NARODNI OOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po Ätiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste. za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. junija 1909. C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oorske..............15.648 Vsebina s Občni zbor Gospodarske Zveze. Strojni zadrugi v Mednem in Savljah. Stroji v kmetijstvu. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Občni zbor »Gospodarske zveze«. Občni zbor otvori predsednik „Gospodarske zveze“ I. N. Babnik, ki naznani, da je zastopanih 1559 glasov, pozdravi navzoče in imenuje za overovatelja zapisnika Stanovnika in Adamiča. Prečita in odobri se zapisnik lanskega občnega zbora. Predsednik Babnik poda nato sledeče poročilo načelstva: Pri tej točki vas ne bom dolgo zadrževal, ker se vam bo itak prečital ves računski zaključek iz katerega boste razvideli vse podrobnosti, uspehe in neuspehe naše Zveze v minulem letu. Podati vam hočem v kratkih potezah, kar se je izvelo, osnovalo in zasnovalo. Zveza se mogočno razvija. Postala je važen faktor na gospodarskem polju, faktor ki morajo računiti ž njim tudi tisti, kateri so ji svoj čas hudo nasprotovali. Da smo postali močni, svedočijo nam vedno dohajajoče ponudbe za sodelovanje pri različnih podjetjih. V preteklem letu smo imeli skupnega prometa 17,841‘395 K 68 v, čistega blagovnega prometa pa nad štiri milijone kron. Akoravno je promet v 1908 manjši, kakor je bil v letu 1907, je bil končni uspeh prvega veliko ugodnejši kakor zadnjega. Promet je padel zaradi tega, ker smo nekaterim društvom ustavili prekoračenje kredita. Delali smo kolikor mogoče na to, da se ta zaradi neugodnih let financijelno slabo podprta društva sanirajo. Mi ne iščemo nobenega dobička pri društvih, nasprotno, imeli smo večino le izgube. Ako bi delali samo z društvi, ne pokrili bi niti stroškov. Iz tega se razvidi, da nam je vse na tem ležeče, da se društva dobro razvijajo. Kupili smo zeljarno v Šmartnem ob Savi, jo popravili in povečali. Izdelek kislega zelja in repe smo sproti prodali, le žal, da nismo dobili dosti blaga, kar je zakrivila suša. Združili smo se s tvrdko Kozina & Ko., da nam bo mogoče pospeševati domačo industrijo in obrt. Pri mlinu na Količevem smo tudi udeleženi. Vsa ta podjetja so varna in bodo prinašala le dobiček. Največjo pozornost bomo pa slej ko prej obračali na izvoz vseh deželnih pridelkov in izdelkov v tuje države, posebno — 194 - na Francosko. Izvoz v tujino nima samo lokalnega pomena, tudi država je interesi-rana na tem. Avstija je za drugimi velesilami glede izvoza zelo zaostala, ima navadno pasivno trgovsko bilanco. Ako bomo izkazali povoljen uspeh eksporta, nam bo vlada gotovo dovolila večjo podporo, kakor v zadnjih dveh letih. Prepričani smo, da nas tudi dežela ne bo zapustila, ko se bodo gg. deželni odborniki prepričali o plodo-nosnem delovanju „Gospodarske zveze“. Računski zaključek za 1. 1908. v (Poroča ravnatelj Silvester Škrbine.) Gospodarska zveza zaključuje z letom 1908 svoje peto upravno leto, s sledečim blagovnim in denarnim prometom: Blagovni promet znaša K 4,258.868*08, denarni promet K 13,582.527*60, skupni promet tedaj kron 17,841.395*68. V letu 1908 so prejele zadruge od Gospodarske zveze vrednosti za K 1,211.095 42 v. Zadruge so vplačale v letu 1908 K 1,121.64029. Da na tem računu v preteklem letu nismo napredovali v toliki meri kot prošla leta, zakrivila je slaba letina v preteklem letu. Zadruge niso bile v položaju nakupiti enakih množin umetnih gnojil, sosebno se je poraba krmil skrčila na skoraj neznatno količino, ker se je deloma potreba pokrivala po ministrstvu dovoljeni pomožni akciji, ki je oddajala po Gospodarski zvezi seno, otrobe, koruzo in lanene tropine po znižanih cenah. V preteklem letu prejeli so dolžniki vrednosti za K 2,086.612*29. Vplačila dolžnikov pa znašajo v 1. 1908 K 2,129.088*97. Stanje terjatev pri dolžnikih znaša koncem leta 1908 K 273.278*28, proti lanskoletno izkazanim K 315.754*96, torej manj za K 42.476*68 kakor koncem leta 1907. Vkljub več kot podvojenemu prometu na tem računu, so terjatve pri dolžnikih padle za ravno imenovano vsoto. Zvezini dolžniki poravnavajo svoje račune povoljno, ter v letu 1908 ni bilo za-belježiti nikakoršnih izgub. Povišek prometa na' tem računu izvira deloma iz poslovanja pom. akcije, deloma pa iz temu računu priklopljenega računa vojne mornarice v Pulju o dobavi klavnih volov. Dolg na tekočem računu je znašal Iv 778.636*17. Račun upnikov ima zaznamovati v preteklem letu sledeči napredek: „Gospodarska zveza“ je prejela vrednosti od upnikov za K 1,462.193*85. Zvezini dolg pri upnikih znaša koncem leta 1908 K 121.964 16. Račun deležev je znašal koncem leta 1908 K 8360. Račun zeljarne izkazuje vrednosti koncem leta 1908 na neprodanem blagu K 6055*37. Račun poslopja zeljarne pa znaša vrednost nakupa poslopja v znesku K 15.076. Račun rezervnega zaklada povzdignil se je od lanskoletno izkazanega stanja po K 3765*86, s pridelitvijo čistega dobička iz leta 1907 K 2500, in naraslimi obrestmi po K 375*96, skupaj na K 6641 82. vin Račun pokojninskega zaklada pa, kakor razvidno iz bilance vsakoletnih izkazanih K 2554*95, z dotacijo v letu 1908 po K 710*99 in naraslimi obrestmi po kron 195*90 na K 3461 84. Račun pomožne akcije je imel prejemkov v letu 1908 kron 233.887*76, izdatkov pa K 204.534*12 ter izkazuje koncem 1. 1908 v breme „Gosp. zvezi“ saldo K 29 353*64. Natančno poročilo o poslovanju pomožne akcije podali bomo v letu 1909. V nastopnem sledi poročilo o uspehu iz poslovanja „Gosp. zveze“ v letu 1908. Glasom dne 31. decembra 1908 sestavljene blagovne inventure znaša vrednost na skladišču se nahajajočega blaga K 113*551 33 vin, književni saldo iz računa blaga pa K 80.332*34 torej kosmatega dobička na blagu K 33.218*99. Iz blagovnega prometa je nadalje posneti, da je „Gosp. zveza“ prodala za kron 2,049.101-79 blaga. Ako od te svote odbijemo prodano blago na račun pom. akcije v znesku K 204.534-12, se izkaže čisti ostanek po „Gosp. zvezi“ prodanega blaga z K 1,844.567 58 vin proti v letu 1907 izkazanih kron 1,877.292-68, manj za K 32.725-10. Ako primerjamo tedaj letošnji dobiček na blagu po K 33.218-99 s prodanim blagom v znesku K 1,844.567-58, se razvidi, daje „Gosp. zveza“ delala v blagovnem prometu z l-8°/0 dobičkom. Proti lansko leto izkazanim povprečnem uspehu po 2"35 °/o za 0-55 °/o nižjim, kakor v letu 1907. Iz tega sledi, da je kosmati dobiček na blagu, kateri znaša za leto 1908 K 33.218-99, proti v letu 1907 izkazanih K 44-209-42, padel K 10.990-43. Na škonti je zaslužila „Gosp. zveza“ čisto K 25.022-36, na vpisnini kron 26, na najemnini smo prejeli K 2669-70, na državni podpori K 6000, na prispevku K 266, skupni uspeh K 67.203-05. Temu nasproti je zabelježiti sledeča izguba: 10°/o odpis na hiši v Trnovem kron 6075-20, 10°/o odpis na inventarju kron 1579-33, razlika na obrestih K 9861-12 stroškov K 38.772-16, stroški hiše v Trnovem 2256-96, obresti rez. zakladom K 571-86. Torej čistega dobička K 8086-41. Koncem leta 1907 je štela „Gospodarska zveza“ 79 članic-zadrug, pristopile so v letu 1908 3 zadruge, skupaj 82, izstopila pa 1, tedaj šteje „Gospodarska zveza“ koncem leta 1908 81 zadrug. Stanje članov koncem leta 1907 je bilo 506, pristopilo je v letu 1908 21 članov, skupaj tedaj 527 članov, izstopil ni nihče. „Gospodarska zveza“ je članica „Zadružne zveze“ v Ljubljani, katera je izvršila zadnjo revizijo dne 10. aprila leta 1908. Izprememba pravil. Na predlog deželnega odbornika dr. E. Lampeta se izpremenita § 24 in 32 za- družnih pravil tako, da obstoji odslej načelstvo poleg zvezinega predsednika in podpredsednika in še nadaljnih sedem (dozdaj 4) članov, ki jih izvoli občni zbor na tri leta, najmanj 4 (prej 3) člani načelstva morajo biti člani zvezinih zadrug. § 30 se tako izpremeni, da sestoji Zvezino nadzorstvo iz petih (prej treh) članov. Sklepčna je seja nadzorstva v navzočnosti treh članov. Seje mora sklicati predsednik vsaj trikrat (prej enkrat) na leto. Volitev načelstva, nadzorstva in razsodišča. V načelstvo se izvolijo: predsednik I. N. Babnik, podpredsednik dr. Evgen Lampe, Anton Belec, Fr. Košak ml., dr. V. Pegan, Ivan Stanovnik, dež. odbornik prof E. Jarc, župnik Grašič, dr. Korošec; v nadzorstvo pa: za predsednika Fr. Kovačič, za člane pa: Ivan Hladnik, poslanec Zabret, Ivan Podlesnik in Bore; v razsodišče Kobi, Jaklič, Mejač. Slučajnosti. Ob slučajnostih se je razvila živahna razprava glede na bodoče „Zvezine“ naloge. Udeležili so se je: Stanovnik, Adamič, dež. poslanec Hladnik, dež. odbornik dr. Lampe, Lapajne. Škrbine, Volta in načelnik Babnik. Strojni zadrugi v Mednem in Savljah*). Medno je majhna vas, ležeča med Št. Vidom in Medvodami. Šteje 26 hiš s približno 120 prebivalci, ki so sami kmetovalci. V bližini je papirna tovarna, katera pobere večinoma vse delavce, ki bi sicer pomagali pri poljskem delu. Kmetom je zato težko, tudi za drag denar dobiti delavce. Toda skušali so si pomoči.. Uvideli so, da si morejo vzajemno drug drugemu mnogo po- *) Gornje podatke nam je izročil g. Anton Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je obema zadrugama ob ustanovitvi in kasneje v vsakem oziru stal na strani. Za njegovo prijaznost mu izrekamo svojo zahvalo. magati, da je v združbi moč. Pred enim letom se je združilo 14 posestnikov in si osnovalo strojno zadrugo. Zložili so 400 K denarja, kupili si slamoreznico, mlatilnico in vlačilo ter nekaj drugega orodja. Kar jim je manjkalo denarja, izposodili so si ga pri hranilnici in posojilnici v St. Vidu nad Ljubljano. Kakor rečeno, deluje zadruga eno leto. Ta kratka posknsnja pa je zadostovala, da so zadružniki uvideli, da si morejo s skupnim delom mnogo pomagati. Slamoreznica je olajšala veliko dela Z mlatilnico so ob mlatvi žito dobro om latili in tudi hitro, ker so pomagali drug drugemu. Na prvi občni zbor so zato zadružniki pohiteli radostni, ker so se prepričali, da jim je zadruga v trdno pomoč. Stroje imajo vse v domači vasi in ker članov ni veliko, dobi lahko vsakdo brez zadržka stroj, kije vedno pri rokah Lansko leto so si hoteli postaviti tudi lastno shrambo v za orodje. Zal, da je huda suša napravila veliko škode in onemogočila izvesti ta načrt. Kmetje so si morali kupovati krmila za živino in vsled tega jim ni bilo mogoče utrpeti stroškov za napravo shrambe. Zadruga pa upa, da bo dobila primerno podporo za nabavo strojev, in potem bo lahko takoj pričela staviti shrambo. Ko se bo nekoliko okrepila, preskrbela si bo tudi bencinski motor, da se olajša delo živini, ki pri vla-čilu (gepeljnu) mnogo trpi. Računski zaključek za prvo leto izkazuje, da je zadruga imela 1601'61 K skupnega prometa. Deleži znašajo po 2 K in jih je bilo vplačanih 28 K. Na pristopnini so zadružniki plačali 400 K. Dasi se je od strojev odpisalo 10°/o, znaša čista imovina zadruge koncem prvega poslovnega leta 322’98 K. Zadružniki so tega uspeha prav veseli in se trdno nadejajo, da bodo tudi v prihodnje s pomočjo zadružnega dela deležni tistih koristij, kakor doslej. Strojna zadruga v Savljah je imela dne 4. maja t. 1. svoj občni zbor, na katerem se je poročalo o prvoletnem njenem delovanju. Navzočih je bilo mnogo članov. Poročilo o poslovanju in računskem zaključku se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Zadruga ima 61 članov in se peča le z nabavljanjem strojev in orodja, katero kmetje rabijo pri svojem delu. Prometa je imela 10706TG kron. Bencinski motor je delal celo leto prav dobro in se je z njim zaslužilo K. Deleži so določeni na 2 K, pristopnina pa na 10 K, in so člani oboje točno vplačali. Zadruga je dobila od deželnega odbora 400 K podpore, upa pa še dobiti podporo iz državnih sredstev. Vrednost strojev znaša 3f)G7'9G, dolga ima zadruga še 2824 K. Kako uspešno je delovala, kaže čisti dobiček, ki je znašal 1005-74 K. Na ta način se bo zadruga kmalu osvobodila dolgov in si bo mogla nabaviti še druge stroje ter postaviti za nje lastno shrambo. Ob pričetku se je oglasilo za pristop 26 posestnikov in se združilo v zadrugo na enak način, kakor so to storili šentviški kmetje. Ko je prišel bencinski motor in so se sosedje na lastne oči prepričali, kolike prednosti nudi strojno delo, pristopilo je takoj zadrugi še 35 posestnikov. Motor ima 4—5 konjskih sil in je za ondotne potrebe dovolj močan. Z njim režejo slamo in jim goni tudi mlatilnico. Bencina porabi za 30 do 40 vin. na uro. Motor in stroje je zadrugi preskrbela „Gospodarska Zveza“ v Ljubljani, ki daje zadrugi tudi bencin in drugo, kar se rabi pri strojih. Obe zadrugi kmetom mnogo pomagati in jim znatno olajšati in prikrajšati delo, ki bi se drugače moralo opravljati z rokami, kar pa pride v današnjih časih silno drago. Stroji v kmetijstvu. I. Strojne razmere med slovenskimi km eto valci. Ce človek primerja našega domačega kmeta s poljedelci v drugih naprednih deželah, kakor so Teška ali celo posamezne province in države v Nemčiji, pade takoj v oči bistveni in silno važni razloček med obema. Slovenski kmetovalec se še vedno drži starih navad, ki jih je podedoval s poljem vred od svojega očeta. V principu še vedno gospodari naturalno, t. j. on producira v prvi vrsti za svoje potrebe. Na trg se on ne ozira pri svojem pridelovanju. Proda navadno le to, kar mu ostane, ko je pokril svoje življenske potrebe. Drugače se ravna kmetovalec v naprednih deželah. Ta je zapustil in se oprostil stare in pri kmetijstvu nič manj kakor pri vsaki drugi obrti škodljive konservativnosti. Napredni kmetovalec se je popolnoma prilagodil misli: Drugi časi, druge navade in druge potrebe, torej tudi gospodarstvo drugo. Napredni kmetovalec ne gospodari po starih, od očetov podedovanih navadah, ampak s papirjem in svinčnikom v roki povprašujoč se in računajoč: „kaj mi bode prinesla čistega dobička na tej njivi ta rastlina, kaj druga i. t. d.“ Na zunaj se kaže ta razlika med starokopitnim in naprednim kmetovalcem, da navadno pri prvem najdemo slabo urejena gnojišča (v tem oziru se je med slovenskimi kmetovalci v zadnih letih gotovo mnogo izboljšalo). Umetna gnojila so še malo znana, stroji, ki jih naš kmetovalec uporablja, so kaj maloštevilni in silno malo odgovarjajo modernemu napredku tehnike. Najbolj tragične pa so posledice teh razmer, ki tvorijo najvažnejšo razliko med obema kmetovalcema : Siromašni Romovi, obrazi polni skrbi za bodočnost pri prvem, zadovoljnost in polno zanimanje za gospodarska opravila pri drugem. Naslovu članka hočemo danes posvetiti naslednje vrstice v prvi vrsti zanemarjenemu, a silno važnemu vprašanju o strojih, ki jih naši kmetovalci pri svojem kmetovanju uporabljajo in ki bi jih morali uporabljati. Odnošaji kulturne rastline do človeka so jednako kakor odnošaji kulturne živali prijateljski, hvaležnostni. Kulturna rastlina kakor kulturna žival ima v sebi dovolj moči, da služi svojemu namenu t. j. ohranjenju vrste. V tem oziru je od človeka neodvisna. Kakor hitro pa ji človek pride v kakem oziru na pomoč, mu je zato vedno hvaležna, in sicer mu povrne trud v toliko večji meri, kolikor več je za njo storil. Poleg hrane, ki jo podaja kmetovalec rastlini v obliki raznih gnojil, je priprava zemlje in gojenje rastlini za časa njene rasti najvažnejše. To se vrši s, pomočjo raznih strojev. če imaš priliko pogledati v kolarnico našega kmetovalca, ne nudi se ti ravno preveč zanimiv prizor. Poleg priprostega voza je naslonjen priprost plug in zraven njega še jednostavnejša brana. To je vse orodje, ki služi v rokah kmetovalčevih obdelovanju zemlje in ima namen pripraviti rastlini za njen razvoj ugodno bivališče v zemlji. Plug, ki ni zmožen niti jedne vrste oranja izvršiti pravilno in dobro, mora služiti kot nekak univerzalni plug. Vse drugačno sliko pa najde človek v shrambah naprednega češkega ali nemškega kmeta. Tu se vrsti plug za plugom, vsak ima svojo posebno nalogo in seveda tudi-temu primerno obliko. Nikjer ne manjkajo večkrat nujno potrebni valarji v različnih oblikah. Zastopane so brane različnih modernih sistemov, kakor tudi raznovrstni kultivatorji. Zbirko teh strojev spolnjuje skoro vedno še sejalni stroj, ki omogočuje jedna-komerno, v vrste urejeno setev raznega zrnja. Skoro naravna posledica teh raznovrstnih strojev so razni okopaval ni in ogrebalni stroji, ki delo hitreje in ceneje izvršijo kakor delavci. Da pri naprednem kmetovalcu gnoj-nični voz ali vsaj sod zavzema silno važno mesto in da torej nikjer ne manjka, je samo po sebi umevno. Da se po zbirki strojev pri obeh vrstali kmetovalcev primerna razlika najde tudi na polju pri rastlinah, se lahko prepriča vsakdo, ki ima priliko opazovati polja naprednih in manj naprednih posestnikov. Tudi statistike pridelkov na ploskveni jednoti še bolj jasno kažejo razlike med uspehi. Saj ni nič nenavadnega, da na dobro obdelani zemlji znaša pridelek še jedenkrat toliko ali še več kakor v čisti zemlji na njivi slabega gospodarja. Ta uspeh je poleg umnega gnojenja pripisati le umnemu in skrbnemu obdelovanju zemlje. Rastlina, vzgojena na dobro ali slabo oskrbovanem polju tako kakor je, pride-delovalcu še ne more prinesti nobene koristi. Treba je rastlino najprej ločiti od zemlje. Stroji za žetev med našimi malimi posestniki pač nimajo posebne prihodnosti, ker dela niti ne pospešijo niti ne pocenijo, in so primeroma dragi, pač pa se da žetev po slovenskih pokrajinah preurediti na ta način, da se upelje mesto počasnega in mučnega žetja, hitra in lahko izvršljiva košnja žita s primerno opremljenimi kosami. Kranjski kozolci in srpi (pri žetju žita) so nekak unikum, ki ga človek skoro nikjer drugje ne najde in ki pridelovanje žita za mnogo podražijo. Večje pozornosti kakor stroji za žetev pa zaslužijo stroji, ki služijo izkopavanju raznih okopavin, zlasti krompirja. Stroj, ki služi slednjemu namenu, je že toliko izpopolnjen, da je med nemškimi kmeti že v splošni uporabi. Stroj delo izvrši popolno, delo neprimerno pospeši in poleg tega ugodno rahla zemljo. Najvažnejše mesto med kmetijskimi stroji zavzemajo oni, ki imajo namen deliti poljedelske pridelke v posamezne dele in jih tako pripraviti še le primerne za porabo. Med to vrsto strojev spada v prvi vrsti mlatilnica. Po večini slovenskih podov pojejo še cepci. Nekoliko so napredovali oni, ki so omislili ročne mlatilnice. Ti so nekoliko prikrajšali čas mlatve, a stroškov si niso zmajšali, ker ročna mlatilnica zahteva za kratko dobo mnogo krepkih delavcev, katere je treba zato dražje plačati. Je pa ročna mlatilnica tudi prava mučilnica za ljudi. Mnogo na boljšem so že, ki se poslužujejo pri pogonu živalske sile, ki jim stoji v hlevu zastonj na razpolago in je torej nepiimerno cenejša kakor človeška. Silo redko pa so po slovenskih pokrajinah vsejani oni, ki so prepustili gonilno silo kaki prirodni sili bodisi vodi, pari ali elektriki. To redko uporabljanje te najcenejše sile ima svoje razloge v znanih vzrokih. Največkrat prepreči to porabo vprašanje rentabilite, mnogokrat pa tudi nevednost. Zdrava organizacija je zmožna priti vsem težkočam v okom. Mnogo škode trpi slovenski kmet pri pridelovanju svojega žita, ker nima potrebnih čistilnikov. Sejati mora le površno, ali sploh neočiščeno seme. Posledica tega je, da pridelek vsled primesi različnih plevelov trpi na kakovosti in ravno tako tudi na kolikosti. Iz mlina dobi kmet malo temne moke, iz katere pripravljena jedila so neokusna, če večkrat ne celo zdravju škodljiva in torej sploh neporabna. Na trgu se takega žita vse ogiblje in se pomijejo zanj le še cene, ki so mnogo nižje, kakor je resnična njegova vrednost. S čistilnikom v roki se da vedno odpomagati takim neprilikam. Velikega pomena so tudi razni stroji, ki služijo pri krmljenju živine, kakor kotli za parjenje krmil, drobilci raznih zrnj, reznice i. t. d. S pomočjo teh priprav se krmljenje živine ne samo mnogo olajša, ampak se tudi krmila veliko boljše izkoristijo in je z njihovo pomočjo večkrat mogoče porabiti razne odpadke kot krmila, ki bi sicer nič ne koristili. Med našimi kmeti so znane k večjemu slamoreznice. Škodo, ki nastane, ker nedo-staja drugih potrebnih strojev, mora tudi tukaj nositi v prvi vrsti kmet sam. Videli smo v kratkili potezah, kaj pomenijo stroji za poljedelca. Vprašali bi se le še, kaj je vzrok, da je naš kmet v uporabi strojev tako zaostal. Daleč proč smo od misli, da je naš kmet nazadnjaški. Kdor pozna tuje razmere, mora na čast našemu malemu posestniku priznati, da je za napredek veliko bolj dovzeten, kakor so kmetje pn tujih deželah v jednakih razmerah. Vzrok pa je iskati v sledečem: Pri nas manjka vzornih posestev, kjer bi imel kmet priliko, stroje, njih uporabo in njih dobre posledice spoznavati, kakor ima to priliko češki, in nemški kmet na ondotnih vzornih veleposestvih. Zato pa je bila in je še dolžnost višjih faktorjev, kakor so dežela in država, napram našemu skoro izključno malemu posestvu vse drugačna, kakor v omenjenih deželah. Storilo se je od obeh stranih sicer že mnogo, a ne še dosti. Ganiti se mora seveda še bolj kakor dosedaj kmet sam. Ing. Jan. Rataj. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. b) Posojila. Zasluga hranilnici in posojilnici je, da morejo kmetje dobiti po ceni kredit na osebno poroštvo. a) Realni in zadostni osebni kredit. Dokler ni bilo hranilnic in posojilnic, ni mogel mali in srednji kmet dobiti posojila na osebno poroštvo. Mestne hranilnice, banke, mestne kreditne zadruge so ua tem polju malo storile, in še to, kar so storile, je bilo v korist veleposestnikom. Javne hranilnice imajo 13 milijard M hranilnih vlog, od katerih je le 500 milijonov M posojenih na osebni kredit, in od teh 500 milijonov je prišlo na kmeta približno 100—150 milijonov M. Pri 369 mestnih kreditnih zadrugah je bilo 1. 1900 posojenih 76 milijonov M poljedelcem. Skupno pri javnih hranilnicah in mestnih kreditnih zadrugah, se je dalo poljedelcem 250 300 milijonov M. Vendar te svote ne zadostujejo potrebam kmetovim, ker te svote so bile v korist le večjim poljedelcem. Vsled tega so bili mali in srednji poljedelci navezani na posojila pri raznih trgovcih in bogatinih. Toda velik preobrat je nastal, ko so začele delovati hranilnice in posojilnice. Njih število je silno narastlo. Nad 1400 milijonov M so te „kmečke“ banke dale posojila po nizki ceni. b) Nizka obrestna mera. Hranilnice in posojilnice dajejo kredit po nizki ceni. Pri članicah glavne zveze v Neuwiedu je bila srednja obrestna mera v letu 1900 : 4-53°/o 1901 : 4-58 „ n 1902 : 4-56 „ Nekako polovica zadrug zaračuna pri obrestih malo provizijo, približno 1jh °/o, tako da je povprečna obrestna mera okrog 4,7°/0. Potemtakem je obrestna mera nižja kakor pri drugih hranilnicah in kreditnih zadrugah. c) Priročnost in ugodnost posojil. Kdor rabi posojila, ga dobi pri hranilnicah in posojilnicah, kajti te se nahajajo v bližini, in odborniki zelo lahko preiščejo, ali je prosivec vreden posojila ali ne. Seveda zahtevajo tudi hranilnice in posojilnice jamstva. Večinoma se dajo posojila na poroštvo, vendar tudi na hipoteke in vrednostne papirje. Tako je bilo koncem 1. 1903 pri Neuwiedskih hranilnicah in posojilnicah za 193 milijonov posojil, in sicer: na poroštvo 107 milijonov mark na hipoteke 82 „ „ na vrednostne papirje 4 „ „ Kar se tiče vračevanja dolga, se gre dolžnikom zelo na roke. Kmet nima rednih dohodkov, kakor uradnik, tudi ne v gotovih rokih, kakor trgovec; kmetovi dohodki so zelo neredni, največ jih ima v jeseni, ko pridelke proda. Zato se mora pri posojilih iti kmetu na roke, da vrača dolg, kadar more. Radi tega menice niso pripravne za kmetski kredit, ker se mora dolg poravnati ob določenem času. Kmečke hranilnice in posojilnice zadostujejo kmetovim potrebam in zahtevam. Kredit se da za 1—5 ali tudi še za več let. Posojilo se lahko vrača v malih zneskih. Potemtakem se prebližuje ta oblika kredita tekočemu računu. In res je tekoči račun za kmečki kredit jako ugoden in primeren. Zato se kmetje čedalje bolj poslužujejo tekočega računa. Pri blagajnah državne zveze je bilo v tekočem računu v letu 1904 1905 izplačanih 274 333 milijonov mark vrnjenih 262 296 „ „ v Četudi se gre pri vračevanju dolga kmetom zelo na roke, vendar morajo posojilnice paziti na to, da se posojilo vrača ob določenih obrokih in da se obresti redno plačujejo. c) Dovoljevanje realnega kredita. Sicer nimajo kmečke hranilnice in posojilnice namena posojevati na dolge obroke, vendar v bogatih časih, kakor so bili leta 1902 —1907, ni bilo možno preobilega denarja plodonosno naložiti za kratke obroke na osebni kredit, zato so se začela dajati posojila na vknjižbo. Koncem leta 1903 je bilo posojil na vknjižbo pri hranilnicah in posojilnicah državne zveze 188 milijonov mark Neuwiedske zveze 78 „ „ Skupaj 265 milijonov mark Mnogi ugovarjajo, da hranilnice in posojilnice posojujejo tudi na vknjižbo, češ da mora vknjižen dolg biti za daljšo dobo, ne-odpovedljiv in amortiziran. Tak kredit naj dajejo razne banke (kakor deželne banke itd.), hranilnice in posojilnice ne morejo tem trem zahtevam ugoditi, ker imajo denar na razpolago navadno za kratko dobo. Napačno bi bilo, ako bi hranilnice in posojilnice svoj denar nalagale v velikem obsegu na hipoteke. Iz teh vzrokov so zadružne zveze od-nekdaj imele načelo, da kmečke hranilnice in posojilnice posojujejo svoj denar na osebni kredit. Iz tega stališča naj bodo hranilnice in posojilnice nekake agentinje, da za javne kreditne zavode oskrbujejo propagando, nasvetujejo posojila itd. Pri dovoljevanju kredita na vknjižbo so sicer hranilnice in posojilnice prekoračile mejo svojega delokroga, vendar se da to iz več vzrokov opravičiti. Imele so preveč denarja. Mali posestniki ne morejo pri bankah dobiti posojila, ker te dajo kredit le onim posestnikom, katerih zemljišča imajo čisti donos 75 — 150 M. Posojilojemalcu je veliko priročnejše iskati posojila pri domači hranilnici in posojilnici, kakor pri oddaljeni banki v mestu. Realnokreditni zavodi so pri dovoljevanju posojil skrajno previdni in dovolijo kredit do 2/3 določene takse, dočim domače kreditne zadruge to mejo lahko tudi prekoračijo, ker imajo dolžnika vedno pred seboj in nanj zmiraj pazijo. d) Parceliranje posestev. Razni špekulantje z zemljišči izkoriščajo zadrego posestnikov, ki morajo prodati svoja posestva. Kupijo posestva in jih parcelirajo ter dalje prodajajo. Pri tem delajo velikanske dobičke, 100—1500/0. Zviti špekulantje vedo prav dobro, daje veliko pomankanje zemljišč, zato parcelirajo celo zemljišče in prodajo na dražbi J/4 ' V5 posestva, ostali del dajo za visoko ceno v najem 400—600 M za ha na 4—5 let. Po teh letih se zopet en del proda na dražbi, dokler ni v 10—15 letih posestvo prodano Da pri tem mnogi kmetje pridejo raznim špekulantom v roke, ni treba posebej omenjati. Zvite nakane špekulantov so že mnogokrat preprečile hranilnice in posojilnice. — 201 Navedimo samo en zgled. Hranilnica in posojilnica v Fischenicku pri Kolinu je kupila posestvo v obsegu 55 ha za 363.000 M. Razdelila ga je v parcele po 1ji — !/2 ha, zboljšala pota in nato posamezne dele prodala na dražbi svojim članom. Na prvi dan dražbe so prodali 76 zadružnikom 32 ha Za hektar se je povprečno plačalo 7937 M, za prusko jutro 1985 M, torej za 165 M več, kakor se je kupilo. Potemtakem je bil uspeh prav lep. Preje se ni dobil ha spod 10.000 M navadno se je dalo 12.000 M. Zadruga je torej prodala 32 ha, 23 ha pa je dala v najem ubožnim udom, ki se niso mogli udeležiti dražbe. Najemnina je bila nizka, tolikšna, da so se pokrile obresti kapitala, s katerim se je kupilo zemljišče. Tako se je tudi ubožnejšim ljudem izkazala dobrota. Gospodarsko poslopje je dobila neka cerkvena občina, ki je napravila na istem prostoru otroški vrtec, šolo za šivanje ter postajo za bolniške strežnice. (Dalje.) Vestnik Zadružne zveze. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile po izidu zadnje številke sprejete sledeče zadruge: Ziljska Bistrica, hranilnica in posojilnica, Sv. Jakob v Rožu, hranilnica in posojilnica, Sv. Štefan na Žili, hranilnica in posojilnica. Prokuro je načelstvo Zadružne Zveze v Ljubljani podelilo v svoji seji dne 23. junija tajniku Ant. Kralju, ki bo podpisoval v smislu §§ 41 in 46 Zvezinih pravil. Zadružni pregled. Dom črcvljarske zadruge v Mirnu so otvorili in blagoslovili na binkoštne praznike. Ta stavba je po zatrdilu izvedencev ena najlepših za črevljarsko obrt po celi Avstriji, ker ima jako lepe in zračne prostore, kakršnih ni z lepa najti kje. Domače mojstre bo podučeval izvedenec c. kr. urada za pospeševanje obrti v izdelovanju čevljev za vojake. Zadruga bo vpeljala tudi obrat s stroji. Crornjeavstrijske rajfajznovke. Koncem leta 1908 je na Gornjem Avstrijskem delovalo 243 hranilnic in posojilnic Rajfajznovega sostava in se je njih število napram stanju prejšnjega leta pomnožilo za 5. Članov so imele 26.495 ter pride povprečno na vsako posojilnico 109 članov. Hranilne vloge so znašale K 37,599.754, dovoljena posojila K 21,362.295, celokupni promet pa krona 56,571.234. Njihovi rezervni zakladi znašajo kron 1,130.778. Obrestno mero so skoro vse ondotne rajfajznovke znatno znižale, kakor kaže naslednji pregled: 3 #/o dajejo in S1/2”/» jemljejo 3 posojilnice daje n 3 V2 „ jemlje 1 posojilnica 3 Vi» n 33/4„ „ 6 posojilnice 3 V4 n * n 4 , » 1 posojilnica 3 V2 n n n 3 V2 n „ 1 posojilnica 3 V» » n n 33/4 „ „ 7 posojilnic 3 V* » n n 4 » » 57 posojilnic 3 V2 - n n 4 V4 n . 9 posojilnic 3V2» n n 43/4 1 posojilnica 33/5 , n D 4 ^ 19 19 1 posojilnica 33/5 . n n 4 V4 » » 2 posojilnic 33/5 „ it n 4 V2 i. 1 posojilnica 33/4 „ V 99 4 „ „ 5 posojilnic 33/4„ rt *9 41/10 o „ 1 posojilnica 33/4„ n 9 4 V4 » 68 posojilnic 33/4 „ n 19 4 V2 » „ 27 posojilnic 4 „ it n 4 V4 . » 4 posojilnice 4 „ n it 4 V2 „ „ 38 posojilnic 4 „ * it 43/4„ „ 5 posojilnic 4 „ 19 n 5 . 4 posojilnice 4 V2 n » »6 » n (obrtniška posojilnica v Linču). 1 posojilnica Priljubljenost „domačih hranilnic’4. Med kmetijskimi hranilnicami in posojilnicami se domači nabiralniki vedno bolj širijo. Samo Zveza pomeranskih kmetijskih zadrug v Nemčiji je v času od 1. januarja do 1. aprila t. 1. razpečala nič manj nego 17.134 takih nabiralnikov, in sicer svojim lastnim zadrugam 1442 izvodov, 15.291 izvodov drugim nemškim zvezam in zadrugam in 401 izvod zvezam in zadrugam izven Nemčije. Vsega skupaj je ta zveza dozdaj razpečala 79.763 izvodov »domačih hranilnic“, ki so — mimogrede omenjeno — zelo poceni. Iz teh številk se vidi, da raste vedno bolj zanimanje za ta novi in priprosti pripomoček za varčevanje. Upamo, da se ga bodo tudi naše denarne zadruge posluževale bolj in bolj in širile to koristno napravo med našim kmetskim ljudstvom. Moč zadružništva. Zadružna organizacija se je v nekaterih državah razvila tako, kakor bi ne bil pred leti pričakoval niti njen najboljši zagovornik. Posebno kreditne zadruge napredujejo povsod silno hitro in so po nekaterih deželah dospele do neverjetne stopnje svojega razvoja Tako so n. pr. samo Schulze-Delitscheve kreditne zadruge na Nemškem imele 1. 1907 nad 11 milijard in 400 milijonov mark prometa, ki se je napram prometu v 1. 1906 pomnožil za približno eno milijardo. Obratna glavnica je 1. 1906 znašala pri teh zadrugah lieS’? milijonov mark. Lastnega premoženja (deležev in rezervnih zakladov) so 1. 1906 imele 248*9, 1. 1907 pa 260 milijonov mark; tujega denarja so imele 1. 1906 919'8 milijonov mark, 1. 1907 pa 949*6 milijonov mark. Lastnega premoženja so leta 1907 torej imele 21-50°/o obratnega kapitala, tujega pa 78*50 °/o Kreditov je 917 zadrug te vrste dovolilo 2792 milijonov mark, in podaljšalo kredite za 684 milijonov mark, tako da je povprečno vsaka zadruga 1. 1907 dala 3*8 milijonov mark posojil. Gospodarske drobtine. Gnoja ne polivati z gnojnico! Strokovnjaki so, ne da bi vedeli drug za drugega, delali poskuse, da bi dognali, kedaj je gnoj boljši: ali če se ga z gnojnico zaliva, ali če se to opusti. In pokazale so preiskave politega in nepolitega gnoja vseskozi, da je boljši oni gnoj, ki se ga ni polivalo z gnojnico. Pač pa seveda mora biti gnoj na gnojišču dobro stlačen. To izkustvo je novo in se radi tega po knjigah še vedno priporoča, gnoj polivati! * 1 * 3 4 5 6 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. julija 1909 ob 5. uri popoldne Dne vn i re d: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 'i. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1908. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, vrši se na istem mestu in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Vabilo na XIV. redni občni zbor Kmetijske hninilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 11. julija 1909 ob 3 uri popoldne v posojilniških prostorih v lastni hiši št. 67. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1908. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4 Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na I. občni zbor Zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani, regislrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 30. junija 1909 ob ‘/»2. uri popoludne v pisarni Zveze slovenskih zadrug (Janez Terdinova ulica 8.) Dnevni red: 1. Poročilo prvega načelstva 2. Sklepanje o pristopu zvezmih zadrug k Mlekarski zvezi v Ljubljani (fuzija) 3. Letni račun. 4. Volitev načelstva. ( samo tedaj, če se ne sklene 5. Volitev nadzorstva f fuzija. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Osrednje perutninarske zadruge v Ljubljani, regislrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. julija 1909 ob 9. uri dopoldne v Kršč. socialni zvezi (hotel Union) Dnevni red : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 3. Slučajnosti Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na izvanredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Stoprcah, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 13. julija 1909 ob 3. uri popoldne v župnišču Dnevni red: Prememba pravil. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec maj 1909. Pre- Izdnlki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jem ki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K 1 v K I v K 1 v K 1 v K V K V Ambrus . . . 3921 99 3661 54 7583 53 1203 3650 100 23 Artiče .... 5050 47 7193 66 12244 13 4433 60 471 60 5100 — 260 181 Bogomolji . . 2671 88 2841 50 5513 38 200 340 384 86 394 62 45 Banj .... 7029 16 6823 35 13852 51 3359 05 — — 16537 49 1230 34 79 Bajagić . . . Barban . . . Baška .... 570 67 5193 35 5764 02 80 40 872 328 30 224 Beram .... Belapeč . . . Biograd . . . 4592 68 2992 35 7585 03 2625 1333 85 589 61 Blagovica. . . 10714 57 14511 91 25226 48 9774 41 3687 06 4100 — 720 — 219 Bled . . . . 21091 45 20573 09 41064 54 9374 — 16051 91 4400 — 2100 — 212 Bloke .... Boh. Bistrica 30804 97 36772 41 68577 38 3130 — 12564 65 21480 — 3950 — 353 Boljun .... 3666 60 4343 57 8010 17 1700 — 1468 72 2740 84 273 31 116 Boljunec . . . 5492 04 5102 09 10594 13 1465 — 910 — 4060 — 2192 50 346 Borovnica. . . 32339 26 29957 69 62296 95 5683 — 6866 05 21012 35 10120 — 842 Boštanj . . . 7591 11 9832 43 17423 54 3615 48 6684 48 1690 — 1120 — 98 Bučka .... Buzet .... Bobovišče - Brač 5501 21 6053 38 11554 39 2028 54 1691 44 3110 ~ 835 60 270 Besnica p. Kranju Celje .... Cerklje.... 4903 80 4420 14 9323 94 2895 2376 61 510 - 53 Cerklje pri Krš. Cerkno 7428 89 9227 95 16656 84 6920 — 1031 74 3686 — 432 — 210 Cirknica . . . Cirkovce . . . Col Cres .... Čatež . 88175 04 78789 82 166964 86 25998 04 34257 82 30020 50 10690 84 628 Češnjica . . . Čitluk .... Črmošnjice . . 14783 76 11820 66 26504 42 5581 10324 51 1300 ~ 2420 207 Črna gora . . 2912 76 3295 20 6207 96 2205 — 1020 89 1170 — 110 112 Črni vrh . . . 27484 01 22737 13 50221 14 4924 — 16330 32 3905 — 5465 12 225 D. M. v Polju . 5167 61 4839 03 10006 64 3676 96 707 — 1100 — 229 114 Dicmo-Donje 20047 40 19777 50 39824 90 7300 — 1620 — 80446 71 3182 234 Dobje .... 8226 24 6761 02 14987 26 2100 — 4300 — 2450 — — 55 Dobova . . . 6305 79 4566 14 10871 93 1470 — 1940 99 2560 — 400 142 Dobrepolje . . 62296 04 64083 90 126379 94 16649 31 28481 82 33433 81 23360 +5 Dobrinj . . . 28758 96 30260 91 59019 87 9960 — 19347 07 2877 58 4707 90 422 Dobrova . . . 2012 58 1614 77 3627 30 1768 78 502 92 100 — 30 Dobrna . . . 5813 — 6449 39 12260 39 2951 32 2319 90 555 3400 139 Dol 5444 54 4360 66 9805 20 1235 — 1603 48 340 — 600 60 Dolsko .... 1903 42 1541 30 3444 72 1397 578 03 310 — 341 48 62 Domžale . . . 14742 26 12587 53 27329 79 7097 31 2307 36 6800 600 315 Draga .... 20529 24| 21714 26| 42243 50 5119 — 12135 83 9550 300 Dračevica . . . 41420 43 36754 31 78174 74 17641 93 6665 22 11963 47 11816 39 58 Ime Pre- jemki Izdatki Denarni promet Hraniln vloženo e vloge vzdignjeno Pose dano ) j i 1 a vrnjeno Število članov K V K V K v K v K V K V K V Drniš .... Dubrovnik . . 84959 55 77423 34 162382 89 35487 09 15049 31 24101 24858 299 Dragatuš . . . 5241 09 4920 40 10161 49 4920 55 1110 40 1810 32 Dobac .... Fara .... 19609 27 18201 69 37810 96 17847 2989 52 3103 73 141 Frankolovo . . 13853 07 11859 07 25703 14 4346 03 2653 40 3721 — 5075 67 230 Gore nad Idrijo 2224 16 1967 47 4191 63 1835 — 737 24 200 — 100 — 77 Gorje .... 24948 21 22597 66 47545 87 13350 70 10215 44 6340 — 3401 18 344 Gor. Logatec 7766 15 7092 96 14859 11 3052 — 3086 19 1950 — 1600 — 65 Gozd .... 8385 32 7972 19 16357 51 6641 32 6087 07 ■ 230 70 Gradac h. p. b. Gradac k. Drniša 1881 48 7280 56 9162 04 336 555 358 Gradac kod Makarske . . . 10489 30 10435 57 20924 87 600 430 5343 18 2036 61 191 Gornjigrad . . 12589 62 11508 61 24098 23 12216 49 2001 71 500 340 — 63 Gorica .... Gdinj .... Hinje .... 9985 05 10335 19 20320 24 4200 5103 35 3200 200 41 ' Horjul .... 12270 33 9774 30 22044 63 6379 91 7648 52 1845 17 1631 26 330 Hrenovice. . . 12150 82 12270 30 24421 12 7011 30 4317 72 1475 __ 3230 — 376 Idrija .... 17623 31 20011 56 37634 87 6856 55 9507 60 9994 58 4685 40 209 Ig 32212 53 35196 66 67409 19 18116 — 11772 34 12905 6300 — 368 Igrane .... 16014 35 15503 66 31518 01 2740 — 878 76 130 4497 01 205 Imotski . . . 6458 13 2764 77 9222 90 6213 75 184 32 816 150 122 Izlake .... Jesenice . . . 17119 16 15469 12 32528 28 13451 73 2446 07 4600 964 41 Jarenina . . . 3127 68 3666 67 6794 35 1327 — 1754 78 1346 1579 — 199 i Kaštel-Buje . . 4532 22 3674 26 8206 48 123 — 500 300 ___ — 82 Kastel-Gomilica . 4602 — 4273 33 8875 33 602 1856 2407 50 69 Konjice . . . Kamnik . . . Kandija . . . 83439 71 103524 11 186963 82 48081 03 48168 31 43624 26528 93 2022 Kanfanar . . . Karojba . . . 790 01 1109 1899 01 475 647 462 270 129 Kaštelir . . . 38559 08 26745 56 75304 64 16514 — 5197 28 17510 8915 — 228 Kotor .... Knežak . . . 20450 92 16769 21 37220 13 8024 10142 80 6500 720 361 Kočevje . . . 9184 41 8842 11 18026 52 9145 97 2231 33 1500 20 — 31 i Koljane . . . Komenda . . . 12106 90 10500 84 22607 74 5399 89 7850 33 2580 8 85 151 Koprivnica . . 4399 64 3595 29 7994 93 3740 — 295 29 300 300 — 64 Koprivnik . . . Kozice .... Kranj .... 57860 33 52086 52 109946 85 23307 20 11679 30 9772 25 118 j Kranjska gora . 12353 26 12956 87 25310 13 9204 60 7106 66 1650 — 820 — — Križevci . . . 102856 86 100736 07 23592 93 52423 22 60893 45 39241 — 8538 — 424 Krka .... 21381 93 20378 71 41760 64 2278 40 8461 16 7270 — 10060 — 149! Kropa .... 10644 27 10125 35 20769 62 5991 03 5429 09 2800 350 — 32! Kršan .... 7655 28 8097 67 15752 95 4730 — — — 1061 30 2728 02 181 ; Kruševo . . . 30 — 67 98 — — — — — — 24 30 — 222 Korte .... 2936 50 1930 10 4866 60 2260 317 — 100 440 — 63 Kaštel. Stari . . Kiivodol . . . Leše .... 4535 20 4340 8875 20 4523 3540 100 21 Livade .... 5566 79 6034 82 11601 61 3212 40 4388 80 1553 31 1968 16 308 Laško .... 7107 41 7990 68 15098 09 4365 — 2292 04 260 — 288 60 235 205 — Pr e- Denarni Hranilne vloge Posojila ° > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno '> a OJ Jt Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a a) K V K V K 1 v K 1 v K 1 v K 1 v K ! v Proložac . . . Podljubelj . . Pazin . . . . Ponikva . . . 4435 91 5535 05 997C 96 433C — 2653 68 87C — 62 Preddvor . . . 434C 41 4504 25 8844 66 3642 69C 17 144C — 630 - 109 Preska .... 10604 9C 10130 12 20741 02 500( 94 2283 21 340C — 3126 — Prihova . . . 473(J 59 4487 55 9218 14 4666 1524 49 10C — — — 57 Prosek .... 4478 51 4160 60 8639 11 2047 94 1140 — 2960 -- 1866 10 451 Punat . . . . 19694 50 19702 05 39396 55 16488 50 10187 15 250 — — — 81 Predloka . . . 6219 21 6035 13 12254 34 472 50 16 5950 — 20 42 Polzela . . . 3548 67 1884 75 5433 42 2235 — 1010 — 1240 — — — 60 Radeče . . . 92114 88 95750 57 187865 45 66618 36 11938 96 61995 — 22294 99 528 Radoviča . . . 4886 40 3427 86 8314 26 1748 40 629 74 27700 — — 90 Rajhenburg . . 7320 94 7719 23 15040 17 2799 43 831 23 2550 48 — 1401 Rečica .... 19298 53 21374 63 40673 16 13136 62 19359 34 1800 ___ 5200 — 402 Reka koč . . . 655 39 210 42 865 81 420 210 — — — 200 — 25 Ribnica . . . 74183 02 103824 62 178007 64 45083 49 35449 33 60873 34 11440 — 390 Rob 10240 77 9096 44 19337 21 2547 60 5841 05 2140 — — — 239 j Rova .... 13657 56 14116 71 17774 27 2940 919 71 1480 10462 85 242 Rab Radunič . . . Ravnidol . . . Ricmanje . . . Roč .... Rogoznica . . Rovte .... Stoprce . . . 1913 53 1308 04 3221 57 350 277 1030 47 Svečina . . . 1189 93 1008 14 2198 07 344 43 300 — 707 — — 20 Selca na Braču . 63731 62 60976 83 124708 45 11704 20 14575 93 2935 60 50 74 232 Selca p. Škof . 16997 18 13376 30 30373 48 6617 — 10369 71 2470 — 1170 — 349 Senožeče . . . 1815 95 2288 99 4104 94 210 — — — 2080 — 780 — 148 Sevnica . . . 39939 55 40016 94 79956 49 29202 10 6289 16 9390 — 8126 66 2152 Slatina. . . 43381 12 46591 33 93196 45 19408 73 —- — 16690 — 5594 — 943 Sliv. pri Marib. . 11284 53 11041 76 22326 29 2277 — 1370 — 9630 — — 75 Smlednik . . . 7240 73 5573 47 12814 20 6652 — 3779 73 1780 — 420 — 148 Sorica .... 10371 65 10290 63 20662 28 5102 40 5467 56 4600 — — 61 Spodnjaloka . . 1284 — 1280 — 2564 — 1270 - 230 — 200 — — 17 Srednja vas . . 25496 41 24653 76 50150 20 12640 — 10234 72 3341 — 11420 — 425 Staracerkev . . 5875 72 5501 — 11376 72 4639 87 1950 — 2040 — 1900 — 63 Stara Loka . . 7817 53 9236 44 17053 97 7045 — 5974 60 1200 10 — Starilog . . . 12832 33 12679 15 25511 48 6183 36 7695 68 1400 — 8895 68 77 Staritrg . . . 78765 08 58438 89 137203 97 5077 — 42208 41 15790 — 1380 — 648 Struge .... 2759 20 3721 60 6480 80 75 — 2984 21 700 — 700 — +3 Suhor .... 8542 64 8460 15 17002 79 2236 2420 — 1540 1800 56 Semič .... Sl. Gradec . . Starigrad . . . Studenci, Staj. . Sodražica . . . Sutivan . . . Sv. Ema . . 2660 37 2525 35 5185 72 2020 600 1160 199 24 278 Sv. Ivan p. Trstu 33708 08 34417 23 68125 31 21589 27 3439 62 4846 42 8273 50 392 Sv. Jakob ob S. 5274 79 4568 99 9843 78 2806 92 2015 63 420 200 — 191 Sv. Jur j. žel. . 44134 (53 40912 59 85047 22 16514 61 19888 40 7723 10247 18 336 Sv. Križ (Kastav) 4345 40 4486 87 8832 27 1720 — 2755 75 1700 — — — 118 Sv. Križ p. Kost. 51476 22 50582 35 102058 57 11652 55 5985 87 12640 — 33813 66 -1-12 Pre- ly.Hntki Denarni Hranilne vloge Posojila “1 Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Stari trg pri Ložu Studenci, Dalm. Sv. Križ p. Litiji Sv. Lenart . . Sv Križ pri Trstu Sv. Vincenat. . Sv. Benedikt. . Sv. Mihael poleg Šoštanja . . . Sv. Nedelja . . Sv. Peter n. M. . Sv. Trojica . . Sv. Kunigunda . 2418 83 2371 06 4789 89 1706 72 1545 61 550 160 32 94 Sv. Lovrenc na Drav. polju . . 8213 55 7721 01 15925 56 3210 1364 77 4334 58 Sv. Lucija . . 465 47 595 60 1061 07 — — — — 590 30 260 — 141 Spod. Polskava . 2898 39 3025 05 5923 44 2436 — 1289 35 1020 — 513 — 74 Slivnica pri Celju 2870 64 2850 38 5720 62 811 — 2441 12 400 — 40 — 55 Sv. Bolfenk . . 4846 79 4978 59 9825 38 1656 65 456 — 4517 — — — 45 Sv. Peter pri Novem mestu . . 6515 45 7800 25 14315 70 2534 _ 1820 90 4960 1155 88 Sv. Petar u Šumi 1320 36 1210 — 2530 36 670 — — — 1220 — 590 — 79 Sv. Peter v S. d. 2421 41 1556 05 3577 46 327 — 555 56 930 — — — 58 Št. lij. pri Velenju 3123 77 6488 36 9612 13 1401 — 1694 07 2670 — 1200 — 103 Št. Vid p. Vipavi 3536 49 1826 61 5363 10 1260 — 415 — 1340 — — — 73 Št. Janž (Dolenj.) 1933 55 1948 43 3881 98 1143 — 1224 68 690 — 756 — 156 Št. Janž na Dr. p. 1489 03 3290 — 4779 03 420 — 90 — 3200 — 703 — 74 Št. Jernej . . . 33753 57 32487 58 66241 15 12893 30 18796 87 13330 — 6480 96 827 St. Jurij p. Kr. . 22690 15 17705 11 40395 26 8660 89 9605 18 7657 12 - — — Št. Lambert . . 275 76 261 — 536 76 109 20 260 — — — — — 29 Št Peter n. K. . 24904 63 24230 83 49135 46 9371 83 15449 02 8590 — 3106 16 519 Šebrelje . . . Št Jurij ob j. žel. Št. Ilj p. Turj. . Št Jurij p. Kum Št. Rupert . . Šibenik . . . Škocijan . . . Štokovci . . . Št. Vid n. Ljub. 27015 02 26995 46 54010 48 3733 40 12453 62 2847 50 390 116 Št. Vid pri Zatič. 21446 78 21711 84 43158 62 9100 51 20583 78 1000 — 400 — 442 Št. Vid p. Grobel. 968 66 659 27 1627 93 283 56 333 36 310 — — — 33 Škofja Loka . . 23745 43 30708 80 54454 23 10034 43 20125 20 1000 — 1000 — 95 Šmarje . . . 2960 43 29895 54 59855 97 2908 — 6933 60 22900 — 1100 — — Šmartno p. Kran. 49165 38 51863 64 101029 02 20695 26 12247 88 31962 38 15557 72 138 Šmartno p. Litiji 26919 63 26663 23 53582 86 16229 92 8652 71 4910 — 2120 — 285 Šmartno p. Šm. 5714 08 6428 23 12142 31 1220 40 1326 34 5100 — — — 53 goro .... Šturije .... 14567 17 13181 59 27748 76 7155 37 6286 83 6885 _ 677 348 Šmartno ob Paki 4741 95 2400 31 — — 1430 — 1247 47 — — — — 265 Smarjeta . . . 1094 27 2556 21 3650 48 1000 — 250 — 2280 — — — 87 Tomišelj . . . Trata .... Tinjan .... 786 72 150 886 72 225 150 320 246 Tomaj .... 21159 97 21344 21 43504 18 9103 85 478 26 16960 — 1060 — 579 Toplice . . . 5368 89 4758 39 10127 28 3520 3086 81 1650 — 849 — 164 Ime Pre- jemki Izdatki Denarni promet Hraniln vloženo e vloge vzdignjeno P 0 s dano oji la vrnjeno Število članov K v K v K v K V K V K V K 1 v Trebče .... 1780 18 3216 90 4997 08 80 50 3120 1438 88 179 Trebelno . . . 15754 15 14114 53 29868 68 7045 91 9756 81 2270 — 3432 69 284 Trilj .... 8905 — 7376 65 16281 65 5429 — 712 45 6660 — 3430 — 761 Trnovo . . . Tržič .... Tučepi . . . 4594 73 2451 90 7046 63 200 100 201 25 137 Tunice .... 7249 63 5211 15 12460 78 6738 99 5088 07 — — — — 47 Trebnje . . . 14944 71 15524 10 30468 81 9570 — 2271 05 10230 — 17 68 144 Tržišče . . . Velika nedelja . 5038 99 4579 96 34583 18 4965 760 1630 _ 38 Vabriga . . . Vače .... 43822 54 43191 64 87014 18 28752 62 11591 65 8750 1450 49 Velke Lašče . . 105147 76 114398 33 219546 09 74064 27 12316 31 27129 29 2040 — 347 Vel. Lošinj . . 7743 25 8859 04 16602 29 127 — 5139 — 3500 — 420 — 104 Videm .... 1850 65 1076 62 2927 27 946 76 652 12 350 — 670 — 194 Vinjani.... Vipava .... 28512 75 24967 91 53480 66 12488 52 13924 42 10795 11418 _ 1261 Višnja gora . . 50959 74 45554 72 96514 46 16172 85 21078 24 22120 — 3596 62 602 Višnjan . . . Vodice .... 6035 88 6499 22 12535 10 4702 56 1974 80 1920 1230 156 Vodice (Dalm ) . 4506 28 4581 28 9087 56 3163 24 296 — 3290 87 975 80 — Vojsko .... 3382 89 2806 32 6189 21 1714 — 1787 19 1000 — 320 56 46 Vrbnik 12450 67 10760 18 23210 85 7018 52 5278 — 1941 — 364 07 364 Vrhnika . . . 22282 85 13250 92 35533 77 15568 - 10511 16 2540 — 1846 — + 1 Vrlika .... Vrvari .... Vurberg . . . 3936 83 42134 56 8171 39 1368 1217 53 2010 350 60 Velikovec . . . 110795 66 95848 97 206664 63 71879 — 20100 19 17890 — 2366 56 614 Vič 8476 31 8450 99 16927 30 1989 03 1584 — 5576 — 50 — 35 Zagorje ob Savi 11041 29 11223 87 22265 16 7036 28 2455 34 1240 800 — +3 Zagradec . . . Zaostrog . . . 4766 18 2720 32 7486 50 1054 80 1050 954 40 196 64 268 Zatičina . . . 6032 07 8398 49 14430 56 2795 — 6557 53 1800 — — — 73 Zg. Besnica . . Zg. Tuhinj . . 9588 20 10794 46 20382 66 8549 4646 30 2120 780 196 Zibika .... 384 01 562 85 946 86 60 56 352 — — — — — 81 Zreče .... 2354 93 2354 93 4709 86 2338 65 786 — — — — — 27 Zrenj .... Žiče 4563 16 4376 38 8939 54 3925 975 87 1060 475 _ 74 Žiri Žminj .... Župa-Raščane . Žužemberk . . 15947 23 17497 75 33444 98 8908 30 4417 30 8486 3748 34 654 Živogošče . . . 3642 37 412 24 4054 61 100 258 74 48 Kako velika bodi gnojnična jama. Pri gnojnični jami se računa za dve glavi živine po en kubični meter prostora ali za vsako glavo pol kubičnega metra. Pri napravi je gledati, da je raje globoeja kakor pa široka in prostorna, ker se v globočjih jamah bolj ohrani dušik. Namesto 1 metra bodi raje 1 meter do 2 metra globoka, zato pa ožji. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.