iTgilflftofll Cena 3 din, za Italijo 1.40 L. Številka 30 ^zoleZki Spovedoi) inozem skih postni KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 9.10 BeromUnster: J. S. Bach: Suita št. 3, v D- duru. 11 Sottens: Hermana Suter: »Hvalnice«. Sončna himna sv. Frančiška. Izvajajo solisti, zbor in orkester. 17 Praga: Orkestralni 4. 17.15 Sottens: Orgelski 4. 18.25 Budapest: P. I. Čajkovski: Trio, op. 50. 19.50 BeromUnster: P. Hindemith: Simfonija »Mathis - slikar«. 21 Horby: Čajkovski: Simfonija številka 6 (»Patetična«). Ponedeljek: 17 Beromiinster: 4 skladb M. Re-gerja. 17.10 Bratislava: L. v. Beethoven: Sonata v G- duru, op. 31_, št. I. 17.25 Praga: W. A. Mozart: Klavirski kvartet v g-molu. 19.25 Sottens: J. Brahms: Sonata za gosli in klavir. 20 Sofija: Simfonični 4. 21 Praga: 4 češke Filharmonije. 23 Praga: 4 češke glasbe. Torek: 17 Beromiinster: 4 Bazelskega tria. 20 Sofija: 4 za harfo in orkester. 20.15 Budapest: 4 Beethovnovih sonat (op. 109 in 10). 22.20 Praga: Instrumentalni 4. 23 Praga: 4 češke Filharmonije. Sreda: 16.30 Praga: K. Jirak: Sonata za flavto in klavir, op. 32. 17.30 Praga: L. v. Beethoven: Sonata, op. 30. 18.30 Sottens: Klavirski 4. 20-45 Rimski - Korzakov: Schehere-zade. 21 Beromiinster: Simfonični 4. 21.20 Praga: A. Dvorak: 4 za violončelo in orkester. 23 Praga: 4 češke glasbe. Četrtek: 17 Praga: Instrumentalni 4. 20-10 Budapest: Orkestralni 4. 21.15 Sottens: Faure: Godalni kvartet, op. 121. 21.30 Bratislava: 4 komorne glasbe 23 Praga: 4 češke glasbe. Petek: 17-40 Praga: W. A. Mozart: Godalni kvartet, op. 370. 21.25 Praga: W. A. Mozart: Koncertna simfonija za oboo, klarinet, fagot, rog in orkester. 22.15 Horby: Orgelski 4. 23 Praga: R. Wagner: Mojstri pevci norniberški. Sobota: 15-10 Sottens: E. Frey: Caprice za klavir in orkester. J. Brahms: 4 za klavir, op. 15- 20-30 Bratislava: Simfonični 4. 21-30: Brno: Panča Vladigerov: »Vardar« - bolgarska rapsodija za gosli in klavir. LAHKA GLASBA Nedelja: 9 Praga: 4 zabavne glasbe. 1615 Beromiinster: Zabavna in plesna glasba. 17 Bratislava: Plesna glasba. 21 15 Praga: Moravski plesi. 21-55 Sofija: Plesna glasba. 22.10 Budapest: Ciganski orkester. P2220 Praga: 4 vesele glasbe. Ponedeljek: 16 Praga: Zabavni 4- 17-30 Sofija: 4 lahke glasbe. 19 Beromiinster: Zabavni 4-19.25 Praga: Pisan 4. 20-20 Horby: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 2225 Budapest: Ciganski orkester. Torek: 16 45 Praga: 4 lahke glasbe. 18 Sofija: Lahka in plesna glasba. 20 Horby: 4 lahke glasbe. 21 BeromUnster: Narodne pesmi in plesi v Švici. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 22.10 Budapest: Ciganska godba. Sreda: 16 Praga: Pisan 4 RO. 18-30 Sofija: 4 lahke glasbe. 19.25 Brno: Pisan 4. 19.40 BeromUnster: Plesna glasba. 22.05 Sofija: Narodna glasba. 22.10 Budapest: 4 lahke glasbe. Četrtek; 17.30 Sofija: Lahka glasba. 19-40 Bratislava: 4 zabavne glasbe. 19.45 BeromUnster: Vesela glasba. 22 Budapest: Ciganski orkester. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 2220 Praga: Zabavni 4. Petek: 18 Sofija: Zabavni 4- 20-35 >Horby: Kabaret. 22 Sofija: Plesna glasba. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Sobota: 17 Sottens: Pisan 4- 18-30 Sofija: Domača glasba. 19-25 Budapest: Jazz. 21.30 Sottens: Kabaret. 21.45 BeromUnster: Plesna glasba. 22.05 Sofija: Pisan 4. 22.10 Budapest: Ciganski orkester. 22 30 Praga: 4 zabavne glasbe. 23.10 Bratislava: Plesna glasba. OPERE IN OPERETE Sreda: 19-40 Budapest: Puccini: »La Bo- h&me« (O)-19.50 Sofija: Verdi: »Trubadur« - O- četrtek: 20.50 Horby: Puccini: »Madame But-terfly« - n. idej. - O)- Petek: 19-50 Sofija: Massenet: »VVerther« (O)- DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja: 20.25 Praga: Zvočna igra. Ponedeljek: 21 30 Bratislava: Zvočna igra. Torek: 2030 Sottens: »Kužek dolgodlaki« - zvočna igra. 21 Bratislava: Veseloigra. 2015 Praga: H. Rohberg: »Suez« - zvočna igra. 20.15 Brno: A. Hinricht: »Pohujšanje zaradi Jolante« - zvočna igra. Četrtek: 20-30 BeromUnster: »Zrno in kruh« - zvočna igra. 2045 Praga: Zvočna igra. 20-30 Bratislava: Zvočna igra. Petek: 20 Bratislava: Brown: »Oporoka« -zvočna igra. 21 Sottens: P. Morand: »Gospod U« - zvočna igra. 21.05 BeromUnster: »Pri zdravniku čudodelcu« - zvočna igra. Sobota: 19.25 Praga: Zvočna igra iz življenja skavtov. KNJIŽEVNA PREDAVANJA Nedelja: 21-30 BeromUnster: Rumunska antologija. Ponedeljek: 14.40 iHorby: »Cyrano Bergerac« -predavanje v francoščini. Torek: 18 Sottens: Književna kronika. Četrtek: 1730 Praga: češka knjiga. ZANIMIVOSTI Torek: 19.15 BeromUnster: Mednarodna kronika. Četrtek: 19.55 Brno: Evropska morja (Sredozemsko morje). Sobota: 14-50 BeromUnster: O .cvetlicah in živalih. NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din U.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Cek. rač. uprave: Ljubljana 15.228. DCi^itk&aaJj^ana ptn ta ju a Ojelc/radu iti ilon. oddaji Ob zadnjem časnikarskem zborovanju v Belgradu sem imel priliko, da si ogledam tudi prostore kratkovalovne radijske postaje, in sicer pozno ponoči, ko so bila srbohrvatska in slovenska poročila za Južno in Severno Ameriko, to je ob pol treh in pol štirih ponoči. V pogovoru s tovarišem Kočevar-* jem, tki mi je razkazal postajo, kjer je napovedovalec za slovenska poročila poleg g. R. Pečnika, pa sem ugotovil naslednje: Kratkovalovna radijska postaja v Belgradu je prav za prav najbolj važno sredstvo slovenskega naroda za propagando. Niti domače časopisje, niti domača postaja nimata tolikega pomena za slovensko propagando, kakor tudi za propagando jugoslovanske državne enotnosti in skupnosti, kakor kratkovalovna oddaja v slovenskem jeziku. Srbi so v splošnem naklonjeni slovenski oddaji in mislim, da tuidi vedo zakaj, saj Slovenci iz Severne Amerike, iz Južne Amerike, iz Egipta, Avstralije in Nove Zelandije, da celo z Japonske in Kitajske pošiljajo ali so vsaj do začetka vojne pošiljali ogromne milijone denarja v državo. Ta denar je bil namenjen sicer družinam izseljencev, vendar pa je bogato oplodil jugoslovanske državne finance. Statistika izkazuje, da Slovenci pošiljajo v državo največ denarja. Resnična škoda je, da se nismo Slovenci kratkovalovne radijske postaje spomnili prej. Saj obstoji že kaka štiri leta! Šef postaje, g. dr. Dušan Stojano-vič, je široko razgledan človek, ki pozna vse bolj pomembne slovenske javne delavce. Dr. Stojanovič sam je dal idejo na primer, naj kratkovalovna radijska postaja povabi za katoliško veliko noč g. univ. prof. dr. Steleta za predavanje o pasionski umetnosti v svetu in o pasionski umetnosti med Mfilfi Slovenci. Prevod na srbski jezik je bil sicer težak, toda. nato je bilo predavanje prevedeno takoj še v osem jezikov: nemški, francoski, angleški, italijanski, grški, madžarski, romunski in albanski ter prečitano tako kar v 10 jezikih. O predavanju g. ministra, predsednika senata in predsednika Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, dr. Antona Korošca, smo obširno poročali. Poleg predavanja v slovenščini je bilo preveidteno še v 10 jezikov, .poleg navedenih tudi v turški. Posneto je bilo na plošče, taiko da so mogli ameriški Slovenci v pozni noči, oziroma ko je pri njih večer, poslušati glas našega voditelja tudi sami. Prav tako je kratkovalovna radijska postaja oddajala vse novice o slovenskih kulturnih dogodkih, tako o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, o Vseučiliški knjižnici, o napredku slovenske univerze, o slovenskem planinstvu, o slovenski glasbi. Kratkovalovna radijska postaja je bila na primer prva, ki je poročala o zmagoslavju slovenske pesmi ob priliki gostovanja Akademskega pevskega zbora v Belgradu. O veliki noči je oddajala večkrat kratkovalovna radijska postaja prekrasno poslanico škofa dir. Gregorija Rožmana za naše izseljence. Za srbo-hrvatske katoličane je čital osebno sam lastno poslanico naš stari znanec, belgrajski nadškof g. dr. Josip Ujčič. Sledila so še številna druga predavanja, ki so tipično slovenskega značaja ali delo Slovencev. Prav tako je bilo na primer zadnje predavanje g. prof. dr. Dolenca prevedeno v 10 jezikov, prečitano pa je bilo v 11 jezikih. Prav tako predavanje tovariša Jurčeca o Franu Levstiku in moje o slovenski liriki. Kočevar sam je na lastno roko najpisal kar tri predavanja, namreč o Valentinu Vodniku, o Kamniku in o Valvaizorju, ki so bila vsa oddajana v slovenskem in srbskem jeziku za naše izseljence. Kdo podluša slovensko oddajo bel-grajske radijske kratkovalovne postaje? V zadnjem času tudi tisti iv Sloveniji, ki imajo moderne radijske aparate. Taki aparati morejo ujeti tudi kratke valove, medtem ko jih aparati starejšega tipa ne morejo ujeti. V Sloveniji sprejemajo dnevne vesti radovedneži, zakaj belgrajska oddajna postaja na kratkih valovih najhitreje daje vesti, ki danes tako zanimajo ljudi. Evropska oddaja v slovenščini je bila prvotno namenjena našim izseljencem po Evropi, zaradi razmer pa se je naenkrat spremenila v izvrstno informativno sredstvo za Slovence v Jugoslaviji. Razna pisma, ki prihajajo, so za to najboljši dokaz. • Drugo je z ameriško oddajo. Videl sem nekaj pisem, ki so prav pretresljiva in značilna. Tako piše na primer ameriški slovenski duhovnik re-verend Jevnik iz Pensilvanije: »Poslušal sem Hankov, nato pa sem slučajno ujel slovensko odidiajo v Belgradu, za katero nisem vedel. Pro- gram je bil tako izvrsten, da nisem verjel svojim ušesom. V nedeljo bom oznanil v cerkvi in poslušalo vas bo na tisoče Slovencev v okolici, ker imajo vsi dobre aparate, tudi za kratke valove.« — Takih pisem iz Severne Amerike je polno. Zelo značilno pa je neko pismo iz Montevidea v Južni Ameriki. Skupina tamkajšnjih Slovencev je namreč pisala: »Dober je vaš program, toda oddajajte kar hočete, samo da po desetih letih slišimo naš mili, ljubi slovenski jezik!« Ali se ne zrcali iz takih pisem prirojena ljubezen Slovencev, ki na razdaljo 20.000 km, bogve kje na kakšni farmi ali v industrijskem naselju tujih prostranih zemelj zopet slišijo materino besedo ? Občudovati moram tudi oba napovedovalca. Razkazala sta mi, kako delata — res je aparatura vzorna — toda ta dva slovenska človeka, gg. Ciril Kočevar in Rudolf Pečnik, imata še nekaj več, kakor stremljenje za zaslužkom, namreč košček tistega pravega slovenskega idealizma in žrtvovanja za stvar, tistega idealizma, ki nas vedno rešuje iz usodnih stisk. Nobena šala ni govoriti Slovencem v tujini ob pol treh in ob pol štirih sleherne noči, ko je v Ameriki pol Idteve-tih do pol desetih. Dolžnost slovenske javnosti je, da slovensko oddajo na kratkih valovih v Belgradu moralno podpre čim bolj. Vredno se nam je zdelo, opozoriti nanjo in njeno delo. t. d. L. M. Škerjanc: g/asiui (K predavanju in koncertu v radiu dne 22. t. m. ob 21.15.) Vsa bolgarska umetna glasba temelji na osnovah ljudske, narodne glasbe, katera je ravno v bolgarskem narodu dosegla visoko stopnjo popolnosti in tudi umetniške zanimivosti. V bolgarskih narodnih pesmih, zlasti pa v plesih, imamo iskati zakladnico melodike in ritmike sodobne bolgarske umetne glasbe, kakor jo zastopajo številni njihovi skladatelji, med katerimi so si nekateri znali utreti pot tudi v inozemstvo ter uživajo znaten ugled in Sloves v mednarodnih glasbenih krogih. Bolgarski narod) se je pojavil samostojno kot etnična skupina v 6. stoletju ter je odtlej preživel dobe velikega razcveta in podviga, pa tudi dneve strašnega propada. Po slavnih delih svojih velikih vladarjev Kruma in Simeona so prišli Bolgari v razcep dveh vplivov: v zunanje političnem pogledu pod Turke, v duhovnem pod Grke. Celih pet stoletij je ta narod slavne prošlosti ječal pod dvojnim gospodstvom, zato so mu ostale vso to dobo tuje umetnostne pridobitve renesanse. V teh težkih časih dvojnega suženjstva je prenehal v Bolgariji vsakršen duhovni napredek ter je bilo udušeno stremljenje h kulturnim podvigom. Zato Bolgarija še danes nima nobenih zgodovinskih umetnostnih tradicij. Edini nekaznovani način glasbenega izražanja je bila narodna pesem, zato se je ravno ta panoga umetnostnega narodovega izživljanja razvila v razveseljivem bogastvu junaških, hajiduških in ljubavnih pesmi. Doba glasbene klasike in romantike, časi velikih svetovnih glasbenih genijev Bacha, Beethovna, Mozarta, Chopina, Liszta in Wagnerja, je šla Iz filma »Pesem Pariza«. Kino Union. neopaženo mimo bolgarskega naroda. Tja do srede 19. stoletja se bolgarski glasbeni talenti niso mogli povzpeti preko narodne pesmi, ker jim ni bila dana nikakšna prilika za študij, delo in življenje. Zato je ostala narodna pesem živa, nedotaknjena, žarišče in ognjišče vsega glasbenega doživljanja in ustvarjanja. Bogastvo bolgarske narodne pesmi lahko imenujemo neizčrpno, saj so v šestih letih (od 1926. do 1932.), ko so podvzeli po nalogu ministrstva prosvete zapisovanje in urejevanje glasbene folklore, našteli nič manj kot 15.000 pesmi samo v severni in nekaterih okrajih južne Bolgarske. Angel Bukareš-ljijev, star zbiratelj narodnega blaga, poseduje lastno zbirko 4000 pesmi. Sedaj izdaja bolgarski narodni etnografski muzej zbirke doslej nabranih pesmi, zanimalo pa bo, da je vobče prvi izbor bolgarske narodne poezije izšel leta 1860. v Bel gradu ter je iz-danie omogočila srbska kneginja Julija. Prav tako je hrvatski vladika Strossmayer leto dni kasneje podprl izdajo bolgarskih narodnih napevov v redakciji bratov Mladinovov v Zagrebu, tako da lahko trdimo, da je prva pobuda za obelodanjenje bolgarske narodne glasbe izšla od jugoslovanskih rodoljubov. Vrednost bolgarskih narodnih pesmi je zlasti v značilnostih njene ritmike in eksotičnosti tonskih osnov. V njih je najbolje ohranjeno ritmično in metrično bogastvo iz klasičnih dob pod menjajočimi se vplivi orientalskih in slovanskih glasbenih okretov. Posebno bogata je bolgarska narodna glasba v pestrih družitvah različnih ritmičnih skupin (hemiolni taktni načini), tako peterodtelnih, sedmerodel-nih in drugih sestav. V tem je bolgarska plesna glasba tako samonikla, da predstavlja predmet študiranja mnogih domačih in tujih znanstve- ■ i ■ Iz filma »Dan po ločitvi«. Kino Union. nikov, saj je najbolj nepokvarjeno ohranila samostojnost in značilnost svojedobnih glasbenih stopic, ki so bile znatno pestrejše, mnogoličnejše in živahnejše od današnjih. V melodičnem pogledu pa kaže bolgarska narodna glasba mnogo sličnosti z vobče orientalskimi napevi, uvaja pa vanje posebnosti bizantinskega cerkvenega petja ter nekaj, dasi malo, zapadnjaške umetne glasbe. Zanimivo je, da pozna bolgarska narodna glasba čiste intervale, kakor jih v vobče več ne rabimo, dasi se v splošnem poslužuje jasno opredeljenih tonskih načinov. V tem pogledu pa je pestrost še prav posebno velika, saj najdemo v bolgarskih pesmih stare cerkvene tonovske načine, moderni dur in mol, celotonsko skalo, cigansko tonsko lestvico in peterostopne skale. Bolgarsko narodno petje je enoglasno; pri nas priljubljeno mnogo-glasno petje v akordih kot spremljava melodije iim je skoraj neznano. Ponekod najdemo v njihovi muziki dvoglasje, pri čemer pa -dolnji glas redno leži na enem tonu (isonov ton), do večglasja ruske ali pa tudi slovenske narodne pesmi pa se bolgarska ni nikoli povzpela. V harmonskem oziru je torej prilično revna, toliko bolj pa je pri nji razvit čut :za ritem in me-lodiko, katerih prvega zlasti pogrešamo v naši ljudski pesmi. Razumljivo je torej, da je ravno v ritmičnem in melodičnem pogledu tudi sodobna umetna bolgarska glasba posebno močna in značilna. Z bolgarsko narodno glasbo so se ukvarjali zlasti Dobri Hristov, Petko Stajnov, Gajdarov, Kamburov, Stoin, Česmendžijev, Spasov, Dorudorev in drugi. V umetni glasbi pa najdemo nekaj imen, ki imajo dober zvok tudi že pri nas in v ostalem glasbenem svetu izven ožje domovine. Od njih gre na prvem mestu imenovati Pan-ča Vladigerova, profesorja glasbene Akademije V Sofiji. Vladigerov je bil rojen leta 1899. v Curihu, njegov oče pa je bil rodom iz bolgarskega mesteca Sumen in je bil po poklicu advokat. Panča Vladigerov je posečal glasbeni pouk v Berlinu in v Sofiji in živi od 1.1921. dalje v Sofiji. Njegovo dosedanje delo obsega opero »Car Kalojan«, katero smo svojčas čuli tudi v Ljubljani, več simfon. orkestralnih skladb, violinski koncert, štiri klavirske koncerte ter mnogo skladb za klavir, ki so povečini izšle v izdaji Universal-Edition na Dunaju. Njegova dela so bila doslej izvajana v vseh svetovnih kulturnih centrih Evrope in Amerike ter se odlikujejo po jasni, prikupni in zanositi liniji, ki je vseskozi melodična. Osnova njegovega glasbenega ustvarjanja tvori sicer narodna pesem, toda zna jo nevsiljivo vplesti v okvir splošne evropske umetnosti na znatni višini kompozic. virtuoznosti. Od drugih bolgarskih sodobnih skladateljev je treba našteti komponista in dirigenta Canka Cankova, Ob Črnem jezeru pod Durmitorjem. rektorja odlične sofijske Glasbene Akademije, čigar energični tvornosti ter vseskozi visoki 'kulturni naobraže-nosti se ima Sofija zahvaliti za vršino njenega najvišjega glasbenega zavoda. Programski šef sofijske radijske postaje, ki je najjačja na Balkanu, je skladatelj Bojan Ikonomov, čigar simfonija je bila tudi že izvajana v Ljubljani. Na Akademiji poučujeta kompozicijo Dimitrij Nenov in Kara-stojanov, prvi zmernejši, 'drugi bolj radikalen modernist. Okrog njih se zbira mlada četa kompozicijskih gojencev, od katerih ima bolgarska glasba pričakovati utemeljitev samostojne bolgarske umetne glasbe, kateri kažejo zgoraj našteti skladatelji pot v bodočnost. (Viri; Ivan Kamburov: Slovar, članki; Hristo Obreškov: Bulgarska narodna pesem; Peter Panov: Staro-slovanska glasba.) POJASNILO NAROČNIKOM S strani naročnikov smo prejeli več vprašanj glede občinskih taks na radijske aparate in jim skupno odgovarjamo, da občine ne smejo pobirati nobenih taks na radijske aparate. Pač pa se more pobirati z odobrenjem Banske uprave občinska taksa na godbene automate v javnih lokalih. Ta taksa se plačuje za gramofone (tudi take, ki so v zvezi z radijskim aparatom) in druge godbene automate, ki služijo za zabavo v javnih lokalih. POPRAVEK V št. 28. revije »Radio Ljubljana« je v sporedu opoldanskega koncerta Radijskega orkestra pomotoma izpadla ena vrsta in z njo ime skladatelja dr. Josipa Čerina. Tretja točka omenjenega sporeda se mora pravilno glasiti: dr. Josip Čerin: Sončni 'dlnevi, pesmi za dobro voljo. ^kiadaielj - 70 letnih V četrtek (18. julija) je dovršil priznani slovenski skladatelj in glasbeni pedagog Josip Pavčič svoje 70. leto. O njegovem življenju in glasbenem delu naj nam bo dovoljeno navesti naslednje podatke. Josip Pavčič je bil rojen dne 18. julija 1870. leta v Velikih Laščah na Dolenjskem kot sin nadučitelja Josipa Pavčiča, ki je bil znan širom naših krajev kot izvrsten improvizator na orgijah in skladatelj prelepih na-pevov, posebno Marijinih pesmi, ki so se ohranili do današnjih časov, pa tudi kot ugleden gospodar je bil visoko cenjen v velikolaškem okolišu. Njegova mati Marija je bila sestra župnika Janeza Brodnika, ki je sezidal Laščanom ponosno farno cerkev. Prve šolske nauke je dobil pri svojem očetu in prav tam tudi izredno veselje do glasbe. Ko je zapustil ljudsko šolo v Laščah, jo je nadaljeval v Ljubljani, gimnazijo pa v Kranju in Ljubljani ter prav tam tudi učiteljišče, kjer je bil poseben ljubljenec tedanjega glasbenega učitelja Antona Nedveda, znamenitega slovenskega skladatelja. Maturiral je leta 1890 ter služboval nato 1 leto v Vipavi, 11 let v svojem rojstnem kraju, nato od leta 1903 dalje v Ljubljani, naj-prvo na I. mestni deški ljudski šoli in od leta 1909 dalje na vadnici državnega učiteljišča, kjer je dobil 1.1920 naslov in značaj profesorja ter bil leta 1926 upokojen. Vsa leta je s posebnim veseljem gojil glasbo in nadaljeval glasbene študije na Dunaju v letih 1898—1901, kjer je položil tudi državni izpit iz klavirja in petja. Kar je Pavčič v Ljubljani, je stalno poučeval klavir predivsem na Glasbeni Matici (36 let) in zasebno. Veliko je število učencev, ki so uživali prvi glasbeni pouk pri Pavčiču in mnogo jih je med njimi, ki jih je pripeljal do precejšnje zrelosti. Poučeval je tudi nekaj let glasbo na učiteljišču in na drž. realki v Ljubljani. Največje zasluge pa si je stekel Josip Pavčič kot skladatelj. Prvenstvo mu gre kot očetu naših najlepših samospevov, ki so v resnici moj-sterski, kar se tiče melodije, pa tudi klavirske spremljave, ki ni podrejena glasu, temveč je samostojna, ilustrativna, v resnici koncertna. Izmed pesnikov mu je najljubši Oton Zupančič in njegovi nadosežni teksti iz Cicibana so našli v Pavčiču enako vrednega skladatelja. Izredno pevni so tudi njegovi zbori, moški, mešani in ženski. S posebno srečo pa se je lotil naše narodne pesmi, katero je predvsem priredil za en glas in klavir in koncertno uporabo. Teh priredb je preko 150. Iz narodnih pesmi je sestavil 10 koračnic, ki so zelo znane Trobenta ima veliko podobnosti z rogom: če bi rogu pripisovali gotovo mero skromnosti, neke glasovne sa-mozataje in svetobežnosti — bi pa in priljubljene. Njegove skladbe so bile objavljene v Gerbičevi »Gasbeni zori«, »Novih akordih«, v zbirkah »Ljubljanskega zvona« in predvsem v edicijah »Glasbene Matice«, ki je njegov najglavnejši založnik. Dela cerkvenega značaja pa so bila objavljena v »Cerkvenem glasbeniku«, saj je bil Pavčič ves čas svojega službovanja v Velikih Laščah odličen organist in še danes zelo rad sede za orgije, ki jih obvlada mojstersko. Je pa prav tako sijajen pianist. Posebno poglavje pa so Pavčičeva pedagoška glasbena dela. Na tem polju je bil pri nas prvi in je še danes najplodovitejši. Z največjo vnemo zasleduje tozadevno tujo literaturo in izkustva ter kar je našel dobrega, je skušal porabiti tudi doma. Napisal je celo vrsto pedagoških klavirskih skladb predvsem za začetnike in njegov »Klavirski album« je edicija, ki je pri nas dosegla najvej naklad in največjo izdajo. Pavčičevi akordi zvenijo kaj pogostokrat tudi v našem radiu, vedno dobrodošli številnim poslušalcem. Zato mu izreka uredništvo v imenu vseh, ki so jim naše oddaje pri srcu, najiskrenejše čestitke ob njegovi 70-letnici, ki so združene z željo, da bi še vedno in dolgo deloval v korist našega glasbenega življenja. istega ne mogli trditi o trobenti. Zvočni značaj trobente je zunanji sijaj, po zunanje dojemljiva plemenitost in vse, kar je s tem v zvezi. Pri-stojajo ji nadalje izraz vojnega sijaja, kriki vojnega sijaja in maščevanje ravno tako, kakor triumfalni spevi. Zmožna je poudariti izraze odločnosti, moškosti in velikodušnosti kot tudi tragične zamisli. Tudi skladbam veselega značaja prav pristoja njen izraz. Do Beethovna niso poznali prave moči tega glasbila: prisojali so ji le vlogo »dopolnilnega glasu« in nekaj izrazitih ritmičnih oblik. Skladatelji romantične dobe so pa poudarili njeno značilnost in izluščili njeno barvitost ter ji prisodili pravo mesto. Posebno pa velja za trobento ono važno načelo iz inštrumentacije: »Težko je kaj bolj neokusno in hkrati vsiljivo kot ravno pretirana raba trobente na nepravem mestu.« Smisel skladbe zahteva že sam, da jo rabimo pri prej naznačenih mestih: torej pri veličastnih poudarkih in tam, kjer so viški v skladbi. Kakor udarnost njenega glasu poživi vse orkestralne barve, tako pa čut za njeno barvenost otopi, ako ji prireditelj pripisuje melodijo recimo violine, bodisi istoglasno ali v oktavi. Po zunanji izdelavi ima pa — kot rečeno — mnogo slišnosti z rogom. Ima ustnik, ki je kotlaste oblike, dočim je rogov lijasto zakrivljen. Ventili so isti kot pri rogu. Obseg je tudi isti, samo oktavo višji. Trobenta, Iz velikega glasbenega filma »Pesem Pariza«. Film ima na sporedu kino Union. QLajJuLa: tmlmitii uglašena v C — ne transponira, pač novejše skladbe navajajo 4 trobente, pa trobente uglašene v B, Es, F. V Dočim smo rekli o rogu, da se rad rabi je tudi glušilec (sordino) iz le- spaja z drugimi zvočnimi barvami, ne penke ali še večkrat iz kovine, ki daje moremo tega reči o trobenti. Prej trobenti zelo značilen, rezek ton, kot poudarjeni rezki ton se le nerad spa- ga slišimo pri plesni godbi. V godbah ja v sozvočje z ostalimi barvami. Za- na pihala trobenta ne pride toliko do to je ta ozir silil skladatelje, da so izraza: navadno zavzema isto vlogo radi rabili trobento le bolj kot soli- kot druge violine v orkestru. V sim- stičen inštrument, seveda pa tudi v foničnem orkestru rabimo navadno skupinah na poudarjenih — f — dve trobenti, ki sta enako uglašeni: mestih. (J)mkiihuL strnit U va tU 6 aa lo one g, a sprejem ci Recimo, da sedimo pred1 novim radijskim aparatom in bi radi naredili z njim na kratkih valovih majhno potovanje okoli sveta. Kaj storiti? Najprej seveda predpostavimo, da poznamo svoj aparat, da torej ne bomo šele poskušali, kaj ta ali oni gumb pomeni. Toda tudi če smo na normalnih valovih že precej doma, zahteva kratkovalovno območje, če ga hočemo res popolnoma in pravilno izrabiti, še precej spretnosti. Upravljanje aparata se ravna po tem, ali je navaldlen aparat z direktnim visokofrekvenčnim ojačenjem, ali pa super. Pri manjših direktnih aparatih si moramo navadno pomagati z reaikcijo. Pri teh aparatih bomo reakcijo tako zelo privili, da bo aparat nihal. To nihanje poznamo po značilnem šumenju in po tem, da aparat cvili in piska, če vrtimo glavni kondenzator za nastavo postaj. In &Urioei6it neieeioe Nežni obrisi sinje pobarvanih telesc so se zabrisali. Profesor se je razburjeno poigraval z vijačkom drobnogleda. Mali zidaki, ki iz njih priroda sestavlja tdtele življenjskih bitij, so postali nevidni, le siva gmota. Z jezavo, sunkovito kretnjo je profesor dvignil glavo, suhotno, ozko glavo sivih, globoko vdrtih oči pod srše-čimi obvrmi. Sivina njegovih razmr-šenih las — med delom si je namreč večkrat z rokami segel vanje — se je čudno prilegala njegovemu, še zmeraj mlademu obrazu. Nežno je odrinil drobnogled in se skozi visoko okno zazrl na trg pred kolodvorom. »Ta stara čarovnica,« je zamrmral, »se noče in noče pokazati!« Teidaj je legla odločna, majhna roka na njegovo ramo. Začutil je njen pritisk in je smehljaje se okrenil glavo. »Utrujen si,« je temno zazvenel ženslki glas. »Daj, da izpreževa; nekaj dni miru bo koristilo tvojemu delu!« Ozrl se je v svojo ženo. Naslanjala se je nanj v beli, delavniški halji. Lasje so ji bili črni, obrvi nad krepkim nosom tesno Skupaj zrasle. Tako je bil njen obraz odločen, kljubovalen, a zaeno otroški. »Ne vem,« je dejal, »mir...? To pot je nekaj drugega. ZdVajam, ali ima moje delo kaj smisla. Če bi imel mir, bi zdvajal še bolj. Zavidam tem ljudem tu spodaj.« In iztegnil je ro- sicer zaslišimo povsod, kjer leži kalka postaja, značilen pisk. Če sedaj nastavni kondenzator bolj počasi premikamo, zapazimo, da tisti žvižg menja višino. In sicer se začne z zelo visokim tonom, preide do najnižjega in nato spet izgine v klarinetskih višinah. Če se ustavimo pri najnižjem tonu in počasi zrahljamo reakcijo, naenkrat zaslišimo namesto piskanja oddajno postajo. In sicer slišimo postajo tem lepše in močnejše, čim bolj točno smo prej nastavili najnižji ton. Če sedaj še malo popravimo reakcijo, smo dosegli vse, kar se s takim aparatom doseči da. Pri aparatih, ki nimajo reakcije, je ravnanje enostavnejše, ker se ni treba mučiti s poslušanjem piskanja. Vse dosedaj povedano pa velja prav za prav za vse valovne dolžine. Za kratke valove moramo poznati že ko proti oknu in trgu, kjer so ljudje radostno in vneto hiteli na kolodvor. Tlak se je blestel in vendarle ni bilo vroče. Belomodra kupola pomladanskega nebesa je bila neznansko visoka. Pod njo se je mesto krčilo, da je bilo ko neznatna škatlica z igračami in da ljudje niso bili dosti večji ko mravlje, ko bitja, ki hite na delo. »Vsa prirodoslovna veda,« je dejal, »je ko pravopis kakega jezika, 'ki ga ne poznamo. Poznamo črke, besede in stavke, — a to je vse.« Kar ustrašila se je, (ko je tako govoril o svojem poklicu. Bila mu je dobra pomočnica, izlahka se je bila naučila njegovih navodil. Opustila je bila misel na otroke, na dom, na družino le zaradi njega, zaradi njegovega dela, raziskovanja. A zdaj, da je vse to — nič? Ni se ustrašila le zaradi njega, marveč tudi zaradi sebe. Začutila je nestalna tla pod seboj. Skoraj so ji stopile še solze v oči, a premagala se je. Pomoči je bil potreben ; ni mu je smela odreči. »Veš kaj,« je počasi izrekla, »oba sva potrebna oddiha. Odpeljiva se ko drugi!« »V tem dirindaju — vse je prenapolnjeno ...« »V tisto vasico tam na vrhu pojdi-va ...« je tiho dejala. »Dobro,« je trudno odvrnil, »a je brez pomena! Toda, če želiš ...« še druge umetnije, če hočemo, da bomo res kaj od njih imeli. Najprej zapazimo pri kratkovalovnem območju, da pri vrtenju kondenzatorja posameznih piskov ne slišimo več, ampak namesto njih samo 'kratke potke. Če tako mesto, kjer smo slišali tak zamolkel pok, bolj počasi preidemo, zaslišimo postajo in dostikrat je treba kondenzator komaj vildino premakniti, pa že o postaji ni ne duha ne sluha več. Zato je sprejem kratkih valov nekoliko težavnejši, kot pri normalnih in dolgih valovih. Tam nastava ni tako silno važna. Postajo slišimo, četudi smo jo le približno nastavili. Pri kratkih valovih pa le mala nenatančnost pri nastavi povzroči že, da postaja izgine ali se pa zelo popačeno sliši. Dostikrat tedaj lastnik toži o popačenem kratkovalovnem sprejemu, pa ne ve, da tega ni kriv aparat, ampak on sam, ker se ne potrudi dovolj. Seveda se je kaj lahko navaditi tega točnega nastavljanja postaj in kratko potrpljenje je potem bogato poplačano s čistim sprejemom, ki daleč prekaša onega na normalnih ali celo dolgih valovih. To velja posebno za poletne mesece, ko je sprejem normalnih in dolgih valov včasih zaradi silnih atmosferskih motenj skoro nemogoč, na kratkih valovih pa slišimo najčistejšo glasbo brez motenj. Nastavo postaj nam seveda zelo olajša magično oko, če je aparat opremljen z njim. Vendar pa tudi z Ozka steza se je vila med travniki. Trava je bila visoka, še nepokošena. Romala sta dalje in dalje, navkreber, navzdol na hribček, s hribčka. Steza se je vila v dolgih zavinkih. Ze večerilo se je in oba sta bila pošteno trudna. Vas je bila še daleč. Svež veter je zapihal z leve, morske strani. Zunaj na obzorju je bila videti še zastava dima nekega parnika in na drugem obrežju so se lesketale sipine. Nista dosti govorila, saj sta molče razumela drug drugega. Zdaj, ko priroda ni več ležala pred njima pod drobnogledom, marveč sta ona idtva sama, dvoje majcenih točk, skoraj izginjala v njenem mogočnem objemu, se je profesor umiril. Grmičevje je žarelo v cvetju, krog posameznih kmečkih hiš se je usipalo cvetje na tla. Vonj po rožah in morskem zraku je lebdel v večernem mraku. »Znanost more samo v mestu živeti,« je dejal profesor, »ozračja sobe in pogleda na gole zidove je treba, da ima človek tisto drznost, da vse razkosa in da začenja z najdrobnejšimi delci in jih spet sestavlja v celoto.« »Mogoče pa znanje ni tisto, kar je največ,« je rekla ona. »Seveda,« je dejal boječe, »a kaj naj bi bilo največ ?« Nato sta oba molčala. Prišla sta do stare hiše z veliko, z zelenim mahom poraslo, slamnato streho. Zeleno prepleskana kaidl j« njo moramo bolj previdno iskati postaje kot pri normalnih valovih, saj dostikrat oko komaj vidno zatrepeče, pa smo že šli preko postaje. Postajo namreč aparat sprejema le na razmeroma ozkem frekvenčnem pasu, ki je pri raznih postajah različen od 10 ki-loherzov do nekako 20 kiloherzov. Ce ima aparat kratkovalovno območje od 16 do 50 m, nam pokaže kratek račun, da zavzema postaja samo eno sed-minko ločne stopinje. (Vse območje odgovarja 180 stopinjam vrtenja pri glavnem kondenzatorju.) Z Idriigimi besedami: približno 1250-1i del cele skale zavzema posamezna postaja. Pri običajnih skalah pomeni to le nekaj desetink milimetra, zato tudi skoro ne opazimo, da se je kazalec kaj premaknil med nastavljanjem postaje. V zadnjem času so zato skoro vse tovarne pri boljših aparatih razdelile kratkovalovno območje na dva dela in sicer od 16 do približno 20 in od 20 (db 55 metrov. Sedaj pa še nekaj glede programov. Razmeroma malo je kratkovalovnih postaj, ki bi imele tako reden program, kot srednjevalovne. Večji del je njih namen samo to, da prenašajo del programa kake druge osrednje postaje v večje daljave na primer za izseljence v kolonijah. Zato program navadno obstoja predvsem iz poročil v raznih jezikih in deloma v domači glasbi. Amerikanske postaje posvečajo velik Idtel svojega programa poslušalcem v Evropi in dajejo poročila, ki so včasih prav zanimiva, skoro v vseh evropskih jezikih. Včasih se dogodi, da ujamemo precej močno kratkovalovno postajo, ki ima pa talko nekam čudno popačen glas, da še tako previdno nastavljanje prav nič ne zaleže. Glas govori nekam visoko in hreščeče. To je oddajna postaja za telefonsko zvezo. Da ne bi vsak z navadnim aparatom mogel prisluškovati privatnim telefonskim pogovorom, ki jih preko kontinenta prenaša radio, popačijo na po- 4.55 v angleščini - valovne dolžine: 373.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 5.00 v nemščini - 373.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 6.00-6.15 v češčini - 373.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 6.45 v norveščini - 449.1 m, 391.1 m, 41.49 m in 30.96 m. 6.00 v angleščini - 49.59 m, 41.49 m, 30.96 m. 7.15 v angleščini - 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 7.30 v italij. - 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 8.00 v poljščini - 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 9.00 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 11.45 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.25 m. seben način glas, preden ga oddajajo. Sprejemna postaja mora imeti sedaj tako aparaturo, da ta popačeni glas spet lepo spravi v red. Seveda je možnih toliko vrst popačenja, da je tako prenašani pogovor absolutna tajnost za vsakogar, ki nima točno takega aparata, kot odgovarja dotičnemu po-pačenju. Seveda ta del programa nima nobenega pomena za radijske naročnike. Omenili smo ga le zato, da ne bi kdo mislil, da je njegov aparat kriv takega silnega popačenja. 12.15 v francoščini - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 12.30 v italij. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 12.45 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 13.00 v holand. - 373.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 13.30 v nemščini - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. . 13.45 v španščini - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 14.00 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 14.15 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 14.30 v nemščini - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 14.45 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. (Nadal jev. na 7. str. spodaj!) DCduj sluimfl povoeila iz cAntjlije stala na rdečih opekah. Na beli klopci pred hišo je sedel stari gospodar. Nehote sta oba obstala. »Dober večer,« je dejal starec z dobrohotnim glasom. Obraz mu je bil ko pergament, a sive oči so se zvito lesketale. »Ta klopca je premajhna,« je dodal, ko da je razumel njune misli. »Pojdita v sadovnjak.« Sledila sta njegovi postavi. Vitka je bila in visoka, veliko višja, kakor je bila videti prej, ko je mož sedel. Na podolgovati vrt je padala zelena luč ,skozi listje sadnega drevja. Trava je bila nizka in jima je očistila prah s čevljev. Sedla sta na dVoje pletenih stolov, 'ki sta stala ondi. Počasi je starec odšel. Ko se je vrnil, je držal v rokah leseno čašo. Ponudil jo je gospe j. Pila je v dolgih, žejnih požirkih in jo ponudila možu. Mleko je bilo hladno in sladko in sveže. Pod drevesi je stal čebelnjak. Tu in tam je zabrenčala kaka zaostala čebelica. »O,« je vprašal profesor, »'kaj se ukvarjate s čebelami?« »Jablane so cvetele,« je odvrnil starec. »In lipe cveto, majnice, rože po travnikih in vrtovih. Jeseni pa cvete resa.« »Ali je dosti cvetja pobrala slana ?« je vprašala profesorjeva gospa, ker je bila v maju huda slana. »Iz vsake ježice še ne zraste hrast,« je smehljaje se odvrnil starec, »nekaj ga je zmrznilo. Zato je pa drugo cvetje imelo več prostora.« »Pa je težaven posel — s čebelami,« je pripomnil profesor. »Ali vas ne opikajo?« je rekla gospa in se nehote pritisnila k svojemu možu. Ozrla se je v starca: kar zmra-zilo jo je, ko je videla, kako jo njegov jekleni pogled bistro opazuje. »Ni tako težko,« je spregovoril. »Le znati je treba — ko vse drugo. Ne pikajo. Mirno, brezbrižno je treba ravnati z njimi, dovoliti jim je treba, da ti kobacajo po roki in če prideš Od! konj, ne smeš k njim. A letos sem imel smolo: en panj mi je izumrl.« »Izumrl?« je vprašal profesor. »Čebele imajo kraljico,« je povzel starec, »veliko mater čebel. Če ona umrje, ves panj izumrje. Delavke ne delajo nič več, le malo medu nabira-io, ne čistijo več strdi. Mrtve čebele ležijo na tleh. Kar jih ostane, se razkropijo, pomrjejo. V panju nič več ne brenči. Življenje jim je brez pomena. Ugasne.« »Čudno, jako čudno,« je rekel profesor in se nemirno premikal na stolu. Zena se je zagledala v tla in se je vsa zatopljena v svoje misli začela smehljati. Starec je oba odvedel nazaj na stezo. »Lepa, jasna noč bo,« je še rekel in segel obema v roke. Gospejine roke je delj časa obdržal v svoji ko profesorjevo. * Ko črn, z zlatom preluknjani žamet je viselo nočno nebo nad zemljo. Nepremično so stale črne gmote drevja. Bilo je vse v črni temi. Prijela sta se za roke. Časih je kaj zašušlja-lo, ali je bil hipoma kak ptiček nad njima. Nato se je žena zdrznila in se privila k možu. Prišla sta na travnik. Črno obzidje gozda se je odmaknilo. Tema se je razjasnila in morje je glasneje pošu-mevalo. Pogledal jo je. Pod krajevci njenega slamnika je spoznal obliko njenega nosu, njenih ust. Njegovi idVomi, njegova znanost: vse se mu je zazdelo brez pomena. »Ti malo bitje,« ji je zašepetal. Njene oči so se dvignile. Zvezde so se trepetaje zameglile. »Čebelice —« je za jecljala, »starec... najino življenje ...« »Pozabila sva živeti,« je odvrnil njen mož. Šla sta dalje. Koraki so jima bili prožni, svobodnejši. Nenadoma je obstala. »Da so naju morale te drobne živalce poučiti,« je dejala s smehljajem. Nad travniki in gozdovi so lebdele pokojne sanje, sanje o dneh bodočnosti, zorenja in žetve. Koraki obeh so adimevali v noč .., E. Maas. TEDENS OD 21. DO 27. VII. POREDI LETO 1940 QlexLelja 21. julija LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15; Citraški dueti (gg. E. Mezgolits, Hebein M.): Griinwald: Planinski zvoki. Haydn; Menuet. Griinwald: Allegro moderato. J. Pugh: Pomlad. Schneider: Biserna rosa. Ei-sele; Ob zibelki. Griinwald: Vaška idila. Kolmanek; Kmečki plesi. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15; Orgelski koncert (plošče): Si-belius: Finska. Valse triste. Mozart: Fantazija. Velika tokata in fuga v d- molu. 9.45: Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice: Introit, koralno. Gruber: Maša Marije sedem žalosti. Forster: Gradu al. Kimovec; Ofertorij. 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe iz »Zvezde«: Koračnica. Zaje: Čarovnica iz Boissy-ja, uvertura. Meyerbeer: Hugenoti, fantazija. Šrabec: Dalmatinski šaj-kaš. Čerin: Vera, valčkov intermezzo. Zaje: Večer na Savi. Pahor: Slovenski svet, potpuri. Fu- 15.00 v češčini - 49.59 m, 41.49 in 25.29 m. 21.15 15.15 v poljščini - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 21.45 15.30 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. N 22.00 16.00 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 22.00 16.15 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 22.15 17.00-17.30 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 25.29 m. 18.00-18.15 v holandščini - 373.1 m, 22.45 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 18.00-18.45 v arabščini - 31.32 m in 19.60 m. 23.00 18.15 v francoščini - 373.1 m, 49.59 m in 30.96 m. 23.07 18.30 v norveščini - 449.1 m, 49.59 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 18.45-19.00 v švedščini - 49.59 m, 23.15 41.49 m in 30.96 m. 18.45-19.10 v arabščini - 31.31 m in 19.60 m. 23.30 19.00-19.25 v turščini - 31.32 m in 19.60 m. 19.15 v finščini - 49.59 m, 41.49 m in 23.45 30:96 m. 19.25-19.40 v grščini - 31.32 m in 19.60 m. 23.00- 19.30 v italijan. - 49.50 m, 41.49 m, 30.96 m in 19.82 m. 19.45 vitalijan. - 49.59 m, 41.49 m in 24.20 30.96 m. 20.00 v francoščini - 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 24.30 20.15 v francoščini - 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 24.45 20.30 v poljščini - 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 1.00 20.45 v češčini - 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 1.30-1 21.00 v nemščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v madžar. - 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v srbohrv. - 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v portugalščini - 41.49 m in 31.55 m. v francoščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.49 m in 30.96 m. v nemščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m, 31.55 m in 30.96 m. v ital. - 373 m, 261.1 m, 227 m, 49.59 m, 41.49 m, 31.55 m, 31.32 m in 30.96 m. v angleščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v holand. - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m, 31.55 m in 30.96 m. v nemščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m, 31.55 m in 30.96 m. v španščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m, 31.55 m in 30.96 m. v ital. - 373.1 m, 261.1 m, 277 m, 49.59 m, 41.49 m, 31.55 m in 30.96 m. 24.15 v danščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v norveščini - 449.1 m, 391.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v angleščini - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v francošč. - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. v portugal. - 373.1 m, 261.1 m, 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. 2.00 v angl. - 49.59 m, 41.49 m in 30.96 m. čik: Ideali sanj, valček. Koračnica. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Pevski zbor »Slavec«: Vodopi-vec: Boter polž. Venturini: Mornar. Krek: Pogovor z domom. Venturini: Meglicam. Nedved: Gospodov dan. Adamič: V gozdu. Fantič. Rozman: Kostanjeviški slav-ček. Andel: Igra kolo. Venturini: Uspavanka. Na kraj sela. Ah, teško je umrijeti. Nocoj pa, oh nocoj. Ze jutro vstaja. 14.00: Za kratek čas (plošče): Rix-ner: Bagatela, uvertura. Joyce: Valček sanj. Lohr: Valček na vi-brafonu. Mackeben: Boulevards. Montmartre. Stelibsky: Bili smo in bomo. Pesem o domovini. Kletsch: Tip top. Lohman: Kmečka polka. (Oddaja prekinjena od 14.30—17.) 17.00: Kmetijska ura; Zavarovanje živine (g. dr. Pergar Franc). Tržna poročila. 17.30: Narodne pesmi; Kvartet sester Stritarjevih s spremljevanjem harmonike (g. A. Stanko), vmes plošče) : Da rojena sem Slovenka. Dekle, kdo bo tebe troštal. Doli sedi! Juhe, pojdemo v Škofeče (Brnski sekstet). Men vseeno je (Udovičeva in Lovšetova). Ta marela (isti). Oblaki so rudeči. Ko ptičica na tuje gre. Lepo je pomlad. Žabja svatba (sekstet iz Brnce). Pesem o vinu (Danilo Bučar). Pijmo ga, pijmo (Svetozar Banovec). Mlin. Ne bom se možila. Nocoj pa, oh nocoj. Moderni naslovi (M. Reš). Freun-dorfer; Prešerna koračnica (citra-ši). Po višinah, kmečki valček. Pa že sončece sije. Planinarica. Tre-plan za ples (Hojerjevtrio). Ančka, valček. Po gorah grmi in se bliska. Rasti mi, rasti. Škrjanček poje. Sem hodil za Savo (šramel). Stari šaljivci, koračnica. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Naše obrtništvo (Arh. Ante Lorencin) Bgd. 19.40: Objave. 20.00; Nekaj okroglih (plošče): Ehr- lich; Koračnica čistilcev (-citre z orkestrom). Koračn. kopačev (isti). Grasser: Koroški zvoki (gosli, flavta, harfa). Štajerski napevi (isti). Rosas: Po valovih, valček (orkester). Ivanovici: Donavski valovi, valček (isti). Muckenberger: Metka in dedek (fagot in oboa). Kling: R.O.RADIjSkl-ORKESTER) & KONCERT! © POROČILA i O PLOŠČE ( 7 Slon in komar (fagot in pikolo). Bizet: Koračnica iz op. »Carmen« (vojaška godba). 20.30: Ruski sekstet, vmes solo gospodična M. Polajnarjeva; V letu 1893. Siza zuzulja. Hrepenenje. Večerni zvon. Katjuša. Azra (Ru-binstein), solo g. Golovin. Požalei, romanca (M. Polajnarjeva). Najina pota se ločijo (solo De-Make). Devetnajst let vam je, romanca (solo g. Barski). Cigani — Noč — Ne-večernjaja — Gori, gori — Carni oči. 21.30: Operne fantazije (plošče): Dvorak; Rusalka. Smetana: Dve vdovi. Blodek: V vodnjaku. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko): Mlinar (orglice solo). Snoč pa dav je slanca pala. Za jedan časak radosti. Perice. Ko dan se zaznava. Polje, kdo bo tebe ljubil (orglice solo). Škr-janček poje, žvrgoli. Tiha luna. Zvezda. Kje so moje rožice. Rože je na vrtu plela. Pozimi pa rožice ne cveto. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.15 Koračnica. Telovadba. O- •• Jedilni list. 9.30 Prenos bogoslužja. 11.50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato zabavni 4 (Q). 12.45 Plesna glasba (Q)-13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13 40 O- 14-40 •. 14.50 O- 15-55 Kmetijsko predavanje. 16.15 Pisan koncert. V odmoru od 17.15 do 17.25 Kmetijski nasveti. 18 Plesna glasba (O). 19-10 •-19-20 Nacionalna ura. 19 40 Tamburaški RO. 20.10 Dnevna reportaža. 20.30 Zabavni koncert RO. 21.40 Napovedi. •. 22 Prenos iz kavarne. 22.40 •. 22 50 Plesna glasba (O)- BEOGRAD n. Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw. VUA 49,19 m. - 6.45 •- 7 Jutranji 4. 7.45 Časopisni pregled. 9.50 Prenos bogoslužja. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14-40 •- YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •. YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 •. O- 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.03 •-12-15 Prenos. 13-15 •- 13-30 O- 14 Reportaža. 17-20 •- 17-30 Pisan spored (O)-18.30 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18-45 •. 19.10 Nacionalna ura. 19.30 Prenos iz Italije. V odmorih •. Nap. Objave. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 Dobro jutro! 7-50 •- 8 Mladinska oddaja. 8-20 Nemška oddaja. .8-50 Predavanje. 9 Protestantsko bogoslužje. 10 Katoliško bogoslužje. 11 Prenos 4. 12-02 • - 12-20 Opoldanski 4- 13-50 O- 14-20 Tedenska kronika. 14.35 O- 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Plesna glasba. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Plesna glasba. 20 Slovaki v zamejstvu. 22 •. 22.10 šport. 22.20 Prešov. BRNO 922-325.4 32 kw 6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7-15 O-7.20 Praga. 8 Vrnimo se k sebi. Predavanje. 8.15 Praga. 9 Nemška oddaja. 9.30 Jan Pol&k: 4 Caprice za solo gosli. Igra skladatelj sam. 9.40 Praga. 10 Prenos bogoslužja. 12 Praga. 14-15 Praga. 16-40 Predavanje. 17 Nemška oddaja. 18.20 O- 19 Praga. 20.25 Reportaža. 21 Nemška oddaja. 21 Moravski plesi in pesmi. Prenos iz Luhačovic. 22 •. 22.30 Nemška oddaja. PRAGA 470,2-852.5' 120 kw 6.45 Oče naš. Nedeljska homilija. 7-05 O- •■ 7-30 4 lahke glasbe. 8 Brno. 8-45 Delavska ura. 9 Koncert zabavne glasbe. 9.30 O- 9-40 Predavanje. 10 Prenos bogoslužja. 11 Brno. 11.10 O- 11-30 Pisan spored. 12.10 •- 12-30 Pisan 4. 14-15 O- 14-30 Kmetijska ura. 15-05 O- 15-20 Otroška ura. 16.10 Zabavna glasba. (O)-17 Orkestralni koncert. 17-25 Predavanje. 17-40 O- 18 Brno. O- 18-25 4 RO-(Brno). 19 Napovedi. •. O- 19-25 Pisan koncert. 20-25 Zvočna igra. 21-10 šport. 21-15 Moravski plesi ln pesmi. 22 •- Napovedi. 22 20 Zabavni koncert. 23 20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Koračnica. 6.10 4 lahke in narodne glasbe. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 4 lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10-30 Koncert. 11.40 Predavanje. 11.55 4 narodne glasbe. 12-30 •- 12-50 Lahka gl. 13-30 4 zabavne glasbe. 16 'Kmetijska oddaja. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna glasba. 19.30 •- 19-50 Lahka glasba. 20 Koncert tria. 20 30 O- 21-20 Pisan #. 21.45 •. 21.55 Plesna glasba. * BEROMUNSTER 540-556 100 kvv 6.40 4. 6.45 •- 6-55 Nadaljevanje 4. 9 Švicarske pesmi. 9.10 J. S. Bach: Suita št. S v D-duru. 9 30 Duhovni spevi. 10 Ka-oliško bogoslužje. 10.45 Koncert komorne glasbe. 11.30 Branje. 12 Domača glasba. 12.15 Pesmi. 12-30 •- 12-40 O-13-30 Kmetijsko predavanje. 14 Starožit-nosti. 14.30 Pisan glasbeni spored. 15-15 4. 15.50 Kmetijski nasveti. 16.15 Zabavna in plesna glasba. 17 Našim vojakom. 18 S potovanj. 18.20 O- 19 Iz zgodovine krščanstva. Predavanje. 19.20 W. 19.30 • . 19 40 šport. 19.45 Zvonjenje. 19.50 P. Hindenith: Simfonija »Mathis - slikar«. 20.15 Veseli prizori. 21 4 na gos-lih in harfi. 21-30 Književno predavanje. 22 •. 22-10 Plošče. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 845 •- 9 Prenos bogoslužij. 12-30 Orkestralni koncert. 13-45 •. 14 O-15 Kmetijsko predavanje. 15.45 Ciganski orkester. 16-30 Predavanje. 17 •. 17.15 4 RO. 18 Predavanje. 18.25 P. J. Čajkovski: Trio, op. 50. 18 55 Predavanje. 19.15 • . 1925 Opereta. 21-40 •- 22-10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, 'angleščini in francoščini. 23.20 Plesna glasba (O)- BUDIMPEŠTA n. 834.5-360 20 kw 11 O- 12-05 Mladinska ura. 15-05 Zborov 4. 19.30 Predavanje. 20 • . 20-25 O- 21-10 Predavanje. 21-30 Iz Mozartovih del (O)- HoRBY 265-1131 100 kw 9.10 Predavanje. 9.40 Reportaža. 10 4- 11 Prenos bogoslužja. 12-40 Napovedi. •. 15 Solistični 4. 15-30 Glasbeno predavfu-nje. 16 O- 16-45 Pevski koncert. 17.05 Mladinska ura. 17.30 4 lahke glasbe. 18 Večernice. 19 •. Napovedi. 19.30 Oole Porter: Rapsodija za zbor in ork. 2015 Reportaža. 21 Čajkovski: Simfonija St. 6. (Patetična). 22 •. 22-15 švedska glasba. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 8-15 •- 8-30 Orgelski koncert. Bach: a) Corale: Ccane bella splende la stella mattutina. b) Corale: Svegliaitevi, d chiama ima voce. c) Fantasia e fuga v e- molu. 10 Kmetijska ura. 11 Bogoslužje. 12 Nabožno čtivo. 12-20 Operna glasba (O)- 13 Čas. •. 13.15 4 orkestra Ce-tra. 14 • in O- 14-15 Slušna prireditev. 17 čas. •. O- 17-30 Vojaški program. 18 Objave. 18.10 Pisana glasba. 18.40 šport in O- 19-15 Reklamni 4. 19-40 šport ln plošče. I. 20 Čas. •. 20.30 Izbrana glasba. 21 »Gioconda« - opera. •. II. 20 čas. •. 20 30 • v malteščini. 20-40 • v španščini. 20-50 • v angleščini. 21 • v franc. 21.10 • v turščini. 21.20 • v bolg. 21.30 Pisana glasba. 22 • v rum. 22.10 Operetna glasba. 22.30 • v angl. 22-45 •, nato 4. 23-15 • v franc. 23-30 • v srbohrv. 23.35 • v grščini. 23-40 • v portug. 23.50 • v špan. 24 Simfonična glasba na ploščah. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 8 Telovadba. 8.15 Telovadba. 9 Predavanje. 9.10 O- 10 Bogoslužje. 11.40 12 Opoldanski 4 RO. 12.50 Slušna slika ter nadaljevanje koncerta. 14 Bogoslužje. 15.30 E. Caruso poje (Q)- 15-40 Violončelo 4. 16 Popoldanski 4. 18 Novela. 18.20 Operetna glasba. 19 •. 20 Slušna igra. 20.15 Danska glasba. 21.15 Operne arije. 22 22.15 O- 22-20 Plesna gl. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 7.10 O- 8.45 Prenos bogoslužja. 9.40 Zvonjenje.. 9.45 Prenos protest, bogoslužja. 11 Hermann Suter: »Hvalnice« (Sončna himna sv. Frančiška) izvajajo zbor, solisti in RO. 12 O-12.45 •. O- 13-45 Pisan spored. 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 Reportaža. 15 4 mladih glasbenikov. 15.45 Športna reportaža. 16.45 O- 17 Recitacija. 17.15 Orgelski koncert. 17.45 Našim vojakom. 18.50 Protest, verski govor. 19.05 O-19.15 Predavanje. 19.40 Šport. 19.50 •. 20.15 Pesmi. 20-30 4 na dveh klavirjih. 20.50 Skeč. 21-25 Predavanje in pevski 4- 21.55 4 RO. 22 20 •. julija LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00; Operetni venčki (plošče); Le-har: Carjevič. Conradi Daeblitz: Offenbachiana, potpuri. Planquet-te: Cornevilski zvonovi, potpuri. Sullivan; Mikado, potpuri. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Magistrov trio. 14.00: Poročila. 19.00; Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Kreditiranje naše industrije v vojni in miru (dr. Leon Jerovec) Bgd. po rodinata, tango. Naumov: De-teto na pustinata, fox. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Koračnica. Telovadba. Q. Jed. list. •. 11.50 • o vod. stanju. 12 Z vonj., nato 4 narodnih pesmi. 12.45 Zabaivnl | RO. 13.30 Napovedi. •. 13.50 Pesmi P.I.čaj-kovskega poje gdč. Tatjana Batranjac. 14.20 Orkestralni 4 (Q). 14.40 •. 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Predavanje o družini. 18.20 4 RO. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Beethoven: Sonata, op. 69. 20.30 O. Wil-de: »Florentinska tragedija« - drama. 21.40 Napovedi. •. 22 O. 22.40 •. BEOGRAD D. 19.40: Objave. 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in nalezljive bolezni (g. dr. Ivo Pire). 20.30: Oktet fantovskega odseka Rokodelski dom: narodna: Kaj mi nu-ca planinca. Ipavec: Vse mine. Ba-juk: Ze rožce. Mihelčič; Nebo žari. narodna: O j vinček, vinček moj. Hladna jesen (O. Dev). narodna: Slovo. 21.:15: Bolgarska klavirska glasba (g. prof. L. Škerjanc): O bolgarski glasbi (predavanje). Dimitrij Ne-nov: Svjatata (pesem). Canko Can-kov: Želiš me, mamo, godiš me. P. Vladigerov: Šumen. Miniature, op. 29: a) Uspavanka; b) Godbena skrinjica; c) Kmetski ples; č) Bul-garska pesem; d) Humoreska; e) Račenica. P. Vladigerov: op. 15. Tri klavirske skladbe št. 1 Preludij — op. 9 št. 8, Strast. Bojan Iko-nomov; op. 18: Dve kratki skladbi. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Veselo rajanje (plošče): Wald-teufel: Vedno ali nikdar, valček. Gerlach: Prsti plešejo, polka. Knaj-zl: Slovenska koračnica (voj. godba). Schonherr: Slavija, koračnica (voj. godba). Waldteufel: Estu-diantina, valček. Espana, valček. Munsonius: Preženimo skrbi, polka. Zander: Java, valček; Volstedt: Veseli bratci, valček. Eilenberg: Koračnica škratov (voj. godba). Radojev: Bambina, tango. Georgi-jev: Aiša, slowfox. Širokov: Tega Val. dolž.: 6100 kc. 1 kvv. YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 Časopisni pregled. 13-30 Radiodnev nik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •. YUB 49,18 m. - 6.100 kc. 10 kvv. - 19 | jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura;. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22-40 •. YUF 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kvv. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 •. O- 12 Zvonjenje. 12.03 I (Q)-12.30 Poročila. 13.10 Pisan koncert (Q). 13-55 časopisna in tržna •. 17.20 •. 17.45 Pevski 4. 18.15 Predavanje. 18.30 Predavanje. 19.05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Koncert komorne glasbe. 20-30 Pevski 4. 21 Klavirski 4. 21-30 Tamburaški koncert. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6 do 8 Jutranja oddaja. 10.30 Prešov. 11.05 4 RO. . 12.02 Ruska glasba (Q)-12.50 Predavanje. 13 O- 16 •. 16.15 4 RO. 17 Branje. 17.10 L. v. Beethoven: Sonata v G- duru, op. SI, št. 1. 17.30 Predalvanje. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Zanimivosti. 19.40 O- 20 Predavanje. 20.30 Prenos 4 iz Trenč. Tepli-ce. 21.30 Zvočna igra. 22 •. 22.15 O-23 • v nemščini in francoščini. BRNO 922-325.4 32 kvv 6-45 Praga. 9-15 Praga. 10.45 ženska ura. 12 O- 12-40 Praga. 13.50 Gospodarsko predavanje. 14.15 Praga. 17 Nemška) oddaja. 18 Književno predavanje. 18.15 Praga. 19 Praga. 19.25 Pisan 4. 20 Praga. 24 Nemška oddaja. PRAGA 470,2-852.5 120 kvv 6 Budnica. Telovadba. Plošče. Poročila. Koledar. Koncert. 9.15 O- 10 •- 10.40 ženska ura. 11 4 lahke glasbe. 11.25 # RO. 12.15 •. 12.30 Salonska glasba. 13 O- 13.20 Nadaljevanje 4 salonske gl. 15 Koncert. 15 50 •. 16 Zabavni koncert. 16.40 Pisan spored. 7.10 Predavanje. 17.25 W. A. Mozart: Klavirski kvintet v g-molu. 18 Predavanje. 18.15 O- 18-35 Reportaža. 19.25 Koncert zabavne glasbe. 20 35 Zvočna slika. 21 Koncert češke filharmonije. 22 •. 22.40 O- 23 Koncert češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kvv 5.45 Jutranji pozdrav. 5.50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 •. 6.30 4 narodne in lahke glasbe (O). 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 O- 11-30 Predavanje. II.45 Opoldanski 12.30 •. 12.50 Lahka in plesna gl. 13.20 Plesna gl. 17.30 Lahka glasba. 18.30 Violinski 4 18-45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.30 •- 19-50 Lahka/ glasba. 20 Simfonični koncert. 21.20 Pisan koncert. 21.45 '•. 21.55 Predavanje v nemščini. 22.05 Plesna glasba. BEROMUNSTER 540-556 100 kvv 6.20 Telovadba. 6.40 O- •• Napovedi. Objave. O- 11 Skupna oddaja za vse postaje. 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- 16-30 Ženska ura. 17 Koncert skladb M. Re-gerja. 18 Otroška ura. 18.30 Pomanjkanje vitaminov v vojni. 19 Zabavni konc. 19.10 Naše gore. Predavanje. 19.30 •. 19.40 »Fortunio«. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. 2210 Plošče. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv 12.10 Balalajke. 12.40 •. 13.30 4 lahke glasbe. 14.30 •. 16.15 Predavanje. 17 • v slovaščini. 17.15 Violinski 4. 17.45 Predavanje. 18.15 Madžarske pesnil. 19.15 •'. 19.25 O- 19-40 Recitacije. 20.10 Orkestralni koncert. 2140 •. 2210 Plesna glasba (O). 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Plošče. BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kvv 18.45 Predavanje. 20 •. 20.25 4 RO. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 HairmonikPa. 12-30 •- 13 Lahka glasba. 14 Reportaža. 14.15 Otroške pes- ital 14.40 Cyrano Bergerac. Pred. v francoščini. 17.05 Domača glasba. 17.25 Reportaža. 17.45 O- 18-45 Vojaška oddaja. 19 •. 19-30 Violinski in klavirski 4. 19.50 Predavanje za vojake. 20.20 Koncert lahke glasbe. 21-05 Reportaža. 21.35 Vojaška oddaja. 22 •- 22-15 Orkestralni koncert. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 •- 8 Cas. Q- 8.15 11 4 tria Chesi. 11.30 Operna glasba (Q)- 12 Borza in O- 12-20 Delavska ura. 13 Čas. •. 13-15 Izbrana glasba. 13 50 Plošče - komorna glasba. 14 •• 14.15 Popoldanski 14.45 •- 15 Borza. 16-40 Mladinska ura. 17 Cas. •. 17.15 Simfonična glasba na ploščah. 18 Objave. 18.10 Kmetijska ura. 19.15 Poljudna ura. 19.45 Komorna glasba na O- I. 20 Cas. •. 20 30 Izbrana operetna gl. 21.15 Melodije in pesmi. 21.50 Slušna slika. 22 Planinski koncert: 1) Busoni: Toc-cata. 2) Schubert: Improvviso vFis-duru. 3) Schumann: Presto appassionato. to. 22.45 •. 23 Pisana glasba. n. 20 Cas. •. 20 30 • v malteščini. 20 40 LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05; Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Valčkovi kralji (plošče): Strauss - Lenner - Melichar: Venček iz filma »Borba za valček«. Joh. Strauss: Pesem, vino in dekle. Rože z juga. Jos.Strauss: Dyami-di. Lanner: Šonbrunovci. Valček Peštancev. Waldteufel: Estudianti-na. Espana. 12.30: Poročila, objave. 13.00; Napovedi. 13.02: Ruske narodne poje g. Fa-ganeli Anton, pri klavirju g. Ven-turini: Ah, ti pole čisto je. Po goram hodila. Ah, Rječenka. Matuška, golova bolit. Vozlje rječki. Solnce vzhodit i zahodit. Oj kijače da čer-nenki voron. Jehav kozak. Kalinka. Na utro posle svedbi. Gdje v snegu kazbek. Grečaniki. 14.00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Kolede, Do-dole in Križari — narodni običaji slavonske Posavine, II. del (Marijan Markoval). 19.40: Objave. 20.00: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik). 20.10: Psihološka dinamika mas (gospod dr. Emil Hrovat). • v španščini. 20 50 • v angleščini. 21 • v franc. 21-10 • v turščini. 21.20 • v bolg. 21.30 Pisana glasba. 22 • v rum. 22.10 4 orkestra Gallino. 22-30 • v angl. 22 45 •- 23 O- 23-15 • v franc. 23-30 • v srhohrv. 23-35 • v grščini. 23-40 • v portug. 23-50 • v špan. 24 Simfonična glasba na ploščah. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Tel. 7-15 Tel. 8.30 Bogoslužje. 12 4-12-30 •- 14 Plesna glasba (Q). 14-30 4 RO. 15.25 Danske romance in pesmi, nato nadaljevanje koncerta. 17 Ctivo. 17-40 • . 17.50 »Carmen« - odlomki. 19 •. 20 Večerni 4. 21 Slušna slika. 21.30 Filmska glasba. 21.45 4 kvarteta. 22 •. 22.15 O- 22 20 Klasična, komorna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- •-O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. 12.30 O- 12-45 •- 12-55 Pisan reproduciran 4. 17 4. 18 Reportaža. 18-20 O- 18-35 Predavanje. 19 Predavanje. 19-25 J. Brahms: Sonata m gosli in klavir. 19.50 •. 20 Predavanje. 20-15 Pesmi. 20-30 Zvočna slika. 21 Oddaja za izseljence. 22 Glasbeno predavanje. 22.20 •. 20.30: Vijolinski koncert ge. Fanike Bramdl-Jevdjienijevič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: A. ^valdi: Sonata d- mol. 'Saint Saens: Hava-naise. Čajkovski: Valse - Scherzo. Dvorak: Slovanska fantazija h-mol. Sarasate: Romanca Andaluza. 21.15: Koncertni plesi (plošče): De-libes: Ples cvetk, valček. Dvorak: Slovanski ples št. 5. Meyerbeer: Ples z bakljami. Rih.Strauss: Sa-lomin ples. Brahms: Ogrski ples. št. 5 v fis-molu. Saint Saens: Ples okostnjakov. Glazunov: Orientalski ples. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Dve harmoniki (gg. Emil in Janez Malgaj): Holzschuh: Vrli fantje, koračnica. Modri Jadran, valček. Vejvoda: Rozamunda, polka. Rančigaj: Narodne pesmi. Friml: Tarantela, serenada. Holzschuh: Juhe-juhe, lendler. Blatner: Na obali, mazurka.. Konec ob 23. uri. * BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Koračnica. Telovadba. O- Jed- llst-• . 11.50 • o vod. stanju. 12 Z vonj., nato O- 12-45 O- 13 Narodne pesmi. 13-30 Napovedi. • . 13-50 4 na saksofonu. 14.20 Iz Smetanovih del (O)- 14-40 •- 17-45 Narodne pesmi. 18 Kultura našega jezika. Predavanje. 18.20 Komoma glasba (O)-19-10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19-40 4 Radijskega komornega zbora. 20 Dnevna reportaža. 20-10 Zabavni koncert RO. 21.40 Napove®. 22 D'Endi: Trio za klarinet, čelo in klavir. 22-30 0- 22.40 •. BEOGRAD D. Val. dolž.: 6100 kc. 1 kvv. YUA 49,19m. - 6-45 •- 7 Jutranji 4. 7-45 Časopisni pregled. 13-30 Radiodnev-nik. 13-50 • v franc. 14 $ (Radio Beograd). 14.40 •• YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19 40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 •- 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22 25 Angleška ura. 22 40 •- YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. - YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 •- O- 12 Zvonjenje. 12.03 4 (O)- 12-30 Poročila. 13.10 Pisan koncert (O)- 13-55 časopisna in tržna •. 17.20 17.45 Pevski 4. 18 šlagerji (O). 18-15 Predavanje. 19.05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Iz hrvaške književnosti. Predavanje. 20.30 i Maje Strozzi. 21 Violinski 4 U. Szegedyja. 2130 Koncert lahke glasbe. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Prenos 4. 12 O- 12-30 •. 12.50 Predavanje. 13 4 vojaške godbe. 16 •. 16.15 4 RO. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19-40 4 in predavanje. 20.40 Slovaške pesmi. 21 Veseloigra. 21.20 Pisan spored. 22 •. 22-15 Plesna glasba. 23 • v nemščini in francoščini. BRNO 922-325.4 32 kw 6.30 4. 7.15 Praga. 9.45 Praga. 12 Kmetijska oddaja. 12.10 Praga. 13.30 Klavirski koncert. 14.15 Praga. 18-15 O- 19 Praga. 20-15 A. Hinrich: Pohujšanje zaradi Jolante - vaška komedija. 21-25 Praga. 21.30 4 RO. 22-15 Praga. 23 Nemška oddaja. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6 Budnica. Telovadba. Plošče. Poročila. Koledar. Koncert. 10 •- O- 10-45 ženska ura. 11 O- 12-15 •- 12-30 4 BO. 13-30 Gospodarska oddaja. 15 4■ 15-50 •- 16 4 vojaške godbe. 16.30 Klavirski koncert. 16 45 Koncert lahke glasbe. 17.15 Predavanje. 17-30 češke narodne pesmi. 18 Predavanje. 18-20 O- 18-40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19-25 Pisan koncert. 20.15 H. Rohberg: »Suea« - zvočna igra. 21-30 4 RO (Brno). 22 •. Napovedi. 22.20 Solistični koncert. 23 Koncert češke filharmonije. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 •. 6.30 4 narodne in lahke glasbe (O). 6.55 Ko- Tjfrmk 23. fidifa ledar. 7 Lahka g-lasba. 11 O- 11-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12-30 12.50 Lahka in plesna gl. 13-20 Plesna gl. 17-30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18-45 Predavanje. 19 Klavirski koncert. 19.30 •. 19-50 Lahka gl. 20 Koncert za harfo in orkester. 20-12 Mandolinski koncert. 20-50 4 godalnega kvarteta. 21 Italijanske pesmi. 21-30 Lahka glasba. 21-45 •- 22-05 Plesna gl. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 O- •■ Napovedi. Objave. 11 Skupna odaja za vse postaje. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12 40 4 lahke glasbe. 13.15 Zborov 4. 13 35 O- 16-30 Branje. 17 Koncert Baselskega tria. 18 O- 18-10 4 nai violončelu. 18-30 Predavanje. 19 Predavanje. 19.15 Mednarodna kronika. 19-30 •- 19-40 Zvonjenje. 19-45 Klavirski 4. 20.15 Zv. Igra v narečju. 21 Narodne pesmi in plesi v Švici. 22 •- 22-10 Branje. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 O- 12-40 •. 13 30 Jazz. 14-30 •-16-15 Branje. 17 • v slovaščini. 17.15 Ciganska godba. 7.55 Predavanje. 18-15 4 RO. 19.15 •- 19.25 O- 19-45 Predavanje. 20-15 Koncert Beethovnovih sonat. (op. 109 in 110). 20.45 Zvočna igra. 21.40 •-22-10 Ciganski orkester. 22 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 O- BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw 17.25 Ukrajinska oddaja. 18-45 Kmetijsko predavanje. 19-15 O- 20 •. 20 25 Predavanje. 20.50 4 vojaške godbe. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12 30 •. 13 Pevski in klavirski koncert. 13-30 Predavanje. 14 4 lahke glasbe. 17-05 Otroška ura). 17-40 O- 18-40 Predavanje. 19 Sreda 24. 19.30 4 lahke glasbe 20 Koncert lahke gl. 21 Reportaža. 22 22.15 Pevski 4. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 •. 8 Cas. Q. 8.15 •- 11 4 orkestra Seracini. 11.30 Operetna glasba (O)- 12 Borza in Q. 12-20 Pisan 4. 13 Cas. •. 13-15 Solistovski koncert. 14.15 4 orkestra Angelini. 14.45 •. 15 Borza. 16-40 Mladinska ura. 17 •- 17-15 Operna glasba (O)- 17.30 Vojaški spored. 18 Objave. 19.15 Komorna glasba. I. 20 Cas. •. 20.30 Simfonično-vokahil koncert. 21-45 Slušna slika. 22.15 Pesmi in melodije. 22-45 •- 23 Pisana gl. n. 20 Cas. •. 20.30 • v malteščini. 20-40 • v španščini. 20.50 • v angleščini. 21 • v franc. 21.10 • v turščini. 21.20 • v bolg. 21.30 Pisana glasba. 22 • v rum. 22-10 Večerni 4. 22.30 • v angl. 22-45 •.. 2315 • v franc. 23 30 • v srbohrv. 23-35 • v grščini. 23-40 • v portug. 23-50 • v španščini. 24 O- KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Tel. 7-15 Tel. 8.30 Bogoslužje. 12 4. 12.30 •. 14-20 O- 15 Popoldanski 4. 17 Beograd - vrata Orienta. 17-40 •- 17-50 Vesele pesmi. 18-15 O- 19 •- 19-30 Agrarna in industrijska dežela. 20 Slušna prireditev. 21.15 Kino-orgle. 22 22.15 O- 22.20 Plesna glasba . SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- •- O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. 12-30 O- 12-45 •- 12-55 Pisan reproduciran 4. 17 Beromiinster. 18 Književno predavanje. 18-15 Zdravstveni nasveti. 18.20 O-18-30 Predavanje. 18-40 O- 19 Predavanje. 19.10 Plošče. 19-30 Plošče. 19-50 •-20 Odmevi iz raznih krajev. 20-30 »Ku-žek - dolgodlaki« - zv. igra. 22 20 •. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00; Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Koračnice (plošče): Čajkovski: Slovanska koračnica. Mozart: Turška koračnica. Borodin: Polov-ska koračnica. Mendelssohn: Bojna koračnica. Meyerbeer: Koračnica ob kronanju. Jos. Suk: V novo življenje. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02; Pesmice za ples (Jožek in Ježek) : Handman: Mesec in jaz, slow-fox. Cowler; V vasici mali, tango. Giuliani: Ura ljubezni, slowfox. di Lazzario: Le vstani, punčka mala, fox. Marchetti: Rdeči nagelj, tan- go. Jankovec: Oja, oja, ojaja, koračnica. Pizzigoni: Kot odmev, fox. Pred 10 leti (venček pozabljenih melodij). 14.00; Poročila. 18.30: Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VII: Štajerska (gospod prof. Fr. Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Prva kulturna država na našem morju (Viktor Pirnat) Ljubljana. 19.40: Objave. 20.10; Naši izseljenci (g. M. Pirih). 20.30: Koncert vojaške godbe: Gan-ne; Marche Lorraine, koračnica. Verdi: Nabucodonosor, uvertura. Zaje: Nikolaj Zrinjski, fantazija. Grieg: Solvejgina pesem. Rihardi: Španska rapsodija. Tijardovič: Splitski akvarel. Schonherr: Balkanske pesmi, valček. Suppe: Lepa Galateja, uvertura. Puccini: Tosca, fantazija. Dolinar: V zarji jutranji, venček slovenskih narodnih. Parma: Mladi vojaki, koračnica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za oddih (plošče); Smetana: Praški karneval. Jungherr: Na bregu, polka. Profes: Vem za hišico v Parizu, valček. Wild: Kmečki fant, polka. Pepček, lendler. Strauss Griinfled: Večer (klavir). Fr. von Blon; Staro mesto, koračnica. Viktorija, koračnica. Porschmann: Pik as, polka. Vacher Peyrohim: Pia-cenza, fox. Piihringer: Ob Rabelj-skem jezeru (citre). Frank: Večer v gorah (iste). Rathke: Iz jekla in železa, koračnica. Schmeling: Vojaško življenje, (koračnica. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Koračnica. Telovadba. O- Jed- list. • . 11-50 • o vod. stanju. 12 Z von j., nato narodne pesmi. 1245 Zabavni 4 (O)-13.30 Napovedi. •. 13-50 Violinski koncert. 14.20 O- 14-40 •. 17.45 Zdravstveno predavanje o R. Straussu. Vmes O-19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19 40Narodni RO. 20 R- Strauss: »Kavalir z rožo« (O- Vmes ob 21-40 •- 22-40 •- BEOGRAD D. Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •- YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22-40 •- YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja) za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 •. O- 12 Zvonjenje. 12-03 4 (O)-12.30 Poročila. 13-10 Pisan koncert (O)-13-55 časopisna in tržna •. 17-20 17-45 4- 18.15 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18.30 Književna ura. 19 05 19-20 Nacionalna ura. 19-40 •. 20 O °P željah. 20-30 4 skladb P. I. Cajkovskega (O)- 22 •. Napovedi. Obj. Plesna gl. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6 do 8 Jutranja oddaja. 11-15 ženska ural. 11.30 A. Dvorak: »Povodni mož« -simfonična pesnitev. 12 Pesmi. 12-30 •-12-50 Predavanje. 13 O- 16 •- 16-15 Koračnice. 16-30 Prenos. 17-30 Prešov. 17-50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Zabavna glasba (0)- 20 Predavanje. 20-30 Slovaške pesmi in ple- si. 20-50 Filmski pregled. 21-30 Simfonična glasba (O). 22 . 22.15 Ciganska godba. 23 • v nemščini in franc. BRNO 922-325.4 32 kw 6 Nemška oddaja. 6-30 Pisan 4. 6 45 Praga. 7 • v nemščini. 7.15 Praga. 9.45 Praga. 10.45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 11-55 Kmetijska ura. 12.10 Praga. 14.15 Praga. 18-15 O- 19 Praga. 19-25 Pisan koncert. 20-15 Nemška oddaja. 22.-5 Praga. 22-35 Praiga. 24 Nemška oddaja. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6 Budnica. Telovadba. Plošče. Poročila. Koledar. Koncert. 9.15 O- 10 •- 10-10 O- 10-30 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12-15 •- 12-30 Orkestralni koncert. 13 O-15 4- 15-50 •• 16 Pisan koncert BO. 16-30 Koncert Jirak: Sonata za flavto ln klavir, op. 32. 16-45 Nadaljevanje | RO. 17-15 Predavanje. 17 30 S. v. Beethoven: Sonata v A-duru, op. 30. 18 Predavanje. 18.15 O- 18-25 Prenos. 19 Napovedi. •. 19.25 Brno. 20.15 Branje. 20-25 4 ženskega pevskega zbora. 21.10 A. Dvofak: Koncert za violončelo in orkester, op. 104. 22 •. Predavanje. O- 23 Koncert češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 '•. 6-30 4 narodne in lahke glasbe (O)- 6-55 Koledar. 7 Laihka glasba. 11 O- H-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12-30 •. 12.50 Lahka in plesna igl. 13-20 Plesna gl. 17-30 Otroška ura. 18-30 Lahka in plesna glasba. 19 Predavanje. 19.15 Madžarske pesmi. 19-30 •- 19-50 Verdi: »Trubadur«. 21-45 '•. 21-55 Predavanje v italijanščini. 22-05 Narodna glasba. BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6-20 Telovadba. 6-40 O- •- Napovedi. Objave. 11 Skupna odaja za vse postaje. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12 40 R. Tauber poje. 12 58 Zabavni koncert. 16.30 ženska ura. 17 ženeva. 18 Otroška ura. 18.40 Naše gore. Predavanje. 19 19.15 Pravni svetovalec. 19.30 • ■ 19.40 Plesna glasba. 20-40 Reportaža. 21 Simfonični koncert. 22 •. 2210 Predavanje o toleranci. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 | RO. 12 40 •. 13 30 4 RO. 14 30 • ■ 16-15 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Klarinet in harfa. 17.45 Predavanje. 18.15 Ciganski orkester. 19.15 • ■ 19-25 Predavanje. 19-40 »La Boheme« (Puccini) (O). 21.40 •. 22.10 4 lahke glasbe. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.20 Ciganski orkester. BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw 19.15 O- 20 20-25 PrediaJvanje. 20-55 Ciganski orkester. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12.30 •. 13 Lahka glasba. 14 Predavanje. 14.20 Kabaret. 14.45 ženska ura. 17.05 Recitacije. 17.25 O- 18-15 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 Lahka glasba. 20.15 Zv. igra. 20-45 N. Rimsky - Korzakov: Scheherezade. 21.30 Predavanje. 22 •• 22.15 Plesna gl. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 •. 8 Cas. O- 815 •. 11 Simfonična glasba na O- 11-30 4 tria Chesi. 12 Borza in O- 12.30 Delavska ura. 13 Cas. • . 13.15 4 orkestra Angelini. 14 •. 14.15 Pisan 4. 14.45 •. 1510 Borza. 16-40 Mladinska ura. 17 Cas. •. 17.15 Komorna glasba na ploščah. 17.30 Vojaški spored. 18 Objave. 18-10 Predavanje. 19.15 Poljudni spored. 19.45 Za filateliste. I. 20Cas. •. 20.30 $ orkestra Cetra. 21-15 Izbrana glasba. 22 Violinski koncert. 22.45 •. 23 Pisana glasba. n. 20 Cas. •. 20-30 • v malteščini. 20.40 • v španščini. 20-50 • v angleščini. 21 • v franc. 21-10 • v turščini. 21-20 • Storit* mo jo d&lzn&St iiiiiiionuiniiiiiiinininiiiiininiiiiiiiiiiiniiii v bolg. 21-30 Pisana glasba. 22 • v rum. 2210 Operna glasba. 22-30 • v angleščini. 22.45 •- 23-15 • v franc. 23-30 • v srbohrv. 23 35 • v grščini. 23.40 • v portug. 23-50 • v špan. 24 Vokalni konc. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Tel. 7.15 Tel. 8.30 Bogoslužje. 12 4. 12-30 •- 14 Ctivo. 14.20 O- 14-30 4 RO. 15.20 Klavirski koncert. 17 Predavanje. 1740 •. 17-50 O- 19 •■ 19-30 Predavanje. 20 Operna glasba. 20-55 Danska Flora in Favna. 21.25 Pisan večer. 21.45 Filmska glasba. 22 •- 22-15 O- 22-30 Pisan večer. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6-55 O- •- O- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. 12-30 O- 12-45 •• 12-55 Pisan reproduciran 4-17 Bern. 18 Razgovor. 18.10 O- 18-20 Predavanje. 18-30 Klavirski 18-55 O-19.15 Zv. slika. 19-30 Plošče. 19.50 •. 20 Razgovor. 20-15 Enodejank®. 20.35 Pevski koncert. 21 Cesar Franck. Glasbeno predavanje in 4- 22-20 •. poravnajte aarohiiao ! ||||||||||||||!l!!llll|||||||||||||||||||||!!ll!l!lllllllllll!l||||!l|l!l!llllllllll Iz filma »Dan po ločitvi«. Kino Union. @£Mf k 25. julija LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05; Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Baletna glasba (plošče); Ned-bal: Od bajke do bajke, potpuri. Saint Saens: Baletna godlja iz opere »Samson in Dalila«. Massenet: Manon, baletna godba. Pierne: Gi-ration. 12.30; Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Kmečki trio: Gregorc: Abitu-rijentska koračnica. Kjer narcise cveto, valček. Borsatto: Ena, dve, tri, polka. Gregorc: Na Katarini, lendler. Blon: Roka v roki, koračnica. Bayer: Princesa lutk, valček. Gregorc: Kmečka ohcet, polka. Ljubljana ni zaspana, venček. šra-mel: Rudi, koračnica. 14.00; Poročila. 19.00; Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Predavanje Ministrstva za telesno vzgojo naroda. 19.40; Objave. 20.00: Deset minut zabave. 20.10: Slovenščina za Slovence (gospod dr. Rudolf Kolarie). 20.30: Tamburaški orkester (L. Kar-melj; Vodopivec: Veseli športniki, koračnica. Bosiljevac; Chanteuse Felah, valček. Schubert: Na morju, pesem. Kraus: Dobro jutro, mamica, polka. Kollo: Valse lento. Tango. Mascagni: Cavalleria rusti-cana, potpuri. Stolz: Kadar umirajo rože, valček. May: Dvakratna svatba, tango. Stolz: Na izletu, koračnica. 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe; J. Haydn: Simfonija v d-molu (L'Horloge): Adagio — Presto — Andante — Menuetto — Allegretto — Vivace (simfonični orkester iz New Yorka, dirigent Artur Toscanini). Berlioz: Rimski karneval (umetniško koncertno društvo Colonne). 22.00; Napovedi, poročila. 22.15: Samospevi (gdč. Štefka Ko-renčanova) ob spremiievanju citer (g. Vilko Skok); Ipavec: Slovenka sem. Ferjančič: Sijaj, sončece. narodna: Trtica mila. Schubert: Podoknica. Lipa. Brahms: Lahko noč. narodna: Planinska roža. Ger-bič: Kakor dih. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Koračnica. Telovadba. O' Jed- list. • - 11-50 • o vod. stanju. 12 Zvonj.,nato zabavni $ RO. 12.45 Predavanje. 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13-50 Mozartove skladbe (O)- 14-20 Citraški f 14.40 17.45 Dijaška oddaja. 18-30 4 RO. 19.10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 4 avajskega kvarteta. 20 Zabavna oddaja. 21 Narodne pesmi. 21-30 O- 21.40 • 22 Koncert na violončelu. Izvaja g. profesor Slavko Popov. 22-30 Plesna glasba (O)- 22-40 •. BEOGRAD D. Val. dolž.: 6100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6.45 •- 7 Jutranji 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14-40 •. YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 $ jugoslovanske glasbe. 19.10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •. YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. - ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 •- O- 12 Zvonjenje. 12-03 4 (O)-12.30 Poročila. 13-10 Pisan koncert (Q)-13-55 časopisna in tržna •. 17-20 •-17-45 4 Milana Reiserja. 18-15 Predavanje. 19.05 •- 19-20 Nacionalna ura. 19-40 • - 20 Zvočna igra. 20-30 Koncert Zagrebškega kvarteta. 21 Pevski koncert Alde Noni. 21-30 Nadaljevanje 4 Zagrebškega kvarteta. 22 •- Napovedi. Objave. Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 4 RO-12 O- 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 Pisan spored. 16 •• 16.15 4 RO. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Predavanje. 19.40 Koncert zabavne glasbe. 20 30 Zvočna igra. 21.30 Koncert komorne glasbe. 22 •. 22.15 O- 23 • v nemščini in franc. BRNO 922-325.4 32 kw 6 Nemška oddaja. 6-30 Pisan 4. 6-45 Praga. 7 • v nemščini. 7-15 Praga. 9.45 Praga. 12 O- 12.40 Praga. 16 4 RO-16.45 Praga. 17 Nemška oddaja. 18-10 O- 19 Praga. 19.55 Evropska morja. Predavanje. 10.10 Praga. 22 35 Praga. 23 Nemška oddaja. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6 Budnica. Telovadba. Plošče. Poročila. Koledar. 4- 10 •. O- 10-45 Ženska ura. 11 O- 11-55 Kmetijska oddaja. 12.15 • - 12.30 4 RO. 13 30 Brno. 13-40 O- 15 $. 15-50 •- 16 Brno. 16-45 Predavannje. 17 Instrumentalni koncert. 17-30 Češka knjiga. 18 Salonska glasba. 18-40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19-25 4 vo- jaške godbe. 20-10 Pevski 20.45 Zvočna igra. 22 •. Napovedi. 22-20 Zabavni koncert. 23 Koncert češke glasbe. 22 •-22.35 W. A. Mozart: Simfonija v D-duru. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 •- 6-30 4 narodne in lahke glasbe (Q). 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 O- 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12-30 •-12-50 Lahka in plesna gl. 13-20 Plesna gl. 17.30 Lahka glasba. 18.45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.30 •. 19 50 Lahka glasba. 20 O- 21 španske pesmi. 21.20 Lahka glasba. 21.45 •. 22.05 Plesna glasba. * BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 O- •- Napovedi. Objave. 11 Skupna odaja za vse postaje. 12-29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 O- 17 Lausanne. 18 Reportaža. 19 čemu Bog ne poseže vmes? 19.15 Konc. 19 30 •. 19 45 Vesela glasba. 20 30 Zrno in kruh. Zvočna igra. 21.10 Koncert R. seksteta. 22 •. 2210 Lahka glasba. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 Klavirski 4. 12.40 •. 12-55 Pevski 4. 13-30 4 lahke glasbe. 14.30 1615 Ukrajinska oddaja. 17 • v slovaščini. 17.15 Ciganski orkester. 18 Predavanje. 1825 4 RO. 19.15 •- 20-10 Orkestralni koncert. 21.40 •- 22 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-25 Plesna glasba (0). BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw 18-15 O- 18-50 Predavanje. 19.40 O- 20 • . 20.25 Branje. 20-55 Klavirski 4. HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 O- 12 30 •- 13-10 Plesna glasba. 13-35 Predavanje v norveščini. 14-05 Lahka glasbai. 17.05 Prenos. 17.30 Duhovne pesmi. 17 45 Predavanje. 18.05 O- 19 • - 19-30 Narodne pesmi. 19.45 Predavanje. 20-05 Kabaret. 20.35 Recitacije. 2050 Puccini: »Madame Butterfly« (2. dej. O)- 21.40 Predavanje. 22 22.15 Plošče. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 8 čas. O- 8-15 •- 11 4 orkestra Seracini. 11.30 Komorna glasba. 12 Borza in O- 12-20 4 orkestra. 13 čas in •-13.15 Prenos lahke glasbe iz Nemčije. 14 •- 14-15 Izbrana glasba. 14.45 •- 15 Borza. 16-40 Mladinska ura. 17 •- 17-15 Simfonična glasba (Q). 17.30 Vojaški spored. 18 Objave. 19.20 Vesela glasba. 19.50 Operna glasba na O- I. 20 Cas. •. 20-30 Melodije in pesmi. 21.15 Simfonični koncert - prenos iz Nemčije. 22 Slušna slika. 22.45 • -' 23 Pisana glasba. n. 20 čas. •. 20 30 • v malteščini. 20-40 • v španščini. 20-50 • v angleščini. 21 • v franc. 21-10 • v turščini. 21.20 • v bolg. 21.30 Pisana glasba. 22 • v rum. 22-10 Komorna glasba. 22.30 • v angl. 22 45 •. 2315 • v franc. 23-30 • v srbohrvaščini. 23-35 • v grščini. 23-40 • v portug. 23.50 • v španščini. 24 Pisana glasba. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Iz naših krajev in gajev (plošče); Pavčič: Slovenska narodna koračnica. Gregorc: Rožmarin (A. Stanko). Kadar boš ti vandrat šel (Udovičeva in Lovšetova). Uspavanka (isti). Jenko Slovo (M. Rus). Ipavec: Ob studencu (isti). Krek: Slovanski capriccio, klav. (dr. Šva-ra). Ipavec; Scherzo. Pavčič: Ciciban (A. Šubelj). Hajdrih: Morje (zbor »Zora«). Prelepa je trnovska fara (Fantje na vasi). 12.30: Poročila, objave. 13.00: (Napovedi. 13.02: Šramel Štirje fantje: Fučik: Prihod gladiatorjev,, koračnica. Fromm: Donavske cvetke, valček. Gregorc: Pozdrav s planin, venček. Wanthaler: Srečni lovec, pesem. Oscheit; V ciganskem taboru, koračnica. Friml; Cez prerijo, pesem. Jaki: Priznanje, polka mazurka. Linke; Luna, valček. Gregorc: Rej-ska koračnica. 14.00: Poročila. 14.10: Turistični pregled Tujskopro-metne zveze. 19.00; Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Agrarna reforma na Hrvatskem (dr. Nikola Lalič) Zgb. 19.40: Objave. 20.00: Za planince. 20.10: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar). 20.30; Pevski koncert ge. Pavle Lov-šetove, pri klavirju g. prof. M. Li-povšek: Falconieri: Ljubavna pesem. Giordano; Spev iz op. »Madame sans gene«. Cimarosa: Spev iz op. »Tajna poroka«. Strauss; Spev KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Tel. 7-15 Tel. 8-30 Bogoslužje. 12 4-12-30 •- 14-20 O- 14-40 čtivo. 15 Popoldanski 4. 17 Narodne pesmi. 17.40 •-17-50 O- 19 •- 20-10 Klavir in klarinet. 21.15 Simfonični koncert. 22 • - 22-15O-22.20 Plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kvv 6.55 O- •■ O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. 12.30 O- 12.45 •- 12-55 Pisan reproduciran 4-17 Pisan 4. 18 Bolnikom. 18-10 O- 18-20 Predavanje. 18-40 O- 19 Predavanje. 19.10 O- 19-20 Predavanje. 19.40 Plošče. 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 esmi. 20-45 Skeč. 21-15 Faur6: God-beni kvartet, op. 12U 21.50 4 RO. 22 •- iz opte. »Netopir«. Brahms: Brezuspešna podoknica. Novak: Kukavica. Na prsih tvojih. Čajkovski: Zapoj mi pesem. Gliere; Vzdrami se. G. Krek: Besede ni. Pesem na-gajivka. 21.15: Simfonične glasbene slike (plošče): Debussy: Popoldanski faunov preludij. Arbos: Arabska noč, fantazija. Grofe: Mississipi, suita. Li-adow; Jaga baba, glasbena slika. Honegger: Pacifik, simf on. slika. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15-: Koncert na lutnji (g. Stanko Prek); Bach: Preludij. Sarabanda. Gigue. Boccherini; Larghetto. Vis-see: Suita. Bilant: Chanson. Me-nuet. Passocaille. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Koračnica. Telovadba. O- Jed. list. • . 11-50 • o vod. stanju. 12 Zvonj., nato narodne pesmi. 12-45 4 RO. 13-30 Napovedi. • . 13-50 Pevski 4. 14-20 O- 14-40 • . 17.45 Narodne pesmi. 18 Kruševo. Predajanje. 18-20 Plesna glasba (O)- 19-10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.10 Dnevna reportaža. 20-20 Zabavni koncert RO. 21.40 Napovedi. • . 22 Sodobna gl (O)- 22-40 •- BEOGRAD II. Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw. YTJA 49,19 m. - 6-45 •- 7 Jutranji 7.45 Časopisni pregled. 13.30 Radiodnev-nik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •- YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20 20 Turška ura. 20-35 Rumumska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 •. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •. YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kvv. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 •- O- 12 Zvonjenje. 12-03 4 (O)- 12-30 Poročila. 13-10 Pisan koncert (O). 13-55 Časopisna in tržna •. 17-20 •. 17.45 Pevski 4 Olge Kocijančič. 18-50 športna •- 19-05 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •- 20 Iz hrvaške književnosti. 20-30 Cesar Franck (Q)- 22 •- Napovedi. Objave. Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Prenos 4. 12 O- 12-30 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 16 •. 16-15 4 zabavne gl. 16-35 Mladinska oddaja. 17 Slovaške narodne pesmi. 17-30 Predavanje. 17-50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19-30 Predavanje. 19 40 Pesmi. 20 Brown: »Oporoka« - zvočna igra. 21 Prenos 4 RO. 21.30 O- 22 •- 22.15 Plesna glasba. 23 • v nemščini in franc. BRNO 922-325.4 32 kw 6 Nemška oddaja. 6-30 Pisan $. 6.45 Praga. 7 • v nemščini. 715 Praga. 9.15 Praga. 10 45 ženska ura. 22 O- 12-40 Praga. 18-10 Plošče. 19 Praga. 19.25 Pevski koncert. 19.50 Praga. 2015 Nemška oddaja. 22.15 Praga. 24 Nemška oddaja). PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6 Budnica. Telovadba. Plošče. Poročila. Koledar. Koncert. 915 O- 10 •• O-10-45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 11-55 Kmetijska oddaja. 12.15 12.30 O- 15 4. 15-50 •• 16 4 RO. 16.35 Predavanje. 16-50 Pisan koncert. 17-20 Recitacije. 17 40 W. A. Mozart: Godalni kvartet »p. 370. 18 Predavanje. 18-15 O- 18-40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19-25 Brno. 19.55 Reportaža. 20-15 Smetanove klavirske skladbe. 20-35 Predavanje. 20-50 Zborov in orkestralni koncert. 21-25 W. A. Mozart. Koncertna simfonija za oboo, klarinet, fagot, leseni rog in irk. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5-45 Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 •- 6-30 4 narodne in lahke glasbe (O)- 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 O- H-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12-30 •-12.50 Lahka in plesna gl. 13-20 Plesna gl. 17-30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Klavirski 4. 19.30 •- 1950 Massenet VVerther (O)- 21.45 •- 22 Plesna glasba. * BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6-40 O- •- Napovedi. Objave. 11 Skupna odaja za vse postaje. 12.29 Napovedi. Poročila. Nato ob 12.40 Zabavni koncert. 16-30 Materinska ura. 17 Lugano. 18 Bren. 18-35 Predavanje. 18.50 O- 19 Iz Mendelssohnovih klavirskih del. 19-15 Umetniško predavanje. 19.30 •- 19-40 Reportaža. 20-10 Koncert vojaške godbe. 20-35 Naše gore - Pred. 20-45 O- 20 50 Jodlerji. 21-05 »Pri zdravniku in oddelku« - zv. igra. 21.40 Koncert. 22 BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 RO. 12-40 •- 13-30 Orkestralni 4. 14-30 •- 16-15 Predavanje. 17 • v