58. številka. Ljubljana, soboto 11. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja. \sak dan, i/.vzemši ponedeljke in dneve p« prsiznicih, ter velja po pošti prcjoinan za a v st r o - o^ e r s k e dežele za celo lr t o 16 gKL, za pol lotu 8 gld., ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesce 1 gbl. 1<> kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode u i t <• lj »■ na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. 60 kr.. po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vratc 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. . Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ur e d ni š t v o je v Ljubljani v Franc Kolmam >vrj hiši št. 2f>—96 poleg gledališča v „zvozdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši. Odgovor na reforme. Tudi v družili novinah, ki so nam denes došlo, nahajamo iz Cetinja in Dubrovnika potrjeno, kar je telegram v včerajšnjem našem listu poročal: hercegoviuski boritelji za svobodo so veliko zmago pribojevali, oni so Turkom s krvavim handžarom reforme na hrbte pisali, kakor so pred malo dnevi v proglasu obetali. Ta nepričakovana velika zmaga je zavoljo tega velieega pomena, ker prav ob posebnem času pride. Turčija je proglasila svoje reforme, v katerih vstašem velike poboljške obeta, ravnopravnost zagotavlja, begunce vabi domov in jim obeta hiše zidati in davek za dve leti odpisati. Ob jednem je bila Turčija proglasila, da so vsi vstaši pomiloščeni, kateri orožje polože. Diplomacija je vse prizadela si vstaše pomiriti in pregovoriti, naj orožje polože, češ saj nič ne opravite. Avstrijski konzul Vrčević je bil šel notri v vsta-ški tabor, Rodič je šel v Cetinje in Dubrovnik, vstanek potiševat, na hrvatskej in dalmatinskoj meji imajo naše c. kr. oblasti stroge ukaze proti vstanku, Srbija, ki se je celo zimo oboroževala, uže zopet malaksa in oinabuje, češ saj vstanka uže na pol nij, sama ne morem. Pa evo! Vsem tem mogočnim okolnostim in navzlic vse množue turške vojske vzdigneta se vodja črnogorskih prostovoljcev, Peko Pav-lović in Hercegovinec Lazar Sočica, uže Luka Vukalovićev sobojnik — pa kratko in brez diplomaiiziranja turškp, vojsko tako premahata, kakor še nikoli dosedaj! Kaj mislita? Strašno nediplomatična človeka to! Namesto, da bi magjarsko noto s hvaležnostjo sprejeli in šli zopet v turško sužnjost, turške glave sečejo in sestradanej, ter po boleznih decimi-ranej turškoj vojski živež izpred ust jemljo, ter nobenega kanona ne imajoči jemljo si jih z golo roko pri Turkih z municijo vred. In to po tem, ko vstanek užo osem mesecev traje, ko je Turčija nagnala v Hercegovino vojske, kar je mogla ! Gotovo, da bode ta zmaga vstaše ohrabrila. &e menj kot prej bodo hoteli kaj vedeti o papirnatih reformah. Zato je pa vsa diplomatična akcija popolnem končana. Tu pomagajo samo dejanja. Vstaši na gole puhle besede in obetanja odgovarjajo z dejanji, in sicer izvrstno. Sedaj so premagali ne le Turke, nego i diplomacijo. Velik vtis bode ta njih odgovor naredil na Srbijo.in na Črno goro. Glasno jim vpije na uho: dejanje, zdaj ali nikoli! Velevlasti vam odsvetujejo, ali priznalo bodo dejanje, kakor so ga vselej. Saj so tudi vstašem tako lepo in diplomatično dopovedovale, kako prav in dobro bi bilo, da orožje polože, nu in kaj je zdaj, ko so vstaši z nasprotnim činom odgovorili. Diplomati se debelo gledajo in ne vedo, kaj zdaj. Tako hode tudi s Srbijo in t'rno goro, če se moževsko odločita. Sedaj pak še bolj, nego od početka tega meseca upamo, da bode na jugu važen odlok zgodil se, prodno mine mesec marc letošnjega leta. • Rešeno ne bode do celo, ali velikansko se bode približalo končnemu rešenju orijen-talsko vprašanje tekom 187G. leta. Jugoslovansko bojišče. Z jugoslovanskega bojišča poroča iz Bosne „Pol. Corr." : Blizu Dubico je vodja bo-senskih vstašev Brdarević trčil na bataljon nizamov, katerim je bilo še 30O bašibozukov za rezervo. Boj se ljuto začne, vstaši so bili kmalu od vseh strani obkoljeni. Vstaši so so z obupnim pogumom iz turškega kola izsekali. Po 12urnem maršu pak so pri Lanji na drugo kolono nizamov trčili, katera je pa manjša bila od prve. Tu so Turke zapodili in jih 10 ubili. — Tudi. uri K ulj anah so je boril vstaški vodja Zec s svojimi 220 možmi in ubil 14 Turkov 22 ranil. Turki so bežali, pustivši tovore, 4 konje in 10 volov. V Hercegovini je bil 7. marca tudi na drugem kraji, nego naš včerajšnji telegram poroča, hoj s Turki. Ljubibratič, ki je novo četo osnoval, prestopil je bil Neretvo, požgal tri turške vasi. — Tudi pri Zubcih se zbira nova četa. — Na Klekii se pričakuje nova turška vojska, ki po morji pride. Hrvatska vlada in generalkomando je na oster ukaz vnanjega in magjarskega minister-stva vsem mejnim oblastnijam na hrvatsko-bosenskej meji ukazala vse prostovoljce, ki ob meji hodijo, prijeti in odpraviti, oborožene vstaše, ki črez mejo pridejo prijeti in sploh proti vstašem delati. Na veliko veseljo nem-ško-judovskemu novinarstvu se to užo godi. — Ob jednem je poslala nadlojtnanta Boića k ubeglim na avstrijskih tleh bivajočim Bo-sencem, da naj jih pregovarja k povrnitvi v Turčijo. A ti so rekli, da se rajši v Uni utope, nego da bi šli pod Turke nazaj. Deželni zbori. Kranjski deželni zbor. (II. seja 0. marca.) Dr. Razlagu, ki je bolehen, dovoli se odpust na negotov čas. Vladna predloga z načrtom postave glede boljšega obdelovanja Ljubljanskega močvirja izroči se gospodarskemu odseku. Svjetoslav VsevolodoviČ z brati. Z druge strani pa je vzdignil Andrej na Kijev silo po-locke zemlje: turovskih, pinskih in goroden-skih knezov, podložnih Polocku. Mihajlo Jur-jeviČ je odstopil od Rostislavičev, ter skupaj z Vsevolodom in dvema bratrancema pohitel osvojit Kijev. Rostislaviči mu tega nijso branili. Rjurik se je zaprl vBjelgorodu, Mstislav v Višgorodu, a Davida so poslali v Galič prosit pomoči pri Jaroslavu (Osmomislu). Vsa sila se jo obrnila na Višgorod, da ulovi Msti-slava, kakor je zapovedal Andrej. Mnogo je bilo krika, šuma, treska, ognja, malo ubitih, ali mnogo ranjenih. Devet tednov je trajala ta vojska. Bratranec Rostislavičev, Jaro-slav IzjeslaviČ Lučki, ki je prišel na pomoč z vso volinsko zemljo, zahteval je za sebe prednost in kijevski prestol, za čemur je hrepenel tudi Svjetoslav VsevolodoviČ črni-govski, stareji knez y vojski. Samega Andreja ny bilo tukaj, da bi rešil ta prepir s svoje mogočno voljo; a vsi ti knezi, sami o tem Ms tek« Knez Andrej Bogoljubski. (Po Kos t omaro v u spisal J. Steklasa.) (Dalje) Oholi Andrej je poklical svojega močnika Mihna, ter rekel: „Pojdi k Rostislavičem, povej jim to-le: vi ne delate po mojej volji; zato ti, Rjurik, stopaj v Smolensk k bratu v svojo očino, a ti, David, stopaj v Berglad, ne velim ti biti v ruskej zemlji; a Mstislavu reci tako-le: ti si vsemu začetnik: jaz ti ne velim biti v ruskej zemlji." Mihno je predal Rostislavičem sporočenje svojega kneza. Izmej vseh nij strpel teh be-sedij Mstislav. „On — govori sovremenik — bil je naučen od svoje mladosti nikogar se bati, razun — samega boga. On je zapovedal ostrici Mihnu lasi na glavi in brado, ter rekel: „Stopaj k svojema knezu in predaj od nas svojemu knezu to-le: Mi smo tebe do- zdaj smatrali očetom in te ljubili, ti pa si poslal k nam take besedi, po katerih ne smatraš meno nič več knezom, nogo podanikom in prostim človekom; delaj kar si zamislil. Bog je vsemu sodnik!" Andrej je pobesnil, ko je videl odstriže-negu Mihna, ter (dišal, kar je rekel Mstislav. Velika vojska SuzdaJjBke zemlje — Ro-stovci, Suzdaljci, Vladimirci, Perejaslavci, Bjelozerci, Muromci in Rjezanci, pod glavnim zapovedništvom sina Andrejega Jurja in bo-jarja Židislaviča, vzdignila so je na pot. Andrej jim je pri odhodu govoril: „Preženite Rjurika in Davida iz moje očine, a Mstislava ulovite: nič mu ne storito, nego pripeljajte ga k meni," Z* njimi so se združili Novgo-rodci. Oni so šli skozi smolensko zemljo; bedni Roman, videč okolo sebe take goste, nrj se mogel zoperstaviti, nego je še celo moral po zahtevanju Andrejevem poslati ž njim svoje Smolnjane. Vsa ta sila je stopila v črnigovsko zemljo in tam se je zjedinil ž njo Vladna predloga z nacrtom postave uled<; izpremembe 55. 08 Ljubljanskega občinskega reda se izroči po predlogu poslanca Mu mika občinskemu odboru, ki se ima voliti v prihod-njej srji Deželnoodborno poročilo o razmeri skladnega plačevanja stroškov za zdravila in za pota o slučajih epidemij; dalje: deželnoodborno poročilo s proračunom Slapske vino- in sadjerejske šole za 1. 1877 in računskim sklepom za 1. 1875; dalje: deželnoodborno poročilo zavolj najema vrtnarja za sadje in zelenjavo na Slapu; deželnoodborno poročilo s proračunom gledališkega zaklada za 1. 1877; deželnoodborno poročilo s proračunom zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1877; deželnoodborno poročilo s proračunom ustanovnih zakladov za 1. 1877; deželnoodborno poročilo o nakupu Valentin Krisperjevega posestva „ zverin jak" za prihodnjo deželno norišnico — se vse izroče finančnemu odseku v pretres in poročanje. V finančni odsek se volijo: dr. Z a r n i k, M u r n i k, Dežman, dr. Schrei, G raseli i, baron Abfaltrern, dr. Sa-vinschek, Obreza, dr. Pok luk ar in Robič. V peticijski odsek: grof Barbo, Kra-marič, baron Taufrer, dr. Savinschek in Pakiž. V odsek za poročilo o deželnoodborovem delovanji: Braune, Gariboldi, Graselli, llo-rak, M. Lavrenčič, Scharler in baron Taufrer. V gospodarski odsek: Dežman, Kotnik, Murni k, dr. Bleivveis, Kozler, dr. Po-klukar, Iludež, Gariboldi in Langer. Vitez Vesteneck, znan od famoznih trgovinskih volitev, nij bil voljen v noben odsek, akoravno so ga njegovi pajdaši za finančni in gospodarski odsek kandidiral in sta posebno baron Abfaltrern in dr. Schrei za njega agitirala. Prihodnja soja je v soboto ob 10. uri. Politični razgled. Votrtm jo <1< >.«'I<». V Ljubljani 10. marca. Iz ftešetttiJi «ftot*ov ni denes nemarno posebnih novic. V graškem je Kaiser-feld rekel, da še nijsmo na zadnjem koncu gospodarstvene krize, katera vse tare. Te be- ničesar ne soznavši, prikažejo se precej za tem pod Višgorodom, da bi s tem dali priložnost Andreju, imenovati za Kijev tacega kneza, kakoršen bode njemu ugoden. Jaro-slav, nepomirivši se s Svjetoslavom Vsevolo-dovičem, je odstopil od zaveznikov, prešel k Rostislavičem, ter se podal k Bjelgorodu, da bi zjedinivši se z Rjurikom Rostislavičem, udaril na oblegajoče. Mej tem pa je zaveznikom pretil prihod Galičanov, po prizivu Davida, na pomoč Rostislavičem. S svoje strani nij imel večji del zaveznikov, niti povoda, niti voljo, podaljšati uporno vojsko. Smoljnjani so bili popolnem proti svojej volji prisiljeni. Nov-gorodci, vselej nemirni in spremenljivi, so lehko ohladneli za podvzetje, h kateremu so pristopili samo mimogrede; verjetno je, da se tudi Polačani in druge vojske iz beloruskih mest nijso odlikovale v podvzetnosti, tako, kakor je bilo za nje v tem času popolnem 3rearazlično \prašanje o tem, komu bode pri->adel Kijev. Vse to skupaj pa je bil uzrok ega, ker so zavezniki uvideli, da sila njiko- sede so vzbudilo pozornost, kakor da bi kaj novega povedale. Proti volitvi so neinškutarji vložili nekov protest. Odbor, ki je za preiskavanjo te stvari voljen, bode gotovo netemeljitost tega protesta izprevidel. — Galski deželni zbor mora 200.000 gld. na posodbo vzeti, ker je po nekaterih krajih v tej deželi letos tako stradanje vsled slabe letine, da ljudje od lakote mrjo. Vsi () for; zatorej vse druge vsaj v Celjskem glavarstvu so uže dolgo do 400 for. zbolj-šane. To mi spričujejo mnogi razpisi. Dober delavec bi bil neumen in zameta-val hi samega sebe, ko bi ne gledal na boljše službe. Omenjeni g. podučitelj, oziraje se na druge veliko slabšo, da ne rečem ne dovolj sniožne tovariše, ki uživajo po 4O0 for. dohodka, je vložil na okrajni šol. svet 8. februarja 1875, torej uže pred jednim letom, da bi se mu služnina tudi tako zboljšala. Okrajni Sol. svet, ki rad v družin malo vrednih zadevah v jajcu dlake išče, kateremu je vsakako prva dolžnost skrbeti, da imajo šole dovolj dobrih učiteljev, ny našel v toku jednoga leta toliko časa na tako prošnjo odgovoriti. S tem je važno reč zavlekel na veliko škodo našej šoli. Deželni šolski svet je koncem pr. 1. povišanje podučiteljskih služnin na 400 for. iz okrajne blagajnice v obče prepovedal, a tisto, ki so uže zboljšane, ostanejo tako šezanaprej. To bode našemu okraj. šol. svetu dober izgovor — s kakoršnim je bil vselej izvrstno pripravljen — a črez leto potem, ko se je bila dotična prošnja vložila. Kaj nam pomaga za starejega in prvenstvovajočega. Za le ta ciy je znal on dosta pametno upotrebiti neopredeljene in večkrat brezsmislene odnošaje knezov, postoječo nejednakost izmej mest in zemelj, pohujal in razžigal strasti različnih strank; v tem slučaji so njemu pripomogli tudi novgorodski notranji neredi, in slabe letine v novgorodskej pokrajini, in davno od-tujenje polocke zendje od druzih ruskih ze-moh". Tudi mu jo pomagalo rodno sovraštvo Ohgovieev in Monomahovičev, nepričakovani propiri in borbe v rodu Rostislavičev z Msti-slavom Izjeslavičem in vrh vsega pa divja protidržavna svojstva še ne ustanovljenega društvenoga življenja, ko ljudje neuniejejo razlikovati osobnih namenov od društvenih ter je lehko strasti podpihati z nado na splošni grabež: vse to pa so bila časovna sredstva ter so imela tudi časovni značaj. Itazun želje osobno vladati nad knezi, imel je Andrej teško kakšno drugo namero za novi red v ruskih zemljah. Kar se pa tiče njegovega odnošenja k pravej suzdaljsko-rostovskej pokrajini, gle- z velikimi stroški razširjena šola, ako dotične oblasti ne gledajo na to, da bi se jej obdržal učitelj, ki za podučevanje naših otrok menda nij menj važen, kakor kakšen „Lehr-mittel". Vemo pa tudi za druge izgovore: zakaj se namreč g. podučitelju ne /.boljšajo dohodki po druzem potu n. pr. iz krajne Bol blagajnice ; a mi vendar imamo pravico zahtevati, da se v jednakih razmerah jednako meri. Da ima naša šola tri učitelje, kolikor jih marsikatera šola 1 nema. iz tega nikakor ne sledi, da bi moral podučitelj na Vranskem iz okrajne blagajnice slabše plačan biti, kakor drugod. To je zmota kolportirana iz nazadujaštva, ki je žalibog, v našem okraji prevplivno na krmilu. Kot dokaz tamu naj služi si. občinstvu sledeče v poduk: Prigo-spodarilo se je na kvar šolskega napredka v našem okraji 2650 for. in deželni odbor, ki je prišel na sled takej umazanej nakani, ustavil je svojo podporo. Ker to pride še v drugo „želito" ne omenjam tu več. Vendar se še nadejamo, da bodo slavne šol. oblasti glede* omenjene služnine še o pravnem času našo šolo z druzimi v ravnotežje spravile, sicer bode brez dvombe v dvorazredno potlačena, ker se nikakor ne more pričakovati, da bi učitelji za najslabše plačane službe prosili. Omeniti še moram, da izvržko nikakor nečemo pobirati, ako bi se nam vsiljevali, kar lehko iz doslednosti nekaterih primerov slutimo. Iz ItiliiiiiiKu 7. marca | Izv. dop.j Nek tukajšnji vsemu svetu predobro znan kirurg, ki se d.t pa kaj rad nazivljati „doktor" je, kar je tudi vsem znano, dopisnik ljubljanskemu turškemu listu in pa dunajskemu \Velt-blattu („Gomeinde Ztg. II.") Ker njegov posel kot zdravnik njemu le redkokrat daje opravka, ker ga nihče ne mara še drugič, potem ko ga je jedenkrat potreboval, dopisuje vsako neumnost tem listom, in pri tem dela se ve da iz komarja kamelo ali pa pripoveduje take, da bi človek skoro mislil, da v njegovoj glavi nij vse v redu. — Pretočeni mesec, vzame si jedenkrat za predmet bolnika, ki boluje na hudej vročinskej bolezni. Ker so iskali pomoči pri druzih izvedenejših zdravnikih in je bil bolnik zbog boljše postrežbe pripeljan v ljubljansko bolnico, ujezilo je to šavrastega dopisnika, ker mu je ušlo menda par krajcarjev, tako, da se spravi nad ubozega bolnega, ter ga naravnost proglasi za norea. Znano je, dal je on na njo kakor na nekako posebno zemljo od ostale Rusije, ali katera mora, se ve da, vladati nad vso Rusijo. Na tak način je on skrbel za blagostanje samo svoje zemlje, gledal, da jej preskrbi nekako versko svetost, ravno ta čas pa je dal razoriti Kijev z vsem tem, kar je bilo tamkaj od starodavnosti svetega za celo Rusijo. V kakej meri jo ocenila njegovo skrb sama suzdaljsko-rostovska zemlja, kaže nam njegova smrt. Vladohlepni knez, prognavši brate in one bojarje, ki se mu nij so dovoljno klanjali, vladal je v svojej zemlji samovlastno, pozabivši da je on bil izbran po narodu, tlačil je narod z davki po svojih posadnikih in tiunih ter je samovoljno kaznil s smrtjo vsacega, kojega je hotel. Užasna barbarstva, ki je priobčajo letopisi o škofu Feodoru, njegovem ljubimcu, dovoljno opisujejo strašno stanje za Andrejevega kneževanja, pa da je samo polovica tega istina, kar se pripoveduje. Andrej je, kakor se vidi postajal s časoma bolj in bolj okruteu. On jo vedno živel v selu Bogoljubovi! 5 tam ga je da vročinska bolezen ako je huda zmeša človeku zavest, ne stori ga pa uže blaznega, to pa menda nnšemu vrlemu učencu Kskulapovemu nij znano, in on proklamira na vročinskej bolezni bolnega za norca, dostavljaje še se ve druga epitheta izlivajo svojo jezo in norčevaje se iz nesrečnika! Stvar sama na sebi ne zasluži niti biti objavljena in niti odgovora oni smcšno-zlobni dopis ; a ker si daje dopisnik tak izvrsten testimonium paupertatis, konstatiramo to vsim onim v opomin, ki bi kedaj trebali iskati pomoči v kakej vročinskej bolezni. Menim, da nij treba reči, da nij nihče tako neumen, zaupati bolnika človeku, kojemu je vročinska bolezen — blaznost! Toliko in toliko je pisal uže v časopisih o ,,kurpfuscherei" sam pa nij nič boljši. Domače šivan. — (Čitalnica ljubljanska) napravi v nedeljo 12. marca „besedo" s programom: 1. (.»uvertura iz Vilharjeve operete „ Jamska Ivanka," svira vojaški orkester. 2. A. Leban — „Domovini." moški zbor s samo- in dvospevom, spremlja vojaški orkester. 3. Lortzing — Romanca iz opere „Undine" za bariton s spremljevanjem glasovira, poje g. Schmidt. 4. Kreutzer — Trospev in peterospev z moškim in ženskim zborom in spremljevanjem glasovira iz opere „Nachtlager von firanada." Peterospev pojd gospica Piskarjeva in g. Valenta, Stegnar, Bizjak in .1. Paternoster. 5. a) Thalberg, b) Koschat — „Pozdrav domovini." Trospovi s spremljevanjem glasovira pojo gospiec Namro, Piskar in Ihan. G. Lortzing — Moški in ženski zbor iz opere „Undine," s samospevom za sopran in bariton in s spremljevanjem orkestra. Samospeve pojeta gospica N a m r e in gospod V al o n t a. 7. „Potporni slovenskih pesen." Sestavil gospod kapelnik Schinzel, svira vojaški orkester. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Slikarska u me tel jn ost.) Od včeraj jo v slavnostnej dvorani ljubljanske realke razstavljena sloveča slika Conraderjeva iz Monakovega: „Smrt cesarja Josipa II." Vse prijatelje umeteljnosti v Ljubljani na to opo-zorujenio. — („Tabele za določenje teles-nine obtesanih in okroglih drv), raznovrstnih desk in oglarskih kop", bode naslov knjigi, ki bode v kratkem v Celovcu v našla tudi smrt. Imel je ljubljenega slugo Jakima Kučkoviča. Knez je zapovedal jedenkrat s smrtjo kazniti njegovega brata. Jakim je začel govoriti svojim prijateljem: „Denes je kaznil tega drugega, a juter bode kaznil tudi vas: naredimo mi konec temu knezu!" V petek 28. junija 1. 1175, zbral se je svet v hiši Kučkovega zeta Petra. Bilo je tam 20 ljudij in mej njimi tudi ključnik Andrejev Ambal, rodom Jasin (Jasi — narod kavkazkega plemena; kaže se, da so to Kabardinci), in Žid Kfrem Mojzič. Važno je, (kakor je sploh navada podobnih ljudij) da so bili vsi ljudje okolu Andreja tujci: misleč, da bi ga morda njegovi ljudje ne ljubili, gledal je, da se za-varova s tem sredstvom — ali on se je prevalil. Na svetu so sklenili ubiti kneza še tisto noč. Andrej je po izvestji jednega letopisa spal sam v zaprtej sobi, a v drugoj blizu njega sluga. Zarotniki pripravljajo se na svoje delo, odšli so poprej v klet, napili se za smelost vina, ter se potem podali proti spa-valniii "Irejevej. (Dalje prih.) zalogi gozdarskega društva za Koroško izšla S tem delom bode gotovo ustreženo našim trgovcem, ker bode važni prostor mej našimi knjigami o gozdnarstvu zavzelo. Cena bode primerno nizka. PONlllIlO. V VaSem cenjenem listu št. 50, od 2 t. m. je nekov dopisnik iz /irov svoj srd raztrosil nad podpisanim odborom cestnim, da mu je zavoljo svoje zanikruosti napravil stro škov od 50 gold., in samo nekatere klice za odškodovanje. Zato pa si izpoznam za dolž nost, dopisniku v sledečih vrsticah dokazati, da nij na pravem poti in da taki lažnjivi napadi so očitne graje vredni. Dopisnik pravi, da je 5. febr. poslal konje v Idrijo po blago, in da mu jih je zamedlo; to je res, ali koje nehalo snežiti 7. febr., začelo se je precej kidati, tako da so bile febr. vse naše ceste odkidane, iu dopisnik bi bil tist dan prav lehko konje domov spravil. 10. febr. začelo je zopet tako snežiti, da so bile opolu dne še vse ceste zaprte. 11. febr. št. 18 sem poslal vsem dotičnim županstvom ukaz, naj brž ko bode nehalo snežiti zopet kidanja snega po-primejo se. Poprijeli so se dela res na družili cestah vsi, le na tistej, ka gre iz Marofta proti Žirem ne vsi, tako da so bile druge ceste še 16. febr. popolnem odkidane, le zad nje omenjena ne. Ko sem zato župane iz Spodnje Idrije in Žirov poprijel, mi naznanita, da je neka civilizirana osoba novico mej ljud stvo raztrosila, da se je uže pri davku plačalo za sneg kidati, in da torej nrj potrebno kidati, kakoršnega mnenja je tudi omenjeni dopisr:k, ker pravi, da se v tej zadevi davkoplačevalcem krivica godi. Veleval sem torej omenjenima županoma, naj brez odlažka tiste, ki se ustavljajo, opomnita, in ako ne bodo ubogali, na njih stroške delavce najameta, kar se je tudi zgodilo, in to je bil uzrok, da je omenjena cesta bila še le 23. febr. pretrgana. Naše ceste potrebujejo veliko stroškov, posebno letos veliko, ker nam je jeseni voda, posebno po Žirovskej dolini, veliko škarp po-prala. Zavoljo tega pa smo pri napravi letošnjega cestnega proračuna le na neobhodne stvari ozir imeli, in vendar smo napravili cestne stroške na 4400 gld. Kaj bi pa bilo, ako bi bili še druge potrebe, posebno za sneg kidati zraven dejali! Idrijska mestna županija je za to črez 1500 gld. izdala, gotovo bi znašala naklada štirikrat toliko, in vendar dopisnik pravi, da ne znamo druzega, kot naklade delat. Dopisnik tudi pripoznava, da pri nas je cele gore snega, in polno žametov in plazov po cesti, tako da še peš človek ne more pregaziti in vendar pravi, naj bi se kakor drugod se sneženim plugom steze delale. Ne vem kako po takem, kakor ga imamo.; gotovo bi ga bili rabili ako bi bilo mogoče. Naj bi se torej dopisnik, kakor tudi tisti, ki bi bili sneg lekko izkidali brez vseh stroškov, do omenjene, dobro znane osobe obrnejo, naj jim škodo povrne, ker jim tako dobro svetuje. Cestni odbor Idrijskega okraja v Črnem vrhu, 7. marca 1876. Anton Plešner, načelnik. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Malesciere dn Barrj 30 let uze je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenib i otrocih brez uied'ciu in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jedko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajeujo, uespauje. slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šnmenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoznost, diabet, trganje, snuj sanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je boljo nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri če val a profesorja Dr. Wurzeria. g. F. V. Beneka. pra- nega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru. /. ir.f. Mi.fc, l svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinje Castle-a ' irt. Markize de Rrehan a mnogo d nizi h imenitnih s ib, ne razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz B0.0M spričevalu?. Spričevalo št 73.670. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Treslo je nže sedem ■-r.es ce- , od ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vslod p snih • i 6u^-n • n.h bolečinah, in sicer talco, la b cu od dn • do ni' - idnoy g nil, in to zaprecilo jo dolgo .sa moj.1 študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalescičre pri> el sem jo rabiti in la^otovim Vas, da se čutim po inestčntin t žitku V ..so tečne iu okusne lie^a lesciere popo nem ailrav, tako, da brez najma- iega tres nja morem zopet pisati. Za adi tega priporočam vsem bolnim to piimerno prav coi 6 m okusno hntlO kot Lajbojši prippm ček, ter ostanem Vaš udaai Gabriel T e s * h n e r. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospod J Vslod neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin %sako vrste sedem let sem strašno. Nij sem niogl; niti čitati niti pisati, treslo so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in ino ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišjo stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brc/, da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obnpnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revaleseiere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštevanja. Markize Uo Brehan. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. St. 65.716. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Kevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, te: s; pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat već n* c >ni, ko pri zdravilih. puiuu«t:ft pnaiceh po pol funta 1. gold. 50 kr l urit 4 gold. ;>'J kr., S fu.iia 4 gold. 50 kr., 5 *'mv lov irt ^old., i9 motov LO golo., 24 funtov Hti golri ^.nv4l^»c(e'-^-,'u •i*Jl« IVaD-.'l*4jiiK**t»»tf o t. 8, i., ».kor v vsoh lueatih pri dobri:, i^kurjih in s^Mjeiijskib trgovcih: tndi razpošilja du-uajtaa luaa na '.se kru/e po poštnih ifakilAntaiJi al p>v*eijil. V IJoblJuul f.& " .>tjr, J. Svoboda lokar pri „zlatem orlu", v Itekl pri lekarju J. Pro damu, v Celovca pri luk»rju Birn .iacherj u, < Spije tu pri lekarju A lj i no viču, v Trata pr. lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Roooa iu J. Hirschu, v Zadra pri Androvieu. (342) rtu«*. 8. marca: Pri Nloau: Bauer iz Dunaja. — Boben iz Novega mesta. — Modic iz Kočevja. Pri Malici: Berger iz Dunaja. — Medeo iz Linca. — Schacher iz Dunaja. — Pomernel iz Berlina. — Goslet iz Hrastnika. — Schederer iz Dunaja. — Langer iz Poganic. — Kautkv iz Gradca. — llanoš iz Dunaja. Pri Ziuuorel i Mlinar iz Gorice. — Gerstel iz Trsta. — MUler iz Dunaja. — Weis iz Zagreba. Dunajska borza 10. marca. Isvtruu .44-^r'idčuo yoro<*ilo., Enotni drž. dolg v bar k jvvih 67 <1.1 30 kr. Enotni i.'-i. do;« v ■: u»rii TO . 15 1860 ari po«0|iJ<- . . HO , 90 Akcije i »rodna biMfcia 891 , — , Kreditne akuip 171 , — , London , il6 , 10 Napol. . 9 „ «»/• ,. C. k. cekini . 5 44'/3 . Srebro 103 25 Slovenske lepoziianske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjigo: H^oma,ni iza. povesti: 1. Eraseiu Tuteubah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Metu Iloldenlut. Roman, francoski spisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin lloutnik 50 kr. 3. Kautorelea. Roman s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič, velja........50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — NM^rul zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. H«i«u. Novela, francoski spisal II. Biviire, poslovenil Davorin Ihstnik. — Cerkev iu država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Ilostnik, velja ... 25 kr. S. ZLiistlci v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenograf ia, sp. dr. Bibič. — Životopisje; sp. Raji Boi. — l i. >eni, Prešerin ali Freširen, sp. Fr. Levstik. — Teleč'a jtočenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Kusijc, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Kuskein, sp. dr. J. Vošnjak: — 0:«gava bode? Novelicu, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. i V. zvezek, ki obMgmi Lepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenje*:. — Nekoliko opazok o izdaji Hlovpnskih narednih posnij. Spisal prof. dr. .Krek. Velja 25 k«\ Karinelitanski melisovec iz Hoiicdl«. 1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri (5o-D Gabriel Piccoli, lekarju na tlumtjskej ee.sti r Ljubljani. Št. 3164. Razglas. Leta 1870 imajo sledeči gospodi srenjski svetovalci iz mestn ga zbora izstopiti, namreč: Iz I. rofihicfja razreda; Ferdinand Mahr, Andreas Mallitsch, Dr. Franz Suppantschitscli, Albert Samassa. Iz II. volilnega razreda: dr. Friodrich Keesbacher, dr. Anton vitez Schbppl, dr. Robert pl. lSchrey. Iz III. volilnega razreda; Gustav llabit, Kari Leskovic, Faul Polegeg, dr. Janez Steiner. Nasproti pa ostanejo nasledni gospodji srenjski svetovalci še v mestnemu zboru, kakor: dr. Karol Blei\veis, Leopold Bnrgor, Karol Deschniann, Franz Doberlet, Aleksander Dreo, Franc Goršič, dr. Friedrich vitez Kaltenegger, Anton Laschan, Peter Lassnik, Vaso Petričič, dr. Anton Pfefterer, Rajmund Pirker, Franz Potočnik, dr. Adolf Schatter, dr. Emil vitez Stockl, dr. Jožef Zuppan, Edmund Terpin, Rajmund Zhuber pl. Okrog, Franz Ziegler. Za dopolnitvene volitve se vslod sklepa mestnega zbora od 2. marca t. 1. sledeči dnevi določijo: a) III. volitni razred voli 27. marca t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure. Če bi ožja volitev potrebna bila, vršila se bo ta isti dan popoldne od 3. do G. ure. b) II. volitni razred voli 28. marca t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure, in po potrebi v ožji volitvi 21). marca t. 1. ravno taiste dopoldnevne ure. c) I. volilni razred voli 30. marca t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure, in v ožji volitvi popoldne od 3. do (!. ure. Glasovni listki bodo se v kratkem gospodom volilcem poslali. To se taistem naznani z pristavkom da se smejo izstopivši odborniki zopet voliti, in da se smejo po § 39 občinske postave kteri vgovori proti veljavnosti dovršenih volitev naj dalje 8 dni po končaneh volitvah mestnemu zboru predložiti. (60—2) Mestni magistrat v Ljnoljani, 5. marca 187G. Izdatelj in urednik Josip Jurčič.. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".