233. številka
Ljubljana, v sredo 9. oktobra.
XXII. leto, 1889.
Hhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja o o pošti prejeman za avatro-oge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za po&iljanje na dom računa, se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor pofitnina zna&a. Za oznanila plačuje se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniStvu naj se olagovolijo pošiljat 1 naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Srbi in Hrvatje.
V ruskem listu „Denj" priobčil je M. Filipov, ki se jako mnogo bavi s slovanskimi zadevami, Članek ob odnošajih mej Srbi in Hrvati, s katerim se mi povse ne strinjamo, a ga priobčimo svojim čitateljem, ker je važno vedeti, kako da sodijo Rusi o hrvatsko-srbskem vprašanji. Članek slove :
„Če bi ne bilo dovolj dokazano, da sta narodnost in pleme različna pojma, in da dva jako sorodna naroda moreta hoditi različne narodne pote, bilo bi zadosti pokazati na primer Srbov in Hrvatov.
Tu ijpamo dva naroda, ki se v etnografičnem oziru skoro nič ne razlikujeta, ki govorita jeden in isti jezik, pa se vender ne zlivata v jedno narodnost, temveč bijeta mej seboj hudo borbo, jako škodljivo za obe strani.
Na prvi pogled bi se morda kdo čudil, da imata dva naroda, ki se na videz le v tem razlikujeta, da piše jeden s cirilico, drugi pa z latinico, različne težnje, različue ideale. Pa zadosti je, če omenimo, da za latinico stoji katolicizem ali zapadna kultura sploh, za cirilico pa pravoslavni vzhod. Razlitje je veliko in opravičuje mnenje Renana in druzih, da vera more ustvariti narodnost.
Veuder bilo bi napačno misliti, da je razpor mej Srbi in Hrvati nekaj podobnega zgodovinskemu zakonu, ki se ne da premeniti. Da nahajajo se znamenja, da se to nasprotje manjša. Težnje Hrvatov in Srbov morejo to nasprotje celo povekšati, toda to more trajati le tako dolgo, da bodeta obe narodnosti imeli opraviti z občnim bolj nevarnim sovražnikom, in to se bode kmalu, kmalu zgodilo. Tako imenovana hrvatska ideja, ki se je nedavno izrazila v programu dalmatinskega hrvatskega kluba, izvaja svoj začetek iz davnih časov. V petem desetletji se je Avstrija posluževala te ideje, kakor protivesje proti madjarskim revolucionarnim težnjam. Dokazano je, da je Metternich pošiljal agente, ki so tajno hujskali Hrvate proti Madjarom. Vender ne gre vsega hrvatskega gibanja pripisovati intrigam avstrijskim. Bilo je v tem gibanji mnogo samobitnih zdravih načel, če tudi pripravljenih po romantizmu v okusu tega časa.   Tedaj so se storili tudi prvi
poskusi za hrvatsko ija srbsko zbližanje; pa sprva se je bilo pokazalo namesto zbližanja nasprotstvo. Hrvatje so bili izumili takoimenovano „ilirsko teorijo", glavni propovednik kateri je bil nadarjeni agent Metternichov dr. Gaj, ki je zložil znamenito pesen „Još Hrvatska ni propala". Privrženci njegovi bili so pošteni ljudje, pa ne daljnovidni, ki so kmalu vzbudili proti sebi nasprotje pravoslavnih Srbov. Ilirskemu gibanja se pa imajo Hrvatje vender mnogo zahvaliti. V njih so se začele snovati Šole, čitalnice, društva (da celo ženska). Kar se tiče mene, mislim, da če je tudi Gaj bil orodje Metternichovo, vender ni bil slepo orodje: morda je ta prebrisani Slovan celo varal patrona svojega in pod videzom uslug Avstriji izvajal lastni narodni program. Ko je prišlo nazadnje 1848. leta do resnega boja, podali so Srbi roko Hrvatom. Srbski patrijarh Rajačič blagoslovil ie tega leta bana Jelačića na boj z Madjari.
Pa Žal, plodov te borbe neso pobrali (deloma zaradi tega, ker smo mi bili poslali vojsko na Ogersko) Slovani, temveč Nemci, pozneje pa Madjari. V sedmem in osmem desetletji našla je velikohr-vatska ideja novega naudušenega boritelja v Antonu Starčevići. Po njegovej želji gre Hrvatom ne le hrvatska zemlja, temveč .tudi več srbskih pokrajin. „0d nemških pokrajin do Makedonije, od Dunava do morja, na Južnem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, Slavonskem, Dalmatinskem, v gorenji Albaniji, Črnej gori, Hercegovini, Staroj Srbiji, Srbiji, — povsod je hrvatska država. Teško si je predstaviti bolj čudno teorijo, v katerej je vse vkupe. plemena, narodnosti, zgodovinsko nastale pokrajine, pomešane v nekako nemogoč kaos.
Velike zasluge ima Starčević kot boritelj za zgodovinsko pravo hrvatsko, kot neutrudljivi nasprotnik Madjarov; pa njegovi pojmi o zgodovinskem pravu so jako Čudni in proti Srbom kaže tako nasprotje, da zasluži grajo. Dosta je, če omenimo, da so avstrijski Srbi po besedah Starčevičevih „izvržek", nekaki hrvatski „parije", pomešani mej Hrvati, kakor cigani.
Čehi govore o kroni svetega Vaclava; pa to ima že zmisel, ker Slovaki ne morejo sami osnovati narodne celote, in se tudi primerjati ne morejo s
Čehi. Pa „krona Zvonimira", pod katero se razume domišljeno hrvatsko pravo na Bosno in Hrcegovino in druge zemlje srbske, je pa prava glupost. In kako lahko bi se sporazumeli mej sabo Srbi in Hrvatje. Hrvatje naj le prepuste misel o podčinenji srbskega elementa, kateri nikakor ni slabši od hrvatskega, temveč silnejši, ker Be more opirati na dve nezavisni državi — Srbijo in Ćrnogoro — dočim Hrvatje nemajo nobene narodne drŽave in se zatorej morajo skrivati često pod Črnožolto zastavo. Znano je, da so najslabši uradniki v Bosni in Hrcegovini Hrvatje.
Mi popolnoma simpatizujemo z borbo, katero je začel hrvatski narodni klub dalmatinskih deželnih poslancev z avstro madjarskim dualizmom. Ideja zjedinenja Dalmacije s Hrvatsko mora se šteti mej naj resnejše, ki so se kedaj rodile mej avstrijskimi Slovani. Vpraša se, zakaj to velikohrvatsko gibanje ni našlo sočuvstva mej Srbi, temveč nasprotje ? Na videz kako milo se glasi sledeči poziv, ki sestavlja jedno točko velikohrvatskega programa: „Pod zaščito hrvatskega državnega prava nastopajo Hrvatje in Srbi kot jedini narod, razen katerega ni druzega v Dalmaciji." Povodom petdesetletnega jubileja Strossmajerja je „Obzor" tudi vabil Srbe, da naj se zjedinijo s Hrvati v jeden narod. Na to je popra vici odgovoril „Srbobran" organ Zagrebških Srbov: „Dajte nam jasen in odločen odgovor: ali res gojite do nas bratska čuvstva, ali želite z nami po bratski živeti, ali pa le težite kakor Starčevič, da bi pohrvatili Srbe in tako pomnožili število bo-riteljev za veliko Hrvatsko h katerej prištevate tudi Srbsko, Bosno in Hercegovino."
Narodnost stoji seveda višje nego plemensko različje. Pa Žal, da Srbi sestavljajo narobe jedno pleme in dve narodnosti. Zjedinjenje se pa ne more začeti z jednostavno trditvijo, da ni dveh narodno-stij, temveč so sami Hrvatje."
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 9. oktobra.
Nemški deželni poslanci ki so se zbrali v Pragi so sklenili, da ne pojdejo  v deželni zbor češki.
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Cefiki spisal Vacslav Beneš- Tfebizsky, preložil l. Gornik.
II.
fDaue.)
Vse njegove misli zavzemala je usoda obitelji Kvčtove. Prošnjo hčere nekdanjega sodnika izpolnil je pred tednom. In nastopek njegove poti? — Natanko tak, kakor bi ga bil videl preje. Gospoda so migali z rameni, čudili se, da prihaja za upornike prosit baš on, sklicevali se na visoka povelja, in ko jih je prosil, da bi ga smel vsaj posetiti — potolažiti, začudili so se še bolj, drug drugega pogledal je značilno in njegovo željo so naravnost odbili.
„To je jeden iz onih skrajnih mož, ki sanjajo o nekem češkem narodu. Pokazal nam je tako vsaj pravo kožo. Kdo ve, ni-li tudi v onih vr&tah. Začeli so se v njih luknjah gibati ravno ob istem času, ko je prišel na Okrouhlino."
Okrajni gospod pogledal je pri tem na listine, katerih je imel na pisalni mizi celo kopo. Posli v
okrajnem uradu Bi niti niso utegnili podajati kljuk I pri vratih.
„Res da! — Bil je tam meroma jeden teden, ko so se uprli v Jificah."
„Naučiti ga bomo tudi morali katekizma! — Nič ne velja!"
Cesarski komisar je bil prava roka, včasih tudi prava glava okrajnega gospoda.
„Pošljemo na Okrouhlino zaupno vprašanje! — Tamošnji župnik, zdi se mi, je vender razumen \u
Okrajni komisar se je zasmehljivo uamuznil.
„A hitro moramo storiti tako — še danes!"
Okrajni glavar pozvonil je najstarejšemu pisarju, sam sedel je na zofo, komisar pa je narekoval vprašanja, katere ste deloma spoznali. —
Od istega dne priplazila se je gospodu kape lanu v srce čudna slutnja in ni ga ostavila do današnjega dne. Pri Kvžtu tudi ni bil že do danafi njega dne, da bi sporočil, kako je opravil. Ni imel toliko poguma, da bi prinesel v hiš), katere streha se je upognila pod težo zlih dnij, hudo vest. — Tako bilo mu je tudi takrat, ko je odhajal iz Prage na velikonočne praznike, ko je videl od daleč črneti v snegu rodno vasico, ko je že razločil belo kočo s streho polno inahu in plevela . . . Takrat so mu
je tudi zdelo, da ne more dihati, da ima na mladih prsih teško tnalo, in da mu k srcu sega roka studena kakor led. In ko je odprl dveri v revno a čisto sobo, skalile so se mu oči, usta so mu za-drhtela in pozabil je tudi pozdraviti, kajti v kotu sobe na postelji, ki je bila sicer lepo postljana, zrahljana in s pisanim prekrivalom prestrta, opiral se je ob blazino starček z obrazom na smrt bledim in ga pozdravljal doma na počitnicah s tihim, slabim glasom ter s težavo vzdignil srebrolaso glavo, da bi sina poljubil . . . Takrat ga ona slutnja ni ogoljufala in od nekoliko dnij priplazila se mu je v glavo in odondod k srcu v drugo.
In držala Be je mlade duše tudi v spanji.
„Svetlufika! — Svčtluška! Ali veš, ali slutiš, da si postala meni vešaV V migljajoč tvoj lesk sem se zagledal in zdaj moram za njim — moram. Ti me vabiš za saboj, a umikaš se mi dalje in dalje v nedogled .... Svčtluška-veša !tt
Sveča na mizi v mednem svečniku je že davno dogorela, v sobi bila je gosta tema, a mladi mož bdel jo še za mizo. Pred njegovimi očtni razprostiral se jd temen, pu3t kraj, nikjer žive duše, nikjer človeka. I ti vtem temnem, pustem kraji, nad katerim se jo tudi nebo prevleklo s 8 urino odejo, trepetala je
Vsi su bili jedini, da sedaj, ko je grof Thun imenovan namestnikom in je vprašanje o kronanji prišlo v razgovor, ne morejo popustiti pasivne politike. Vsa vladna prizadevanja, da bi Nemce spravili v deželni zbor, bila so zaman. Nemci se nadejajo, da bodo naposled le spodbili Taaffeja, s tem da se ku-jajo. Zadnje dni se je tudi že res govorilo o demisiji sedanjega ministerstva, a ta vest se nam ne dozdeva verojetna. Najbrž jo razširja vlada sama, da bi tako desničarje prisilila, da bi bilr zmernejši v zahtevah svojih.
OgerNki finaučni minister je že sestavil bud-get za bodoče leto, ki kaže baje samo 1 milijon primankljaja. To bi bilo znamenje znatnega zboljšanja ogerskih financ, če bine kazali končni državni računi, da je na Ogerskem primankljaj slednje leto nekaj milijonov večji, nego so je proračunih
Viiftitfc države.
It uski car pride v Berolin baje še le pojut-ranjem. Zvečer bode njemu na čast velika predstava v dvorni operi. O pripravah za vsprejem se pa nič posebnega ne poroča.
Kakor je zvedel nek angleški list, je knez črn ogor.sk 3. ko je bil poslednji pot v Peterburgu, sklenil pogodbo z Rusijo, da jej odstopi del Bar-Bkega zaliva. Rusija plača za to Črnejgori veliko vsoto in v zalivu napravi utrjeno pristanišče. Ta vest pa ni prav verojetna, ker je po članu 29 Berolinskega dogovora Barsko pristanišče zaprto vojnim ladijam vseh narodov, ker se v okolici Bara ne smejo napravljati nobene utrdbe in Avstrija izvaja zdravstveno policiio v vsej okolici Bara.
Ruski listi se buvijo z vestjo, da bode Turčija priznala Kcburžanu knezom bolgarskim. Noben ruski list tega ne verjame, ker s tem bi se popolnoma razrušil Berolinski dogovor, ker ni mi s!iti. da bi Rusija priznala Kohuržana. Rusom bi to le ugajalo, ker bi potem dobili popolno svobodo akcije. „Novoje Vivnija" misli, da so vesti o priznanji Koburžana imele drug namen. Hoteli so le doseči, da bi verjeli v Rusiji, da bi Nemčija bila pripravljena podpirati Avstrijo v tej zadevi. Potem bi prihod carjev v Berolin seveda ne bil druzega nego akt uljudnosti. Iver se je ta poliod sklenil vzlic nezadovoljnosti Kusi.e z uemško-bolgarsko politiko, misli ta ruski list, da morajo zanj biti važni uzroki in da bode ta shod velicega pomena. Pisava tega oficijoznega listu ruskega se nam zaradi tega dozdeva malo čudna, ker so še nedavno ruski listi zatrjevali, da carjev prihod v Berolin ne bode imel nobenega političnega pomena.
Fruikoo.sk i minister vnanjih zadev Spuller se je bil baje v ofieijaluej noti na rusko minister-stvo vnanjih zadev pritožil, da se ruski listi tako potegujejo za Boulangerja. Nota je imela uspeh, kajti ruski listi nehali so proslavljati Boulangerja. — Vlada francoska more biti zadovoljna z izidom nedeljskih volitev, ko je prišel tudi Constans v zbornico. V Toulousu so zmago njegovo slavili z razsvetljavo. V Parizu je voljenih 23 republičanov in 19 opozicijonalcev, kar tudi kaže, da je v Parizu naudušenje za Boulangerja že nekoliko pojenjalo. Vodja Boillangerjevih pristašev v zbornici bode Laguerre.
Danski zbornici sta se sešli predvčeraj in izvolili svojega dosedanjega predsednika Hogebroca in Lieba. Najbrž se bode Že v prvih sejah pokazalo nasprotje mej vlado in večino dolenje zbornice.
Dob
pisi.
0<l Drave dne 1. oktobra. [Izv. dop.] Odkar je zapustil uredništvo „Slov. Gosp.u urednik g. dr. Gregorec, bil je ta jedini naš južnoštirski tednik v Bvojih člankih vedno najpohlevnejša ovca.
Vse kar se je imelo povedati resno, povedalo se je le v ovinkih, češ, da se bo nam manj zamerilo. Toda iz poslednje številke »Gospodarja* smo raz-videli, da tudi pohlevnej ovci včasih kri zavre, da tudi najpotrpežljivejši človek odpre včasi usta k pravičnej jezi.
Dolgo se že kuha za nas Slovence v Štirskej nekaj nenavadnega v Gradci.Ako se o mnogih drugih rečeh lahko reče: „schon alles da gewesen", vender o tej ambroziji se ne bo moglo reči, da je „schon da gevvesen", kajti recept za takšno skuho prišel je iz pruske kuhinje. Kakor je čitateljem že znano, hote Nemci v Gradci osnovati društvo, čegar namen bode: kupovati posestva, katera pridejo na Slovenskem, glavno na Štirskem, na prodaj, ter oddajati jih v roke nemškim naselnikom, katerim se bo ob jeduem od društva dajala v ta namen tudi podpora itd.
Ta nakana pripravila je tudi našega „Gospo-darja" v pravično jezo, katero je v svoji 40. štev., klicajoč kmete na stražo, tudi času primerno izrazil. Da, takozvanih resnih člankov smo že dolgo pogrešali. To društvo naziva se tam „kakor nalašč iz pekla" in nakana njegova zamogla se je poroditi le v „črnej človeškej duši". Kdor iz Slovencev 'tega, kaj ima vse od Nemcev pričakovati, nI spregledal doslej, temu mora pasti sedaj lupina z očij, da bo razvidel, da ne le p o n e m č e v a n j e našega naroda, marveč popolno odstranjenje njegovo iz domačega kraja, to je konečni smoter naših Nemcev, ki se pak pri tem še nazivajo, da bo — kristijanje . . .
Proti takšnemu početju moramo se z vso energijo postaviti se v bran. Ako vlada nima toliko sočutja, da bi takšnega društva sploh ne dovolila, pomagati si moramo sami. Pred vsem pa je nas vseh Slovencev v Štajerskoj dolžnost, da skrbimo, kar največ za to, da se čiin preje mogoče odtrgamo od Gradca ser pripojimo h Kranjske j. Menimo, da imamo že dosti teh „blagrov", ki nam dohajajo iz Gradca.
Dalje pa hočemo skrbeti pri bližnjih volitvah, da volimo za poslance prave korenjaške može, ki bodo imeli toliko poguma, da bodo tem Nemcem in vladi povedali, kaj Slovenci v občo in v Štirskej posebe, zahtevamo.
Mi Slovenci zahtevamo zjedinjeno Slovenijo in vsak poslanec, ki bi ne podpisal tega programa, naj se zinatra za izdajico ter naj se v pravem času nadomesti /"drugim. Zjedinjena Slovenija bodi na nakane in težnje Graških Nemcev naš najgrozovitejši odgovor.
Dalje pa se povsem zlagamo z napotili, ki jih čitamo v Članku „Slov. Gosp.": „Ako že kdo izmej Vas, slovenski kmetje, silo trpi (in kdo bi jo pri vedno rastočih davkih ne trpel V), pomagaj mu slo venski kmet; ako že kdo mora prodati, naj proda pa domačinu, o katerem ve, da je narodnjak! Pri njem bode posestvo še vender-le v dobrih domačih rokah. Upamo sicer, da se bode to ostudno početje pruso-židov samo na sebi kaznovalo in svoj hitri konec našlo, vender bodimo čuječi, kajti sovražnik naš čuje noč in dan, kot ropar za plotom. Bolje, da gledamo črno, da vidimo v nasprotniku našem združene vse zlobne lastnosti, kolikor jih gre
v čruo človeško dušo, ne pa, da bi mu slepo zaupali, kajti on svojo pogubo skriva in je z Židom t tem oziru pravi rodni brat. Na stražo torej slovenski kmetje!"
Da, imejmo toliko narodnega ponosa v sebi, da se teh nemških kolonistov ubranimo. Ne bodimo Šolobarde, kajti mehkužnost naša prinaša nam le nesrećo in gotovi pogin. Odstranimo vsaj v tem oziru svojo „golo bi rjo narav", katera je pravo za pravo uzrok, da sovragom našim toliko raste pogum, ter pokažimo svetu, da dokler mu solnce na zemljo sije, dokler se mu krv po žilah lije, Slovenec svoj dom — ljubi! Naudahneni s to ljubeznijo, podajmo se vsi složno in neustrašno na delo. »Naprej zastava Slave!"
Domače stvari.
— (Taffeova doba) kaže odlično aristo-kratično lice, v tej zadevi je vodja naše notranje politike skrajno dosleden, v tej zadevi drži se gotovega programa. Poglejmo le načelnike naših državnih in avtonomnih upravnih oblaste v ! Namestnik na Češkem je grof Fran Thun, vrhovui deželni maršal je knez Lobkovic. V Galiciji je grof Ba-deni namestnik, grof Tarnovski deželni maršal. Na Dolenjem Avstrijskem bil je včeraj i amestnikom imenovan grof Kielmanusegg, deželni maršal pa je grof Kinski. Na Solnograškem je namestnik grof Thun, deželni glavar grof Chorinskv. Na Gorenjem Avstrijskem je namestnik grof Merveldt, deželni glavar grof Brandis. Deželni glavar na Štajerskem je grof Wurmbrand, na Goriškem grof Corouini, v Dalmaciji con te Vojnovič. Tu so našteti samo grofi, da bi hoteli navesti vse druge nižje plemenitnike, trebalo bi preveč prostora. Seveda si pri tem mislimo, da vodijo grofa Taaffea najboljši nagibi, da pri imenovanji gleda na sposobnost in na plemeniti rod svojih upravnih uradnikov.
— (Vabilo k rednemuobčnemuzboru »Glasbene Matice" v Ljubljani,) kateri bode dne 12. oktobra 1889. v društvenih prostorih (Vi-rantova hiša) ob 7. uri zvečer. Uspored: l. Nagovor prvosednika. 2. Poročilo tajnikove o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni nasveti. ČJ. gg. Člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležiti izvolijo. Odbor.
— (Vladika Strossmayer) dobil je od generala dominikanskega reda krasno izdelano pismo, s katerim Be uvrščuje v bratstvo reda sv, Dominika.
— (V mestno hranilnico Ljubljansko) bilo je do včerajšnjega dne uloženih 34.814 gld.
— (Imenovanje.) Župnikom v Smeledniku, imenovan je gosp Janez Kar lin, doslej župnik v Dobrničah.
— (Nikola pl. B ado vi na c) c. kr. dvorski sovetnik, bivši župan mesta Zagreba, bil je danes na očeh  po dr. Bocku v Ljubljani srečno operiran.
— (Iz Zagreba:) Po vzgledu dr. Barčića naznanila sta tudi poslanca Valušuik inUrpani da izstopita iz kluba stranke prava.
— (Glasbena Matica) pošilja ta teden društvene muzikalije za leto 1889.  Ker so se pri-
lučica, kakor bi se bila gori odtrgala zvezda in bi jo tu nanagloma zadržala tajiustvena roka — najsvetlejšo zvezdo, sam demant in sam biser in samo dragocene kamenje. Potnik, katerega so iz daljnega kraja sem zanesli vetrovi, zavriskal je od radosti in hitel, kar je mogel, za očarujočo lučico, da bi jo ujel in pritisnil na svoje lice ... A čim bliže je prišel in se je je že tako rekoč dotaknil, odletela mu je znova pred očmi v nezmerno daljavo in ga znova vabila k sebi z onim trepetajočim svitom, čudovitim leskom, da je revež omedlel, izmučen se zrušil na zemljo s krikom, s čimer se mu je srce razpočilo.
„Ali veš in slutiš, da bi b svo|0 dušo kupil tvojo srečo, dasi ne tajim, da ostaneš meni, Svčtluška — večne veke veša, da mi, ko bi zauriskal : ne uideš mi več — izgineš zopet v nezmernost . . . ti mila, draga vešica! — Kam so me zanesli vetrovi in kaj bo mi zaveli v dušo? Zanesli so me tudi v pust, temen kraj in priveli v dušo - tebe, Svčtluška, in odveli mi mir, ki se nikedar ali stoprav za dolgo let vrača, ko je človek že kakor deblo, kateremu so strele odbile vse veje, razrušile vso krono in kakor v zasmeh ostavile samo jedino zeleno vejico ... A bliščiš mi pred očmi tudi v snu, skla-
njaš so nad-me in šepetaš mi tako čudne in tajin-stvene besede ... V istini so ti dali tako nenavadno ime, kakor bi ti bili že nad zibeljo odmerili pot življenja, da zasvetiš, da se zablesketaš kakor zvezda, demant, biser, dragoceno kamenje in potem . . .? — Svčtluška-veša!"
Ali še nikedar niste slišali o vešah, o njihovi Čarobni moči, o njihovi nepremožni privlačnosti, o njihovem čudovitem svitu, od kojega pozni potnik omamljen, ožarjen pozablja vsega, doma, življenja svojega, svoje duše in gine neoplakan, neosolžen ? Le veša sveti mu nad grobom vsako noč. In v Pod-lesji vedeli so o njih pripovedovati, da je bilo poslušalcu tesno pri srci in neveselo v glavi o teh pripovedkah pravljičarjev. V teh plaraenčkih so baje duše najlepših devojk, katere se maščujejo nad mladeniči zaradi nezveste ljubezni. In o tem maščevanji, ki ni poznalo usmiljenja, krožile so strašne pripovedke mej narodom v Podlesji. Za Jificami na lokah bliščala je tudi taka veša. Pomnili so jo pradedje, a trepeče ondu do današnjega dne. Na Podlesji upoguinil se je marsikdo, da je zagovarjal vešo, a nikedar še nikomur ni koristilo. Takega zagovornika je najpreje zvabila za saboj in ga zapeljala, da o njem večkrat ni bilo ničesar več slišati. In
kedar je zvečer po zvonenji zabliščal plamenček, odvrnili so mladeniči vselej hitro obraze in pohiteli pod streho. Človek baje izgubi um, kakor bi se napil čarodejnih korenov. —
V sobi razsvetlilo se je najedenkrat, kakor bi bile stene poškropljene s krvjo, in v istem trenotku začul se je s cerkvenega stolpa zvon — vedno pretrgano zvoneč. Gorelo je nedvojbeno v najbližnji okolici. Zvon zvenel je temneje in temneje, njegov glas podoben je bil tesnemu stokanju. Po vasi ozivali so se močni glasovi, švigale so z mrzlično hitrostjo postave, in po snegu škripala so kola b sodi.
Mladi duhovnik pristopil je k oknu. Po vasi bilo je svitlo kakor po dnevi. Zvon umolkši za nekaj hip, zazvonil je znova, a strašneje in glasneje, kakor bi bilo nekje jako hudo.
„V Jificah — Oufadova hiša!"
»Nazaj s konji! — Slišite? — Naj zgori! Za njega naj bi se trudili!"
„Le idite in gasite! — Zlo mora biti, žar se širi — aH nfl vidite? Hiše stoje ondu v jedni visti. In seljaki so proč i . . Hitro, hitro! Še jedne konje 1 — Drugi sod leži v ovčjem hlevu!"
„Ves je razbit! -   Brez obročev!" (Dalje prih.)
četkom tega leta tudi razpošiljale muzikalije, opom niti nam je, da ho te veljale za društveno leto 1887/88., sedanje pa da veljajo za leto 1888/89. Ker društveno leto teče od 15. septembra do 15. septembra, kakor vsako šolsko leto sploh, dostavljamo dalje, da se ob jednem zarad priležnosti po pošti poslanim muzikalijam pridete poštne nakaznice, katere le treba izpolniti in do »Glasbene Matice" od-poslati društvenino za leto 1889/90 oziroma zastanke iz prejšnjih let. Opozarjamo še častite društvenike, da ima „Glasbina Matica" svoj propisani občni zbor dne 12. t. m. zvečer ob 7. uri v društvenih pro-Btorih v Virantovi hiši. Odbor.
— (Občinske volit ve v Novicerkvi) bo Be narodno završile, zopet izvoljen je narodni župan, navzlic  umešavanja Vojniških nemčurjev.
— (Slovenci v Ameriki) se živo sporni njajo daljne domovine, katerej so ohranili tudi onkraj atlantskega morja staro ljubezen. Iz Mine-sote dobili smo namreč daneB od g. Ivana Pa-kiža uaslednje pismo: „Dne 15. avgusta imeli smo prvo, dne 18. avgusta t. 1 drugo zborovanje zaradi podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, katero smo tudi srečno ustanovili in katera tako izvrstno uspeva, da šteje že nad sto in petdeset članov. Upamo, da se bode to število še pomnožilo in da bode ustopilo še mnogo naših narodnih bratov. Idejo za to društvo sprožili so vsega spoštovanja vredni g. Fran Ks. B a j e c , dijak v Mariam Park, v Miuesoti, rodom Ljubljančan, vele-čaBtiti tukajšnji župnik, gosp. Josip Buh, rodom Gorenjec, in g. Ignacij Tanci k, rodom z Dolenj skega, iz Metlike. Tem gospodom zahvaljujemo se vsi udje podružnice av. Cirila in Metoda, da so to društvo osnovali in jih prosimo, da nam ostanejo vedno na krmilu. V odbor so voljeni: Načelnikom društva gosp. župnik Josip Buh. Častnim članom g. Fran Ks. B a j e c , dijak v Mariam Park. — Anton Hegla r„ predsednik; Marko Plut, podpredsednik; I«n. Tanci k, tajnik; Iv. Bartol, blagajnik ; Josip A g n i č , knjižničar. Gospodarskemu odseku je načelnik g. Franjo T a n c i k, odbornika gg. Iv. S i m o n i č in Jos. Skale. Knjižnični odsek: Načelnik Josip S m u k , odbornika Pavi Zalč in Ivan Kežek. Bolnišni odsek: Načelnik Matija C u r k , odbornika Jakob M a j e r 1 e in Jakob M a 1 a r i č. Voditeljem društva pri izletih bil je jednoglasno izvoljen g. Ivan P a k i ž. Tako smo se tukaj na ameriških tleh, daleč od drage domovine srečno organizovali in stopili v kolo preko-ristne družbe sv. Oirila in Metoda, katerej hočemo ostati zvesti člani. Pozdravljamo vse rojake in jim iz daljine podajemo krepko desnico.
— (Kako pravi Nemci ljubijo zloglasnega V e s t e ne ck a.) Dunajski „Deuteches Volksblatt" priobčil je sledeči dopis: „r. Salzburg, 29. September. (Der Director der Uufall-versicherungsanstalt.) Das osterreichische Missgeschick. lobensvrerthe Einrichtungen durch un-geschickte Persunliehkeiten zu verderben,, bat sich wieder einmal bei der Constituirung der Unfallver-sicberungsanstalt gezeigt. Diese vvahlte namlieh per majora den „liberalen Miirtvrer", ehemaligen Be-zirkshauptmann uud jetzigen Handelskammer-Se-cretar v. Vestenegg zum Director, um diesem Manne durch Verleihuug dieser Stelle unter Beibehaltung des Handelskammer-Secretariates seine —Itangi-rung zu ermoglichen! Ob eine solcbe Aeratercu-mulirung fiir die wicbtigen Amtsgeschafte einer drei Kronlitnder umfassendeu Anstalt zweckmassig ist, darum scheeren  sich  die liberalen Herren nicht."
— („Glasbena Matica") je izdala letos „Teoretično-praktično klavirsko šolo", spisal Ant. Foerster. Op. 40. III. zvezek. Cena 1 gld. 10 kr. — Kakor v prejšnjih zvezkih, tako tudi tu takoj spoznamo pravega pedagoga in umet nika, kateri polagoma, od lahkega do težjega, vodi učence do dovršene tehnike in dobrega muzikalnega okusa. Na podlagi dur-škal nam podaje skladatelj v prav klasični obliki instruktivne „Etude" (poslednje so kratke, da učenca ne utrudijo) in razne slovauske in druge narodne pesni, s katerimi takoj pridobi mlado srce. Navajam tu le ue-katere: Šproup: „Kje dom je moj?", Gerbič „ Čebele", Nedved „Moj dom". — Začenši z g dur skalo (c-dur je že v II. zvezku) prinaša najprej lažje dur-tonove načine d% a — preide na f, es — potem Se le e, «s, h in konča z enharmoničnimi /is —ges, cis — des-dur, kar je metodično in tudi harmonično opravičeno. Da bi pridnim in marljivim učencem napravil  nekako veselje, prinaša jim v spodbudo
„Schubertove valčke" prirejene Čveteroročno, ki jih je skladatelj izbral iz Schubertovih del in jih uporabil v raznih dur tonovih načinih. Šola obsega vaje, ki se dajo na razne načine igrati, o katerih lahko rečemo, da jako prijetno vzbujajo fantazijo gojencu; nadalje vaje o deljenih akordih (tudi sin-kopovane), razne prstne vaje, in sicer take, ki se igrajo na vseh temeljnih dur-tonovih Dačinih, da se učenec vadi tudi v transponovanji. Temeljito razlaga in predočuje trijole (ako pride trijola na dve jednaki noti), menjava prstov na isti tipki, kroma-tično lestvico, dve piki pri noti, arpedžijo in glasbene olepšave. Konečno kaže, kako se marsikaj skrajšano piše in seznanja učence z manj navadnim 9/8 in 12/8 taktom. Omenjati nam je še posebe številk nad notami za stavo prstov, kar je tu kaj dovršeno. Marsikomu se bode morda dozdevala „šola" težka/ a to je le navidezno; učencem, ki se od početka vadijo po tej šoli, ne bode delala težav, ako pomislimo, da so gojenci že iz prejšnjih zvezkov pripravljeni na to in da je skladatelj zabeležil te vaje iz svoje mnogoletne prakse. Ta šola je izredne važnosti, ker ne dobimo kmalu toliko raznovrstnih in vsestranskih vaj, kakor v tej šoli. v kateri vežba jednakomerno obe roki, kar se pogreša v marsikaterih šolah — osobito pa, ker nam ustvarja tehnične izraze, vsled katerih nam je moči poučevati v materinem jeziku, za kar smo g. F o e r s t e r j u posebno h\aležni. Dobro došla bode šola gojencem v vajo in nič manj učiteljem v metodični navod pri poučevanji klavirja. Papir je gladek in trd, kar je pri šolah, ki se dosti prelistavajo, zelo potrehno, — tisk lep in razločen, tako da je vnanje lice šole primeren okvir njenim biserom.
— (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi dne 12. oktobra svojo peto redno zborovo sejo s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. slučajnosti. Lokal : VII. Lercbenfelderstras8e št. 45, pri Schmidt-leitners Restaurutiou, začetek ob 1'a8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Od Savinje) se nam piše: Velika komisija ogleduje te dni v tem letu storjeno delo re-gulovanje Savinje. O praktičnosti in stalnosti tega regulovanja je prebivalstvo različnih mislij, jedno je pa gotovo, da vsaka povodenj napravljene nasipe na nekaterih mestih predira in da po takem ni misliti, kedaj bode regulovanju konec. Deželni zbor štajerski snide se 10 t. m. in kakor tte govori, hoče se postava za regulovanje Savinje, katera poteče letos, zopet podaljšati. Da pa č. g. poslanca g. dr. Srnec in g. Miha V oš n jak pravo mnenje o tem nameravanem podalšanji postave o regulovanji Savinje poizvesta, bilo bi potrebno,da prideta ta dva poslanca mej svoje volilce v Savinjsko dolino in se o tej zadevi z volilci pogovorita. To pa Že sedaj rečemo, da se ta postava ne sme več tako napraviti, da bi občine oziroma adjacc nti tudi za regulo lovanje plačevali, kajti to ni več mogoče.
— (Namestništvo v Trstu) priznalo je na podlagi komisijonalnih poizvedeb celi vrsti vinogradnikov, katerih vinogradi so se zaradi filoksere uničili, primerne odškodnine. Tako sta dobila dva posestnika v Skorkoli 34G gld. 42 kr. sedem posestnikov v Škednji 88 gld., 15 druzih posestnikov pa 240 gld. 99 kr.
— (V Slovenskih goricah) dež močno nagaja. Vsi potoki so izstopili in doline so preplavljene iu tako uničena vsa živinska paša.
— (S Hrvatskega) naznanjajo se povodnji. Sava stopila je čez bregove, pri Veleševci na dveh krajih predrla nasipe in preplavila pet vasij, katere bo do streh v vodi. Vsled velike vode podrl se je most pri Martinski vesi in promet s Siskom je pretrgan.
— (V K r api n sk e Toplice) došlo je letos 5130 gostov. Največ bilo jih je iz Štajerske, namreč 2185, potem iz Hrvatske 1530, iz Kranjske 591, iz Koroške 508.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Slovenski Bistrici, eventuvalno v drugem okreji. Prošnje do 24. t. m. — Pri okrožnem sodišči v Novem mestu razpisano je mesto tajniškega svetnika v VIII. razredu. Prošnje do 24. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 8. oktobra. Car dojde jutri ali pa v petek v Berolin in bode stanoval v palači ruskega veleposlaništva. Za petek popo-
ludne določen je obed v beli dvorani, zvečer slavnostna predstava v opernem gledališči, v soboto lov v Letzlingenu, v nedeljo zajutrek pri polku car Aleksander, zvečer pa odhod. Bismarck dojde jutri semkaj.
Feterlmrg 8. oktobra. Fovodom poročnih slavnostij v Atenah odplujejo od ruske strani križar „Admiral Kornilov", oklopna fregata ,,Minie", topnjača ,,Črnomorec", avizo ,,Psesuape" in najbrže tudi oklopna fregata „Vladimir Monomah" v Pirej.
Jersey 8. oktobra. Boulanger je London ostavil in danes dopoludne semkaj dospel. Nastanil se je v Saint-Arbinu.
Maribor 9. oktobra. V duhovniških krogih se govori, da nihče izmej naše slovenske duhovščine ne bode škof lavantinski. V Gradci in na Dunaji hočejo nam uriniti Nemca, nadškof se Še brani. Slovenski voditelji ua Štajerskem nameravajo sklicati tabore in slovesno ugovarjati nakanam take politike.
Praga. 9 oktobra. BHlas Naroda", glasilo Staročehov razpravlja, da bode Mlado-čehov eventuvalni predlog glede adrese, v katerej bi se prosilo za kronanje, od strani de-želnozborske večine jednostavno odklonjen, kajti jedino to, da je Thun imenovan namestnikom, še ni dovolj, da bi se položaj smel zmatrati ugodnim za rešitev tako važnega vprašanja.
Dunaj 9. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja, da je namestnik Posslnger na svojo prošnjo umirovljen z izrazom zopetnega popolnega najvišjega priznanja za dolgoletno zvesto in udano službovanje. Dalje objavlja imenovanje njegovega namestnika gr. Kielmannsegga.
Razne vesti.
* (V Peterburgu) osnujejo tovarno za izdelovanje perilu, kjer bodo električni stroji gonili šivalue stroje. Jeden električni stroj bode gonil po dvajset šivalnih strojev.
* (O Kitajcih) priobčil je angležki zdravnik ki je dlje časa živel v Ki taj i v „Deutsche Medici« nisehe ŽeitUng1 več zanimivih d rob ti n. Po poročilih tega lista ne poznajo Kitajci razdraženja živcev. Kitajec lahko celi dan piše, prede, kuje zlato, ali kaj druzega jednoobraznoga dela, pa se ne naveliča, To lastnost kaže Kitajec že v zgodnji mladosti, zato pa na Kitajskem ni neubogljivih otrok. Otroci ki-tujski celi ilan serto v šoli brez prestanka. Sporta in iger Kitajec ne pozna. Spi lahko, kjer si bodi; pod ropotajočim strojem, sredi največjega hrupa ali otroškega kričanja, na goli zemlji, na klopi ali pa v postelji.
Zahvala.
Dne 1. septembra t, I. so Divačo s svojim pohodom počastili: Sokoli Ljubljanski, Tržaški in Goriški; udeležila so se tega Uletu tudi druga rodoljubna društvu in bilo je poleg teh vrlih društev še prav mnogo odličnega občinstva.
Prvi dan septembra 188'J. leta ostane Divači nepozabljen; s ponosom  se bode nanj spnninjala!
Da pa je prišlo do tega krasnega izleta, se imamo največ zahvaliti vrlemu „Sokolu Ljubljanskemu". Zato mu tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Srčna naša zahvala naj pa doni tudi Tržaškim in Goriškim Sokolom, kakor tudi drugim narodnim društvom in posameznim izletnikom, ki so Divačo v tako obilnem številu obiskali, pred vsem pa vrlim Nabrežineera in Sežancein, ki so se nam tem povodom pokazali prave prijatelje.
V Divači 1. oktobra 1889.
Divaški obeinarji.
Liisliiicu upraivuI4tv»: Gi>ap, J. I' ... ž v Minna«
sotti: Hvala, prejeli. Naročnina je plačana do konec oktobra t. I. Knjižico pošljemo. — Pozdrav vsem vrlim možakom.
sa vso leto gld. 4,60; za pol leta gld. 2.30; za četrt lota gld. 1-15.
rMS u j ci i :
7. oktobra.
Pri JHallol: Kloss, Schink, Jaklič, Kerachbanmer. Glaa, Moser, Muschok, Lichtenberg z Dunaja — Keinhara iz Gradca. — Jurkovič, Arko iz Zagreba. — Miillner iz Monakovoga.
Pri siimiu : Bauman iz Poljčau. — llattler iz Beljaka. — Gasparini s Primorskega* — Marki a Trbiža. — Goldstein iz Veliko Kaniže.
Pri avstrijskem cesarji - ToinJic z Reke. — Možiua iz Gorice.
Tržne cene v I, j uhlja ni
dne 9. oktobra t. 1.
Plenica, hktl.
Bež, „
Ječmen, -
Oves, ,
Ajda, „
Proso, „
Koruza, .
Krompir, .
Leča, „
Grah, ,
Fižol, , Maslo, Mast,
Špeh frišen
kgr.
pl. kr.		*!. kr.
k 6f;	Špeh povojen, kgr. .	— 68
B -	Surovo maslo, _	i—:70
4 33	Jajce, jedno :   .   , . Mleko, liter ....	- 3
3 —		!— 8
: 5 —	Goveje       meso, kgr.	l - 56i
4 6«	Telečje          „ „	— 60
1 5 -	Svinjsko	'—'601
2 67	Koštrunovo    „ „	— :i>2
12 —	Pišanec......	—,40
SS-	Golob......	-18
'10 50	Seno,   100 kilo .   . .	223
— 84	Slama,   „     „   .   , . Drva    trdii, 4 □metr.	2 23
1—Ito		6 50'
1—60	„   mehka, 4 „	4|15
Meteorologično poročilo.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
7. zjutraj j 7326 2. popol. i 7339 9. zvečer 7344
Temperatura
Vetrovi
11 5° C 15 8° C 12-8° C
brezv, si. svz. si. svz.
Nebo
Mo-krina v mm.
megla obl. obl.
2 50 mm. dežja.
Srednja temperatura 10-1°, za 2-5° pod normalom.
3DTJLxn.aJsls:a- borza
dno 9 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Št 857.
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
6 marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London ......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4'/o državne srečke is 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4'/0   . . Ogerska papirna renta 5°/Q .
Dunav« reg. srečke 5u/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4«/i0/0 »lati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolibve srečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. baike . 120 „ Trammwav-drufit. velj  170 gld. a v.
	včeraj	—		danes
gld. 8390		—	gld.	83-95
i,	84'8f>	—	n	84-90
%	110-70	—	ji	110 70
t	99-75	—	|	99-70
n	999'—	—	1	922-—
	30625	—	n	305-75
n	119-60	—	■	11940
n	—'—	—	■	—-—
$	9-47'/,		*	947
	567		■	5-67
	58 35	—		58-32'/«
	250 gld.	132	gld. 50 ar.	
	100 ,	176	,i	25 „
		100	i,	55 „
		95	d	60 „
122 120 181
141
231
50 70
Izurjen dacar
vsprejme   se v službo.
Prošnje do 15. t. m. V Kamniku, dne 6 oktobra 1889. (827—3) Pischer s. r.
Naznanilo.
Zaradi izvršitve
dostavbe poslopja za fabrikacijo tobaka za pušenje pri c. kr. glavni tobačni tovarni v Ljubljani
je objavljen v uradnem delu lista „Lai-bacher Zeitung" ponudbeni razglas z obrokom za uložbo dne 9. novembra 18S9.
Pri volj ena svota stavbe iznaša 42 tisoč 370 gold. 40 kr. ter se morejo ogledati načrti, proračuni, kakor tudi stavbinski pogoji pri (835)
či kr. glavni tobačni tovarni v Ljubljani. Pokusite češke sušenke!
Preverite se, da so naj deli katnejši prigrizek k čaju, kavi, čokoladi, vinu in likerom in nadkriljujejo h svojo pripravo in godnostjo vse podobne in proslavljano fabrikate biskitov ter so jako po veni.
SuSenke imajo neprecenljive redilne, zdruvotne in fitedilne lastnosti, zaradi katerih so postale neobhodno vsakdanje pecivo vsacega gospodinjstva.
S5" Božične sušenke ^5
so posebna novost po izvirnih in Pariških uzorcih — naj-krasnujše iu najprimernejše okraMllo za božičnu drevesca.
Ceniki pošljejo se na znktcvauje IVauko.
Ladislav Jiranek
tovarna za sušenke (903— 4)
v X-iii£t;i p. .Tounovico, na Čiojšlf
Glavno zalogo v Ljubljani
ima
Anten StvLcal
v Šelenburgovih ulicah Štev. 4.
f826)
Zakupna obravnava .....It-
<lue
v postaji in ura«l a
za zakupno postajo
sedanjimi konkurenčnimi kraji
za i'iiH
od
do
za sledeče vojaške oskrbovalne potrebščine
VHiik dan
krulin
840
8360|4S0Ojo040
gramov
p o r c i j
21.
«
i a ■d
* £
£ 1 -
m o
2 I
i s
1*1
43
<u .5 O rt
I«
r= Cu s i_ Pl.
meterskih centov
iroldi-narjer
Za garnizujoče čete, zavode, osamljene in deželno, brambovske čete:
Opazka
II s	Brnek								
	na M.	—			312	7	—	—	86
-									
i *• 1 * £g a 9 3 S 3 š ]3 r i »	Mnreln Jndenbnrg Ljubno Strass	—	os dO E ss to S a ce —i m	31. decembra 1890	25 336 30 161	4	161	_	2400
	Radgona	—			260	2	68	81	2300
pri	Piber	—			44	—	—	—	—
7j
O rt to M
II. Za dopuHtnike, rezerviste, na-doniestnf> rezerviste lu deželne bram-bovce, ki se pokličejo k vojaškim vajam: V I. j u bu o u i : Približna skupna potrebščina: 6000 porcij kruha.
III. Za preliođe: V
vseh poleg navedenih postajah se ima ponuditi zalaganje potrebščine po točki IV. zvezka pogojev n. pr. po Lit. A. a—c. -    „ B.
1. Javna obravnava se vrši zgoraj navedeni dan pri c. kr. vojaškem preskrboval nem magacinu v Gradci z vsprejetjem pismenih ponudeb (izključivši ustne ponudbe).
Podjetniki, ki vojaškej upravi neso znani, morajo se skazati s spričevalom trgovske in obrtne zbornice, oziroma tak' obrtovalci, ki nemajo firme, s spričevalom političnega oblastva prve stopinje o njih solidnosti in zalagalnej zmožnosti v obsegu ponujane množine predmetov. To spričevalo pa mora biti najnovejšega datuma in se ima doposlati na prošnjo stranke potom imenovane zbornice oziroma političnega oblastva vsaj dan pred obravnavo c. kr. magacinu. Nasledki kake zamude zadevajo le stranko.
2. Pismene ponudbe imajo zgoraj določeni dan vanj «lo lO. ure clopoludne doiti obravnalnej komisiji. Na pozneje ali brzojavnim potom došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki j ponudbi cenitveni nastavek v številkah in pismenih ne ujemal,   zmatra se oni v pismenih za pravi,
3. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarjava nerazdeljena oddaja vse potrebščine vseh ali več preskrbovalnih predmetov z izrecnim pristavkom, da bi se ne vsprejelo zalaganje, če se ponudba le deloma potrdi, se ne dopuščajo.
4. SJataneoeJl pogoji iu ponudbeni vzorci se lahko vsak dan od 8 do 12 ure dopolu-dne pri vojaškem preskrbovalnem magacinu v Gradci ogledajo, kjer je razpoložen v dveh jednako se glasečih listinah nalašč za to obravnavo pripravljeni zvezek pogojev ddo. Gradec z dne 1. oktobra 1889.
5. Občine so vsekako oproščene uložitve varščine ali kavcije in se na razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin posebno opozarjajo. Tudi se dobi pri preskrbovalnem magacinu tiskovina „Arren-dirungs-Bedingnissheft" proti plačilu ali dopošiljatvi zvezka 4 kr. za tiskano polo.
6. Ponudbe za  oddajo potrebščin za prehode staviti so v zmislu točke IV. zvezka pogojev.
7. Oddaja se vrši (Ioco) v zgorej navedenih postajah. Konkurenčnih krajev teh postaj ni.
8. Ponudniki odreko se glede izjave vojne uprave o vsprejetji ponudeb, da bi se morala držati v § 862 obč. drž. zak. potem v članih 318 in 319 avstrijskega in §§ 314 in 315 ogerskega trg. zak. za vspre-jetje obljub ali ponudeb določenih obrokov.
9. Vojaški kruh se peče iz ržene moke (in le če rži ni, iz sorščine), pri čemer se odloči l5<>/0 otrobij. Iz meterskega centa se ima speči 168 porcij ali 84 štruc in se ima za vsak popečen meterski cent moke porabiti 1 kilogram soli.
Vojaški kruh se mora peči v štrucah a 2 porcij, ki tehtajo v testu po 1920 in pečene po 1680 gramov.
■
10. Kruh in oves se oddaja od petih do petih dnij, vender se morejo glede ovsa od petih do petih dnij predpisani oddajni obroki, če dopuščajo krajne razmere in interes čete to bre/ večjih troškov za erar, podaljšati na deset oziroma petnajst dnij.
11. Ponudbe se stavijo za porelfo krulia ii 84© gramov Iu za porcijo ovsa a 33SO gramov,
12. Vsak ponudnik ima izrecno opaziti, da se podvrže določbam za to obravnavo določenega zvezka pogojev z dne 1. oktobra 1889.
13. Na ponudbe, ki obsezajo krajšo zavezanost nego 14 dnij, se ne bode oziralo.
T Gradel, dne* 1. oktobra 1889.
Upravna komisija
c. kr. vojaškega preskrbovalnega magaeina.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".