes KINGSBAY, 14. m a j a. General Nobile se je odločil, da danes starta na polet na Severni tečaj. Zrakoplov »Italia« sicer še ni popolnoma popravljen, vendar Nobile noče zamuditi ugodnega vremena. Zato pa namerava vzeti s seboj razne rezervne dele, da izvrši na zrakoplovu [potrebna popravila po prihodnjem pristanku. Telo mesto zco, .j MOSKVA, 14. m a j a. Centralno rusko mesto Sašovo je postalo žrtev velike katastrofe. V noči od sobote na nedeljo je nastal na nepojasnjen način ogenj, ki se je razširil z bliskovito naglico in upepelil vse mesto- Nad 600 hiš je pogorelo do tal, ostale pa so tako poškodovane, da so postale neporabne za nadaljnje prebiva nje. Podrobnosti katastrofe sicer še niso znane, vendar pa pravijo prva poročila, da je zgorelo tucli mnogo ljudi, ki jih je požar presenetil v spanju. Snežni žameti AIROLO, H m a j a. Na Sv. Gotthardu je zapadel od sobote na nedeljo tako debel sneg, da kaj takega ne pomnijo niti v najhujših zimah. Snežiči viharji so trajali do danes, ko se je nebo zopet zjasnilo. Na prelazu je nad 3 m svežega snega. Temperatura znaša 10 stopinj Dod ničJo. Prekmurje se m razpihal© NARODNA POSLANCA DR. PIVKO IN PUCELJ NA VELIKIH SHODIH KDK V BELTINCIH IN DOBROVNIKU. - KLEKL SKUŠA Z NAHUJSKANO MLADINO BRANITI SVOJE MAJAJOČE SE POZICIJE, — LEP SREZKI ZBOR SDS V DOL. LENDAVI. Včerajšnja nedelja pomeni začetek novega velikega gibanja naprednega kmečkega in delavskega ljudstva v Prekmurju. Kmečko-demokratska koalicija je napovedala dva zbora in sicer za dopoldne v Beltincih, za popoldne pa v Dobrovniku. Ia oba shoda sta prišla narodna poslanca gg. dr. P i v k o in P u c e 1 j. Že v soboto zvečer so imeli krajeoni Činitelji KDK v Beltincih z njima daljšo konferenco. Klerikalcem in zlasti tudi g. Kleklu, ki je Prekmurcem bil že skoraj nekak bog, so se pričela izpodmikati tla pod nogami. Ljudstvo, ki je dozdaj slepo sledilo klerikalni komandi, se je ponekod že začelo puntati in je značilno, da so celo njihove »Novine«, ki se smatrajo kot Kleklovo glasilo, v eni izmed zadnjih številk ostro napadle vodstvo SLS v Prekmurju, zlasti tudi strankine poslance, ki za Prekmurje od vseh svojih obljub niso še prav ničesar izposlovali. Zato je razumljivo, da je bilo zanimanje za shode KDK med narodom zelo veliko in splošno. Klekl in njegovi priganjači so to tekom zadnjegatedna dobro videli in so za shod v Beltincih ves teden organizirali klerikalne mladiče, ki bi naj onemogočili zlasti ta shod. G. Klekl sam sc je vozil z avtomobilom iz kraja v kraj in pripravljal razbitje shoda KDK. Včeraj zjutraj se je že na vse zgodaj pred 9. uro zbrala na zborovališču pri Gorfterju v Beltincih velika množica nad 1000 oseb. Takoj pričetkoma pa se je videlo, da je navzoča tudi velika skupina klerikalne mladine, okrog 400, večinoma pod 21 let, zbobnane iz celega srednjega Prekmurja, pod vodstvom kaplana Osterca in nekaterih klerikalnih poslancev. Že pred zborovanjem so se ti nahujskani mladiči pridušali, da ne bodo pustili nikogar govoriti. Imeli so po veliki večini razne instrmuente, piščalke in druge »muzikalne« predmete. Trezno in razsodno ljudstvo, tudi starejši klerikalni pristaši so odločno obsojali početje nahujskane mladine, ker so tudi oni hoteli čuti enkrat drugo plat zvona. Tej svoji sodbi so trezni možje tudi iz vrst SLS dali odločno izraza in je splošno mnenje vsega ljudstva, da je ta poizkus zaslepljenih hujskačev mnogo nripomogcl do novih simpatij za KDK in njeno borbo med tamošnjim narodom. Napredni kmetje in delavci so odšli v veliko dvorano hotela Krone, ki je bila natlačeno polna z nad 300 zborovalci, dočim je ve1.iaj jo? ... Sedaj je čas, da z njo obračunam, da ji dokažem izdajstvo Da, čas je za to! Odprl sem usta. »Juljeta!« Padel sem ji k nogam in solze so mi oblile obraz. * »Veš kaj« — je dejala Juljeta z nagrbančenim čelom in uprla v mene svoje temne oči — »kriz te vrste ne ljubim preveč ... Te prime tako večkrat? ... Zdelo se ti je, kakor trdiš, da :;i me videl z nekim mladim moškim. In če? ... Kake pravice si lastiš nad menoj? ... Me hočeš popolnoma anektirati — duševno in telesno? ... Moj ubogi prijatelj ... Ne gledaj me s takimi očmi, ki so tako podobne dojenčkovim, kadar Veli mleka. Poslušaj me rajši- Kaj pa misliš, kaj jc zame mož? Zakaj pa naj bi bil drugega kot v zabavo, v več ali manj prijetno kratkočasje. In kdo bi si 'innl priti z prepovedjo, da svoje igračke ne smem menjati??« Njen glas je zvenel hripavo in njene napete poteze so ji dajale čudno oster izraz. To je bila nova Juljeta, daieč od one očarljive in smejoče st /arce, ki mi je kakor trepetajoča srna ležala na prsih. Kako različno je lahko bistvo ene in iste žene! In potem še te besede, ki sem jih slišal že iz tolikih sladkih ust, polnih iz-kušnjave? Pravice žene! Živeti svoje življenje! Možu enaka! Gospodarica svojega telesa! Vse te neirn.msn, Ki vihrajo po ženskih možganih, ki razdirajo domove, ustvarjajo drame ... Juljeta se je zopet pomirila. Spremenila je glas in postala ljubeznima. »Norček moj!« S takimi besedami se premaga moža. Norček moj, je dejala. In jaz sem šepetal: »Najdražja!« _ Potem v objemu, ki naju je zopet združil, me je pa neprestano in trdnovratno preganjala vizija: Neprestano mi je bila pred očmi Juljeta na ulici roko v roki z nekim drugim, poželjiva in izzivalna. Ta slika se je vrivala med naiu, skušal sem jo pregnati, uničiti in objemal sem Jujje-to še tesneje. Pa vedno je ona druga Juljeta zakrila to, katero sem imel v objemu, katero sem poljubljal s pekovimi poljubi. Bes in sovraštvo sta se mešala v ta ljubezenski dilirij. * Juljeta se je pomirjevalno smehljala. Zopet je dejala: »Norček moj!« Potem brez vsakega prehoda In povoda: »Kaj je pa nastalo iz tvoje preiskave?* Odgovoril sem samo z negotovo gesto. »Večkrat sem že mislila na to zadevo« — je dejala in majala z glavo. >Vse je silno čudno ... Sedaj odvajajo ob belem dnevu mlade duhovnike in nihče ne ve, kaj se je zgodilo s temi nesrečnimi .. •« »Juljeta!« — sem jo prekinil — »Saj me to ne zanima. Rajši bi o tebi govoril. Vse bi rad vedel, kar se sme vedeti o tebi. Mala, skrivnostna ženka, mi li nočeš izdati svoje skrivnosti?« Naenkrat je postala resna. »Moje skrivnosti?« — je dejala. »Da, mogoče imam skrivnost, a pomiri se. Kmalu boš vse vedel.« Ob zvoku teh besed — ne vem zakaj — me je streslo. Prodirljivo sem pogledal Juljeto. Nemirna luč je bila v njenih očeh, predno jih je povesila- Kratek, težak molk. Mislil sem na vse skrivnosti, ki obdajajo prelestno bitje. Sumničenja, še neosnovana, so se me polaščala. Vznemirjeno me je vprašala: »Na kaj misliš?« »Mislim ...« — sem dejal, ko sem se komaj zbral in umiril — »na prav nič... ali pa na mnogo teh stvari ... Da ljudje zginejo, to je res ... čudno ...« Govoril sem samo zato, da bi pokril svojo zadrego. Besede sem izrekel kar na slepo. Ona je pa vse to precizirala: »To ponovno izginjanje ljudi bi za-moglo, če bi se spravilo v zvezo z vlomi zadnjih dni, — vse razjasniti.« »Ne razumem prav, kako-« »Otrok! In tvoj učenjak, tvoj veliki učenjak, glava vlomilske tolpe, kaj je z njim? ... Pazi, popolnoma naravno sva domnevala, da te osebnosti, ko rabijo denar, ne izbirajo sredstev. Poslužujejo se nenavadnih metod ... Torej, seda je v posesti velikega bogastva. Materijal za svoje poskuse si že lahko nabavi. Kdo narrj pa jamči, da mu ni- potreben ravno človeški materijal?« Poskočil sem. »Kako? Za poskuse?« »Zakaj pa ne? Če je res tak, kaor sl ga predstavljava, posebna vrsta genija brez vere, brez postave, zakaj ne bi potem eksperimentiral na živem človeškem mesu?« »Odkod imaš vendar take misli?« Bil sem začuden in malo tudi prestrašen. Ko sem pa stvar mirnejše premislil, sem spoznal, da ni tako nemogoča, kakor se sliši strašna. Končno so le izginili štiri mladi duhovniki v nekaj dneh!... Dalje prihodnjič. Meji »fiad MtfeMjov pe*r*- «•!>;• m «ocijal«M nam*«« obCioatva: vaaka baveda 30 p. Mjmanjii a«Mek Din 5-— • 2nJh», Ib »gU- i -j (i trfovafcofa rattaNMag« enačaja: vaaka baaada 50 pj aftjmftrJM »a—»k Dia tO'—j Stanovanje 3 oziroma 2 sob v sredini mesta išče za takoj, najkasneje do 3. avgusta mirna družina realčnega profesorja. Ponudbe sprejema oglasni oddelek »Večernika« pod »Profesor«. 944 Eno-oz. dvodružinsko hišo kupim v Mariboru ali v bližini mesta. Stanovanje na razpolago. Plačljivo takoj. Ponudbe z opisom in navedbe cene na oglasni odeiek »Večernika« pod »Takoj«. 943 Damske nogavice znamke »Mravlja«, nudi Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5. 895 Opremljena solnčna soba separirana z električno lučjo se takoj odda. Trg Svobode 3 II. nad. vrata 14. ________________________________________991 Gonilne, šivalne in vezalne jermene' iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 864 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- 8. 948 Trajne kodre po najnovejšem sistetnu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1. "77 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po naj-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor, Gosposka ulica 15. X Prodajalka za trgovino stekla in porcelana z znanjem slovenskega in nemškega jezika se sprejme ta,koj. Ponudbe v obeh jezikih je poslati na poštni predal 254 Ljubljana. 974 400 brezstanovanicev čaka na prijave prostih stanovanj. Stanodajalci izrabite to priliko. Prijave brez plačno sprejema »Marstan«, Koroška c. 10. 975 Vsakovrstne ze!f”--'?;ne in cvetlične sadike ima vedno na zrfn; ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na spccijalno m e-hani^no delavnico Justin Gustlntif, Tattenbachova ulic štev. 14, ker ima ista specljalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 79 Utlužbenski davek i Auto pneumatiko popravlja hitro in ceneno ..... iDikuja Dolenc (Tattenbachova ulica št. 14 s komentarjem fin. svetnika J. Mosetizh-a se dobi v knjgarni Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 Cena izvoda je 1-8 Din Ml bdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Stanko Deteli v Maribora Tiska Mariborska tiskarna d* d., predstavnik