1 Leto XIII. | Štev. 138 TELEFON: UREDNIŠTVA 25.67 UPRAVE 28-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 20. junija 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujino MO din Cena din 1'— Električna žica okoli Tiencina Blokada angleške koncesije se poostruje — Napovedi o blokadi tudi ostalih koncesij — Svarilo Amerike v Tokiu in ponudba za posredovanje — Chamberlain še vedno upa na sporazum — Zbiranie bojnega brodovja TIENCIN, 20. junija. Vrhovni poveljnik japonskih čet v Tiencinu je napovedal poostritev blokade angleške koncesije in izolacijo z električno žico, kar se je dejansko tudi že zgodilo. Japonski vojaki so včeraj z vso naglico napeljali okoli in okoli koncesijskega mesta žično omrežje in ga ob 21. uri napolnili s tokom 1220 voltov. Angleško in ostalo prebivalstvo v koncesiji je bilo o tebi obveščeno z letaki in lepaki. Japonci so razvili povsod skrajno hujskaško propagando proti koncesijam in proti Evrope eni, katero skušajo vcepiti tudi Kitajcem v zasedenih krajih. NAPOVEDI JAPONSKIH LISTOV. TOKIO, 20. junija. Japonski listi pišejo vedno bolj odločno proti Angležem, a tu- di sploh proti vsem tujim silam na Daljnem vzhodu in napovedujejo ne samo likvidacijo vseh koncesij, marveč tudi likvidacijo angleške oblasti nad Hongkongom. »Kokumini Šimbun« poroča, da se bo razširila blokada še na koncesije v Šanghaju, Amoju, Kantonu in drugod. Japonci ustanavljajo tudi posebne protian-gleške lige, katerih namen je izriniti bele ljudi z Daljnega vzhoda. Prve posledice hujskanja se že kažejo. V francoski koncesiji v Šanghaju sta bila včeraj zavratno umorjena neka Angležinja in neki Francoz. Skupina neznancev je pa streljala v okna uredništva lista »Morning News« in kitajskega lista »Čenbao« ter ubila glavnega urednika. Na policijo, ki je prihitela na pomoč, so napadalci vrgli bombo in zbežali. POLOŽAJ V TIENCINU. JIENCIN, 20. junija. Japonski agenti so deliH včeraj med Kitajce in med kitajske policiste angleške uprave okrožnice, v katerih jim groze, da bodo proti njim brezobzirno nastopili, ako ne odpovejo Angležem službo in ne prekinejo z njimi vseh stikov. Ljudi, ki jih še puščajo iz koncesije ali v koncesijo, slačijo do golega in jih na vse načine ponižujejo. Angleški konzul je vložil včeraj zaradi tega nov oster protest pri lokalnih japonskih oblastvih. Položaj v koncesiji postaja vedno slabši. V mesto ne prihajajo absolutno nobene življenjske potrebščine več. Skupino kitajskih trgovcev, ki so skušali vtihotapiti v mesto živila, so Japonci z nabitimi puškami prisilili, da so morali več ur klečati na vročini 40 stopinj. Sedem jih je dobilo sončarico. POSREDOVANJE AMERIKE? TOKIO, 20. junija. Ameriški veleposlanik v Tokiu je včeraj obiskal japonskega zunanjega ministra Arito ter mu obrazložil stališče Zedinjenih držav v zadevi Tiencina. Dasi na merodajnem mestu molče, se vendar izve, da je veleposlanik v imenu svoje vlade posvaril japonsko vlado, naj strun ne napenja do skrajnosti, ker bi to izzvalo odpor tudi v Ameriki, Amerika je pripravljena v sedanjem sporu posredovati. IZJAVA GENERALA SIGUJAME. TOKIO, 20. junija. General Sugijama je v imenu japonske vlade včeraj izjavil: »Nikakega namena nimamo, doseči vrnitve mednarodnih koncesij na Daljnem vzhodu v japonske, oziroma kitajske roke s silo. Toda vztrajali bomo na svojem sedanjem stališču vse dotlej, dokler Anglija ne bo priznala sedanjega stanja in dokler bo delala ovire uvedbi novega reda na Kitajskem.« KONCENTRACIJA BRODOVJA. LONDON, 20. junija. V poslanski zbornici je včeraj odgovoril Chamberlain na zadevna vprašanja, da angleška vlada še ni prejela od japonske nobenih novih formalnih zahtev in obstaja zato še vedno upanje, da se spor lokalizira in mirno uredi. O ukrepih, ki bi bili sicer izdani, ni hotel dati nobene izjave, ker za to še ni čas. Tudi sklepi včerajšnje seje an gleškega kabineta v tem oziru še niso znani. Znano je le, da je angleško in francosko bojno brodovja na. Daljnem vzhodu dobilo nalog, naj bo stalno pripravljeno na ukaz o posegu v razvoj dogodkov. Po poročilih z Daljnega vzhoda se vrši tam tudi koncentracija ameriškega bojnega brodovja. Vmešange sovjetske Rusije RUSIJA JE NENADOMA PREKLICALA VSA DOVOLJENJA JAPONSKIM RIBIČEM ZA RIBOLOV V VODAH KAMČATKE. TOKIO, 20. junija. Sovjetski konzul v Hakodatu je obvestil zvezo japonskih ribiških podjetij, da ne more v nobenem primeru več izdati dovoljenja japonskim ribičem za ribolov vzdolž obal Kamčatke. Ta nepričakovana sovjetska odredba onemogoča vsako nadaljnje gibanje japonskih ribiških ladij, ki se mude v vodah Kamčatke. Sovjetska oblastva so odbila tudi prošnjo, da bi se izdala vsaj omejena in začasna dovoljenja ter preklicala celo tudi že izdane vizume. Ta ruski korak je povzročil tu veliko vznemirjenje, ker je sovjetska Rusija s tem samovoljno in brez povoda prekršila obojestransko obvezni sporazum. Zdi se, da je ta ruski ukrep v zvezi s splošnim položajem na Daljnem vzhodu, v katerega se sedaj vmešava tudi že Moskva. Požar na angleškem letalu NENADEN POŽAR JE VČERAJ UNIČIL KOMAJ ZGRAJENO, ČEZOCEANSKEMU PROMETU NAMENJENO VELELETALO. moža posadke, sumijo, da je našel strašno smrt v plamenih. Letalo je bilo namenjeno za prekoooceanske polete. V angleški javnosti je vzbudila vest o tej katastrofi novo vznemirjenje, ki se je po strašnih nesrečah treh podmornic ameriške, angleške In francoske komaj malo poleglo. Javnost zahteva strogo preiskavo, da se ugotove vzroki in eventualni krivci. LONDON, 20. junija. Pri polnjenju bencinskega rezervoarja novega 20-ton-skega prekooceanskega veleletala, ki je imelo prostora za 24 potnikov, je nastala eksplozija, ki je letalo popolnoma uničila. LONDON, <20. junija. Na krovu nedavno zgrajenega orjaškega angleškega letala je nastala včeraj v pristanišču Southampton velika eksplozija. Letalo je v kratkem času zgorelo. Pogrešajo nekega Španija ostane nevtralna SENZACIONALNO POROČILO »DAILY MAILA« IZ HENDAVA. — GENERAL FRANCO NE BO ZAPLETEL ŠPANIJE LONDON,, 20. junija. Dopisnik »Daily Maila« javlja iz Heudaya: General Franco namerava v kratkem porabiti prvo priliko, da dokaže popolno neodvisnost Španije od tujih sil. Poudariti želi, da bo Španija stala na strani od vseh mednarodnih sporov, ki je direktno ne tičejo. Vsi njegovi napori v tem smislu se dajo V NOBENO EVENTUELNO VOJNO, izraziti z de vizo »Nobene vojne na španskih mejah!« To poročilo datira od včeraj popoldne, ko se je general Franco sestal s svojim svakom, notranjim ministrom Sunerjem In z generalom Aranjo, ki je vodil delegacijo španskih prostovoljcev v Nemčijo. Na tej konferenci se je ugotovilo, da si v obeh državah tol- mačijo hvaležnost Španije za izkazano ji pomoč v državljanski voini preveč daljnosežno. S tem v zvezi poudarja dopisnik »Daily Maila« značilne besede generala Aranje, da bodo Španci v primeru evropske vojne zasedli vse meje in dobro zavarovali vsa pristanišča, tako da nihče ne bo mogel kršiti španske nevtral nosti. General Franco je izključno Špan ski patriot. »Mi smo sicer Nemčiji in Italiji hvaležni za njuno pomoč,« je izjavil, »vendar pa želimo svojo hvaležnost izraziti s sodelovanjem izključno le na gospodarskem in kulturnem področju.« Končno javlja isti dopisnik, da je španska vlada odklonila nemško ponudbo, da zgradi Nemčija v Španiji cestno in železniško omrežje. Ognjeniški Izbruhi v Ameriki SANTIAGO DE CHILE, 20. jun. Nekateri že ugaslih ognjenikov v Visokih Andih so jeli znova bruhati. Ognjenik Plan-chon, južnovzhodno od San Rafaela, bruha že teden dni velikanske množine lave po opolici. Tudi 6000 m visoki ognjenik Cutopaxi, južno od Quita, galvnega mesta Ecuadorja in 5000 m visoki Ubina sta znova oživela. Najstrahotnejši ognjenik v Kor diljerih, Sangay v Ecuadorju, bruha daleč po deželi vidne stebre pepela in goreče lave visoko pod nebo. Zemljo stresa bobnenje, ljudje beže v paničnem strahu iz ogroženega podnožja. Oblastva so morala Izprazniti več vasi in mest, ker računajo s pospešenim bruhanjem podzemnih sil. Zemlja je oživela tudi na Aljaski, kjer dviga ognjenik Benjaminov 600 m visok, ognjeni steber pod nebo. Strahoten je bil prizor, ko je prvi izbruh vrgel gorški vrh več kilometrov visoko v zrak. ITALIJANSKI LETALCI V NEMČIJI BERLIN, 20. junija. Italijanska lovska letala, ki bodo preletela na krožni turi vso Nemčijo, so včeraj pristala na letališču Dbberitz pri Berlinu. Zapiski Henry Morgenthau Med Zedinjenimi državami Severne Amerike in Nemčijo je nastal zadnje dni nov spor zaradi plačila nemške odškodnine za nasledke aten-_____________________ tatov, ki so jih izvršili kmalu po vstopu USA v svetovno vojno nemški tajni agenti na ameriško industrijo. Gre za 50 milijonov dolarjev. Zadeva izplačila te odškodnine se vleče že vse od mirovne konference v Versaillesu. Nemčija, socialistična in nacionalistična se je branila tega izplačila in ga odlašala dokler je bilo mogoče, toda sedaj je ameriški finančni minister Mogenthau odredil enostavno zaplembo 80 milijonov dolarjev i^emškega denarja, naloženega v Ameriki in izvirajočega iz raznih trgovinskih postavk. Kako bo Nemčija na to dejanje odgovorila, še ni znano. Henry Morgenthau je bil rojen v New Yorku dne 11. maja 1. 1891. kot sin ameriškega diplomata enakega imena in je postal že leta 1933 finančni minister. Morgenthaiu je Žid. Eni za, drugi proti Medtem ko se široki sloji Angležev zavzemajo za skorajšnjo sklenitev zveze s Sovjetsko Rusijo, piše angleški katoliški list »The Catholic Times«: »Ustavite vsako zvezo z ateistično diktaturo. Katoliki se ne morejo boriti za sovjetsko stvar. Prej kot bo prepozno morajo britski ka-toiki protestirati in izjaviti, da nočejo biti povezani z brezbožno diktaturo, čas licemerstva in pretvarjanja je minil, če hoče Anglija stvoriti koalicijo miroljubnih narodov, potem je Rusija zadnja, na katero se je treba obrniti. Pravi cilj Moskve je svetovna revolucija in mi se zanjo ne bomo borili... (»Hrvatska straža«). Ozadje tiencinskega spora »11 Giornale d’ltalia« piše, da je položaj a Anglijo na Kitajskem, predvsem v Tiencinu, brez dvoma težak. Britska koncesija v Tiencinu je zelo važna za angleško trgovino na Kitajskem. Samo v Tiencinu ima Anglija vloženega kapitala v vrednosti nad dve milijardi din. Lani ie znašala japonska trgovina na Kitajskem 5,800.000 ton, 12 odst. celotne kitajske trgovine. Tej nasproti je imela Anglija 1,592.000 ton. Od tod toliko nasprot-stva nad obema velesilama. V Tiencinu je skritih tudi 3,200.000 šterllngov kitajskega srebra, kar predstavlja del kritja papirnatega denarnega obtoka Čanekaj-škove vlade. Peklenski stroj v Pragi DNB in po njem »Zagrebački list« poroča, da je v pretekli noči v praški kavarni »Riva«; v starem delu mesta eksplodiral peklenski stroj. Teže ranjene so bile štiri, laže pa 15 oseb. Madžari in slovažkl kolonisti Slovaška tiskovna agenoiia v Bratisla- vi poroča, da so madžarske oblasti nedaleč od mesta, v vasi Senci, ki je priključena Madžarski, zaplenile posestvo slovaškim kolonistom v izmeri 560 juter in razdelile zemljo med madžarske kmete. Italijani zidajo v Nemčiji V zadnjem času je prispela v Nemčijo nova skupina italijanskih zidarjev, število teh v Nemčiji je naraslo že na 9500. Plačani so kakor nemški zidarji, imajo znižano voznino, da lahko od časa do časa pogledajo v domovino. Ljubljana, 20. junij Nepričakovana poostritev položaja na Daljnem vzhodu v zvezi s tiencinskim sporom med Japonsko na eni ter Anglijo, Francijo in Zedinjenimi državami na drugi strani je prinesla Chamberlainovim na sprotnikom nove argumente, ki jih — kakor vse kaže — ne bodo zamudili izkoristiti. Dogodki utegnejo biti Chamberlainu nevarni z dveh strani: prvič lahko znatno oslabe njegove pozicije in s tem vred pozicije angleških konservativcev v angleški notranji politiki, drugič pa silijo Anglijo k sodelovanju s Sovjetsko unijo tudi na Daljnem vzhodu, torej tam, kier si kon servativni Angleži najmanje žele sovjetske ga zavezništva. Sovpadanje teh dogodkov s potovanjem W. Stranga v Moskvo je seveda vsakomur na prvi pogled očitno. Ono je tudi v tesni zvezi z zbiranjem nemšk:h čet na ■poljskih mejah. In prav v teh dejstvih se konference. Zato je bil odgovor na ali — vsa brezuspešnost ne samo Chamberlai-nove monakovske politike, marveč tudi te kunktatorske linije, ki se je je Chamberlain — bolj zaradi preorijentacije angleškega javnega mnenja, kakor pa zavoljo svoje notranje uverjenosti — oklenil po monakovskem polomu. Pred tednom sta Chamberlain in Halifax v svojih govorih v spodnji zbornici in palači lordov javno ponudla tako rekoč »zadnji« predlog silam osi za sporazum, preden se Strang spusti na nerodno pot v Moskvo. Ti predlogi so bili celo zelo daljnosežni, saj se v njih odkrito govori o »upravičenih nemških zahtevah«, ki je o njih angleška vlada pripravljena razpravljati. Ponudba pa pri silah »pakta proti kom-interni« ni naletela na ugoden odmev. Razlogi tega so dokaj umljivi. Razložil jih je Hitler v svojem odgovoru Rooseveltu. Tako zvana »dinamika« sil »pakta proti kominternš« ne dopušča, da bi si te sile dale na kakršen koli način vezati roke s strani angleških konservativcev, ali kakor je dejal Hitler: Nemčija noče več prihajati »neoborožena« na mednarodne konference. Zato je bi odgovor na ali — ali, ki sta ga Chamberlain in Halifax postavila v angleških zbornicah, čisto drugačen, kakor so računali angleški konservativci. Odgovor je prišel v Tiencinu in na poljskih mejah. Ta odgovor je jasno pokazal, da sile pakta proti komintemi nočejo z ničemer kupiti novega Monako-vega, temveč da hočejo Chamberlaina vanj kratko malo prisiliti. Chamberlainov zadnji govor ima še prav posebno čuden vtis. Medtem ko eno roko sega po edinem zavezništvu, ki bi utegnilo preprečiti spopad, v katerem bi nedvomno zvezda angleškega kolonialnega imperija zatonila, ponuja z drugo roko_ najnevarnejšemu nasprotniku še v zadnjem hipu sporazum na račun zaveznika, za katerega se bori. Račun, ki so ga iz tega položaja izvlekli Japonci, je potemtakem precej verjeten, če je Angležem pot v Moskvo tako neprijetna, potem je zelo verjetno, da so pripravljeni spraviti v žep Še marsikatero klofuto preden se bodo spustili v kako energično akcijo. Ne smemo namreč pozabiti — a to dejstvo dokazujejo taki ljudje, kakor sta Lloyd George in de Kerillis — da je vsaka odločna akcije Anglije brez sovjetskega zavezništva obsojena na neuspeh, še več pravi Lloyd George — in ima nedvomno prav: francosko-angleška zveza bi v eventualnem vojnem spopadu s silami osi brez sovjetske pomoči — podlegla. Japonska torej hiti izkoristiti trenutni položaj. Pri tem se naslanje še na neki drugi mo ment. Znano je, da se je Anglija zelo trudila, da bi oslabila položaj Sovjetske Rusija na Daljnem vzhodu. Priti v oborožen spor z Japonsko, bi se reklo, osvoboditi Sovjetsko unijo nasprotnika, ki je še nekako držal angleškemu imperiju potrebno »ravnotežje« na Daljnem vzhodu. Zato je bilo tudi prvo, kar so Angleži zahtevali od Sovjetske unije, ko so se pričela pogajanja za sporazum, da se pustijo vprašanja Daljnega vzhoda ob strani. Tiencin predstavlja torej daljnovzhodni polom Chamberlainove monakovske smeri. Angleški Zunanji urad skuša sicer zmanjšati njegov pomen, češ da s tem v zvezi ni verjetna neka nova zaostritev na Daljnem vzhodu. Ta tolažba pa je seveda malo prepričevalna. Tudi če bi napetost dejansko popustila, nevarnost s tem še nikakor ne bi bila odstranjena. Ti dogodki Zastof pogajanj v Moskvi KONFERENCE SE BODO NADALJEVALE NAJBRžE ŠELE V ČETRTEK. KAJ PREDLAGA RUSIJA. NEMŠKI KOMENTAR O PRAVEM OZADJU ZASTOJA. LONDON, 20. junija. Po poročilih iz Moskve zastoj, ki je nastal v soboto v pogajanjih za trojni sporazum med Anglijo, Francijo in sovjetsko Rusijo, traja še vedno in pred jutrišnjim dnem ni pričakovati nobenih novih konferenc »York-shire Post« poroča, da vsebuje sobotni ruski odgovor na zadnji angleško-fran-coski predlog osnutek za ustanovitev neke vrste »zaščitnih garancij«, ki naj bi obsegale vse države na zahodu in vzhodu Evrope, katere bi lahko postale žrtev napada. Ta odgovor proučuje sedaj vlada v Londonu. Odgovor bo najbrže odposlan šele jutri ali komaj v četrtek. Na zadevna vprašanja na včerajšnji seji poslanske zbornice pa ni hotel dati Chamberlain nobenih informacij. Berlin, 20. junija. K včerajšnjim izjavam Chamberlaina v zbornici piše »Der Deutsche Dienst«, da se je angleški premier tudi včeraj skrbno izognil dolžnosti poučiti angleški narod, zakaj pogajanja v Moskvi ne krenejo z mrtve točke. Bilo bi mu gotovo mučno povedati, da ne gre le za garancije baltskim državam, ampak za mnogo usodnejše zadeve. Moral bi namreč povedati, da povzročajo največ bolestnih težkoč ruske zahteve po garancijah na Daljnem vzhodu. Baltske države se le izrabljajo kot pretveza za to, da se prikrivajo težkoče v vzhodni Aziji. Anglija govori o Baltu, misli pa na Daljni vzhod. Ker pa Moskva trdovratno vztraja pri svojih zahtevah, se v Londonu boje, da bi sklnitev zveze z Rusijo le še poostrila naoetost na Vzhodu, ki bi neizogibno vodila do oboroženega spopada. Sicer se pa v Moskvi motijo, ako mislijo, da bi sklenitev zveze z Rusijo le še po-nem vzhodu kakšno resno pomoč, že dogodki v Tiencinu so odkrili popolno nemoč angleških pozicij v Aziji. Hataj je postal turški VČERAJ JE BILA ODSTRANJENA MEJA MED DOSLEJ SAMOSTOJNO RE PUBLIKO HATAJ IN MED TURČIJO. ANKARA, 20. junija. V pogajanjih med Turčijo in Francijo gre le še za razne podrobnosti, ki morajo biti rešene, preden bo sporazum dokončno podpisan. Vsa teritorialna vprašanja so pa že rešena in Turčija ne dobi le Ilataja (Aleksandrete), ampak tudi Alepo, ki pripada sedaj Siriji. Parlament republike Hataj je s tem v zvezi že včeraj sprejel sklep, da se odstranijo vse varnostne, carinske in dru- ge straže med republiko in Turčijo. Sklep je bil takoj tudi uveljavljen. Na vsem obmejnem ozemlju in po vsej mali republiki Hataj so se vršile včeraj velike manifestacije, pri katerih je prebivalstvo slavilo združitev s Turčijo. Vendar je združitev do podpisa pogodbe le dejanska, ne pa še formahia. Na ozemlju republike Hataj bo izvrševala upravno oblast še dalje vlada v Aleksandreti. Židovski atentat v Haifi EKSPLOZIJA DVEH MIN V PRISTANIŠKI ČETRTI. — DOSLEJ 18 ARABCEV MRTVIH, 24 PA NEVARNO RANJENIH. — NEMIRI TUDI DRUGOD V PALESTINI. JERUZALEM, 20. junija. V pristaniški četrti Haife se je včeraj primeril atentat, ki je imel grozne posledice. Druga za drugo sta eksplodirali dve mini. Oblastva so nemudoma prepovedala vsak izhod iz poslopij na ulice. Mesto je biilo kakor izumrlo. Po uradnih izjavah je bilo zaradi atentata ubitih 18 Arabcev, a 24 ljudi se bori s smrtjo. Med mrtvimi je tudi šest žensk in trije otroci. Te žrtve je terjala ena bomba, o posledicah drugega atentata pa ni zaenkrat še nič znanega. Oblastva si zaman prizadevajo, da bi izsledila židovski atentatorje in pomirila Arabce, ki jih je zločinsko dejanje siilno vznemirilo. Preden je bila izdiana prepoved, zapustiti hiše, so napadli Araibci več židovskih avtobusov. Ko so odvažali mrtve in ranjene Arabce s kraja atentata, so se odigravali pretresljivi prizori. Ljudje so ogorčeni protestirali proti Židom, arabske žene so napolnile ulice in pred tujimi konzulati izražale svojo bol in proteste ter prosile zaščite. — Nemiri se nadaljujejo tudi po deželi. V okraju Nablus je bil v nedeljo ustreljen neki Arabec. V Haifl so zaprli šest Arabcev, ki so jih osumili, da so bili sokrivi napada na nekega Zida. Ustavljen promet med Češko in Slovaško BRATISLAVA, 20. junija. Uradno se objavlja, da je do nadaljnjega ustavljen ves promet med češkim protektoratom in Slovaško. Potovanja iz protektorata na Slovaško bodo dovoljena le v najskrajnejših primerih. Ta prepoved je bila izdana očito zato, da se prepreči beg Čehov čez Slovaško na Poljsko. Jugoslavija in Madžarska BEOGRAD, 20. junija. Beograjska »Politika« prinaša iz uradnih krogov inspiri-ran članek, v katerem izzveneva mnenje, da je treba medsebojne odnošaje med Madžarsko in Jugoslavijo poglobiti. Sporazumevanje z Budimpešto pa ne sme biti v škodo prisrčnim odnošajem, ki vežejo Jugoslavijo s prijateljsko sosedo Romunijo. S tem v zvezi citira članek del govora madžarskega zunanjega ministra Csžkyja, kjer je mnenja, da Madžarska nikakor ne misli s približanjem Beogradu ločiti Jugoslavijo od Romunije. Last dostavlja, da so na tej podlagi vsi nesporazumi med obema sosedoma odstranjeni in da se zaključki med jugoslovanskim in italijanskim zunanjim ministrom v Benet- kah zadevno lahko izvršijo. Iniciativa regenta Horthyja, ki je v svojem nedavnem govoru poudaril prijateljsko sodelovanje Madžarske za Jugoslavijo, zaključuje »Politika«, zasluži vso pozornost. NOVI POLJSKI PROTINEMŠKI UKREPI. BERLIN, 20. junija. Razmerje med nem- Oomati zaoisk Družina — nas ponos Vsaka vas na naši zemlji ima tudi svojo narodno zgodovino. O njej priča nešteto narodnih pesmi, običajev in navad. Dokazujejo jo veliki slovenski možje, ki so stali v prvih slovenskih vrstah, o njej pričajo dogodki zadnjih desetletij do današnjega dneva, ustanove, organizacije, društveni domovi. Kdo naj vpeljava mladi rod v zgodovino mladega naroda, njegovo bolest,-veselje, njegove nade in razočaranja? Domača družina je za to najprej poklicana. Vršiti mora to vzvišeno nalogo tudi vsak drugi, ki se naziva Slovenca, ker tako terja zakon o pomlajevanju naroda. Gorje rodu, s katerim bi se pretrgala tisočletna slovenska vez in ki bi molčal ali celo na tihem odobraval, da njegova mladina prehaja v tujo miselnost, piše »Koroški Slovenec«. Viharno zborovanje sodnikov V nedeljo je bil v Beogradu občni zbor Združenja jugoslovanskih sodnikov, v katerem je včlanjena tudi slovenska sekcija s 300 sodniki. K besedi se je oglasilo 26 govornikov, ki so ostro kritizirali delo odbora, češ da se je premalo pobrigal za stanovske zadeve. Proti večeru je kritika postala tako burna, da je prišlo do viharnih protestov, posebno ko so ugotovili, da je v dvorani več nesodnikov, ki so pomagali razgrajati. Nemir se je pri volitvah še povečal, ko sta bili predloženi dve listi. Zmagala je ona s predsednikom Vojislavom Paj-ličem iz Beograda, v njej sta tudi Slovenca dr. Andrej Dolinar in dr. Josip Dobrovšek. Opozicija je dvignila tak hrup, da je moral predsedujoči zaključiti zborovanje in oditi. Nezadovoljneži so medtem nadaljevali zborovanje, da zavzamejo stališče proti novemu odboru. Slovenska brezbrižnost Nedavno se je zadrl domač Nemec, ko je natakar položil preden »Pariser Tages-zeitung«: »Zakaj imate take svinjske liste?« Ni mi znano, da bi se kdaj razjezil kak Slovenec zaradi česa podobnega, piše J. Kocmur v «Sloveniji«. Saksonec* Pomorjanec ali kdo drugi dobi pri nasl vse liste kakor doma. Zastonj se pa ozira domačin v mnogih lokalih po domačih listih in obzornikih, če jih energično zahtevaš, jih mora navadno kupiti uslužbenec sam. »Das interessante Blatt« stane letno 286, »L’ Illustrazione Italiana« celo 520 din, noben slovenski obzornik ne stane nad 100 din. Tuji obzorniki se valjajo po naših lokalih kar v več izvodih, domače pa zaklepajo. Enako je z razglednicami. Glede narodne zavednosti smo prvi res le v velikih besedah. Klerikalizem na Hrvatskem »Klerikalizem je bil vedno za pravo hr-vatsko zavest največji neprijatelj. Nena-cionalen z ene, a internacionalen z druge strani, se je, nasičen z jezuitskim geslom, da cilj pospešuje sredstvo, spretno skrival škim manjšinskim tiskom ter poljskimi |pod masko nacionalizma, da bi ga še oblastv! se je zadnje čase zelo zaostrilo. [istem trenutku izdal. Prva hrvaitska na- V Gornji šleziji se nadaljujejo zaplembe nemških listov. V nedeljo je bila zaplenje na vsa naklada »Kattowitzer Zeitung«, in to zaradi neke vesti, ki v cenzurnem odloku ni omenjena. Zanimivo je pa, da so med vestmi, ki so bile deležne obsodbe, tudi poročila poljske brzojavne agenture. Borza. Curih, 20. junija. Devize. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.77, Newyork 443 devet šestnajstink, Milan 23.34, Berlin 177.90, Praga 15.02, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40. Dunajska napoved: Večinoma sončno, brez posebnih padavin, topleje, zmerni južnovzhodni vetrovi. Trajnega lepega vremena še ne bo. Mariborska napoved. Delno oblačno, toplo in malo vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 24, danes najnižja 12.8, opoldne pa 20. sami po sebi predstavljajo silovit udarec prestižu zapadnih velesil na Vzhodu in bodo zato prepričevalna vzpodbuda za Japonce. Pričakovati je treba, da nam bo to pot nudi Daljni vzhod iznenadenja, ki smo se nanje že tako privadili, da prav za prav niti niso več iznenadenja. Samo nekaj bi utegnilo vsaj začasno rešiti pozicije zahodnih sil na Daljnem vzhodu: uspešna Strangova misija v Mo- skvi. Njen neuspeh bi pomenil obenem krah Chamberlainove politike. Kdo ve, če bodo s tem angleški konservativci prišli na svoj račun?. Zakaj nobenega dvoma ni, da bi Strangov neuspeh v sami Angliji okrepil sile, ki se zbirajo okoli Churchilla in Edena in ki bodo nujno pot v Moskvo napravile hitreje in temeljiteje. Vsekakor je torej Tiencin neprijeten dogodek za Chamberlaina. Y. rodna politika zahteva popolno osvoboje-nje od klerikalizma...« je napisal v »Jugoslovanskih novinah« Veljko D. Kupre-šanin. »Obzor« pa dodaje, da bi takšno piščevo mnenje ne odobril niti Jelačič, niti Strossmayer, Starčevič ali Radič.« Hrvat-ska katoliška duhovščina nima danes svoje stranke, pomaga Hrvatom v njihovei,: ■ilarodnem boin jn noz;vi Knor^šanma, naj se vsi napredni elementi Hrvatske združijo proti klerikalizmu, ne bodo v zalegli.« dostavlja list. Jugoslovani v španski vojni >'Delavska politika« prinaša podatke o sodelovanju Jugoslovanov v Španski državljanski vojni. Vseh naših državljanov se je borilo v Španiji 1700. Od teh jih je bilo 1500 na osrednjem -bojišču prj Madridu, 200 v Avstriji, Slovencev je bilo blizu 400 ali 26% vseh Jugoslovanov v Španiji. V srednjem delu španskega bojišča je padlo 200 Slovencev, v Astu-riji 30, skupaj znašajo slovenske žrtve nad 50% vseh padlih Jugoslovanov. List dostavlja, da je zato padlo toliko Slovencev, ker so biti slovenski prostovoljci kot najhrabrejši dodeljeni najnevarnejšim frontnim odsekom. Iz Trbovelj je bi- lo v Španiji 12 rudarjev, ki so vsi našli smrt v tujini. Pripadali so tako zvani Cankarjevi četi. Novice V delu za narod ni oddiha Ko boste delali načrte za počitnic* in taborjenje, dobro premislite, kam pojdete — Pojdite med ljudstvo, spoznajte ga in mu pomagajte, ker koristite s tem sebi in vsemu narodu! Bliža se čas, ko bodo šld Sokoli, skavti in gozdovniki na taborjenje, kjer bo krepila mladina svojo telesno moč. Prav je tako. Mladina, ven iz objema hladnih mestnih zidov, proč od prašnih in vročih ulic, v prosto naTavo! Toda — v današnjih časih, k storjevi otroci izjavili na okrožnem sodi* šču v Mariboru, da jim je si ke podarit oče, 38 pa njihova mati potem, ko jim je 1932. leta požar uničil hišo in ostale očetove slike. Zadnje je mati celo prisegla. Obenem je vložia Pistorjeva tožbo proti odvetniku dr. Tomšiču z motivacijo, d-so si ke last Pistorjev h in da niso bil' nikoli zastavljene dr. Tomšiču. Oktobra 1. 1936 pa sta Pistorjeva in njen sin Odoaker poslala celo ovadbo na odvetniško zbornico v Ljubljani, kjer sta obširno utemeljevala, kako se je hotel dr. Tomš;č sa-molastno polastiti njihovih slik, kako j‘h je prevaril zaradi zastavljenja, da slike niso bile n koli zastavljene, kratkomalo, da hoče odvetnik s svojo brezvestnostjo uničiti njihovo premoženje in spraviti na nič Pistorjeve otroke. Zaradi teh žalitev in lažnih izpovedb pred sodišči sta se morala Ana Pistorjeva in njn sin Odoaker že nekajkrat zagovarjat’, pri zadnji razpravi pa ju je okrožno sodišče obsod lo vsakega na mesec in 10 dni zapora. Državni tožilec se s sodbo ni zadovoljil ter je prijavil rev z jo procesa. Tako usoda Pistorjevih slik ? vedno ni zaključena. L uit ur a Klemenčičeva zgodovinska čitanka Za okrepitev narodno - državljanske zavesti ne zadostujejo samo lepe besede ali udarna gesla na pr. ob času volitev, temveč je za to potrebna poleg socialne pravičnosti v družbi tudi pravilno usmerjena domača in šolska vzgoja. Kakor domoznanstvo na nižji stopnji, tako je tudi zgodovina, če jo prav pojmujemo in razlagamo, tisti predmet, s katerim lahko gradimo zdravo državljansko prepričanje in doživljanje. Ne mislim na kako suhoparno pojmovanje zgodovinskih podat-koo, temveč na življenjsko-vzgojno poudarjanje, zgodovinskega razvoja, ki ga je prehodil naroc} v svoji preteklosti. V tem pogledu bi mogli marsikaj očitati današnji »šolski zgodovini«, kakršna se izraža v dolgočasnih šolskih tekstih. Po izdaji knjige »Sodobni zgodovinski pouk«, ki je lani izšla pri Sloven. šolski matici, opažamo hvalevredno dejstvo, da bo skušala kreniti tudi šolska zgodovina na sodobnejša pota in to pod težo novejših mladinoslovnih izsledkov, ki določajo zgodovinskemu pouku druge smeri in oblike kakor jih je zagovarjala herbar-tovska šola. Sodobnejši zgodovinski pouk zahteva med drugim bolj doživljajno stran zgodovinskega znanja in čutenja v najrazličnejših didaktičnih oblikah ter v življenjskih zvezah, ki jih deca najlaže sprejema in pojmuje ne samo razumsko, temveč tudi s srcem, čustvom in voljo, torej vsestransko . . . Nedavno je izšla pri Mladin. matici prva taka zgodovinska čitanka »Iz starih in novih časov«, ki ji je avtor Vlado Klemenčič, znani mladinski pisec in sotru-dnik »Našega roda«. Klemenčičeva knjižica je tako delo, ki nima na našem književnem trgu še nobenega tekmeca in ki bo s pridom služila učiteljem in učencem pri izgraditvi doživljajskega zgodovinskega pouka. Potrebno se mi zdi poudariti, da ta knjižica ni pisana za kake bolj ali manj poklicne zgodovinarje, ki bi najbrže v njej pogrešali točnejših zgodovinskih podatkov, bolj jedrnatih zaključkov, morda celo več letnic . . ., pač pa je to delo sestavljeno v prvi vrsti za učence, ki gledajo v preteklost svojega naroda z drugače radovednimi očmi, kakor jim to nudijo znanstveni zgodovinarji in prireditelji običajnih šolskih priročnikov, ki dišijo bolj ali manj močno po raznih izvlečkih iz druge, tretje roke. Deco pač predvsem zanimajo zgodovinske podrobnosti in življenjske posebnosti, deca si želi gibanja in dejanja; skratka pestrih zgodovinskih dogodkov in sličic, ki se jim vtisnejo večno v spomin in srce. In Klemenčiču se je posrečilo, da je sam ustvaril (ne priredil!) take zgodovinske sestavke, črtice in sličice, ki jim bo kos malone vsak ljudskošolski otrok. Ni ga zapeljala pesniška fantazija ali svoboda, pač pa je ostal vselej na primernem zgodovinskem terenu in predmetu. Samo taki šolski pri- ročniki kaj veljajo, zlasti v ljudski šoli, ki so plod avtorjeve ustvarjalne sile in moči, kajti navadni izvlečki iz tuje roke ne zgrabijo človeka, še manj otroka v šoli. Klemenčičeva čitanka ni namenjena kakemu določenemu razredu, temveč jo bodo lahko rabili ob raznih prilikah na vseh stopnjah ljudske šole, deloma tudi v nižjih razredih naše srednje šole. V knjižici zasledimo močan poudarek kulturnih dogodkov, ki pač mladino v tej dobi bolj zanimajo, kakor težja politična in držav-no-pravna gesla. Dobro je tudi to, da se je avtor na splošno držal tudi uradno predpisane zgodovinske tvarine iz slovenske zgodovine ter tako ustregel vsakdanjim učiteljskim potrebam. Prav je storila Mladin. matica, da je ta rokopis nagradila jeseni s prvo nagrado in ga tudi izdala v nad 26.000 izvodih vsem naročnikom »Našega rodu«. Mislim, da lahko služi posrečena Klemenčičeva zgodovinska čitanka založnici za lep uvod v nadaljnje izdajanje podobnih poučno-doživ-ljajskih knjig za slovensko mladino. Delo je ilustriral H. Smrekar v svojem znanem slogu; nekatere so prav dobre, nekaj pa je za otroško radovednost manj uspelih. Opažamo tudi to, da je založba glede slik precej štedila s prostorom v knjigi, da bi ne prekoračila običajnega obsega svojih publikacij. Prepričani smo, da bo Klemenčičeva knjižica bogato oplojevala zgodovinske urice v šolah ter pripomogla zgodovini do njenega življenjsko-vzgojnega poudarka v današnjih resnih in težkih časih. -Až.- KAČICEV »RAZGOVOR UGODNI«. Kačič, ki spad^ med klasike dubrovniške hrvatske literature, je zapustil kot svoje najznamenitejše delo »Razgovor ugodni naroda slovinskoga«. Sedaj razpravlja hrvatska »Nova revija« o usodi tega dela, predvsem pa, kolikokrat je bilo natisnjeno. Izšlo je prvič v Benetkah 1. 1756. V latinici so izšle pozneje še navadne in tri kritične izdaje, tri v cirilici, po svetovni vojni pa, v prireditvi prof. Ferda Nikoliča 1. 1923., v prireditvi prof. Ivana šariča 1. 1926. in v slovenskem prevodu 1. 1929. pri Družbi sv. Mohorja v Gorici. Goriška slovenska izdaja ni popolna, ampak okrajšana. Fra Božo Vučič ugotavlja na podlagi te razprave, da ni doživelo doslej še nobeno hrvatsko književno delo toliko izdaj, kakor Kačičev »Razgovor ugodni naroda slovinskoga«. Šport Rezultati olimpijskega desetoboja Robert (R) Balgavi (ž) Radič (R) Lužnik (M) Davidovič (2) Filipič (M) 100 m 12 12,5 13 12,5 13,8 12,4 597 499 414 499 300 517 400 m 55,2 59,1 64,4 59,8 64,5 58,9 597 474 322 451 319 480 110 m zap 19,6 21,4 19,4 22,8 19,6 414 299 429 227 372 1500 m 4,56,3 4,58 5,52 5,37,3 5,58 434 426 179 233 159 krogla 9,19 10,19 9,62 11,60 8,30 8,92 382 462 416 584 314 361 disk 26,29 26,76 34,68 24,02 26,36 349 360 561 297 351 kopje 33,58 31,17 46,12 40,73 31,31 313 277 518 426 279 višina 155 150 155 165 155 150 512 462 512 616 512 462 daljava 5,92 5,58 4,99 5,80 4,58 5,99 538 463 341 562 262 554 palica 2,60 3 2,90 — 3 364 501 466 501 Skupaj 4500 4223 4814 2890 4036 II. III. I. V. IV. k Ludvvigov »Roosevelt« v hrvaščini. V za.ložbi »Književnik« v Zagrebu je izšel te dni hrvatski prevod Emila Ludwiga znamenitega življenjepisa sedanjega ameriškega prezidenta Roosevelta. Delo je prevedel Milan Durman.. Mariborski plavalni klub na PT Agilni MPK bo v soboto, 24. junija, gostoval v Murski Soboti, kjer bo poleg nekaterih soboških plavalcev priredila mariborska ekipa 20 plavalcev propagandno tekmovanje v okviru Prekmurskega tedna, da bi se tudi izven ožjega delokroga MPK dvignilo zanimanje za plavalni šport. SK LJUBLJANA V NEMCI JI V soboto in nedeljo je gostoval SK Ljubljana v Beljaku in Celovcu ter je prvi dan zmagal proti Villacher SV s 6:2, drugi dan pa dosegel neodločen rezultat proti KAC-u z 0:0. DOMŽALSKI DISK V PRVEM RAZREDU Povratna kvalifikacijska tekma med ljubljansko Grafiko in domžalskim Diskom v Domžalah se je končala z zmago Diska v razmerju 3 :1. Ker je bil Disk uspešen tudi v prvi tekmi v Ljubljani z 1:0, bo prišel mesto jeseniškega Kovinarja v prvi razred ljubljanske skupine. s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Drevi ne bo tečaja. s Mariborski plavalni klub (službeno). V četertek, 22. junija ob 18.30 obvezen sestanek članov v Aljaževi sobi hotela „Orel“. Dnevni red: sestava moštva za nastop 24. t. m. v Murski Soboti. s V tekmi za pokal LNP-a je ljubljanski Mars v Kranju premagal enajstorico Kranja s 7 :3 (5 :1). s Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije je v finalu doubla gospodov ameriški par Mac Neill-Harris z veliko težavo dosegel zmago proti Francozoma Borotra-Brugnon s i: 6, 6:4, 6:0, 2:6, 10 :8. Sah Mojstrski turnir na Dunaju Šahovsko življenje v Nemčiji je letos v velikem zamahu. Turnir se vrsti za turnirjem in mojstri hite iz borbe v borbo. Za eno pa Nemčija na tem polju zelo previdno skrbi: vse prireditve so skoraj izključno „doraačega značaja". Izjemo je tvoril le turnir v Stuttgartu. Mednarodni šahovski odnošaji so bili skoraj docela prekinjeni. Nemški šah se je zavil v „lastni molk", kar poudarjajo uredniki šahovskih rubrik vseh velikih evropskih listov, obžalujoč sedanje zadržanje oficielnih predstavnikov nemške šahovske organizacije. Jedva je bil zaključen turnir v kopališču Fister, o čemer jc „Večernik“ že poročal, že je naslednji dan, 12. t. m. pričel na Dunaju mojstrski turnir, ki je dobil poseben poudarek z udeležbo nemškega šahovskega , prvaka Eliskasesa. Turnir poteka v precej i naglem tempu. Po 5. kolu sta na čelu tabele znani dunajski mojster Hans Muller i in dr. Weil, lik za petami pa jima je Eli-! skases. Po 5. kolu jc stanje naslednje: ! Muller in dr. Weil 4, Eliskases 3 in pol, Engels 2 in pol, Keller 1 in pol (2), Fink 1 in pol, Becker 1 (1), inž. Stockl 0 (2) točk. S turnirja prinašamo odlično zmago nemškega prvaka Eliskasesa nad mojstrom Finkom: 100. IGRA DAMSKEGA KMETA (5. kolo turnirja na Dunaju) Beli: Eliskases Cmi: Fink 1. Sf3, d5 2. b3, Sf6 3. Lb2, LIS (logično bi bilo nadaljevanje g6 in Lg7) 4. g3, e6 5. Lg2, Ld6 (boljše Le7) 6. 0-0, h6 7. d3, Sbd7 8. Sbd2, De7 fl. Tel, e5 10. Sh4, LeB 11. e4, d4 12. SIS, DI8 13. c3, dxe3 14. Lxe3, 0-0-0 15. D!3, Sh7? (potrebno je bilo c61) 16. Se4, Lxc4 17. dxc4, Sg5 18. Dg4, Kb8 10. Tadl, SI6 20. De2, ha? (potrebno Se8; vendar pa belega napada ni več mogoče zadržati) 21. b4, g6 22. Svd6, cxd6 23. f4, Sh7 24. I\e5, dxe5 25. Lxe5-f, Ka8 26. e5, De8 27. Ld6, Dd7 28. e5, The8 29. c6 ("smrtni sunek), bxc6 30. b5, Te8 31. b.\c6, Txc6 32. Db5, Te8 33. exf6, Sxf6 34. Te7! in črni preda. E. S. BRUCE: 47 pMŠmkikeva »V nekakšni zvezi?« se je začudil Eustace. »Saj pištola vendar dokazuje, da je on morilec! Tudi Piper ve to. Zato je postal kar zelen, ko ste povedali, da je bil Page ubit s pištolo iz sedemnajstega stoletja. Zato je tudi storil vse, da bi preprečil najin vstop v Carringtonovo pisarno. Piper ve, da je njegov gospodar morilec, in je najbrž pri zločinih tudi kaj pomagal.« »Mogoče.« »Kako mogoče?« ^»Najina igra ni prav lahka,« je zamišljeno odvrjiil Beeke. »Piper ve, da je bil s pištolo ubit Page, in ve, kdo je morilec: ali on sam, ali Cafrington, ali... nekdo drug. Carrington med najinim obiskom ni pokazal niti trohice strahu, in se je vedel kakor človek, ki ničesar ne ve, — ki je torej nedolžen. Zato sva zdaj v tako nerodnem položaju. Ali mislite, da je bil Carrington med mojo pohvalo tako navdušen, da je pozabil na pištolo? Ali pa. da je toliko prismojen? To je mogoče, a prav verjetno ni. Morda se je orožja prepozno spomnil in je potem igral komedijo. V tem primeru pa mora biti igralec nadprirodnih zmožnosti.« * »Vraga! Beeke, izprašujem se, ali morda Carrington ne trpi za trenutno blaznostjo.« »Kako mislite to?« »Morda se ga včasih loti nenadna želja po ubijanju, potem pa postane spet normalen. Ali se spominjate Hydea v Stevefisonovem romanu o doktorju Je-kyllu in gospodu Hydeu? Morda si je dal zgraditi zid, ker pozna svoje bolestno nagnjenje, in hoče postaviti ograjo med seboj in izkušnjavo. Piper« ni samo njegov sluga, ampak bolj njegov čuvaj. Zato tudi živi na drevesu, ne pa v hiši, kajne? Ne upa se spati pod isto streho z gospodarjem, ker bi ga Carrington ponoči v spanju lahko napadel in zaklal ali pa ustrelil. Vidite, vse se da razložiti z mojo teorijo, Beeke. Ko ste povedali Piperju, da je bil nesrečnik v letalu Page in da je bil umorjen, je Piper vse razumel in ...« »Da, da, vem, kaj mislite reči,« mu je segel Beeke v besedo. »Teorija je prav spretno sestavljena in hna dobro jedro, Eustace. Nisem mislil, da ste tako iznajdljivi. Vendar pa bi stavil sto funtov proti enemu, da se motite. Najmanj tu-cat napak v vaši hipotezi vam lahko naštejem.« »Kar poskusile!« je nekoliko užaljen in nezaiipno odvrnil Eustace. »Prav lahko. Po Vašem mnenju Carrington ve, da je včasih žrtev krize, med katero hlepi po krvi. Zato si je dal zgraditi okoli posestva zid, ki ga ni mogoče preplezati, in si je dobil slugo, ki pozna njegovo slabost. Toda poskrbel je tudi, da je dobil ključ vrat v tem zidu in da lahko odhaja od hiše, kadar se mu ljubi. Na to niste mislili, kaj?« »To se da razložiti,« se je upiral Eustace. »Ključ je dal Piperju in ga sam ni *me*- Preteklo n°č Pa je ključ slučajno našel. Šel je od doma in konec njegovega izprehoda je bil —: umor. Ubil je Pa-gea.. »Preveč filmov ste videli,« ga je prekinil Beeke. »Človek, ki je umoril Pa-gea, ni bil nor. Pustite svojo teorijo! Bolje je, da se vrneva k dejstvom. Ali bi me radi Še kaj vprašali?« »Seveda,-prijatelj! Zdi se mi, da bi bili morali zapreti Carringtona, ne pa Piper ja. In če ne najdete nobenega dokaza? Osmešili se boste!« »Tudi na to mora biti dober detektiv pripravljen,« je odvrnil Beeke. »Sicer pa bom dal Piperja morda še izpustiti. Najprej moram vse dobro premisliti.« »Izpustili ga boste? Kdaj? Še nocoj?« »Videli bomo...« »Naj me obesijo, če vas razumem,« je vzkliknil Eustace. »In to, kar ste našli?* je dodal. »Gruda prsti je bila, kaj?« Beeke se je pogladil po žepu. »Srečo sem imel,« je priznal. Za trenutek ustavite avto!« Odpel je svojo cigaretno dozo. »Tole poglejte, Eustace! Saj vidite, kaj je. Aipnenec! V Carringtonovem vrtu takšne prsti ni nikjer drugje. Na grudi sc še poznajo sledovi gumastih čevljev, in sicer ženskih čevljev.« »Kako?« »In Carrington ni imel ves dan nobenega ženskega obiska! Dama se je torej morala izprehajati po njegovem vrtu v pretekli noči. Tedaj je sredi noči.,priletel Clinton z neba v park in 'obstal pred uganko, kako zleze čez zid. Že davno sem bil prepričan, da mu je moral nekdo pomagati. Tale gruda mi vse pojasnjuje. Mlado dekle mu je pomagalo!« »Mlado dekle? Kakšno mlado dekle?« je vzkliknil Eustace. »Tista goska, ki sva jo videla s pastorjem?« (Dalje sledi J Zanimivosti Singapur - ključ do Daljnega vzhoda V Singapuru, pomorski trdnjavi Angležev, se bo odločalo nekoč o usodi sveta Še nedavno se je mnogo čulo o japonskem predlogu, da bi se polotok Ma-lakka presekal na najožjem kraju severno od Singapura in zgradil kanal za ladijsko plovbo. Pomen tega kanala bi bil zelo velik. Pomorska pot iz Japonske in Kitajske v Indijo in dalje na zaJiod bi se skrajšala za 1500 morskih milj. Odstranjen bi bil ovinek okrog južnega rta Ma-lakke, na katerem leži angleška trdnjava Singapur. Ta največji trgovinski pristan južne Azije bi bil odrezan od direktnega prometa. Britski lev ne bi več oviral glavne pomorske poti in britska železnica, ki veže iz angleške Birme Straits Settlements, bi bila presekana. Če bi bil novi prekop povrh še moderno utrjen, bi se kmalu v neposredni bližini Singapura usidrala japonska vojna mornarica. Siam je svoj čas že precej plaval v japonskih političnih vodah in se nagibal k japonskemu geslu: Azijo Azijcem! Zato je naravno, da sta Anglija kakor Francija in Holandska gladko odklonile japonski načrt poseganja v Indonezijo. Parniku, ki se iz indijske strani po prelivu Malakke bliža pogozdeni severni obali Sumatre, se po daljši vožnji ob tem otoku odpre čudovito lep svet pred vhodom v Singapur. V razkošju tropskega zelenja spremlja ladjo med vrsto otokov pomorski pilot. Palme, gosto grmičevje, najraznovrst-nejše plezalke, ki stezajo svoje korenine kakor veliki pakti v temno morje, sprem ljajo človeka na vsej poti v paradiž. Tu in tam se le s težavo razodenejo dobro maskirane, zeleno pobarvane oklopne kupole baterijskih kavern, pred katerimi stopajo sem in tja angleške straže v tropskih uniformah. Vsako fotografiranje je tod strogo prepovedano, ladijski častniki spremljajo z očmi kretnje potnikov. Anglija straži na teh otokih vrata v/ Vzhoda na Zahod. Počasi plove parnik med večjimi otoki v pristanišče Singapura ter se priključi ostalim velikanom, ki ih je vedno mnogo job pomolu. Skladišča in velikanske za- Ljubosumno ženo so potegnili loge premoga požirajo sredi nepopisnega vrvenja stotine in stotine kitajskih težakov. Noč in dan se vrsti njih naporno delu oglašujoč vrišč, škripanje sider in verig žerjavov jim je vsakdanja pesem. Signa- li parniških siren, tuljenje odhajajočih in prihajajočih ladij se meša med rezka povelja delovodij in zgovorno mešanico potečih se delavcev. Težak zrak, prepoln premogovega prahu, leži nad prostranim pristaniščem. Dušeča, neznosna pripeka sega še daleč v nočni nemir mesta. Kdor le more, pobegne iz razbeljenih parnikov v mesto in okolico. Singapur leži le nekaj sto kilometrov severno od ravnika. Tu ni ne pomladi m* jeseni ali zime, večno visoko poletje vlada tod. Tropsko deževje še poveča soparno vzdušje, vse leto vzhaja soce ob 6. zjutraj in zahaja prav tako ob 6. zvečer Kratka vožnja z avtomobilom ali priljubljeno riško povede potnika skozi kričečo kitajsko četrt v evropski del Singapura — angleški Eldorado. Tu se ba- hatijo široke ceste, pročelja hiš z bal* koni in vrtovi, masivne palače veletvrdk, hoteli in skrbno negovani parki. Med večino Kitajcev se mešajo Japonci, Ma-lajci, Hindi, Birmani, Siamci, Arabci, Armenci in Perzi. V botaničnem vrtu na Esplanadi ali Raffles Plaču na obali se po sončnem zahodu odigrava za Evropca presenetljivo živahno življenje. Posebno priljubljeno izletišče je igralni kazino sultana v Jahori, ki zapostavlja vso tropično lepoto okolice Singapura. Sredi otoka Singapura, obdanega od negovanih kavčukovih in ananasovih nasadov, so rezervirali Angleži prirodni park, pragozd »Bukit Timal«, raj tropske praprirode. Črede opic se brezskrbno sprehajajo in če jih dražiš, se zbero v gruče ter obmetavajo neljubega gosta toliko časa z vejami in sadeži, dckler med krikom zverjadi ne odide. Potovanje na Daljni vzhod, pospremljeno z revijo angleških postojank na Gibraltaru, Malti, Suezu, Adenu, Indiji, Ceylonu, Penangu, Singapuru in Hongkongu prikaže vso dalekovidnost stoletja prej utrjene energije Angležev. Še zmerom leži angleški oklep gospodarskih in trategičnih oporišč, ki veže daljne kolonije z domovino in obvlada dostop do Azije. Ne pozabi naročnine Žena elektroinženirja Tabrellija v Londonu je bila nežno .bitje v vražji maski. Ljubosumno je sledila svojemu možu celo na stanovske debatne večere. Nekoč je bil mož povabljen k prijateljski družini in žena, trdno zaverovana v svoje prepričanje, da jo mož vara, je šla kasneje za njim in stražila pred hišo. Bila je pripravljena na hudo lekcijo, čim se bo mož pri- kazal pri vratih. Toda inženirja so opozorili znanci. Pomagali so si z imenitno idejo. Poklicali so reševalno postajo, ta je prihitela z nosilkami in odnesla moža iz hiše, pokritega čez s plahto, žena ni slutila, da nesejo njenega moža v rešilni voz. Stražila je še dalje pred vhodom. Ko je pa izmučena prišla domov, je našla soproga v globokem spancu v postelji... MALI OGLASI Miaos — rod azijskih jamarjev Italijanska znanstvena odprava, ki seje dalje časa mudila v gorah Azije, se je pravkar vrnila v Rim z gradivom, ki bo sprožilo mnogo zanimanja pri učenjakih. Naleteli so na rod Miaos, o katerem je vedel svet še zelo malo. To prastaro prebi-. valstvo južne Azije je rekordni potepin sveta. V pradavnini so živeli Miaos na obalah Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji. Odtod so se dvignili na visoko planoto dotlej nepoznanega Tibeta, prekoračili so puščavo Gobi, nato so se obrnili daleč na jug, v neprehodne džungle Indije in na Malajski arhipel. Danes šteje to nomadsko ljudstvo Še blizu 200.000 duš. Žive razkropljeni po pragozdovih Indokine in južne Kitajske. V notranjosti pred kratkim po Japoncih zasedenega otoka Hainana so tudi srečali Miaose, ki so zelo ponosni na svojo preteklost, sosede iz dna duše sovražijo. Miao pleme, ki ga je obiskal italijanski učenjak Ahil Benedetti, biva na meji med francosko Indokino in Kitajsko. Prebivalci bivajo v duplinah, ki so jih sami izklesali v mehko kamenje. Vhod do teh jam je le po tesnih mostičih, ki jJh pri sprejemanju gostov spuščajo, za njimi spet dvignejo. Ribam pripada voda, pticam zrak, nam pa gorovja, pravijo ti čudaški jamarji. Njih bivališča, po večini so to same jame, ne leže nikoli niže kot 1000 m. Na najvišje jame je naletel Italijan 2000 m visoko. Hočemo biti nebu čim bliže! so mu dejali nomadi. Prebivalci ravnin so hudobni, tu zgoraj živimo v popolni svobodi. Goje gorsko turščico in opij. Rojstvo in zakon zanje ne pomenita mnogo, temveč pa smrt. če umre kak jamar, ki je zapustil več otrok, traja veselje za njim 3 dni po smrti. Na dan smrti ujamejo jerebico ali fazana in kjer se ta ptica spusti na zemljo, tam zakopljejo rajnega v grob. Okostje pokojnega izkopljejo vsaka tri leta spet iz zemlje in ga temeljito umijejo, preden ga spet denejo v grob. To zahteva zdravje plemena, pravijo, in hudobni duhovi ostanejo daleč od njih. Resnična žalost se poloti ljudi le, če umre kak otrok ali odrasli brez potomcev. V lepih nočeh se zbero Miaos pred jamami in prepevajo v čudno donečem jeziku svoje pesmi. Med verskimi popevkami nomadov je najbolj značilna pesem, ki izzveneva v prošnji, naj ljubi Bog poskrbi, da ne bodo padle zvezde na glave plemena Miaos... NAGA STA HOTELA K POROKI Amerika ima polno nudistov, privržencev nagote, ki imajo največji užitek v tem, da postopajo nagi okrog. Nedavno sta se našla dva takšna »vernika« in se želela brez vsake obleke poročiti. Dobila sta že »duhovnika«, ki naj bi ju poročil. Obred naj bi se izvršil v gorah Denveda, katerih vrhovi so pokriti z večnim snegom. O neobičajni poroki so zvedeli okoličani in na dan svatbe se je zbralo na kraju velika množica radovednežev. Zaljubljeni parček je, videč toliko ljudi, v strahu pobegnil v gore, boječ se, da se ljudje nad njima ne maščujejo. Zatekla sta se v neko jamo, kjer sta nagca prezebala, dokler se niso ljudje razpršili. CENE MALIM OGLASOM: V mallb oelaslb *tane »saka beseda bU oar: oalmaniša orlsujlblna ta te oglase le dla 6.—. Dražbe oreklicl doolsovanla In ienltovaois*i oglasi din l.— oo besedi. NaimamM znesek ra te oglase le dlo 10.—- Detelo tiskane besede se računalo dvolno. Oclasnl davek ta enkratno oblavo roaSa din l.—. Znesek za male oglase se olaCule takol orl naročilu oziroma ca le vooslati v olsmu skuoal i naročilom ali oa oo ooštnl ooložnlcl na Čekovni račun it. 11.109 Za vse olsmcne odgovore glede mallb oglasov se mora orlloiltl mamka za 3 dla Razno KOŠNJO v Tomšičevem drevoredu oddam. Kaič, Vrazova 9. 5609—1 PRALNE BANJE v največji izbiri, zajamčeno solidni izdelek. Sodarstvo Sul cer, Vojašniška 7. 5610—1 Sobo odda OPREMLJENA SOBA zračna, s posebnim vhodom, se odda dvema solidnima gospodoma, dobra hrana. Pipu-ševa ul. 28-1. 5607—7 TRGOVINO MEŠ. BLAGA na prometnem kraiu oddam v najem. Pnoudbe na upravo pod *>Ugodno«. 5616—1 Prevzamem KOŠNJO v okolici Celja v akord. Ponudbe na upravo »Večernika« Celje. 5621—1 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom in hrano oddam dvema gospodoma. — Falež, Mlinska 33. 5619-7 POZOR! Cenjenim strankam sporočam, da sem preselila svoj brivsko frizersko salon iz Tržaške c. št. 63 v Nasipno št. 9, hišo g. Šramela. Skrbela bom za dobro postrežbo ter konkurenčne cene. Cenjenim strankam se tudi za nadalje priporočam. Rehar Matilda. 5622—1 DEŽ PO DESETIH LETIH Nad delom notranjeazijskih pustinj Gobi ali šamo je padal te dni močan dež, prvič po dolgotrajni suši, ki je trajala deset let. Pa tudi to ni bil prava dež, temveč posledica viharja, ki je iz nekega jezera dvignil vodo, ribe in alge ter jiih nosil naokrog, dokler ni vrgel vse skupaj v puščavo. KAČA OKROG DEKLETOVIH ROK Pred dnevi so deklice v gozdu Brezje blizu Varaždina nabirale jagode. Ko je 16-1etna Marica B. segla z roko pod grm, da bi utrgala jagode, je smuknila iz gošče kača in se jii ovila okrog rok. Prestrašeno dekle je naglo zamahnilo z roko in vrglo kačo daleč od sebe, Razen strahu se ji ni nič hudega pripetilo. BOMBE PROTI LEDENIM OBLAKOM Na Francoskem so jeli na poseben način braniti trto pred točo .čim se na nebu opazijo oblaki, ki prete s točo, se dvigne dežurni letalec z aerodroma nad oblake in meče vprav za to sestavljene bombe, ki esplodirajo v določenem času. Bombe razprše oblake^ na zemlii pa ne napravijo škode, ker je ne zadene noben kos razletel ega razstreliva. IŠČEM SKLADIŠČE ki naj ima nad 40 m® ploščine in naj bo predvsem suho in zračno, z direktnim vhodom iz ceste ali dvorišča. Okna in vrata morajo biti primerno zavarovana proti vlomu. dovoljena mora biti tudi uporaba stranišče in vodovoda. Naslov pove uprava lista. 5629—1 Posest Prodam novo zidano HIŠO soba. kuhinja, veranda, cena din 16.000. Vpraša se v gostil ni Sever. Dobrava, p. Hoče. 5608—2 Oddam OPREMLJENO SOBO takoj dvema gospodoma ali zakvncema. — Kneza Koclja ul. 19, vrata 3. 5611—7 PERFEKTEN KNJIGOVODJA hrvaščina in nemščina osnovna pogoja, se išče za mednarodni spedicijski biro v Su-šaku. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve, referencami. pod »Štev. 17« na upravo 5614—9 UČENEC se sprejme. Modna trgovina Avgust Hedžet, Aleksandrova cesta 9. 5615—9 Zgublien o SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in vso oskrbo. Aleksandrova 55, vrata 1. 5620—7 Sobo iile STROGO separirano sobo s komfortom išče stalna gospodična. Ponud be na »Večernik« pod »13-26« 5618—8 Slutbo dobi NATAKARICA ne premlada, se sprejme. Ponudbe na upravo pod »Okolica Maribora«. 5614—9 ZLATA VERIŽICA s križcem se je izzubila. Oddati proti nagradi na upravi lista. Pred nakupom se svaril 5613—11 Dopisi, DRAGICA! Hitro si pozabila! Jaz pa še ne! T. B. 5612—12 Išiemo pridno In pošteno SLUŽKINJO veščo slovenskega in nemškega jezika, ki zna kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela. Naslov v upravi „Večernika“. NOVA HIŠA z velikim vrtom, cena 18.000 dinarjev. Direktni kupci vprašajo: Studenci nri Mariboru. Aleksandrova c. 29. Žinkovič. 5617—2 Prodam ČEŠNJE se prodajo. Vrtna ul. 8. Nova vas. 5628—4 Stanovanje Sončno TROSOBNO STANOVANJE s kopalnico in vsem komfortom se odda s 1. lulijem. — Vprašati stavbena pisarna, Vrtna ul. 12. 5623—5 Najboljše kosouno apno Rpnenice Hnt. Birolla, Kresnice pisarna: Hnt. Birolla, Ljubljana, Dalmatinoua ulica 10 pri nailh inseren-kupujte llh ter oglaiujtal Izd 'Ib In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se se rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 40ft