PtoStnhtt lihim ▼ coto?hL Leto XI., št« 52 Ljubljana, torek 4« marca 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40 — Dia Uredništvo: Ljnbljana: Knafljeva ulica 5- Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Koccnova ul 3 Telefon it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravniitvo: Ljubljana Preiernova ulica 54. - Telefon it. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Prtšer» nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842: Praba čislo 78.180; Wien št ins 241 Amerika za nadaljevanje londonske pomorske razorožitvene konference Ameriška delegacija bo vztrajala v Londonu dokler ne bo dosežen vsai delni cilj konference — Nasprotstva med Ameriko in Japonsko likvidirana London, 3. marca, AA. d. Ameriški clelegat na londonski pomorski razoro-žitveni komtferenci Charles Adams je brzojavni v Ameriko govor, v katerem pravi, da se je sporazum med angleškim, francoskim in italijanskim stališčem v vprašanju tonažnih številk zakasnil, ker je nastopila francoska ministrska kriza. Adams je v svojem govoru nadalje naglasil, da se je z ministrsko krizo edino le izgubilo na času, in da se bodo razgovori s povraťkom francoske delegacije lahko nadaljevali. Adams je dodal: »Mi bomo sedeli v Londonu, dokler ne bomo dosegii sporazuma. Jaz mislim, da sta se japonsko in ameriško stališče znatno zbližali. Mi imamo veliko časa in Amerika bo potrpela, ker ve, da ima konferenca pred seboj komplicirane probleme varnosti. Par dni več ali manj ne роптетгја ničesar v primera vrednosti sporazuma, ki naj se doseže v mirnem ozračju. Končno je Adams v svojem govoru naglasil, da zahtevajo Zedmjene države tako veliko vsoto, kakor jo potrebujejo za svojo narodno varnost Izjava ameriškega delegata Adamsa Je napravila v vseh konferenčnih kro-ßih najboljši vtis. S posebnim zadovoljstvom so jo vzeli na znanje angleški delegati, ki jo smatrajo kot nov dokaz, da se bo kljub vsem oviram in težavam končno le posrečilo rešiti vprašanje pomorske razorožitve na zadovoljiv tiačin. Vse delegacije pričakujejo z veliko nestrpnostjo prihoda francoskih dele- gatov, ker menijo, da se bo po Tirih o-vem prihodu pričelo zopet intenzivno delo konference. Močno pa je opažati dokaj pasivno zadržanje italijanske delegacije, ki uporno vztraja pri zahtevi po pomorski pariteti s Francijo in nikakor ne more pristati na posredovalne predloge angleških delegatov, ki priporočajo Italiji popustljivost in uvaževa-nje francoskega stališča. London, 3. marca, AA. d. »»Daily Herald« pravi, da je po ameriško-japon-skih razgovorih tako zvani japonski problem skoraj popolnoma rešen, кет je bil dosežen sporazum o razdelitvi ameriške in japonske vojne mornarice na vojnih oporiščih v Tihem oceanu. Za sporazum so si iztekli velike zaslu-ge tudi angleški delegati, ki so položili z obojestranskim nepristranim posredovanjem temelj za kompromisno rešitev spornih vprašanj. Prihod francoske delegacije London, 3. marca AA. Ker se bo francoski kabinet predstavi zfborndoi šele v sredo ne bo mogfla londonska pomorska raz-orožitvena konferenca pričeti z delocn pred petkom. Če bo zibo-rmca izrazila Tardieosju zaupnico, odpotujejo francoski delegati Тат-dieu, Bri an d, Dumensfl, Retri v London v četrtek ponoči. »Times« poročajo, da bo TardSeu nadaljeval prejšnjo francosko politiko in nagiaša-jo, da je Tardieu na vsak način mož na svojem mestu. List zaključuje, da je niini-s&rska kriza povzročila veliko izigulbo na čas«. Demisija vlade generala Berenguerja? Novo vlado bo sestavil Martinez Anido, prijatelj generala Primo de R i vere — Živahna akcija pristašev »Patrijotične unije« Madrid, 3. marca. sd. Politični položaj v Spamji ]e še vedno zeio nejasen. Vlada se j<4 v večumi seji bavila e političnim p> ložajem ter proučevala mere, s katerimi bi zajezila grozeče napredovanje republikanske misli. Opažati pa je tudi pojačeno delovanje pristašev Patrijotične unije in bivših sodelavcev diktatorja Primo de Rivere, ki ugotavljajo v svojih glasilih, da je bila ostavka Primo de Rivere preuranjena iu da bi se morala vršiti postopna likvidacija diktature po načrtu, kot ga je izdelal odstopivši diktator. V zvezi 9 to akcijo je bil pozvan v avdi-]>noo bivši notranji minister v kabinetu generala Primo de Rivere, Martinez Anido, ki je imel daljši razgovor s kraljem Alfonzom VII. O tem razgovoru ее je v parlamentarnih krogih mnogD razpravljalo, ker trdijo poučeni krogi, da bo vlada generala Berenguerja v kratkem odstopila in izročila posle novemu kabinetu, ki ga bo seetavil z večjim številom generalov Martinez Anido, da izvede v smislu načrta generala Primo de Rivere postopno likvidacijo diktature. Velike poplave v južni Franciji Zaradi neprestanega deževja so narastle v južni Franciji vse reke in poplavile velika ozemlja — Naporna reševalna akcija Pariz, 3. marca. AA. Poročajo iz Bezier-sa, da je zaradi nenavadno hudega deževja tamkajšnja reka Lirron prestopila bregove in poplavila spodnje dele mesta. Voda je pekinila tramvajski promet in vzela mestu električni tok ter pitno vodo. Gmotna škoda je velika. Voda je odnesla tudi nekaj mostov. Pariz. 3. marca AA. V Montaubanu je reka Tarn izstopila iz struge ter poplavila mesto. Nekoliko hiš ie voda popolnoma odrezala od prometa. Vojaški oddelki se trudijo, da izpraznijo mesto in ga preskrbijo z živili. Voda nosi s seboj razme predmete, videli so med drugim, kako je nesla avtomobil. Reka Tarn je poplavila tudi več drugih mest in napravila veliko škodo. Pariz. 3. marca s. Poplave v Južni Franciji postajajo vedno bolj nevarne. Večji del Perpignan je pod vodo. Valovi so odnesli triletnega otroka, čigar trupla do sedaj še niso mogli najti. Požarne brambe so neprestano na delu, da nudijo prebivalstvu v najnujnejših in najnevarnejših primerih pomoč. Med Pertignanom in Narbonnom je voda odnesla del železniške proge. Lokalni vlaki so se morali vrniti ali pa so bili na progi blokirani. Potoki in reke so zelo narasli ter so odnesli mnogo hiš. Tudi Limo-ges je večinoma pod vodo. Setev je po večini uničena Na jugu Francije je ustavljen skoro ves promet. Trgovinska pogajanja z Bolgarijo Po poročilu sofijskih listov se bodo meseca aprila vršila v Beogradu pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe — Telefonska zveza med Sofijo in Beogradom Beograd, 3. marca. M. Sofijski list »iPladne« poroča pod naslovom »Nova pogajanja z Jugoslavijo«, da se bodo v kratkem pričela pogajanja zaradi vzpostavitve telefonskih zvez med Sofijo in Beogradom. V smislu svoječas-nega sporazuma med zunanjima ministroma Boirovom in Marinkovičem se bodo pričela meseca aprila v Beogradu pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Ta pogajanja hi se imela vršiti že prej, vendar pa sta se сЛ>е vladi zedinili na to, da se počaka najprvo na ureditev obmejnih odnošajev. Ker se je to že doseglo s sofijskim in pi-rotskim sporazumom, sedaj ni več nobenih ovir za sklenitev trgovinske pogodbe, ki bo, kakor upajo na obeh straneh, dovedla do tesnejših gospodarskih zvez med obema sosednima državama. Tudi Pulj bo proglašen za svobodno luko Trst, 3. marca. п. V zvezi r nameravano proglasitvijo svobodne cone na Reki, je bila te dni uvedena po vsej Istri živahna akcija, da bi se tudi Puliu, ki je po vojni v vsakem oziru mnogo trpel ter je njegov gospodarski položaj zelo kritičen, priznale pravice svobodne luke. V ta namen so bile odposlane v Rim razne spomenice in prošnje ter pričakujejo, da bo italijanska vlada na svoji seji 12. t. m., ko bo sklepala o proglasitvi Reke za svobodno cono, istočasno tudi sklenila, da ее mest » Pulj proglasi za svobodno luko. Danes je bila v Pulju konferenca trgovcev in industrijcev, ki eo se je udeležili delegati iz vse Istre in prefekt province Leone ter pokrajinski tajnik fašistične stranke RellL Henderson o protiverskem terorju v Rusiji London, 3. marca. AA Na današnji seji poslanske zbornice je zunanji minister Henderson, na vprašanje glede verskih preganjanj v Rusiji odgovoril, da je pripravljen predložiti belo listino, ki vsebuje prevod sovjetskega dekreta z dne 8. aprila glede verskih udruženj. Nadalje je Henderson izjavil, da je danes prejel poročilo poslanika, ki ga še ni proučil. Na vprašanje iiz kate-ega vira je angleški poslanik prejel svoie informacije, je Henderson dejal, da ne želi, da bi ga napačno razumeli. Omenjeni oďok je bil javen dokument. Končno je Henderson izjavil, da mora biti vse, kar se bo govorilo o verskem preganjanju v Rusiji diktirano od interesa prizadetih PRIcETEK VELIKIH MASARYKOVIH SVEČANOSTI V PRAGI Poklonitev mladine in učiteljstva— Slavnostna seja praškega občinskega sveta in češkega deželnega zbora — Masarykové besede mladini Praga, 3. marca, g. Proslave 80. rojstnega dne predsednika Masaryka so se pričele v nedeljo s tem, da je predsednik sprejel deputaci,;*, češkoslovaških učiteljev in učencev. Nato je sprejel predsednik Masaryk 180 delegatov omladinskih organizacij Rdečega križa, katerim je dejal med drugim: V naši republiki imamo več narodnosti. Vsaka naj ljubi svoj jezik in svoj narod. Pri tem pa naj si prizadeva, da se približa drugemu. Zaradi tega se učite jezike svojih sosedov.« To glavno misel je predsednik Masaryk ponovil v nemškem, madžarskem in ruskem jeziku. Za slovo je dejal delegatom omladincev: »Ostanite vselej pošteni ljudje! Ne vem kaj bi Vam drugega želel. V Pragi se je pričel ofo priliki Masarykové proslave pedagoški teden. V olkvirjtu tega tedna je govorili Masaryk učiteljem ter označil svobodo kot glavni faktor demokracije. V tej obliki se da demokracija izvesti tudi v šoli. Kjer je svoboda, je dejal Masaryk, nimajo ljudje strahu med seboj. Kjer je svoboda, tam ljudje ne lažejo. Predsednik Masaryk se je кюгогюо izjavil za refor- mo vseučiiiškega Študija. Glavna stvar za učitelje in starše je odkritosrčnost napram otrokom. Praga, 3. marca, g. Včerajšnja seja centralnega kolegija mesta Prage je bila v znamenju Masarykové proslave. Komunisti so porabili to priliko za demonstracije proti Masaryku. Že ob 14. uri se je bralo približno 200 brezposelnih, ki jim je govoril komunistični poslanec Kronat. Močni oddelki policije so pozvali množico, naj se razride. Ker pa tej zahtevi ni bilo ugodeno, je policija razpršila množico. Pri tem so bili aretirani poslanec Kronat, 4 delavci in 2 ženski. Na magistratu je bilo 20 redarjev, ki so vsakega legitimirali. V debati je predsednik komunističnega kluba kritiziral živliensko delovanje predsednika Masaryka. Masarykovo proslavo je označil za socijal-fa-šistično manifestacijo. Primator Ваха ga je sicer pustil govoriti do konca, vendar pa je izjavil, da se bo še premislil, da li ne bo vložil proti govorniku ovadbo zaTadi razžalitve predsednika. Praga, 3. marca, h. Deželni zbor Češke je 'imel danes slavnostno zborov a- Minisfrski svet je v načelu odobril banske proračune Na svoji včerajšnji seji je vlada odobrila načela za sestavo banskih proračunov — Proračun dravske banovine je znižan na okrog 140 milijonov — Banske doklade na državne doklade ne smejo presegati 20 odstotkov — Javne dajatve za banske uprave ne bodo presegale prejšnjih oblastnih Beograd, 3. marca. AA. Danes je bila pod predsedstvom predsednika vlade generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki je trajala od U. do 13. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri razen ministra zunanjih zadev gospoda Marinkoviča, ki se mudi v inozemstvu. Ministrski svet je razpravljal o proračunih posameznih banovin, ki so bili odobreni po predlogu ministra financ dr. Stanka Švrljuge. Beograd, 3. februarja, р. V prostorih finančnega ministrstva se je danes dopoldne vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Pere Živkoviča. Na tej seji je finančni minister poročal o rezultatu konference, ki jo je imel z bani in njihovimi pomočniki v preteklem tednu o sestavi banovimskih proračunov. Ministrski svet je odobri! načela, ki jih je sklenila konferenca, od-nosno, ki jih je predlagal finančni minister glede na sestavo banovimskih proračunov. Kakor že javljeno, je bilo na konferenci sklenjeno in sedaj od ministrskega sveta odobreno, kateri državni dohodki se bodo prepustili banovinam v kritje ntfihoviih izdatkov in katere davke bodo pobirale banovm-ske uprave. Osnutki banovinskih proračunov so bili vrnjeni banovinam, da jih predelalo in izpopolnijo v smislu sklepov konference minulega tedna in v smislu navodil, ki jfh je dal banom finančni minister. V smislu tega sklepa bodo banovinski proračuni deloma znatno izp rem eni en i in višina posameznih proračunov zato še ni znana. O proračunu dravske banovine je zna- I no le toliko, da je bfla prvotno določena vsota 150 milijonov znižana na okroglo 140 milijonov. V zvezi z vprašanjem banovinskih proračunov je ministrski svet v glavnih obrisih obravnaval na današnji seji tudi državni proračun. Finančni minister je poročal o načrtu, ki ga je izdelalo finančno ministrstvo in na katerem se izvršuje sedaj na podlagi sklepov banske konference še zadnja redakcija. V prihodnjih dmeh bo državni proračun v definitivní ofoliki predložen ministrskemu svetu v odobritev. Beograd, 3. marca, p. Ban moravské banovine Gjorgje Nestorovič je po povratku v Niš podal novinarjem daljšo izjavo o sestavi banskih proračunov. Naglasil ie, da se stremi za tem, da se prebivalstvo ne preobremeni z davčnimi dajatvami. Hoče se uveljaviti predvsem načelo, po katerem se bodo javne dajatve na podlagi banovinskih proračunov izkoristile racionelnejše kakor pa prej v oblastnih samoupravah. Banovinske doklade na neposredne državne davke bodo znašale okrog 20 odst. Ban Nestorovič je nadalje izjavil, da se Nj. Vel. kralj zanima za vse panoge narodnega življenja, zilasti za kmetijstvo in zboljšanje cest. kakor sploh za vse, s čimer bi se mogla dvigniti blaginja prebivalstva. Ni". Vel. kralj je posebno zadovoljen, ker prebivalstvo v težkih dneh gospodarske krize ne bo obremenjeno z novimi dokladaimi na davke ter ne bo pflačevalo več kakor doslej. Javne dajatve za banovinske uprave ne bodo presegale prejšnjih dajatev za oblastne samouprave. Sodniki in novi uradniški zakon Za sodnike naj ostane v veljavi poseben zakon — Izenačenje doklad — Napredovanje srezkih in okrožnih sodnikov — Posebne doklade za nabavo knjig Beograd, 3. marca, p. Danes se je vršila v prostorih beograjskega okrožnega sodišča skupščina zveze udru-ženaa sodnikov kraljevine Jugoslavije, na kateri so bili delegati iz vse države. Sklenjeno je bilo, da savez izpremeni svoje ime v »Udruženje sodnikov kraljevine Jugoslavije« s sedežem v Beogradu. Sekcije udruženna bodo v vseh krajih, ki so sedež apelacijskega sodišča. Svoje notranje poslovanje bodo sekcije uredile samostojno. Meseca julija bo nova glavna skupščina, na kateri bo izvoljena nova uprava Na zborovanju se je nadalje razpravljalo o stanovskih vprašanjih, zlasti pa o stališču sodnikov do novega uradniškega zakona. Sodniki so mnens'a. da mora ostati za nje v veljavi poseben zakon, kakor je bilo to doslej, ker je to najboljša garancija za solidno poslo- vanje naših sodišč. Določena je bila posebna deputacija, ki bo pošetila ministra pravde in mu obrazložila to naz.i-ranrje sodnikov. Zlasti pa bo deputacija naglasila, naj se sodniške doklade izenačijo z dokladami finančnih in upravno političnih uradnikov. Sodnikom naj se priznajo tudi doklade v naravi, kakor jih uživajo druge kategorije uredništva. Zakon z dne 13. julija 1929, s katerim so bile znižane sodniške doklade, naj se ukine. Sreski in okrožni sodniki naj se glede napredovanja izenačijo. Sodnikom naj se prizna tudi posebna doklada za nabavo knjig, zlasti z ozl-rom na novo zakonodajo. Končno bo deputacija prosila ministra pravde, naj se vsakemu sodniku brezplačno dostavljajo »Službene Novine«, da se morajo na ta način sodniki pravočasno poučiti o vseh novih zakonih. nie v proslavo 80 letnice predsednika Masaryka. Predsednik deželnega zbora je sporočil, da bo dežela Češka darovala 25 milijonov Kč za fond tuberkuloznih. Ostentativno so zapustili sejo komunisti, nemški nacijonalci in katoliški opat Helmer. Masarykova proslava v Beogradu Beograd, 3. marca. p. Povodom proslave SOletnice predsednika češkoslovaške republike Masaryka se bo vršila 7. t. m. v prostorih beograjske univerze skupna slavnost univerze in srbske akademije znanosti pod predsedstvom predsednika akademije Slo-bodana Jovanoviča. Na programu je predavanje Branislava Petronijeviča o »Masa-ku kot filozofu«, prof. zgodovine Jovan Radonjic pa bo govoril o »Masaryku m njegovi vlogi pri ustanovitvi češkoslovaške države«. V imenu univerze bo govoril dr. Viktor Novak o »Masaryku in njegovih odnosa jih do Jugoslovenov«. Tudi beograjska radio-postaja bo v sporazumu s češkoslovaškim poslaništvom priredila poseben Masarvkov program, ki ga bo izvajala v času od 3. do 8. marca. Odlikovanje danskega kralja Beograd, 3. marca. AA. Nj. Vel. Ale-ksander I. je odlikoval z redom Karagjor-gjeve zvezde I. reda Nj. Vel. kralja danskega Kristijana X. Odlikovanje splitskega škofa Beograd, 3. marca. AA- Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil odlikovan z redom Sv. Save L stopnje g. Kvirin Klement Bonefa-čic, splitski škof. Seja VZS Beograd, 3. marca. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes sejo od 16. do 19.30. Na seji se je razpravljalo o zakonu o izvršitvi in obvarovanju (izvršni red). Vrhovni zakonodajni svet je zakon v načelu osvojil, nakar se je vršila razprava o poedinostih Seji sta prisostvovala v imenu ministrstva pravde dr. Eisner, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu, ter v imenu notranjega ministrstva inspektor Vlaškulin. Nadalje je bila na seji izvoljena sekcija za proučitev zakonskega predloga o železnicah v javnem prometu. V to sekcijo so bili izvoljeni dr. Surmin, Miju-škovic, Daka Popovic in dr. Gosar. Prihodnja seja se vrši jutri ob 16. popoldne. Zahvala Alberta Thomasa Beograd, 3. marca. AA. Direktor mednarodnega urada za delo pri Društvu narodov g. Albert Thomas je pred svojim odhodom iz Beograda pošetil danes ob 8.30 predsednika vlade g. Živkoviča, da se mu zahvali za izkazano pozornost in prisrčni sprejem, ki mu je bil prirejen v Beogradu. Ob 10.40 je odpotoval v spremstvu svoje soproge šefa kabineta Vipla in osebnega tajnika Duboura s svojo hčerko in zetom Draškovičem v Atene Minister prometa js g. Thomasů dal na razpolago salonski voz do Soluna. Na postajo so g. Thomasa spremili zastopnik ministra zunanjih zadev dr. Kosta Kumanudi. nekateri višji uradniki ministrstva zunanjih zadev, zastopniki centralnega presbiroja, tajnik Delavskih zbornic Živko Topalovič, zastopniki delodajalcev in mnogoštevilni novinarji. Referent državnega sveta Beograd, 3. rtrarca AA. S kraljevim ukazom je imenovan za referenta državnega sveta v 5-1 Petar Davidovic, tajnik držav-e-ara sveta iste kategorije m skupine Mala antanta se ne udeleži Horthyjeve proslave 'Dirnaj. 3. marca. M. Tukajšnji listi poročajo, da je bil med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumuni io sklenjen dogovor, da ее ne udeleže po svojih zastopnikih proslave desetletnice Horthyjevega režima, in sicer zaradi žalitve, ki so bile izrečene na račun Jugoslavije o priliki odkritja spomenika madžarskemu neznanemu junaku. Znižana vožnja na državnih železnicah Beograd, 3. marca. A A. Dne 1. marca je stopil v veljavo novi pravilnik o pravici na znižano voznino na železnicah in ladjah v državni eksploataciji, kakor tudi glede uporabe legitimacij. Z uveljavitvijo novega pravilnika stopijo iz veljave pravilnik o znižani voznini na železnicah in ladjah v državni eksploataciji z dne 13 januarja 1927 ter navodilo o načinu izdajanja kart za znižane cene z dne 1. aprila 1927 ter vse ostale odredbe razen odredbe o pravici na znižano voznino nameščencev državnih prometnih ustanov. Že izdane legitimacije, v kolikor imajo njihovi lastniki pravico na znižano voznino tudi po novem pravilniku, r, stane jo tudi po novem pravilniku v veljavi. Tardieu Џ sestavil vlado političnih osebnosti — Jutri se predstavi vlada parlamentu Pariz, 3. marca d. Po neuspelih razgovorih s predsednikom frakcije radflcalmh socialistov Edvardom Herriiotom, kateremu 're ponudi'1 podpredsedniško mesto vlade in štiri ministrske sedeže, ter dve podtajniški mesti, je prešel Tardieu na sestavljam e kon centraci-jske vlade posameznih odličnejši'.! politikov in ne strank, kakor je prvotno nameraval. Lista vlade je bila sestavljena v nede!';o ponoči ob 2. ter ima vsega skupa i 33 članov, od tega 18 ministrstev in 15 državnih podtaj mikov. V novo vlado so vstonili sledeči poslanci in senatorji: Predsedstvo in notranje zadeve André Tardieu, podpredsednik in minister za pravosodje Raou! Péret, zunanje zadeve Aristide Briand, vojska Maginot, vojna mornarica Dumesnil, finance Paul Reynaud. proračun Germain Martin, prosveta Pierre Marraud, kolonije Francois Piétri, posta, brzojav in telefon Mallarmé, trgovina Flandin, poljedelstvo Fernand David, trgovinska mornarica Louis Rollin, delo Pierre Lava!, javna dela Pernot, narodno zdravje Desire Férry, pokojnine Champe-tier De Ribes, letalstvo Laurent-Eynac, Pod tajniki: v predsedstvu vlade: Marcel Heraud, za narodno gospodarstvo Francois Poncet, v ministrstvu za notranje zadeve René Manaut, v ministrstvu za vojsko R i coli i, v ministrstvu za vojno mornarico Rio, v ministrstvu za kolonije Alcide Delmont, v ministrstvu za poljedelstvo Serot, v ministrstvu za javna dela FaScoz, v ministrstvu za delo Cathala, v ministrstvu za telesno vzgojo Morinaut, v ministrstvu za tehnično vzgojo Lillaz, v ministrstvu za lepe umetnosti Lautier, v ministrstvu za proračun Barety, v ministrstvu financ Maurice Petsche, državni po-dtaj-nik v ministrstvu za trgovino Ober-kircb, vrhovni komisar_za tujski promet Gaston Gerard. Nova vlada se bo perdstavila s svojim programom francoski zbornici v sredo ter so v njej zastopani tako predstavniki zmer-r/fi desničarjev, kakor tudi nekaj levičarskih osebnosti Vlada računa, da bo imela kakih 20 do 40 glasov večine s katero se ji bo posrečilo rešiti najbolj ретеса notranjepolitična vprašanja m omogočiti zakliuček londonske pomorske konference in ženevske konference za carinsko premirje. Zmerni desničarji so zadovoljni s sestavo vlade ter naglašajo, da bodo glasovali zanjo, do-k'or l"o upoštevala nHhove zahteve. Predstavniki levičarjev so bolj drugorazredni politi-' jzvzemši ministra za v orno mornarico, Dumesnila. ki je bil podpredsednik radikalov socialistične frakcije, ki pa bo ra5brže še tekom tedna izključen iz radikalno socialistične stranke. Proti novi vladi bodo strnjeni levičarji povedi' najostrejšo borbo ter v tem smislu nastopni že v sredo pri debati o vladnem programu. V političnih krogih se bavijo že sedaj z m'sliio, da bo padla Tardieujeva vlada v bližnji bodočnosti kot žrtev krize parlamentarne večine, nakar bo naibrže sestav-liena široka republikanska koncentracijska vlada, ki bo opravljala potem nemoteno svoje posb do razpisa novih volitev. Pariz. 3. marca. e. Člani novega Tardieu-ievega kabineta so danes dopoldne prevzeli svoja ministrstva in podtajništva. Tardieu wm je prevzel posle notranjega ministrstva od bivšega predsednika Chautempsa. Proglas na francoski narod Pariz, 3. marca M. Po informacijah iz najbližje okolice ministrskega predsednika Tardieuja namerava izdati ta na francoski narod poseben proglas, v katerem hoče opozoriti na mnoge težkoče. ki ovirajo rešitev važnih problemov, ki so na dnevnem redu. Ta proglas bi bil predvsem naperjen proti levičarski opozicij? v parlamentu, ki ovira izvedbo njegovega programa Odvis-no je predvsem od sprejema, ki ga bo deležna nova Tardieujeva vlada v parlamentu, aiM bo ta proglas sploh izdan ali ne. ★ Kakor je bilo v duhu parlamentarizma, da je predsednik francoske republike Dou-mergue po padcu prvega Tardieujevega kabineta poveril s sestavo nove vlade predsednika najmočnejše opozicijske skupine Chautempsa, tako je bilo pravilno, da je po porazu levičarske vlade bila zopet pozvana h krmilu najizrazitejša osebnost, kar jih premore ona večina, ki je vrgla Chautempsa. Tardieu je najprej predlagal Poincarě-ja, ta pa je odklonil, češ, da mu zdravje še ne dovoljuje spu'cati se v prve vrste politične borbe, obljubil pa ie Tardieuju vso podporo svoje velike avtoritete. Kakor v novembru 1. 1929., je designiran: ministrski predsednik tudi tokrat poskušal pritegniti v svojo vlado socialistične radikale, hoteč ustvariti široko republikansko koncentracijo ki jo Francija tako nujno potrebuje v sedanjem kritičnem času, ko se odločujejo tako važna vprašanja za napredek mirovnega gibanja in bodočnost Evrope. Pomorska konferenca v Londonu naravnost terja močno vlado v Franciji. Saj gre za celo prihodnjost Francije kot pomorske velesile in za razvoj in varnost njenega kolonijalnega imperija, ki je po obsegu in številu prebivalstva drugi na svetu. Poleg zunanjih razlogov pa tudi domače razmere narekujejo ustvaritev široke koncentracije, ki bi imela zadostno večino, da prinese ob pravem času proračun, prepreči najavljajočo se gospodarsko krizo in Izvede nekatere nujne reforme. V resnici so vse tako zvane meščanske stranke za republikansko koncentracijo, toda naziranja o tem, kdo naj ima pristop vanjo in kdo ne, so toliko različna, da Tardieu ni mogel doseči tistega, kar bi hotel. Socialistično radikalna stranka jc zahtevala izključitev M ar i nove »republ'kansko-demokratske zveze«, ki ji je preveč konservativna in klerikalna in katere republikanstvo se ji ne zdi vzvišeno nad sleherni dvom. Ker je Tardieu tri hotel izkrcati te skupine, ki je najzve-steje podpirala že Poincaréja in nato tudi njega samega, so radikali odklonili vstop in podporo vsaki vladi pod Tardieujevim predsedstvom. Le ta ni vrnil mandata, marveč Je sestavil vlado na ožji bazi, ki pa je navzlic temu ši!xa od prejšnjih Ker se mu ni posrečilo pridobiti socialistično-radiknlne stranke, je pritegnil vanjo par njenih članov, hoteč s tem pokazati svojo voljo za sodelovanje s parlamentarno levico. Omeniti je, da so ti radikali vstopi'i v vlado zgolj kot posamezniki in prof izrecni volji poslanskega in senatskega kluba. Zato je veliko vprašanje, koliko tovarišev se jim bo posrečilo pridobil' za podporo vlade. Tardieu pa bo imel večino tudi, če mu bodo zveste one skupine, ki so ga podpirale od novembra do februarja. Nezaupnica njegovi prvi vladi je terav za prav veljala le finančnemu ministru Chéronu. Sedaj, ko Je ta izločen, bi se moglo smatrati, da bo stara večina nastopila zopet kompaktno. Kar se tiče Marinove, Maginotove, Tardieu-jeve in tudi Franklin-Bouillonove frakcije se bo to pričakovanje tudi izpolnilo. Ni pa gotovo, kaj stori »radikalska levica«, ki je bila zastopana v vseh vladah po 1. 1924., nazadnje v Poincarčjevi, Briandovi in prvi Tardieujevi vladi, prav tako pa tudi v levičarskem Chautenmsovem kabinetu in sedaj v novem Tardieujevem. Levičarski radikali so že itak notranje neenotni in nedisciplinirani. Vprašanje je, kaj stori njihov najmarkantnejši voditelj Loucheur, ki ni zdaj več minister. Če ne bo velika večina kluba oddala svojih glasov za Tardieuja. se utegne v tretjič tekom dveh tednov zgoditi, da bodo komunisti s svojimi desetimi glasovi vrgli vlado. forfskega vampirja falzsfikat? Policija, smatra, da je pismo grda mistifikacija javnosti Izvedeniško mnenje dr. Hirschfelda Berlin, 3. marca. g. Kljub trditvam diissekiorske policije, da ie novo objavljeno pismo diisseldorfskega morilca, o katerem je doznala samo potom časopisja, mistifikacija, trdi list »Freiheit«, da je pismo pristno. _ Original pisma list ni mogel predložiti. ker ga je poslal v presojo znanemu znanstveniku o seksualnih vorašafliih dr. Magnusu Hirschfeldu. Dr. Hirschfeld je na vprašanje odgovoril, da je pismo, ki ga je dob:! danes dolgo 16 strani. Pisec tega pisma se je po mnenju dr. Hirschfelda potrudil na vse mogoče načine. da bi kar najboljše ponaredili pisa- vo morilca, ki jo pazna iz objave prvega pisma. To pa mu ni popolnoma uspelo. Po natančni preiskavi je dr. Hirschfeld skupno z grafologi ugotovil, da pisava ni identična z ono prvega pisma. V drugem pismu pa je tudi toliko na-sprotstev, da gre najbrže za mistifika-cijo. Vendar pa se mora docela resno zasledovati to sled. ker ie pismo že zaradi tega zanimivo, ker prihaja od človeka, ki očividno uživa na tem, da se smatra za diisseldorfskega morilca. Ni izključeno, da je vendar nekaj zveze med piscem in düsseldorfskim morilcem. Madžarski emigranti prosijo milosti Budimpešta, 3. marca. s. Na podlagi am-nestijskega akta ob priliki desetletnega jubileja regenta Horthyja, je baron Ludvik Hatvany vložil prošnjo naj se mu odpusti ostali del njegove kazni. Poleg njega je vložilo mnogo emigrantov potom svojih budimpeštanskih pravnh zastopnikov prošnje za amnestijo. Število teh emigrantov znaša že dosedaj približno 300. Pred veliko bitko na Kitajskem Peking, 3. marca. AA. V kratkem se bo vršila med četami Carozkajška in kitajskimi uporniki velika bitka. Čaragka.išek bo skušal zasesíá Tčentsin in Peking- Waleski princ obolel London, 3. marca. AA. Kakor poročajo iz Nairobija v Keniji je waleški princ dobil napad malarije in se je vrnil iz lova v M as a ju v Nairobi. Mrzlica se razvija normalno. Zdravni-ki poudarjajo, da bo princ s primernim zdravljenjem okreval in da ni povoda za vznemirjenje. Zdravniške avtoritete naglašajo, da je zaželjeno, da bi princ prej ko mogoče zapustil Afriko. Nevaren razbojnik prijet Beograd, 3 marca p. Iz Djakovice poročajo, da so poincijske oblasti prijele razu-pitega razbojnika Diafo Diemailboviča, kj je že dalje časa ogrožal življenje im pre nožen je tamošniega prebivalstva in na če дат glavo so razpisale oblastni tudi nagradDom učenk« odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje. Gostovanje zagrebškega gledališča v Splitu Split, 3. marca n. Ravnateljstvo splitskega gledališča se pogaja z upravo zagrebškega gledališča zaradli gostovanja zagrebške drame řn орете v Splitu. Pogajanja potekajo ugodno. Zagrebška drama bi gostovala v Spi;1 tu koncem marca, opera pa v početku maja. Ravnateljstvo splitskega gledališča se poteguje zato, da bi zagrebška opera gostovala v Splitu že meseca aprila, ker je v maju v Splitu že prevroče. Razvoj civilnega letalstva v Zagrebu Zagreb. 3. marca n. Tudi danes so se vršili poskusi s Hofferjevwn letalom, ki je pred dvema dnevoma došlo semkaj z Dunaja. Danes je več Zagrebčanov naročilo pri Hoffer?u za privatno uporabo sličná letala, hi stanejo po 200.000 Din. Gostovanje francoske umetnice v Beogradu Beograd, 3. marca. n. Semkaj dwipe ta teden znana francoska igralka, б!ап.:са »СотпесГе Fran-cais-e«, Cecilie Sorell, ki bo go-stovala v Beogradu v soboto m nedeljo. Poljsko odlikovanje francoskega atašeja Beograd, 3. marca. p. Poljski poslanik gosp. Babinski je danes izročil v francoskem poslaništvu poljski zlati križ za zasluge francoskemu majorju Cervoliu, pomočniku francoskega vojnega atašeja v Beogradu. Vrh. prometni inspektor obolel Beograd, 3 .marca. p. Vrhovni inšpekl • celokupnega prometa v naši državi Jelk. Popovic je težje obolel. je, da bi bilo neprilično. ako bi se pri tem zapostavile ugodnosti, ki so delavstvu z zakoni že zajamčene. Razgovarjal se je tudi s tehničnimi osebami, ki jim je poverjeno izvajanje teh zakonov, zlasti zakona o delavskem zavarovanju. Prišel je do prepričanja, da novi načrt ministrstva socialne politike ne bo poslabšal položaja delavstva. V ostalem jc naša socialna zakonodaja dobra, mnogo boljša kakor v mnogih drugih e\ropskih državah. Razgovarjal se je z zastopniki ene in druge strani ter jim priporočal, naj z vzajemnim posvetovanjem in s pomočjo ministrstva za socialno politiko pridejo do rezuitata, ki bi zadovolji! obe strani. Pripomnil je. da je bil v Franciji uveden esemurni dela\'nik deloma sporazumno in s postopnim uvajanjem ter da ni še uveljavljen po vsej državi. Uvedbo takega sistema je priporočal tudi jugoslovenski vladi. Ob koncu svoje izjave je Albert Thomas izrazil obžalovanje, ker zaradi poslov ni mogel ostati dalje časa v Jugoslaviji, na katero ga ne vežejo samo prijateljske zveze, temveč tudi rodbinske. Koncentracija ruskih čet proti Besarabiji? Bukarest3, 3. marca g. General Avaresku se je izjavil glede govoric o koncentraciji ruskih čet. da je ruska vojska sedaj prešibka za vojno na veliki fronti. Mogoči so lokalni napadi, ki so nevarni zlasti v Besarabiji, ker je ruska propaganda tamkaj zastrupila prebivalstvo. Kmetje beže iz Rusije Varšava. 2. marca. Listi prinašajo že nekai dni vesti o dogodkih na o'btne.ini sovjetsko - po-Hskj coni. Pvefiaiame kmetov iz sovjetske Rusiie na Poljsko ie zadnje dni ponehalo. Ker ie prenaijanoe zavzelo r>red krailkim širok razmah, so sovjetske oblasti podvzele zelo stroge ukrepe za prehod meje. Kmetje, ki hočcio zaradi kolek'Jvizaci'ie kmetiiii pobegniti iz Rusije na Poljsko, se navadno v skupinah zbirajo v gozdovih ob rreii ter čakajo na ugodno priliko, da .bi nobegnili na Polfefco. Sovjetska oblastva so v zadnjem času obmejne straže podvojila. Zgodiili so se primeri, da so straže, ki so zagledale begunce, nanje streljale. »Eks-pres Poraní« poroča, da ie pri Novogard-sku prestopili meto oddelek dvaisetšii stražnikov ter se i a vil poli ski polic® v Surrii-nienezu in zaprosil za poljsko gostoljubje. Begunci so izjavili da so se odloafoi za ta korak, ker ie življenje v sovjetski Rusiji postalo neznosno Povodom teh dogodkov i/ražaio poljski listi nado. da poljska oib-lastva -ne bedo odbila beguncem pomoči in da bo PoliSka v tem vprašanju tudi našla pomoč Dri Društvu narodov. (A A) Beograjske literarne pikanterije Beograd, 3. marca. n. V Beogradu se že nekaj let prirejajo književni večeri starih, mladih in najmlajših književnikov, ki čita-jo na njih svoja literarna dela. Te prireditve so običajno zelo dobro obiskane. Včasih se pripete na njih tudi burni prizori. Letos je bilo takih književnih večerov že precej. Snoči je Zveza ruskih in jugoslovenskih dijakov priredila tak književni večer mladih in najmlajših. V povabilu se je poudarjalo, da bo govoril znani in ugledni književnik Sima Pandurovič o književnem Beogradu. Na večer je prišla cela vrsta beograjskih književnikov in drugih prijateljev književnosti. Univerzitetna dvorana, v kateri se je imelo vršiti predavanje, je bila nabasano polna. Med drugimi яо bili znani književniki Gustav Krklec. Velimir Gligorió, Aleksander Ilič, Boglic, Sima Pandurovič, Ksenija Anastasijevič, .Tela Špiridonovič - Savič in drugi. V ozadju dvorane se je zbralo kakih 20 beograjskih nadrealistov, med katerimi so bili tudi njihovi vodje Marko Ristič, DuSan Matič in drugi, ki so v ostrem sporu z mladimi in starimi pesniki. Ko je Sima Pandurovič pričel govoriti o književnem Beogradu in imenoval sedanjo književno dobo veliko in najaktivnejšo v zgodovini književnosti ter naglašal, da je povojni književni Beograd najzanimivejši in da dostojno predstavlja jugoslovensko književnost, so pričeli nad-realisti protestirati. Najprej sc začeli klicati: »Kdo je to? To je laži: itd., vmes so naenkrat začeli ironično ploskati, na koncu pa so pričeli žvižgati. Pandurovič je svoje predavanje nadaljeval ne glede na hrup, ki so ga povzročali nadrealisti. Ko so končno demonstranti opazili, da so v manjšini, so med živahnimi protesti zapustili dvorano, nakar je mogel Sinia Pandurovič svoje predavanje dokončati nemoten.). Gostovanje črncev v Beogradu Beograd, 3. marca. n. Semkai dospe jutri ameriška operetna skupina črncev, ki bo šest dni v gledališču na Vračarjtu predstavljala originalno delo Louise Douglasa »Luisen»«. Umor jugoslovenskega novinarja v Parizu Beograd, 3. marca. p. Iz Pariza poročajo, da prinašajo tamošnji popoldanski listi, da je bil v nekem pariškem hotelu umorjen jugoslovenski novinar Josip Verner iz Sarajeva. star 28 let. Ob 6 zjutraj so začuli z njegove sobe pet revolverskih strelov. Ko so hotelski gostje udrli v sobo, so ga našli že mrtvega. Vratarica je videla v usodnem trenutku bežati nekega moškega po hodniku, nakar je izginil na ulico Po oegnil je tako hitro, da ne more podati o njem nobeneg3 točnega opisa. Policija je uvedla obširno preiskavo. Domnevajo, da gre za osebno maščevanje. Pariz, 3. marca. AA. »Havas« javlja, da je preiskava, ki jo vodijo oblast: zaradi umora Vernera dogna'a, da sta umor izvršili dve osebi. Verner je v Parizu pravil, da je prišel v Pariz na študije, izdajal pa je tudi za novinarja. V šali ubil dekl Saraje\>o, 3. marca n. Tu se jc pripeti? tragičen slučaj nebrzdane družabnosti in neopreznosti. Uradnik Pera Milosevic je т. nekaterimi tovariši napravil izlet v Luka-vico. V družbi je bila tud'i neka Minka Milankovic. V Lukavici je družba precej pila in Milosevic se je pričel šaliti z velikim nožem, s katerim je zamahnil proti Milar.kovičevi, češ da jo bo zaklal. Milan-kovičeva se je v strahu odmaknila in v hipu, ko se je okrenila nazaj, je Milosevic ponovno zamahnil z nožem, in jo zabodel naravnost v srce, tako, da je obležala takoj mrtva. Neprevidnega Miloševiča эа aretirali, Imenovanje Ве°дгз^. 3. marca p. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani ie imenovan za predmetnega učitelja v 2-IÍ g. Ivan Tavčar. Rokoborbe v Unionu Pero Kop premagal Italijana Equato-reja — Borba je trajala 1 uro 20 minut Včeraj so se v dvorani Uniona nadaljevale za tri dni prekinjene rokoborbe. Dvorana je b?!a popolnoma zasedena. Bilo je najmanj 2000 gledalcev. Kot prvi par sta bila najavljena Prollet in Bachratty, ki pa nista nastopila, ker sta z ozirom na to, da nimata prav nobenih izgledov, že odpotovala iz Ljubljane. Mesto njih je nastopil siloviti Mrna, ki je г raznimi primeri pokazal svojo moč. Tako je n. pr. z enim prstom odbil vrat pok-a-Mce. 66 mm debelo palico je zvil z zebmi. Drugo močnejšo je zvil v podkev. Kako moč ima Mrna v svojem vratu, se je videlo iz tega, da štiri osebe niso mogle zadrgniti močno vrv okoli njegovega vratu. Odobravanje publike mu je pokazalo. ANACOT«-pastile! Sleparska „trgovka" Zagorje, 3. marca. Med naivnim ljudstvom po deželi imajo dandanes sleparji dobre čase. Tako je tudi pri nas nasedla predrzni sleparki uboga delavka ter prišla ob vse svoje krvavo pri-služene prihranke. Pri rudniku zaposlena Jožefa Močilar si je prihranila tekom let okrog 4000 Din ter ta denar naložila v hranilnici. Slučajno se je seznanila z neko žensko, ki se je izdajala za trgovko, doma iz Šiške pri Ljubljani. Spoznali sta se v vlaku in ker je bilo pozno, je Močilarjeva vzela trgovko k sebi na prenočišče, ker ii je ta pripovedovala, da nima kje ostati čez noč. Med pogovorom je trgovka zvedela, da ima Močilarjeva nekaj prihranjenega denarja. Potem je za čela hvaliti svojo dobro trgovino, pripove dovala pa je. da bi jo lahko znatno povečala, če bi dobila kje par tisočakov. Zatrjevala je, da bi rada plačala visoke obresti. Uboga delavka ie sleparki šla na lim ter ji izročila v presledkih večje in maniše zneske. »Trgovka, iz Šiške jo je večkrat pošetila ter ji tudi pisala s podpisom »Vaša Mici, trgovka«. Kadar jo je pošetila, ji je vedno prinesla nekaj sira, klobas in kaj drugega, češ, da je to za obresti. Tako je tekom par mesecev izvabila od svoje žrtve ves denar in še hranilno knjižico povrhu Ko je odnesla knjižico, je bilo v dobro de- Samo še danes ob 4., Ук 7., Ys 8. in 9.! ITA RINA v filmu ljubezni, mladosti in zmot Pomlad se budi... Tel. 2730 KINO »DVOR«. KULTURNI PREGL Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 4.: ob 21. Za ljubezen so zdravila. Ljudska predstava po znižanih cenah. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 4.: ob 16. Beneška noč. Izredno znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 4. ob 17.: Semenj v Seviljn. Prireditev Ženskega društva. Sreda, б.: Zaprto. Četrtek, 6.: Naš gospod župnik. Premije-ra. P r.oslava 251etnice gosp. Jos. Dane-ša. Izven. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Krog s kredo. Delavska predstava. Tone Gaspari, »Divji mož«. Koroške pravljice v petih dejanjih s petjem, plesom in godbo. Novo mladinsko dramatsko delo bo dobro rabilo šolskim in tudi diletant-skim odrom, če bodo hoteli uprizoriti res lepo in otrokom primerno igrico. Vsebina ji je posneta iz koroške pravljice o kraljič-ni Rožici, ki jo je ugrabil povodni mož in ki 'o naposled rešijo pogumni pastirji, a Foltej, nien pravi rešitelj, pa postane njen mož in dedič vsega kraljestva. Gasparijev slog, napeta vsebina in lepa scenerija, vse to bo knjigi najboljše priporočilo, da si bo priborila eno izmed prvih mest med mla- dinskimi dramatičnimi spisi. Knjižica (76 strani 16°) stane broširana 12 Din. Naroča se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. »Letopis 3Iatice Srpske« o slovenski književnosti. V 2. številki »Letopisa Matice Srpske«:, ki je izšla te dni, je objavljen daljši članek Josipa Vidmarja »Slovenačka književnost u godini 1929«. Vidmar karak-terizira posamezne struje in osebe, ki so lani delovale na slovstvenem polju. Prof. Plečnik za umetniški značaj Dubrovnika. V »Letopisu Matice Srpsket št. 2 je izšel obsežen člani k Koste Strajnica »Cu-vajmo Dubrovnik«. Znani umetnostni kritik in esejist v tem članku ostro kritizira zgrešeno stavbno politiko dubrovniških lokalnih oblasti. Nove stavbe se grade kajkrat popolnoma samoljubno in se nič ne upoštevajo umetnostni momenti, ki so jih prejšnji rodovi znatno boli uvaževali. zato pa je stari Dubrovnik mesto, ki ga občudujejo tudi tujci. Strajnic se zavzema za strogo umetnostno stavbno politiko v Dubrovniku. Graja tudi dejstvo, da se je izgradnja »Kur-salona« izročila nemškemu arhitektu. Pripoveduje o težkočah. ki so jih delali v Dubrovniku mlademu ljubljanskemu arhitektu, Plečnikovemu učencu Vinku Glanzu. Strajnic se zavzema za izvedbo načrtov, ki jih je izdelal prof. Plečnik, »največji jugoslo-venski arhitekt« in navaja apel, ki ga je naslovil prof. Plečnik na prosvetno ministr-etvo v Beogradu. Tu pravi odlični mojster med drugim: x . . Z nemajhno skrbjo in z bolestjo v duši sem opazil, kako se Dubrovnik v novejšem in najnovejšem času kazi z neukusnimi in banalnimi poslopji. Da bi se preprečilo tako Dostopanie, ki dela Dubrovnik čedalje grši, bi bilo neobhodno potrebno, da se mesto z zakonom proglasi za monumentum nationale.« Prof. Plečnik nadalje predlaga, da se pri oblasti za umetnost in spomenike nastavi mlajši, umetnostno naobražen arhitekt, ki bi odločeval pri dovoljenjih za nove stavbe in za adaptacije starih in ki bi z zadostno energijo bedel nad spomeniki Dubrovnika. G. Ko-sta Strajnic se toplo zavzema za Plečnikove načrte, ki se mu vidijo genialni, pravi pa, da mu v Dalmaciji očitajo, češ, da hoče po sili importirati v Dubrovnik »gornjo-kranjski stil«. »Slavischc Rundschau«. Tretja številka praškega slovanskega mesečnika je pravkar izšla. Izmed vsebine omenjamo članka »Temeljni orisi svetovnega in življenskega nazora T. G. Masaryka« (Oskar Kraus) in »T. G. Masaryk in slovanstvo« (I. Papoušek). Zaključuje se razprava profesorja ljubljanskega vseučilišča dr. Balduina Sarie »Arheološka raziskavanja v Jugoslaviji«. Kakor vsaka ima tudi ta številka »Slav. Rundschau« obilo kulturno informativnega in bibliografskega gradiva, vendar je slovenska književnost vzlic obljubi v 1. letošnji številki tudi to pot upoštevana tako malo kot prej. 100 let gledališča v Olomoucu. Letos bo minilo 100 let, kar so začeli igrati v sedanjem češkem gledališču v Olomoucu. Ta češki provinciální teater je že ponovno pokazal svoje simpatije do jugoslovenskega in posebej še slovenskega repertoarja (n. pr. uprizoritev Novačanovega »Hermana Celjskega« v decembru 1. 1928), zato zasluži, da zabeležimo njegov jubilej. , I jf/ E=—Э bii ravi zoüje SARGOV lavke vpisanih še 250 Din. Sleparka pa je k tej številki pristavila še ničlo in je s to ponarejeno knjižico opeharila nekega znanca v Šiški, češ, da rabi nujno denar in ker ga ne more dvigniti v Zagorju, naj ji posodi 2500 Din. Druga žrtev je šele pozneje opazila, da je bil znesek v hranilnični knjižici ponarejen in sedaj je zasledovanje po ovadbi od obeh oškodovanih strani še vedno brezuspešno. »Trgovke Mice« ie zmanjkalo brez sledu. Močilarjeva v Zagorju pa je dobila od nje pismo, naj je ne izda in ne zasleduje. ker bo dobila v kratkem vrnjen ves d*-nar. Monumentální film Ljubezen kneza Menjšikova Pride! Pride! KINO »DVOR« Tragedija gozdnega čuvaja na Gorenjskem V samotni lovski koči si je končal življenje Tomaž Lakota, ki je po vojni bolehal na živčevju Mojstrana. 3. marca V Dovjem, Mojstrani in okolici so se raznesle v petek popoldne razburljive vesti o grozovitem zločinu, ki da se je pripetil v dolini Radovr.e. Sprva so govorili ljudje, da so naüli v gozdu popolnoma razmesarjenega neznanega človeka in da je najbrž kak lovec, ki so ga napadli neznani zločinci. Pozneje se je govorilo celo, da je bilo najdenih na mestu več mrtvih. Razburjenje ie naraščalo od ure do ure, dokler se ni začul obupni jok iz stanovanja Marije Lakotove v Mojstrani. Do nje je prihUel popoldne njen svak Andrei in ii v pretrganih stavkih pojasnil, da je mrtev njen mož — njegov brat Tomaž Lakota, gozdni čuvaj, prideljen blejski šumski upravi. Novica, ki je potisnila v ozadje vsa nejasna ugibanja, se je razširila po vasi kakor blisk. Tomaža Lakoto je poznal sleherni domačin, pa tudi ljudje daleč naokoli kot izredno vestnega človeka. Pričelo se je z novimi domnevami, da je postal Lakota žrtev divjih lovcev. Orožniki so uvedli takoj natančno preiskavo, ki pa je rodila popolnoma drugačen uspeh kakor so ga pričakovali. Tomaž Lakota, ki je bil u služben pri šumski upravi kot čuvaj že nad 20 let, je po vojni bolehal na živčni bolezni, zaradi katere je duševno in fizično močno trpel. Bil je zelo štedljiv m si je tekom let prihranil čedno vsoto denarja, zaradi česar se je odločil, da si postavi v Mojstrani dom. Z lastnim trudom je sezidal čedno enodružinsko hišico, ki stoji zaenkrat še v surovem stanju. Zidava hi5e je povzročila 45-letnemu možu obilo skrbi, kajti za popolno dovršitev mu je manjkalo denarja in bi moral vzeti nekaj posojila. Ta zavest ga je silno mučila in venomer je zatrjeval prijateljem: »Nak. dolga si ne maram nakopati!« Ker pa hiše spet ni mogel pustiti nedodelane. je v svoji nemoči še bolj trpel. Njegova živčna bolezen se je poslabšala, v zadnjem tednu pa je kazal znake duševnih motenj. Večkrat ie govoril z ženo popolnoma zmešano, da je bila ona v čedalje večjih skrbeh za moža. Čudili pa so se mu tudi podrejeni drvarji v gozdu Krme, kajti občeval je z njimi popolnoma drugače kakor poprej. V torek pomoči se je. kakor pripoveduje žena, nenadoma zbudil in se obnašal na pol blazno. Na številna ženina vprašanja ni dal zjutraj nikakega pojasnila, marveč je takoj vrgel puško čez ramo in odšel v gozd, rekoč: »Bo kmalu bolje!« Soproga Mici ga je v domnevi, da se bo zunaj v sveži gozdni naravi razvedril, pustila mirno oditi. Njegova navada je bila. da se je zadrževal od doma tudi po več dni. Spal je v državni gozdni koči med Spodnjo in Srednjo Radovno. Zato se ženi njegova večdnevna odsotnost tudi sedaj ni zdela sumljiva. V petek zjutraj je odšel v gozdno kočo v Radovno strojnik Pogačar, zaposlen v električni centrali KID, s katerim je bil Lakota v dogovoru zastran nekega lesa. Pogačar je naše! pri koči ključ v vratih, nakar ie stopil v vežo in se ozrl po kuhinji. Ni pa našel nikogar. Čakal je zato še nekaj časa. nakar se je odločil in odprl sobna vrata . . . Tisti hip je prestrašen zavpil in se od groze opotekel. Sredi sobe je sedel neznan človek s popolnoma razmesarjeno, do polovice odbito glavo, poleg njega pa je ležala lovska puška. Ko se je Pogačnik osvestil, je spoznal po obleki, da deformirani mrtvec ne more biti nihče drugi kakor Tomaž Lakota. Obrni! je koči hrbet in hitel, kar so ga nesle noge. v dolino, kjer je obvestil o strašnem dogodku pokojnikovega brata Andreja. Ko se je ta prepričal da ie mrtvec v gozdni koči res njegov brat Tomaž, je odšel v Mojstrano in obvesti! tudi rnegovo ženo. Uradna komisija iz Radovljice, ki je prispela v kočo v Rad ovni v soboto zjutraj, je ugotovila, da ne gre v tem primeru za ni-kak zločin, marveč le ?a grozen način samomora v duševni zmedenosti. Bilo je očitno, da si je Lakota napolnil puškino cev z vodo, nakar je cev utaknil v usta. Patrona s kroglo mu je raznesla glavo. Truplo nesrečnega Lakote so prenesli v soboto popoldne v Mojstrano na dom. Ker je bil rajnki zaradi svoje poštenosti in vestnosti v službi in izredne požrtvovalnosti kot funkcionar v raznih društvih visoko spoštovan, so ga hodili kropit ljudje od vsepovsod. S pokojnikovo in pa usodo nesrečne soproge ter obeh otrok. 8-letne Jelke in 7-letne Vitke, so vsi g'oboko sočustvovali. Kako zelo priljubljen je ! -okoinik, je Novo! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Dnevnik razbojnika Senzacija! KINO IDEAL, še posebno pokazal pogreb, ki se ie vrši' danes popoldne na pokopališče v Dovjem. Pred hišo žalosti se je zbrala velika množica ljudstva. Zastopana je bila po uradnikih. gozdarjih in čuvajih v prvi vrsti^ blejska šurnska uprava, uprave iz Bohinja, Kranjske gore. Dobrave in drugod, na zadnji poti so spremili pokojnika tudi številni lovci v krojih, mojstranski župan g. Gregor Klančnik. starosta Sokola v Mojstrani brat Josip Zupan. Sokoli v civilu z znaki, ki so naklonili pokojniku krasen venec, zastopstvo smučarskega kluba, čigar član ie bil pokojnik, tudi z vencem, dvorni nad-lovec g. I. Rabič. orožniki s komandirjem g. Robičem. finančna straža s starešino g. Vogrinom in pa skoro vsi Mojstranci ra ljudje iz bližnje ter daljne okolice. Ko je ležal pokojnik na mrtvaškem odru. je bilo v Mojstrani vse tiho . . . Oglasil se ni niti zvon iz prijazne cerkvice, odkoder bi imel veti blagodejen duh miru in odpuščanja. Strta soproga je morala v Ljubljano, da je dosegla okrnjen cerkveni pokop. Tudi ko se je mrtvaški sprevod pomikal na doviko pokopališče, sta zvonila le dva zvona, dočim zvone drugače mrliču trije. — Vsi pa, ki so spremili nesrečnega tnoža poštenjaka na njegovi zadnji poti. so mu želeli: »Počivaj, nesrečni Tomaž, r miru in bodi ti žemljica lahka!« O« Najboljše, naýtraýnepe, zato najcenejše! 13 Naval krvi, tesnoba srca, zasoplie-nost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespamie, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefo-va« voda pri zagateniu vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-geriiah in špecerijskih trgovinah. SOKOL Sokolsko društvo Trbovlje proslavi SOletnico rojstva brata prezidenta Masaryka v petek, 7. marca ob 19.30 v veliki dvorani svojega Sokolskega doma s sledečim vzporedem: Jugoslovenska in češkoslovaška himna, otvoritev zbora po društvenem starešini, nato pa bo slavnostno predavanje. Istemu bo sledila svečanostna pesem, ki jo poje pevski zbor. Potem se bodo po vrsti oglasili k besedi zastopniki sodelujočih ostalih društev in korporacij. Končna točka pa bo veličastna pesem »Hej Slovani!«, ki jo odpoje vse navzoče občinstvo. Na proslavo so bila povabljena vsa kulturna društva in korporacije. Lutkovo gledališče na Taboru je priredilo včeraj reprízo znane pravljične igre »Rdeča kapica« s prav lepim uspehom ob sodelovanju oddelka sokolskega orkestra in v napolnjeni dvorani, četudi je vladalo zunaj prav lepo vreme .To je znak. da ima lutkovni oder že svojo stalno publiko, ki redno poseča njegove predstave. Sicer se bliža sezija že koncu, vendar pa upamo, da nam bo vod s h* o nudilo še kaj novega. Sokolski Glasnik, številka 3. je izšla v soboto ter je na uvodnem mestu posvečena prezidentu Češkoslovaške republiko br. dr. Masaryku, katerega SOletnico praznuje naše Sokolstvo po vseh svojih društvih in župah izredno slovesno. Prigodni uvodni članek je napisal dr. R. Krivic i z Ljubljane, eden najodličnejših poznavalcev velikega češkoslovaškega državnika. List ima na uvodnem mestu tudi sliko prezidenta. Ostali del glasnika ima mnogo zanimivega gradiva iz slovanskih sokolskih organizacij, poročila vz raznih sej savezne urirave, zanimiv članek br. Bučarja o ameriškem Sokolstvu itd. List krase še slike saveznega načelnika dr. Murnika in náčelnice Skalarjeve ter pokojnega staroste o^i-ieškega Sokolstva, br. Dončevica. Kot podlistek je nadaljevanje prijetnega Bučarjevega potopisa »Kod lužičkih Srba«. * Delegat! kralja In vlade na Masarykovi proslavi. Pri svečanostih v Pragi povodom 80 letnice prezidenta Masaryka bo naš dvor zastopal briigadnf general Vojislav Savič, kraljev adjuitamt, vlado pa dr. Milan Srskič minister pravosodja in predsednik Zveze jč—čij ijg. Z delegatoma odpotuje v Praso tudi šef Centri, presbirona Mili an Marjano-vič. * (лmnazija kraljevima Andreja ▼ Ptuja. V Ptuj >e prispel odlok, s katerim se ptujska realna gimnazija zove odslej: realna gimnazija kraljeviča Andreja. * Himen. V Duplijalh na Gorenjskem se je 26. februarja poročil g. Hinko Nečimer, sodni uradnik na Vranskem, z gdč. Pavlin-ko Jegličevo iz ugledne trgovske rodbine, řfovoporočencema obilo sreče! * Pomladni dnevi na Jadranu. Po vesteh te Dalmacije je v teku preteklega tedna število tujih gostov na Jadranu znatno naraslo. Vreme »e na vsej пай rivijeri krasno pomladno m solnčno. Tako je prošlo nedeljo prispeto v Dubrovnik 220 nemških turistov. Rac^n tega je v ramkajšnijih hotelih № penzi'jonarMh Precej Angležev. Pri »Put-niku« ie za mesec тате prijavljenih mnogo tuffii gostov, пал več za Dubrovnik. * Vsem članom Jtigoslovenskega profesorskega društva. Prejeli smo: Glavna uprava je v poslednji številki svojega >01ascti-ka< fedaia obvestilo. da se orni Slani društva, ki so mnenja, da niso pravilno razvrščeni po novem zakonu o srednjih šolah, lahko pritožilo na državni svet v predpisanem гойш. Naknadno pa je glavna uprava prejela informacijo, da ministrstvo prosvete izvrši vse popravke na administrativni na-č>n v primeru, v katerih se ugotovi, da ie bila storjena pogreška glede razvrščanja. Zato naj se prizadet; s potrebnimi dokazi obračajo Izklicno na ministrstvo prosvete. * Novi koiekf. Finančno ministrstvo razglaša. da so prišli v promet novi koieki po 0.10 in 0.20 Din ter po 2, 5. 10, 20, 100. in 2.50 Din. Sedan.ij koleki ostanejo še nadalje v premetu do popolne porabe. * Zanimanje Angležev za Jugoslavijo. Geografsko društvo v Manchestru je nedavno v svoffi veliki dvoranü »Geographica! Hall< priredilo zanimivo predavanje o Jugoslaviji. Pred mnogoštevilmiími poslušalci je govoril g. Brotberton, k- je svoie predavanje pojasnjeval z uspelimi projekcijami. Koncem svojega predavanja je g. Brother-tnn posebno poudarja! odlike jugoslovanskega primerja ter zaključil z besedami: »Kdor ie enkrat vidi Dubrovnik na dalmatinski obali črno goro z njeno prestolnico, otoka Lokrum in Korčulo, Trogir, Split. Šibeník, bo gobovo zaželel, da spopolni svoie potovanje in da ponovno obišče te prekrasne kraje Evrope.« * Smrtna kosa. V CaČku je pred nekaj dnevi umrl za srčno kapjo inž. polkovnik g. Nikola K o v a č i č, ki je poprej služboval v Ptuju kot komandant pionirskega bataljona ter sj pridobil simpatije vsega prebivalstva. Že tedaj je bil bolan, a je z nezlomljivo voljo v svojem velikem domoljubju premagoval vse fiizične težave ter se z vso vnemo posvečal] službi za napredek tehničnih čet naše vojske. Ptujčams ga bodo obranili v najčastneišem in najlepšem spominu. — V hiralnici na VidOvdanski cesta v Ljubljani je v 70. letu starosti umrla Ma-r.čka Brozovičeva. PogTeb pokojmice bo 5. t. m. ob 16. — V Ponikvi ob južni železnici je preminula ga Mina Leskova r-3 e v a, trgovčeva soproga. Pokopali bodo pokomico danes ob 16. — V Ptuju je umrl g. Jože P r o s n i k, meham-ikar. star šele 33 let. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice. Pokojnikom blag spornim. žalujočim naše sožalne! * Diiakinja Izvršila samomor. Kakor poročajo -z Osijeka, se je ta/mkai v petek zvečer od'grala tragediia. ki je zahtevala človeško žrtev. Zlata Horvatova, petnajst let stara dijakinja 4. razreda realne gimnazije je ob sedmih zvečer razburjena prihitela k dravski ob?li v bližini skladišča lesne industrije »Agfa«. Strojnik Gros, ki ie opazi! obupamo dijak imios jo je skušal ustavil, a Ьйо je že prepozno. Deklica je skočila v Dravo im kmalu izginila v valovil. Gros je o tragičnem dogodku obvestil policijo im mater nesrečne dijakinje. Kakor se doznává. je Zlata izvršila somorrror zaradi družinskih neiprilik. * Žalosten konec zalega goriškega dekleta. V hotelu »Gnapome« v Napolju je služifla kot prva sobarica lepa slovenska mladenka .losipina Bremčeva iz Lokovca na Goriškem No s,:,1a se ie elegantno in okoli prikupi jivega dekleta so se sukali razni kavalkf. Največ sreče je imel zdravnik Mario de Benedictas. V preteklem mesecu je hotela v bolnico, pa io ie zadržal zapel jivec in ji pomagal pri splavu tako nesrečno, da je revica v par dneh nato umrla. Bened.ictisa so zaprli, v Lokovec pa je došlo poročno, da je Josipina Bremčeva trmria za pljučnico. * Kriva ovadba iz Tiohlennosti po nagradi stotisoč lir. Antonio D .M ambro, doma iz južne Italije, zaposlen v Trstu, je premišljeval, tako bi prišel do nagraide stotisoč fir, razpisane za izsled;tev atentatorjev na »Popoio di T nieste*. Pil je v gostil™ močno vino im vinski duhovi so ga premotili, da je stopi? na poficijsk^ urad im tam izpovedal, da ie neki D omizij Zamer edem izmed atem tatorjev. Policina je prijela Zanierja, ki je pa protestiral in lahko dokazal svoj affi. Nato je poffc!ia poklicala D Maimbra, ki se je začel fcgovarrarti da se je zmotil. Izročili so ga sodišču, ki ga je obsodilo na emo leto zapora. ITO — zobna nasta najboljša! * Obleke fn klobuke kemično čisti. bar. Vp 'п п»Ч5гя tovarna los. Reich. * Plesni turnir v Zagrebu za prvenstvo Dravske m Savske banovine se priTedi 22. marca t. 1. v veliki dvorani; »Sokola*. Turnir se vrši po internacionalnih pravilih pod vodstvocn Wublianskfih im zagrebških plesnih aciteßev. Določeni so plesi: tango, Quick- ste ep in an gl. valček. Prijave sprejema im daje informacije do najkasneje 10. marca predsednik »Kluba plesovodij« g. Lud. Сет-ре, Ljubljana. Wolfova uiica 3. * Edino pri В. Motohu, Ljubljana, Vodnikov trg 5 dnevno sveže pražena kava. * Licitacija za velikoprodajo tobaka. Opozarjamo na objavo samostojne rnono-polske uprave, ki je objavljena med oglasi v današnji številki. Iz Lifiblfane ' u— Desetletnica orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. S .simfoničnim koncertom, ki bo v ponedeljek 10. t. m. proslavi naše orkestralno društvo prvo desetletnico svojega javnega koncertnega de. lovamja. Ustanovilo se je leta 1919. (prvi koncert je bil 9. decembra 1919.) na pobudo vseletnega predsednika dr. Ivama Karli na im prof. Karla Jeraja. kj je takrat prišel z Dumajja v Ljubljano. Orkestralno društvo ?e bistven del Glasbene Matice im njegov orkester obstoji iz samih ljubiteljev glasbe, torej nepoklicnih glasbenikov, ki svoj prosti čas žrtvujejo za orkester. Pri javnih nastopih pa se izpopolnjuje iz opernega orkestra in godbe dravske divizj'ske oblasti. V teku prvega desetletia je priredilo društvo 20 samostojnih koncertov in 17 drugih koncertnih prireditev pod vodstvom svojih dirigentov: Karla Je^/ia. Josipa Michla. Emila Adamiča im L. M. бкетјатса. Na teh koncertih je izvajalo društvo 23 koncertnih skladb iz juigoslovenske literature, med temi 21. iz slovenske. Iz svetovne literature pa 9 simfonij. 8 koncertov. 5 uvertur, in 34 suiit in drugih skladb. Pri teh koncertih je sodelovalo 16 solistov. Večina koncertov se je vršila v Ljubljani. 7 pa izvem Ljubftame v Dravski bamovini. Opozarjamo, da ie pred-prodaja га jubilejní koncert 10. marca vse te dni v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. n— Premiera Lbahove komedije »Glavni dobitek« bo v soboto 8. t. m. Glavno vlogo proffesoria Brvarja. ki zadene, izgubi in vendar zopet zadene glavni dobitek, bo kreiral priznani naš karakterni komik g. Iv. Cesar. G. Levar bo igral bančnega tavna-telra. g. Jan im gdč. Mira Danilova dva ljubka zaročenca. Posebno uspele ženske osebe v komediji bodo interpretirale ge. Juvanova. Rakarjeva im Medvedova. Za domačo premij его vlada veliko zanimanje. u— Singing Fool in poset kina s stran? deželanov. Seveda vlada tudi na dežeii ogromno zanimanje za zvočni film »Singing Foo!« ki ga predvaja sedaj Elitni kino Matica v Ljubljani. Da se omogoči tudi po-deželanom ogled zvočnega filma, naproša uprava kima vse posetnike z dežele, da čimprej relefonično. brzojavno ali pismeno javijo svoje želje ter navedeio dan «n uro predstave ter število potrebnih sedežev pa jim bo uprava vse rade volje šla na roke in v vsakem pogledu ustregla. Pismeno sporočena naročila naj se glase vedno za en dam naprej. V tistih krajih ljubljanske (kolice, ki so vezani z mestom po avtobusnih progah je dobro, da se nakup vstopnic organizira potom šoferjev. V vsakem pogledu pa bo uprava Elitnega kina Matice željam podeželamov ustregla v prvi vrsti; fflrn bo še nekaj dni na sporedu, zato naj občinstvo z ogledom zvočnega čuda hiti. u— iz gledališča. Danes popoldne se bo pela v operi Straussova opereta »Beneška noč« s pričetkom ob 16. izven abonmaja pri zelo znižanih cenah. — V drami se bo igrala drevj ob 21. velezabavna Nestroyeva veseloigra »Za ljubezen so zdravila« ob znižanih dramskih cenah. — Prvo gostovanje Tegernseerjev bo v sredo 5. t. m. s tri dejansko ljudsko igro >Magdalema<, ki jo 5e napisa! sloveči pisatelj Ludwig Thoma. Slavnostna akademija v proslavo 80 ietnice predsednika češkoslovaške republike Masaryka bo v četrtek 6. t. m. v ope i. n— Zlata mladina. (Kulturni film ZKD). Zaradi adaptacije kima Matice za zvočni kino se bodo odslej predvajali kulturni filmi v kinu »Ideal« im včasih v kimu »Dvor«. Prvi kulturni Mm v kinu Ideal bo «Z'ata mlad'ina>. Predvajal se bo v petek 7. t. m. pri običajnih predstavah ob 16, 17.30, 19.30 m 21. Na ta način ie ustreženo že davno s strani občinstva izraženi želji, da bi se kulturni filmi predvajati celodnevno, da jih utegne posečati tudi ostalo občinstvo, ki .ie čez dan zaoosleno po uradih, trgovinah, obrtih itd. Fifa »Zlaita mladima« je zelo miične vsebine. Izredno veselega in poučnega dejanja. Uvodno besedo bo govoril g. P. Debevec. Cene sedežev so izredno nizke, da je s tem omogočeno posečamje teh pred-stev mladini jm najširšim krogom. Film obravnava vse panoge športa, tako plavanje, drsanje, skakanje s stolpa, basebal!, hokej, motociklistične dirke, boks. u— Pogrebec izletel v pomlad. V naši red akci.iti smo včeraj ргејеђ krasen eksem-plar pogreboa (Vanessa Antiopa). ki ga je na Mirju ujel absolvent obrtne šele Slavko Semegačnck. Pogrebec je poleg pavlinčka eden naileipših naših metuüijev, ki izlete navadno šele v pozni pomladi Lepo solnčno vreme je izvabilo pogrebca, da je predčasno poletel pomladi nasiproti. и— Odsek uradnikov II. kategorije Udrn-žemia jmigoslovenskifn narodnih železničarjev im brodarjev v Ljubljani sklicuje za nedeljo. 9. t. m. ob 9.30 v »Ljubljanskem dvora« svoj redni letni občni zbor ter poziva vse tovariše, da se občnega zbora sigurno udeleže. u— Redni občni zbor Mestne delavske zavarovalnice bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. dopoldne v dvorani mestnega magistrata z obica'mim dnevnim redom, u— Predavanje o zelenjavi ▼ knhinil bo imela ga. Jerica Zemlianova jutri, v sredo ob 20. v šentjakobski šoli. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, ki je naprosila go. voditeliico za to aktualno predavanje, vabi prijatelje vrtmarstva na obisk. Vstop brezplačen. NahnH f,,TObc1' nauuu migreno prežene »NOSA L* BAHOVEC. „\OS4b" je popolnom» neškodljiv, se ne uživa, temveč noslja fšnefa). »Noial« Va# obvaruje sripe Kupite »NosaU takoj! Proiivajs e» lekarna BAHOVEC V LJUBLJANI Akademski pevski zbor. Za proslavo osemdesetletnice predsednika Masaryka bosta v torek 4. t m. skupni vaji za celokupni zbor. u— Žrtve pretepov. V teku zadnjih dni so pripeljali v bolmrico več žrtev pretepa-štva, med temi hudo ranjenega posestnika Jakoba Keclja ie Trzina. Nesrečnika so napadli ko se je vračal domov, pčiami fantje ter ga je nekdo sunil z nožem v prsa. Cela zadeva je precej zamotana, кет trdijo nekateri, da se je Kecelij sam ranil z nožem. Prav tako hude poškodbe je dobil kočar Anton Perme iz Reteni pri Kamniku. V pretepu ga je nekdo sunil v prsa. — Hudo rano na roki je dobil uslužbenec nekega lesnega podjetja v Kamniku Albert Siegel pri pretepu pred cerkvijo v Mengšu. u— Pretepaški gostje mestne ogrevalnice. V ogrevalnici se je s teplo več brezposelnih delavcev in ie dobil Albin Glavač take rane po glavi, da so ga morali odpeljati v bolnico. u— Aretacija drznih tatov. Veselja,čeuje predpustnfh dni so izkoristili razni tatovi, ki so se udejstvovafi marsikje v mestu m predmestju. Dva je tudi zalotila roka pravice. Prvega, nekega 27 letnega Gabrijela Megliča. so stražniki zaäotili. ko je odnaša! večji zavo j klobas im druge mesenim e ukradene na tržišču v Šolskem dTevoredm. Predrznega tatu je opazil paznik, ki je poklica! stražnika. Stražnik je tatu precej časa sledil po raznih ulicah ter ga končno aretiral. Aretirani tait se je že dalje časa potepal po Ljubljani ter se preživljal večimoma s tatvinami. — Zaprli so tudi 47 letnega bivšega trgovskega slugo Jožeta O., kíi je v neki trgovini ukradel nekaj jedilnega orodja in drugih kovimskih izdelkov, vrednrh nad 2000 Dim. Svoj plen je skril v neki drvarnici v Beethovnovi ulici. Ukrademo blago je nekdo našel ter stvar prijavi!! pofä-eiii, кат fe bilo povod aretacije. u— Izgubila je včeraj popoldne od 17. do 18. neka dama ročno torbico s 560 Dim im sicer na рой od Miklošičeve do Bleäwei-sove ceste. Pošten najditelj naj torb'oo odda v imseratnem oddelku »Jutra« (Prešernova). u— Izredni občni zbor Zveze šoferjev Slovenije se vršíi v četrtek. 6. t. m. ob 20. v gostilni Novak, Rimska cesta 19. Člana se pozivajo, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže. — Odbor. 371 u— Priznano najboljša polenovka pri Bo-benčktL 370 n— Poslušajte »Sonny boy a« doma! Edini originalni posnetek te A3 Jolsonove pesmi dobite prj »Gramofon« A. Rasberger, Ljubljana. Miklošičeva cesta 34. Iz Celja e— Za Masarykovo proslavo. ка1ете podrobni program smo že objavili, pripravljalni odibr ne bo razpošiljal nobemilh posebnih vabil, temveč velja objava v novinah kot vabilo vsem Masarykovým častSkern, da se udeleže v nedeljo 9. t. m. ob 10.30 slavnostne akademije v veliki dvora« Narodnega doma. Vstop k akademiji je prost Celjani, pokažite tudi vfi s polnoštevilno udeležbo na akademiji svojo rskremo ljubezen jn spoštovanje do bratske Češkoslovaške im njenega velikega prezidenta dr. Masaryka, kakor bodo storila to vsa slovansko zavedna mesta v naši državi. — Seja slavnostnega odbora za Masarykovo proslavo bo jutri 5. t. m. ob 18. v rdeči sobi Narodnega doma v Celju. Odbomikij naj se seje zanesljivo polnoštevilno udeleže. e— Poroka. V soboto se je poročil v Ljubljani g. dT. Teodor Sbrizag", odvetniški komcipiiemt v Celju z gdč. Sčlvo pl. Gspa-novo iiz Ljubliame. Simpatičnemu mlademu paru iskreno čestitamo! e— Avtobusna zveza Celje - Podsreda bo zopet vpostavljema jutri 5. t. m. z običajnim odhodom avtobusa izpred celjskega kolodvora ob 17. v Podsredo im s povrat-kom naslednjega dme v Geflijc z odhodom ob 5.30 iz Podsrede. Sneg se je pretekle dmi že toliko stalil, da ne ovira več prometa. e— Potreba Javnih voznih redov za avtobuse. Čeprav prebivalstvo že dalje časa PUSTNI TOREK XV. ples mesarjev na Tabora (Vsak drugi ples valCek) <& hotelu „2 med temi 12 zaradi vnetja slepiča. Poirkti-šenflh im izvršenih samomorov je bilo 8, smrtnih primerov 5. I>amske ротЗяДяе plašče v veliki izbiri od Din 300.— dalje pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. __4457 a— Popb živine In prevoznih sredstev. Vsi lastniki konj, mezgov, mul. oslov, kobil, žrebcev im vozov, avtomobilov, motornih koles in biciklov se morajo do 15. marca javiti v mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11., med uradnimi urami, kjer se sestavlja komorski spisek kot predpriprava za popis živine in prevoznih sredstev, ki bo tekom prihodnjega mes-eca. Prijaviti se imajo lastniki, ki imajo opisano živino in prevozna sredstva na teritoriju mesrme občine mariborske. Kdor se pozivu v določenem terminu ne bo odzval, bo po tozadevnih voj. predpis®! najstrožje kaznovan. a— Ciganska nadlega na Murskem ppfta Zadnje dmi so Mursko polje, posebno okolico Ljutomera im Veržeja, zopet prep'avile številne ciganske družine iz Prekmuria m Hrvatske ter nadlegovale ljudi z beračenjem. raznimi sleparijami itd. Na intervencijo ото žni štva pa ie bilo Mursko polie zopet očiščemo im cigani so bili poslani nazaj ttja, od koder so prišli. a— Cenena govedina. Danes 4. t m. se bo prodalo na prosti stojnici pri mestni klavnici krog 300 kg govejega mesa po 10 Dm kiSogram. Posamezni konsument dobi največ 2 kg. č— Občni zbor CM podružnice se je vršil v četrtek zvečer v hotelu Lončar ob precejšnji udeležbi Cirilmerodarjev. Predsednica ga. Lojzka Svetličeva je pod-!a svoje poročilo, iz katerega posnemamo, da je podružnično de'ovanje bilo v pretekhm letu dosti manjše kakor na pr pred volno, ko je delo slonelo še na krepkih ramah g. Marinčka, takratnega notarja v Tržiču. Seveda so se razmere cd tedaj tudi temeljito izpremenile, vendar je Družba sv. Cirila in Metoda še vedno potrebna. Centralno vodstvo je poslalo na občni zbor svojega zastopnika v osebi glavnega taini-ka g. Skulja Franca, Id je v lepih besedah orisal družbino delovanje in vzpodbujal številne poslušalce k vnetejšemu delu. Taj- nik g. Ster Jaže Je ocBel na svoje novo službeno mesto, zato je predsednica prebrala tudi njegovo poročilo. Pri volitvah j« bil po večini izvoljen star odbor; za tajnico so si Cirilmetodarji izbrali gdč. Joži-oo Prešernovo, blagajniške posle pa je rade volje prevzela ga. Milada Šarabcnova. Želimo, da se delovanje tržiške podružnice poživi. Iz Kamnika ka— Volitev zastopnika obrtnikov in njegovega namestnika v šolski odbor tukajšnje obrtne nadaljevalne šole za prihodnji» triletno poslovno dobo bo v nedeljo 10. t. m. od 14. — 17. v občinski pisarni. Volilno pravico imajo vsi v šolskem okolišu obrt izvršujoči obrtniki, ki imajo pravo za vajence. ka— Zadnja pot g. J. Skofica V nedeljo ob 15. so pokopali pokojnega J. Skofica iz Duplice. Do gostilne Rode so krsto vozili na gasilskem avtu, od tod dalje pa so nosili svojega bivšega podhačelnika gasilci vx Duplice. Pogrebu so se v Kamniku priključili kamniški gasilci in številno občinstvo, saj je pokojni bil splošno priljubljen. Iz Trb©ve!f t— Jubilej. Štiri desetletnico svoje poroke sta obhajala pred par dnevi v najožjem družinskem krogu v Trbovljah splošno znana in priljubljena zakonca Miha in Neža Ličar, roditelja našega znanega umetnika-pianista profesorja Cirila Ličarja. G Ličar je rodom iz Cerknega na Goriškem. Že v svojih mladih letih je prišel v naše kraje, kjer je služboval 2 leti kot organist pri Sv. Jederti nad Laškim, kjer je dobil tudi svojo zakonsko družico Nežiko, rojeno Öuik. Od Sv Jederti je prišel g. Ličar pred 38. leti v Trbovlje, kjer že vsa leta vrši službo organista in mrliškega ogleda v splošno zadovoljnost. V svojih mladih letih je g. Ličar združevali mlade ljudi v petju, sam pa je nastopal tudi v dramatičnih prireditvah. Mirno lahko trdimo, da je poločil g. Lič-ат temelj glasbenemu živ- ljenju t Trbovijah, ki se Arnes tako lepo razvija, da bi nas lahko zavidalo marsikatero mesto. Ličarjeva sta vzgojila 7 otrok, od katerih jih živi še 6, ki so vsi dobro oskrbljeni in delajo čast svojim roditeljem. Gospodu in gospe Li carjevi želimo k njuni šriridesetletnici obilo sreče. Iz Hrastnika h— Maškarado v Narodnem domu priredi Konzorcij za zgradbo Narodnega doma v Hrastniku na pustni torek. Da bo pestrost v dvorani tem popolnejša, so dostojne maske dobrodošle. h— Društvo »Čitalnica v Hrastniku«■ opozarja vse svoje člane, da se izposojajo knjige vsak petek od pol 6. do pol 8. Obenem pa tudi vabimo vse druge, ki radi čitajo, da se poslužujejo te važne kulturne ustanove v polni meri. Iz Šoštanja št—■ Na pustni torek popoldne bo v tukajšnjem kinu brezplačna predstava za mladino. Predvajan bo pester šaljiv film. Zvečer se predstava ponovi za odrasle. Iz Ljutomera lj— Redek užitek se bo nudil prebivalcem Ljutomera in širše okolice v nedeljo 9. t. m. ko dospe v naše mesto celotni zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, ki bo 8. t. m. koncertiral v Mariboru. Zbor, ki šteje okrog 60 pevk in pevcev, bo izvajal program, s katerim je zmagal na vseh koncertih svoje znane turneje po Franciji. Ljutomer, ki je vedno slovel po svojih veselih pesmih, bo svoje goste počastil najlepše s tem, da bo za ta koncert napolnil dvorano Sokolskega doma. Opozarjamo na kritike inozemskih listov, ki postavljajo zbor Glasbene Matice med najboljše zbore Ev-rooe. Koncert se bo pričel ob 3. uri popoldne, tako da se ga lahko udeleže tudi gostje iz Prekmurja. Zvečer so zveze na vse strani zelo ugodne. Kriza v hmeljarstvu Prereikanie med hmeljarji v Nemčiji in onimi v češkoelovaski je postalo v zadnjem času prav zanimivo. Gre za to, kako se nai reši nastala kriza v hmeljarstvu. Nemci zahtevajo: 1.) Omejitev hmeljarstva na stanje iz leta 1914., in to v vseh hmelj pridelujcčih državah; 2.) vsi hmeljarji se morajo zavezati, da bodo letos od vsakega sadeža vzgojili le eno trto in po dve trti dveh sadežev skupno napeljevali na eno žico in motvoz; S.) obča opustitev uporabe umeftnih gnojil; 4.) vlade onih držav, v katerih se bodo hmeljarji držali teh navjdil, naj prepovejo uvoz hmelja iz onih držav, v katerih hmeljarji ne bodo upoštevali navedenih navodil; 5.) Posebna komisija naj izvršuje to kontrolo. Tako Nemci. Češkoslovaški hmeljarji pa ne odobravajo navodil Nemcev, ker pravijo, da že prva točka dela izjemo za Nemčijo, ker ona glede s hmeljem zasajenega zemljišča še ni dosegla stanja iz 1. 1914. Nadalje pravijo Čeboslovaki, da inn.ožina hmeljske letine ni odvisna le od gnojenja, nego tudi od tehnike obrambnega deila zoper hmeljske škodljivce in bolezni — kar so pa Nemci nalašč prezrli in zamolčali — кет so ei v evesti, da jijo v tem oziru na prvem mestu med hmeljarji vobče. Če Se naj torej opusti gnojenie z umetnimi gnojili, naj se opusti tndi vsako obrambno delo zoper hmeljske škodljivce in bolezni. Vsakdo, ki o hmeljarstvu le nekaj razume. bo videl, da so po Nemcih priporočena sredstva v omili en je hmeljske krize enostranska in le nemški produkciji v prid. Kdor hoče biti povsem nepristranski, m> ra za odstranitev hmeljske krize priporočati le sredstva, ki bodo imela veljavo za vse države, in siceT: 1.) Omejitev hmeljarstva v vseh državah in tudi v Nemčiji; 2.) opusiitev uporabe umetnih gnojil in vsega obrambnega dela zoper hmeljske škodljivce in bolezni. Če primerjamo hmeljske razmere Nemčije z onimi Češkoslovaške, najdemo: Nemčija ima v primeru z 1- 1914. Češkoslovaški nasproti sicer manjšo s hmelipm zasajeno ploskev, vendar je pa pridelek na 1 ha v Nemčiji zaradi vzornega in temeljitega obrambnega delovanja zopr hmeljske škodljivce in bolezni veliko večji kot na Češkoslovaškem. Nadalje morejo nemški hmeljarji svoja kmetijstva veliko lažje preurediti za druge panoge, ker jim je tD vlada omogočila in zaščitila z varnostnimi carinskimi naredbami. Do danes se je s hmeljem zasajena plo-Rkev na Češkoslovaškem ekrčila za najmanj 10 %. Jasno je. da bi se položaj že v teku enega leta izboljšal, če bi se složno in enotno postopalo. Ako se pa to ne bo zgodilo, pe bodo v konkurenčnem boju uničevali posiimpzni okoliši. Mi pa rečemo: Hmeljarstvo se samo uravnava. Prestali smo že nekaj kriz — prestali bomo še sedanjo, ako si bomo prizadevati pridelovati le hmelj najboljše kakovosti. = Stavbni krediti pri Pokojninskem ▼odn. Pokojninski zavod nam sporoča: Da se pospeši stavbno gibanje, bo dajal Pokojninski zavod do nadaljnjega stavbne kredite, in sicer članom po 8 % obresti in 2 % amortizacije, nečlanom pa po 8 % obresti in 3 % amortizacije. Podrobne informacije se dobe v zavodu. Gledališka ulica 8/IV. = Vinski kongres r Beogradu se bo vrčil v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne v veliki univerzitetni dvorani. Kdor se ne Ž!<=li v Beogradu muditi dalj časa in se boče le kongresa udeležiti, lahko odpotuje v soboto ob 2106 z brzovlakom iz Zidanega mosta, v nedeljo pa se lahko že ob 18.50 ali 22.10 vrne. Marsikdo, ki še ni bil v Beogradu, pa lahko to priliko porabi, da si ogleda zanimivosti Beograda. Kdor želi, da se mu preskrbi stanovanje, naj se obrne na Vinarstvo društvo, Maribor. Gregorčičeva 6, in naj pristavi, s katerim vlakom bo prispel v Beograd. — Položaj^vinogradnikov postaja z vsakim dnem slabši, zato se naj vsak, ki mu je le količkaj mogoče, udeleži kongresa; tudi naše dobro utemeljene in obrazložene prošnie se bodo uslišale. Ne zahtevajte, da se le nekaj ljudi trudi. Oni, ki ignorirajo svoje organizacije in ostajajo vedno doma, le otežkočaio in onemogočajo uspeh. Železniško ministrstvo je dovolilo 50% popust na vseh železnicah. Potrebne legitimacije stanejo 5 Din in se naročajo po nakaznici pri gosp. Lovrn Petovarjn, Ivanjkovci. — Vinar«ko društvo. — Spremenjen način kotiranja Blairovih posojil na beograjski borzi. 2e ob priliki STVO uvedbe kotiranja Blairovih posojil na beograjski borzi smo opozorili na neprimeren način kotiranja v dinarjih za 1000 dolarjev nominala »tel quek. (7% Blairovo posojilo je n. pr. notiralo 47.000 Din). Sedaj pa je uprava beograjske borzo sklenila, da se notiranje vrši od 1. marca naprej v odstotkih nominalne vrednosti skuipno s kuponom. Med ljubljanskimi in zagrebškimi tečaji na eni strani in beograjskimi tečaji пя drugi strani je sedaj torej razlika le v tem, da je pri beograjskih tečajih vračunana vrednost kupona, dočim se v Ljubljani in Zagrebu narasle obresti naknadno zaračunajo. Ta razlika obstoja tudi pri tečajih za ostale državne papirje. 3. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah New-york, Berlin in Dunaj. Izvzemši v Tnstu je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so v splošnem ostali nespremenjeni, le deviza Dunaj se je za malenkost okrepila na 8.00. Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna škoda trgovala za aranžma in kaso po 402.5 in za december po 410, 8% Blairovo posojilo pri dalje čvrsti tendenci po 92.5, 7% pa po 81 — 81.5 Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 930, v Union banki po 208. v Poljodelski po 66, v Hrvatski po 50 in v Kreditni (Zagreb) po 101. Med industrijskimi papirji je bila Trboveljska pri slab! tendenci zaključena po 460. V ostalem so bili še zaključki v Isisu po 27, v Dubrovački po 435 in v Šečerani po 385. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22775, Berlin 13.5Я75 — 13.5675 (13.5525), Bruselj 7-9135, Budimpešta 9.92S8. Curih 1094.4 — 1097-4 (1095.9), Dunaj 798.5 _ 801.5 (800), London 275.66 — 276.46 (276.06), Newvork 56.595 — 50.795 (56.695), Pariz 221.17 do 223.17 (222.17), Praga 167.82 — 168.62 (168.22), Trst 296 62 — 298.62 (297-62). Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.27, London 25.185. Newvork 518.25, Bruselj 72.20, Milan 27.155, Madrid 63, Amsterdam 2f>7.75, Berlin 123.64, Dunai 73, Sofija 3.755, Praga 15.345. Varšava 58.075, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.08. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 94.5 blago, 7% Blair 82.5 bl„ Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni eavod 170 den., Vevče 132 den., Strojne 75 den., Ruše 250—260. Zagreb. Državne vrednote.: Vojna škoda aranžma 402.75 — 403, kasa 402.75 — 403, za december 409 — 411, S% Blair 92.25 do 92.5, 7% Blair 815 — 81.75; bančne vrednote; Praštediona 930 _ 935, Union 208 do 210, Jugo 87 — 88, Narodna 8500 den., Srp-ska 163 den., Zcmaljska 137 — 140, Po'i° 66 — 67. LfaWjanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Gutinann 185 den., Slavonija 200 den., Drava 295 bL, Šecera-na 385 — 3iX), Brod vagon 108 — 115, Isis 25 — 37. Dubrovačka 430 — 440. Trbovlje 463 _ 470. Blagovna tržišča Les 4- Ljubljanska bor/a (3. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov. Povpraševanje Je za bukove hlode. Žito. -r Žitni trg (3. t. m.) Na budimpeštanski borzi je danes navzlic sobotni okrepitvi v Ameriki pšenica znova popustila na 20.12 do 20.15. Pri nas pa je ostal položaj dalje nespremenjen, ker blaga ni lahko dobiti in mlini nimajo primernih zalog. Le za koruzo je razpoloženje mlačno. + Ljubljanska borza (3 t. m.) Tendenca za pšenico in rž skoraj čvrsta, za koruzo stalna. Zaključen je bil 1 vag. pšenice in 1 vag. koruze. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar.. plač. 30 dni: baška 80 kg 268 do 270. 78 kg po 265 — 267.5: Ц kg po 260 — 262.5. moka: »Ogt fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — r>24; koruza: baška. sušena. navadna tarifa po 180 — 185, mlev-ska tarifa 170 — 175, času primerno suha po 157.50 _ 160. — Ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna vozni na 205 — 210: rž: 72/73 kg 207.5 — 210. 4- Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice. 10 vag- koruze, 5 vag. moke in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, 77 kg 207.5" — 210; 78 kg 210 — 212.5; gor-njebaška. 78 kg 212.5 — 215: banaška Tisa Slep 78 kg 215 — 217.5; sornjebanaška 78 kg 210 — 212.5: sremska 77 kg 202.5 — 205: 76 kg 197.5 — 200. Koruza: baška in srem-ska garantirana 100 — 102.5: za marc 102.5 _ 105, za april 105 — 107-5. za maj 107.5 — 110 Oves. baški, sremski. slavonski 140 — 14^50 Ječmen: baški 63/64 kg 122.5 — 125 Moka: baška »00" 350 — 360; »2c 310 do 320- »5« 250 — 260: >6? 1S5 — 195; »7< 145'— 155; »8< 112 — 115. Otrobi: baški 85 — 90. + Budimpeštanska terminska borza (3. t. m.) Tendenca mlačna; promet srednji. Pšenica: za marc 20.12 — 20.15 (obračunski tečaj 20 30). za maj 21.09 -21.10 (21.30), za oktober 21.04 _ 21.08 (21.20); rž: za marc 11.30 — 11-32 (11.30); koruza: za mai 12.58 — 12 59 (12.60). za julij 13 do 13.02 (13.10), tranzitna za maj 11.64^-11.66 (11-70). Tek na 17 km v Oslu Slabi uspehi Srednjeevropcev — Joško Janša zasede 78., Janko pa 81. mesto — Skupno število tekmovalcev ie znašalo 111. Oslo, 28. februarja. Včeraj je pričel pni boj civilnih smučarjev. Zbrana je bila celokupna elita sveta; kompletno seveda severnjaki, t. j. Norvežani, Finci in Švedi. Vreme je bilo oblačno ter je nekoliko snežilo. Start je pričel točno ob 10. pri smučarskem muzeju v Trognerseteren t. j. približno 20 minut z električno železnico iz Osla. Zanimanje za tekmo je bilo tudi ta dan ogromno, kljub temu, da je delovni dan. Pri tekmi je bil navzoč tudi prestolonaslednik Olaf, ki je protektor vseh prireditev. Prestolonaslednik sam je navdušen smučaT ter se je tudi do lani vedno udeleževal holmenkolen-skih prireditev. Odlikoval se je posebno v skokih ter večkrat dosegel daljavo od 40 — 45 m. Proga sama je bila dolga 17 km, toda za naše srednje evropske razmere neverjetno težka in utrudljiva. Bila je tipično norveška. t. j. ravnine skoro nikake, vedno gori in doli, me>d grmovjem in drevjem enkrat na desno in levo. Za tekmovalca ne zahteva taka proga samo fizičnega napora temveč tudi velikanskega duševnega napora, ker je potrebno pri tekmi vedno misliti in to intenzivno misliti. Celo progo so skoraj Potovalne zastopnike za Slovenijo in Hrvaško in za rajone L?ka-Daimacila in Cr nabora, če možno s stalnim stanovanjem, ki obiskuje tudi manjše kraje, išče dobave zmožna tvrdika za prodajo pletenin i.n drobnarije proti provňziji za takoj. Ponudbe od najbolje vpeljanih, strokovno veščih reflektantov z navedbo znanj» letakov, dosedanjega delovanja г referencami mai se робђејо na Radio-Reklam, Subotica. •б ® >N « J « >0 45) ip« ы «2 5 в •"Э s» o i? Д .-S % t f : t > « g -■? 12 5 1 fco ® I яй Д •S ^ w j- © ■fi э e. SJ ■ ü - « "5 f Л u r ü н л Korespondentmja i z veoletino prakso, períektna v slovenskem in nemškem jeziku v govoru in pisavi, slovenski in nemški stenografiji, izurjena v strojepisju ter koncepta zmožna, želi preoneniti službo. Ponudbe pod »Nastop takoj« na oglas. odd. »Jutra«. Vremensko poročlio Meteorološki xavod v Ljubljani. 3. februarja 1930. Višina barometra 308.8 пз Kraj Ca s Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beozrad Sarajevo Dubrovnik Skoplie Split 8. 7. « Ы ra — ve Smer vetra ^ P Barom. Temper . s. in brzine SJ, 0> V m in век. O ca 773-3 5 85 mirno 10 773 2 3 90 mirno 77*7 6- 90 NE 4 774 1 5 46 mirno 775'/ 1 85 E 4 7769 —2 98 mirno 773-* s- ß0 NE 4 Padavine vrsta Dež ▼ mm do 7. ure 0-1 Solnce vzhaja ob 6.36, zahaja ob 17.49, luna vzhaja ob 8.10, zahaja ob 22.13. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 13 C, najnižja 4.6 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Jaäno. milo in mirno vreme Megle na severovzhodu Alp se bodo najbrž razpršile. obstopili domačini, tako da tekmovalec voji največkrat med gostim špalirjem občinstva, ki ga navdušeno vzpodbuja s svojimi »heja« klici. Občinstvo je športno zelo dobro vzgojeno ter ne pozna razlike med do>- ičimi in tujimi tekmovalci. Da je zanimanje za smučanje ogromno je več kot jasno. Vsi dnevniki pišejo seveda največ te dni le od smučanja in југ-ve strani so posvečene le temu narodnemu sportu. Tako je prinesel največji tukajšnji list »Aftenposten« tudi sliko naših treh tekmovalcev ter dolg, skoro dvokolonski članek. Po kongresu je predsednik norveške smučarske zv°ze Oestgaard omenil, da je tista velikanska premoč v smučarstvu med severnjaki in srednjeevropskimi narodi že premostena in da je pričakovati, da se bodo Srednjeevropci zelo dobro odrezali ter ;elo odnesli darila. To je bil pa najbrž ve-'ik akt vljudnosti, kajti rezultati so рю-kazali ,da so se Srednjeevropci slabše od-■zaii nego kdaj do sedaj pri mednarod-n;h prireditvah. To je seveda tudii umlji-vo, kajti pri zunanjih mednarodnih prireditvah je prišlo vedno manj severnjakov, dočim so seveda bili tu kompletni ter na domačem terenu. Temu primerni tudi rezultati. Do 35. mesta ni nobenega Srednjeevropca. Med 34 severnjaki, ki ranžirajo pred prvim Sred-njeevropcem Švicarjem Bussmanom je 19 Norvežanov, 10 Fincev in 5 Švedov. Zmagovalec Rustadstnen je star 23 let in je doma iz Lillehammer. Znani zmagovalec na olimpijadi v Švici Šved Hedlund se je plasiral šele na 24. mesto; znani olimpijec Norvežan Stöa pa na 62. mesto. Izmed Srednjeevropcev se je kot prvi na 35. mestu plasiral Švicar Bussmann; prvi Nemec Gustav Müller je na 42. mestu, j?r-vi Poljak Karol S■ ma enakovreden nasprotnik. Šele v drugi polovici drugega polčasa pri stanju 4 : 3 za GAK, ko so morali gostje igrati le z 9 igralci in ko je napravil sodnik več težkih napak v škodo gostom, se je posrečilo domačinom iz voje vati tako visoko zmago. Najboljše moči je imel Železničar v Hc-lerju, Wagnerju, Frangešu in Bačniku. Pri Gaku se je posebno odlikoval napad. Železničar je zapustil pii mnogoštevilni publiki zaradi lepe in fair igre prav dober vtis. Tekmo je vodil sodnik g. Wagner zelo nesigurno. Službeno iz LNP-a. Seja poslovnega odbora bo tokrat izjemoma v četrtek, 6. t. m. ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik I. SK Svoboda. Danes sestanek I. skupine ob 18.30 v naši garderobi, II. skupina istočasno pri Zidarju. Prosim točnost SK Slovan. V sredo ob 7. vsi igralci v telovadnici, ne glede na pripadnost moštva, točno ob pol 8. sestanek vseh članov I. moštva in vseh onih, ki so za prvo moštvo že nastopali. SK Ilirija (hazenska m lahkoatletska sekcija). Danes ob 18.15 sestanek vseh onih članic, ki trenirajo erosseountry tek v nogometni garderobi- Jutri v sredo ob IS. trening za vse igralke v paviljonu. V soboto popoldne ob 17. cosscountry trening. — Redno in polnoštevilno! Objava Samostalne monopolske uprave Itdavanje pod zakup parava relikos>podaje dto-vaoskih prer-adje vina, oiga,r-®aipjra i žižica za vreme od 1. aprila 1930. do 31. mar ta 1933. godine. Na dam 12. marta 1930. god. održaóe se kod Obíasmih momopo!lskih «spektorata н Zagrebu, Splitu i Skopim H. javna ofertaSina licitacija n skraóenowi roku — od 10 dana — za izdav.an)e pod z&kaip prava velikoipnodaje diuvamskih pre-radijevma, cigar-papiira i žižica za peron zakupa 1930133. god., po u slovim a Pr. Br. 3340 od 28. jami ara 1930. god., objavljenim n Sltóbemm novin ama br. 21 od 21. I. br. 24 od 1. II. i br. 30 od 8. И. 1930 god. a za sledeče gr.upe i prodajne теот.е. i Na področju Dravske banovine Reom br. 1 — brežiški, br. 2 — sevtiički, br. 6 — vrhnički, br. 7 — Velike Lašče, br. И — Lukovica, br. 13 — Radeče, br. 16 — Logatec, br. 17 — Cerknica, br. 20 — Trebnje, br. 22 — čabarski. br. 25 — Prevatje,, br. 26 — Merenberg, br. 30 — Slov. Bistrica, br. 33 — Šmarje pri Jelšaih, br. 34 — Koz.je. И Na područj« Savske banovine Reon br. 42 — donjo-stubičkn, br. 43 — dugo-selski, br. 44 — zelnski, br. 45 — zlatarski, br. 46 — kbrrječki, br. 47 — ivanječki, br. 48 — krapinski, br. 50 — hidibreški, — br. 51 — presradski, br. 53 — Novi Marof, br. 54 — Zaprešič, br. 58 — Jastrebansko - P is a rovina, br. 60 — íazmamski, br. 61 — petrinski, br. 63 — Vr.gčn Most. br. 70 — kirtrnski, br. 74 — ga-rešniički, br. 75 — grubišno-pcvljski, br. 76 — novski, br. 77 — novo-gradiškii, br. 78 — pa-kirački, br. 80 — slafrrrickii, br. 82 — oažščki, Ьт. 83 — donjo-miholjački, br. 84 — dako-vački, br. 85 — vaipovski, br. 87 — sbiníská, br. 89 — novljanskii, br. 90 — Krk, br. 91 — Rab, br. 92 — Pag. br. 93 — seniki, br. 97 — cdfrinski, br. 98 — Gračac i br. 99 — Donjii Lapac. ra Na područlu Primorske batnorbie Reon br. 146 — Metko vi 6, br. 118 — Vis. IV Na podruhu Zetske banovine Reon br. 193 — barski, br. 194 — pT-ibojski. V Na područiu Vardarske banovine Reon br. 287 — kačanički, br. 294 — porečki, от. 295 — prilepski, br. 296 — kruševsfci, br. 297 — prespanski,. br. 298 — Sbrušfci, br. 299 — kavadarski, 300 — negotinski, br. 301 — štip ski, br. 304 — carevo-seis'-i, br. 306 — radoviški, br. 307 — stnumički j br. 308 — doj ran ski. Pošto reoffii br. 295. 296. 297 i 298 prema uslovnma Pr. Br. 3340'930. god. spadaju u jed tki — XXXII ('tTideset drngu) grupu, to nadmetaoi. ko j i žele mo®u podneíi jedrm poroidu i za cehi ovin gnttpu pridržavajuči se odredaba 51. 10. ustova. Por-ude sa doikumentiiire prima če se odredle-noe dana 12. marta 1930. gvrd. do 11 časo-va pře podne i to: 1. Za proda.jne reone na područiu Dravske i Savske banovine kod Oblasnog monopolskog inšpektorata u Zagrebu; 2. Za prodaftre reone na podruičj® Primorske i Zetske banovine kod Oblasnog monopodskog inšpektorata a Splitu; i 3. Za prodajne reone na podmč*n Vardarske banovine kod Obiasoog nxwiopoiskog inšpektorata n Skop-ljru. Štampam úsloví zajedno sa iitasnpattjm torme-barima pooude mosja se dobiti kot Odel-enja prodaje — Uprave državnih monopola u Beograda i Oblasnih monopoLsfcifo inšpektorata а Sarajevu, Za®rebu, SpKm i Skop#u. Za pravo učeSča aa ovoj ficttac^š svaki nadme ta č dužao .je da položi kauci ju u iznosu, ko-Iko je predvidjieíio kod svaikog prodajno g reo-na o čl. 1. rasfova. Ka.ucije mogu se potožiti kod Monopofskog srtovar.išta n Zagrebu samo za pro-dag ne reone sa područí a Dravske i Savske banovine, kod Monopolskog stovarišta u Splitu za reone sa podfručia Primorske i Zetske banovine, a kod Monopolskog stovarišta u Skoplju za reone sa područja Vardarske banovine. Ka-ticije mogu se položiti od dana oglasa eve licitacije pa do zaküju čno 11. marta 1930. sod. o 17. časova- Kaucjje položene г& prvu Licitacija mogn ostati i za ovn Ecitacšiu, a da po-n-ud'jači dadiu raz ponetdm izjavu, da revers o poLoženoj kauciji га prvu Eckaciju važ i i га dr.ugu. Svaíki nadinetač diužan je da и svafei reo« :f gimpu podnese zasebnu poniudiu, a uz svaka po-naidu da priloži u slove, potpisane tačno onako, kako je u 51. 7. uslova k ura i vom štampano. Isto tako svaki nadmietač dolžan je da svoioj ponudi priloži sva dokumenta prepisana u 51. 5. trslova. Ako je nad metač nčestvovao na prvo1] licitaciji i dokttm-emiia priložio svojo? ponudä iz prve licitacije, onda ih ne treba ponova prilagati, ali je doižan da n svojoj ponudi tačno na-гпабј broj i naziv proda jnog reona za kojí ie na prvaj licitaciji podneo porradu i priložio dokumenta. Nadimetači, ikoni kod poiedEisüi Obfestrih mo-nopolsknh inšpektorata podnesu po više poraida — za više reona, mogn dokumenta priložiti samo jednon ponudi, koju podnose u dbti&iom mesitu, a na ostaiim treba da naznače broj pro d ^ in >z reona gde se dokumenta uz ponudil nakaze. Ovo se ne odnosi na usfove, jer wskxvi mora ja se priložiti sva ko; ponudi. Naroči to sc skreče pažnja nadmetačima: da sni dužni u svojim ponudama označiti monopoi-sko stovarište iz koga 6e velikoprodaje snaib-devati; dö taksirata svoje ponude tačno po nslovima t. j. svaku ponudu za reo« sa 100.— din ara, a svaku pomidu za grupu sa onotiiko pata po 100.— dinara. koliko ima reona dofičsta grupa; da se ponude za četa grupu kod ove dr-uge licitacije primajiu samo za XXXII (trideset drugu) ^ruipu, pošto od ove grupe na prvoj licitaciji ]oš m jedan reon nřje izdat pod zakup; da obrate pažnju na taksene marke, da iste ne budti stare emisije; da sva dokumenta po 51. 5. uslova budni izdata od nadležnih vlasti i da n,:su zastarela iK nepotpuna. Ponude, looje ne btrdu taksirane i napisane tačno po nsScvjma i ko jim a ne budni priloženi us-lovň i sva potrebna dokumente, neče se i zima ti u postupak. Pr. Br. 7422 iz kancclariie Samostalne monopolske uprave u Beogradu, 28. februara 1930. godine. Iz življenja in sveta Prvakinja v pisanju na stroj in nje naraščaj fíemška svetovna prvakinja r strojepisju Olga Fischerjeva posveča otroke v tajnosti svoje mnet- DO s ti. Povodenj na odru Vsa velika pariška gledališča so opremljena s številnimi pripomočki proti požarom. Nad odrom imajo večinoma velike avtomatične vodnjake. Pred nekoliko dnevi so v operi izvajali »Hugenote«. KmaÜu potem, ko se je dvignil zastor, se je na oder nenadno vsul hud naliv. Dež je v potokih pral igralce in zbore. Hugenoti in katoliki so na vrat, na no«; pobegnili za kulise. Orkester, ki je bil na suhem, je igral dalje, a zastor se ie spustil. Režiser je naznanil občinstvu, da se je slučajno zrahljal vijak pri pipi in je sprožil brez potrebe požarni nevarnosti namenjeni dež. Deset minut pozneje so bile lasulje že posušene, •pevci na novo poslikani in vodovod v redu. Predstava se je nadaljevala v zavesti. da ni operi nevaren noben ogenj na odru. Zmagovalec pri smučanju v Oslu Norvežan Rwtetadstuee. ki je dosegel prvenstvo pri smuškem teku na 17 kra. Serum proti kokainizmu V evropski bolnišnici v Aleksandriji se vršijo ta čas uspešni poskusi z novim serumom, ki odpravlaa manijo uživanja mamil. Serum izdelujejo iz izpuščajev, ki nastanejo pod gorčičnimi obliži. Vodja omenjene bolnišnice dr. Modi nos je preizkusil svoj preparat najprvo nad nekim Arabcem, ki je trpel radi revma-tizma. Arabec je bil strasten kokainist in tu se je pokazalo, da mu kokain hipoma ne diši več. Slučajno so torej' od- krili novo sredstvo proti eni najusodnejših človeških razvad. Z novimi poskusi so ugotovili, da učinkuje to sredstvo proti morfinizmu in zauživanju hašiša ter heroina. Prva injekcija pacientu povzroči sicer težke krče, a ko ti mine-io, so ozdravljeni. Ta čas preiskušajo zdravilni serum tudi na alkoholikih in kadilcih. Znanstvene razlage za njegovo učinkovanje se niso našli. Charlie Chaplin kot brivec Kakor govore po Hollywoodu se udejstvuje slavni filmski komik v novejšem času kot brivec. Svojo spretnost v tej stroki je preizkusil prvič nad Abstrom Mac Donaldom, sinom angleškega ministrskega predsednika. Mladi Mac Donald, po poklicu kipar, se je mudil v Hollywoodu, kjer ga je filmska zvezda Lila Lee nekega večera povabila na domačo plesno zabavo. Prišel je s svojo polno brado, a ta je vzbudila pri gostiteljici takšen odpor, da so ji navzoči sklenili napraviti takojšen konec. Charlie Chaplin se je ponudil za izvršitev operacije, bivši svetovni mojster v boksanju Dempsey pa je prevzel uilogo trdih klešč, ki naj bi držale pacijenta med operacijo na miru. V nekoliko minutah je bila stvar opravljena. Alister Mac Donald, ki so ga radovedni ameriški novinarji intervjuvali seveda takoj naslednjega dne. je izjavili, da so mu posneli brado z njegovim privoljenjem. O podrobnostih pa je rajši previdno molčal. Zločinci po naravi Znani anatom Collin Mackenzie v Melbournu je pričel nenadno braniti na pol pozabljene Lombrosove nauke o dedni obremenjenosti pri »rojenih zločincih«. Oblasti so mu pred leti dovolile razkopati grob grozovitega morilca Deaminga, ki je bil pred 30 leti strah vse Anglije. Mackenzie je dolgo in vestno raziskoval Deamingovo lobanjo in dospel do presenetljivih zaključkov. Nič ni bilo slična lobanji človeka XX. stoletja, temveč je kazala več za lobanjo jamskega človeka značilnih posebnosti: bila je slična lobanji pokončnja-ka, velike, človeku slične opice. Na temelju svojih raziskavanj je dospel Mackenzie do prepričanja, da so rojeni zločinci skoro vedno samo nekakšen spomin na naše jamske prednike, t. zv. atavizem. Njih lobanje so najboljši dokaz za to. Oblasti torej ne bi smele kaznovati rojenih zločincev, temveč bi jih morale samo internirati, da ne bi postali javnosti nevarni. O vzgoji ali vplivu tu ni govora. Duševnosit divjaka oziroma človeka kamenite dobe je morala biti prav surova, in ji je narekoval vse dolžnosti edino nagon sebičnosti. Mackenzie je prepričan, da bo povzročilo njegovo odkritje popolno iz-premembo kazenskega postopanja in Nov stroj za pometanje cest dbvezen pregled vseh dvomljivih nara-ščajnikov. Za sedaj pa poziva vse antropologe in anatome, naj ustanovijo v Newyorku ali v Londonu veliko zbirko lobanj, v katero bi oddajale vse države na svetu lobanje justificiranih zločincev z njihovim življenskim popisom vred. »Potem,« pravi prof. Mackenzie, zborno pričeli s primerjalnim študijem in načeli veliko vprašanje o kirurgič-ni odstranitvi jamskih posebnosti v človeških lobanjah.« Sčasoma bo človeštvo tako daleč, da si bo ogledal kirurg novorojenčka, pa dejal: »Rojen je za Čarugo, a nič ne de! Popravim sa tako, da bo še za mežnarja dober!« fiCa pepelmciflo srede nlanikoia pojedina 4481 v restavraciji „Ston" Človeško usnje V srednjem veku so ubitim sovražnikom ali obešenim zločincem čestokrat slekli kožo. V žitavskem mestnem muzeju na Češkem imajo še danes nagače-nega razbojnika iz teh mrkih stoletij. Srednjeveško praznoverno človeštvo je mislilo, da varuje človeška koža pred nevarnostjo. Mnogi vitezi, gozdarji in stražniki so imeli vreče za smodnik, pasove ali prevleke za orožje iz človeške kože. Iste vraže se zrcalijo iz pripovedke o znanem husitském slepem voditelju Janu Žižki: ob svoji smrti je baje določil, naj napnejo njegovo kožo na vojni boben, katerega zvok je pri napadih pognal sovražnike v beg. V resnici je umrl Žižka na kugi in torej ni bila njegova koža za nobeno rabo. Vojvoda Filip Orleanski s priimkom »Državljan Enakost« je nosil ozke jahalne hlače iz človeškega usnja. A mu niso prinesle sreče. Leta 1793. ga ie obglavi'1 rabelj v Parizu... Rabelj je na tihem prodajal človeško kožo in si s tem precej zaslužil. Med revolucijo je sicer bilo tega blaga na prebitek: po nekaterih ječah so iz kože obglavljencev delali copate! Sicer pa so rabili človeško kožo v prvi vrsti knjigovezi. Več sličnih knjih hrani Britski muzej, v Ooetingenski univerzi- tetni knjižnici imajo ▼ tej vezavi Hipokratova dela. Zadnji primer na tem področju se nanaša na znanega filozofa in astronoma Kamila Flammariona. Koncem minulega stoletja je bil večkrat povabljen na grad neke francoske grofice, znane krasotioe in svoje čestilke. Nekoč je pri plesu občudoval z ostalimi gosti vred njena snežnobela ramena. Po več letih je prejel od njenega zdravnika pismo, ki mu je poročal, da je grofica umrla na jetiki. Kožo, katero je Flam-marion nekoč tako občudoval, mu je zapustila pod pogojem, da jo porabi za vezavo svoje najbolj priljubljene knjige. Zadostovala je za oba zvezka »Tarna ve-soljstva«. Hrbet je pustil umetnik-knji-govez bel, v ostalem pa je usnje pobarval z modro barvo in posejal z zlatimi zvezdami: v tej obliki je knjiga najbolj ustrezala vsebini Flammarionovega dela, katero je tako vneto čitala rajna lepotica. _____ iz Stuttgarts. _ LANGENBERG 17.30: V«v öerni koncert — 20: Simfoničen koncert — Lahka godba. _ 23.15: Jazz - band. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 17.25: Koncert orkestra. — 20.30: Češki večer. _ 22.30: Lahka godba. — LONDON 21.15: Koncert pevskega zbora. _ 22.40: Češkoslovaški program. — Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. _ 21.02: Vokalen in instrumentalen koncert izoflene^a 4483 pOÍllika po možnost! manufakturně stroke v svrho tbiska privatnih od jemal jev v Ljubljani proti fiksni plači in proviziji s takojšnjim nastonom sprejmemo. Naslov pove oglas. odd. „Jutra". Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Torek. 4. marca. LJUBLJANA 12.30. Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprxlucirana glasba. _ 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Socijalna fizika. — 19: Dr. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva. — 19.30: Ruščina. — 20: Operetni večer (ga. Poličeva, gg. Mohorič in Drenovec). — 21: Godba na harmoniko in kupleti. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz - band. Sreda, 5. marca. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. — 20: Večer resne glasbe (gdč. Mara Pirčeva). — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 18: Godba na harmoniko. _ 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Poročila. — 22.15: Pevski koncert. — 22.35: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos češkega večera iz Prage — 22.10: Ton-filmeka glasba. _ PRAGA 20: Prenos slavnostnega koncerta Češke filharmonije. — BRNO 17.25: Arije in pesmi. — 19.05: Koncert narodne glasbe. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Reproducirana glasba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.10: Glasbeni program za mladino. — 18: Prenos iz gledališča: Wagnerjeva opera »Siegfried«. _ BERLIN 16.30: Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos iz gledališča: VVag-nerieva opera »Tannbäuser«. — FRANKFURT 16: Koncert orkestra. — 2010: Schu-bertova maša v As - duru. — 21: Prenos Kopinio večje količine do maja t. 1. Ponudbe na podr. „Jutra" v Celju pod šifr) „250\ 4^87 30°/o kronske focme 3264 v okvirju svoje potrebe kupuje ne izpod 72 % 8* u v Si a š f e d i o n a, Osijek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite se! v <4lude§ni ßaC$am! (Heilte se nadCcg t Kai pravijo o R'o-Ba'üzanwi hvatežm odjemafei? Uljud.no Vam sjwro-čam, da sem oz-dravU nog« z Vaš:m Rad. Balzamom. Leta. 1922 sem moral v pokoj radš bolnih nog; hodil sem kot po jajcih. Danes sem zdrav po zaslugi Vašega balzama. Ob prvi priliki, -ko pridem v Ljubljano, s« bom pri Vas osebno prijavil. Vaš hvaležni: Ado'tf Rabič, orotuišiki naredntik v pok., Mengeš. Rešite s« tudi Vi kurjih očes, brada-vic, t«3< kože itd. Lonček 10 Din (predp!aftk>) 18 ca povzet"'« pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII», Kamni-ška 10 a. 4432 Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trrr štev. 2 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wöliina вгаг, Goepjsvetska e. 12. Novosti Rovost! železna služinska Brozovig« patent postelja zlož» Ijiva, s tapecirani m ma-dracom. zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe In za potujoče oso* be stane Oln. 450.— RaspošMjam po poštnem povzetih Lesena patent poste?!* (ložliiva. • tapeciramm inadrat om. tele prak-ťčna sune Din. 280.— Uvedli 60 t& v nemškem mestu Bochumu. Stroj avtomatično pobere vse smeti in Hb na Isti način zopet odloži na smetišču. Poskusi ž nJim so se izvrstno obnesli. Leftlfta «r*tt"i»nie — ftb" Icitubl) j neinovije vreli »ta« ve OiB. 150.— • ь.вно*т* Zagreb, Uica 82. Emajlirane tablice sa občine, ulice, poklice, hišne številke, pasje znamke itd. Originalne Lutzove peči. železostrugarska dela, izdelovanje strojev in aparatov montaže, avtoge-nično varenje prevzema delavnica Inž. Guzelj, Ljubljana Vil., Sv. Jerneja c. 5. Tel. št. 3252. Za domačo čajanko s plesom si vzemite orkester Jacka Hvlt ona! Dva načina sta, kako si dobite Hyltonov orkester v svoj dom — orkester, ki bo razveselil vaše goste z najživahnejšo plesno godbo. Prvi način je, da povabite ves orkester iz Londona—drugi pa, da si najboljše Hyltonove komade nabavite na ploščah His Master's Voice. V tem je bas čudo plošč His Master's Voice» One vam dado godbo, ki si je zaze-lite in kadarkoli si je zaželite, v izvedbi najboljših svetovnih umetnikov, najznamenitejših orkestrov in zborov. Kdor ima gramofon His Master's Voice in lepo izbiro plošč te znamke, ne posluša katerekoli poljubne godbe, ampak si iabko privošči tisto godbo, ki si je sam zaželi. Evo vam nekaj priljubljenih Hyltonovih komadov na ploščah His Master' s Voice B. 5629 I lift up my fin§er and I eav «Tweet | Tweet» (Fox-Trot) „Shinaniki Da" — One-Step B. 5637 WeddinÄ of tke painted doli (Fox-Trot) Mv sin (Fox-Trot) В. 5663 Louise (Fox-Trot) Honey (Fox-Trot) «His Master's Voice» GRAMOFONE Prodajni depot „Gramofon" A. Masbea*ger bjubljana, Miklošičeva cesta 34 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če na} pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. ' Telefonske številke: 2492. 3492 da se mu pesíje ре pesti naslov» o/l /ea/ee druge itifertttaetfe tieece se traaiih oglaseo ttaj pvtíeiki o snefn^a}> eieei* ne bs prejei odgevera! CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Stanovanje trisobno. .-oinčno, parketi-rano. 6 kopalnico, predsobo in verando oddaim za april aii 15. marcem »Stan in lom«, Tržaš я cesta 26. — Vprašati ori tajništvu v Glinški ulici 9. 8790 2 mizar, vajenca d hrano, stanovanjem in periiom v hiši řprejmem 1-akoj. Naslov v oglasnem O'Uielku »Juitra«. 8562 Gospodinjo ■režčo v gospodinjstvu in reji perutnine, «sprejme posestvo v Sloveniji Ponudbe z dolgoletnimi .spričevali podati pod »Za 22440« na public i i a s d. d., Zagreb — Gunduličeva ulica 11. 8710 Prikrojevalca gornjih delov, га e-k.-port iSevije iščem. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod Ikifro »Prlkrojevalec« 8709 Kr^j. vajenca ■a Ljubljane aii bližnje ckolice sprejme ta'koj F. Može, Ljubljana, Cesta v Soino dolino 13. 8G87 Čevljar, vajenca poétenegi, okoli 14 let «tarega. i vso o-skrbo v hi&i sprejme Alojzij Fabjan itašoga UfcRja, Črnomelj. 8681 Hotelsko kuharico dobro izurjeno sprejime v «talno elužbo hotel »Beile-*rce« r Ljubljani. 8641 Zobotehnlški praktikant •lobi rfažbc na dežedi — basier r oglatem od de?'- u »Jutra«. 8627 Kravarja « dobrimi pri,poročili, pridnega ia neomenjenega, ki ku dob-o moliti, sprejmem tako j. Predstaviti j« pri Souvanu v Ljubljani. Mestni trg 24 ali na pradu Volčji potok. Jar?». 8609 Kuharico r>erfektno, eajnoetojmo sprejme j 1. majem Pension G-randié, Baii;a. otok Krk. 8525 Rudniški nadpaznik energičen, zanesljiv, dobi mosto v »Rudniku Sloveniji. _ Ponudbe в prepiei spričeval in zahtevo plače na oglasni odelek »Jubonovite, Beograd. Vuka Earadjiča 22 6089 Pisarniški sluga mlad in zanesljiv, dober govornik, zmožen tudi nemškega jezika dob; dobro 6talno službo. Ponudbe na oglas. oidelek »Jutra« pod šifro »Dobra stalna služba« 6037 Opekarski mojster prvovrsten, dobi službo na opekarni g strojnim obratom. Ponudbe z referencami. z zahtevo p'ače in po-p-n^ev na oglasni oddelek »Jutra« po-d šifro »OpeV-?r-eki mojster«. 5093 Čevljar, pomočnika za fina dela sprejme takoj Janez Peteraelj, Radovi :i-e* 29. ЭТ46 Perfektno kuharico iščem za graščino na deželi Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šetro »Kuharica«. 8787 Služkinjo ki zna dobro kuhati, sprejme tričlanska družina v vilo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«'. 8794 Potnike iščem za prodajo koledarjev. Prednost imajo inteligentni. trgovsko naobra-žěni gospodje. Ponudbe na osrlas oddelek »Jutra« pod šifro »Prodaja koledarjev« 6061 Llkarlco za volnene stvari eprejme Nemeth, Kodeljevo, Slomškova 4. Dotične, fei so se učile pletiljstva imajo prednost. 8792 Dekle dobro vzgojeno, ki ima veselje do kuhe, ki mogoče že nekaj sna in ima veselje do boljše mestne, snažne hiše, se sprejme takoj. Sta dva otroka v starosti 4 in 7 let. Vpoštevajo se le zdrava in poátena dekleta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8812 Metlarjl, pozor! Iščem dobrega vezaéa in pokrivača za takoj. Na» slov pove oglasni oddelek »Jutta«. 8826 Več vajencev za mehaniško obrt, brez hrane in stanovanja sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8817 Strojnega mizarja dobro izvežbanega sprejme ta-koj tvornica pohištva I. Reipše. Ljubljana, Dvorni trg 1. 8S18 4 A. љЖ ,<ГЉшЛ ko šolo. 2 letn. pripravnice in enoletno poštno uradniško prakso, strojepiska, želi stopiti takoj v ki.ko pisarno ali trgovino kot bla-gajničarka a-li knjigovodi-nja. Podvrže se brezplačni preizkušnji. — Dopise na ojr'as. oddelek »Jutra« pod »Poštena in marljiva« 8751 Dekle s tremi Tazredi meščanske šole in absolventin_:a_ štiri mesečnega frospod:iniske?a tečaja v ptujski »Mladiki« želi mesta v boljBi hiši v pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6M3/a Mesarski pomočnik išče slufbo v mestu ali na deželi. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Mari bo*n pod »Vesten«. 8735 »Jutra«. Sedlarski pomočnik išče elužbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra^. 8779 Šivilja zmožna ženskega in moške-га dela. z večletno prakso želi zaposlenja — najraje pri kakem krojaču. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8773 Službo hišnika v vili na deželi, z velikim vrtom, kojega bi obdeloval išče oženien železniški vno-kojenee brez otrok G"e za majhno plačo. Ponudbe do 10 marca na naslov, ki "a pove oglasni oddelek ' Jutra«. 382 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetjt najmanj 5 kg. Potem č.sto belo gosje kg io 130 Din ln čist beli puh íg po 300 Din. L Brozo-VI6, Zagreb. Ilica St. 82. — Kemična čistilnica perja 262 Otroški voziček dobro ohranjen, na peresih, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8671 Aparat za valjenje piščancev, znamke Nicker! Ideal, za cca 300 iajc in umetno kokljo radi nabave večjega proda Drago Hadl — Novo mesto. 5820 Brizgalnl aparat kompleten, za barvanje, stoječ pi.-alnik, 3 m dolgo prodajalno mizo (Pudl), pri-p-avno za trgovino ali pisarno in več pločevinastih posod za mešanje barv, po nizki ceni proda Jadran. Ljubljana, Komenskega 36 8732 Kilometer števec za motor poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8760 Krasne blazine ročno delo za z as tore ter srebrno taško poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8762 Železje od venecijanke za cel obrat, nadalje zobata kolesa, vlite jerme nice. kompletne ležaje, osi itd. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 8781 Trboveljski premog prvovrsten, drva in cement prodaja F. Misson, Ljublana, Janez Trdinova ulica. 8772 Harley Davidson motor 350 ccm, OHW, v dobrt-m stanju prodam. — Naslov v oglasnem od-1-e'ku »Jutra«. 8769 Več bodeče žice stare kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po i šifro »Žica«. 8553 Kupim 20—30 močnih kranjičev ali tudi Znidaršičev (prv-oev). Ponudbe na naslov: T. Gaspari. Rakek. 8774 Gramofon daljnogled in gojzerce št. 44-45 kupim. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8S22 KrOnske bone kupuje in p ače najboljše Franc Si am i č. mesarija — Gospotvelska cesta štev. 5 8810 Pohištvo Radi selitve poceni prodam kompletno po-te! jo. nizko omaro, veliko kuhin.tko iu;zo in več drugih stvari. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8802 Otroško posteljo in 2 veliki postelji ugo-dno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 8S21 Elegantno masko svileno, za vitko damo. posodim Trdinova ulica 2. uritličje. 8091 Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneje: — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl. oddelek »Juiia«. 28 Vrt z majhno hišo kolarsko delavnico, shrambo za les. ob cesti v mestu Radeče, vsled preselitve takoj proda Ferdo Laznik. 8814 Hišo v Čretu pri Celju eno- ali dvodriižins-ko, v lepi legi. vrt, 720 ms sveta prodam. Naslov pove osi. oddelek »Jutra«. 8719 Več stavbišč v Kamniku 5 minut od kolodvora, v eolnčni legi, v izmeri cca 300 m3, po 22 Din naprodaj. Pojasnila daje Jamko Stare, Kamnik, Perovo 40 8526 Lepo posestvo s hišo. lepim gospodarskim poslopjem v Sloveniji, blizu železniške postaje, je ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 6096 Nova visoko- pritlična hiša s 2 sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami ter e cca 1800 m! sveta na katerem je zasajen sadovnjak, naprodaj v lepem industrijskem kraju, oddaljenem 5 minut od Domžal. Pojasnila daje J Cedilnik, Ro-dfica ari Domžalah. ■ 8647 Hiša z vrtom njivo in gozdom, ali samo hiša z vrtom, v prijaznem mestu na Dolenjskem naprodaj. Hiša je pripravna za obrtnika ali vpokojenca ter leži ob cesti, 15 minut od postaj«. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Višnikar Emil. Radeče pri Zid. mostu. 8741 Hišo ekora; novo, t majhnim vrtom, na prijaznem -pro štoru v bližini Domžal prodam. Pojasnil» v trero-vini Vrenjak, Vir pri Domžalah. 8778 Hišo v aK blizu Ljubljane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina Din 120.000«. 8786 Vrtno zemljo kupim. Ponudbe na ogla? oddelek »Jutra« pod šifro »Vrt«. 8809 Radio kompleten, zvočnik, akumulator ugo-dino prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8611 Avto po zelo ugodni ceni prodam. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 8690 Motor s prikolico gtiriciilonderskii — izvrstna mašinerija. naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8628 Motocikl popolnoma nov, komaj uvožen, z kompletno opremo po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 8601 Trgovska hiša vogalna, enonadstropna, Kamnikiu. Glavni trg št. 37 na najbolj prometnem кта-ju je naprodaj. H:ša_ obstoji iz 2 prodajalnic, 6 velikih sob, kuhinje, jedilne shramibe. pravice, 4 kleti, skladišča, drvarnice in kopalnice. Ponudbe do 8. marca 1930 na oglasni oddelek »Jutra« pod šif-o »F. A.« 6132 Zemljišče 3 jiohe travnika in 1 joh hoste ta'koj prodam. Naslov pove podružnica Jutra v Celju. 8824 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenab Čer ne — iuvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3. 38 20 odst bone plačuje najbolje Uran Franc. Dunajska e 46. telefon 28—20 68 20 % kronske bone upuje A. Krische, Ljiib- Damski plašč popolnoma nov, za mlajšo, srednjeveliko postavo ir salonska obleka črna (žaket) za srednje-velikega gospoda naprodaj Ogleda et lahko' vsak dan med 12 in 15 uro Naslov pove oglasni oddelek Jutra 6196 Lepo masko posodim. Ljubljana. Valva zorjev trg 6 (nasproti Krš-ževnisike cerkve). 8S19 3 lepe kostume (maske) poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8820 Deklico staro 3—6 let, popolno siroto sprejme za svojo izobražena rodbina — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Deklica 6« 8783 Gostilno DoHnar po domiče pri »Polonov-cu« v Poljanah nad Skof-jio Loko, dobro idočo, stoječo tik glavne ceste t-ет farne cerkve, p-oiam takoj proti polovičnemu plačilu Za ostali znesek se vknjšžim Na dooise se ne oziram. Oglasite se pri meni osebno v gostilni. 55Í7 Lokal na prometnem кг&јч od dam. Naslov pove oglasi oddelek »Jutra«. 8755 Lokal pripraven za urarja aH zlatarja, na prometnem kraju blizu farne cenkve tako oddam. Naslov pove o-arl oddelek »Jutra«. 8733 Brivci in trafikanti! Zgraditi nameravam pavi 1 jen za brivski salon in trafiko na najiprometne:6i točki v Rožni dolini. In t-eresentom, najemodajalcem pove naslov oglasni oddelek »Jutra«. 8793 Gostilno dobro idočo dam na račun Kavcije in referenc zmož ni naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oddam takoj«. 8754 2 dijaka ali dijakinji eprejmem na hrano in stanovanje. Naslov r oglas, oddel'ku »Jutra«. 8806 Stanovanje sobe in kabineta, ali pa tudi 2 sob, kuhinje in pri tiiriin, ne predaleč od cen tra išče za maj a'i pre' uradniška družina b r e otrok Naslov; Klavora. Bleiweis ova 18/ipt. 8614 Stanovanje sobe in kuhinje iščeta ma ti in sin za takoj ali po zneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif »Točno plačano 30«. 8529 S^lnčno stanovanje 3 sob, kuhinje, pritiklin m vrta oddam mirni, boljši stranki s 1. aprilom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 8766 Stanovanje 2 sob 'kuhinje in pritiklin. z elektriko ter vrtom oddam s 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku JutTa 8629 Klavirje in piamne predaja, izposo-juje, [»opravlj» in tisto iriašuje najceneje — tudi na ob-oke tovarna klavir-Warbinek, Ljubljana, Rimska 8668 ev Gresorčiče^a 3 esťa 2 Stanovanje komfortno, v pritličju, ob-toječe iz 4 sob. sobe za lužkinjo, kopalnice in pritiklin, s plinom ter elektriko. poleg opere oddam junijem. Povrnitev Din 12.ПО0 za adaptacijo. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra« pod »Opera 115«. 8805 Pianino skoraj nov. lep glas zeJo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8669 Fino vijolino za kolo ali harmoniko zamenja Kerenič, Ljubljana VH, Medvedova cesta 18. 8752 Stanovanje sob in kopalnice, oziroma 3 sob in kabineta, v mestu iščem za april. Ponudbe z navedbo cene na as. oddelek »Jutra« t>od šifro »Za arvil« 8801 Sobo s hrano za 050 Din mesečno takoj ali d 15. marcem oddam gospodoma Poizve se v ostilni »Soča«, Sv. Petra cesta št. ?. 8603 Opremljeno sobo oziroma sostanovalca spnej mem na Vidovdanski с 3 — pritlične. 8602 Sobo ,eipo opremljeno, z 2 posteljama oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 8780 Opremljeno sobo eparirano. z elektr. razsvetljavo takoj oddam Florijanski ulici št. 31 h. 8737 Sostanovalko sprejmem takoj za 150 Din mesečno Naslov po' e osrl. oddelek »Jutra«. 8764 Sostanovalko sprejmem v pritličju, Znamenj-'k a ulica St. 4 — bli- zu Sv. Petra. 8750 2 elegantni sobi v centru mesta oddam gospodoma, gospodičnama ali zakonskemu pau brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8771 Sostanovalca boljšega sprejmem v vso oskrbo Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 8789 Sostanovalca aprejmem na Starem trgu št. 3/U, desno. 8797 Soinčno sobo s eouporabo kopalnice oddam blizu opere. Naelov т oglasnem oddeík* »Jutra« 8799 Sostanovalca sprejmem. Poja-nila daje hišnica na StaTem trgu 9 8798 Sobo s hrano ali b"ex takoj eddám ▼ Židovski ulici 6/1 Opremljeno sobo lepo, t posebnim vhodom, v centru ali bližini iščem za takoj. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro Center«. 8829 Dve sobi v pritličju takoj oddam za pisarno aH trgovino. — Povprašati in ogledati Gledališki ulici Štev. 4ГГ 8816 Inteligent 23 let stat, prosi damo denarne pomoči. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolutna vdanost«. 8768 Frici! Piši kmalu! Ze/lSm govoriti e Teboj. Kdaj prideš? Sto-tieoč pozdravov. 8756 Br....! Prosim — z veseljem! — Težko pričakujem! Prisrčne pozdrav« Nu-Ra. 8761 Izobražena dama neodvisna. lepoznati samskega go spoda. plemenitega znač a ja. Prednost imajo zdravniki. inženjerjd ali višji drž. uradniki. Cenj. dopise na oglasni oddelek Jutra pod značko »Veetalika< 8745 Znanstva iščem z mlado in inteH gentno damo. Ljubiteljice planin imajo prednost. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jirtra« pod šifro »Pomladni bar«. 8785 P! Kaj J« e Teboj? Se danes in 'zjutraj ob 7 bi Cel. Nada. 8803 Gospodična trg. naobražena, 6 50.000 Din gotovine in pohištvom stara 25 let. pe želi poro čiti z gospodom — najraje drž. mradnLkom ali učiteljem. Le resme ponudbe na cela«, oddelek »Jutra« pod »Lepa pomlad« 8738 ljana, Ilirsia ulica št. 21 6178 oddelku »Jutra«. Stanovanje soinčno, 2 sob in vseh pritiklin oddam z maj-га v novi vili. Na'lo.i dt.JiA*f* Pianino črn, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8670 Pisalne stroje švedske, i m a zastopstvo ehna. llestai trg 25i — Iščemo povsod zastopnike 33 Šivalni stroji Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra«, Miklošičeva cesta 7/Ш, Ljubljana 57 Za obdelavo lesa prodam sledeče stroje: tridelna skobelna «troja na jemenski pogon, edem 600 inui skobeine šicine, popolnoma nov, eden 500 nun skobeine širine, malo rabljena; izravnalni in skobelni stroj z vdelanim elektromotorjem. 350 mm skobeine širine, kombiniran s krožno žago. vrta:nim strojem in brusil, aparatom; izravnalni in ekobelni stroj 400 mm ekobelne širine, kombiniran z rezkarjem in vrtalnim sfrojiem, Din 12.000; teříi ekobelal stroj, 700 mm skobeine širine; Kettenfrässe; tračno žago e leseDim podstavkom in elektromotorjem. 6000 Din; vrtalni stroj, zelo malo rabljen, 5000 Din; elektromotor 8 HP 220 Voitov, vrtilni tok, 5000 Din; stroj za kopiranje kolar-skih konic, lopat itd. — (Rad.-f^iehenko-piennaschi-ne) za 8000 Din. Vsi stroji so v dobrem stanju in damo tudi ugodne plačilne pogoje. Peter Angelo, dr. z o. z., Ljubljanna, poljanska 12. 8770 Parno mlatilnico znamke »Hoffhei Schrantz« 3 k. 6-, z lokomobiio prodam. Ponu lbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro lliatilnica« 5707 DieslOy motor 50 HP, z električno centralo, prodamo zaradi preureditve obrata. Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo. Vprašanja na oglas oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Nenavadno ugodna prilika«. S727 Elektromotor za istosmemi tok. 220 Volt 5.5 KW in e 1200 obrati, zelo malo rabljen, po zelo ugodni ceni prodam. — Ogleda in na zahtevo tt»di preizkusi ее lahko vsak ■lan pri obrat-ovodji električne zadruge v Smarci pri Kamniku. 8800 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugo« Hibšer, fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 61 Če nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuc, Ljubljana Wolfova ulica 12. 242 Fotoatelje Holynski v Ljubljani, Dunajska c. 6 Solidno delo in zmerne cene! 8763 Podjetnim Podjetnim tvrdkam bd dobavljal vsakovrstne izdelke ključavničar stro-- e po zelo ugodni ceni. — Cimperšek Franc. Braelor-če. Zovneški mlin. 873S Gonilna jermena prima in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrd.ki Cadež & Brcar, Ljubljana, Za avtogenično varenje struženje, popravila veak^-vr.-tnih gtrojev ter izdelavo novih predmetov s« priporoča Franc Cim-peršefc, Braslovče, Zovneški mlin. 8734 Modroce Ia. afrik, močno blag*, Din 240, «»podnje modroce, mreže in posteljne odej» najceneje kupite pri Rudolfu Sever, Marijin trg 2. Zahtevajte vzorce! 68-» Kolodvorska ulica. 62 Uniforme vseh vrst izdeluje po meri iz kamgarna od 1000 Din naprej, za financo iz lod-na cd 700 Din naprej, v za'ogi ima vse unifonnske potrebščine Simon Klima-nek, Ljubljana, Selenbur-gova 6. 6121 Za mizarje in l«ne industrije -rs« potrebne načrte izdeluje 3. Primožič, Cest» na Rožnik št. 29. 877T Vsakovrstne vožnje izvršujem e parom teřVili konj. — Skladišče pri Fi-govcu. 8811 €ro§tiSno odda proti pogodbi v najem, ali sprejme družabnika (najraje oženjenega) z osebno točilno pravico in z malo kavcijo Anton Galié, Tivat-Boka Kotorská 4479 L. AMTE JERIČ ANTONIJA GROSS POROČENA Tržič — Split, 3. marca 1930 (Velja kot direktno obvestilo) 4478 Krojača, samostojnega prvovrstno moč za damske plašče sprejmem Pismene ponndbe na ogl. odd. Jutra pod „Samostojen". Obrtno drtóřvo t Pttřj.n oaznatija теет 5ого«йкЗсош, prijateljem ш znancem, da nas je zapustil gospod Jože Presnik mehamfcar т Ptn$a r starostí 33 tet j» dolgi, mtfčof boterni, pc otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Klobuk doli! Lasje potrebujejo zraka in hrane, kakor potrebuje to človek, ti hoiSe biti wkar. Kaj-redilnejša hrana in zdravilo za lase je »INES«, Ьл že po par tedenski uporabi okrepi rast l»s. tako, da razveseli vsakogar, ki etalno uporablja »Ines« mazilo. Edino zanesljivo «edstvo! Uporabljajte gal Uživajte mladenižki kras v pozno etaroet! Lonček 38 Din. — Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »Ines«, Ljubljana, Merosodna пПеа 1Я, 12. Chevroletov avto za dobavijanje blaga je marsikateremu trgovcu na drobno vir uspeha Napreden trgovec stremi xa tem, da proda svoje blago čim več kupcem pri čim manjših troshih na posameznega odjemalca "VT sak trgovec, naj že ima večjo specerijsko trgovino aH skladišče, ali pa dobavlja premog in drva, želi razširiti krog svojega ndejstvovanja in si urediti učinkovit, a obenem ekonomičen način dobavljanja. In tovorni avto Chevrolet je kakor poklican, da reši ta problem! S tem močnim vozom opremljenim 5 slovečim Chevroletovim Šestci-findrskim motorjem, je prevoz tone na kilometer tako poceni, da sta i ekonomičnost i učinkovitost motornega transporta na dlani. Najbliži zastopnik Chevroleta vam bo točno popisal prednosti prevažanja tovorov z motornimi vozili — in razne elegantne karoserije, ki si jih lahko izberete za močno Chevroletovo šasijo. OD ALKOHOLA morete odvrniti pijance, a tako, da oni ne vedo, z »Avinalom«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega zdravnika Franka. Polno zahval od izle-čenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popo-vié, Beograd, Kolarčeva nI. 7. Izboren jabolenik večjo množino, po primerni ceni proda franko klet Gozdni urad dr. Ferdinanda Attemsa, Podčetrtek 3726 Ocarinjenje vseh uvoznih m izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TÜRK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija Dravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. »♦♦»♦»♦»«tot.................... 20 odstotne kronske bone in potrdila po CL 10, plačamo danes po 74 % аЛ tudi višje, odnosno po vsakodnevnem tečaju. S pošto dospele bone in potrdila obračunavamo po dnevnem tečaju. Depozitna banka d. «L, Zagreb, Tomaši-éeva nI. 10. Telefon 36—79 in 36—80. Br« гоjavni naslov: Depozit. IIIIIIHIB Smyrna preproge so najcenejše, ako jih napravite sami. Razpošiljam pričete z natančnim navodilom in risbo na Vaše sporočilo o velikosti. Za Vas je potem lahko delo. TONIJAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. _ CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBIL PROIZVOD GENERAL MOTORS Kot najboljše ma-eažno in domače zdravilno sredstvo proti Objava šamostalne monopolske uprave 4473 robo- ta glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja priznana LEVJA MENT0L-DR02ENKA ftraacoeko iganje) DoMra 0» ▼ ertefaialnfh piombiraiA Mekleeteah r pristni predvojni kakovorti ▼ veeb drogeri-jab ia trgovinah s mešanim blagom. 38-a Kupujem vseh vrst kože divjačine kakor: lisice, kune, dihurje, ter izplačujem po najvišjih dnevnih cenah. EHgij Eber, Ljubljana, Kongresni trg 7. (hiša Slovenske Matice) Iziavanje pod яакир prava veUlkoprodaJe dirvanskih p-neradi«vina, cigar-papira i žižica za vreme od 1. aprila 1930. do 31. marta 1933. godine. Na dan 1,1. nrarta 1930, tod. oóriaAe se kod Samostatné monopol ske uprave * Beogradm i kod Oblastnog Monopolskog inspetotorata n Sarajevu И Javna ofertalna licitacija и skračeneen гокя — od 10 dana — га izdavamje pod zakup prava veMcoprodaje dfuvanskiti preradjevina, cigar-papira i žižica га period zakupa 1930/33. god., po uslovi.ma Pr. Br. 3340 od 28. januara 1930. god., objavljenim n Službenim no «nama Br. 21 od 29. I., br. 24 «t 1. П. i br. 30. od 8. II. 1930. god., а га sledeče grupe i prodajne reone: I. Na podru 5}u Drinske banovin« Reon br. 135 — vnkovarefci, br. 136 — Sdski, br. 137 — župani sike, br. 157 — га-бал sk-i, br. 158 — črnogorski, br. 159 — požeški, br. 160 — ariljski, br. 161 — zlatiborski, br. 162 — dragačevski, br. 166 — mitrovičkš i 168 — užioki. Pošto reoni br. 135, 136 i 137 prema «Sovim* Pr. Br. 3340/30. z■ spadaju в ledira grnpu — br. XI (jedamajest), to prema б!. 10. тек»та naduretači, koii to žele tnosu da podraesra jednu ponudu i га cehi ovn gr-upn, naznaouhiči .jedan prosečam pnocenait, kojí tiráže na ime provizije. П Na področju Dunavske banovin* Reo« br. 202 — iločki, br. 203 — ШЈ0, br. 205 — steTO-paizo-vsVi, br. 212 — novo-bečej&ki, br. 213 — kovačičfa, br. 214 — Jaša - Tomi C, br. 215 — aftbumarsfci, br. 218 — kovinski, br. ?19 — posavski, br. 220 — kosmaj^ki, br. 221 kolubarski, br. 222 — gro5amski, br. 223 — ja-seničkii, 224 — tekov ski, br. 225 — kačer ski, br. 226 — jasemički, br. 227 — iepenički, br. 238 — gružanski. br. 230 — požarevački, br. 231 — moravslci, br. 232 — oraški. Pošto reoni br. 219. 220, 231, 222 bi 223 prema uslovima Pr. Br. 3340/30. g. spada,hi u jedmn — XXI (dvadeset i pirvu) grup«, a reoni br. 224, 225, 226, 227 in 225 п XXII (dvadeset i Jrttgu) grupu, to nad metači, kojü to žele mo;ru svoje pomide pod-nositi i na sve теопе oyih grupa .jednom penradom, pridržavatu& « tačno oďredaba ČL 10. nslova. m. Na področju Moravske banovine Reon br. 241 — mlavski, br. 242 — homoKski, br. 246 — levaöki, br. 248 — trstenički br. 249 — župski, br. 250 — kopaoniSki, br. 254 — pa-radrnská, br. 259 — krajinski, br. 262 — b»>-tevački, br. 263 — t&močkL, — br. 264 — zaslav-ski, br. 267 — hržničfci, br. 269 — srp»£ki, br. 274 — labski. Pomide sa dokmmetrtřma primaée s« odredl«-nog daina lil. marta 1930. god- do 1,1 ^sov» pre podne d to: 1. Za prodajne reone na podrucju Dunavske i Moravske bajwvírte kod Uprave EVržav!r3i Monopola u Beogradu i 2. Za prodajiie reooe aa podmčju Drinske basován« kod Oblastno« monopoiiskog inšpektorata n Sarajevu. Stampairi úsloví laíedno sa ítampacan ?onm&-farjma poraude motgu se dobitá kod OdeJeaja. prodaíe — Upra%-e državnih monopola u Beogradu i Oblastnog monopolskog inšpektorata « Sarajevm, Zagirebu, Splitra i Skopljni. Za prav» uoešča na ovoj Mciitacijd svaki nad-meiač dužan je da položi kaucrjiu n iznosu koliko je predvidiieno kod svakog prodaijnog re-ona в čl. 1. nslova. Kaucije mogTi se položiti n Beograda na Depozäönoj blagaj-ni Uprave državnih monopola samo za reone na pod ruč i n Dunavske i Moravske banovine, a kod Mono-polskog stovardšta n Sarajevu samo za reone, koji se nateze i»a terrtori«i Drmske banovine. Kaocije se mogu položiti od dana oglasa ove licitacije pa no zaključno !0. marta 1930. god. в 17 časova. Kaucije položene za prvu Iicitaciju niogu ostati i za o>vu licitaciju, a da powudíečí dad-u m ponudu is^javu, da revers o položeno} karaciji га prvu Kcitaciju važd i za drugiu. Svaki ned-metač dužan je da za svaki reo»» •84 grui.pn podnes zasebnu ponudu, a rrz svaku ponradu mora da priloži n slove, podpisane tačno onako, kako je n čl. 7. nslova kurzi vom štam-pano. Isto tako svaki nadmetač dtizan je da svojoi ponudi priloži sva dokumenta propisana. a čl 5. uslova. Ako je nadmetač učestvovao na prvo? Ecitaciji i dokumenta prifoižro svowj ponudi iz prve licitacij«, onda i>h ne treba ponova prilagati a® je dužan, da с svojo; ponudi tačno naanači broj in naziv prodajnog reona, za ko.4 je na prvoi Kcitaciji podmeo ponudu i priložio dokumenta. Na d meta S, ko.JS kod Uprave državreTi monopola Hi kojeg Oblastnog inšpektorata podnese po više ponuda, mogu dokumenta priložiti S3mo jednoj ponudi, kojí podnose u dotičnom mestu, a na ostalim treba da naznači broj prodajnog reona, gde se dokumenta иг ponudu naleze. Ovo se ne odnosi na uslove, jer úsloví moraju se priložiti svakoj ponudi Naročíto se skreče pažnja nadmetačlma: Da se dužni и svojim pomudama označiti monopolsko sto-varište iz ko®a 6e velikoprodaje snabdevaiti; da ia.kslra.ra svoije ponude tačno po uslovima t. j. svaku ponudiu za reon sa po 100.— dinara, a svaku ponudu za grupu sa onoliko puta po 100.— dinara, ko lik o ima reona dotična grupa; da se ponude sa celu grupu kod ove druge licitacije primaju samo za XI (jedanaiesí), XXI (dvadeset i рт\-ш), i XXII (dvadeset i drugu) grtupu, pošto od ovih grupa na prvo« Mcibaciji još ni jedan neon ni je izdat pod sakup; da obrate paániu na taksen« marke da iste ne budu od stare emisije; da sva dokumenta po čl. 5. usiova budil izdata od nadležnih vlasti i da cis и zastarela ili nepotpuna. Por ude, koje ne bud