\uLivs\vr:
sUoL m

Poštnina plačana y ^otovlnL
Leto XV., štev. 214
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon fit. 8122, 8123. 8124, 3125, 8128, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11__Telefon fit 2450.
Podružnica Celje: Kocenova ulica S t,
2. — Telefon fit. 190. Računi prt pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana fit. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen fit 105.241.
Ljubljana, torek 18. septembra 1934

Mil 1934

Vi


Cena t- Din
Naročnina snaša mesečno Din 25w—• Za inozemstvo Din 40.—w
_c
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8128. Maribor Gosposka ulica U. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fit. L Telefon fit. 65.
Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu.
Poljska revolta v ženevi
Nastop glavnega delegata Poljske v Ženevi je prav neprijetno presenetil mednarodni svet. Sicer je Poljska že davno napovedovala, da bo energično vrgla v razpravo manjšinsko zaščito in zahtevala njeno razširjenje na vse člane ženevskega društva, vendar ni nihče pričakoval, da bo polkovnik Beck kratko in malo odklonil vsako sodelovanje Poljske tako dolgo, dokler se vprašanje manjšinske zaščite ne uredi na način, da bodo vse države, članice DN, prevzele enake obveznosti v pogledu manjšinskega varstva. Mi smo na uvodnem mestu že pred dobrim mesecem napovedali, da je pri današnjem stanju stvari poljska zahteva v praksi enaka odpravi manjšinske zaščite sploh. Naša napoved se je izpolnila v toliko, da je sedaj predlagateljica Poljska zase enostransko odbila od sebe dosedanjo obveznost.
Kakor je obžalovanja vredno, da se okinja ena izmed glavnih humanitetnih pridobitev svetovne vojne, namesto da hi se razširila in izgradila do popolnosti!, tako zlasti Jugosloveni ne morejo videti v poljskem postopku nikakršne nelojalnosti. Da ima Poliska v načelu popolnoma prav, mora biti jasno vsaj nam, ki imamo na severu in na jugu močne narodne manjšine pod tujo oblastjo, ki temu našemu življu ne privošči niti sence onih elementarnih pravic, katerih so na našem ozemlju v polni meri deležne drugorodne narodne manjšine. To je tem gorostasnejše, ker tvorijo naše manjšine prarodno prebivalstvo na ozemlju, kamor je tuja narodnost in tuja sila šele razmeroma pozno ali celo šele v najnovejšem času razširila svojo absolutno oblast, manjšine na naših tleh pa so tako po poreklu po velikem delu zelo problematično, kakor po načinu svoje naselitve ne popolnoma neoporečne ter po starosti razmeroma tako mlade, da so si jedva že pripose-stvovale pravico po zahtevi mednarodne manjšinske zaščitp. Kljub vsej tej problematičnosti tujih manjšin na naših narodnih tleh pa naša država široko-grudno in velikodušno nudi tuierodcem Vsakršno možnost za neovirano gospodarsko, kulturno in politično udejstvo-vaaje. Ta naša lojalnost ne najde reci-procitete niti na zapadu, pa tudi ne na severu, kjer bi moral nemški živelj dati naši narodni manjšini vsaj one pravice, ki jih imajo Nemci v naši državi. Tudi v tem primeru bi položaj ne bil izenačen, kajti na Koroškem gre za našo ma-njšino, napram kateri je večinski narod vsiljenec, dočim so nemške naselbine na naših tleh po ogromni večini zelo mladega datuma.
Ako imamo pred očmi dejstvo, da naša lojalnost ne najde niti najmanjše volje po reciprociteti, bomo razumeli ogorčenje Poljske, ki je že tolikokrat igrala v Ženevi nehvaležno vlogo obtoženca, med tem ko sama nima možnosti, da pozove pred ženevski areopag one, ki se pregreše zoper zaščito poljske narodne manjšine. Drugi delegat Poljske profesor Chodzk je pravilno ocenil položaj, ko je omenil nevzdržno stanje, da mora Poljska žrtvovati del svoje suverenosti s prevzemom občutnih manjšinskih obvez, so pa države, ki svoje manjšine zatirajo na najbolj barbarski način, pa jim nihče ne sme izreči najmanjšega očitka, ako noče, da si nakoplje splošno obsodbo Mednarodnega sveta, češ, da se vmešava v notranje zadeve tuje države. V Ženevi so bili menda mnenja, da je ta izrek poljskega delegata namerjen proti Rusiji, naša javnost pa je enodušnega mnenja, da bi bila ta opazka daleko bolj na mestu glede postopanja z našo narodno manjšino v Primorju.
Poljska manjšina v sovjetski Rusiji šteje po sovjetskih ugotovitvah preko 700.000 duš, ki se v pogledu narodnosti ne morejo pritoževati nad kakršnim koli zatiranjem. Ako bi bili strnjeno naseljeni, bi njih število gotovo prišlo do izraza v javnem življenju v večji meri nego doslej. Ker pa so razkropljeni od Vitebska do Vladivostoka in od Arhangeljska do Tiflisa, je organično narodno življenje z vsemi znaki samostojne narodnosti skoro izključeno.
Z vstopom Rusije v DN bi Moskva dobila priliko, da se zavzema za Belo-ruse in Ukrajince na vsej vzhodni meji poljske države. Da bi Poljakom ne bila prijetna ta kontrola, si lahko mislimo, ako količkaj vemo, kako ravna Poljska s tema slovanskima manjšinama, ki se doslej od nikoder nista mogli nadejati podpore. V načelu je tedaj poljski nastop popolnoma pravilen, njegovo moralno upravičenost pa spodkopava ravno okoliščina, da se hoče Varšava rešiti možnosti kontrole nad svojim postopanjem z narodnimi manjšinami. Nemška in židovska manjšina — zaščita velja tudi za verske drobce — sta v Poljski vživali zaščito in sta v Nemčiji in svetovnem židovstvu tudi imeli skrbnika, ki je budno pazil, da je Poljska izpolnjevala svoje obveznosti. Ako bi še Moskva dobila možnost, da kontrolira uporabo manjšinskih klavzul glede Be-lorusov in Ukrajincev, bi bila Poljska res znatno obremenjena in to tem bolj,
KONFERENCA ZA TRGOVINO
BO DANES ZAKLJUČENA
Včeraj so ves dan zborovale komisije, ki so se bavile z gospodarsko
obnovo Evrope in spre j ele zanimive resolucije
Beograd, 17. septem)bra>. p. Po včerajšnji slovesni otvoritvi mednarodne parlamentarne konference za trgovino (o čemer je obširno poročalo že ponedeljsko »Jutro«, so taikoj popoldne pričeli zasedati posamezni odbori, ki so danes svoie delo nadaljevali.
Vsi štirje glavni odbori mednarodne parlamentarne trgovinske konference, in s'cer za kmetijska vprašanja, za denarstvo, za gospodarsko obnovo Evrope in za avtorske pravice, ki so zasedali v posameznih dvoranah senata, so že danes zaključili svoje delo in sprejeli tri. važne resolucije. Posebno zanimanje je zbudila seja odbora za denarstvena vprašanja, na kateri je podal francoski delegat in bivši min. Rey-naud pomemben referat o stabilizaciji valut Za njegov govor se je v izredni merj zanimalo tudi ostalo občinstvo im tako je bila glavna dvorana, v kateri je odbor zasedaj. polna senatorjev, poslancev, znanstvenikov. pa tudi drugih političnih in finančnih strokovnjakov.
Odibor za kmetijska vprašanja je zasedal in zaključi svoie posle že dopoldne. Sprejeta je bila resolucija o potrebi pove-
čanja kupne moči kmeta. Resolucija pred vsem naglaša, da je ta problem mogoče rešiti samo v mednarodnem obsegu in z mednarodnimi sredstvi.
Odbor za denarstvena vprašanja je zasedal dopoldne in popoldne. Zvečer je bila sprejeta resolucija, v kateri med drugim ugotavlja, da povzroča nestabilnost denarja vedno večji razvoj špekulacije in desorganizacije, da uničuje kredit in zmanjšuje zunanjo trgovino. Deloma v nasprotju z izvajanji nekaterih delegatov, ki so v obširni razpravi označili svoja stališča, je odbor ugotovil, da je stab:lizacija denarja na zlati podlagi načelno in stvarno potreb-na.
Odbor za gospodarsko obnovo Evrope, na čegar seji je podai francoski delegat Brunet obsežen referat je prav tako izzval mnogo zanimanja. S posebno pozornostjo so navzoči sprejeli dolgi in dokumentirani govor narodnega poslanca in bivšega ministra za trgovino Ivana Mohori-ča.
Končno je odbor za proučevanje avtorskih pravic po krajši seji sprejel kratko resolucijo.
Delo koitusi?
Na seji komisije za gospodarsko obnovo Evrope je govoril včeraj tudi naš delegat, minister n. r. Ivan
Mohorič
Ob 10. dopoldne je nadaljevala svoje delo komisija za gospodarsko obnovo Evrope. Namestu odsotnega italijanskega delegata senatorja Vrescie je poročali francoski delegat senator Brunet. Poudarjal je v glavnem, naj bi se obstoječe direktne transkantinen talne železniške zveze čimbolj izpopolnile da ibi bolj ustrezale potrebam ljudi, ki potujejo.
Za njim je govoril jugoslovenski delegat, bivši minister Ivan Mohorič. Najprej se je bavil z vprašanjem železniških dogovorov in poudaril potrebo, da se razširi okvir, ki ga je predlagal Vrescia. V vprašanju direktnih zvez je treba dodati še direktne zveze za blagovni promet, zlasti za pokvarljivo blago, če se pošilja na daljave nad tisoč kilometrov, kakor za sadje, zelenjavo, cvetje itd. Posebno je pou-daril_ da so vse zahteve, ki jih je postavila "prva in terparlamen tarna konferenca in priporočila za transkoritinentalne zveze že sprejete i»n izvedene. Tako že obstoji zveza med Atlantikom in črnim morjem in čez Švico med Italijo Ln Nemčijo ter preko Varšave na Jadran. Jugoslavija je sklenila že z več državami celo vrsto dogovorov in pogodb v svrho izgradnje in vzajemnega sodelovanja za zboljšanje mednarodnih zvez. Za to dela tudi .posebna konferenca za vozne rede in ravnateljstvo švicarskih državnih železnic. Zato tudi ni potrebe, da Ibi se za te stvari ustanavljal poseben odbor.
Glavni pogoj za zboljšanje mednarodnih prometnih zvez je zboljšanje političnih pogojev. V tej smeri so balkanski narodi že pred dvema letoma inavgurirali .politiko medsebojnega zbližanja. Kadar se presoja položaj na Balkanu, se ne sme prezreti, da so balkanske države tako rekoč včeraj proslavljale 50 letnico otvoritve prve že-lezmice od Beograda do Niša. To vprašanje sta zapadna in srednja Evropa rešili >. sredi prejšnjega stoletja, pri nas pa se je začelo reševati šele po svetovni vojni. Balkanski .polotok je bil razen tega glavno prizorišče svetovne vojne, .po vojni se Je pa naša država znašla v položaju, da je morala na novo popraviti za promet do tisoč kilometrov uničenih železniških prog. Na tem se je delalo od svetovne vojne dalje in se še vedno dela. Vemo, da nas na tem polju čakajo še velike naloge. Tako bo prišlo na vrsto tudi vprašanje elektrifikacije .prog, za kar so prav tako dami vsi pogoji. Govornik je nato obrazložil vprašanje gradnje železnic ob 45. vzporedniku. Na koncu je sprejel resolucijo, ki jo je predložil senator Brunet.
Z govorom g. Mohoriča je ta komisija sklenila svoje delo.
Denarstvena vprašanja
Komisija za denarstvena vprašanja 3e imela danes svoio prvo sejo. Pri konstituiranju je bila izkazana čast naši državi in je bil izvoljen za predsednika komisije dr. Slavko Sečerov, naš delegat narodni poslanec in predsednik finančnega odbora Narodne skupščine. Na seji je govoril o denarstvenih problemih tudi francoski de-
ker bi v tem pogledu ne imela recipročnosti.
Kakor že opetovano naglašeno, je poljska zahteva upravičena v načelu, močno pa ji škoduje ravno to, da ne zasleduje resnično razširjenja manjšinskih obveznosti na vse države, marveč v prvi vrsti ukinitev obvez, ki bi Poljsko v bodočnosti se bolj obremenile. Zahteva v Ženevi bi morala priti od strani, ki je moralno upravičena za tak nastop in katere manjšinam odrekajo sosedje vse najenostavnejše človeške pravice. Pri nas so manjšine saturirane v vsakem pogledu, naš živelj v sosednih državah pa je izpostavljen uničevanju, ki nima primere na svetu.
legat Paul Reynaud, bivši finančni minister. Njegov referat je trajal celo uro in je bil zelo zanimiv. Velika dvorana senata, kjer se seje vrše, je bila polna obč nstva. V svojem referatu je Reynaud zastopal tezo stabilizacije denarja in uvedbe zlatega standarda, ki bi se naslanjal na zlato vrednost dolarja in angleškega funta, nasproti kateri bi se morale prilagoditi tudi denarne enote držav zlatega bloka.
Po Reynaudovem govori se je predsednik komisije dr. Šečerov zahval.1 predavatelju za uspelo predavanje, nato pa je podelil besedo prvemu delegatu Velike Britanije in predsedniku interparlamentarne komisije za trgovino siru Johnu Samdemanu Allenu. Sir Allen je zjavil v imenu britanske delegacije in v zvezi z izjavo finančnega ministra Velike Britanije, da Vefcka Britanija v sedanjih razmerah ne msli na povratek k zlatemu standardu, dokler ne bo zlati standard normalno funkcioniral. Kot eklatanten primer za slabo funkcioniranje zlate valute je navedel primer nemške marke. Tako se danes, je rekel sir Allen, zahteva 12 mark za en angleški funt pod roko pa se dobi zanj 16 do 20 mark. Tako je v trgovini, čeprav ima nemška marka formalno zlato podlago. Angleški funt je stabilno vrednostno merilo v mednarodni trgovini, ker pa je vrednost zlata poskočila, je bila tudj Velika Britanija primo-rana opustiti, zlati standard, ker ni dobila zadostnega pritoka, da bi morla izDOlniti svoje obveznosti v zlatu.
H govoru sira Allena je podal Francoz Reynaud nekaj pripomb, nato pa je bila seja zaključena in se je nadaljevala popoldne.
Na popoldanski seji je redakcijski odbor predlagal naslednjo resolucijo:
19. plenarna seja mednarodne parlamentarne konference za trgovino je po poročilu poročevalca, bivšega finančnega ministra g. Reynauda o stabilizaciji denarja in Po razpravi v komisiji za denarna vprašanja ugotovila, da vodi nestalnost denarja: 1) k pospeševanju špekulacije in k preprečevanju dolgoročnih posojil, onem gočujoč pri tem tudi zaradi naglih denarnih izprememb vsako računanje; 2) k des-organizaciji proizvodnje, onemogočujoč s tem vsako normalno vodstvo .podjetij; 3) k uničenju kreditov, odvzemajoč posojeval-cem vsako varnost glede vrnjenega denarja; 4) k omejitvi zunanje trgovine, ker izpostavlja trgovce nevarnosti, da izgube normalne zaslužke.
Zato odklanja komisija stabilizacijo denarja v zvezi z blagom in smatra, da je treba denar stabilizirati po zlatu, ker bo samo taka stabilizacija pospešila zaupanje ki je potrebno za rešitev svetovne kr':~
Predlogi za sanacijo kmetijstva
Odbor za izdelavo resolucije kmetijske komisije .izvoljen na včerajšnji seji, je izdelal tole resolucijo:
19. glavna skupščina mednarodne par. lamentame trgovske konference je po pre-čitanju poročila, ki ga je podal stalnemu kmetijskemu odboru Mihajlo Serban, bivši minister, o zvišanju kupne moči kmetij, skega prebivalstva prišla do spoznanja, da se ta pioblem ne more drugače urediti kakor mednarodno. V ta namen priporoča:
1.	racionalno omejitev mehanizacije kmetijskega dela;
2.	omejitev zasejanih površin, katerih obdelovanje se je začelo med vojno ali po vojni;
3.	državno organiziranje kmetijskega kredita v svrho čim večjega znižanja njihove obrestne mere in omogočenja dovolj dolgoročnih kreditov; v ta namen naj se čimprej ustanovi mednarodni zavod za
kmetijski kredit;
4.	treba je najti način, kako bi se poljedelci rešili dolgov, napravljenih v dobi pred kmetijsko krizo;
5.	neposredna in posredna bremena, ki pritiskajo kmeta in niso več v sorazmerju s kmetijsko rentabilnostjo, naj se pravičneje razdele;
6.	ohraniti je treba stabilnost valute;
7.	znižati je treba čim bolj nesorazmernost med cenami, ki jih plačuje konzu-ment in cenami, ki se plačajo pridelovalcu. V ta namen je treba vzgojiti proizvajalca in konzumenta in razviti sodelovanje v vseh smereh: pomagati z mednarodnimi dogovori in prednostnimi tarifami pri organizaciji proizvodnje in prodaje
poljskih pridelkov, katerih poraba m to more povečati z znižanjem cen (žita itd.) in olajšati mednarodno izmenjavo blaga, čigar konzum se da občutno povečati % znižanjem cen (sadje, {»vrtnina itd.).
Za izenačenje zakonov o avtorskem pravu
Zakonodajna komisija za izenačenje ra-konov o avtorskem pravu je razpravljala o avtorskem pravu po dosedanjih določbah kakršne so bile v veljavi v posameznih državah. Komisiji je predsedoval Georges Leredu, senator in bivši francoski minister. Debate so se udeležili g. Ficori, delegat mednarodnega zavoda za izenačenje zasebnega prava v Rimu, g. Miša Dimitri-jevič v imenu jugoslovenske delegacije, ki je obrazložil določbe našega zakona in drugi. Egiptski senator AbdelRahiman-pa-ša je predložil načrt zakona o avtorskem pravu, ki bo predložen egiptskenra parlamentu. španski delegat Juan Esteriih in belgijski delegat Enebick, predsednik bruseljske odvetniške zbornice, sta debato zaključila. Vsi govorniki so naglašali potre-Ibo mednarodnega urada izenačenja zakonov, posebno še zakonov o avtorskem pravu.
Ruska debata
v Društvu narodov
Politična komisija se je z 38 proti 3 glasovom izrekla za sprejem Rusije v Društvo narodov
Ženeva, 17. septembra. w. Na današnji seji skupščine Društva narodov je predsednik Sandler sporočil priporočilo sveta, naj se prizna Sovjetski uniji, če bo sprejeta v Društvo narodov, stalno mesto v svetu, kakor je to že svet sam storil.
Nato se je bavila skupščina z možnostjo zopetne izvolitve Kitajske in Španije v svet Društva narodov. Za takojšnjo zopet-no izvolitev obeh držav, katerih mandat je sedaj potekel, je potrebna dvetretjinska večina. Skupščina je najprej razpravljala o prošnji Kitajske za zopetno izvolitev, ki pa je bila odklonjena, ker je Kitajska izmed 52 oddanih glasov dobila samo 31. Nato so razpravljali o prošnji Španije, ki je dobila izmed 52 oddanih glasov 44 ter se more takoj zopet izvoliti v svet Društva narodov. Zatem je bik seja zaključena.
Sku/pšč:na Društva narodov je sklenila, da izroči vprašanje sprejema Sovjetsike unije politični komisiji, ki se je sestala popoldne.
Razprava v političnem odboru
Na popoldanski seji političnega odbora je M na dnevnem redu le sprejem Rusije v Društvo narodov. Prvi je govoril portugalski zunanji minilter de Matta, ki je izjavil, da sprejem Rusije v Društvo narodov nasprotuje portugalski politiki in statutom Društva narodov. Portugalska ne more uvideti, v koliko služi sprejem Rusije jamstvu mira in varnosti Z vstopom Rusije se podpira komunistična propaganda, ki ima za cilj uničenje načel, na katerih je zgrajenih večina držav.
Švicarski zvezni svetnik Motta je dejal med drugim, da je stališče švicarskega zveznega sveta glede sprejema Rusije v Društvo narodov v nasprotju s stališčem velike večine ostalih delegacij. Švica je bila od vsega početka odlločen pristaš univerzalnosti Društva narodov in je ruskemu narodu vedno naklonila prisrčno prijateljstvo, nikoli pa ni hotela de jure priznati sedanjega ruskega režima. Švica je odločena, da vztraja na tem odklonilnem stališču. Motta je kritikoval boljševiške teorije o veri, morali, družbi, politiki in trgovini ter je izjavil, da je stremljenje komunizma po uveljavljenj,u na vsem svetu značilen znak, ki postavlja boljševizem v nasprotje z neobhodno potrebnim, od vsega sveta priznanim načelom občevanja med državami. Njegov cilj je svetovna revolu-
cija. Ako bi se boljševizem -<odrekd cilju, bi se sam zatajil, če pa mu ostaja zvest je sovražnik vseh. ker ogroža vse. Mota je poudarjal, da se ni nikoli poizkušal izvajati na Švico pritisk. To se čuti dolžnega izjaviti, da v splošnem interesu razpriši vsak sum Danes obstoja pri vseh potriotičnih in nacionalno mislečih Švicarjih splošen vtis, da dela Društvo narodov nekaj nevarnega, ako hoče spraviti skupaj vodo in ogenj. Toda kocka je padla. Mi smo rajši prevzeli vlogo čuvarja m s varilca, vendar pa upamo, da se bo v bodočnosti izkazalo naše nezaupanje kot pretirano. Računamo, da nas bodo vse ostale države podpirale, da preprečimo, da bi Ženeva postala ognjišče razkrajajoče propagande. Za sedaj nam zadošča, da Rusija ne bo sprejeta v Društvo narodov soglasno.
Belgijski delegat Jaspar )e izjavil, da ee
bo vzdržal glasovanja. leto je izjavil argentinski delesat Cantilo. Omenil je, kako slabo so ravnali z argentinskim poslanikom med roško revolucijo. Tudi Nizozemska bo glasovala proti, je dejal njen delegat.
Komisija jje naposled sprejela Rnsijo i 38 glasovi proti trem. Sedem delegatov s« je vzdržalo glasovanja.
Izvolitev Turčije v svet DN
Mala antanta, balkanska zveza m Francija so dosegle danes pri volitvah tretjega nestalnega člana sveta Društva narodov velik uspeh. Kandidatov je bilo več in nekatere delegacije, med njimi tudi Anglija, so zlasti podpirale ponovno kandidaturo Kitajske. Uspeh Male antante, balkanske zveze in Francije pa je bil že dopoldne zagotovljen, ko je bila na seji skupščine zavrnjena ponovna izvolitev Kitajske v svet Društva narodov. Popoldne je bil izvoiien turški del©, gat z 48 glasovi izmed 51 oddanih.
V kjloarjih Društva narodov so po izvolitvi Turčije za članico sveta Društva narodov živahno komentirali uspeh Male antante, balkanskih držav in Francije. Poudarjali so zlasti, da sta Mala antanta in balkanska zveza dobili močne postojanke v svetu, saj imata sedai med 13 člani sveta kar dva svoja zastopnika.
Takoj no izvolitvi turškega ministra Tev-fika Ruždi bera za nestalnega člana sveta Draštva naTodov, eo mu prisrčno čestitali zlasti ministri Jevtič, Barthou, Tituleseu, Maksimoe in dr. Beneš. Tevfik Ruždi bej ie poudaril, da se ima predvsem njim *a-bvaliti za svojo izvolitev.
Ostali dve nestalni mesti v sveta sta dobili Chile in Španija, za kateri je glasovalo 51 delegatov.
Ugodna bilanca
ženeva, 17. sept. d. V ženevskih diplomatskih in političnih krogih poudarjajo, da je foilanca prvega tedna zasedanja skupščine Društva narodov močno aktivna in da zbuja velike upe za ugoden razvoj mednarodne politike. Pri tem izjavljajo, da ima posebno velik pomen naslednjih pet aktivnih postavk v bilanci dosedanjih ženevskih razgovorov in pogajanj, ki so:
1.	Popolna zmaga držav, ki so ee zavzemale *za vstop Rusije v Društvo narodov, bo predstavljala v bodoče novo smer v mednarodni politiki, zlasti glede na opredelitev evropskih držav.
2.	Povečanje konstruktivnosti držav Male antante je po trditvi vseh krogov, tudi nasprotnih, definitivno utrdilo Malo antanto kot velesilo. Danes se Mala antanta v mednarodni politiki ne podcenjuje več in intrige gotovih krogov proti njej nimajo. nobenega vpliva. Mali antanti je popolnoma uspelo, da dokaže svoj pomen v pravi luči.
3.	Vsi ženevski krogi vidijo v balkanskem sporazumu blok, ki se morda nekoliko razlikuje-od Male antante po obliki, ki pa Po svojem bistvu predstavlja konstruktivno tvorbo in ki dobiva vsak dan večji ugled v mednarodni politiki. Modra in odlična politika odgoM»rnih činiteljev balkanskih držav je dofoila sedaj prvo potrdilo, ki se kaže v ženevi v upoštevanju celotne skupine balkanskega sporazuma
4. Kar se tiče Avstrije sicer ni prišlo do popolnih, vendar pa do gotovih uspehov, izredna aktivnost kancelarja dr. Schuschnigg a, ki sicer nima lastnosti pravega velikega državnika, bo dovedla podpirana od Barthouja ia zastopnikov drugih večjih ali manjših držav do gotovega stabiliziranja avstrijske republike. Po zaslugi velesil je Avstrija na dobrem potu, da ohrani svojo neodvisnost tembolj, ker se skuša približati vsem svojim sosedom. Dr. Schuschnigg je včeraj ponovno izrazil željo po zbližanju z Jugoslavijo, ki ji izreka priznanje za njeno zadržanje ob priliki dogodkov 25. julija. Od dr. Schuschnigga oziroma od iskrenosti avstrijske vlade bo v veliki< meri odvisno, v kakšni obliki in na kakšni podlagi naj bi prišlo do tega zbližanja, ki ga po njegovi izjavi tako želi.
5- Nastop poljskega zunanjega ministra Becka v vprašanju zaščite manjšin, ki bi neposredno moral predstavljati pasivo bilance, ker je na prvi pogled napravil vtis, da stremi Po reviziji obstoječih pogodb .ie ublažila akcija angleškega zunanjega ministra Simona ter francoskega zunanjega ministra Barthouja. ki sta poudarila obveznost spoštovanja mirovnih pogodb ln njihovih določb. Pogodbe se morajo spoštovati in izvrševati brez kakega popuščanja, dokler se s' predpisano večino ne iz-premene ia sicer po določenem legalnem pota.
■ f >JUTRO« št 214	i
Madžarske homatije
Letošnja glavna skupščina Ciril-Metodove družbe
Poziv Ljubljani
Ljubljana, 17. septembra.
V dneh 22. in 23. septembra t L se vrši v Dol. Lendavi proslava 151etnice osvoboje-nja izpod madžarskega jarma. Zanemarjali smo Prekmurje vsa ta leta m prepuščali naše dobre Prekmurce samim sebi, kot da bi ne bili naši in kot da bi ne zaslužili naše največje ljubezni in podpore, čeprav so si ohranili svoj jezik v najtežjih razmerah in pod najhujšim pritiskom. Da jim izkažemo svoje priznanje in dokažemo svoje zanimanje za težke prilike, v katerih žive še danes v lastni državi, smo dolžni obiskati jih v dneh proslav v čim večjem številu. Na željo nacionalnih krogov v Lendavi poziva Narodna odbrana vse nacionalne organizacije, da pošljejo dne 22. septembra L L v Lendavo vsaj 300 zastopnikov. Prijave naj se pošiljajo Oblastnemu odboru Narodne odbrane v Ljubljani, Selenburgova ulica 3, da se preskrbi pravočasno poseben vlak. — Vožnja sem in tja bi stala okrog 65 Din za osebo. Prijave naj se oddajo do 19. 9. t L ob 18. uri na gornji naslov ali pa v pisarni Putnika. Naši bratje v Prekmurju nas kličejo, naša dolžnost je, da se jim brezpogojno odzovemo!
Oblastni odbor Narodne odbrane.
Hrvatska proslava na Moravskem
Praga, 17. septembra. AA. V več občinah na južnem Moravskem. kjer so naseljeni Hrvati, so proslavili 350 letnico prihoda Hrvatov v te kraje. Svečanostim so prisostvovali tudi predsednik parlamenta Stanek, več poslancev in senatorjev, deputacija mesta Zagreba s profesorjem Debeljakom na čelu in deputacija zagrebške jugoslovensko-češkoslovaške lige z g. Bogunovičem na čelu. V Frelihovem je svečanosti prisostvoval jugoslovenski poslanik dr. Grisogono, ki je burno pozdravljen nagovoril zbrano množico. Na svečanostih je prišlo do navdušenih manifestacij za jugoslovensko-češkoslova-ško bratstvo.
Vanča Mihajlov pojde v Italijo
Sofija, 17. sept. Turške oblasti so sporočile Vanči Mihajlovu, njegovi ženi ter spremstvu, da morajo v določenem roku zapustiti turška tla. V Ankaro doslej še ni prispela bolgarska zahteva po njihovi izročitvi.
O usodi Vanee Mihajlova je snoči ministrski predsednik Georgijev izjavil, da je prejel iz Carigrada brzojavko, kako je Vanča Mihajlov prišel v nekdanjo turško prestolnico. Tam je pod strogim nadzorstvom policije. Carigrajski listi poročajo, da je v Carigradu razen Vanče Mihajlova tudi drugi glavni voditelj centralnega odbora ilegalne makedonske revolucionarne organizacije Georgije Nastev.
Pariz, 17. septembra, p. Listi poročajo, da je Mihajlov izjavil, da bo s svojo ženo v kratkem odpotoval v Italijo. Agencija Havas je razširila poročilo svojega carigraj-skega poročevalca, da se je poslaništvo neke tuje države danes zavzelo za Mihajlova in njegove ljudi, da bi se jih omogočil odhod v tujino. Poročilo pravi, da je bil Vanča Mihajlov danes izpuščen iz zaporov ter da je takoj odšel k nekemu Bolgaru, ki živi v Carigradu.
Pred uveljavljenjem ;ona o mestnih občinah
Bizantološki kongres
Sofija, 17. septembra. AA. Četrti mednarodni bizantološki kongres je končal svoje delo. Na predlog ital'janskega delegata Mercattija bo prihodnji peti bizantološki kongres I. 1936. v Italiji, 1. 1938. pa bo šesti kongres te ustanove v Siriji. Udeleženci kongresa so si včeraj popoldne ogledal' zgodovinski samotan v Zemenu, nato pa so odšli v raznih skupinah na izlete v notranjost Bolgarske. Kralj Boris je odlikoval predsednike posameznih delegacij.
Volitve na Švedskem
Stockholm, 17. septembra. AA. Včeraj so se vršile volitve v švedske deželne zbore. Zmagali so socialni demokrati, ki so dobili 503 mandate (doslej 469). Konzervativci jih bodo imeli 275 (329), agrarci 217 (187), ljudska stranka 117 (13&) socialisti 15 (3) komunisti 9 (6).
Tragična smrt pod vlakom
Maribor, 17. septembra Naglo se ie včeraj zjutraj raznesla po mestu vest, da je jutranji ljubljanski vlak povozil na Teznem v bližini križišča nekega moškega. Že zgodaj se je podala tja komisija, ki je ugotovila, da je nesrečnež 311etni trgovski poslovodja Božidar Kumer, ki je bil zaposlen pri ljubljanski tvrdki Perdan in se ie mudil na dopustu pri svojem očetu v Mariboru. Ugotovljene so bile še naslednje podrobnosti:
Božidar Kumer je šel v nedeljo popoldne s svojim bratom, neko znanko in nekim znancem na izprehod. Zvečer so obiskali Pulkovo gostilno na Teznem in ostali tam pozno v noč. Vsi so bili izredno dobre volje. Tudi Kumer ni kazal nobenih znakov potrtosti. Ko so zapustili gostilno, so se podali na znankino stanovanje in se tam še naprej zabavali. OlcTog pol 5. zjutraj pa se je odstranil Kumer brez slovesa. Ostali so bili prepričani, da je šel domov. Kumer pa je krenil smrti v naročje. Vedel je. da prihaja kmalu- po 5. ur» osebni vlak iz Maribora. Skril se je za ?Hvo mejo v bližini križišča ceste na Teznem in čakal na smrt. Ko se mu je približal vlak je skočil pred lokomotivo, ki ga ie mahoma razme-sarila. Vlakovodja je takoj ustavil vlak in so le z največjo težavo potegnili izpod lokomotive razmesarjeno *r»m)o. ki so ga prepeljali po komisijskem oslfedu v mrtvašnico na pobreSlcem pokopaH5?u. Kaj je gnalo mladega moža v tako strašno smrt. ni znano.
Huda nesreča v plovcfivski gimnaziji
Sofija. 17. septembra. AA V poslopju gimnazije v Plovdivu se je včeraj pripetila huda nesreča. Med govorom ravnatelja se je tenenada vdrl pod. Prisotni, ravnatelj. duhovniki, profesorji in nad 100 dijakov je padlo 4 m# globoko. Nastala je strahovita panika. Prvi so vdrli v dvorano mimoidoči s ceste, nato pa so prihiteli na pomoč redarji vn za<"lci. Mnozo oseb je lahko ranjenih, sedem pa so j'ifa morali prepeljati v botoico.
Albus-milo daje Albus-perilo.
ALBUS je belo in ime drži,kar obljublja^
Inž. Janko Mačkovsek
90 se pripeljali, d« M videli tombolo, kjer so za dobitke avtomobili in' druge stvari, vredne, da bi jim bil vsakdo vesel in zadovoljen lastnik. Letošnja tombola, ki je bila doslej med vsemi največja, pa je stavila kranjskim gasilcem majhno zapreko. G. župnik je želel, da bi jo prestavili, da bi bil ves dan v znamenju birme in posvetitve križevega pota. Nato so se gasilci
oglasili pri g. Škofu dr- Ro&matm, ki Jim je izjavil, da mu je prav, če bo tombola isti dan in je tudi pripravljen, pričeti s posvetitvijo ob 13.30, tako da bo s pospešenim obredom pred pričetkom tombole fsa cerkvena slavnost končana. In tako je tudi bilo. Kranjčani pravijo, da ne pomnijo toliko ljudstva v mestu. Na naši sliki je pogled z viška na trg za časa tombole.
Naši brezmotoraši so porušili nedavno postavljeni jugoslovenski rekord v poletu na daljavo
je ponedeljsko »Jutro« obširno in podrobno opisalo. Tu priobčujemo še dva zgovorna dokumenta impozantnega zborovanja. Na slikali je videti množico dljaštva na Kongresnem trgu in predsednika RK dr. Fetticha, ko govori skozi mikrofon na balkonu univerze tisoč glavi množici spodaj. Zadaj za predsednikom je poleg župana soproga divizijskega generala g. Vladimira Cukavca
Razkrajajoča moč terpentina,spojena z ^ čistilnim učinkom močno se penečega ALBUS-mila daje idealno pralno sredstvo ALBU5.terpentinovo ^
Svojo ženo, mater 7 otrok,
je umoril
Tragedija v družini brezposelnega mehanika - Rekorden dan kriminalne kronike: 3 smrti v 24 urah
Ljubljana, 17. septembra
Zadnjih 24 ur pomeni v ljubljanski kriminalni kroniki precej žalosten dan. Včeraj popoldne je v bolnici umrla mlada samomorilka iz Krakova, ki je tajno svoje prostovoljne smrti vzela s seboj v grob. Ponoči je v Zadobrovi padel v borbi z orožniki glasoviti razbojnik Tone Anžur, ki je komaj pred tednom pobegnil iz jet-nišnice, pa je ljudska govorica že pričela plesti pravljice okrog njega. Davi pa je v hiši št. 94 na Viču padla mati sedmerih otrok od revolverskih strelov, ki jih je sprožil vanjo njen mož. Ta ?adnji dogodek je po svoji socialni in življenjski tragiki upravičeno presunil ne samo vso ožjo okolico kraja, temveč je bil že dopoldne predmet tudi vsega zanimanja Ljubljane. Zgodba je v kratkem naslednja:
Davi ob četrt na 7. se je s kolesom pripeljal pred viško stražnico 411etni brezposelni mehanik Jakob Mrzlikar in planil pred stražnika Koblerja, ki je stal pred hišo, z razburljivo novico:
—	Ženo sem ustrelil z revolverjem. Storite z menoj, kar hočete.
Stražniku se je prvi hip zdela malo verjetna ta izpoved pa je vprašal:
—	Kje pa imate revolver?
—	Tu v žepu, je hlastno odvrnil Mrzlikar. Stražnik mu je pretipal žepe in je res izvlekel na dan velik, osemmilimetrski samokres na 7 nabojev, od katerih sta bila dva že izstreljena. Takoj je Mrzlikarja aretiral ter odvedel na stražnico, sam pa je pohitel na nesrečni dom, kjer je ugotovil žalostno resnico. V spalnici prijazne hišice, ki je bila njena last, je ležala Ana Mrzli-karjeva, roj. Skerlj, vdova Kozina, stara 50 let, s prsi čez posteljo in kri, ki ji je bila privrela iz dveh ran, je pordečila rjuho in tla. Na kraju zločina je stražnik našel samo dva jokajoča otroka, 91etno Dorico in llletnega Francka, ki sta bila rojena v zakonu umorjene z Mrzlikarjem. Samo mala Dorica je bila priča groznega očetovega dejanja, medtem ko so bili vsi drugi domači usodni trenutek z doma, tako tudi vsi otroci iz prvega zakona. Bilo jih je 5 in izmed njih je najstarejša hči poročena, najstarejši sin pa je nedavno umrl.
V dobrovskih hribih je sklenU njeno smrt
Jakob Mrzlikar, ki je zadnje tri tedne blodil po dobrovskih hribih, se je včeraj iznenada vrinil na Vič in se oglasil na svojem domu. Žena je bila malo prej odšla v cerkev. Otroka, ki sta bila sama v hiši, sta očeta jokaje prosila, naj ostane doma. Toda Jakob Mrzlikar je že prejšnji teden tam nekje nad Dobrovo dognal v svoji duši, da zanj ni drugega izhoda, kakor da ubije ženo. S tem jasnim namenom je prišel na Vič. Prenočil je pri znancih nekje v bližini, davi pa je na vse zgodaj vnovič prišel domov. Žena je pravkar pospravljala otrokovo postelj, mala Dorica se je motala okrog nje. Brez besede je mož 6topil v spalnico, brez besede je dvignil samokres in sprožil v ženo dva strela, ki sta bila vsak zase
smrtna. Samo desnico je dvignila pred obraz in kriknila: »Ne ubij me, jaz imam otroke« — potem pa se je mrtva zrušila na posteljo. Mrzlikar je takoj nato sedel na kolo in se javil policiji. Ob 8.30 je že bila na Koa mesta komisija, ki so jo tvorili sreski zdravstveni referent dr. Lapajne, šef kriminalnega oddelka Zajdela, komisar Lo-vrenčič, dežurni uradnik Gregorič in pqji-nadzornika Lavrič in Markotič. Komisija je ugotovila, da je en strel prebil desno roko, ki jo je žena dvignila v silobranu, in desno lice ter občital v glavi, drugi pa je prebil prsi nad desno bradavico blizu pazduhe in izstopil na hrbtu. Vsak izmed obeh strelov bi bil zadoščal, da vzame življenje.
Zločin iz duševnega razkroja
■ Potem ko je storil dejanje, se je Jakob Mrzlikar ves čas zadržal povsem ravnodušno in na policiji je mirno izjavil, da mu ni prav nič žal. Motiv umora je psihološko sila preprost, pa čeprav je dejanje samo nejasno, brezumno in je moglo zlasti samo iz motne, od življenjskih nesreč in alkohola razjedene duše. Pred 12 leti se je Mrzlikar kot mlad fant oženil z 9 let starejšo Ano, ki je bila vdova, mati petih otrok, posestnica čedne hišice in žena, ki je bila še sredi življenja. Mrzlikar je bil kot mehanik dober delavec. Nekaj časa je imel lastno delavnico, potem je bil zaposlen pri tvrdki Goreč, a tudi v času, ko je bfl brez posla, si je znal pomagati s tem, da je pod roko popravljal kolesa, kupoval stara, nerabna in jih potem prenovljena prodajal naprej. Z ženo sta se našla na zanimiv, karakterističen način. Kot mlad, precej nesamostojen fant je isJcal stanovanje in je tako stopil tudi v hišo podjetne vdove. Mrzlikar se je dolgo izmikal intimnemu približanju. Nekoč, tam pred začetkom vseh nesreč, je prišla ona k njemu v delavnico, da ji popravi kolo. Mrzlikar ji je rad ustregel, a ko je vprašala za račun, jc jo zavrnil:
—	Kaj boste plačevali, saj imate še manj kakor jaz.
Njej je dobro dela takšna beseda, pa je rekla:
—	No, hvala Ampak potem pa morata priti enkrat k meni na med. Ne verjamete, kako dober med imam doma.
Mrzlikar je res prišel. Ko je snedel, s čimer mu je postregla, je vstal, da bi šeL Vdova pa ga je preprosila, da je ostal. Oez dva dni mu je sporočila: — Noseča sem. Potem sta se poročila. A čez nekaj let s<? se vnela nesoglasja. On je bil še mlad in Je mimo starejše žene rad vrgel oko za kakšnim dekletom, ona je bila še polna živih moči in polna ljubosumja S krizo so prišle gmotne skrbi, mladi mož se je zatekel k vinu. Zadnji čas je prišlo tako daleč, da ga cela tri leta ni bilo domov. Ko se je tako potikal okrog, je v njem neprestano rasla fiksna ideja, da je ona kriva vse njegove nesreče.
Pri. zasliševanju, ki ga je ves popoldan vodil policijski nadzornik Macarol, je prišlo na dan, d& se nahaja Jakob Mrzlikar že delj časa v nekem povsem razkrojenem, razbitem duševnem 6tanju. Preiskava bo kmalu zaključena, nakar bo Mrzlikar izročen sodišču. Popoldne je odšla na Vič tudi sodna komisija, ki jo vodi sodni pristav Dovgan, sodni zdravnik dr. Suher pa je izvršil obdukcijo trupla, ki so ga bili že dopoldne prepeljali v mrtvašnico na pokopališču.
Ubfl je ženo pijanko
Maribor, 17. septembra.
Danes je stal pred malim kaaeo-skim senatom mariborskega okrožnega sodišča 6®-letni Ivan Cizarič, ki je bil obtožen, da je iz malomarnosti povzročil smrt svoje žene Marije, s tem, da jo je letos v marcu tako hudo pretepel da ji je zlomil 6edem reber, kar je ionelo" za posle-dioo, da je žena nekaj dni nato umrla. Pri cforavnavi je skesano priznal svoje dejanje. Povedal je sodnikom svojo težko življensko ngodbo. Njegova žena je prve tedne pridno delala in gospodinjila, pozneje pa se je ndala pijančevanja in je zanemarjala vsako delo. To je moža tako razburilo, da Jo je sam sodil. >Im zdaj so sodniki sodili njega. Obsojen je bil z olajševalnimi okoliščinami na 3 leta ječe in octop 9z ofaiud in^ertrafrA«pip oqn3sj bo treh let.
to bil v nedeljo izvoljen za prvomestnSka Družbe sv. Cirila in Metoda. Poročilo o glavni skupščini naše zaslužne šolske in narodne obrambne družbe objavljamo na drugi strani.
Na tomboli v Kranju
Kranjski gasilci so že pred vojno pričeli
Krejati tombole, ki so jim bile vir dohod-v za nabavo gasilskega orodja Z leti je
C»tala ta tomboLa kar tradicionalna; od ta do leta je zaradi lepih dobitkov zbujala večje znimanje in vsakikrat se je udeleži večje število ljudi. Skratka, kranjska tombola ni le vsakoletna največja prireditev v mestu, temveč na vsem Gorenjskem.
Tokrat se je zbralo blizu deset tisoč lju-iii, od katerih je nosil vsak tiho željo, da bi se popeljal domov v novem avtu »Citroen«. Najsrečnejša med vsemi srečnimi pričakovali pa je bila Francka Joštova iz Naklega, ki se bo odslej mogla z avtom vrstiti v tovarno na delo.
Kakor se pri tombolah rado dogaja, je tudi to pot nekdo sumljivo zgodaj zaklical: tombola In'res so bile vse številke njegove tablice pravilno že izžrebane Toliko da ga niso posadili v novi avto, ko se ie pri točnejšem ogledu tablice izkazalo, da je od lanske tombole. Kakor srečno Jošto-vo k avtomobilu, je to hrihtno glavo odpeljal orožnik skozi množico mimo avtomobila in potem še dalje nekam. GNa uho povedano: v špehkamro).
K tomboli niso prišli igralci le iz vse naše ožje domovine, celo iz daljnega juga
Krvno, kožno bi živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt beguna Anžurja
Pri preboju zasede se je nabodel na bajonet
Ljubljana, 17. septembra
Lepa Zadobrova in vsa dobrunjska obči-aa je davi doživela senzacijo. Bliskovito se je raznesla vest: mrtev je zloglasni vlomilec in tat Tone Anžur. Orožniki so ga zalotili na njegovem domu. Hoteli so ga dobiti živega, ali to se jim ni posrečilo.
Vlomilca Tone Anžur in Jože Centa sta se od 11. t. m. dalje po begu iz sodnih zaporov spet veselila zlate svobode. Orožniki v Vevčah pa so kmalu bili zaupno obveščeni, da se potikata po vzhodni strani ljubljanske okolice in da prenočujeta večinoma po luknjah savskega proda v bližini Sv. Jakoba. Ljudem 6eveda ni ostalo neopa-ženo, da jima Anžurjevi skrivaj tja nosijo hrano in ju pri tem seveda tudi obveščajo, kako se njuna stvar plete in kod vse poizvedujejo vevški orožniki.
To nedeljo so Zadobrovci praznovali že-gnanje. Prelepa nedelja je potekala mirno, praznovanje po kmečkih domačijah pa je bilo živahno in čisto v skladu s starimi tradicijami. Tudi pri Anžurjevih je bilo vse mirno. Domačija je majhna, vendar je gospodar Janez napravil domačo gostijo. Ali neka skrb je ležala nad hišo. Do večera je bilo vse nekam tiho in oprezno, kajti na-povedapo je bilo, da pride zvečer tudi begunec Tone nekoliko pogledat v goste. Ta skrivnost pa ni ostala ohranjena samo na Anžurjevi domačiji. Tudi vevški orožniki so bili zanesljivo obveščeni, da bo Tone Anžur s temo gotovo prišel domov. Komandir narednik g. Josip Sušnik 6e je zatorej odločil, da na vsak način dobi v roke enega ali drugega ubežnika, če že ne obeh. Ker se je zavedal, da ima opravka z dvema zelo nevarnima zločincema, je vzel s seboj vse orožnike, za pomoč pa je naprosil tudi orožniški postaji v Dolu in Stopanji vasi. Pod poveljstvom narednika Sušni-ka se je oprezno pomikalo 10 orožnikov proti Anžurjevi hiši, ki stoji sredi Spodnje Zadobrove blizu Mačkove žage.
Ko so orožniki obkolili hišo, je bilo že vse tiho in temno. Računali so, da se bo begunec skrival v šupi, in so pogledali najprej tja. Orožnike je slišal pes, ki je začel lajati, žar električne svetilke, s katero so si orožniki svetili, pa je opazil begunec, ki je bil na dvorišču. Videč, da je obkoljen, je z dvorišča skočil čez ograjo na vrt in tam je tekal na vse strani. Pri čebelnjaku se mu je zdelo najprikladnejše in skočil je čez vrtno ograjo. Ko je tudi tam zagledal pred seboj orožnika, se je ves divji zagnal proti njemu, meneč, da ga bo podrl na tla in otekel, preden se bodo položaja zavedli
ostali zasledovalci. Orožnik je imel na puški nasajen bajonet in Anžur se je v svojem silnem zaletu nanj nabodel. Vse to se je zgodilo v trenutku.
Orožniki so prihiteli od vseh strani in v luči električnih svetilk se jim je nudil grozen prizor. Na tleh je ves krvav brez zavesti ležal Anžur. Banovinski zdravnik g. dr. Jenko je ugotovil, da je bila rana v srčno stran smrtonosna. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na poljskem pokopališču.
Anžur je pred prihodom orožnikov sedel pod kostanjem na dvorišču in pil kavo. Gotovo ni slutil, da so mu napadalci za petami. Kdaj se je njegov pajdaš ločil od njega, še ni ugotovljeno. Komisija ljubljanskega sodišča je danes izvršila obdukcijo Anžurjevega trupla, poveljnik vevške orožniške postaje pa je vsa oblastva obvestil o dogodku.
Tone Anžur je zašel na zločinska pota že 1. 1915. posebno nevaren pa je postal po prevratu. V raznih ječah je preživel ze 11 in pol leta, večkrat pa je iz zaporov tudi pobegnil. Nevaren ni bil samo tuji lastnini, temveč tudi ljudem. Ko so ga letos orožniki eskortirali iz Škofljice, je pobegnil in hudo poškodoval nekega moža, ki ga Je skušal prijeti. Lani, ko je bil njegov brat Jože obsojen zaradi vlomov na 18 mesecev, on sam pa zaradi pomanjkanja dokazov in spretnega zagovarjanja oproščen, je državni tožilec dejal, da ne bo storil naravne smrti. Ta domneva se je sedaj izpolnila.
Pohod rdečih križarjev po Ljubljani
Jadralno letalo »Pagat« po startu
Pred nekaj dnevi smo prinesli vest, da je akademski Aero-klub iz Beograda na Zlatiboru postavil nov jugoslovenski rekord v poletu z jadralnim letalom in sicer na daljavo 4 in pol km. To ni dalo našim brezmotorašem miru in so v nedeljo prekinili sistematično vežbanje na Blokah in prenesli jadralno letalo »Pagat« (glej sliko) tipe »Zelena pošta« iz Nove vasi na Slivnico pri Cerknici. Transport je bil precej težaven, saj so morali zadnja dva kilometra transportni voziček z letalom vleči s parom volov na vrh Slivnice. Kljub po-
manjkanju ugodnega vetra so se odločili za start in je letalo po lepem poletu pristalo na planoti Cerkniškega jezera blizu vasi Gornje Jezero. Komisijsko ugotovljena preletena zračna razdalja je 5 km 800 m in je s tem zlatiborski rekord potolčen za 1300 metrov. Našim brezmotorašem v ostalem ni za distančne polete in se bodo še ta mesec vežbali dalje za jadralno letenie ter upajo, da bodo v kratkem imeli dovolj ugodnega vetra, da bodo lahko jadrali nad startno točko in s takim letenjem dosegli za letošnje šolanje željeni zaključni uspeh.

| Največja senzacija Ljub-■ Ijane je zgodovinski ve-1	lefihn
L
HENRIK VIII.
IN NJEGOVIH 6 ŽENA
V glavni vlogi slavni C. Laughton, znan iz filma ELITNI KINO MATICA	>v znamenju križa«
Telefon št. 21-24 Predprodaja od 11— Y23. Predstave ob 4, 7. K, 9.K,
Domače vesti
» Počastitev spomina dveh zaslužnih mož. V nedeljo je Budva lepo počastila spomin svojega zaslužnega sina Stepana .Mitrova L j u b u š e , književnika in politika, ki je bil v najhujših časih voditelj in vzgojitelj naroda. Posmrtne ostanke zaslužnega narodnega voditelja so že leta I885. prinesli z Dunaja, v nedeljo pa je bil odkrit in posvečen tudi lep spomenik. — V Kostajnici pa so tudi v nedeljo odkrili spominsko ploščo zaslužnemu pedagogu Davorinu Trstenjaku. Poleg velike micožice domačinov se je udeležilo te slav-nosti okrog 400 učiteljev in učiteljic s predsednikom g. Ivanom Dimnikom in odborniki JUU na čelu. Predsednik JUU g. Dimnik je na proslavi govoril v imenu učiteljske organizacije ter okrasil spominsko ploščo z lovorjevim vencem.
» Kongres Ferijalnega saveza bo 23. t. m. na Bledu. Obenem se bo proslavila 15-letnica dela Ferijalnega saveza v naši državi. Kongres se bo vršil v sokolski dvorani.
» Natečaj za vrhovnega državnega pravobranilca. Splošni oddelek finančnega
ministrstva je razpisal natečaj za kandidate vrhovnega državnega pravobranilca tn njenega namestnika. Vrhovni državni pravobranilec mora po čl. 44 zakona o državnem pravobranilstvu razen pogojev iz uradniškega zakona izpolniti še pogoje, ki jih zakon o sodnikih zahteva za sodni-jka kasacijskeea sodišča, ali ,pa mora imeti za seboj 5 let državne pravobranilske službe. Namestnik vrhovnega državaega pravobranilstva mora Pa razen pogojev uradniškega zakona izpolniti še pogoje_ ki jih zahteva zakon o sodnikih, za sodnika apelacijskega sodišča, ali pa imeti 'za seboj tri leta službe višjega svetnika ali svetnika državnega pravobranilstva. Služba vrhovnega državnega pravobranilca je razporejena v drugo skupino druge in prve stopnje, namestnika vrhovnega državnega pravobranilca pa v tretjo skupino druge in prve stopnje. Interesenti, ki ustrezajo navedenim pogojem, naj pošljejo svoje prijave s potrebnimi dokazi splošnemu oddelku finančnega ministrstva najkasneje do 5. oktobra.
« Iz finančne službe. Imenovan je za davčnega inšpektorja v 6. položajni skupini pri davčni upravi v Kranju Prudič Anton, višji davčni kontrolor. Za davčne kontrolorje 7. položajne skupine so imenovani: pri davčni upravi za Maribor mesto H a 1 e r Leopold in Ferenčak Martin, pri davčni upravi v Radovljici Rozman Janko in R o ž a j Janko, pri davčni upravi v Murski Soboti P e r k i č Franc, pri davčni upravi v Šoštanju Sni i d Dominik. Za davkarje 8. položajne skupine so imenovani: pri davčni upravi v Ljutomera Martinjaik Viktor, v Novem mestu Fajdiga Slavko in Blažon Franc, pri davčni upravi v Konjicah Baškovič Anton. Za pomožnega arhivarja v 9. položajni skupini je imenovan pri idavčni upravi za Ljubljano okolico V r to vee Eoran.
* V odbor džematskeaa medžlisa za področje dravske banovine so bili v nedeljo izvoljeni gg.: dr. Alija Košir, predsednik zdravniške zbornice, dr. Ibrahim Hadžio-man, pristav finančne direkcije, Halid Velid Levstik, književnik in novinar Omerfberg Džinič, carinski uradnikk, Derviš Kahvedžič, carinski uradnik. Namestniki ipa so: dr. Ali Krajger, zobozdravnik, Mu-šan Mutevelič, trgovec in Uzeir Alojbe-govič, carinski uradnik.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Pikantne in vesele ljubavne ter zakonske pustolovščine v filmu
Ljubica
V	glavnih vlogah: Lilv Damlta in
Mary Grant. Paramountov film v nemškem jeziku. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9.
V	dopolnilo nov Foxov zvočni tednik
in šaljivi »Beky-Boop« film.
Pride! KRALJ ARENE Pride!
•	Razpis Ferkovih ustanov. Kuratorij razpisuje za šolsko leto 1934/35 sedem ustanov za mariborske srednješolce po 700 Din in sedem ustanov za visokcšolce po 1400 Din. Pravico do njih imajo v .prvi vrsti sorodniki zapustnika Feliksa Ferka, nato siromašni nadarjeni dijaki Ln dijakinje od Sv. Barbare v Slovenskih goricah in bližine ali daljne okolice. Prošnje s točnim opisom gmotnih razmer je poslati do 10. oktobra na Posojilnico v Mariboru (Narodni dom), kjer naj prosilci- 29. oktobra poizvedo za rešitev in dvignejo priloge.
« Svečanost starodavne strelske organi.
zacije. V Osjeku je v nedeljo strelska družina »Kralj Aleksander« slavila svojo 150-letnico. Ta strelska organizacija Je bila ustanovljena pet let pred francosko revolucijo. Blagoslovili so novo zastavo, prirejene pa sc bile tudi zanimive strelske tekme.
•	Obletnica septembrskih žrtev se bliža. Vse CM podružnice vljudno prosimo, da se te dneve spominjajo nedolžnih žrtev ter nalbirajo prispevke za CMD. Narodni kolek 20. IX. 1908. naj bi se uporabljal te dni vsepovsod. Naroča se v pisarni CM družbe.
•	Smrt rojaka v Obiličevem. Komaj 34 let star je prejšnji teden za kapjo preminul v niški bolnici g. Janez fitrbenk iz ugledne rodbine štrbenkove v SodTažk-. . Pokojnik si Je pred leti poiskal kruh v državnem zavodu Obiličevem pri Kru-ševcu, kjer je bil znan kot vesten uradnik. Upošteval ga je posebno tudi upravnik zavoda, general g. Obradovič. Pokojnik je toil zaradi svoje značajnosti in družabnosti povsod priljubljen. Bodi mu lahka bratska srbska žemljica!
•	Dva nova groba. V Rožni dolin j pri Ljubljani je umrl g. Anton Barič, okrafrii policijski nadzornik, star 53 let Pogreb bo danes ob pol 17. — V Mariboru je umrl, zadet od srčne kapi, g. Josip Peter, do-doletni sotrudnik Guselove veležganjar-ne. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
•	železniški invalidi ln njihove vdove dobivajo male draginjske doklade. Mala renta se plačuje na račun prometnega ministrstva, za draginjske doklade pa prispeva določeno svoto pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo v LJubljani. Skupna nakazila izvršuje zagrebška železniška direkcija. Te rente in doklade so minimalne, najhujše pa so železniški invalidi udarjeni s tem, ker svojih pristojbin ne prejemajo redno. Tako n. pr. so za avgust prejeli nakazila šele 12. t. m. ter so sedaj v velikih skrbeh, kdaj bo prišlo nakazilo za september. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino prosi merodajma mesta, da foi čimprej poskrbela za redno nakazovanje nezgodnih rent in draginjskih doklad, pri tem pa ponavlja svojo staro prošnjo, naj bi se rente prilagodile najosnovnejšim življenjskim potrebam.
» Poročil se je 16. t m. g. Boris Kristan, sekretar Splošnega zavarovalnega društva v Ljubljani z gdč. Metko Skabemeto-vo, hčerko g. inž. Viktorja Skaberneta, teh. inšpektorja banske uprave. Bilo srečno!
•	Lažna ruska carična. Kakor je »Jutro« že poročalo, se je v Beogradu pojavila še ena hči zadnjega ruskega carja. Predstavlja se kot velika kneginja Tatjana in ko se sama izogiba razgovorov, Je ves Beograd informiral o njej njen spremljevalec Poljak Krasovski, ki trdi, da j® zdravnik. Kakor nekdaj v Berlinu, ko se je pojavila neka pustolovka pod imenom najstarejše carične, tako je sedaj tudi v Beogradu nastala velika senzacija. Beograjski listi so prinesli preko celih strani najrazličnejša ugibanja o zagonetni ženski, ki pravi da je vse doslej živela v nekih samostanih na Poljskem. Policija je naposled povabila »fcneginjo Tatjano« in njegovega spremljevalca ter eo uradniki po zaslišanju izjavili, da bo zadeva kaj kmalu razčiščena. Značilno je že to, da ne govori »kneginja« nobenega tujega jezika in da je celo njena ruščina polna poljskih besed. Krasovskega so po zaslišanju pridržali v zaporu, kaj bo s »kne-ginjo«, pa še ni določeno.
•	Zasledovanje nevarnega razbojnika. Po vsej vrbaski banovini iščejo orožniki nevarnega razbojnika, ki je v Prijedoru napadel industrijca Stepana Filetima in njegovo ženo. Sredi noči je industrijec v
spalnici slhlal ropot ln ko je prižgal toč. Je zagledal v aobi velikega močnega človeka s sekiro v roki. Ko ee Je ves prestrašen dvignil, ga je nezmanec z ušesom sekire udaril .po glavi. Industrijčeva soproga Je vpila na pomoč in Je ractoojnik tudi njo udaril. Ko je zamahnil še enkrat, je F1 letim prestregel udarec z roko in ker je v tistem hipu v stanovanju nekaj zaropotalo, je razbojnik naglo zapustil sobo. Alarmirani sosedje ln orožniki eo našli vee sobe FiletLnovega stanovanja odiprte, na neki mizi pa tudi sveženj vlomilskega orodja. Industrijčeva žena, ki je lažje ra-
Danes velika filmska drama ljubezni, strasti in flirta
MADAM SATAN
To delo so ustvarili najboljši igralci.
ZVOČNI KINO DVOR. Predstave ob 4., 7. in 9. _ Cene 4.50 6.50 Din.
njena. je ostala v Prijedoru, hudo ranjenega Filetina pa so morali odpremitl v zagrebško bolnioo.
•	Prah in nesnaga sta največja škodljivca vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Zlatorogovo milo pa s svojo obilno in gosto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napravi trpežnim. Z Zlatorogo-vim milom oprano perilo Je lepše ko novo. To ljudski glas dobro ve in pravi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« To milo priporočamo tudi mi, saj Je res dobro in tudi domače!
Obnova perila — igrača, ako uporabljaš PST Patent Stopf Twist pripravo, ker ne krpaš, temveč šivaš na šivalnem stroju.	8
•	Naša Policija uvaja radlo-telegrafsko službo. Centralna policijska šola v Zemu-
nu se neprestano izpopolnjuje in modernizira, sedaj pa si je uredila tudi radio-telegrafsko postajo kakor najmodernejši policijski zavodi v Evropi. Pomočnik upravnika šole g. Tkalčevič Je lani v jeseni obiskal dunajsko policijsko radijsko postajo ter potem po njenem primeru uredil postajo tudi v Zemunu. Letos junija je bil urejen prvi aparat in so bili stroški po iniciativi g. Tkalčeviča nenavadno nizki. Radijska postaja Je bila pred nekaj dnevi popolnoma urejena in stopila je že v zveze s postajami vse Evrope. Najprej je izmenjala pozdrave s centralno policijsko radijsko postajo za Evropo, ki je nameščena v Berlinu. Do spomladi bo postaja že tako urejena, da bo lahko 'z vsega sveta sprejemala ter na vse strani oddajala obširna poročila. Ko bo to doseženo, fbodo pričeli ustanavljati radijske postaje tudi pri drugih policijskih ustanovah v državi. V to svrho bo 1. oktobra na centralni policijski šoli v Zemunu otvor-jen prvi tečaj policijskih radiotelegrafi-stov. Tečajniki se bodo usposobi'! za urejevanje aparatov da bodo lahko potem svoje znanje uspešno uporabljali pri svojih edinicah.
•	Tovarna Jo«. Relch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
•	čitajte v Interesu svojega zdravja današnji oglas od radenske.
Iz Ljubljane
u— Zahvala. Ob sijajnem zaključka festivala slovanskih narodnih plesov smatramo «a svojo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da je festival tako Izvrstno uspel. Zahvaljujemo se vsem gg. referentom in ostalemu mestnemu urad niš t vu in uslužbencem, ki &o požrtvovalno stavili svoje moči na razpolago. Zahvaljujemo ee dalje damakemu komiteju, tako častnim predsednicam kot vsem članicam tega komiteja. Dalje uradmištvu in' uslužbencem glavne postaje, da se je ogromni promet v teh slavnostnih dneh vršil brezhSboo pri prihodu in odhodu dragih nam gostov, Hubadovi pevski žu-pi železoičarski godbi Slogi in sokolski godbi. Rdečemu križu in samarltanom. skavtski organizaciji, številnim narodnim nošam pri sprevodu ln ljubljanskemu občinstvu iploh, ki je pokazalo pri sprevodu io pri predstavah toliko umevanja za prvi festival slovanskih narodnih plesov. Glavni pripravljalni odbor.
u— Bilanca zračnega prometa. V nedeljo Je bil zračni promet zaključen in Je Spartan zadnjikrat v letošnji sezoni letel
ZOBAR
PUHER MIHAEL
DR2. IZPRAŠANI DENTIST
večletni volonter državne zobozdrav-niške univerzitetne klinike v
Berlinu
JE OTVORIL -vojo ordinacijo v L nadstropja
Poljanska c. 1, Peglezen
na SuSak Na progi Ljubljana—Snflrtc Je
potovalo z letalom v Obeh smereh od L maja do 16. septembra 697 potnikov. Med
njimi je bilo 148 imozemcev. Ti potniki bo imeli s seboj 10.455 kg prtljage, letalo pa je preneslo tudi za (blizu 37.000 kg pošte. Zračna zveza Ljubljana—Celovec je bila otvorjena 1- julija, zaključena pa 31. avgusta. Te zveze ee je poslužilo 35 potnikov ki med nj<imi samo 9 inozemcev. Proga je bila manj posečana zaradi potnih listov in seveda tudi zaradi tega, ker Imamo * Celovcem le malo trgovskih zvez. Tekom sezone je bilo v Ljubljani vsega 1662 potnikov z letali, kar je za dobo gospodarske depresije znatna številka.
n— Narodni banki manjka prostora. Kakor smo evoj čas zabeležili, je dala uprava podružnice Narodne banke v svoji hiši v Knafljevi ulici pozidati nekaj podstrešnih prostorov in obenem obnoviti fasado. Gradbena dela, ki jih vrši Stavbna družiba, so zunaj v glavnem končana in včeraj so pričeli razdirati odre. U.prava
Samo še danes zgodovinski film
KRALJICA LUIZA
V glavni vlogi slavna
HENNY PORTEN
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave danes ob 4., 7. in 9 M,
Narodne banke gradi v podstrešju novo stanovanje za slugo, staro stanovanje pa bodo preuredili v pisarniške prostore. Obrat ljubljanske podružnice Je v zadnjih letih zelo narasel in ima banka 21 uradnikov, tako da je vprašanje pisarn stalno pereče. S prenovljeno fasado skuša Narodna banka vzdržati harmonijo s sosednjo palačo Hranilnice dravske bamovine, ki je dobila z novim nadstropjem prav reprezentativno obličje.
u— Francoske tečaje spet otvorja za odrasle s 1. oktobrom 1934 Francoski inštitut. Pouk bo na moškem učiteljišču, in sicer: za začetnike ob ponedeljkih ln četrtkih zvečer, drugi tečaj bo oft> torkih in petkih, tretji pa ob ponedeljkih in sredah. Poleg tega bodo predavanja o francoski slovnici v francoskem jeziku in konver-zac'ja db torkih in petkih zvečer. Prijt ve sprejema od 24. t. m. dalje od 18. do 20. ure A. Dolenc, elužitelj učiteljišča Informacije daje Francoski institut.
ZOBOZDRAVNIK - SPECI J ALI ST
DR. HLAVATT
zopet redno ordinira od 3. do 7.
Aleksandrova cesta št. 4 (pasaža)
n— Gospodinje! Ako Vas zanima kako se pere vse vrste nogavic, nadalje razne obleke, ki jih potem shranimo preko zime, Vas prosimo, da se udeležite predavanja, ki se ho vršilo danes v torek ob 4. uri popoldne pri Zvezi gospodinj, Breg št. 8. Priredi ga Celjska milarna d. z o. z.
u— Danes v torek otvori TKD Atena oba tečaja moderne gimnastike pod strokovnim vodstvom gospe prof. Vaksljeve v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti. Za dijakinje od četrt na 6. do Četrt na 7. zvečer. Mesečna n kovina 20 Din. Za dame od pol 7. do pol 8. zvečer. Mesečna ukovina 30 Din. Vadilo se bo vsak torek in četrtek ob navedenem času. Kdor skrbi za lepoto in zdravje telesa, pride sigurno!
I&PA DELAtfOVft
iOiA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO i OUKlSvBlOK-CAlfVA 6.
JL.VPIS DNEVNO OD 10-14
Tečaji so se že prlčelL
o— Naše združeno ženstvo priredi veliko protestno zborovaje zaradi napadov na ženske pravice. O tem nam pišejo: Ni dovolj, da naše delo že itak slabše plačujejo, ker smo ženske, sedaj naj se ta ikri-vica še uzakoni s posebno določbo o najnižjih prejemkih, ki naj ibodo za ženske manjši kakor za moške. Tudi zasebne in državne nameščemke občutijo zapostavljanje in to zlasti pri namestitvah in napredovanju. kjer imajo povsod prednost moški. Krivice, storjene pri zadnjih reduk-
cijah ženam, še niso popravljene, ženski
mladini se zapira pot v šole! Na skupnem zborovanju bodo žene zahtevale: za enako delo enako plačilo: nameščenje po kvalifikaciji in po socialnih razmerah, ne pa po spolu; najširšo možnost šolanja za
žensko mladino, ženske! Udeležite se protestnega zborovanja jutri 19. t. m, ob 18.
v dvorani Delavske zbornice.
u— Velika katastrofa ns morju. Pred nekoliko dnevi se je orjaški potniški avi-jon F. P. 1 dvignil za pot v Ameriko. Preteklo Je že precej časa, a do danes se še ne ve, kje je ogromno letalo. Upanje je, da se Je kje prisilno spustilo na kak
Najtežje je najti vzrok in pričetek bolezni,
kar pa je pri vsaki bolezni najvažnejše, ker takoj v začetku je še vsaka ozdravljiva Cesto se dogaja, da človek pride k zdravniku takoj, čim začuti, da nekaj ni v redu. Zdravnik pa že ugotovi, da je bolezen zastarela, ne da bi bolnik prej Kaj vedel ali čutil. Bolezni so potuhnjene! Zaradi tega je najbolje paziti na zdravje in preprečiti bolezen že tedaj, ko se še ne pojavi To je edino mogoče z rednim pitjem giasovite Radenske. Ce se ueugodno počutite ali če zdravnik ne more ugotoviti takoj, kaj Vam je, začnite takoj redno piti Radensko slatino! Obširno brošuro o Radenskih vodah dobite zastonj, le sporočite željo na naslov: Zdravilišče Slatina Radenci. 88-6
otok. Do danes pa se še ni javilo. Kljn>b klicanju in iskanju dofbiva centrala dnevno poročila »F. P. 1 — ne odgovarja«.
n— Henrik VIII. in njegovih 6 že«a je nenavadno filmsko delo. Tudi snov fitaa je nekaj Izrednega in nadvse napetega. Slavni Charles Laugton je v tem fiimu ustvaril tip, kakršnega le redko srečamo ma filmskem platnu. Kritika pravi, da je to delo eno izmed največjih del, kar Jih je v zadnjem času ustvarila filmska tehnika in filmska umetnost.
U— Oddaja eiektromstalacijskih ta elektrotehniških del. Prejeli smo: Ker se pogosto dogaja, da oddajajo gospodarji elek-troinstalacijska in elektrotehniška dela ne vede osebam, ki za ta dela niso upravičene niti kvalificirane in imajo nato s predelavo dvojne stroške in ■■zamudo, objavljamo naslednjo Informacijo^ Omenjena dela smejo Po ■zakonu opravljati le kan-cesionirani elektro-podjetniki s svojimi prijavljenimi monterji, kakor tu-di tiste elektrarne same, ki imajo zadevno zakonito pravico. Konoesionirani elektro-pod-jetntki in za ta dela upravičene elektrar ne jamčijo, da izvršena dela odgovarjajo interesom lastnika in zakonskim predpisom, dočim za dela šnšmarjev nihče »e odgovarja; električne centrale, posebno še v mestu, pa šušmarskih del niti ne priključijo. V interesu oddajaloev takih del je, da oddajajo dela neposredno elektro-pod jetnikom in se na ta način ognejo morebitnim zavajanjem po neupravičenih osebah. — Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v LJubljana. Informacije v Gajevi ulici l/HI.
o— Tri kolesa so izgrebli iz zemlje. V gozdu pri Rakovniku je policija našla te dni ogrodje treh biciklov zakopanih v zemljo. Očitno jih je skril tam neznan specialist za kolesa, ki spravlja ukradeno blago na ta način v denar, da bol^e, dragocenejše dele demontira ter odprodaja ali pa kakorkoli sam uporaJblja, mam j vredno ogrodje pa zametuje. Med Izkopanimi kolesi je eno zeleno prepleskano ki nosi tvorniško štev. 485.448. Eventuehii lastniki naj se zglase na policiji.
u— Wolfova ulica je od včeraj za nekaj dni za vozni promet zaprta, ker se bo tlakovalo njeno ustje na Marijin trg.
u— Telesne masaže, pedikiranje (rezanje kurjih očes itd., ter vseh vrst kopeli najugodnejše v kopališču Slon.
u— Društvo »Tabor«. — Drevi pevska vaja odpade. V petek pridite vsi!
Iz Celja
e— Na naslov okoliške občine. Ob cesti nad Savintjo pod Starim gradom je itfa v zadnjih letih uničila železno ograjo. Sedaj je cesta že doigo brez ograje. Vozila so na tej cesti sedaj stalno v nevarnosti, da zdrknejo čez nezavarovani rob ceste v Savinjo, pa tudi promet pešcev je ponoči zaradi tega nedostatfka zelo ogrožen. Pričakujemo. da bo okoliška občina v najkrajšem času izvršila sklep, da postavi novo ograjo ob tej cesti, ker se gotovo ne bo hotela še dalje izpostavljati nevarnosti, da jo zadenejo posledice, če bi se na fcei cesti dogodila težja nesreča.
e— Sadna razstava ta predavanje na Zg. Ponikvi. Sadjarsko in vrtnarsko društvo bo priredilo v nedeljo 23. t. m. sadno razstavo v Zg. Ponikvi p r] Ža lcu. V nedeljo zjutraj po maši bo predaval sreski veterinarski referent g. M. Šribar iz Celja o prvi pomoči pri nezgodah živine in drugih strokovnih zadevah, strokovni učitelj g. Vadnijal iz Št Jurija pa o sadjarstvu. Ker bo rarzstav)jeno lepo sad1 je, opozarjamo vse ljubitelje dobrega sadja na to razstavo.
e V celjsk; bolnišnici je umrl v so*>oto v starosti 61 let župnik g. Ivan Ivane s Sladke gore pri Sonarju. — V petek sta umrli v bobiišnici 74!etna žena lednega trgovca Marija Zupančičeva ie Zavodne pr: Celju in 69ietna dninarica Ana Radkova iz Zavodne, v nedeljo pa 56l3tna sejmar-ka Apotonija Romihova, prav tako iz Zavodne.
e— Nove tri zvonove so potegnOJ v petek v stolp Marijine cerkve v Celju. V soboto zvečer je bil stolp slavnostno razsvetljen. V Prešernovi ulici se je zvečer zbrala nepregledna množica prebivalstva, da sliši koncert, ki ga je na stolpu izvajal
Kulturni pregled
Klabundov „Borgia"
Klabjnd je ime. ki se pri nas že nekaj časa češče pojavlja. Predvsem aa poznamo kot avtorja dveh nežnočutnih kitajskih iger >Kro2 e kredo« in >Praznik cvetočih češenjc, ki sodita med najuspešnejše uprizoritve ljubljanske drame v zadniih letih. Klabun-du je uspelo, da motive, ki so bohotno zrasli v vzdušju kitajske draniatske polije, presadi na tla evropske dramatike in jih opraši z najfinejšo sentimentalnostjo, kar je sramežljivo živi v povojnem človeku. Odtod njegov uspeh. Prav za prav iie Klabund psevdonim- Pod njim ee ie skrival mlad nemški pisatelj, ki ga ie pred leti pokosila tuberkuloza. Njegovo pravo ime nima tako do-breea zvoka: Klabund je čitatelju veg kot ime. zdi se. da je v njem masičen prizvok.
Ta mladenič, čigar izžeti tjberkulozni obraz vidiš v njegovi ^Zgodovini književnosti«, je mrzlično pi6al irf pohlepno živel, kakor vsi. ki slutijo zgodnjo smrt. Zapustil ie za seboj nenavadno oboežno delo. Mnogo je prevajal iz orientalskih literatur, tako navedimo samo niegmv prevod Li-Tai-Pea. ki ie izšel v sloveči zbirki >ln^el Biicherei«. Nekoliko njegovih romanov ie otrnienih v serijo »Romanen der Leiden«ehaft« (Romani strasti). Omenili smo že. njegovo »Zgodovino kniiževno6tii (Literaturgeschichte). ki
je značilna priča življenjske volje in ogromne delavnosti tega od leta do leta bolj uei-hajočega, v zagonu ustvarjanja i zgoreva joče ea mladeniča. Pregled literatjre vseh na-rodv in časov v enem zvezku! Kdo drug bi bil spisal šolski priročnik z dolgimi, utrujajoč i mi vrstami tjjih imen. Klabund je bistro orisal posamezne periode, j)ih obeinil z rožnato poetično lučjo, v kateri narodi in časi vzhajajo in zahajajo, ponekod srečno karalčtiziral velike pojave in je Se našel dovoli t>rostora za okjsno izbrane citate. Ni nezanimivo, da je v tem zgoščenem pregledu upoštevaj tudi Slovence. Kdo mu ne bi hotel odpustiti posameznih napak, ki so v drugih pregledih — delu učenih mož — S*" pogoeleise m debelejše!
V ciklus »Romanov strasti« sodi. >Borgia«, ki smo ga pravkar dobili v prevodu Vladi-mirja Levstika in založbi »Prijatelja« (»Evalit«) Ni bilo lahko napisati nekoliko novih in svežih strani o renesančni dobi, ki vanjo pada moč in propad te španske rodbine, in o ljudeh, ki so dali hvaležno snov že tolikim romanopiscem. Klabund si ni le po naklf.ičhi izbral Borgilcev za igračo svoje umetpiško ustvarjajoče fantazije: v posameznih njihovih osebah fe videl do grozotnolepe popolnosti stopnjevane tipe človeške demonije. Ni torej našel v nj.ih sa-
mo pripovedniške snovi, marveč tudi upo-dobljenje zla v tako živi podobi, da celo najdoslednejši naturalizem opisa vpliva etično reenobo-
»Borgia« ije plameneč roman strasti, krvav privid renesanse, knjiga, ki je še topla od ognja, s katerim je bila spisana. Snov, kakor smo že omenili, ni nova. Če bi segli po najbližjem, bi omenili Gobineauje-vo »Renesanso« ali pa močne borgijske prizore v Merežkovskega romanu »Leonardo da Vinci«. Borgijci eo španska rodbina, ki fo je usoda vrgla v Italijo, kjer ee ie niiho-va enako genialna kakor blazna sebičnost izživljala v oblikah, kakršnih ni mnogo celo v italijanski zgodovini — tej prezanimivi povestnici maihnih gveril, medmestnih vojn, podlih zarot, bleščečih zvijač, zahrbtnih umorov in neomejene pohote. Ti razumzdanci, ki eo v svoiem pohlepu po moči. časti in denarju zasanjali een zediniene Italije in po katerih ie Maohiavelli posnel svoi vzor vladarja — veljaven še danes v politični morali te zemlje. — so ee najverneje vtelesili v papežu Aleksandru VI.
Klabund ie rodbino Borgijcev erieal v nervoznem ekepresionističnem slogu. Ta roman je po obliki boli pesnitev kakor roman v pravem pomenu besede. Pesnitev, ki teče v širokem pesniškem ritmu in. se zdaj pa zdaj strne v kratke, verzom podobne stavke. (Nehote se spomniš Przvbvsze^kega). Klabundov »Borgia« je balada v prozi Krepka, z rabelaisjevskfmi primerami začinjena balada, ki zaradi svoje brezobzirnosti nikakor ni hrana za mlade Ijndi in ob-
čutljive idealierte. Po tehniki in slogu ie KLa-bjndov spis značilen produkt povojne dobe.
Za primer vzemimo prizor, ko papež Aleksander čuti prihajati smrt:
Vročica se ie v rožnatih in potem v ognje-nordečih oblakih širila nad njim.
In zdaici je v dolgi, črni halji in naškrob-Ijenem kreželjcu. na pol zdravnici, na pol sodnici podobna, skozi rdečo meglo, stopila v sobo Smrt.
Papež je poekočiJ izmed blazin:
Quid more severa petis?
Smrt je rekla:
Te.
Me — ouie Jure?
Quod hora en prooerat.
Heu mihi —
Qaid luges?
Param vizisee.
Lukrecijo — Cezarja — ta dva ie bil mahoma pozabil. Kje je bila Julija? Julia me mieerum non defendis: amavi si te *orda magi6. Julija. Pinturicchiti eem te dal naslikati kot Madono — in sebe. kako klečim pred teboi. zamaknjen v molitev. Tak pomaga i mi zdai Madona Juliia!
Nemo potest te juvare.
Ergo mihi moriendum eet?
Daj. da se ti izpovecn —
Nikar, za tvoio izpoved bi bilo treba novega. drugega živiienja. Toliko ?a«s nimam. Izpovei se poklenščku ...
Latinski dvogovor med papežem m smrtjo samo 6topnjaje grozljivo slikovitost prizora
m mu daje tudi po zvoku starinski in renesančni značaj-
Umljivo je. da se taka dela ohranijo samo v mojstrskem prevodu, zato je založba prav storila, ko je poverila prevajanje >Borgie« Vladimirju Levstiku. Njegova popolna oblast nad jezikom, ki jo de v toliki meri pokazal n. pr. pri Tolstem, je suvereno obvladala t-idi Klabundov strastni, nervozni in patetični slog. Tako smo dobili »Borgio« v prevodu, ki je za Slovenca kvalitetno enak izvirniku. Založba je tej knjigi preskrbela okusno opremo.	—e.
Iz zagrebškega pisma
-Nova gledališka sezona se fe pričela ob velikem zanimanju občinstva, že na prvi predstavi v Malem gledališču je gostovala znana bolgarska umetnica Mimi Balkanska, ki je privabila v gledališče toliko občinstva, da so mnogi morali oditi domov, ker ni bilo prostora. Tudi njena nadaljnja gostovanja je spremljalo izredno zanimanie. Ta odlična umetnica se vešče prilngojule vsaki v">-ei in vedno prinese kakšen nov odtenek. Ce io vidiš dvakrat zapovrstjo v isti vlogi, se ti zdi. da si gledal dve različni umetnici.
V Velikem gledališču smo rrneH gostovanje Zlate Gjungifenac - GaveTIove. ki fe pela naslovno vlogo v Suppeovi opereti ali komični operi, kakor io sedai imenujejo. »Bocraccio«. Naš novi Boocaccio ima prikup-ne odfte m }e prikazan okusno, elegantno m mtefieentno. nodortajalo je samo tistega
aeketet na pihala. Koncert so ponovili r
nedeljo ofb 6. zjutraj. Ob 9. je bila v cer-kvi pontifikalna maša ® orkesterom. Mašo je bral g. opat Jurak ob številni asistenci. Novi trije zvonovi so obenem s starim, najmanjšim zvonom prvikrat zapeli v soboto o mraku. Marijina cerkev ima sedaj največje zvonove med vsemi cerkvami v Celju ter bližnji ln daljni okolici. Do prihodnjega leta nameravajo zbrati tudi denar za nabavo novih, modernih orgel.
e— Poneverba pr« tvrdki Rakusch. V
včerajšnji številki smo poročali o poneverbah, ki so Jih ta vršili nekateri uslužbenci tvrdke D. Rakusch v Celju. Sedaj nam poročajo? da so aretirali dva uslužbenca in da znaša škoda, ki so jo doslej ugotovili, 1500 Din. Preiskava se nadaljuje..
e Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefihn »fKimg Kong« in dve zvočni predigri.
Iz Maribora
a— Razglas davčne uprave za mesto.
Individualni razpored osnovnega in dopolnilnega davka, zemljarine za- letošnje leto bo razgrnjen m na javni vpogled pri daven j upravi, soba št 1 v času od 20. do 28. t m. V tem času se morajo pri tukajšnji davčni upravi podati usovori računskega značaja zoper odmerno osnovo ali zoper od-stotek dopolnilnega davka. Ker davčna uprava ustmenilh ugovorov ne bo upoštevala, morajo prizadeti vložiti pismene ugovore. Razpored zgradarine in davka na rente za letošnje leto pa bo razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni uipravi v sobi št 5 v času od 18. do 25. t m. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imelj pravico pritožlbe.
a— Gasilsko slavje v Razvanju. V ne-
dedjo je razvanjska gasilska četa slavila 30!efcnico svojega obstoja. Pokroviteljstvo nad slovesnostjo je prevzel podban g. dr. Pirkmajer, ki pa je bil službeno zadržan in ga je zastopal sreskj načelnik g- Milan Makar. Sloves«© službe božje se je udeležilo veliko število gasilcev in sta bila navzočna tudi narodni poslanec g. Anton K rejci m žmpni starosta g. Klemenčič. Po končani maši je pokroviteljev zastopnik položil ven6c na grob umrlih članov raz-vanjske gasilske čete hi imel pri tej pri-tkj lep nagovor. Gasilske čete so s pokopališča krenile pred gasisi dom, kjer so društvu čestitali k jubileju razn; predstavniki oblastev iin korporacj. Popoldne je bila gasilska vaja, ki je prav dobro uspela.
a— Gledališki obonentje prejmejo letos dve uprizoritvi več ko lani. Letos je v abonmanu 22 uprizoritev, in sicer 12 dramskih, 9 glasbenih predstav ter en koncert. S tega vidika se je torej letos abonma pocenil za 10%. Abonma se plačuje v sedmih zaporednih obrokih vedno v prvih petih dneh vsakega meseca. Obroki so izredno nizki in jih zmore lahko vsak ljubitelj gledališča. Ker je letos izredno mnogo zanimanja za abonma, prosimo, da ga podpišejo zlasti reflektamttje za boljše sedeže čimprej. Prijave sprejme gledališka blagajna še do sObote 22. t. m.
a— Turkova hiša bo padla. Končno se ibo vendar uresničila želja prebivalcev Pobre-ške ceste iin vsega magdalenskega predmestja po direktni zvezi državnega mostu s Pobreško cesto. Dolga leta je kljubovala temu načrtu znana Turkova hiša, ki jo je k up j! a mestna občina in ki so k> pričeli včeraj zjutraj podirati občinski delavci. Delo jam bo šlo najbrže bolj počasi od rok, ker bo občina iz starega uporabljivega materiala zidala dve novi hišici v magdalenskem okraju, ki jih bo prodala privatnikom. Ko bo padia Turkova hiša in ko bo zgrajen del Pobrešlke ceste, bo dobil magdalenski okraj na tem mestu povsem novo lice.
a— Nesreča ne počiva. Ko sta se v nedeljo popoldne vozMa na cesti med Kam-nico in Selnico na motornem kolesu 19-letna šivilja Marija Novakova lai njen znanec, je doletela Marijo hujša nezgoda. Na nekem ovinku se je motorno kolo prekucnilo in je Marija padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Mariborski reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tja so pripeljali tudi 151etnega viničarjevega sina Alojzija Kranjca, ki se je pri streljanju s starim možna r jem budo ponesrečiL Fant se je približal možnarju v trenutku, ko je eksplodiral. Zlomlfje.no ima levo nogo, hude rane pa je dobil tudii po životu- Iz Oplotnice so pripeljali v bolnišnico 201efcnega delavca Viktorja Haibuška, ki si je pri delu nevarno poškodoval desno oko. S skednja je padel v Si k o! ah 241etni delavec Josip Medved in si razb:! lobanjo. V Trbegovcih pa je krava napadla 21etnega posestniškovega sinčka Janka Budjo.
GOSPODARSTVO
Popuščanje našega nivoja cen
Študijski oddelek Narodne banke je pravkar objavil podatke o gibanju cen v trgovini na debelo v mesecu avgustu. Že v juliju smo opazili padec totalnega indeksa od 65.6 na 62.8; v avgustu pa je zabeleženo ponovno nazadovanje na 61.f (1926 = 100). Od julija na avgust je nazadoval-predvsem indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer za 3-5 na 56.5 točke. Nebistveno (za 0.1) je nazadoval indeks cen živine in živinskih proizvodov, in sicer na 51.9. Indeks cen mineralnih proizvodov je nazadoval v zvezi z znižanjem cen premoga za 4.4 na 78.4 točke, indeks cen industrijsdcihv proizvodov pa je popustil Za 1.0 na 65.3 točke.
Naš indeks cen se je v avgustu približal najnižjemu doslej zabeleženemu stanju, ki je bilo lani v avgustu, ko je znašal totalni indeks 60.7 in je torej razlika v primeri z lanskim avgustom le malenkostna. Gibanje našega indeksa v avgustu v primeri s prejšnjimi leti nam kaže naslednja primerjava:
indeks cen Tasti. živ. ind. total. avg. 1931 75.7 75.6 70.8 73.6 avg. 1932	64.0 53.6 63.4 62.6
«vg. 1933	49.3 55.6 68.5 60.7
avg. 1934	565 51.9 65.3 61.1
Kakor nam kaže gornja primerjava, je v primeri z lanskim avgustom nekoliko višji indeks cen rastlinskih proizvodov, nižja pa sta indeksa cen živine in živinskih proizvodov ter industrijskih proizvodov. Totalni indeks je že tretje leto skoro nespremenjen Sicer kaže običajne sezonske spremembe, toda v primeri z istim mesecem prejšnjih let je razlika prav neznatna. Ta pojav je tem bolj značilen, ker je prišlo v jeseni l. 1932. do zunanje oslabitve dinarja, ki pa ni imela nobenega bistvenega vpliva na splošni nivo cen, nasprotno, kupna moč našega dinarja je danes večia kakor i« bila kdaj prej.
V avgustu se je indeks cen glavnih izvoznih predmetov nekoliko povečal, in sicer od-56.6 na 57.3: prav tako pa se je dvignil tudi indeks cen glavnih uvoznih predmetov od 68 0 na 70.2.
Gibanje cen na drobno Še bolj zanimivo pa je po računih Narodne banke gibanje naših cen na drobno (podlage za račun tvorijo cene v trgovini na drobno v Beogradu). Splošni indeks cen v trgovini na drobno kaže zlasti v letošnjem prvem polletju nadaljnje popuščanje. V decembru lanskega leta je ta indeks znašal 74.2 (1926 — 100), v juniju letos je padel že na 70.9, v avgustu pa je zdrknil navzdol na 68.8. Kakor znano, se cene v trgovini na drobno bolj počasi spreminjajo, kakor cene v trgovini na debelo. Ko se je 1. 1932. pri nas v splošnem ustavilo padanje cen v trgovini na debelo, je bil indeks cen v trgovini na drobno še razmeroma visok in je potem, ko so se cene na debelo že precej ustalile nadalje popuščal, tako da se sedaj indeks cen na drobno polagoma približuje indeksu cen na debelo. Gibanje indeksa cen v trgovini na debelo in v trgovini na drobno je bilo zadnja leta naslednje:
indeks cen v trgovini na debelo na drobno razlika avg. 1932 62.6 76.6	+ 14.0
avg. 1933 .60.7 73.5	-f 12.8
avg. 1934 61.1	68 8	+ 7.7
Medtem ko je bil v avgustu i. 1932. naš indeks cen na drobno še za 14 točk višji nego indeks cen na debelo, je danes ta razlika padla že na polovico, to je na 7.7 točke. V primeri z avgustom 1932 je skupni indeks cen za živila nazadoval od 75-5 na 70-5. Indeks cen za obleko se je dvignil od 71.1 na 75.4, indeks cen razsvetljave in kurjave pa je popustil od 78.8 na 72.7.
Položaj na zunanjih hmeljskih tržiščih
V letošnji hmeljski kampanji se trgovina s hmeljem v posameznih pridelovalnih državah prav različno razvija. Zlasti se opaža neenoten razvoj cen, če primerjamo nemško tržišče s češkoslovaškim.
Ntirnberški poročevalni urad pooblaščenca prehrambenega stanu za hmeljsko trgovino je objavil naslednje poročilo: Nakupovanje hmelja je v pridelovalnih okoliših doseglo že velik obseg. V spaltskem, tettnantskem in auerskem okolišu je nakupovanje zavzelo že viharen značaj. Okoliša Spalt in Kinding sta skoro razprodana. V Tettnangu je šlo preko uradnih tehtnic že 6800 starih stotov novega hme. lja. V okolišu Auer je od letošnje letine, ki se ceni na 15 do 16.000 stotov, le še 10 do 16% hmelja pri producentih. Tudi v ostalih pridelovalnih okoliših je na deželi kupčija zelo živahna. Mnogo je povpraševanja v wurttemberškem okolišu in ba-denskem okolišu. V splošnem se lahko ceni, da je sedaj že 60% letošnjega pridelka v drugi roki. Kakor je pričakovati bo povpraševanje še naprej zelo živahno. V tettnanškem in spaltskem okolišu so za najboljše blago plačevali producentom do 320 mark za 50 kg (115 Din za kg). Sred-njevrstni hmelj se v splošnem prodaja po 230 do 300 mark (83 do 108 Din za kg), slabše vrste pa se prodajajo po 210 do 230 mark (76 do 83 Din). Tendenca na trgu je čvrsta. Tudi lanskega hmelja je bilo nekaj prodanega po 180 do 200 mark, vendar je vsa kupčija sedaj koncentrirana na nakup novega hmelja. Prodanih je bilo tudi nekaj partij starejših letnikov po 12 do 50 mark. Trenutno se trguje hallertau. skl hmelj po 240 do 290 mark, tettnanški po 300 do 316 mark in gorski po 220 do 250 mark.
Nemška sekcija Hmeljarske zveze poroča: Iz Nemčije prihajajo vesti, da je spaltski okoliš razprodan po 2600 do 3000 Kč, tettnanški okoliš skoro razprodan po cenah 2500 do 3000 Kč, v hallertauskem okolišu pa je prodanih 70 odst. pridelka po ceni (za hmelj lepe barve) 2300 do 2800 Kč. V nasprotju z Nemčijo zaznamuje žateški okoliš nadalje nizke cene, ki se gibljejo med 1200 do 1800 Kč za 50 kg (43 do 65 Din za kg) pri sicer živahni kupčiji. Po najvišji ceili je bilo kupljeno le malo blaga in skuša trgovina kupovati po čim nižjih cenah. Zato kupujejo trgovci predvsem od najmanjših hmeljarjev, ki pridelajo le eno do dve baJi. Doslej je, kakor se ceni, prodano iz prve roke okrog 30.000 starih stotov.
Zadruga hmeljskih trgovcev v Zatcu pa poroča, da se živahno nakupovanje zlasti v glavnih legah nadaljuje. Prodana je dobra tretjina letošnje letine in so najboljše in dobre lege že • skoro razprodane. Nakupovali so poleg domačih trgovcev in izvoznikov zastopniki švicarskih, skandinavskih, belgijskih in domačih pivovarn. Cene so ostale nespremenjene: za izredno lep hmelj 1800 Kč, za prvovrstni 1600 do 1700, za srednji pa 1400 do 1550 Kč. V stranskih legah se prodaja hmelj slabe
hudomušnega izraza v tonu in gesti, ki je te-i vlogi močno potreben. Po Eriki Druzo-vičevi to tem bolj čutimo. Morda bo gospa Gjungjenac - Gavellova v teku nadaljnjih predstav našla ta ton. Sicer je bila pevsko na višini in j>e tudi na odprtem odru postala deležna zasluženega ploskanja. Vsekakor lahko b tem nastopom zaznamuje nov uspeh v Zagrebu.
V	Odakovi operi »Dorica pleše« je namesto Erike Druzovičeve, ki začasno sodeluie pri filmu na Dunaju, nastopila v glavni vlogi Doriee Nada Tončič. Svojo novo vlogo je podala zelo sveže in z očitnim razumevanjem. Takisto ee je odlikovala draga nova pevka Gita Gjuranec v vlogi Čile.
Zagrebška plesalka Mia Corak in nien partner Anton VnJanič sta z novo sezono angažirana v rražem baletu. Njun prvi nastop je bil v »Kopeliji« in >2ar pter«. Oba mlada plesalca »ta se dobro vživela v evore vloge ter sta miroično. zlasti pa tehnično popolnoma zadovoljila. Oba baleta te z veščo roko nanovo naštudirala Margareta Fromanova.
V	>Bohčme« se te prvi? poizkusil ra« mladi tenor Anatol Manoševski. V vlogi Ro-dolpha ie pokazal nedvomno pevski napredek In je pel z več to gotovostjo kakor po navadi. Celo oba visoka »c« efa mu uspela. Novost večera ie bila Nada TonSe. ta « prvič pela Mjsetto. Kakor vse vloge. ie ludi to izdelala zelo muzikalno in zanesljivo v intonaciji.
Najnovejše uprizoritve: Jeana de Ldtra-
barve in slabejše kakovosti od 1300 do 1350 Kč.
★
-f Žalec, 17. septembra. Počasno nakupovanje po dosedanjih cenah in preobilna ponudba trajata dalje in žanjejo prekupci obilne zaslužke. Tako je bila te dni prodana partija prvovrstnega blaga pri hmeljarju po 28 Din kg, prekupec pa jo je že po nekaj urah naprej prodal po 42 Din za kg. Takšne kupčije so letos pogostne in je hmeljar izročen na milost in nemilost pre-kupcem.
Evropska lesna konferenca v oktobru
Kakor poročajo z Dunaja, se bo v času od 25. do 27. oktobra t. 1. vršila na Dunaju konferenca evropskih držav, ki izvažajo les. Na tej konferenci bodo določene izvozne količine za 1. 1935. Ze lani se je vršila taka konferenca decembra meseca v Berlinu in so bile na tej konferenci zastopane vse evropske izvozne države z Rusijo vred. Na tej berlinski konferenci so bile določene izvozne količine za 1. 1934. Okto-ber&ka lesna konferenca na Dunaju bo imela isti namen in se bodo te konference udeležile poleg držav, ki so zastopane v Mednarodnem lesnem komiteju na Dunaju (CIB), to so Avstrija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Rumunija, tudi Švedska, Finska in Rusija — Najbrž se bo konference udeležila tudi Norveška. Takoj po končani konferenci se bo vršila letošnja jesenska skupščina Mednarodnega
lesnega komiteja na Dunaju.
*
Za ureditev in razčiščenje spornih vprašanj, ki so nastala med našo državo in Italijo zaradi povišanja italijanskih lesnih carin in uveljavljenja carinske preference za avstrijski les, se bo, kakor smo že poročali, vršila \ začetku oktobra v Trstu posebna konferenca. Kakor znano, so se pred meseci vršila pogajanja med-Jugoslavijo in Italijo o tem vprašanju, ki pa niso dovedla do rezultatov. Kakor sedaj poroča dunajski »Holzmarkt«, so bili znova navezani stiki v tem vprašanju in so sedaj obojestranske zahteve že toliko izravnane, da je s precejšnjo sigurnostjo računati, da bo
prišlo do definitivnega sporazuma.
*
Kakor je »Jutro« že pred dnevi poročalo, se avstrijski izvoz lesa v Italijo lfa-vzlic uvedbi carinske preference letos ni povečal, avstrijski izvoz v Francijo, kjer ima edino Avstrija preferenčne ugodnosti, pa je celo nazadoval. Dunajski »Holz-markt« ugotavlja, da je avstrijski delež pri uvozu lesa v Italijo letos nazadoval pod lansko kvoto. Čeprav se je letos, skupni italijanski uvoz lesa dvignil, je avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa celo manjši nego je bil kni. V prvih sedmih mesecih tega leta je Avstrija izvozila v Italijo le 16.658 vagonov mehkega rezanega lesa nasproti 16:992 vagonom v istem razdobju
za »Sreča v hišic z glasbeno spremljavo Aleksandra Steinbacherja in repriza Bego-vičevega »Pustolovca pred vrati«. Kot prva domača novost pride na vrsto drama »A. G M.< o našem književniku Matošu, ki jo je spisal Geno Senečič. — Stoletnica našega gledališča ee bo slavila z opero Lieinskega >Porin« dne 4. oktobra. Naslovno vlogo poje Pavao Vlahovič - Marion.
Žiga Hirschler.
0 Jurjn Kriianicn. začetnikj vseslovenske mteli, ki je padel v vojski Jana Sobie-skega pred Dunajem, je spisal posebno studijo hotendski diplomat H. J. A. van Son: Autour de Križanič. Etjde historiQue et linguistiQue. Pariš 1934.
Vladimir Vasiljev, znahi bolgarski kritik in urednik sofijske književne revije >Zlatorog«, je postal upravnik sofijskega Narodnega gledališča. Vasiljev ee je že ponovno mudil v Ljubljani.
Dva spisa naših pravnikor. Rimski Isti-tuto di studi legisMivi je v svojem »Ann j-ario di Diritto Comparato e di Studi Legis-lativi« obiavil 6pis svetnika apelacijskega sodišča in priv. docenta ljubljanske univerze dr. Rudolfa S a i o v i c a »Rassegna di legislazione juaoslava. anno 1930«. Na tem meetj emo že ponovno opozariali na pregledi jugoslovanske zakonodaje, ki iih v imenovanem rimskem zborniku že vrsto let objavlja dr. R#. Sajovic. Tudi pričujoči pre-
gled, ki obsega strani leksikonskega formata, je nadaljevanje dosedanjega dela. V abecednem redu so navedeni in karakteri-zirani vei jugoslovanski zakoni iz 1. 1930. Posebno% obsežno in vprav izčrpno obravnava pisec vojaški kazenski zakon, postopek do civilnopravnem redu za izvršbe, zdravstveni zakoni, zakone o zemljiških knjigah, o javnih skladiščih, o ministrstvih. o notarjih. o agrarni reformi in dr. Tako dobivajo inozemski pravniški krogi pregledno sliko zakonodajnega dela v Jagoslaviji. Sotrudni-k? zgoraj navedenega Letopisa so mnogi odlični pravniki vseh evropeikih narodov. Spis dr. Sajovica je izšel tudi v ponatisu. — V Spomenica Mauroviču in kot poseben odtis je izšla krajša razprava rednega profesorja ljubljanske univerze Aleksandra Makle-c o v a »Preosnova kazenskega prava na Poljskem«. Prof. Maklecov prikajuje na osnovi izvirnega teksta obči del poljskega kazenskega zakonika iz 1. 1932., ga znanstveno karakterizira. primerja z njegovimi vzorci in s kazen«ko zakonodajo Jugoslavije ter ee dotika njegove rešitve najvažnejših ka-zensko-pravnih problemov. Avtorjeva razčlemba poljskega kazenskega prava ie posebno zanimiva glede na primerjavo z' jugoslovanskim. Pri tem pisec ugotavlja, da ie poljski kazenski zakon konzervativneiši v primeri z našim, ki je v večii meri iivaže-val .ideie sodobne kriminalne pedagogik«-p-»-»nrava je snisana in obiavljena v slovenščini.
lanskega leta. še bolj žalostni, pravi dunajski list, so rezultati izvoza v Francijo, kamor je letos v prvih sedmih mesecih Avstrija izvozila le 2946 vagonov mehkega rezanega lesa, dočim je lani v istem razdobju ta izvoz znašal še 4450 vagonov.
Gospodarske vesti
= Za poglobitev trgovinskih odnošajev med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Češko-slova-ško-jugoslovenska gospodarska zbornica v Pragi kaže od njene ustanovitve prav veliko agilnost v svojem prizadevanju za poglobitev trgovinskih odnošajev med obema bratskima državama. Tajnik te zbornice inž. Paleček je že pred dobrim pol letom obiskal vse važnejše gospodarske centre v naši državi in potuje te dni ponovno v našo državo, da poseti naše trgovske zbornice, trgovske organizacije in ustanove ter izvoznike, ki se zanimajo za trgovino med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Namen tega potovanja je, da osebno in na mestu samem deluje na poglobitvi m izpopolnitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama.
= Uradni tečaji. Fmaični minister je do nadaljnjega odredil naslednje uradna tečaje (ki jim je treba pribiti še premijo v višini 28.5%): 1 napoleondor 218.60 Din, 1 zlata turška lira 249. 1 angleški funt 167.60 1 ameriški dolar 33.50, 1 kanadski dolar 33.20, 1 nemška marka 13.35. 1 poljski zlot 6.40, 1 avstrijski šiling 6.40, 1 pengo 8, 1 belga 8. 1 brazilski milrajs 5.25. 1 egiptski funt 172, 1 urugvajski pe-zos 15, 1 argentinski pezos 9.10, 1 turška papirnata lira 27.70, 100 zlatih francoskih ali švicarskih frankov 1110.50, 100 albanskih frankov 1090, 100 francoskih frankov 224. 100 italijanskih lir 291.50, 100 holand-skih goldinarjev 2506, 100 bolgarskih levov 40, 100 rumunskih lejev 33.50, 100 danskih kron 749, 100 švedskih kron 864.50, 100 norveških kron 842, 100 španskih pezet 464, 100 grških drahem 32.30, 100 češkoslovaških kron 141.40, 100 finskih mark 74 in 100 letskih latov 1030 Din. Gornji tečaji se računajo pri sprejemu kovanega zlata na državnih blagajnah, pri pobiranju luških taks, kot obračunski tečaji pri angažiranju in obračunavanju izdatkov po državnem proračunu in pri sprejemu obveznic Blairovega posojila in Seeligmanovega posojila za kavcije.
= Konverzija avstrijskega posojila Društva narodov. Pod okriljem Društva narodov je Avstrija leta 1923./24. v zvezi s sanacijo državnih financ in Valute najela veliko posojilo (nominalno 789 milijonov zlatih kron), ki je bilo emitirano v 12 državah, predvsem v Angliji, USA, Franciji, Češkoslovaški in Italiji. Za obrestno in amortizacijsko službo tega posojila so takrat prevzele garancijo Anglija, Francija in Češkoslovaška po 24.5°/o, Italija 20.50 °/o, Belgija in Švedska po 2-Vo ter Danska in Nizozemska po l"/o. — To posojilo teče sedaj 10. leto in je Avstrija odplačala približno eno tretjino. Po amortizacijskem načrtu bi morala Avstrira to posojilo odplačati do leta 1943- Ker pa visoka amortizacijska kvota tega posojila, ki znaša sedaj 54 milijonov Šilingov, zelo bremeni avstrijske finance in avstrijsko devizno bilanco. je avstrijska vlada napravila korake, da bi to posojalo konvertirala v novo posojilo z daljšo amortizacijsko dobo (do leta 1953.) in po možnosti tudi z nižjo obrestno mero (v onih državah, kjer to razmere kapitalnega trga dopuščajo, zlasti v Angliiji, od 6 na 5.5 ali 5 */o). Dne 6. in 7. t m. so se v Ženevi sestali predstavniki garancijskih držav, ki so dali svoj pristanek na konvenijo in na podaljšanje garancijske dobe, tako da ima sedaj Avstrija možnost izvesti to konverzijo, ki bo prinesla za avstrijske finance letno olajšavo 35 milijonov šilingov.
—	V etika aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine v avgustu. V preteklem mesecu je zabeležila češkoslovaška statistika zunanje trgovine izredno veliki aktivnj presežek v višini 106 mil jonov Kč. Takega presežka ni zabeležila češkoslovaška že tri leta. Izvozni presežek je predvsem po-sled ca zmanjšanja uvoza, medtem ko se izvoz drži na dosedanji višini.
—	Razpis dobave premoga. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje v skrajšanem roku drugo pismeno ofert-no licitacijo za dobavo 320 ton premoga kosovca z najmanj 4500 kalorijami. Licitacija se bo vršila v četrtek 4- oktobra ob 11. uri v sobi št 21. v II. nadstropju banske palače na Bleiweisovi cesti št 10. V ponudlbii je navesti ceno franko glavn: kolodvor Ljubljana.
Borze
17. septembra.
Na ljubljanski borzi so ostali danes ofi-cielni devizni tečaji skoro nespremenjeni, le devizi New York in Berlin sta bili za malenkost čvrstejši. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.57 do 8.67. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.55, grški boni po 30, angleški funti po 228.80, španske pezete po 5.95, dočim so se madžarski pengi nudili po 10.
Na zagrebškem efektnem tržiSču se je Vojna škoda danes nekoliko dvignila. Najprej je za kaso prišlo do zaključka po 347, pozneje pa po 353.50 (v Beogradu je bil promet po 353.50 in 350), za december pa so bili zabeleženi zaključki po 355 in 357 (v Beogradu po 359). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključki pa so bili v delnicah Šederane Osijek po 130 in v delnicah Trboveljske po 80 in 90.
DevfM
Ljubljana. Amsterdam 2302.35 — 2313.71. Berlin 1351.25 — 1362.05, Bruselj 797.46 — 801.40, Cunh 1108.35 — 1113.85, London 167.64 — 169.24. Newyork 3326.33—3354.59. Pariz 223.92 - 225.04 Praga 141.12—141.98. Trst 290.90 — 293.30 (premija 28.5 odst). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.57— 8.67.
Čarih. Pariz 20.20375. London 15.16. New-york 302.75, Bruselj 71.95. Milan 26-2850 Madrid 41.8750. Amsterdam 207.75, Berlin 122.30. Dunaii 57.20. Stockholm 78-15, Os"o 76.15. Kobenhavn 67.70, Praga 12.7425 Varšava 57.90, Atene 2.92. Bukarešta 3-05.'
Dnnaf (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11-88. London 26.68. Milan 46.18, Newyork 531.57. Pariz 35.56. Praga 21.77. Curih 175.67 100 S v zlatu 128 S pao.
Rfektt
Ljubljana Vojna Skoda 352 _ 364. 7*/« investicijsko 71 - 72. 8°/» Blair 64 — 67. 7*U Blair - 58 7"o Prž hipotekama banka 6?	igrame 41 — 42. 6«/o
begluške 5b — tiO.
Kot v nebesih
i' M
bonbone.
PROIZVOD UNION, ZAGREB
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 353 — 354. za september 352 den-, za oktober 353 den., za november 354 den., za december 366 — 358, 7% investicijsko 71—72, 4°/o agrarne 41 — 42, 7% Blair 57.50 — 60, 7°/a Drž. hipotekama banka 67.50 den., 6*Vo begluške 59—60; delnice: Narodna banka 4050 den., Priv- agrarna banka 216 — 219, Šečerana Osijek 130 — 136, Trboveljska 80 do 90.
Beograd. Vojna škoda 353.50 _ 354 (353.50, 350), za september 353-50 — 356 (354). za november 356.50 den., za december 358 — 358.50 (359). 7% investicijo 71.50 — 72.50, 6a/o begluške 61.25 — 61-75 (61.25). za .december 61.75 — 62.50), 7®/» Blair 57 _ 57.50 (57-25). Narodna banka 4120 den.
Dunaj. Ruše 7, Trboveljska 11.75, Alpi-ne-Montan. 10. Šečerana 16.
Blagovna tržišča .
ŽITO.
4- Cicago, 17. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za september 102.75, za december 103.375, za maj 104.375; koruza? za december 75.75.
+ Winnipeg, 17. sept. Začetni tečaji: Plenica: za oktober 82.125, za december 83.25-
+ Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): stara suha za september po 1.50 — 152.50; nova umetno sušena s kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška >0« po 260 — 265, banatska »Oc po 265 — 270.
+ Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca stalna, promet je bil srednja. Plenica: baška. okol. Novi Sad, srednieba-ška in gornrebaška 112 — 114; okolica Som-bor, gornjebanatska, slavonska 108 — 110; sremska 109-111; južnohanateka 106—108; baška ladja Tisa 120 — 122; 1. Begej 119 do 121; baška, banat. ladja Dunav 118 _ 120; banatska. ladja Dunatv 118 — 120- — Rž: baška 100 — 102.50. _ Oves: baški, srem-ski jn slavonski 62.50 — 65; banatski 60 do 62.50- — Ječmen: baški. sremski, 65/66 kg 104 _ 106; baški jari, 67/68 kg 120—122.50. — Koruza: baška 91—92; okolica Sombor 92 — 93; banatska 85 — 88; sremsk«, pariteta Indjija 91 — 92; baška ladja Sava
94	— 95; ladja Dunav. Tmb ali Segej
95	do 96. — Moka: baška in banatska >0g< in »0gg< 187-50 — 207.50- >2« 167.50 — 187; >5« 147.50 — 167-50- >6« 122.50 — 142.50; »7< 107.50 — 112.50; >8« 106 — 110; sremska, slavonska »0g« in >0ag« 187.50 — 197.50; »2< 167.50 — 177.50; >5« 142.50 — 157-50; >6« 122-50 — 132.50; »7c 107.50 — 112.50; »8< 105 — 110. Otrobi: baški 81 — 83; banatski 79 — 81: baški ladja 86 — 88.
+ Budimpeštanska terminala borza (17. t. m.) Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za oktober 15.84 — 15.85, za marc 17.02 — 17-03; koruza: za maj 11.18—11.20.
Sokol
Sokol i Tabor — Ljubljana ponovno obvešča svoje članstvo, naraščaj in deco, da je letošnji celodnevni društveni pegizlet določen za nedeljo 28. t. m. Zbirališče ob 8. zjutraj na letnem telovadišču na Taboru. Vsakdo naj vzame s seboj poleg primerne obleke še kak plašč, pelerino ali drugo. Kdor ne bo imel hrane s seboj, bo dobil obed za majhen znesek pri poljski kuhinji, kjer se bo kuhalo skupno kosilo. Z nami gre godba na pihala. Vsi telovadci in telovadke naj zopet redno začno s po. sečanjem telovadbe in bodo dobili potrebna podrobna pojasnila pri vodnikih (cah) oddelkov. Ne hodite v nedeljo drugam. Odzovite se vabilu domačega društva vsi, ki le utegnete. Podrobnosti še javimo. V nedeljo torej gremo vsi Taborjani skupaj na prijeten izlet preko Ježice in Črnuč do Sv. Jakoba ob Savi, zvečer pa nazaj na Tabor.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. tem-peratura. 4. relativna vlaga, v%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine t mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve številk« pomenijo najvišje, druge najnižje stan*" 17. septembra Ljubljama 7, 768.4, 12.6, 93, 0 10 — —• Ljubljana 13, 769.7, 20.7, 71, 0, i, — -J Maribor 7. 767.5, 12.0 90, 0, 0, —' — Zagreb 7, 768.0, 14.0/ 90. 0, 0, — — Beograd 7. 768.2, 15.0, 60, ESE 5 — Sarajevo 7, 770.1, 8.0, 90, 0, 10 —' Skoplje 7, 769.7, 14.0 80, 0, 3,' ——' Split 7 766-7, 20.0, 10. El. 4, — Kumbor 7, 767.0, 20, 70, El. 4 —' —-
Rab 7, 767.3, 20.0, 60, 0, 0,--L '
Temperatura: Ljubljana 23.0, 11.0; Marico	12c;0; Za8Teb U 0' " O: Beograd 24.9, 14.0; Sarajevo 7.O; Skoplje 26 0 10.0; Split 28.0, 18.0; Kumbor 27 0 18 0-' Rab 23.0, 19.0.	' '
Vremenski pregled 17. t m.: Visok pritisk vlada še na vsem evropskem kontinentu. Vzdržuje se pretežno Jasno vreme Ciklon se drži nad ibritansfciml otoki, odkoder izhaja deževno vreme. Temperatura Je malo padla v Zapadmi Evropi, ln se dvignila v Srednji Evropi. — V Jugoslaviji: Jasno vreme v vsej kraljevini. Slaba košava (veter) v Podunavju. Dežja ni bilo. Temperatura brez velikih tzprememb. Mi-nimalna temperatura v PlevIJn 4, maksimalna v Splitu 28.
Napoved vremena za 18. t. m.: Jasno vreme pri majhnem padcu temperature.
Pred novo ledno dobo
Bližamo se najnižji stopnji sončne toplote — Več ledu na tečajih
in visokih gorah
Dr. Simpson, ravnatelj angleškega meteorološkega urada, je na neki prireditvi meteorološke družbe trdil, da se bližamo novi ledni dobi. Čez kakšnih 10.000 let bomo tam.
Svoje trditve opira Simpson na svojo teorijo o periodičnih menah sončne toplote. Doba v kateri se ta toplota spremeni, obsega 100.000 do 1,000.000 let, razlika v toplotnem izžarevanju sonca pa znaša približno 40 odstotkov. Ta čas se bližamo najnižji vrednosti sončne temperature. Naše podnebje je danes v splošnem suho ta mrzlo. Vsa znamenja pa govore, da postane zemlja za dolgo časa še bolj suha
in mrzla. Evropa bo dočakala novo ledno dobo, preden se dvigne njena temperatura za 5 do 10 stopinj in se ustvarijo pogoji za poltropsko življenje.
Porast sončnega izžarevanja bo imela za posledico sprva močnejše vetrove, več oblakov in padavin. Pomnožene padavine bodo dale najprvo več snega in porast oblakov bo preprečila stalitev tega snega v poletnem času. Led na tečajih in v visokih gorah postane obilnejši in se bo razširil v nižje širine oziroma v nižave. S tem bi učakali novo ledno dobo. Potem bo pa naraščajoče sončno izžarevanje ustavilo ledenitev in stalilo že obstoječi led.
To bi ustvarilo pogoje za medledno toplo in suho dobo. Potem bi postajalo izžarevanje spet manjše in bližali bd se novi ledni dobi. Celotnemu krogu teh sončnih men ustrezata pri nas dve ledni dobi. Porast vlage v tropskem pasu se sklada nekako s toplo predledno dobo okrog tečajev. Ko se bo bližala nova ledna doba, postane Atlantski ocean nevarnejši nego danes in pred vsem nevarnejši od Tihega oceana. V Atlantskem oceanu bo tedaj silno mnogo ledu, ki bo prihajal sem iz Arktide, vsekakor pa v veliko večjih množinah nego v Tihi ocean.
Davki v pridelkih
Staroegiptska In moderna
medicina
Kako so v starem Egiptu ugotavljati nosečnost
V nekem staroegiptskem medicinskem papdru, ki ga hrani berlinski muzej, je opisana zanimiva metoda, ki so jo prakti-ciraJe Egipčanke pri ugotavljanju nosečnosti Po tej metodi, ki je stara 3000 do 4000 let, so ženske vsejale v cvetlični lonček žita in ga zalivale s svojo sečjo. če Je ženska v normalnem stanju, pravi omenjeni papirus, se zrno ne bo razvilo; če je pa noseča, bo skalilo.
Nemški botanik Walter Hoffmann je to metodo sedaj preizkusil. Vzel je zrno ječmena in pšenice ter jih vsejal v velike cvetlične lonce v navadno prst. Ene lonce je potem zalival z vodo, druge s sečjo nosečih, tretje pa s sečjo nenosečih žensk, čez tri do štiri tedne se je pokazal naslednji efekt: v prvi loncih so zrna vzkli-
la normalno, v drugih so bile rastlinice dosti krepkejše in temnejše zelene, v tretjih so se zelo slabo razvijale in so končno odmrle kakor rastline, o katerih pravijo vrtnarji, da jih gnojivo »sežge«. Kakšne snovi so v seči nosečih žensk, da pospešujejo rast. nam danes še ni znano.
Vsekakor pa je bil to zanimiv dokaz, kako razvito je bilo staroegiptsko medicinsko znanje. Po nekem drugem papiru so Egipčani celo znali ugotavljati, da-li se bo rodil deček ali deklica. Za naše čase, ki zahtevajo glede nosečnosti hitrih diagnoz in primernih metod, staroegiptska metoda seveda ne pride v poštev, saj pokaže pravi rezultat, kakor rečeno, šele čez tri ali štiri tedne.
Rusija na cilju
Med zastopniki Rusije ln drugimi potrebnimi delegacijami v ženevi je prišlo do končnega sporazuma glede besedila, s katerim se vabi Rusija v ženevsko ustanovo, In ruskega odgovora nanj. Komisar IJ t vi nov čaka zdaj samo trenutka, ko se pojavi
pred forom Društva narodov
Francoska poskusna vojna
Rezervisti proti aktivnim četam
V soboto se je začel v Franciji eksperiment, katerega uresničenje si je želel francoski generalni štab že celih osem let. Izdan je bil namreč ukaz za mobilizacijo 41. divizije, ki sploh ne obstoja v mirnih časih. Divizija ima manevre, ki bodo trajali do konca septembra.	^
Divizijo, ki šteje okolu 15.000 mož, je generalni štab opremil kakor v primeru vojne. Čete so sestavljene izključno iz rezervistov, in sicer iz rezervnih častnikov in moštva. Generalni štab se želi prepričati, kakšna je moč rezerve, zlasti želi izvedeti, če je dovolj udarna. V dneh od 27. do 30.
OBLAČIMO
RES DOBRO
in poceni. Športne, promenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika izbera blaga za jesenska oblačila
Drago Schwab, Ljubljana,
Aleksandrova cesta.
Zastareli „Leviathan"
Bivšo nemško prekomorsko ladjo »Va-terland,« ki so jo v Ameriki prekrstili v »Leviathana«, bodo po sporočilu Shipping Boarda v kratkem vzeli iz prometa. Ameriškim oblastim še ni popolnoma jasno, če bo ladja sploh še kdaj prevažala potnike. Nekateri pravijo, da je ladja tako zastarela, da ni več dorasla svoji nalogi.
»Leviathan« je napravila letos samo pet potovanj iz Amerike v Evropo, pred tem pa je leto dni počivala v pristanišču. Dve izmed teh voženj sta prinesli ameriškim lastnikom ogromne izgube. Vzrok izgub je v glavnem ta. da je »Leviathan« brez tistih komfortnih naprav, ki jih zahteva dandanes vsak prekomorski potnik tudi na ladjah skromnejšega obsega in manjšega slovesa.
Sedemkrat dvojčki
V portugiški vasi Faro Nera je povila 40 letna kmetica Adelina Reisova, ki je mati 22 otrok, že sedmič dvojčke. Reisova se je omožila, ko ji je bilo komaj štirinajst let
septembra se bo rezervna divizija borila proti 12. aktivni diviziji. Vojaki se bodo srečali pri Chalonsu sur Mame.
Kako veliko važnost pripisujejo Francozi tem manevrom, izhaja tudi iz dejstva, da prisostvuje manevrom sam vrhovni poveljnik francoske vojske, general Weygand. Manevre rezervistov pa vodita .in nadzoru-jea general Nieger, vojaški poveljnik Pariza in general Pretelat, član vrhovnega sveta francoske armade.
Nov ameriški
šahovski turnir
Iz New Yorka javljajo, da delajo tam priprave za velik šahovski turnir, ki naj bi se vršil konec letošnjega leta v Osrednji Ameriki. Najbrže bodo izbrali za prizorišče turnirja Mexiko City.
Turnirja se bodo udeležili v prvi vrsti vodilni mojstri iz Mehike, Zedinjenih držav in iz nekaterih evropskih držav. Posebno senzacijo napovedujejo s pojavom slovitega mehiškega šahovskega matadorja Tor-reja, ki je 1. 1925 nastopil v Moskvi z ogromnim uspehom, tako da so ga smatrali za kandidata za naslov novega svetovnega šahovskega šampijona. Torre pa je zadnja leta trpel na živčni bolezni in se je zaradi nje popolnoma umaknil iz javnosti Po premagani bolezni bo Torre prvič zopet nastopil v svoji ožji domovini kot šahovski igralec. Med povabljenimi velemojstri so: dr. Aljehin (za Francijo), Capablanca (Kuba), dr. Lasker (Nemčija), Flohr (Češkoslovaška), dr. Euwe (Holandska), Kash-dan in Reshevsky (U. S. Amerika).
S peronskimi kartami se je vozil
Na postaji v Frankfurtu so prijeli in zaprli nekega moškega, ki se je pripeljal z ekspresnim vlakom iz Ostendea ter je zapustil vlak in pri izhodu pokazal peronsko karto. Na vprašanje, kje ima vozovnico, je izjavil, da se je vozil s peronsko karto gladko do Ostendea. Tam je kupil prevozno karto za Dover in London. V Londonu je odpravil kupčijske posle, si kupil med drugim blago za pet oblek, ki ga je srečno pretihotapil čez nemško mejo, na povratni vožnji pa se je zopet vozil samo s peronskimi kartami. Plačal je edinole vožnjo iz Dovra do Ostendea. Nepoštenega potnika so izročili sodišču.
Kmetje v francoskem departementu Lot-et-Oaronne bo priredili v Miraroontu vod, Id dokazuje, da tudi kmetu v tej najbolj bogati državi nI z rožicami V sprevoda so vozile volovske vprege, natovorjene z žitom, ki ga kmet ne nikamor prodati. Ker mu manjka potem gotovine na vseh koncih ln krajih, n! čudno, da beremo na prvi vpregi desko z napisom: Svoje davke hočemo plačati z žitom!
Zaročni prstan princa Jurija
Saftr v platinastem okovju za princeso Marino
»Nedvomno bodo postali safirji na Angleškem velika moda za zaročne prstane!« Tako vzklikajo angleški draguljarji v zadnjih dneh in razstavljajo prstane s temi žlahtnimi kamni v izložbenih oknih, meneč, da bodo napravili dobro kupčijo. Najmlajši sin angleškega kralja, princ Jurij, je namreč dal pobudo za najnovejšo modno novost: za zaročni prstan s safirjem. Angleški tisk obravnava to zadevo s takšno vehemenco kakor kakšen velik političen problem.
Takoj po svojem nedavnem povratku v London (kamor je priletel s svojim letalom iz Pariza), je krenil princ Jurij v Al-bermarle Street. Mudilo se mu je tako, da ni niti odložil svoje popotne obleke. Tam se je oglasil pri juvelirju Cartieru ter ga
prosil, naj mu pokaže zaročne prstane, dokazali so mu najlepše kamne, predvsem safirje. Jurijeva nevesta, princesa Marino, namreč ljubi te kamne nad vse. Zato je princ Jurij izbral krasen štirikotni a®£ir ter ga dal obrusiti na kašmsirski način. Obrušeni kamen so vdelali v plath»as*o okovje ter vse skupaj podali princu.
Princesa Marina bo imela ta zaročen p*1-stan na roki že v trenutku, ko bo stopila v London pred angleškega kralja in kralji-oo, da se jima predstavi. Princ Jurij pa je s tem, da je izbral safir za zaročni prstan svoje izvoljenke, nehote kreiral novo modo. Posledica tega bo, da bo cena safirjem poskočila, princesa Marina pa bo tudi v Angliji čez noč postala popularna kakor redko katera dama njenega rodu.
Kupčija z nesrečo
Škandali na »Morrocastleu"
Petrolejski kralj umira
Po vesteh ameriških listov prihajajo iz najožjega kroga starega Johna Rockefeller-ja obupne novice. Milijarder, ki že dalj časa boleha, kaže v zadnjem času prav resne znake bližujočega konca. Od svojega 95. rojstnega dne ni Rockefeller nikoli zapustil svoje sobe in celo najožji rodbinski člani so ga le bežno videli. Rockefellerjevo stanje je tem slabše, ker niti do danes ni še popolnoma prebolel lanskega vnetja rebrne mrene. Zdi se, da milijarder polagoma umira in da bo nastopila smrt brez kakšne nove akutne bolezni.
Letalo brez krmarja v množici
Na letališču v Katovicah se je prošlo sredo popoldne primerila strašna nesreča Neko letalo, ki je že bilo pripravljeno za start, a še ne zasedeno po pilotu, se je iz docela nepojasnjenih vzrokov spustilo v dir in zavozilo v množico gledalcev na aerodromu. Krila aeroplana so ranila štiri osebe, ki so jih morali nemudoma odpeljati v bolnišnico, kjer je 21 letni ranjenec Edvard Janta kmalu izdihnil. Poškodbe ostale trojice so lažjega značaja. Preiskovalna komisija ne more nikakor ugotoviti, kako se je moglo letalo samo od sebe sprožiti in zdirjati po letališču.	j
Katastrofa ameriške izletniške ladje »Morrocastle«, ki je terjala toliko človeških življenj, se razvija v pravo pravcato kriminalno afero, kakršne ne pomni ameriška zgodovina. Preiskovalne oblasti se najbolj trudijo, da bi pojasnile zagonetno smrt kapitana Willmota, ki je umrl kratko pred izbruhom ognja. Cela vrsta znakov kaže, da je bil požar podtaknjen in da je postala ladja žrtev zločinskega napada.
Komisija, ki preiskuje zadevo, je ugotovila, da so se častniki in člani posadke z malimi izjemami vedli naravnost plašur-sko. Vsak je mislil samo nase. V šestih rešilnih čolnih je bilo na ta način 131 mož posadke in samo 17 potnikov. Samo en mornar se je res junaško obnašal in žrtvoval svoje življenje za druge. To je bil neki 17 letni mornariški kadet.
Tega mornariča je vodilni inženjer Abott, ki je sam v trenutku nesreče zapustil ladjo kakor podgana, namestu da bi bil na delu pri strojih, pozval, naj skoči z njim v rešilni čoln. Toda kadet je odvrnil, da ve,
kje je njegovo mesto navzlic
vemu povabilu. Truplo tega kadeta bo poz-
njc našli v zoglenelem stanju ▼ strojnici.
»Morrocastlc« je potem, ko je že skoro postal žrtev plamenov, zavozfl k obali, kjer je legel na peščino. Na parntku je še vedno tlelo in morje je skoro neprenehoma metalo človeška trupla na breg. Tedaj pa je oživelo nabrežje pri Asbruskem parku, kjer je gomazelo avtomobilov. Kaj se je zgodilo? Radovedneži so se kupičUd, da bi mogli iz najbližje bližine opazovati uničevalno delo ognja In v tem trenutku, ko se je tragedija goreče ladje dopolnjevala, se je našel pnstno ameriški manager, ki je pobiral vstopnino za ta prizor. Vsak gledalec je moral plačati pet dolarjev »vstopnine«, tisti, ki je hotel čisto blizu, pa je dobil za nadaljnjih pet dolarjev na posodo masko proti dimu in plinom Hoteli m restavracije v Asburvju so seveda delaK sijajne kupčije in v nekaj dneh so zrasle na obali naselbine koče prodajalcev, ki so s fotografijami in drugimi predmeti kova£ iz nesreče »Morrooastlea« svoj kapital.
Statistika ženske nezvestobe
Mnogi zakonci se ločijo samo zato, da se lahko
vnovič poroče
Bila sta res vredna nagrade
Dva
hrtat ki sta prejela prvo odlikovanje na neki mednarodni razstavi
L. 1884 je Izšel francoski ločitveni zakon kot prvi v kulturnih državah in za pol stoletja, ki je sedaj poteklo od tistega časa, je izdalo pariško justično ministrstvo »jubilejno« statistiko o uspehih tega zakona.
Po tej statistiki so ločitve v tem času naraščale v aritmetični progresiji. Prvo leto se je po njem ločilo 1657 zakonskih parov, lansko leto pa že 28.505. Skupno se ga je poslužilo 722.866 parov, pri čimer so ženske imele vedno iniciativo. L. 1931 je zahtevalo ločitev 16.000 žensk in ie 11.000 moških. Nezvestoba in zakonolom nista bila najpoglavitnejša razloga, temveč ekscesi, grožnje, pretepanje itd. Pač pa imajo ženske prednost glede nezvestobe. __
Pametni in neumni v zakonu
Izjava voditelja ženskega vseučilišča v San Praadscu, da se moški najbolj izogibajo izobraženih žensk, je povzročila v tisku obsežno debato, ki se je udeležujejo tudi manstveniki. Ti so pa previdni in menijo, da se nadarjene ženske pač težje odločijo za zakon. Učena dekleta postavljajo večje zahteve glede moža in tako traja včasih dolgo, da dobe svoj ideal — če ga sploh dobe.
Mb» Scottova, urednica nekega ženskega lista, odgovarja s statistiko. Med drugim pravi, da je izmed 25 njenih tovarišic, ki so pred 10 leti ž njo opravile izpite, poročenih danes že 16 ali več nego 60%. Slovita odvetnica pravi: neumna ženska ima izbero med vsemi moškimi, pametna pa samo med pametnimi in to traja seveda dalj časa. K temu pa se je oglasil neki zdravnik, ki trdi, da se po nekem naravnem zakonu pametne ženske poroče z neumnimi možmi, neumne pa s pametnimi če hi ne bdlo tako, bi na svetu imeli samo genije in idiote in drugi U ne vedeli kaj
■ nliil _	« •
pooeci s drugimi.
Statistika navaja za 1. 1931 na Francoskem 5500 ločitev zaradi nezvestobe žene in 4304 ločitve zaradi nezvestobe moža. Dve tretjini vseh ločencev sta imeli otroke, ki so tedaj kaj slaba vez za zakon. Od 50.000 ljudi, ki so se v omenjenem letu ločili, se jih je 12.000 še isto leto spet poročilo, iz tega sklepa statistika, da tež! več nego petina ločencev z ločitvijo samo za novo poroko.
ANEKDOTA
Francoskemu fiziku in matematiku d*Al-lembertu (1717 do 1783) je nekoč dejala neka prijateljica, da bo vse svoje življenje ostal ljudem tuj filozof. Na vprašanje, kaj prav za prav razume pod oznako »filozofe, mu je prijateljica odvrnila: »Norca, fci »s vse življenje trudi in muči, da govorijo o njem po smrti.«
VSAK DAN ENA
V 120 kilometerskem tempa «V*dS, »daj pa iefcfco rečemo, da i
»Logarjev" lintvern — panan
»Velike Upi je! — Enaka, po nem Škem kopitu prikrojena nesmiselnost je Logarska dolina. Nemožna tvorba.— Vidi se, kam zajde, zabrede in zablodi človek, ki ima po »Logarski dolini« za jezikovne vodnike Badju-ro in enake ljudi.« »Jutro« št 209 z dne 12. septembra 1934.	Dt. Joža Glonar.
Pred kratkim je bilo toliko vika in krika zaradi par morskih zverin na siniem našem Jadranu. Todaj kaj je taka čeprav 5 do 8 m dolga beštja proti »Logarjevemu« lintvernu, ki že" celih 39 let rogovili in ne da miru Logarski, eni najlepših naših alpskih dolini
V prvih letih slovenske turistike, ko tja še ni vozil avtobus, ta pošast seveda še ni delala bogve kake škode. Ugnali so jo kmalu, tako da se menda do 1. 1923. sploh ni več prikazala. Od tedaj naprej pa je začel lintvern zopet vedno bolj in boli razsajati, predvsem zadnja leta. ko so mu pognale že kar tri glave ... Odtistihmal blju-je strupen ogenj iz svojega žrela in širi neznanski smrad sem do Ljubljane in še naprej. Nobeno orožje nič ne opravi. Neusmiljeno otepa s svojim repom na levo in na desno. Nihče ni več varen pred njim,-in ni ga skoro več nikogar, ki bi se upal danes še prestopiti prag Logarske doline.
Ali res ne bo moč panati tega lintverna? Mar res ne bomo več videli naše »Logarske« doLine?
Izgubil sem v tem boju svojo prvo glavo •*e pred leti m pred nekaj dnevi drugo. Ne bom bojazljivec, za čast in slavo Logarske doline tvegam in rad dam tudi še tretjo. Poskusimo še en naskok. Korajža velja! Da vidimo, zmaj Logarjev, kako ti bo teknila tudi ta sulica!
Dr. Glonar pravi: »Sklicevanje na mrtve priče, ali trditev, da se tako in tako govori »če od pamtiveka«, namreč še ni noben dokaz«. Potemtakem torej za filologa dr. Gionarja stara pristna narodna govorica in izreka nič ne pomeni.
Če sem prav razumel vsebino zadnjega članka, je za dr. Glonarja edino merodaj-n* sedaj samo še kronologija. To se pravi: drži in da prizna samo tisti izraz, ki je starejši in ki je kje izpričan. To je torej »istava, ki z njo dr. Glonar zmagoslavno vihti in hiti prek dozdevnih nasprotnikov-rnrtvakov, rekoč: »Da je kronologija drugačna, da je torej »Logarska« kje prej napisna ali natisnjena, tega dokaza noben zaščitnik »Logarske« niti poskusil ni.«
Torej je usojeno meni, ki sem vse prej ko bibliotekar, da se bavim tudi s to nalogo. Naj bo ...
Tako, ljudje božji, sedaj pa poslušajte: ». •. Soteska, rekel bi gnječa, včasi komaj kake sežnje široka, komaj da ti Savina svoje bistre valove prerine... — in na enkrat se ti odpre na desno prijetna dolinica, od kraja tako plodna, tako živo zelena, da strme obstojiš, odkod med sivim mrtvim pečevjem tako zeleno življenje! Od daleč vidiš pešnato podnožje ponosne Ojstrice1... To je logarska dolina, in mimo glasovite Logarjeve Mice, katera je tako močna, da je dosihmal še vsakemu kos bila, .prideš do slapa in do drugega vira Sfl vj.ne. Eden je više gor v Matkovem3 pod Gnntoveom*: sem bil- le enkrat leta 1852.
Mimo logarske doline, v katero sem za takrat le pošpegal, greva naprej. Savinica je včasi tiho kramljala in šeptala, kakor da bi hotla povedati o sreči svoje mladosti ...»
To je citat iz članka, ki so ga prinesle Novice, list 14. z dne 2. aprila 1862 na stram 108. pod napisom »Spomini II. Žolc-pah — Sučava« dosedaj še neznanega* mi avtorja.
Drugi pisan m natisnjen dokaz: Josip
Suman, slovenski si ovni čar, je opisal leta 1868. v knjigi Slovenski Štajer (izdala Matica Slovenska) Štajersko vodovje in gorovje. Tudi ta slovničar. Glonarjev rojak, je gledal Logarsko dolino le s slovničar-skega stališča in je na str. 64. dvakrat zapisal: Logarjeva dolina, toda na str. 34. mu je vendar — ušlo: »Iz Logarske in Jezer je® doline so lepi pregledi Solčavskih planin.«
Temu slovenskemu slovničarju se menda ja nfhče ne bo upal podtikati, češ da se je pregrešil zoper slovniška pravila, ko je tudi zapisal »Logarska«. Ta primer v njegovi knjigi si pač ne moremo razlagati drugače, kakor da je tudi Šumanu še doma, pri sestavljanju knjige brnelo na uho ljudsko imenovanje »Logarska«. Če je potem vseeno dvakrat zapisal »Logarjeva«, je to gotovo po svoje prikrojil pozneje zgolj pod vplivom svoje slovničarske žilice. Zanimivo pa je. da mu je kljub vsemu vendar enkrat ušlo »Logarska«, kar se mi zdi še posebno krepak dokaz v prilog moje trditve.
Gospod dr. Glonar! Postregel sem Vam to pot z dokazom, kakršnega ste izrečno
zahtevali!! Črno na belem stoji v prvem (Novice), najstarejšem primeru ne enkrat, ampak dvakrat zapisano ime »Logarska dolina«, v zgornji vrsti celo po avtorju samem — ne po meni — kakor nalašč in gotovo ne brez vsakega namena razprto natisnjeno! Iz tega članka spoznamo tudi, da je bil avtor v Logarski dolini večkrat in da je to ime gotovo pridobljeno na licu mesta.
Po vsej pravici torej sedaj lahko obrnem Vaš stavek na glavo in vrnem milo za drago: »Vidi se kam zajde, zabrede in zablodi človek,« če slepo verjame samo Vaši — drugače vse časti vredni — filološki učenosti in kako zelo lahko škodi dobri stvari »tak« Vaš »pojav nasilnega poseganja v našo toponomastiko«, tak nasilen pojav m še neprimeren zraven tam. kjer brez potrebe, vendar le nekoliko predaleč posega čez. hišni prag Logarjev!
Zgornja dva primera bosta, upam, vsakemu »mislečemu človeku takoj dokaz, da je edina pravilna označba »Logarska« in da se tega naziva niso šele »domislili lo-
1 Mišljena je znana Ojstrica 2349 m. — 9 Razprto zapisal avtor tega citata, ne jaz! — 3 Sel. v Matkovem kotu. — * Mišljen: Matkov ali Lešnikov Grihtovec 1761 m, ne najvišji vrh Savinjskih Alp! — ' Ime avtorja bo morda razvidno iz prvega njegovega potopisa, objavljenega pod naslovom »Snomini I.« v Novicah (gl. list 33. z dne 17. avgusta 1859), ki meni niso pri roki-
• Divjeromantična tesen »Jezera« pod Matkovim kotom (med Ribčjo pečjo in Vr-lovcem).
» Glej Fr. Kocbek: Savinjske Alpe 1926 (str. 37 in 77).
kalni rodoljubi« Kocbekove 'dobe.'— Ker češki turisti do 1. 1862.—žal — še niso zahajali v našo Logarsko dolino, je pa tudi umevno, da Vašega vezdnja »Logarske« za »češko obliko Logarske uldoli iz napačnega prevoda nemškega »Logar.tal«. ne morem sprejeti, temveč Vas zdaj celo pozivam, da se kot premagan' častno vdaste.
Ali ni zanimivo in častno za Čehe, da so bili ti tako. oddaljeni naši sevferni bratje bolje poučeni o pravilnosti imena Logarske doline, kakor pa je še danes naše gore list-filolog, ki pripravlja debelo knjigo »Slovenski pravopisni in frazeološki slovar« s pravili: kako bo poslej treba pravilno rabiti to ali ono naše krajevno ime!
In dalje. »Brez dvoma je, da se je najprej govorilo Logarjeva dolina. Dokaz temu so prvi letniki »Planinskega Vestnika«. tako Vi pravite in trdite, da je Logarska dolina »nemožna tvorba« in »po memški šegi prikrojena spaka«.
Trije gospodje (poleg . mene) so Vas opozorili na Vašo zmoto. Jiasno so Vam povedali, da je nastala v našem »planinskem evangeliju« tvorba »Logarjeve doline« deloma iz nevednosti, deloma kot sad preračunane Kocbekove politike ... Zelo trda mora presti dr. Glonarju, da je prisiljen opirati se na take stvari! —• Gori omenjeni gospodje so se seveda sklicevali samo na tO, kar so kot bistri poDotniki slišali iz ljudskih ust Ker pa že zahtevate pisane in iskane dokaze s kronološkimi podatki, naj Vam poslužim še s temi.
Logarsko dolino, to našo lepotno krajino, je za francoskim geologom Ami Boue-jem (1833) odkril modernemu turistovske-mu svetu prav za prav šele univ. profesor dr. Johannes Frischauf (1837 — 1924) iz Gradca. Dne 23. in 24. septembra 1874 je šel prvikrat iz Luc na Ojstrico7 in prišel čez Škarje v Logarsko dolino, dne 27. istega meseca pa je šel čez Okrešelj in skoz Turški žleb na Rinko ter se zopet vrnil v Logarsko dolino. Obakrat je prenočeval (kakor pozneje tolikrat pri Plesniku, kjer je tedaj gospodaril zaslužni Janez Pisker-nik (Plesnik). Nato pa ie Frischauf natisnil 1. 1877. knjigo »Die Sannthaler Alpen«, kjer pravi na str. 92.: »Po kmetiji Logar 683 m, ki leži 5 minut nad vhodom, je prejel ta del (Savinjske) doline ime Logarthal (hat den Namen Logarthal erhalten)«.
Če bi bil torej Frischauf prisiljen krstiti to dolino šele za njegovega raziskavanja, bi jo bil gotovo imenoval Plesnikova ali Piskernikova dolina, kajti nihče izmed Solčavanov mu ni bil bližji in bolj pri srcu nego Janez Piskernik (Plesnik), njegov dolgoletni planinski tovariš in pomagač. Vrhu tega leži to posestvo v najlepšem, centralnem delu Logarske doline, ki je prav zaradi tega postal sedež tujskega prometa. — Frischauf pa tegajii storil, ampak dal je vso čast imenu, ki" ga gotovo ni slišal iz ust nikogar drugega, nego od samega Ples-nika.
S tem upam, je pridobljen dokaz, da je nemško ime Logarthal prevod iz mnogo starejšega slovenskega imena Logarske doline, ne pa narobe, kakor bi bilo to dr-Glonarju po godu. 1 Kakor » znano;-- je »imel-- -Frischauf-^prSV-ka '/. nemškim Logarthalom :v letih? 1874-s 77. Zdaj pa poglejte na zgorai dane letnice iz kronologije o slovenski »Logarski dolini« (Novice 1862), pa morate tudi kot nematematik zadeti, katero ime je starejše ali Logarthal ali Logarska dolina. Zdi se mi, gospod dr. Glonar, da mi boste zdaj pač morali priznati: da je Logarska dolina vendar dobila svojega zaščitnika, ki ste ga sami priklicali na bojišče! Kronologija je govorila, ne — jaz!
Naj bo torej za letos reklame za Logarsko dolino že dovolj. Za slovo potrpežljivim čitateljem samb še to:
Dr. Glonar mi nekako sponaša, češ da sem z »Logarsko« hotel napraviti nekaj podobnega, kot so nekoč iz »Grosupljega« naredili »Velike Uplje«. Kakor vidite, ta trditev ne drži. Jaz sem hotel in hočem venomer rabiti krajevna imena tako, kakor jih govori ljudstvo, torej tu Grosuplje, tam Logarska. Če pa bc dr. Glonar vztrajal še dalje ob svoji slovniški natezalnici, se mu utegne pripetiti, da bodo iz zadeve »Lo-garieve« postale res: »Velike Uplje št. II«.-— Kdo pa bo pri tem doživel herostratsko slavo, je jasno ko beli dan.
Rudolf Badjura.
S p © rt
Po nedeljskem prvenstvu
Ako pregledamo stanje v posameznih skupinah, vidimo, da vlada baš v V., to je naši skupini, še največja nejasnost Po nedeljskem neodločenem rezultatu tekme med Primorjem in Haškom vemo le to,, da sta se Primorje in Hašk definitivno kvalificirala za finalna; tekmovanja. Kdo pa bo zasedel posamezna mesta, je na čelu in na koncu tabele še neznano. Za prvo mesto ima največ izg-iedov Primorje. Nedvomno pa tudi zasluži , ta placement ker je do sedaj	. ' ..
edini nepOraženi klub ne samo v svoji skupini, temveč v vsej državi. V poročilu v ponedeljskem »Jutru« smo omenili, da sta samo še dva kluba, namreč Primorje in Bask, brez poraza. Temu pa ni tako. Bask je namreč že moral pustiti dve točki Gradjanskemu v Ni-šu.
V naši skupini je Primorje izgubilo le eno točko, Hašk pa že tri. Sicer pa še nismo pri koncu. Toda upamo, da bo. Pri-morjašem uspelo, da obdržijo
prvo mesto v tabeli, čeprav je V. skupina gotovo najtežja. Samo v tej skupini se borijo trije lig^i iz lanskega leta, v ostalih im samo po dva ali eden.
»Kranjcem« zagrebški listi nikoli niso bali v svojih kritikah preveč naklonjeni. Preziranje in podcenjevanje je bilo na dnevnem redu. časi pa so se izpremepili. Včerajšnji zagrebški listi pišejo prav ugodno o moštvu Primorja. Zlasti
»Jutarnjl list« objavlja kritiko, ki je menda ni bil deležen še noben slovenski klub v Zagrebu. Med drugim pravi:
»Priznati se mora, da tako požrtvovalno in ambicijozno moštvo, kakor je Primorje, že dolgo ni'igralo v Zagrebu. Moštvo, ki je v tako odlični kondiciji, zasluži vse priznanje. Primorje igra enostaven nogomet. V tej igri ni kakih znakov prof in jene igre, nima posebne tehnike. Toda ven-
dar, Igra Primorja se odHkuJe s odHftil.
ml vrlinami, ki so bile tolikokrat odločilne za dober izid tekme. Moramo Iskreno priznati, da bi bili mi Zagrebčani zelo zadovoljni, ako bi mogli reči, da imamo v Zagrebu moštvo, ki se skozi 90 minut bori s toliko požrtvovalnostjo in srcem, da zasluži vso pohvalo. Vsa čast takim igra. čem, vsa' čast Primorjašem, pri katerih je bila vdanost in ljubezen do kluba prvo in edino geslo. V tem pogledu zaslužijo vsi enako priznanje. V obeh polčasih so bili Primorjaši enakopravni nasprotniki in občinstvo jim je moralo večkrat zavidati njihovo igro. Poleg tega treba naglasiti, da Primorje igra ostro ali nikakor nefair. Posebno je treba podčrtati, da Primorje nikoli ni klonilo, niti tedaj ne, ko je Hašk že vodil 2:0. Ni dvoma, da hi drugo moštvo že davno klonilo, toda Primorjaši se niso dali premotiti. Ni treba posebno pohvaliti posameznih igračev, ker je Primorje kot celota napravila najboljši vtis. Rezultat 4:4 je popolnoma zaslužen.«
»Novosti«
pravijo, da so jih Primorjaši iznenadili. Niso to kaki posebni tehničarji, toda izredni borci z izvrstno kondicijo, kateri se morajo v prvi vrsti zahvaliti za tako veliki uspeh v Zagrebu. Vsi brez razlike »e borijo z dušo in žilavo. V moštvu so tudi posamezniki, ki individualno lahko mnogo napravijo za dosego dobrega rezultat*.
Jugoslavija : Tri zvezde.
V ponedeljskem poročilu se nam Je vrinila pomota. V Apatinu je zmagala beograjska Jugoslavija nad domačim klubom Tri zvezde s 4:2 (2:1), in ne obratno.
STANJE PO SKUPINAH.
L s k u p i na :
BSK	6	5	0	1	18:5	10
Jugoslavija	7	4	2	1	27:9	10
Vojvodina	7	2	2	3	16:15	6
Tri zvezde	7	2	1	4	11:17	5
ŽSK	7	1	1	5	6:32	3
	n. skupina			• •		
Gradjanski	8	5	0	3	18:19	10
Bask	5	3	1	1	21:8	7
Radničld	5	2	1	2	9:10	5
Sparta	4	1	0	3	10:11	2
SSK	3	0	0	3	6:16	0
	m. skupina			:		
Slavija (S)	6	3	2	h	10:17	8
Hajduk (Sp)	6	3	1	2	25:6	7
Sašk	6	2	1	3	8:9	5
Split	6	1	2	3	5:16	4
	IV. s	kupina		•		
Slavija (O)	6	4	1	1	12:12	9
Concordia	6	3	2	1	25:7	8
Krajišnik	6	1	2	3	15:13	4
Hajduk (O)	6	0	3	3	3:23	3
	V. skupina					
Primorje	4	3	1	0	10:6	7
Hašk	5	3	1	1	11:8	7
Ilirija	4	1	0	3	4:7	2
Gradjanski	3	0	0	3	0:4	0
SK Reka. Seja upravnega odbora danes ob 20. v konzumu.
ŽSK Hermes (motosekcija). Drevi ob 20. seja odbora sekcije pri Končarju. Hva. Ia in Gregorc gotovo. — Table tenis. Seja odbora ob 19. pri Keršiču. Članstvo naj poravna članarino za tekoči mesec in po-seča treninge. V nedeljo bo izbirni turnšr i za sestavo moštev, ki nastopijo na klub-■ skem tumorju. 29. in 30.~t. m. 'i . _
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
j— Me»tna občina Op®zarja interesente, da je banska uprava odobrila pravilnik glede pobiranja trošarine na blago, ki se uvaža v občino Ptuj po železnici, pošti ali z avtomobili. Za plačilo uvoznine jamčijo prejemnik blaga kakor tudi lastnik in uvoznik z blagom in vozilom.
j— V počastitev spomina pokojnega Ferda Skuhale sta naklonili obe podružnici CMD na predlog predsednika g. dr. Senčarja namesto venca na krsto znesek 300 Din za šolske potrebščine siromašnih otrok v Halozah.
j— Posestnik Jožef Firbas, ki je osumljen umora svoje žene, je bil v soboto iz Ptuja eskortiran k okrožnemu sodišču v Maribor, kjer bo čakal na sodbo.
j— Pri poročilu 0 42 letnici maturantov ljubljanskega učiteljišča je pomotno izostalo, da sta se udeležila slavnostne večerje, ki se je vršila na domu šolskega nadzornika v pokoju g. Mirka Pretnerja, med drugimi tudi učitelj in tajnik Lovskega društva g. Mazlu Alfonz in upravitelj bolnišnice g. Milan Florjančič.
RADIO
Torek, 18. septembra.
ročila. — 13- Cae. plošče. _ 18-20: Plošče za otroke: mladinske pesmi poje gospodična Nuša Kristanova. — 19.30: O Rdečem križa e posebnim ozirom na dravsko banovino (J. Skalar). — 19.50r Čas, jedilni list — 20: Sestanek Nj. VeL kralja Aleksandra in kralja Borisa v Beogradu- — 20.20: Operne duete pojeta ga. Koeejeva in g. Marčec. — 21: Radio - orkester, vmes čas in poročila._22.30:
Angleške plošče.
Sreda. 19. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13i Cas, plošče. — 18: Slike iz narave (Herfort). — 19.20: Plošče. — 18.45: Komorna, glasba radio kvinteta. — 19.10: Ustanovitev artilerijske šole v Beogradu in Ivo Stojanovič ter njegov nacionalizem. — 19.-30; Pot v Jonsko morje (Davorin Rav-ljen). — 19.50- Cas. ijedilni list. _ 20: Pevski koncert ge. Zlate Gjumeienac. — 20.35: Franckove klavirske variacije izvaja gdč-Poženelova s spremljevanjem radio - orkestra. — 21: Radio - orkester. — 22: Čas poročila, plošče.
BEOGRAD 16-39: Bizetova glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22-15: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. —
17 30- Pesmi. — 20: Prenos iz Ljubljane. —
22.15:; Ples. — PRAGA 19.50: Igra. — 21.05: Orkester. _ 22-15: Plošče. — BRNO
19.50: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21 r Chopinov koncert — 21.40: Pesmi. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.05: Sodobna glasba. — 19: Opera »Don Cailos«. — 23: Nočni koncert. — BERLIN
20 30: Vojaška godba- — KONIGSBERG 20.35: Mešan program. — 23: Ples — STUTTGART 2035: Prenos iz Berlina." — 23: Violinski in klavirski koncert. — 23.30: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17.35: Orkester. _ 19.25: Pesmi- — 2035: Ciganska sodba _ 22.05: Godalni kvartet. — 28.15: Jazz. — RIM 17.10: Mešan glasbeni program. — 19.30: Plošče. — 2045: Operni večer.
J— Z D°tan v pMSa Ko Je 15. t m.
zvečer tel posestnikov sin švarq Janez is Trnovske vasi k sosedu na ličkanje koruze, ga je na cesti brez vsakega povoda napadel z nožem posestnikov sin Toplak iz Biša ter ga sunil v levo stran pleč. Prizadejal mu je nevarno rano. švarca so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. filmsko opereto »Velika ljubezen mladega princa«. Cene zvišane. Občinstvo se naproša, da prihaja k predstavam točno, da ne bo motenja med predstavo.
Iz Gornje Radgone
gr— Inšpekcija av«tri jskoStajei-skih gar-nirij. V četrtek 13. t. m. je prispela vojaška komisija s štajerskim deželnim brigadirjem, v kateri sta bila med drugimi
graSld nadškof PawlikowSky in držami tajnik general Zehner, tudi v obmejno mesto Radgono ter tamkaj inšpicirala nedavno tjakaj prispelo posadko. Razen uniformiranih generalov je nosil tudi nadškof vojaško čepico; na prsih je imel pripeta številna odlikovanja.
gr— šikane avstrijskih obmejnih ob!*-stev. Od 13. t. m. naprej so avstrijska obmejna carinska oblastva prepovedala nositi v mesto Radgono tudi mleko in mlečne izdelke. Ta dan je pripeljal po transitni cesti Gederovci—Radgona—Gornja Radgona mesne izdelke šofer firme Josip Benko iz Murske Sobote. Čeprav je imel svoj avto od naših" obmejnih organov predpisno plombiran, so avstrijski carinski organi odprli plombe.
citajte tedensko revijo
ŽIVLJENJE IN SVET
Repertoar
Otvoritev nove gledališke sezone bo zadnje dni tega meseca V operi bo otvoritvena predstava v četrtek 27. t. m. Uprizorila se bo Musorgskega opera »Hovanšči-na«. Drama začne v soboto, dne 29. t m. z Rostandovo zgodovinsko igro »Orlič«. Obe deli se prvič izvajata v slovenskem jeziku.
Prihodnja operna predstava bo v soboto dne 22. tm. kot zaključna predstava tedna Rdečega križa.
Musorgski: HovanSčina. Velika ruska ljudska opera, delo znamenitega skladatelja Musorgskega, se bo izvajalo prvič na našem odru v četrtek dne 27. t. m. Snov je zajeta iz časa Petra Velikega ter predstavlja boje med Petrom Velikim in med ruskimi reakcijonarji, ki so skušali preprečiti vsa dela velikega ruskega reformatorja. Reakcija nastopa v obliki strelcev pod vodstvom Hovanskega in kot razkol-niki pod vodstvom Dositeja. Dejanje je živo, pestro visoko dramatično in sloni na velikih scenah S tem svojim delom je Musorgski dosegel višek svoje stvaritelne moči, napisal je opero klasične forme. Več o zasedbi in delu samem prihodnjič, danes pa že opozarjamo na premiero, katero pripravljata ravnatelj Polič in režiser Ciril Debevec.
Repertoar nove sezone 1934-35 obsega naslednja dela: Drama: Kreft: Kreature. Vombergar: Zlato tele. Sorli: Divji ognji. Novo delo pisatelja Goli«. Cankar: Hlapci. Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Krleža: V taborišču. Mesarič: ... tudi v našemu mestu. Nikolajev: Na mnoga leta. J^ušič: Uničena rodbina ali Mister Dolar. Scheinpflug: Gugalnica. Raort: Waterloo. Tolstoj: Car Fedor. Gogoij: Revizor. Shakespeare: Rihard III. Goldoni: Sluga dveh gospodov. Rostand: Orlič. Achard: Migo. Besier: Sovražnik ljubezni. Galsworthy: Rodbinski oče. Strindberg: Velika noč. San Georges: Junak dneva. Zweig: Siroma-kovo jagnje. Nestroy: Žveplo, Olje in Ci-korija. Lengyel: Antonija. Samo na letnem gledališču v Tivoliju se bosta uprizorili deli: Sophokles-Hoffmannsthal: Oedipus. — Zuckmayer: Cirkus. — Opera bo izvajala izmed naslednjih del: Hirschler: Dve renesančni nočL, <ždak: Dojita pleše,, &oczal-sky: Zemrut. Čajkovski: Čerevički. Mu-. sorgski: Hovanščina. Mozart: Don Juan. Bizet: Djamileh. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. La Falla: Kratko življenje. Donizetti: Lucia di Lammermoor. Puccini: Madame Butterfly. Rossini: Angelina. Wolff-Ferrari: Štirje grobjani. Zandonai: Francesca da Rimini. Opereta ima v-repertoarju: Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Milloker: Oj ta grad. Stolz: Izgubljeni valček. Strauss: Netopir in Danes bomo tiči. Suppee: Boccaccio.
Opozarjamo, da se še danes in jutri sprejemajo priglasi za abonma v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure Abonma cene vam nudijo velike ugodnosti ter omogočajo vsakomur reden poset Narodnega gledališča. Abonma ima dve prednosti: vstopnina je skoro polovico cenejša in vsak abonent je vezan, da obiskuje gledališče in vidi vsaj najvažnejša dela tekoče sezone.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Prva igralka »Narodnega gledališča« v Mariboru Elvira Kraljeva nastopi v ulogi Lojzke v Cankarjevih »Hlapcih«, ki bo njihova premiera 4. oktobra t L Baš ta dan poteče petnajst let, ko je ta priljubljena igralka — edaj še pod upravo Hin-ka Nučiča — odigrala pri nas svojo prvo ulogo. Tekom teh petnajst let je pripravila marilborskemu občinstvu obilo umetniškega užitka ter bodo ljubitelji njene umetnosti na dan 4. oktobra brezdvomno pokazali, kako jo cenijo. »Hlapce« pripravlja glavni režiser Jože Novič nastopijo pa Kraljeva, Starčeva, Savlnova, Zakrajškova, Barbičeva, Gorinškova, To-vornikova, Furijan, Gorinšek, Nakrst, F. Kovič, Kosič, Rasberger, Blaž Harasto-vič, Grom, iMediven, Verdonik, Košuta, štandeker.
Zanimanje Angležev za Bohinj
Ljubljana, 17. septembra Sprejem princese Marine in njenih staršev pri angleškem kraljevskem paru je dal nov povod, da svetovni listi obširno pišejo o ljubezni angleškega princa Jurij«. Nič čudnega, saj je vsa Anglija resnično navdušena nad zaroko. To nam je tolmačil im potrdil tudi sam predsednik angleške delegacije na veliki medparlamentarni konfe-venci v Beogradu, sir Sundeman Allen, ki je v nedeljo v pozdravnem govoru izprego-voril naslednje: »Sporočam vašemu vladarju in vsemu jugoslovenskemu narodu, kako je ves angleški narod zadovoljen, da sta se na našem ozemlju zaročila naš princ Jurij in grška princesa Marina. Kolikor nam je znano, vemo, da gre pri tej zaroki v pravem pomenu besede za iskreife srčna čustva. Naj bo njuno življenje dolgo in srečno in z blagoslovom ožarjeno!«...
Izmed evropskih novin, ki prinašajo ponovno obširne članke o zaroki, naj navedemo samo »Neue Ziircher Zeitung«, ki je prinesla v nedeljo 16. t. m. obširen dopis svojega londonskega dopisnika. Takoj v uvodu , nravi:
— Odkar se je princ Jurij, najmlajši sin angleškega kralja zaročil v Bohinju v Sloveniji s princeso Marino, so angleški listi polni neverjetno dolgih poročil o dejanju in nehanju kneževskega para. Nehote je princ iz angleške kraljeve hiše, ki je daleč od Anglije pletel svojo ljubezen s tujo princeso, storil uslugo tudi tujskemu prometu deželi, kjer je bil gost Kronisti, ki so takoj po prvi vesti o zaroki z letalom in v avtu hiteli v tisti kraj, so neutrudno začeli opisovati čare hladnega jezera, v katerem sta princ in njegova lepa nevesta plavala dan za dnem. Tako so začeli mamiti strastne ribiče iz Anglije in Škotske, pred-očujoč jim obilje rib v rekah in potokih blejske okolice. Prihodnje poletje bo v tisto pokrajino gofovo privedlo pravcato majhno invazijo Angležev, ki jih kar žge radovednost, da spoznajo krau kjer se je pričela »romantična afera*. Tembolj, ker se bo najbrž par sam znova in znova vračal
-1
Kupujte najboljše-in najcenejše
peči „Soko"
in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje: VOJVOD JANSKA f TVNICA, d. d.. Novi Sad
»ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU IN TRGANJU V MIŠICAH.
Na dlan roke izlijte malo >ALGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat 2e po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin, čim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje, Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo »ALGE«.
»ALGA« se dobiva povsod. 1 steklenica
Din 14.—.	Reg. S. Br. 18117/32.
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jntrovega« malega oglasnika!
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov dravske banovine
prodajamo
in
kupujemo
po
najngodnejših cenah
Interesenti, blagovolite se obrniti direktno na
BANČNO. KOSI. KOMERC. ZAVOD Maribor
Aleksandrova c. št. 40
Za odgovor Din 3.— v znamkah.
Oglas.
Privilegirana delniška družba za Izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije bo potom javne licitacije prodajala na državnem posestvu »Karadjordjevo« pri Bački Topoli (dunavska banovina) dne 30. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne in nadalje
121 originalnih simentalskih bikov, nabavljenih v Švici in starih od 8V2—24 mesecev.
Skoro vsi biki, ki bodo izloženi licitaciji, imajo nagrade švicarskih razstav za plemenske bike.
Vsak bik ima svoj pedigrče (dokaz izvirnosti) in potnico, ki se bodo izročile kupcu.
Vsi biki so tuberkulinizirani in pregledani ter oglašeni za zdrave.
Licitacija se bo vršila po komadu in vzklicne cene so od 3.000 do 10.000 Din po komadu.
' Licitirati smejo izključno poljedelci, poljedelske organizacije (zadruge, udruge, kmetijske družbe), občine ter državne in samoupravne poljedelske institucije.
Licitanti so dolžni, da najkasneje do 9. ure dopoldne na dan licitacije polože kavcijo Din 1.000 po komadu.
Ostanek kupnine mora kupec položiti takoj po iznflani licitaciji za vsakega bika.
Poljedelske organizacije bodo uživale popust od 10 do 30 odstotkov izlicitirane cene.	i
Vsak kupec se mora pismeno obvezati, da bo kupljenega bika najmanj eno leto uporabljal za oplemenjenje.
Interesenti morejo bite pregledati na državnem posestva »Karadjordjevo« dne 29. septembra t. 1. preko celega dne.
Privilegirana delniška dražba za izvoz dež. pridelkov kraljevine Jugoslavije.
Mareelle Tinajre:	7
Upornica
Roman
»Ljubica ?<
»Nič.<
Na ustnice ji je sililo vprašanje: >Kaj hočeš od mcae? Ljubezni ali pijanosti čutov? To je dvoje... Po poljubih in nežnosti hrepenim, ker sem mlada in vroča od življenja kakor ti. A hočem jih samo v ljubezni; zgolj poželenje po meni mi ne zadostuje... Ljubljena hočem biti, samo ljubljena... Ce bi tvoje srce ne bilo več moja last, ne bi več mogla biti tvoja... Groza bi me bilo tvojega objema.«
Tudi zdaj se ni upala izpregovoriti. Po štirih letih najtesnejšega občevanja je še ohranila v sebi to skrivno plaBost, to sramežljivost duše, ki mine samo v srečni ljubezni. Jozana se je nadzorovala, Maurice se ni dajal brez pridržka; pijanost čutov jima je edina dajala prekratko iluzijo čuvstvene harmonije. On je bil njen ljubi, ;ona njegova ljuba; a prijatelja nista bila postala.
Mahoma je vzela šopek vijolic izza pasu ter ga pritisnila na ustnice in nato na njegova usta:
>Nd, vzemi ga . . . Imej nocoj te vijolice v žepu, in kolikorkrat ee jih boš dotaknil, tolikokrat bodo konci tvojih prstov čutili moje poljube.c
»Da, dušiga... Kake lepe domislice imaš!«
Nasmehnila se je ...
>Pri Lamberthierju boš večerjal?«
>Da. Pogovoriti se morava o važni zadevi; o zelo važni, zelo zamotani, zelo pusti zadevi, ki me utegne prisiliti, da zapustim Pariz — seveda le za nekaj časa.«	»
»Jasneje povej, za kaj gre.«
»Ti teh reči ne razumeš.«
»O, pač!«
»Ne, ne! Gre za železniški most čez Dordogno, ki ga hoče zgraditi neka družba. Gradbo so oddali Lamberthierju. Dela so se že pričela. Toda pokazale so se težave ...«
»In...?«
»Zato me hoče Lamberthier poslati tja, da bom nadzoroval ta dela.«
^Koliko časa ostaneš?«
»Tri tedne.«
»Dolgočasil se boš ...«
»Kar moči malo. V Bordeaux pojdem. Lamberthier ima tam omoženo sestrično, ki je zelo ,šik' pa zelo bogata in zbira v svoji hiši veliko družbo. Mene je že povabila.«
»Ali je še mlada?«
»Ni ne mlada ne stara; ima pa dvajsetletno hčer.«
»Ali je ta hči zala?«
»To te menda ne more zanimati.«
»Seveda ne, meni je vse eno ... Samo tako sem rekla .. .5
Maurice je s konci prstov obrisal rosno šipo
»Zdaj sva pri mostu de la Concorde.«
>Moj Bog! Treba je, da stopim dolJ...<
»Ne, ostani, popeljem se z mestno železnico.. .<
Poljubila sta se.
»Kaj imaš tu?... Knjigo?...<
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsaB oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._ Dopisi
Ui tenltve se zaračunajo po Din 2,— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.__
>Da, pravkar sem Jo kupila: .Delavno ženo' No^la Delyelea. AH poznaš...«
^Knjigo? Ne.«
>Pa pisatelja?«
>Po imenu... Ukvarja se z narodnim gospodarstvom ali s politiko — nemara da tudi z obojim ... Vsekako s pustimi rečmi..
»Ali je star?«
»To te zanima?... Ali naj povprašam? Morda bi ga rada ože* nila?...«
»Bedaček!... Lahko noč, dragi!«
»Lahko noč! Jutri ti pošljem zalepko, da ti natanko sporočim ...«
»Lepo...«
Stopil je iz voza in plačal vozniku.
»Zapeljite gospo v Amyotovo ulico št. 3.«
Kočijaž je pognal. Jozana je začutila nekaj pod nogami. Sklonila* se je... in pobrala šopek vijolic, ki ga je bil Maurice pozabil...
4
Voz je odložil Jozano na vogalu Lhomondove in Amyotove ulice.
V eni sapi se je vzpela v peto nadstropje; zgoraj je obstala na hodniku; polmrtva od napora in skrbi je tesnobno vlekla vsak glas na uho. Za enokrilnimi vrati je nekdo srdito rojil:
»Avša, pustite me pri miru!«
»Moj Bog!« je zastokala Jozana. »Pierre se prepira z Marijo. Večerjal še ni... Kaka reč utegne biti zaradi tega!«
Trepetaje je vtaknila ključ v ključavnico in previdno odprla«
»Gospa prihaja,« je rekel drug glas, »njo vprašajte... Jaz ni-« česar ne vem, ničesar nisem videla...«
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zantevate od Oglasnega oddelka »Jutra« 1*2.. «	. __
odsrovor. priložite UM	▼ znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, ttčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
GOSTILNIČARJI!
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKOV,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
Beseda 1 Din. davek 2 Din. Ba šifro aii dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek T7 Din
Potnike in potnice
ki obiskujejo privatnike, za rasne kraje iščemo za. defcro idoč predmet.. Velik zariužek. — Pojasnile lin.]*; Ha.TML, Ljubljana, Sv. P«u» 16.	340S8-5
B2H2E32I
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Stfro aH dajanje na slova j Din. Najmanjši znese* 11 Dtn
Gradbenim
podjetnikom !*
Kffl*«trjfika zadruga, r. z. z O- J- v CnwmJ:jn razpelje odd« jo prevzema ia iavr-svov« radarskih im k poreklih d*d pri gradnji novega :»družnega doma v Cr-oom&jtt. — Pojasni ia daje Km-ftijeka »draga v Črnomlju, reg. zadr. z om. laveao.	21082-3
Službo dobi
Jeseda 1 Din. davek 2 Din. n šifro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanj« znesek n Din.
Traže
se -oi tmutrašnjostl pre-pr oda vel za najnovlju knjigu »Spoljna trgovina za 1933« potrebnu praktičnim privrednicl-ma kao 1 teoretlčarlma uz provlzlju. Potrebna kanci j a od najmanje 500 Din. Pisati administraciji pod »Br. 14«
23981-1
Sramel tercet
lOftesii xa nedeflje prihodnjo rimo. Naslov v vseh poslovalnicah »JtvtTfl «.
»4078-1
Gdč. aB vdovo
Sviijo a3i trgovFfko na-ebraAeoo z nekaj kapital«, iščem 3» damiakrv konfekcijsko tngovioo. Boidočoofit zasignrama. — Pkmudbe n« oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«.	34090-1
Razpis!
Agrarni interesenti otofine Murska Sobota raspismjejo ;zmeri tov agraraega zemljišča ki iaviršiteiv vseh zemljemerskih del, ka' jih privid e<va zakon in pra-vi&nik o likvidaciji s,gmx-oe reforme. Skupna povr-5ot» maša približno 1394 ora-lov. Ponudbe je predložiti do 25. septembra 1®34 na občinski urad v Murski Soboiti iin obenem n«,ve»fi zabteive. — Murska Sobota, doe 15. septembra 1934. — Občinska uprava M'j<n&ka Sobota,. 34096-1
Uradnico
7«&e*t»<5o z smanjem rte-noigrafije sprejmem. Naslov v vseh posJova-taicali Juitra SfflTJl
Poslovodjo
za ncvoustenoviLj-emo trgovino z usnjem v eemftrn Prekmn.rja, iščem strokovno izobraženega, po mogočnosti nad 40 let starega. e kavcijo v gotovini. Pomiifbe na o^iasrn odde-!et >Jui.m< pod šifro »Zs-npJjir«.	24067-i
Prodajalko
v mod-no trgovino sprejmem s (Arbcibrom. — S klavci jo predmoet. Ponudibe na o^rlasm oddelek »Jrat.re-r pod zsjačiko »Dobra nnočc.
3409C.-fl
Hotelsko sobarico
perfeibtoo, kot prvo moi, veščo nemščine in zmožno kfi-.ioije, sprejme hotel Štnrkel.	2^.12-1
Gospodične
ki rmaio lop gSae, finupa-tiine, dobre pe<vike, ejprej-me kavarn iSkia godba v ZeminCTo- Ponudbe na na-Pkdv: Drago Bagaro. Ze-nwm.	24108-1
Seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
*lova 5 Dtn. NaJmanIS znesek 17 Din..
Učenko
sprejmem v trgovino m^-šaTM-ga blagu z veo oeirbo v hošS. Naelov v vseh po-eiovalurie« h »Jutra<.
24091-44
seseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na 'lova 5 Din. Najmanj^ znesek 17 Din. Dijaki 13 Din
Gosli poučuje
bi-vSf očitej konzerva torija. St/adontoveka nddoa St. 9/1. _____22168-4
Dipl. učiteljica
.poučuje klavir, neaniS6ioo in francoš&iuo. Vprašati v trafiki Tivoli. 24089-4
Hranilne vloge
fseh bank kupujemo tn orodajam^ najpovoljmeje » vodno. Poslovni zavod d. i., Zagreb. Praška ui. 6/H Tej. tat. 38-38. Za odgo-| vor priložiiti snaanie.
208-16
Družabnika
z 200.000 Din, išče dobro vpeijaaia trgovina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro naložen kapi tal c. 23924-16
Prehrana
seseda l Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanja znesek 17 Din.
Katera žena
nnd-i hrano gospodu, io jo prinese. Sem v »redi mesta. Plačam dobro. Ob nedeljah nič. — Frizer, Sv. Petra cesta 25. 2il09-14
Opremljeno sobo
z zajtrkom oddam visoko-škulkii, proti tei6'tnuira>njTi sredmješoCke in pouku klavirja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ?4)lil3-4
Službe iš/e
deseds 50 para davet Din ze Sifro ali da >an;e naslova 3 Din. Naj manJS) znesek 19 Dtn
Boljša avflja
» obleke in penijo, gre po nizki cerai na dom. — Poomdbe n« oglas, oddelke »Jatna« pod z^načiko »iPerfektna 20«. 24073-2
Iščem posojilo
aH družabnika za podjetje,
ki je v dravski banovini in Vojvod« iiborno vpeljano. InitabnJaoija prinio loco na nepremičmiinah — vrednih nad tri milijone di-na.rjov. Potreben kapital 1—il % milijoma Din. Ponudbe pod »Bopotaa varnost« na oigfaeni odde.lek »Jutra«.	25083->16
Postrežnlca
pridna in poštena., išče sa-poslemje v poipoildanekiih urah. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
23949-2
Seseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din
3 stavbne parcele
2 X 850 i" (šiška) po 30 Din, i X 700 mS (Ljubljana) po 180 Din proda Koutay, Medvedova H. 28 (deloma tudii na knjižico Kmetske).	24079-20
Trg. pomočnica
želi mesto v trgovini — najraje v otoMoi Ljuiblja-ne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24105-9
Inteligentna
prodajalka
samostojna moč, ielfi premeniti ein-žbo. Mesto eprej- j me tndi v specerijski ali delikatesni trnovimi. — Ponudbe oa oglasni odde1! ek »Jutra« pod »Odličina moč 1. novembra«. 2I43J4-2
m r*>
Seseda 1 Din, davek 2 Din za Stfro ali dajanje na slova 9 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vabimo Vas
k nakupn t najcenejša oto-lačitoid A. Preeker, Sv. Petre eesta 14.	133
Enodružinsko hišo
davkov prosto, v lepi legi, z vrtom in njivo, blizu Celja poceni prodam. | Potmidibe na podrnž. Jutra v Celju pod šifro »M. M.«
24104-20
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2 Din. '.a Slfro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zIa'o
kupuje po oajvižjih eenab
CERNE — Juvefir
LJubljana, WoHova alica 3
G. Th. Rotman!
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
75
Ne da bi slutila, kam tečeta, sta čea nekaj časa zavila na stransk0 pot, ob kateri sta v svoje presenečenje kmalu vnovič zagledala tatinski mlin... A čujte, kaj je bilo to? Yz mlina so prihajali štirje možje, in videti je btlo, kakor da bi se po dva in dva držala za roke... Ko se je četvorica približala, sta dečka takoj spoznala, koliko je ura: bila sta dva orožnika z dvema tatovoma, ki sta ju bila pravkar prijela!
2 železna štedilnika
lepa, emaj llrana, dobro ohranjena, prikladna za večjo kuhinjo aH gostilno prodam v LJubljani, Kersnikova ulica 7. »Prilika«.	23941-6
Naprodaj:
25 mim debela in 90 m doi-ga vrv. 4 vozička za iage (jarmonik). 50 m cevi za vodovod (25 mm), 8 železnih posteij, 2 črpalki za vodnjak. Ponudbe na ogl. oddelok »Jutra« pod Šifro I »Zeieznina«.	28749^6
3eseda 1 Din, davek 2 Din. ha Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Čebulo
po 30 par nudi StržaJ, Ptuj, predal 2. 23813-33
Lokali
rieseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Lokal za brivnico
iščem v 6ent.ru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Juitra«.	24084-19
Triletno deklico
dam k boljši družini proti dobili plači. Pomudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čistoča 450«. 24iLlil-14
B
tanovanje
3eseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
v visokem pritličju — za igriščem Primorja takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeCku »Jutra«. 21076-21
Enosob. stanovanje
podipritlično, oddam v Ein-spielerjevi ulici Jt«v. 31.
24000-31
Stanovanje
sebe in kuhinje oddam e 1. oktobrom v Hrenovi ul. št. 16.	Ž40ST-211
Lepo sobo
« elektriko io parketom J takoj oddam solidnemu in stalnemu gospodu, oziroma gospodični. Naslov v vseh | poslovalnicah »Jutra«.
23563-23 I
Sobo v centra
s posebnim vbodom, oddam enemu aii dvema gospodom«. Naslov y vseh poslovalnicah »Juitra«.
24064-33
Majhno sobo
oddam v bližini Zvezde. — fototam sprejmem tudii
dijaka
t oekrbo ali bret. Naeiov | v vseh poslovalnicah Jutra 24097-23 I
Enosob. stanovanje
s pritikOinami — subo io eobt&Kv, oddam .ia Vodnikovi cesti 13 (S:žka'i Ljubljana VH.	24099-21
rieseda 50 para davek
i Din za Slfro aU da-lanje naslova 3 Din. Naj manjši znesek 12 Din
Opremljeno sobo
z dvema posteljama in souporabo kraihinje iščem. — Ponudbe na otglaeni oddelek »Jutra« pod Šifro »Ne daleč«.	24074-23/a
Sobo
preprosto opremiljeno iBSem Ponudbe ne oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Stalen 22<.	24075-2SM
leseda 1 Din. davek 2 Din ea Slfro ali dajanje na ilova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Veliko, prazno sobo
zračno, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddedek »Jutra«.
i3942-33
Opremljeno sobo
5isto in eeparirano, za 300 Din oddam solidni osebi. Nas'ov v vseh po^loval.ni-eah »Jutra«.	24068-23
Pozor — Gorenjci, Ljubljančani, turisti I
Nedeljski »vtoiile« n« Grose Glodkner v septembru in oktobru, vsako eo-bodo. Odhod ob 1. url ia Kranjske gor«, vožnje če« Podkorensko »edlo. Her-magor • Kečah ■ M anten Heiligeriblmt, naroad Liena • Spit«! - Milsttater Se« • Villach • Kranjska gora ' v nedeljo na večer do turistovskega vlaka. — Cena. »T osebo 300 Din. Za naročila zadostuje do-ipiSOTC«. — Avtopodj-etje M. Jmvao, Kranjske gora.
23492-38
HisprTn
mAvllim
Seseda 1 Din davek 9 Din za Slfro «11 dajan]« na
slova 5 Din. Najman1& znesek 17 Din
Pes volčjak
pod koot. St. 1S6, se j'e zatekei. Oddati ga je v Lončarski »tezi 5. 24085-27
Moder papagajček
ki isgovairja več besedi in sliši na ime »Hobi, Hobi-čak«, je ušeil. Najditelja prosim, d« g« odda v Tav- ] čarjovi uiici St. 4/II desno 24095-27 I
Bel klobuček,
modra bluza
prosim naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »TomboJa«.	240711-24
Stroji
tJeseda 1 Din davek 2Din es Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalni stroj
»Dndorwood«, portabet, Se ikhv, zelo poconi p r o d a Mateliič Josip, Ljatbljana, Gradišče ab-IH. 24093-29
Mali pisalni stroj
»Enika« za 1800 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24094-29
Dražbe
\ Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aU dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Prostovoljna
sodna dražba
V čotntek dne 20. septembra t. 1. se vrti v hiši St. 20 v Linhartovi ulici ob 14. prostovoljna sodna dražba v zapuščino gospoda dr. Novaka Jožena spadajoče oprave, obstoječe ia dveh sob: epa-loic«. spre-jemmice in kuhinj«. Hafner Mate, javni notar kot sod-tomisar.	24086-02
Glasbila
tteseda 1 Din. davek 2 Din. sa Slfro aii dajanje na slova S Din. Najmanj zneuek 17 Din.
Kromatično
harmoniko
Štiri- a^ pe^vrstmo, x brei-hčbno mehaniko in čistim glasom, kupim. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Harmonika«.
24066-26
Razno
Beseda i Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova d Din. Najmanjši Rinelr i*> rMn
OGLAS V
JE
SREDSTVO KI POMAGA V
VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH
Granitne
kocke za tlak
in robnike izdeluje in ntnfl po najniž£ ceni
Produktivna zadruga kamnosekov
Ribnica na Pohorju.
RODITELJI!
Otroku, ki pohaja golo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina« za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliSka doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven.
»ENERGIN« s« dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br. 19147-33
Globoko pretreseni naznanjamo žalostno vest, da nas je naš dobri, nepozabni soprog, oziroma oče, sin in brat, gospod
Josip Peter
trgovski potnik
Beseda 2 Din. davek 2 Din za Stfro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Pomladni sen 1925
Hvaila! Pojasnim ustmeno. Pričakuj m« tekoči teden. Poljube!	24070-24 |
1926
Tisočera hvaia. Ne obupaj I — ljubim T« brezmejno. S Teboj do Marti. Poljube Zlato!	3406S-34
dne 15. septembra 1934. ob 21. uri, v 49. letu svoje starosti, previden s sveto-tajstvi svete vere za vedno zapustil.
Truplo predragega pokojnika bo v torek, dne 18. septembra 1934, ob %17. slovesno blagoslovljeno in nato položeno na mestnem pokopališču v Pobrežju k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 19. septembra 1934, ob uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, Partschendorf, Novi Ti čin, Mostec, Iinz, Innsbrnek, Biva. dne 15. septembra 1934.
V najgloblji žalosti: ANA PETER, soproga; HERMAN PETER, sin; MARIJA PETER mati,
in ostalo sorodstvo.	7963
Prosim
malo geeto, ker (šcec ne morem k cenj. omsiju, radi najinega razgovor«.
34TM0-24 I
Sveža tonina
prispe ju,tri v torek na trg Prodajala se bo po Din 14 kg.	34080-6
Nova omara
krasna, beflo lak prane, tro-detaa.. t ogledalom naprodaj. Strani pot 6. zraven gostilne pri Tičku n« gričku. OgiMati dnevno od 18. are naprej. 94072-6
Beseda 1 Din davek 3 Din
za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din
Postelio in omaro
Se to, v dobrem stanju, jz mohkega iese. najraje beio kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Malo rabljeno«._24096-7
133223?
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na
slova i Dir.. Najniams-znesek 17 nin
Vložno knjigo
Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, i vsoto nad 300.000 Din kupim ali zamenjam. — Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod »Ugodnost 99«. 23566-16
Dame
ko pridete v Ljubljano, ne pozabite si ogledati izložbe in cene rokavic pri tvrdki j
„R0K A VIČAR"
Prešernova ulica 48.
Mestni pogrebni zavod
Občina Ljubljana
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod	- - -•
ANTON BARIČ
okr. policijski nadzornik v pokoju, odlikovan z redom sv. Save V. razreda
v nedeljo, dne 16. t. m., v 54. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 18. t. m., ob y25. uri popoldne iz Rožne doline, Cesta X. št. 27, na pokopališče na Viču.
Ljubljana—Trst, dne 17. septembra 1934.
Žalujoče rodbine:
Barič, Traun, Bernardi, Oblak, Klurapester, Vecchett.
7956
-r
Izpolnjujoč žalostno dolžnost dajem na znanje, da je moj zvesti in dolgoletni sotrudnik, gospod
Josip Peter
dne 15. septembra 1934 podlegel mrtvoudu. Pokojniku ohranim vedno časten spomin.
Maribor, 15. septembra 1934.
7962
ADALBERT GUSEL
veležganjarna.
Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolž Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezertek. Za inaeratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani