rokodelnib
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik JDr. «#/tnez Hteiweis*
Tečaj
sredo 20. sušca (marca ) I S50.
List 12.
oskusnje s turšico
3
ali
n
činkvantin"
ki se „mala zgodnja . turšica"
imenuje.
Zadnji čas zvediti, kdaj de se zna tista turšica saditi, ki se ,,mala zgodnja tursica" ali po laško
vavci, kakor turšice sploh poprimejo, bo kmetovavcam vstreženo te skušnje gospod Hlubeka zvediti.
činkvantin imenuje (zató kér na La skim le 50 dni
k dozorenju potřebuje), so bile na vertu Stajarske kme-
čas
tijske družbe mnoge poskušnje storjene. Zadnji sajenja te turšice zvediti, je pa zató potrebno, de se zvé, doklej de se od te turšice
Maj je za hmetijstro zdej nar bolj
potreba ?
Po nemškim dohtarja Hl u beka,
(Dalje.)
Tretjič. Silna potreba za povzdigo kmetijstva
Je
sol
za živino.
še
g o d n o
seme do
Celimu svetu je znano, de nar imenitniši podpora
_	I	i	i	i	V « «	f .
V •
biti zamore.
zi vinorej e je sol, in
de
Per va skušnja. Činkvantin se je sadil 17. maj- podpěra kmetijstvo sploh.
to, kar podpěra
zivinorejo
?
nika; kaliti je začél 2o. majnika; cvê*ti je zacel 7. rožnika ; perve dni kim ovca je popolnama dozorel.
Dozoréla je tedej ta íuršica v 3 mescih inl3dnéh.
nika
Druga skušnja.
Sadili smo to turšico 1
roz
torej 2 tedna pozneje
kalila je 22, rožnika,
cvetela je konec maliga serpana, in dozoréla do polo více kim ovca.
Pred suscam léta 184S ni bilo na to misliti, de bi se cena solí ponižala in takó tudi menj premožnimu kmetu polajšalo, si potrebne soli kupiti za svoje živin-četa. Ko je pa Arstrijanska vlada vstavna vlada postala, v kteri ima tudi ljudstvo govoriti za svoje potrebe, so se začéle od vsih strani želje glasiti, de naj se cena solí poniža. Velki kmetijski zbor na Dunaji
nika
Dozoréla je tedej ta tursica v 3 mescih m pol. Tretja skušnja.
Je
lani g.
ministra kmetijstva prosil, de naj se v do
Sadili smo to turšico 15. rož- sego takó potrebne nižji solné cene na ministerstvo
torej 14. dni pozneje od une —, kalila je 22.
rož
oberne in pripomore, de se cena kmalo poniža
Gosp.
nika, cvetftla je 20. veliciga serpana, in dozoréla je minister kmetijstva je na ta predio
g zbora
sred oktobra.
gotovo ob
je
pana
Dozoréla je tedej ta turšica v 4 mescih.
v	•	#
Ceterta skusnja. Sadili smo jo 1. veliciga ser-
torej 14 dní pozneje od poprejšnje— kalila je
ljubil, de se bo to kmalo zgodilo. Zdej je že léto preteklo, in še zmirej čakajo kmetovavci spolnitve stor
7. velic. serpana nama dozoréle so
9
konec tega mesca je cvetela
f
popol
pa le
zernja na dnu sterza
9
na
sprednjim koncu pa še ni bilo clo nic zernja, ali pa je bilo še vse mlečnato.
Peta skušnja. Sajena je bila turšica 15. veliciga serpana — torej še 14. dni pozneje od poprejšnje; kalila je 20. velic. serpana, cvêsti je začela v začetku kimovca, nastavila pa je le majhne steržce, ki niso cio nič zernja rodili.
Šesta skušnja. Sadili smo turšico 31. veliciga
j[ene obljube.
Ce se hoče kmetijstvo v našim cesarstvu povzdig-niti, je neobhodno potrebno, de se ta nar imenitniši pripomoć kmetijstvu dalje ne zaderžuje, ampak de se cena solí, saj živinske solí, kmalo poniža.
Dolžnost kmetijskih družb je, de se zedinjeneober-
nejo s prošnjo na
ministerstvo, de
naj se kmetijstvu ne
zaderžuje dalje ta dobrota , brez ktere ni moč živino
povzdigniti.
réje in kmetijstva v boljši stan
Deržavna denarnica ne bo po tem znižanju nie škode terpéla , za tó ker bo potem, če bo sól boljši kup, marsikdo solí kupil, ki si je zdej po visoki ceni
cvetela
serpana; kalila je 7. kimovca, konec kimovca je pa ni cio nobeniga sterža nastavila.
Te gotove skušnje ocitno kažejo, de v srednjim Stajarskim in v vsih tacih deželah, ki imajo s Sta-jarsko ena ko gorkoto (okoli 7 do 8 stopinj srednje
po Romirjevim gorkoméru) se ne sme sajenje
ne more.
(Konec sledi.)
gorkote
male zgodnje turšice ali činkvantina dalje odlašati, kmetijske podd
kakor k večimu do druge polovice rožniga cveta če hoče kmetovavec še go dni ga semena pridelati.
9
Zbor Ijjubljansko- Verhniske pod
druznice v Mjjubljani.
oznanile, je bil pervi zbor te
ani 13. t. m. skup
Kakor so No
v
pokl
9
tode povablj
udj
Ljublj
80
9
kakor je skusnja po
kazala, ta poklic le takó razumeli, de veljá samim
Kjer tedej
ozimno réž
perve dní veliciga .serpana poddružniškimu odboru v séjo. Gospod predsednik pod-
tedej mogel vsih
zanjejo, se zna činkvantin, kot drugi sadež, le v ti- d
grof Ri hard
stih krajih saditi, kjer je kimove navadno še gorák. svojih odločenih namenov
Blagay ni
razodeti.
Zacel je
gosp
Ker zavolj dob riga in
hitriga pridelka cink v an
predsednik z razlago imenitnih opravil, ki jih ima pod
tin ali mala zgodnja turšica zasluži, de se je>.kmeto- d

ako hoče del
in domovini koristna na
»
prava
biti
i
in na pervi
iskreni govor srao
zopet poter
jeno najdli, kar nam je ze davnej znano, de gosp rof je Ijudoljub domorodec, ki ni le samo za
Vosito zastran odškodovan ja dese
cr »
blagor
tin
nase
drage
domovine
živo
vnet
y
ampak ki tudi dobro
Kdor duhovskig
pozná, kaj de je potreba nar pervič vpeljati, pozna
. .	i	. I •	•	1 • V	•	______
y
in kdor vé
y
ta dnhovsino.
a stanu opravila tudi le poverhno de dolznosti duhovskiga pokliča se
de bi se kmetijstvo poboljšalo.
Ceravno nas je bilo le malo zbranih, vender smo
ne smejo zanikerno opravljati ali zanemarjati, ne bo ti
ki že dve leti brez desetinskih prihod
se posvetvali čez
eno in drugo
rec
y
in na predlog
cr ft
osp
stih duhovnov, kov siromaško živé
y
zató
cr ft
rajal
, ce se oni za svoj po
predsednika je bilo sklenjeno, de bi se osnova nove klic prevec zamudni
____^	•	«	W	_	—	1	• V 1	•	1	1
in za svoje rame pretežkiga
postave za posle napravila, kér današnja le malo malo sedanjim potřebám vstreže. Izvolili smo posebni odbor, ki bo načert téh postav naredil, ki naj se potem
radniski

tin
peljati
y
delà
ka
y
po kterim se ima odškodovanje dese
gorece znebiti
elij
Brez pomote se sme reci, de vsi duhovni, ktéri so
y	----* "	— ---------y ••• —j	---- ^	«	---7 ------v —? --------
vsim poddružnicam v pretres posije, de se misli vsih pod- iz desetin svoje prihodke dobivali, po rešenju zopernih družnic zvedó in se potem osnova letašnjimu velkimu pisarij ozir desetinskiga zravnanja, ko ribe po vodi,
zboru kmetijske družbe v presodbo predloži.
Oznani se to vsim udam kmetijske družbe, de bi spoznali, kakó potrebno de je, de včasih možje vkup bivali, kakor se je v eni tehantíi na notranjim Kraj
enoglasno hrep vsi tisti duhoví
. Torej bi gotovo prav bilo, ako bi ki so za-se ali za cerkve desetine do-
stopijo in se posvetujejo čez potrébe in čez pripomočke, kakó bi se eni ali
skim
ze zgodilo
roje na krepke in
resnične
nagibe
drugi
teža vi v okom prišlo. Po novi vstavlj
pritožbe posamesno
pa
skupej v kratki
vstavi imamo pravico do zborov
in ako se ne bomo dobi razodeli deželni
nikoli dodeljenih pravic poslužili, bo vstava le na po pirju ostala in napčno je potem naše godernjanje, je še vse po starim.
de bi vlada na
v
J
poglavarstvu, in ga poprosili in ne na stroške duhovnov tako
y
de
komisijo vredila, ktera bi delo ozír odškodvanja desetin
za duhovšino prevzela.*) Duhov
y
ki bre
svojiga
De se pa nad prihodnjim zboram kmetijske pod- zadolzenj* družnice ne bo zopet pregovor spolnil: „veliko je poterpežlj
kaj pi
prihodke dobivajo, pri vsim tempa
in mirno boljši dobe pričakujejo, se vun
poklicanih, pa malo izvoljenih", se opomni
y
de
der ne morejo siliti
y
kakig
radnika na svoje stro
se štejejo v Ljubljansko poddružnico vsi udje kmetijske ske placevati, ker to desetinsko obravnanje ne za-družbe, ki stanujejo v njenim okrogu, to je, v Ljub- deva njih lastni grunt, ampak le létne dohodke,
■■ ■Hl H^l WĚĚĚ UtÊÊ ■^^■^H^^^H^^HIHJ^
ljani, v Ljubljanski in Verhniski komisíi ločka. ali so od born i ki ali ne.
brez raz- ktere duhovni vziva, kterimu se je přiměřilo
ravno zdej na tem mestu, in kterimu se nemore na
Ambrož, tajnik poddruznice.
ložiti, de bi to reč za vse
oj
naslednike iz
oj i h
Nove fuzine
Na Štajarskim pri velki cesti, ki pelje od Mar-burga v Celjovec blizo terga Mahrenberg so jeli že v létu 1841 svinčeno rudo kopati in prišli so na tako žilo, ki tudi srebro v sebi ima. Gospoda Kranc
in Janez Baumgartner iz Ljubljane sta přetečeno
pičlih dohodkov por
Podgrivarski
>
Vesreca ognja
V pondelik , pred sv.
Gresrorjem
»
tisti dan
y
zvecer
cr ft*
ob sedmih je na S kar učni v Vodiški fari v neki fskeden) trešilo, in na enkrat je bil ves v plamenu.
Jakobu Kruš- Kér je burja zlo pihala, se je v tem hipu
ogenj
léto pristopila poprejsnjimu vlastníku u i ku iz Mahre n ber ga v družbo, in sklenilo se je, vasi razširil, in preden je ena ura pretekla, je osem
fužino , to je, poslopje in peč sozidati
?
v ktéri se bo najst his pogorelo, ne samo s svojimi poslopji temuč
ruda topila! Kér pa" pri rudni jami za to zidanje pro- tudi z kozelci. Več ljudi se je zlo opeklo, neki mož
dan zjutraj umerl, in dva druga
stora ni, se je moglo drugač pomagati in kupili so vso posestvo c. k. pošte v Št. Ožbaltu v dolini Drauwald.
tega
mesca v
Zavoljo sklepa pogodbe smo se 8. dan imenovani kraj podali in prav v prijaznosti kup sklenili.
takó, de je koj drugi člověka sta s sv. zakramenti previđena, pa kakor je čutiti, vender ne bota umerla. živino oteli, kteri nimajo zdaj
Ubogi reveži so komaj nič pokladati. Nekteri
Dozdanji gospodár
tega posestva
Bauer, je z veselo roko kup sklenil on od svoje mladosti v tem kraju živí, vender ga bo brez velike britkosti zapustil, kér vé, de bojo prebi
Janez 80 še od obleke malo řešili; nekteri posli in pa matere, in akoravno že ki so vso svojo skerb na svoje otročičke obernile, niso
y ft
«•osp
nic odnesli razun tega, kar so na sebi imeli.
Škoda je silno velika
v
ze
clo kér so le 4 hiše za
ořez veiiKe oriiKOSii zapusui, Ker ve, ue uojo preoi-	^	»^i«.«, ^	ou it mo^
vavci te doline pri fužinah dosti zaslužili, in kér jim varvane. Ravno preteklo nedeljo so se Skarčanje
vse dobro z veselim sercarn privosi
Tudi
gosp
faj
pogovarjali, de se bojo zlo zavarvali, kér je prejšno
mošter v Št. Ožbaltu so se te kupčije razveselili in saboto 6 his na Perbacivim blizo Krajnja pogorelo, kjer očitno so rekli farmanam: „de se je božje oko na ni bil nobeden zavarvan, pa nesreća jih je prehitela,
tisti kraj ozčrlo, kjer se jim bo prihodnjič
kér so tako
dolgo
veckrat opominjani zanikerni ostali v
dober zaslužek in z njim blagostanje ljud- bratovšino sv. Florjana stopiti. Zdaj, se vé, je vse
„f « a « « ™ i « U ir«« i*«:	A.'	oČitanje zastonj , pa Hm »-im rtni hn « n n ri h » Hi k . lift
stva od perlo." Kér nas pa kristjanska véra učí, de naj se vsako délo z Bogam začne, se je tudi s pobož-
pričelo, in blagodarili so se da-
Zagotovila se je tudi sv.
írruntni
d r u g i m
naj bo spodbadik
y
de
nostjo to imenitno délo rovi za več svetih naménov.
naj nikar ne odkladajo zavarovati svojih po-hištev, če bi si tudi toliko, kar se plača, pri stradati
mogli.
masa s
blagoslovam
na tisti dan. kader se bo
y
kamen za fužino postavil.
Vodiška fara se je doslej še vselej v podpori po-gorelcov in druzih sromakov zlo skazala; nadjamo se
Takó na Štajarskim cenijo fužine
y
fabrike in občne torej , de se bojo tudi dru
cr ft
i ubogih
Skarčanov spom
naprave
y
in oznanovavec svete vere ocitno terdi
y
de
se je „bozje oko ozerlo na tisti kraj, kjer se bo nova fužina naredila."
nili in jim kake mile darove poslali. De bi pač tu di blagi Lj u bij an čanj e , ki radi na Skaručno pri-dejo na božjo pot, in ki tolikanj radi pomagajo z ne
govoriti
Moj namen ni tukaj od kori st no sti fuzin in fabrik
, zakaj njih ceno in imenitnost vsak sam dobro
spozná, ki nima slame v glavi in vodeniga serca v
persih!	Ambrož.
nam znaniga, je v ravno ta namén duho
na
Kar je
Koro ski m prošnjo deželnimu poglavarstvu predložila, ktero
je deželno poglavarstvo ministerstvu tudi priporočilo. Havno to pot bi nasvetovali tudi duhovnam v naši kronovíni.
Vred.
srečo obiskanim , se blagovoljno kaj usmiliti hotli naših ubozih pogorelcov! #)	JernejArko,
Vodiski fajmošter.
G tava in ud je.
Kakor v človeškim truplu le takrat vse v pravim zdravju obstojí in vse dobro gré, kadar glava in udje trupla lepó svoje dolžnosti opravljajo, takó je tudi v velikim truplu, ki se deržava imenuje.
Glava je vodnik trupla ; kér pa glava brez udov tudi nič prav opraviti ne more , mora skerbeti, de se v truplu vse v lepi edinosti z udi godi. Torej se glava nikdar ne sme prevzeti, de bi mislila, de ona je vse. Ravno takó pa tudi posamesni udje ne smejo misliti, de bi brez glave, vsak za-se zamôgli kaj opraviti. Vsak naj si bo svojih dolžnost svest, in naj opravlja svoje opravila v prid celiga trupla. Noga naj bo tedaj hvaležna, de oko na-njo pazi: ali prav stopa, — želo-dec naj ne bo ošaben v svoji misli, de le on celo truplo redi; ako bi ne bilo okusa in duha, bi želodec večkrat predelječ segel in zbolel. Ce udje zbolé, zbolí tudi glava; torej naj glava skerbi in gleda, de se od udov vse odvčrne, kar jim škodovati utegne, in de se bolni udje spet ozdravijo v svoj lastni prid, v prid glave, v prid celiga trupla.	. ■ -	řlJ
Ta priméra človeškiga trupla z deržavnim truplam nam kaže, de naj deržava posebno skerb ima na tri naprave :
1)	de se napravi v vsaki deželi učilnica, v ktéri se za izréjo in delavnost zanemarjenih otrók ubo-zih staršev skerbi;
2).	de se naprava vstanoví, v ktéri se Ijudém delo ponudi, ali kjer se skerbi, de se za take ljudi deloizvé;
3)	de so jetnišnice takó napravljene j de so prave učilnice in delavšnice, v ktérih se malopridni člověk v pridniga s podukam in delam spreoberne. Ce se po ti poti spokoriti ne da, in v novic krade, ropa ali se scer zoper postave pregreší, naj se zaprč celi čas svojiga življenja v tako pokorivnico. Le malo jih bo pa prišlo v to napravo, če boste poprejšnji dve dobri.
Naj bi učeniki ljudstva že mladosti globoko v serce vtisnili, de Bog ni delà za kazin (štrafingo) člověku naložil, zakaj kakó zamore taka reč kazin biti, ktéra člověku daje zdravje, premoženje in poštenje! Délo je eno nar imenitniših darov božjih, zatorej naj nikdar ne pozabimo že stari ga pravila : Môli in delaj! Délo časti vsaciga človéka; postopa-IlJe Je gerdo za vsaciga, naj bo tudi visok gospod.
Kovač.
I*regled hudodelstev 5
ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga
cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846,
1847 in 1848.
(Konec.)
Poglejmo zdej hudodelce po spolu, starosti in omikanosti, in pomína vredne reci bomo zvedili.
Med 100 obsojenimi hudodelci je bilo na Salc-burškim več kot ena četertína žensk, na Koroškim jih je bilo 21 med sto, v zgornjim Estrajhu 20, na Šlezkim 17, — nar menj žensk je bilo obsojenih na La š kim, Dalmatinskim, Gal iš kim, na Primorskim in v Bukovini (4 do 8 od sto). Pomína vrednoje, de na slovenskim Štajarskim (10 med sto) in na Laškim Tiroljskim (3 med sto) je bilo veliko menj žensk obsojenih, kakor na nemškim Šta-
*) Yredništvo Novic je pripravljeno milodare prejemati in jih potem g. fajmoštru poslati.	Vřed.
jarskim (16 med sto) in na n em škim Tiroljskim (21 med sto). V goratih krajih nemškiga Tiroljskiga, Salc-burškiga, Koroškiga in zgornjiga Stajarskiga je bilo sploh nar več žensk obsojenih.
Kar starost zadene, je nar več hudodelcov med
20 in 40 léti. Mladih hudodelcov med 14 do 20 lét je bilo nar več (25 ali 26 med sto) v spodnjim Estrajhu (posebno na Dunaji), v Teržaškim Primorju, v Bukovini in na Koroškim, — nar menj pa (11 ali 13 med sto) jih je bilo v Galicii, na Krajnskim, Ceskim, Dalmatinskim, Tiroljskim in Salcburškim.
Posebniga pomína vredno je tudi vediti, v kterih dežélah je bilo nar več tacih hudodelcov obsojenih, ki so že enkrat ali večkrat kazin (štrafingo) prestali, in kjer je bilo nar več tacih, ki so bili pervikrat obsojeni.
Nar več pervikrat obsojenih hudodelcov kaže Dalmatinska in K rajnska dežéla, potem Bukovina, Lombardija in Teržaško Primorje — tedaj ravno v teh dežélah, v ktérih je bilo nar več tacih iz sodnije izpušenih, kterim se hudodelstvo ni skazati dalo. To je znaminje, de v téh dežélah se vnovič za-sačenim hudodelcam veliko težji njih hudodelstvo skazati zamore, kakor v drugih dežélah avstrijanskiga cesarstva. — Nar več tacih hudodelcov, ki so bili že enkrat ali ve čkrat kazno vani, je naSalcb uržki m, Tiroljskim, Šlezkim, v zgornjim in spodnjim
Estrajhu.
Kar stopnjo omikanosti ali izobraženosti (Bildungsstufe) hudodelcov zadene , se ne more ta tukaj bolj na tanjko določiti, kakor le s tem, de se zvé : ali so hudodelci brati in pisati znali, ali ne?
Vunder že v tem je očiten in velik razloček ! V Dalmacii, Galicii in Bukovini je bilo med sto hudodelci 90. na Krajnskim, slovenski in Št a-
♦	V
jarskim in Beneškim 70, na Šlezkim, Teržaškim, Goriškim, Istrijanskim, Koroškim in Lombarškim 60 tacih, ki míso S*C hrafi iftC
pisati znali!
Te številke same po sebi glasno vpijejo, kakó potrebno je vsacimu člověku šolsko podučenje in omikanje, kér, kakor v našim cesarstvu takó tudi sploh na celim svetu, se najde nar več hudodelcov v versti tistih ljudi, kterih šolsko poduče-
njeniomikalo.
Minister pravíce sam pravi, de to obilniši število hudodelcov iz verste ne omi kani h ljudi očitno kaže, de je ljudskih sol silno silno potreba!
De bi pač ta opornin ministra pravíce ne ostal glas vpijočiga v pušavi, in de bi po zgorej dokazanih šte-vilkah tudi tišti možje spregledali, kteri velike dobrote in potrebe ljudskih šol dosihmal še niso spoznali! De bi se iz tega tudi kmečki starši, ki svojih otrok v solo pošiljati nočejo, se prepričali, de je šolsko podučenje njenih otrok na vse straní potrebno! — ,
Vikši sodnjištvo na Dunaji je v vsih dežélah avstrijanskiga cesarstva skupej 357 hudodelcov k smerti obsodilo, po milosti cesarja je bila pa smertna kazin 330 hudodelcam odpušena, tedaj je bilo v imenovanih
4 létih 1845, 1846, 1847 in 1848 po celim našim
cesarstvu le 27 hudodelcov ob glavo djanih.
JDopis oil Save.
S pravim veseljem sim v stanu Vam oznaniti, de Breščani zamoremo prav zadovoljni biti z možmi okrož-niga poglavarstva, osobito pa z okrožnim poglavarjem, slavno znanimu g. Dominkušem. Vstavoljubi možje so, in kér se ravnajo v vsim po postavah vstavne vlade, jim ni ravnopravnost narodov prazna beseda, ampak v
djanju kažejo, de spoštujejo vsaciga naroda pervo pra-
V1C0
veljavnost njegovima jezika
brez ktere prav
in postavile svobodě nikdar ne bo. Zali bog ! de je še veliko
tacih ljudi, ki se iz
dolzig
spanja zbuditi ne moremo
de po vstavi jim podane in ponujane se pahajo , kakor de bi se jih poslužili

IVovicar iz mnogih Krajev.
Cesar so poterdili 1, sušca za Horvaško in S la
pravice rajši od vonsko deželo začasno aodnijško napravo

ki
je

E# St#
Ijjnbljane
enaka tišti, ki je v druzih dezélah avstrijanskiga ce sarstva vpeljana , in ktera razpada
Vredništvo Novic je dobilo naslednji sostavek za Dunaji.
v kantonske sodnije, 2) v deželne sodnije, 3) v višji deželno sodnijo v Zagrebu in 4) nar vikši sodnjistvo na
Nekdo je zrajtal, de gruntni davk, ki je
natis v Novice. Ze po tiskarnih postavah se ne mo- po začasni postavi zdej tudi na Ogerskim, Erdelj
djati
jasnjenj
gosp
remo braniti,
se rajši ga pa zató vzamemo
patra v „Novice
skim, Serbskim, Horvaškim in Slavonskim
9
de je pridi
prêt
delj
ker ta govor kaze, vpeljan, bo vergel na léto 12 milijonov gold. ► (17. marca) vse Pražkim uradnim listu je nekdo novíco oznanil
bolj prepričan bil od velike dobrote zelezne ceste, in

V
de
je to clo
očitno izgovoril.
Pismo, ki smo ga od nekig
«•a
m **
častí
edniga gospoda přejeli, se takóle gla
lile
Ker so „Novice" hvale vredno vselej
ocitno hva
y
ocitne napcnosti pa tudi ocitno
ar
ta>
raj ale
y
vedno pa
ban Jelacié bo „Obersthofm eis ter" presvitli cesarja; ali bo pa zraven te službe tudi ban Horvaski ostal, ni vedil povedati. — Yrojni minister Giulaj, ki je v nedeljo popoldan skozi Ljubljano šel, se je podal na
za res ni co se potegovale,
ne bojo branile
zj
Lásko, nar krasniši
osrledat
primorske terdnjave.
Nar
veči
m
ni enj
zasti
tište pridige, od ktere
so
kolodvor (Bahnhof) avstrijanske železnice posled- bojo zidali v Terstu, kamor je minister Bruck, ki
HI^H^^HHHBHHHHHHHHHIHHHHH^H.
^ "	------ I-----O 7	------ — r----------* jí. v * « v « ,	JV	^ *
njikrat povedale, de je neki pater pri Frančiškanar- za Teržacane posebno skerbí, že komisijo poslal
»alnnnU» li U(1 =	^ " I ^ tf	TI » S <1 !	__i	________•______! * ? ______A __	, _ j____ ■ i
jih zelezn
»
delo
ímeno
Pridiga
Je
přetečeno nedeljo v očitnim govoru to
naj poišejo nar pripravniši mesto za kolodvor,
kteriga
takole razjasnil: podstavní kamen bojo césar sami položili, in potem se
y>
Preden danes keršanski nauk začnem , se mi potřeb- bo berz zidanje začelo.
R a d e c k i se je spet ozdra
no zdi,
v
se
enkrat od železne ceste v misel vzeti.
Pričakoval sim sicer. de se bo
od tega morebiti mnogo
vil. Unidan smo brali, de ta slavni mož ima 32 re do v (Orden) in je čas tni mestnjan od 26 mést.
* - ------ . - ^ ■ *.	,	.....*	"	v v-	^ v ^
govorilo; (zakaj? —) vunder pa nisim mislil, dese bodo ^a železnici cez goro Semering, ki loci Estrajh od
moje besede napak zastopile in obraćale. Kér seje Stajarskiga, spet delà 3000 delavcov.
Zeje 86000
pa to zgodilo, kar mi zlo těžko dé , in so mi clo Ljub
Ogrov iz
poprejšnje ogerske armade v avstrijanski ar
ljanski slovenski časniki besede podtaknili, ki jih nisim madi uverstjenih.
Ni davnej kar je v Parizu nek
govoril,
za svojo dolžnost spoznam, zavoljo hudiga
ki
zganjopivc, Pohard po imenu, strasno smert storil.
bi iz tega utegnilo priti, na to
odgovor
dati.
i^M, rvi	---y ------- v r- --------7 --------------- ---- —
Ni res, V žganjaríi je namreč z nekim tovaršem stavil, de si
kar vi, ljubi poslušavci, ki ste me zvesto poslušali, upa gorečo svečo požreti. Komej pa prinese svečo k vsi lahko spričate, de bi bil jez rekel, kakor Ljubljan- ustam, se vžgé plamen v njem, in mahoma se na tla
ski časnik „Slovenija" pravi, «v ^ jm«.^ v juju^- ------ - ---j- — — ------ o----
loud poslal, de je Ijudem v misel dal, železno cesto i« pepel! Zganje je v njem goreti začelo, in po njem
narediti, ampak le to sim rekel, de so jo na Angleš- je bilo. — V Parizu se je unidan še bolj „kunštna"
de je
Bog hudiča v Eng
zvali. O pol ure je bil vès
razun glave
oglje
kim znajdli. Ravno tako tudi ni res, kar „Novice" pišejo, de bi bil jez železnico ..hudičevo delo" val.
ímeno
zamaknjena oglasila, kakor je nasa Krajnska bila Ta Francoznja je očitno v časopisih napovedala, de
,	J ^ "	„»» v. V.i^w , w v*«»« «U.W1U	-------------1	'	/
Ko bi bil pa vunder kdo moje besede od hudi- ysaki dan od 11. do 5. ure popoldan bolníke ozdravlja
~	"	" ......~ "	. ženitve sklepa, erbšine razodeva in več druzih prihod
y
ca, kteri mu je Bog oblast dal Joba skušati s ž e 1 e z n i
co z družil in jo za hudičevo delo imel, in bi morebiti njih řečí prerokujel To je saj kaj za take, ki hočejo
Nar
vazniši
prigodba
v
po tim takim clo, kakor „Novice" prav opomnijo, mislil, osleparjeni biti.
de bi železnico brez greha poškodovati smel, takimu rečéh pretečeniga tedna se je zgodila v Parizu.
krive misli od vzeti, očitno (danes) rečem: de je že
nica imenitna in od več strani koristna znajd
politiskih
10.
dan sušca so bile namreč na Francozkim nove vo-litve za poslance v francozki deržavni zbor namest
ha človeskiga uma, in njo poškodovati bi bila ve- 30 tistih poslancov, ki so se lani ondašnje prekucije lika pregrèha zoper cesarsko, cerkvéno in bo&jo vdeležili in so jo potem pobegnili ali pa v ječo djani
zapoved.
IX
bili. Vse je bilo radovedno, kaksni namestniki se bojo zdej namest unih volili —
*
V 10. listu »Slovenske Cbele« beremo v ravno tem
da je g. Do-
in pred nekimi dnevi so přinesli Parižki časopisi nepričakovano novíco, de so v Parizu 3 poslance izvolili enaciga duha, kakor so spredniki bili. Ce bojo po dežéli izvoljeni 27 poslanci tudi te verste. bo huda v deržavnim Francozkim zboru
y
oziru med drugimi řečmi tole; »Zvedili srno, minkus voljen in pripravljen Slovencem uradno slovenski odpísavati, da pa Slovenci njegovega okrožja za slovenske pisme ne marajo.
Da kmeti za slovenske pisme ne marajo, se mora dolgi riza tudi ta novíca, de bojo papež na velki četertek
in terdi nekdajni beričovladi pripisati, katere
in za Napoljona!
Ravno s to novíco je prišla iz Pa
dili, kakor ptica po dolgoletni jeci na svojo kletko. Treba bo toraj še veliko stergati in piliti na Slovencîh, pred ko se bo slovenska svitlost prikazala. — Čez to nemarnost kmeta
so se pnva- v ji\m pri^ij# Avstrijanski, Napolitanski in Spanjski
s Francozki
V M
takó dolgo v Rimu
vojaki bojo združeni
ou »lu veiisKtt »»Hluší- uritvazrtua. — vca tu uciimi «uši. jvuirta, ostali, doklei ne bo iz Spanjskih \ojako\ P a p e z o v a
katero Nemci »gesunden Sinn des Landmannes« imenujejo, S t r a Ž a napravljena , ktera bo namestovala njegovo pose na več krajih duhovniki tožujejo, pa jo sami najbolj prejšno Svaj carsko stražo. — Na 20. dan t. m.je po
podpirajo. — Gd. duhovniki dobivajood uradov nemške do- fclicala prajzovska vlada en kos nemškiga zbora v pise, da bi jih svojim Slovencem ob nedelji ali prazniku
slovenski preklicali. Imamo pravico terjati, da bi se jim
taki dopisi v slovenskim jeziku posiljali
Erfurt. Tolikor, kolikor je dal predlanjskim nemški
1# Â X#
ičitvi uupiM v mu vcii s JV i ni jestivu uudiijaii -—^ ftll raj SI SG ----- ~ ~	^	'
sami za prestavljavce takih pišem postavijo, ko pa de bi furški, ki je le en kos nemške celine, po volji Praj
zbor v Frankobrodu
govoriti,
ne bo dal létas Er
nevednim z dobrim izgledam naprej svetili.
Terjajte toraj vi najpred, kar vam gre in kar želite za sebe, in bote vidili, da bodo tudi kmeti za vami se ravnali.«
zovskiga kralja!
**) Job in železnica?!
Današnjimu listu je pridjan 12 dokladni list