198. številka. Ljubljana, petek 30. avgusta. XI. leto, 1878. Izhaja vsak dan isviemli j>-. •• •• ••'•>-•.» f v ^ o iti prtMUDtmn M a/atro-ogor■ deiele t* celo teto 16 tfld., in p-jl lotu 8 gl., za četrt ieta 4 gld. — Za L)%blja*0 3?«-e* pobijanj« n* dim v.n «piie petit-vrBte 6 kr., čc so PMUnflo -k«. f> !t:.. Ivakrat ia 4 kr. če »o tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj le izvole fratikirati. Kokopitri se ne vračajo. Dr dnil ''•>'■' .i hI roj v Prano Kolmaoovej hlil 3 „^ie'iaHfika otolha". Opravništvo, na katero naj se hlagovoljo pošiljati naročnine, rekl.miac je, oznanila, L J. ad ai.niatrativaa «fli i" v „Narodni tiskarni" w ICoiiuauovej h Si. Iz Bosne in Hercegovine. Z boj šča ii i J nobenih važuih poročil. Od 20. divizije se 28. avg. poroča, da jo naša vojska pri Doboji 23. t. in. izgubila 1 mrtve in 15 ranjenih, a 2G. t. m. 2 mrtva iu 21 ranjenih, od poslednjih pa so uže trije na ranah umrli. Sicer pa bode menda kmalu zopet o na predovanji nare vojske slikati, ker vsled najnovejše mobilizacije gre že mnogo no\e vojske v Bo*no in Ileic^govino na pomoč, /ugrebik list piše: „Velikansko vojskiuo gibanje, ki se je proti Bosni začelo, vrši so v poluej meii. Železnice tu skozi skoro le vojake in za vojsko namenjene reči vozijo, in kmalu bodemo stali z res impozantno vojsko v upurnej Bjsni, in upati je, da se skoro posreči revolucijonar-nej hidri glave odsekati. Prekasno je zdaj premišljati, ali bi Be ne bilo dalo uže prej to lažje storiti." Iz Sarajeva se 25. avgusta telegrafira: Mir m red je tu popolnem povrnil se. Ve ik del mohaiiiedanskega prebivalstva se je vrnil. Vrhovni mohainedauski duhoveu je izdal pismo, V katerem nago arja svoje sovernike, naj ver-jemo, da so Avstrijci prišli kot prijatelji v deželo. — Grad saiajevski je bil utrjen Tudi na hribih ob Sarajevem so na?i vojaki naredili prsteie šance. — Vojska je še v Sarajevem, le konjica je odšla ogledovat proti jugovzhodu. Naši vojaki so zdravi iu obskrbljeui. Iz Broda se v BPr." poroča: Število turških vstašev, ki se proti našim bore, zna a 65.000 mož, regularne turške vojske je v pa šaliku Novibazar 25 000 mož, iz Albanije jih je prišlo 10 000 mož. Prijateljska poročil t iz Bosne. - .i VI. V Tratniku 18. avg, 1878. . Dragi prijatelj! V naglici ti hočem popisati boj pri Jajcu, ali prav za prav pri Je/.eru, pol ure pred Jajcem. Uže v zadnjem pismu sem povedal, da smo bili G. avgusta v Varcarovein; zvečer smo se napotili proti Jajcu. Marširali smo do 11. ure po noči do seia Je/.era. Tukaj smo do jutra čakali L'.'Opaldovcev, ki so še le 7. avgusta ob 3. zjutraj iz Varcarovega za nami odmarširali, — čakali smo tudi dneva in pa novic, katere so nam imeli u lani do-nesti, ki so šli po noči v Jajce na rekogno-sciranje. Ulaui se povrnejo ob 4. uri zjutraj v Jezero, ter nam povedo, da so se Turki pred Jajcem zbrali iu na boj pripravili. Ob Va8. uri dobimo povelje, da moramo proti sovražniku odriniti. Prvi je marširal 10. lovski bataljon, pa 5. iu G. kompanija Kubnovcev. Sli smo torej po jako u/kej cesti, ki se vije na levo ob visokej strmej gori, na desuo ob 8/4 ure dolgem jezeru, po katerem se tudi vas imenuje. Dva Bošujuka smo imeli soboj za kažipota po gorah. Ko tako dojde prednja straža po cesti do srede jezera, poči prva tur ška puška. Na to se izmakne vsa prednja straža s ceste na visoko, strašno strmo goro. Pot je bil strašan, nij bilo prav nobedne ste žice, svet je bil ves s trojem in gostim grmovjem zarasteu. Ko vsi trudni in zusopihani dospemo na vrh gore, odpre se nam razgkd po okolici, zagledamo tvrdujavo Jajc: in turške pozicije. Turki bo bili v nasprotnih gričih zašancani, v treh etažah ali vrstah po jedno uro na dolgo; napravili so si bili od ceste poleg jezera do vrh nasprotne gore 3 grabne, jednega vrb druzega, in ho tako iz zavetja na nas streljali. Mej nami in mej Turki je bila doliua. Bojišče je bilo namreč tako-le: Vas Jezero O Lovci Kuhn Leopold ¥ V T O Tvrdnjava Jajce Turki bo imeli 4 tope in strašno veliko municije. Precej, ko so nas ugledali na na-sprotnej gori, ki je bila na tej strani skoro čisto gola in brez vsega zavetja, začeli so iz vseh treh etaž strahovito na nas streljati, in krogle so žvižgale okrog naših glav, da je bilo prvi trenutek res groza. Morali smo vsi Listek., Zaklad pomorskegi razbojnika. (Po Fr. Gerstaokerji.) Prvo poglavje. 0>aljo.) „Jako bi me veselilo," prične tujte, koje nehal stari kapiteu, „uko bi mogel glasovito ladijo preje še jedtnkrat ogledati, predno da 6e popolnem razdene; — prav mulo je manjkalo iu prišel bi bil tnčas kmalu kot ujetnik na ladijo; zdiij bi pa rad z večjo varnostjo po onih deskah hodil, katere to se Bkcroj z mojo krvjo naiuubaie, — bi so h moglo to zgoditi V ' „Zukaj da ne V" odvrne kup i ten, „ako Bti vam ljubi, peljete se jutri zjutraj lehiio z menoj na ladijo, toiej — a čakite maio! pri senuon Fostero imam zjutraj nekaj opraviti, toraj me ob 10. uri zjutraj khko tu počakate, ako vam je prav." „Bueuol" reče tujec b hvaležnim na gnenjem glave, „hvale/en sem vam tem bolj, ker ste mi za reudez-vtus tako prijeten kraj določili," še dostavi iti se gravitetičuo sennori Fostero ukloni, mej tem, ko sti se oba mladi deklici inej seboj čudnemu tujcu hihitali. 8Vsekake zanimivo, če prav strasno, ogledati ono ladijo," oglasi se zdaj mladi mož; ko liko krvi se je na njenem površji proiilo. Ka-piteu, z vašim dovoljenjem idem z vami na ladijo, ker uže dolgo uže to odlašam, a ladijo hočem na vsak način Ogledati. Kakošeu je človek! kar lehko ima, po tem on ne lnepeui ie kar mu je nedosegljivo, to si želi, po ti:m se trudi iu v dosego te st\uri svoje najdražje stavi. Z iaj, ko sem imel pni ko na Uteonoculo iti vsak dan, nijsem se tega domislil, pred malo leti plovili bmo pa za to vražjo ladijo z našo „Terpsiehore" noč iu dan ter brezvspešno objadiali polu sveta, — nijSino je ujeli! In česa bi jaz tačas ne dal, ko bi bil mogel z nožem v roki na površje one ladije skočiti." „To veselje stalo bi vas morda drago," ugovarja tujec; „kakor se mi je pripovedovalo, ukazal je oni glasoviti ropar mnogo ljudem z površja skočiti, a ne vem, ako je kdo kedaj na njeno površje skočil in je imel potem še priliko, to okolo pripovedovati. Seveda se je moral pa pirat tačas udati, ko je nesrečni strel, — za roparja nesrečni, — podrl oba jadrnika z ladije, in se nij mogel več braniti. Le to mi nij jasno, kako so piratsko ladijo zasačil!, ker izvrstno stanje obeh vojnih ladij uij bilo slučajno." „ Posameznosti te dogodbe so vam dobro znane, kakor .se kaže," reče Edvard Vilkinson. ,.Lo deloma." odeovori tujec mirno; „iinel sem veselje v Manilli, z nekim mladini zdravnikom se seznaniti, kije svo;e stariŠe pohodil; prav ta pripovedoval mi je mnogo o tej stvari a tudi njemu je bilo neznaao, kako se je to zgodilo, da sti vojni ladiji pirata tako ugodno zajeli." To je možno," pravi mladi Anglež, ,kajti na tla popadati, ter se po trebuhu dalje plaziti. Bilo je 3/t na i), ko se je boj pričel. Ko poči prvi turški top, so Turki zatulili kakor volkovi, in se veselili, misleči, da denes nas morajo uničiti. Ko naš poveljnik to situacijo vidi, ukaže celemu polku stopiti v ogenj. Šla sta na to 1. in 3. bataljon hitro na goro, ter sta se kar Be je dalo naglo ob gori proti vrhu razprostrla. Stali smo tedaj ves naš polk in 10. lovski bataljon sovražniku nasproti in začelo je pokati z obeh str.inij se strašno srditostjo. Nobedna stranka se nij hotela umakniti, nobednanij mogla napredovati. Turki nijso hoteli svojih grabnov zapustiti, mi nijsmo mogli na gole griče. Ob Vali uri je prišel polk Leopold nam na pomoč in bo je razprostrl na levem krilu do vrh gore, na katerej Brno bili mi. Turki bo večkrat poskušali na vrhu gore nas obiti in zajeti, vendar so 5. G. 10. in 12 kompanija našega polka in pa Leopol-dovci še o pravem času do vrha dospeli in Turčine nazaj vrgli. Taka je bila situvacija skoro ves dan. Zjutraj je bila Btrašna vročina, proti poldnevu Be pa na enkrat dež vlije s tako Bilo, da smo bili vsi do kože premočeni, vendar streljanje niti za jeden trenutek nij prenehalo in pokalo je še nadalje z obeh stranij 8 tako silo, da se grmenje na nebu nij nič slišalo. Opominjam tudi, da so bili Turki v z* četku veliko na boljšem, nego mi, ker so iz 4 topov hrabro na nas pucali, mi pak naših izvrstnih gorskih topov nijsmo mogli porabiti, ker jih nikakor nij bilo moči na goro spraviti. S kako srditostjo smo mi streljali, vidiš lebko iz tega, da so naši vojaki uže opoludne vse patrone postreljali, kar so jih soboj imeli, in zdaj Brno bili v velikej stiski zarad muni cije. Dobili smo je nekaj od Liopoldovcev, a ne dosti, ker ti so jo sami potrebovali. Treba nam je bilo zategadelj nekoliko časa odstopiti, ter se z novo municijo preskrbeti. To pa nij bilo tako lehko, kajti naša municija je bila ua konjih, teh pa nij bilo mogoče na goro spraviti. Zato smo šli nekateri doli z gore in smo z največjim trudom, ki si ga misliti moreš, konje na goro prignali, ter se z novimi pa-troni oskrbeli. V tem času so pa Leopoldovci in lovci Turke pridržavali. O tej priliki smo tudi naše topove se strašanskim trudom na vrh gore privedli. Bilo je baš ob dveh popoludne. Brž smo posta viti 5 kanonov na odlično mesto in ura! iu živio! — zdaj se je začelo bobnenje in gr meuje tudi od naše strani! Vsako bombo smo spremljali z gorko kletvijo in sveto jezo na krutega Turčina! Zdaj se je stvar tudi za nas hitro na bolje zasukala. Naši kanoni bo komaj grme i 1 i ure, uže utihneta dva turška topova, bila sta zadeta in razbita! Z laj bo se začeli Turki počasi in redao umikati, vendar so še vedno streljali. Troti 5. uri se je našemu polku in L«?o-poldovcem posrečilo dospeti na vrh gore in zdaj smo turško druhal o boku (od strani) zgrabili. B >j je na sredi nekoliko pojenjal, a bil je na obeh krilih toliko hujši. Naš polk je pod vodstvom obrista Priegerja na planoti vrh gore večkrat na Tuike šturmal in iih prav mnogo uničil. Ob šestej uri smo se še enkrat na turško druhal zagnali, ter jih na vseh straneh nazaj vrgli. Šli 89 pred nami, kakor Četa ciganov, kadar so jim žandarmi za petami, a mi smo kar v salvah na nje streljali in jih strašno veliko pobili. Ko se tako polastimo turskih pozicij, najdemo v njih veliko kišt mu ničije in različnih pušk. Nij čuda, da so ti vragi tako strahovito na nas streljali, ker je imel vsak Turek cel zaboj patronov pol soboj. Puške so imeli različnih sistem, največ je bilo naših starih po Vencljevej sistemi, a tudi „Snider in kammergewehre". Vendar Turki ne znajo tako dobro streljati, kakor naši, ker nič ne merijo in kar tija v en dan pucajo. Postrelili so pa več municije nego mi in bilo je te golazni od 6—7000 mož; mej niimi tudi nekoliko krščanskih Bošnjakov, ker Turki so vsakega sesekali, kdor nij hotel ž njimi v boj. A boj še nij bil povsod pri kraji; ko so se Turki umikati začeli, bo posebno lovci ob ceBti na-nje streljali, ter jih največ usmrtili. Ce3ta je bila kar krvava, in veliko konj je ali ubitih ali hudo ranjenih na njej ležalo. Ranjenih Turkov nijsmo našli, ker vse soboj vzamejo; ti lopovi namreč mislijo, da tudi mi ranjenim glave in nosove režemo, ter jih mučimo, kakor je njih navada. Ob Va7. uri je bil boj končan, in naši so z vseh stranij doli na griče stopili. Ko smo se zopet vsi zbrali, bili Rmo zelo veseli, in iz tisoč grl bo se Čuli dolgotrajni živio-klici. Turki bo pa kar neprenehoma dalje bežali, ter nam Jajce s tvrdnjavo vred prepustili. Ob 8. uri smo vzeli Jajce in 1 bataljon Leopol-dovcev je vmarširal v tvrdnjavo. V tej bitvi smo uplenili 3 turške zastave, več konj in okolo GO ujetih Turčinov. Mej ujetimi se nahajajo tudi Bi vi starci in tresejo se kakor šibe, ker mislijo, da bodo gotovo usmrteni. Vendar se jim do zdaj Se ničesa nij zgodilo, zaprte imamo v tvrdnjavi v Jajcu. Po noči mej 7. in 8. avgustom so patrole še drugih 40 do 50 razkropljenih Turkov ulovile, ter jih v ta'.iorišče pri Jajcu prignale. Kako divja je ta turška golazen, kaže sledeči prizorf Ko smo 8. avgusta ob 11, uri dopoludne v taboru pri Jajcu menažirali, so 3. ujetniki poskušali iz ostroga uiti, in jeden izmej njih celo na naše vojake ustreli. Takoj na ta strel ie bilo vse na nogah. Kuhnovci žlice preč po-mečeio in te tri Turke kar na jeden mah na cesti pobiiejo, kakor krofe. Kes, da je to kruto dejanje, a če premisliš, koliko moramo zaradi te sodrge trpeti, da po noči in po dnevi nijemo zivlfenia varni j fe dalje pomisliš, kako lepo smo mi v začetku s Turki ravnali, a kako nam oni zdaj to povračajo, potem boS jezo in srditost naših fantov pač razumel. Iu ko sem jednemu Gorenjcu očital to krvavo dejanje, zavrnil me je: „Kaj? AH so Turkf kaj drugače delali, ko bo na Kranjsko ropat in požigat hodili?" — Mi smo imeli pri Varcarovem 8 mrtve in 15 ranjenih, pri Jezeru pa 12 mrtvih in 84 ranjenih. Znanci tvoji so vsi srečni bili, samo jurista Haringa je kugla zadaj na glavi plaz-niln, ko je v kritji (deknngi) ležal, tako da jo jeden teden „rog" nosil. Tukaj v Travniku je silno orožja pri Turkih. Dobili bo povelje taisto oddati v 8. dneh, in pri komur Be še dobi pozneje, bode ustreljen. Vsled tega so Turki neizmerno veliko orožja na grad nanosili. Naša služba tukaj jo strašno huda, in nikar ne misli, da počivamo. Vsak dan hodimo na „štrajfkomande" po vi-Rocih gorah, koder nas peče prav afrikanako solnce, in Turkom orožje pobiramo. 17. avg. sem bil z mojo kompanijo v Vitezu v taborju z divizijo Filipovičevo; zdaj smo spet v Travniku; koliko časa še, Bog zna. Moje pisanje ima čudno podobo, zato moram omeniti, da sem pisal prvi 2 poli v Travniku v kasarni, a popoludne smo morali visoko v gore na stražo, in tukaj 2 uri nad Travnikom ti pišem to le pismo 19. avg. ob 7. uri zvečer, žejen in lačen, ko ti najbrž ▼ kavarni lepo zložno novine čitaš, ali pa pri Kozlarju pivo piješ; — za mizo imam pa boben! Prosim te, pozdravi mi vse znance in prijatelje. Bog zna, kedaj se bomo spet videli? Ako se Rrečno vrnem, bomo spet kedaj veseli in zidane volje, kakor smo bili nekdaj, ter bomo katero pametno rekli ali veselo zapeli. Kmalu piši, ker zdi Re mi tukaj, kakor bi bil pozabljen od celega sveta.. .. kapiteni vojnih ladij napravili so, ko so od tu odjadrali, vse na skrivnem. Za kraj, kjer je bil pirat, izvedeli so pa po slučaji, ali prav za prav njegovo laatno hudodelstvo ga je izdalo, — njegovo zadnje. Ujel je pirat ravno neko ladijo, jo oropal, ljudi na razne kraj'1 privezal, ladijo prevrtal, ter je nesrečnike prepustil potem njihovej osodi. Jedino le kajitski deček menda ne bil dosta trdo privezan, ker se je malo pred pogreznenjem ladije oprostil, a vsem drugim nij mogel več pomagati, — bilo je uže prepozno. Na deski plaval je deček več dnij po morji, kjer ga je končno neka Španjska kaperska ladija našla in ga smrti rešila. Slučajno je pa rešeni deček slišal, da je roparska ladija v Otaheiti namenjena, ker pirati svojih tajnostij nijso skrivali ljudem, ki bodo ob kratkem na dnu morja. Zato so tudi ladije, katere so bile roparju za petami od- poslane, pirata v resnici na onem kraji našle, kakor jim je rešeni kajitski deček naznanil." „Da, kako negotovo je takovšno prive-zauje," reče tujec, kozarec svoj izpraznivši, — „čudno! Kako take reči na dan stopijo ! Kapitana so obesili, kaj ne? — zdi se mi, da mi je to doktor pravil.* „Kaj še !■ odgovori Anglež — »vsaj se še dobro ne ve, kaj se je z njim zgodilo, ker njegovega trupla nijso nikjer našli. Boparji so se obupno borili in Tenara je sain ka-piten so sabljo Črez glavo mahnil; potem je izginil in nedvomno našel je svoj konec v morji z vsemi Bvojimi tovari M, ki so tudi z ladije poskakali, da bi ne bili obešeni; strašen je bil prizor, so pravili, kako so morski volkovi, katerih je bilo obilo okolo ladijo, mej nesrečniki razsajali in jih morili." (Dalje pri h ) Uradna „Wiener Abendpost" pripravlja avstrijsko občinstvo na dolgo trajanje vojske v Bosni s sledečim člankom: „Po zaBedenji Mostara in po vzetji Sarajeva nehala je c. kr. armada dalje prodirati, in tudi še zdaj miruje. Ta premir v premika-vanji je pa le navidezen, ter se kaže le na onih krajih, kateri se bodo najprej prijeli. A na obeh prostorih zasedanja delujejo cesarsko čete, ker zdaj velja, da se pridobljeno zagotovi in naredi središčni temelj v Bosni in Hercegovini. V pogorskih vojnuh je varovanje zveznih črt in onih, po katerih Be giblje, najtežji nalog, ki zahteva vso pozornost generalov in skrajno delavnost čet. To velja posebno tačas, kadar dobiva oni, ki deželo brani, bvojo moč od gorskih prebivalcev samih. Regularna četa, broječa najmenj 30 bataljonov nizamov in re-divov, podkrepljena z dobrim kanonstvom, je jedro, okolo katerega se vsi protivni življi nravski zbirajo. Spredaj zmagani, vrgli se bodo po naših brigadah pri Kosni , Jajcu, 'Zepčili, Busovaci in Sarajevu razpršeni sovražni oddelki v trumah rahle tiktične zveze na naša krila in odločne črte (naehsehubslinien). Tukaj bi lehko pretili našim kolonam za ob-skrbljevanje in reservnim napravam, ako bi hoteli mi svojo operacijsko črto raztegniti, predno se je vse storilo, da se te možnosti odvrnejo. Kritičnega opazovalca tedaj metoilidični, aistemični, počasui, a vedno si svojega cilja svesti način zasedanja more le umiriti. To je dino nam je poroštvo za stalni vspeh v gor-skej vojni. Največji del severne Tirolske so v prvih dneh bavarsko - francoske navali 1. 1703 sovražne čete prepljule Kufstein. Ituttenberg, Hali, da celo glavno mesto dežele Inšpruk, in mejni igi Scharnitz, Luetasch in Khrenberg prišli so v roko izbornoga kneza Maks Etna nuela. Ti vspehi so ga oslepili in ukazal je, da morajo iti njegovi bataljoni črez Hren, in vznemirjal je b svojimi Četami celo Sterzing. To prenaglenje bilo je pa tudi osodno knezu. Za hrbtom vzdignil se mu je narod inske, zilske, Btubaijerske in ltike doline (Lechthal) in malo tednov pozneje nij nobeden Bavarec in nobeden Francoz bil več na Tirolskem. Takim reakcijam se more le izogniti, ako se dežela stopinjem zaseda. Vsaki pridobljeni kraj mora se ob straneh proti vsem slučaj nostira zabraniti. Kakor se kaže, prevladajo ti nazori tudi v glavnem stanu v Sarajeveni, zato vse dozdevno mirovanje, katero pa nikakor ne izključuje, kakor se vidi iz denašnjih poročil, da bi se čete ne odpošiljale v razgledovanje in ne stražili posutimi oddelki tudi v oddaljenih krajih pri Mostaru, Sarajevu in Banja luki. Poročila dovelj označujejo vspešno delavnost razgledovalnih čet. Nasprotno se pa zopet lehko ume, da ustaški vodje vse poskušajo, da bi pritisnili na našo stran in zvezo od zadej. Na teh krajih morejo jedino upati, da bodo, ako bodo porubili svoje prej omenjene naravsko prednosti, zadobili deloma kak vspeh. Napadu na postavljenja grofa Szaparvja, katera so v po dobi polukroga, na visočinah Bosne pri Doboji 22. t. m. je tedaj 2G. zopet drug napad sle dil. Kakor pa pravi poročilo poveljništva 20. divizije, izvršili so ta napad se slabejšimi močmi. Da so naše čete tudi ta napad odbile, ume bo samo ob sebi. Politični razgled. Not run Je «1 «*>.«*■«». V Ljubljani 29. avgusta O konvenciji, katero baje namerava An-iii-itssfi s Turško skleniti, pravi berlinska „National- Ztg." da je to neumnost. Zdaj, ko so Avstrijo toliko let dogodjaji na iztoku vznemirjali, ko se je izdalo za bosenske begunce več milijonov, ko se je s trudom izognila vojni; zduj ko je dobila Avstrija od Evrope mandat, da naredi mir v turških provincijali in šla z vsemi dragimi potnimi listi črez mejo in jej je porta provzročila velike denarno izgube in je Avstrija morala armado 1GO.O0O mož k orožju pozvati, da se polasti obeh proviueij — po vsem tem sklenila naj bi se konvencija, ki bi sultanu na besedo obetala, da bode Črez jeduo leto vse tako, kaker je bilo! Kdo nam more kaj očitati, da Bino to mislili za nemožncst toliko časa, kolikor časa imamo vseh pet čutov zdravih V Mi še denes ne umetno, kako se je mogel v dvornih krogih „boj" vneti zavolj stvari, kije tako jasna, kakor solnce. Magjarski šovinizem se svojim turškim boterstvom uhladili bo nekoliko neso- rodni udarci Turkov na divizijo grofi Szaparvja. Zdaj se je smelo pričakovati, da bode Mag jarom avstrijski patrijotizem sanjarenje za Turško odpodil. in da bodo vsaj idaj vlndo podpirali. In naj bi baš zdaj mngjarska maloselska politika zmagala? Dt/orski minister 8(nđl je podžupana peštanskega komitata, ki ae je brand dati predprego za bosensko vojsko, od službe odstavil in v disciplinarno preiskavo deial. — A vso to valjda le pro forma, ker kongregacija komit.atova je 27. t. m. pohvalila posto panje podžupnnovo, da si je koncem sklenila predprego dati, ker se mora. Viim*J<» •! i u n se 27. t. ni. poroča, daje zvezni svet nemški potrdil postavo zoper socijaliste po oiu'tn stvarno čisto nič izpre-menjenem načrtu, kateri mu je predložil ju stični odsek. Dopisi. Bz lirMl4/B10 zJutri,J peljalo se je skozi postajo Videm Krško nad 200 turških ujetih vojakov, mej kater"mi je bilo okolo 20 častnikov. Oficirji vozili so se v drugem razredu a dragi vojaki pak v navadnih vagonih za b'ngo; prvi so imeli lepo obleko, katera so je z ruU-čo ruiaviin obličjem precej strinjala ; pruvo be lo pak so kazali drugi prostalu, kateri so bili veliki kakor brzojavni ko!ei. Ha-ri'pa^a vozil se je z njimi v prvem razredu zraven njega, pak je sedel nek nadlejtenant krt stražnik. J. den oficir je šel iz vag na in ko je za-gfrdal na bližn;ej njivi bučo, šel je po njo, a voMik //i njim; razdelil je bučo potem mej svnje snu jetnike. Častniki so imeli orožje pri s»bi Spremljali so te ujetnike brambovci 80. hrvatskega bataljona. Še to le — Nek železniški delavec Šel je z nožem v roki k vagonom ter jo dejal: N(>s s eni, kje gi imaš? Zi odgovor dobil je zairčevalen posmeh od Turka, kateri si je gotovo mislil: J iz b! ti už-3 dal vetra, ako bi te doli doma imel. i v. DfltO t I In u na Krasu. 20. avg. [Izv. dop.~j (Sara e'» — naše.) Ko smo bili mesecu decembru larnkega leta izvedeli, da je Plovna, koja se ic trdovratno branila bratom Rusom, koje je bila posadka plevcnska odbila 20. in 21. in 3() julija in kesnoje B* večkrat Ornimi paša odstranil, n. pr. 11. in 12. sept. m. 1., da je tedaj dobro utrjeno mesto Plevna se ndalo 10. decembri našim bratom Rusom nnpviivili smo bili po Krasu slavnosti v ta n a me n. Den- s ko so vsled ruskih lanskih zmag na^i vlastni najbliži bratje Slovani na jugu v bon, ko vse moči napenjalo, da bi jim njihovo početo delo dobro izpadlo, da bi vse kršČMisV' ]» >rod'ce v onih dvfh deželah osvo-boddi «d krute roke divjega barbara, denes, ko Čuj mo in čitamo, da izvrstno napredujejo z onvobojenj m nove zemlje za Bvstrijsko državo, ko č tamo, da se ravno naši odlikujejo v hrnbrosti in disciplini, dpnes, ko vemo, da zn Bm n'nko, Travnikom, M 'starom in dni glini mm sti ie tudi Sarajevo — naše, denes se moramo tembolj veseliti in se veselimo VS'C ga vspeha. S n>'i napravili smo v to svrho zopet svečanost : naš stari visoki hrib Zakanec bode kmalu historičen od samih kresov, velikanskih kr'-mv, koji se obifino žgo pri vsak" j priliki, da so ogrnij vidi dnleč iz Italije, Goriškega, Okolice IržaftVe, Istre in od morja; v vasi je je zopet grmelo, streljali smo z možnarj', da jo odmevalo od siveua Nanosa in Cavnal Zdaj ie razvidno, da to žganje in strelja-nie vrlo mnogo upljiva na narodnostno izbujo narodovo! /a tem zbrali smo ae bili v lepem številu in k tnalo so začeli govori vrstiti so s pcttein : napijalo se je našim „kranjskim Janezom", Fibpoviću, i. t. d. Pri tej priložnosti niiso pozabili onih ubozih družin, zapuščenih od odeta in glavnega podpornika, koji je mo ral v vojsko ! Napitnic nij bilo konca ne kraju: Zbeli Kubnovci! Živela vsa na 'a armada v Bosni! Sarnjevo — nHŠe! S. D. Domače stvari. — (Krn ttjsk o veteransko društvo) napravi kot drugo svečanost rojatvenega dne Ni. c. in kr. apostolskega veličanstva Kranja Josipa I , v nedeljo 1. septembra 1878 na vri u ELozlerjeve restavracije cesarsko sve čanoBt. Osti dohodek je namenjen na korist zapuščenim družinam v vojuo službo poklica-uih reserv stov, ranieiiitn vojakom in avstrijsko natrijotičnemu polnočnemu društvu. 1 God- bena produkcija veteranske godbe pod vodstvom; ujenega kapelnika gop. Zorne rja. 2 Kegljanje na dobitke. :>. Streljanje na do bitke. 4. Loterija. 5. Dekoracija. 8. EUsavifc ljava. 7. l/nieteljni ogen|, in 8. Ples, kl se začne ob 8 un. Začetek ob :>. tin. Wt< pn na 10 kr. (ikile dobrodelnega Da mena vabi k obilnoj vdeležbi. Odbor, — (Za pogorelce na Vrhniki) je dovolil deželni odbor iz deželnega fonda 3000 goldinarjev podpore. — (Imenovanje.) Cesar je imcuovul kcrarja Mateja I'aumana v Kopru za stolnega dekana, Petra Sinčića za kanonika, m dekana Feliksa Sik ea za častnega kanonika« — (Iz seje kranjskega deželnega odbora) dne 24. in 20. t. m. Deželnemu muzeju se dovol;uje nokoliko novcev potrositi za kopanje po starinah okolo Vač. — Ker &e je sekundaiij dr. Zidarič udpovedal slu/bi, raz piše se služba sckundarija na deželuej porod nišnici, ki je ob enem asistent pri babi&kej šoii. — Ilavno tako se zarad bolehuosti dotedanje babice razpiše služba babice na porodmšuict. — Pri deželnem račuuovodstvu i/prazntna služba oficijala se je podelila dosedanjemu iu-grosistu Vinceiicu Vizjaku, služba ingrosista pa diurnistu Janezu Kozjeku. — Oui darovi, katere deželni odbor izrecno dobifu za ruzdeli-tev ranjenim vojakom, izročevali se bodo c. kr. deželnemu predsedstvu. — Dalje je deželni odbor skleuil, naj se določi na učiteljskoj službi pri sv. Križu poleg Litije plaća po 450 gld. in 400 gld., za 2. učitelja v Borovnici po 450 gld. za 3 učiteljske službi v Kučevji pa ustanovi plača po G00 gld., 500 in 450 gld. — Glede pričete ceste v Selu poleg Šuuiberka je deželni odbor sklenil, posredovati iu po moči delati na to, da se ta na muogo stran koristna cesta dodela. — (Spremembe v lavantinskej škofiji.) G. Jakob Pečnik gre za piovizorja v Šetale, g. Jernej Voh za kaplana I. v Novo cerkvo, g. Lovro Janžekovič za kaplana ▼ št. Ilij. v Slov. gor., g. Adolf Srabotuik za provizorja v Kadvanje, g. Juri Galun za kaplana k sv. Martinu na Pohorju, g. Juri Purgaj za kaplana II. v Reicbenburg. Novi mašniki: g. Franc Murkovič pride za kaplana v Svičiuo, g. Miha Šmid za kaplana v Ribnico in g. Alojzij Bratuša za kaplana k sv. Jungerti na Pohorju. — Spremembe pri 00. frančiškanih. P. Eustahij, župnik pri slov. fari v Mariboru, je postal proviucijalui deliui-tor. P. Emerih otide v Gradec, P. Primuš k 8v. Trojici v Slov. gor., P. Tomaž odtod v Gradec, v Maribor pa prideta P. Severin in P. Jozafdt iz Gradca. Razne vesti. * (Zločinstvo naželeznici.) Nedavno peljala se je — poročajo amerikanske novine — neka mlada gospa po železnici iz Bostona v Albanv. V vagonu se njej nasproti vsedeta dva tujca, ki sta posebno pozorno ogledovala njene bisere, katere je gospa na sebi nosila. Proti večeru šla je gospa iz jednega vagona v drugi, in kondukterja je ravno hotela plačati, ko rečeta ona dva moža: nta gospa potuje z nama, ter bodeva midva za njo plaćala". Gospa ee jako začudi, ko še nikdar teh dveh tujcev nij videla, ter bo jame nad njima jeziti. A jeden teh dveh tujcev pove na uho kondukter)'u ime one gospe in reče, da — je blu/.ua, in da jo peljeta v blaznico. Ker sta tujca res pravo ime gospe povedala, se kondukter več ne zmeni za njo. Na nekej postaji pa zahtevata tuica od gospe, naj gre zdaj z voza z njima; vsem povovalcern v vagonu sta pa tudi uže povedala, da peljeta to gospo v norišnico. Gospa nij hotela iti z njima, ter je prosila poto valce, naj jo rešijo, ker ona ni) blazna, — vse zastonj. S s lo izvlekla sta jo tujca z voza, ter se potem odpeljala, V Aibauv čakal je soprog one gospe njenega prihoda; ko pa izve, kaj se je blo /godilo, pel al se je hitro na ono postajo, kjer sta šla tujca iz vagona, in v me.^tu v nekej krčmi najde s-.o;o soprogo zaprto v sobi, — a v resu ci skoraj blazno. Tujca sta jo živalsko oskrunila, ter jej vse bisere in denar oropala. Zločircev nij80 našli. vil. Izhaz deii Inomu odboru poslanih milodarov za zapuščeno družine v vojno službo poklicanih rosorvistov iz KranJMiegai Znesok niilodarov po VI. itkaiti 4321 gld. 46 kr. C kr. okrajno glavarstvo v Cr- iionilji posije zbirko v fari iao- tliški ,........ 5»i — n Goap. Ivan Šolar, c. kr. deželni šolski nadzornik..... 8 „ — „ C. kr. okrajno glavarstvo v Krauji pošlje zbirko in sicer: kupnega urada v 4 gld. -3 - SO kr. tSoriei .... župnika v Tiboah županst\ u v Železnikih ... 9 „ 80 županstva v Mavčičah , . . , 11 „ 20 nit atuo občino v Kranj!.... 128 „ — C. kr. okrajno glavarstvu kočevsko pošlje zbirko občino Alorovec . Zbiika uradnikov e. kr. finančnih uradov in c. kr. Hi.ančtio pro-kuraturu v Ljubljani . . . . C. kr. okrajno glavarstvo kočevsko zbirko občine Videna . . Gosp. baron Gussicb, c. kr. okrajni glavar v Logatcu..... Zbirko občine radovljiške posije c. kr. okrajno glavarstvo v lia-dovljici......... C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu pušlje nabranih . . . . C. kr. okr. sodnija v Kat lečah . . Firma Karol C. 11 I/.-t v l.jubijani Zbirka občine Mengeš . . . . Zbirka občine Vodico . . . . (J. kr. okrajno glavarstvo logaško podije zbirko občino Planina . Gosp. Ur. Ludovik viti:/, Gutuians-thaUBouvenutti, vol,ki posestnik v Dvoru pri Itatcčah, danijo 100 gld. za ranjene, 100 gld. pa m družine rosorristov . . Gosp. baron Karol (Jodelh Fakncn-feld.......... Gosp. A. Klemen, župnik v Smledniku . ,........ Gosp. prof. dr. A'ojzij Valenta Gosp. Gilbort Fuciis, grajfičak in fužinski posestnik v Hribu Gosp. Janez Demšar, župnik v Ledinah nabiro pri faramh . . . Gpdč. Marija in liormiua Kegnard iz Ljubljane....... Gosp. Karel Voltmau, klobučar v Ljubljani pošlje pri enem omizji v Domžalah nabranih . . . Županstvo mestne občino Črnomelj pošjo dohodek gledisno igro v narodnej čitalnici v črnouielj-ski za družine reservistov . Skupni znesok . 151 20 78 30 — . 60 10 . - 21 10 11 . — 30 30 3 31 f>3 ioo „ — 20 6 i, - 10 „ - 100 „ - 2 „ 20 15 „ - 80 . — 500J gld. bil kr. Tujci. 2H. avgusta: Evropa« Voh iz Konjic. — Grof Trobnitz iz Gradca. — Kascovich iz Tista. — llospini iz Gorice. — Stricker iz Dunaja. Pri Slonu : Albori iz TrBtn. — Demšar iz Železnikov. — Wolf iz Dunaj*. — Karli* iz Trsta. — Ncnuian u Dunaja. — Čnio iz Kočevja. Pri Muliću: Sk'iba iz Dunaja. — Onderka iz Idrije. — 'iavonz iz Gradca. — Sprechmuck iz Dunaja. — Buehieino: iz Trsta. Pri l»aviirKk«>iii dvoru: Martiuuzzi, Klein It Krapine. — Latosuhi£zky iz Trsta. Uuu.-jbAii borza 29, avgusta. (lavlrno Unngratičiio porodilu.j Enotni drž. dolg v bankovcih . Akcijo narodno banko Napol . 01 gld. 10 kr. . 63 n 30 n 71 n 75 n 110 n 25 _ . 810 n — n 2jy n 75 n 95 n n 23 n n 47 n 100 n 05 n . 56 i, 70 Trinr crn« v Ljubljaai 28. avgusta t. 1. Pšenica hcktolitor 6 gld 99 kr.; — rež 4 g!d. 71 kr.; — jedrnim 3 gld, 90 kr.; — oves I gld. II kr.; — ajda 4 gld. 71 k..; — proso 4 gld 8-i kr.; — koruza 6 gOid. — kr.; Itrornpir 100 kilogramov — fl» — kr.; — fižol hektoliter 8 gi. 50 kr.; masi.'* kilogram — gl. 9ii kr.; — man — ^id. 82 kr.; — iptttt tiition — gl. 70 kr.; — špoh povojem — gl. 75 kr. — iajOCj po 2l/f kt.i — miftka i,! H 't - •.; — govedu no kilogram 54 tr.; — tuletnine 56 kr.; — »vinjeto m- .. »i2 kr; — tema 100 kilogramov 1 >id. 51 kr.: — aiaiuo l gold, 42 kt* — drva trda 4 kv. metrov 6 gold. 50 kr.; — nehlu 4 gld. 50 kr. Ceno so na prodaj naslednje zelo redke knjigo: „Glagolita Clo/Jamis", dedicavit Bartholomeaa Kopitar. Ueč 1834. Vezana jo elegantno v rudeecin tisnji tč zlatim obrezkom. „Hesyhii Glossographi" edfdit Bartholomeni Kopitar. l!eč 18.J9. Vozana prav trdno ta elegantno v iteleneio usnji se zlatim obrezkom. „Ueber die Abkunft der Slaven'4, von Paul Joaepfa Saffarik. Ofen 1828. Natančneje pod adreso: A. H, poNte re-shuil,' v Vipavi. (278) Stev. 5405. Ji azpis. (272—2) Na c. k. porodniear.-diej učilnici v Ljubljani je izprazuena služba asistenta in ob' jednem sekundarija v porodnišnici s 315 goldinarji letne remuneracije in 42 gold. odškodnine za kurjavo in svečavo iz c. k. učilniškega zakleda, poleg tega pa s prostim stanovanjem in 85 gold. letae rt muneracije iz porodnišnega zaklada. Prošnjiki za to službo, katera se oddaja na dobo dveh let, ter se po dveletnem zado-volilnera službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati utegne, morajo samskega stanu biti, ter morajo dokazati, da so uže doktorji vsega zdravništva, ali da so vsaj prvi rigorosum prestali, ali pa, da bo kirurgi in porodničarji. Prošnje, katerim so priloženi dotični dokumenti in pa dokaz zmožnosti slovenskega ali kakega druztga slavjanskega jezika v govoru iu pisavi, in z navedenim kakim dosedanjim službovanjem naj se pošljejo do 15. septembra 1879 vodstvu c. k. porodničarske učilnice v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 24. avgusta 1878. Za notarsko pisarnico v Litiji se išče kancelist, ki je /možen nemškega in slovenskega jezika v bo-sedi in pismu, ter zveden v zapuščinskih in zemljo-knjižnih rečeh. (27J—2) Natančnojo so izvč v omenjenoj pisarnici. Oznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da bode fine (i. w<>|inil>i*;i tekočega in vsacega naslednjega leta v l!cii<-;ih lclui ivg za živino in ruzličuo drugo blago. Županstvo v Renčali, dne 18. avgusta 1878. (266—4) France grof Strassoldo, župan. ~Wir empit>hl«n^= gnsclifitzt. nls iiestes iii'fl Preiswiirtlifl8tP8 Die Rcgenmiintel, Wag6Jld6Cken (Ptorlirn), Ilcllcinlagrn, Zcllslnffp