Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 53 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek dež (8/ 15 °C), v soboto (9/ 18 °C) in nedeljo (9/20 °C) bo bo delno oblačno. Možne občasne padavine. 60 let številka 21 četrtek, 30. maja 2013 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Bila je tekma za prestiž in slovo. Toda tudi tokrat so letos zares odlični igralci Gorenja zanesljivo premagali najhujše tekmece iz Celja in jim prizadejali še četrti poraz na medsebojnih ligaških tekmah v tej sezoni. Kapetan ekipe Marko Bezjak, je na koncu tekme, med bučnim navijanjem polne dvorane in predvsem zvestih navijačev ose še zadnjič popeljal na igrišče, kjer je prejel pokal iz rok predsednika Rokometne zveze Franja Bobinca. Tako kot vsako leto so tudi letos izbrali najboljšega igralca in najboljšega vratarja lige. Oba naslova sta šla k domačim igralcem. Nagrado za najboljšega igralca je prejel kapetan ekipe Marko Bezjak, nagrado za najboljšega vratarja pa si je priboril Ivan Gajic. Župan Velenja Bojan Kontič je ob tej priložnosti trenerju kluba Branku Tam-šetu podelil priznanje župana. Kasneje pa sta skupaj z direktorjem kluba Tomažem Juršičem, podelila še poslovilna darila igralcem, ki bodo prihodnjo sezono krojili usodo drugih klubov. Čeprav bo prihodnjo sezono Gorenje povsem drugačno, kot letos, pa si navijači želijo ŠE ponovitev zadnjih uspehov. Na mitingu tudi Kozmus V torek vsakoletni atletski miting - Med nastopajočimi tudi nosilec dveh medalj s svetovnega prvenstva in olimpijskih iger Primož Kozmus V Velenju so v velikem pričakovanju na tradicionalni atletski miting v počastitev dneva rudarjev. Letošnji bo v torek, 4. junija. Tekmovanje selekcij in mladinski program se bo začel ob 17. uri, mednarodni miting pa ob 18.45. Organizatorji napovedujejo, da se bodo pomerili finalisti največjih atletskih tekmovanj ter nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev, z olimpijskih iger in mitingov diamantne lige. Predstavile se bodo tudi najboljše slovenske atletinje in atleti na čelu z nosilcem dveh medalj s svetovnega prvenstva in olimpijskih iger Primožem Kozmusom. Nastopili bodo tudi vsi najboljši atleti domačega atletskega kluba. Organizatorji si želijo, da si ta enkratni dogodek ogledate v čim večjem številu. Leseno o lesni priložnosti Tatjana Podgoršek Eko vrtiček so v soboto še dopolnili, otroci pa so pomagali saditi tudi rože, ki bodo poleti krasile ograjo okoli vile. Remont že zaključujejo Novi direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol, funkcijo je nastopil 11. aprila, namenja osrednjo pozornost izgradnji šestega bloka. Aktivnosti zastavlja tako, da bi zamude, ki so nastale lani zaradi nezmožnosti odplačevanja obveznosti in upočasnitve del s strani izvajalcev, čim bolj nadoknadili. Nova vodstvena skupina pa skupaj s projektno skupino ugotavlja tudi kakšno je dejansko stanje. Zdaj je že jasno, da bo investicijska vrednost precej višja in da bo pridobitev uporabnega dovoljenja v mesecu februarju 2016, kot je predvideno v petem investicijskem programu, težko dosegljivo. Dela ta čas pospešeno potekajo, opremo montirajo, trenutno je na gradbišču 1150 delavcev, to število pa bo v prihodnjih mesecih še naraslo. Z Alstomom bodo pričeli potekati pogovori, da bi dela pospešili in tako skrajšali nekatere roke. Vzporedno s tem predčasno zaključujejo remont tretjega in četrtega bloka za katerega so namenili dobrih 6 milijonov evrov, kar je več kot 1 milijon evrov manj od predvidenega. V tem času so prenovili presipno postajo transporta premoga tudi za potrebe šestega bloka. Računajo da bodo dela v celoti zaključili v teh dneh, ko naj bi že začeli s polnjenjem kotlovskih bunkerjev, bloka pa na omrežje priključili predvidoma v nedeljo, to je pet delovnih dni prej kot so načrtovali. ■ V teh časih, ko se na vseh koncih in kraji oziramo za priložnostmi, ki bi prispevale k lažjemu reševanju posledic krize, je nekako nerazumljivo, da ostajata neizkoriščeni tisti, ki sta praktično na dosegu rok - turizem in lesna dejavnost. Obe sta za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino perspektivni. Že kar nekaj let spremljam konference in okrogle mize na temo razvoja okolja in vzporedno razvoja omenjenih gospodarskih dejavnosti. In se še ni zgodilo, da na teh dogodkih ne bi slišala, kako je treba sodelovati, strniti vrste, ker je potrebno izkoristiti dane možnosti in z voljo, idejami, potrebami, zahtevami ... poskrbeti za dodano vrednost produktov. Bolj za Zgornjo Savinjsko kot Šaleško dolino pa velja tudi ugotovitev, da na istem dogodku ne manjka razprav, po katerih lahko človek kmalu ugotovi, da je teorija eno, praksa pa daleč od tega. Lesna industrija je gotovo velika priložnost za Slovenijo in za regijo Saša. V gozdovih tega območja raste najboljši les, kar (zagotavljajo gozdarji) dokazujejo licitacije v Slovenj Gradcu. Les je še pred 10 leti dajal kruh v Zgornji Savinjski dolini blizu 2.000 ljudem. Glin in Gozdno gospodarstvo Nazarje sta danes samo spomin na socialistične čase, sedaj pa je aktualno siromašenje gozdov in izvoz neobdelanega lesa v sosednjo Avstrijo. Že res, da je - na primer - država prepoznala lesno industrijo kot dejavnost, v katero bi veljalo vlagati, šele v zadnjih nekaj letih, a je že dolgo tudi znano, da je pričakovati pomoč od nje ena »od zadnjih stvari na svetu.« Skoraj prepričana sem, da bi bile razmere v lesni industriji veliko boljše, če bi lesarji odpravili »ograje na svojih vrtičkih« in prestopili ne le svoje, ampak tudi občinske meje. Človek razume skrb ob uvajanju novosti, novih prijemih, večji konkurenci, se zaveda pomena tradicije in še česa. Toda vse to bi moralo biti izziv in ne ovira. Te bi bile zagotovo veliko manjše, če bi se znali pogovoriti, naloge porazdeliti, manj pa razmišljati o tem, kaj je ta s tem, kar je rekel, mislil, kaj ima za bregom. Zato se je nekaterim razprava na nedavnem srečanju lesarjev regije Saša, na katerem so se vnovič pogovarjali o izhodiščih za vzpostavitev razvojno-tehnološkega lesarskega centra, zdela lesena. Pa naj nikar ne ostane takšna. Naj raje tisti, ki znajo in zmorejo, le staknejo glave in uskladijo interese, dokler je v lesu še priložnost. Priložnosti so namreč v tem globalnem svetu vedno bolj redke in od »Boga dane« in kdor jih navkljub dejanskim ali namišljenim zameram ne udejanji, si jih tudi ne zasluži. ■ 9770350556014 Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 54 OD SREDE DO TORKA lokalne novice m Prihaja drugi sveženj dohodnine Ljubljana - Na Davčni upravi Republike Slovenije bodo drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2012 odpremili 31. maja, kar pomeni, da jih bodo zavezanci prejeli v prvih dneh junija. V tem svežnju so tisti zavezanci, pri katerih je bila odmera dohodnine nekoliko bolj zahtevna. 31. maja pa bo na računih davčnih zavezancev iz prvega svežnja, ki so plačali preveč dohodnine, ta že tudi vrnjena. Za zavezance iz drugega svežnja se bo rok za ugovor iztekel 1. julija, datum vračila dohodnine je 26. julij, zadnji rok za doplačilo pa 31. julij. Tisti zavezanci, ki do 15. junija informativnega izračuna ne bodo prejeli, bodo morali napoved (če so zavezanci za dohodnino) vložiti sami v času od 15. junija do 1. avgusta. ■ mkp Selišnik podpredsednik DL Ljubljana, 15. maja - Sredi meseca so člani sveta Državljanske liste (DL) na seji za podpredsednika stranke izvolili Alojza Selišni-ka, dipl. inž. lesarstva iz Radmirja oziroma Luč. Dobil je 14, njegova protikandidatka Cvetka Žirovnik pa 8 glasov. Bil naj bi Virantov, Žirovnikova pa Šušteršičeva kandidatka. Selišnik je dejal, da je DL z volitvami dokazala, da je demokratična stranka in spoštuje volitve z večinskim odločanjem. _■ tp Pohvala dobro dene Velenje - Pohvala dobro dene vedno in povsod. Veseli so jih tudi na Upravni enoti, kjer v zadnjem obdobju posebej izstopa ena. Pohvala družbe Esotech za pravi in profesionalen pristop pri vodenju postopka za projekt vodooskrbe Šaleške doline, vreden dobrih 45 milijonov evrov. ■ mkp Z vlakom na Primorsko Šmartno ob Paki - Turistično društvo Šmartno ob Paki, Slovenske železnice in Izletnik Celje so strnili aktivnosti za tradicionalno druženje z vlakom. Tokrat bo vlak prijateljstva sosede in prijatelje iz regije Saša popeljal v Trst. Ob tej priložnosti si bodo ogledali Rižar-no, mestno jedro in Narodni dom, kjer se bodo srečali s slovenskim generalnim konzulom, s pisateljem Borisom Pahorjem, slovenskim tržaškim pisateljem Dušanom Jelinčičem ter si ogledali nastop folklorne skupine Stu ludi. Na poti domov se bodo ustavili še v Bazovici, kjer si bodo ogledali spomenik prvih žrtev fašističnega nasilja. Prijave za izlet že zbirajo. ■ tp mai6áS 30. maja 2013 Šola bo padla julija Pred rušenjem objekta stare šole bodo ljudem ponudili, da iz nje vzamejo še uporabne reči Milena Krstič - Planine Šoštanj - Dolgoletna želja in večkrat izrečena obljuba staršem, da bodo v Šoštanju v najkrajšem možnem času poskrbeli za nov sodoben vrtec, ki bo pod eno streho združil danes na različnih lokacijah posajene šoštanjske oddelke Vrtca, se uresničuje. »Za zdaj gre vse po načrtu,« zadovoljen pripoveduje župan Darko Menih. Občina Šoštanj je koncesijo za izgradnjo in obratovanje podelila družbi Esotech, ki se je zavezala, da bo 16-oddelčni vrtec, ki bo stal Šola bo naredila prostor vrtcu. na prostoru bivše osnovne šole Bi-ba Roeck, zgradila do konca junija prihodnjega leta. »Zdaj poteka pridobivanje vse potrebne dokumentacije, predstavniki občine in Esotecha pa se redno srečujemo na koordinacijah, kjer eden druge seznanjamo z vsem potrebnim, tudi težavami, in jih skupaj premagujemo,« pravi župan. Vse bliže je čas, ko bodo začeli rušiti objekt nekdanje šole. Julija ga bo občina predala Esotechu, ki bo do takrat pridobil gradbeno dovoljenje (potrebno je tudi za rušenje). »Prepričan sem, da bo vse potekalo, kot smo si zamislili, in da bo 1. septembra 2014, ko bo nov vrtec sprejel prve otroke, pri nas zelo veselo.« Iz stare šole so doslej nekaj opreme že preselili v priročna skladišča, nekatere pa tudi že podarili krajevnim skupnostim, kjer bodo prišle prav (table, stole, mize ...). Občani bodo lahko dobili odvečen les, parket in ga uporabili za kurjavo. »Nesmiselno se nam zdi, da bi buldožer vse sesul na en kup. Škoda bi bilo tisto, kar je še uporabno in lahko pride komu prav, uničiti. Ko bo gradbišče pod nadzorom, bomo organizirali, da si bodo ljudje lahko prišli pogledat, kaj je še uporabnega, in odpeljali, če to potrebujejo,« pravi Menih. ■ Mislinjčani siti medijske pozornosti Zaradi Hilde pretekli teden v Mislinji ni bilo miru - Domačini si želijo, da bi lahko spet mirno hodili po svoji občini Mislinja, 24. maja - Po tem, ko so policisti v petek v zgodnjih jutranjih urah po nekajdnevnem intenzivnem iskanju odvzeli prostost nekdanji vegradovi direktorici Hildi Tovšak, ki naj bi se skrivala na kmetiji svojega brata, so malo koroško Franc Šilak občino spet začeli oblegati novinarji. Čeprav z županom Francem Ši- lakom dobro sodelujemo in občino obiščemo predvsem takrat, ko se v njej zgodi kaj dobrega, tokrat ni bil vesel našega klica. Povedal nam je, da so njegovo mnenje v petek želeli novinarji vsaj 13 različnih medijskih hiš. Klicali smo, ker nas je predvsem zanimalo, kako prebivalci sicer mirne občine zadnje dni doživljajo veliko medijsko pozornost. Župan Franc Šilak nam je povedal: »To je zgodba, s katero se ukvarja veliko ljudi. Ne razumem, zakaj toliko ljudi v teh dneh sploh naslavlja vprašanja na našo občino. Želim si, da bi nas novinarji poklicali, ko smo imeli poplave, ko smo odpravljali posle- dice ali ko se zgodi kaj dobrega. Pa so takrat le redki, ki nas obiščejo. Tovrstne medijske pozornosti, kot jo imamo v zadnjih dneh, si ne želimo in ne zaslužimo, saj je za naše občane že obremenjujoča. Vsi skupaj se sprašujemo, kaj delajo tisti, ki so za to poklicani. Njihova naloga je, da bi vse skupaj čim hitreje končali.« Izvedeli smo še, da si Mislinj-čani ne želijo več, da jim na vsakem koraku novinarji molijo mikrofone pred usta in jih sprašujejo po njihovem mnenju. Prejšnji teden se je to redno dogajalo, tako da jim je bilo neprijetno že ob misli, da bi šli v trgovino. Ne nazadnje niso nič krivi, če je Hilda njihova soseda, zagotovo pa imajo o njej svoje mnenje, ki ga je redko kdo pripravljen glasno povedati. ■ bš Esotech stavi na znanje Tudi v novem šolskem letu bodo štipendirali in zaposlenim financirali izobraževanje Velenje - V Esotechu je bilo lani zaposlenih 155 delavcev, letos načrtujejo zaposlitev desetih novih. Celotna Skupina Esotech v tem trenutku zaposluje že 220 ljudi. Vsa leta štipendirajo bodoče sodelavce in tudi letos nove štipendije ne bodo izostale. Vključeni so tudi v obe nacionalni shemi, partnerstvo za MIC, aktivno pa sodelujejo tudi z obema nacionalnima fakultetama, lokalno Fakulteto za energetiko in Visoko šolo za varstvo okolja. V šolskem oziroma študijskem letu 2012/13 štipendirajo 15 dijakov in študentov, štirje od teh bodo letos izobraževanje zaključili. Vzporedno študij ob delu financirajo 23 zaposlenim, od tega imata dva status mladega raziskovalca. Podprli bodo vsakega mladega kandidata, ki se bo resno usmeril v elektrotehniko ali strojništvo. »Tovrstne aktivnosti izvajamo z jasnim in iskrenim namenom, da mlademu strokovnjaku, kolegu zagotovimo razvojno delovno okolje, v katerm bo svoje ideje, inovativnost in podjetnost lahko nadgrajeval v okviru naše podjetniške kulture, visokih človeških norm in prijateljskega delovnega vzdušja. Temu vodilu smo predani vsi in tega ne bomo spreminjali,« pravijo v Esotechu. Čeprav je njihova dejavnost tesno prepletena s tehniko in tehnologijo, pa vabijo tudi druge, ki se s kreativnimi idejami vidijo v njihovi sredini, da se o možnostih sodelovanja pozanimajo. Je res že vse na svojem mestu? V zaporu in v ustavi - LED na vasi in v hlevih - Štore Steel v novo naložbo - Od zategovanja do delitve Tako! Zdaj naj bi bilo pri nas končno vse na svojem mestu: Hilda v zaporu, zlato fiskalno pravilo v ustavi. So seveda tudi taki, ki menijo, da je to naivno razmišljanje. V prvem primeru predvsem zato, ker ena lastovka še ne prinese pomladi. Takih, ki si zaslužijo prebivanje v posebnih celicah, je še veliko. Preveč, da bi lahko rekli, da smo na tem področju že naredili red. Še posebno, ker je »primer gradbene baronice« pokazal na nekatere nepravilnosti v našem sistemu. In kar je za nekatere najhuje, da je pokazal, da dolgo ni bilo moč pokazati, kdo je kriv za pomanjkljivosti, ki so se pokazale. Na nemoč ali na nehotenje. Poslanci pa so vendarle strnili sile in storili, kar se je še do nedavna zdelo nemogoče. Levica in desnica oziroma koalicija in opozicija sta si podali roke in soglašali, da je dobro, da v najvišjo državno listino napišemo zlato fiskalno pravilo. Ker da lahko le to zagotavlja pametno trošenje, táko, ki ne bo presegalo naših prihodkov. Seveda se tudi ob tem pojavlja prepričanje, da to ni sad naše razumnosti, ampak popuščanje Evropi. Kaj hočemo: v sili še hudič muhe žre! In ko se eni v sili obračajo po Evropi, se mnogi pri nas proti soncu. Predvsem v energetiki, saj naj bi bilo tudi pridobivanje električne energije s pomočjo sončne najnaravnejše. Mnogi sicer še vedno zagotavljajo, da ne tudi najcenejše. Res pa je, da se dobro razvija naša »sončna industrija«. Predvsem naš bližnji Bisol, kije korenine pognal v Velenju, se dobro uveljavlja v Evropi. Doma pa opozarja, da naša regulativa temu področju vendarle še ni najbolj naklonjena. In tudi, da bi morala biti Evropa odločnejša do kitajske nelojalne konkurence. Z modernizacijo, tudi robotizacijo proizvodnje pa želi tudi sama storiti kaj več in še bolj utrditi svoj konkurenčni položaj. Še to: na nedavni skupščini Združena slovenske fotovoltaične industrije so sprejeli nove člane, tudi HTZ Velenje. Z elektriko je povezana tudi njena uporaba. Pri tem seje predvsem s tako imenovanimi LED rešitvami po svetu zelo uveljavila Grah Lighting iz Slovenskih Konjic. Pred kratkim je z nizozemskim partnerjem našel pravo rešitev tudi za podeželska območja. Njihove solarne svetilke imajo izredno nizko porabo električne energije, kar je še kako primerno za podeželska območja, kjer standardi razsvetljave niso tako visoki kot v mestih. Posebne zelene diode pa omilijo bleščanje in dajejo prijetnejši svetlobni učinek. Ta konjiška družba, znana kot proizvajalka cestne in komercialne LED razsvetljave, je postala znana tudi po varčni osvetlitvi živinorejskih objektov. Pri tem so morali upoštevati tudi večjo prisotnost amonijaka v takih prostorih, prilagodili so tudi barvo svetlobe. Na jutri mislijo tudi v štorski družbi Štore Steel, saj se pripravljajo na novo naložbo za kontinuirano odlivanje jekla. Razmere na njihovem delovnem področju so sicer zaostrene, zato morajo kot manjši proizvajalci izrabiti svojo večjo »gibčnost« in biti pripravljeni hitro vskočiti, ko kupci to potrebujejo. Taka naravnanost se jim je že obrestovala. Z novo naložbo, veljala bo kar okoli sto milijonov evrov, bodo tudi pocenili proizvodnjo, kar je še posebno velikega pomena. Take novosti so v sedanjem težkem času še kako dobrodošle. Samo zategovanje pasov nas ne bo izvleklo iz krize. Saj je že oguljena fraza, da je potrebno več in bolje proizvajati. Šele potem bo mogoče tudi več deliti. Od gospodarske moči pa je odvisen tudi naš položaj v Evropi. Da ne bomo le ponižna, ampak res enakopravna članica, kot smo govorili, ko smo se v to skupnost vključevali. ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. n Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 55 30. maja 2013 ""^tAS AKTUALNO 3 Imate veljaven osebni dokument? Prioritetna pridobitev je možna, a povezana z večjimi stroški in še večjimi stresi Milena Krstič - Planinc Velenje - Ni malo primerov, o tem veliko lahko povedo na turističnih agencijah, ko ljudje zadnji trenutek ugotovijo, da nimajo veljavnega osebnega dokumenta. So primeri, ko so se morali zato oboroženi z dobro voljo in počitniškimi pričakovanji ter lepo zloženimi kovčki na letališču obrniti in se užaloščeni in prizadeti vrniti domov. Poleg pokvarjenih načrtov in najbrž tudi kratkih stikov med družinskimi člani take pozabljivosti tudi stanejo veliko. Letalo odleti brez vas. Sedete sicer lahko na naslednjega, a to ni več isto. Ker se bliža čas počitnic, bi vas radi spomnili, da preverite veljavnost osebnih dokumentov, in si, če je to potrebno, uredite nove. Zakonski rok za izdelavo osebne izkaznice je štiri delovne dni, za izdelavo potnega lista pa sedem delovnih dni. V nujnih primerih gre hitreje, a je tudi dražje. Imejte to v mislih! So pa tudi pri tem izjeme. vi, da je takojšnja pridobitev osebnega dokumenta ključnega pomena za zagotovitev možnosti Cene osebnega dokumenta Danes ni nič zastonj. Tudi osebni dokument stane. Osebna izkaznica, ki za polnoletne osebe velja deset let, 18,77 evra, za otroka od 3 do 18 let, ki velja 5 let 14,25 evra, za otroka pa, ki še ni dopolnil tri leta, velja 3 leta in stane 12,43 evra. Prioritetna izdelava je dražja. Pri potnih listih (veljavnost dokumenta je taka kot pri osebnih izkaznicah) je cena v običajnem postopku za polnoletno osebno 41,55 evrov, za otroka od 3 do 18 let 34,75 evrov in za otroka, ki še ni dopolnil tri leta, 30,67 evra. Prioritetna izdelava je tudi v teh primerih dražja. Tunizija, Egipt, ZDA, Avstralija ... Ponekod ni dovolj, da je potni list veljaven, ampak mora veljati še nekaj časa po odhodu. Prioritetna vloga je dražja, pravijo na upravni enoti. »Kot nujno vlogo za izdajo dokumenta, za katero se plača običajna taksa, se šteje vloga, ko nekdo zaradi narave nastale situacije ni mogel pravočasno predvideti potrebe po osebnem dokumentu, denimo zdravljenje, bolezen, smrt ožjega družinskega člana, nujen službeni opravek v tujini,« razlagajo na Upravni enoti Velenje in dodajajo, da se kot nujni lahko izjemoma štejejo tudi primeri, v katerih se na osnovi okoliščin ugoto- identifikacije državljana ali njegovega prehoda državne meje, kot je na primer nadomestitev do kumenta z novim po kraji, pogrešitvi ali izgubi. Višja taksa pa velja za vse druge primere, ki so vezani na želje državljanov. »Ljudem svetujemo, da so pazljivi predvsem na tri zadeve. Pri otroku, ki še ni dopolnil tri leta, je veljavnost dokumenta tri leta, za otroke od treh do osemnajstih let velja dokument 5 let, za polnoletne osebe pa 10 let,« pravi načelnik UE Velenje, Fidel Krupic. »Zgodilo se je že, da so imeli poslovneži s tega območja rezerviran let. V treh urah bi morali biti na letališču, a so ugotovili, da so enemu od njih vlomili v avto in je ostal brez osebnega dokumenta. Poskr- Letos na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje poteče državljanom 2.064 potnih listov in 2.386 osebnih izkaznic. »To je nedopustno!« Opozorili na prepočasno razreševanje težav - Brez konkurenčnosti ne bo novih delovnih mest - Vlade obljubljajo, ceste od nikoder Mira Zakošek Velenje, 21. maja - Zasedala je skupščina Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Osrednjo pozornost so na njej namenili razpravi o predlogih za bolj konkurenčno poslovno okolje. Predsednica dr. Cvetka Tinauer je menila, da se kljub številnim opozorilom in pobudam na tem področju nič ne spreminja. Smo pa v Sloveniji po njenem mnenju spremenili vsaj odnos do korupcije, ki je ne zanikamo več. »O tem, da smo prevzeli vodstvo glede korupcije na svetovni lestvici, smo verjetno vsi obveščeni. To bo zagotovo predstavljalo eno od velikih vpra- RADfO VGLCNJG Delovnopravna zakonodaja ni izpolnila pričakovanj Predsednica dr. Cvetka TInauer, predsedujoči skupščine mag. Marko Mavec in sekretarka Tanja Drofenik šanj pri nadaljnji sanaciji naših nakopičenih težav,« je dejala in opozorila zlasti na preslabo delovanje pravosodja, ki ni poskrbelo, da bi ločili med dobrimi in slabimi menedžer-ji, uradniki, politiki ... Tako danes najpogosteje »velja«, da so vsi slabi. Prav nič po njenem mnenju tudi ni bilo narejenega za spodbujanje razvoja srednjih in majhnih podjetij, čeprav so bili posredovani številni predlogi. Tabu tema ostaja tudi učinkovitost državne uprave, kjer se plače znižujejo vsem, slabih pa se ne izloča. Od treh nujnih reform je bila udejanjena le pokojninska. Reforma trga dela delodajalcev ni zadovoljila, do sanacije bančnega sistema pa je še daleč. Pv zvezi s tem je treba nujno hitro ukrepati. Potrebni bodo nadaljnji koraki pri ureditvi trga dela, omejiti bo treba sivo ekonomijo in delo na črno. Socialni partnerji pa se morajo na osnovi zakonskih sprememb dogovoriti tudi za spremembe panožnih kolektivnih pogodb. Tukajšnji gospodarstveniki so soglasno podprli predloge ukrepov, ki jih je na osnovi pobud iz gospo- Delovni program so v celoti izpolnili Vse zastavljena naloge so izpolnili. Trenutno pa se posvečajo razvojnemu programu za obdobje 2014-2020. 18. junija pripravljajo podelitev priznanj najboljšim inovatorjem, v drugem polletju pa bo najpomembnejši dogodek razvojna konferenca, katere osrednji poudarek bo (tako kot predlani) internacionalizacija. Že pet let v recesiji Slovenija je ena redkih držav, ki je že pet let ves čas v recesiji. To seveda pomeni, da imamo že pet let negativno gospodarsko rast in se bližamo kritični meji. darstva v dokument z naslovom Agenda 46+ zajela Gospodarska zbornica Slovenije, ob tem pa so še posebej poudarili pomen delovanja pravne države, razbremenitev gospodarstva, zlasti stroškov dela, sprostitev kreditnega krča, ureditev zakonodaje pri javnih naročilih in zagon infrastrukturnih investicij, ki prinašajo nova delovna mesta. Opozorili so tudi na izjemno slab odnos države na zahteve tukajšnjega okolja, ki ima tudi največje izvozno podjetje v Sloveniji, o nujnosti boljše cestne povezave. »Vsaka vlada je prišla k nam obljubljat tretjo razvojno os, toda do izteka mandata vsake od teh vlad se ni zgodilo nič. To je nedopustno!« je bila ostra Tinauerjeva. Soglasno so zahtevali, da se aktivnosti pri tem pospešijo, sicer pa so pred nedavnim poslali odgovornim tudi odprto pismo, v katerem opozarjajo na te težave. Dogovorili so se, da bodo tako v lokalnem kot v državnem merilu prevzeli pobudo pri povezovanju regionalnih gospodarskih in območnih obr-tno-podjetniških zbornic ob trasi 3. razvojne osi z namenom bolj učinkovitega nastopa v dialogu z vlado in pristojnimi ministrstvi. Pozdravili so tudi pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča, da bo Mestna občina Velenje sprejela odlok o spodbujanju podjetništva in za ta namen zagotovila 50.000 evrov. ■ beli smo, da je v tem času dokument dobil. Bili so primeri, ko se je komu mudilo na pogreb, pa je v zadnjem hipu, recimo v petek, ugotovil, da bi moral imeti veljaven dokument. Še v istem dnevu smo poskrbeli, celo tako, da je naša uslužbenka, ki sicer dela do 13. ure ostala v službi do 16. ure, da je stranki zagotovila prevzem dokumenta,« pravi Krupic. Država pa gre zdaj državljanom pri tem, da jih spomni, da jim bo potekel dokument, tudi na roke. Ta mesec je ministrstvo za notranje zadeve pričelo obveščati državljane s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji o poteku veljavnosti osebne izkaznice in potnega lista. Prva obvestila so bila že posredovana, in sicer tistim, ki jim veljavnost dokumenta poteče junija letos. Obvestila bo ministrstvo pošiljalo do 10. v mesecu za naslednji mesec. Cevovode bo gradil Kolektor Koling iz Idrije Zapletov z oddajo 11,5 milijona evrov vredne izgradnje vodovodnih cevovodov je konec -Pogodbo bodo podpisali danes Mira Zakošek Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje:»Dela lahko zdaj stečejo s polno paro!« Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je razpleta seveda vesel. Pogodbo z izbranim podjetjem Ko-lektor Koling iz Idrije bodo podpisali danes. V zadnjih tednih so bili župani občin Šaleške doline in vodstvo Komunalnega podjetja Velenje zelo zaskrbljeni, saj bi lahko zaradi nepravočasnega izbora izvajalca padel celoten 42 milijonov evrov vreden projekt, ki ga v dobri polovici krijejo evropski kohezijski skladi. To bi seveda pomenilo, da del ne bi mogli opraviti do konca, vrniti pa bi morali seveda tudi sredstva. Občinski proračuni bi bili v težavah, prebivalci pa brez ustrezne komunalne oskrbe. Skrajni rok, ki bi še dopuščal izvedbo projekta, je junij. V Šaleški dolini na razplet sami niso imeli nobenega vpliva, razen seveda to, da so napisali odgovor na državno revizijsko komisijo, ki je obravnavala pritožbo neizbranega izvajalca. Na srečo se je vse dobro končalo, saj je neizbrani izvajalec svojo pritožbo umaknil in postopki zdaj lahko tečejo dalje. »Računam, da bomo potem, ko bomo danes podpisali pogodbo, dela pospešili in nadoknadili zamujeno. Zaradi te zamude bomo delo organizirali tako, da bo marsikaj opravljeno vzporedno, čeprav bi bilo optimalneje to storiti zaporedno. Poleg tega bo morala biti celotna gradnja zaključena v dveh letih. Mislim, da bomo imeli kljub vsemu dovolj časa. Naj poudarim, da vsi ostali deli projektov tečejo po zastavljenih ter-minskih planih, za izgradnjo čistilnih naprav smo pred dnevi dobili tudi že gradbeno dovoljenje,« pravi župan Bojan Kontič. Cevovod bo gradilo podjetje Kolektor Koling iz Idrije, ki ima dobre reference in je oddalo tudi najboljšo ponudbo (te so se gibale med 11,45 in 15 milijoni evrov, ponudba najugodnejšega ponudnika pa ni bila popolna). Izbrani izvajalec bo cevovode zgradil za 11,5 milijona evrov. Kohezijski projekt izgradnje sodobnega vodovodnega omrežja z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter kanalizacijsko omrežje za Velenje in Šoštanj je vreden 42 milijonov evrov. Za vodovod in kanalizacijo 42 milijonov Sistem bo zagotavljal občanom dobro in zdravo vodo vsaj pol stoletja Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 56 4 GOSPODARSTVO 30. maja 2013 Alpe najbolj zanimiva turistična destinacija na svetu Alpsko konvencijo podpisalo 8 držav - V Sloveniji med 60 občinami tudi Solčavsko, kjer konvencijo »živijo« Tatjana Podgoršek Solčava, 23. maja - Predstavniki ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo, za infrastrukturo in prostor ter občine Solčava so v okviru dnevov Alpske konvencije na novinarski konferenci v Solčavi spre-govoiili o trajnostnem razvoju turizma v Alpah. Poleg Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Švice Kneževine Monako in Liechensteina je podpisnica konvencije še Slovenija. Med 60 slovenskimi alpskimi občinami je tudi Solčava. Na predstavitvi posebnega poročila o stanju Alp v turizmu je mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, dejal, da se slovenske občine držijo načel, zapisanih v konvenciji, kar je pomembno. Alpe so namreč najbolj zanimiva turistična destinaci-ja na svetu. Na leto jih obišče 95 milijonov turistov in 60 milijonov dnevnih obiskovalcev. Predstavlja Z novinarske konference od 10 do 12 odstotkov svetovnega turizma in države, kot so Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Švica so šopek vrha turizma. In Slovenija je del tega prostora. Župan Občine Solčava Alojz Li-pnik pa je ob tej priložnosti dejal, da se v njihovem okolju srečujeta občinska dobra praksa in Alpska konvencija, ki združuje turistično razvite evropske države. »Osnova našega razvoja, naša primerjalna prednost pred drugimi občinami je narava. To želimo ljudem povedati, jih ozavestiti, izobraziti, da to jemljejo kot priložnost in ne oviro. Državo pa želimo spodbuditi, da nam pri tem pomaga.« Alpe obišče na leto 95 milijonov turistov in 60 milijonov dnevnih obiskovalcev REKLI SO ... Marjan Hribar o tem, zakaj predstavitev posebnega poročila o trajnostnem razvoju turizma v Alpah v Solčavi: »Solčava je svetel primer trajnostne-ga razvoja turizma, je ena od evropskih destinacij odličnosti. Solčavskemu napovedujem na tem področju svetlo prihodnost.« Kot primer njihove dobre prakse trajnostnega razvoja je Alojz Lipnik med drugim omenil Center Rinka v središču Solčave, na obzorju pa je projekt panoramske ceste. Makom je družini prijazno podjetje V velenjskem podjetju so sprejeli 12 ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine zaposlenih - Ti so jih še bolj povezali - Certifikat so pridobili prvi v Velenju in regiji SAŠA Velenje, 23. maja - Ob koncu minulega tedna smo obiskali podjetje Makom trgovina d.o.o, ki je ob letošnjem Dnevu družin kot prvo v regiji SAŠA prejelo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Na Direktor Tomaž Sijarto med prejemom certifikata, ki je velik korak za podjetje Macom. Največjo korist pa imajo zaposleni in njihove družine. (Foto: Janez Platiše) slavnostni podelitvi v mestnem Muzeju Ljubljana ga je prevzel direktor Tomaž Sijarto, ki nam je povedal, da je prav ob pridobivanju certifikata spoznal, da je komunikacija med zaposlenimi zelo pomembna. @ @ # neprijetnih zamašenih težav z vonjav odtokov greznico Makom trgovina d.o.o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje, Tel: 03 896 80 80, Fax: 03 896 80 88, www.makom.si, makom@makom.si EXCLUSIVE LICENSEES •^^biotech. paper net. it ■jf www.papernet.it >el y In marsikdaj spregledana. Pozitivni učinki 12 ukrepov, ki so jih vpeljali, pa se kažejo na več področjih. Ekologija vse bolj pomembna Podjetje Makom trgovina je bilo ustanovljeno leta 1996. Prve prostore so imeli v Pesju, sedaj so že nekaj let na koroški cesti, ob APS, v bližini Velenjskega jezera. Vsa leta se kot grosisti ukvarjajo s prodajo produktov za higieno. »Naši produkti so namenjeni objektni in kuhinjski higieni, pralnicam, osebni higieni, trgu ponujamo tudi zaščitna sredstva, papirno konfekcijo , predpražnike in preproge. Trudimo se, da na trg plasiramo čim več mikrobioloških čistil, ki so ekološko osveščena in umazanijo dejansko odstranijo, ne samo prekrijejo s parfumi. V njih so namreč bakterije, ki umazanijo razgradijo in odstranijo, nekaj časa pa tudi preprečujejo nastanek nove. Poleg tega preprečujejo nastanek neprijetnih vonjav,« nam uvodoma pove direktor družbe Tomaž Sijarto. Med uporabniki njihovih čistil najdemo številne vrtce, šole, turistične objekte, kjer so se tudi naučili, kako pomembna je ekologija. Naš sogovornik doda: »Največ uporabnikov imamo v javnih zavodih in podjetjih, zadnje čase pa tudi v industrijski in turistični panogi. Zadnja tri leta veliko energije vlagamo v prenovo programov; iščemo produkte, ki so ekološko prijazni in ekonomsko učinkoviti. »Smo velika družina" Na vprašanje, ali se učinki 12 korakov, ki so jih uvedli med pridobivanjem certifikata že odražajo v odnosih v podjetju, dobimo pritrdilen odgovor. »zaposleni čutimo še večjo pripadnost podjetju, smo res ena velika družina. Ob tem se zavedamo, da bomo morali nenehno vlagati, da bomo to ohranili. Lani smo na razpisu javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije pridobili nekaj nepovratnih sredstev za vseživljenjsko karierno orientacijo. Takrat smo tudi dobili idejo, da pridobimo še certifikat Družini prijazno podjetje, kar je korak naprej,« nam pove direktor. In doda, da gre za projekt vseh zaposlenih, saj so oblikovali projektni tim, v katerem so bili zaposleni iz različnih nivojev v podjetju. »Nekaj ukrepov je obve- znih, nekaj pa smo jih predlagali in oblikovali sami. So tehtni in racionalni, zato so bili vsi izvedeni,« še doda. Našteje nam jih le nekaj. Ko otroci zaposlenih prvič vstopajo v šolo ali vrtec, jim podjetje prizna 8 plačanih ur za uvajanje, ki jih lahko koristijo tako, kot si jih razporedijo sami. Enkrat letno gredo skupaj na gledališko predstavo. Za lažje usklajevanje dela in družine delavci lahko koristijo fkleksibilni prihod in odhod iz delovnega mesta. Od 1. novembra letos do 31. marca prihodnje leto bodo vsi vključeni v špor-tno-zdravstvene aktivnosti, saj je le zdrav delavec dober delavec. Stroške bo krilo podjetje. Veliko več komunicirajo med sabo, direktor vsake tri mesece pripravi povzetek stanja in predloge za naprej. »Ob vseh težavah na trgu, ki jih čutimo tudi mi, se velikokrat premalo zavedamo, kako pomemben je pogovor in kvaliteten odnos med delavci. Ugotavljamo, da zadovoljni zaposleni naredijo več, tudi pripadnost podjetju je večja. Kot dobro pa se je izkazalo tudi ponovno uvajanje v proces dela po daljši odsotnosti delavca, na primer po porodniškem dopustu,« še izvemo. Kot tudi, da bodo z ukrepi, ki delajo podjetje družini še bolj prijazno, ne le nadaljevali, ampak jih tudi nadgrajevali. ■ bš P 100 let Elektra Celje Celje, 23. maj - Elektro Celje, distributer električne energije, ki se uvršča na tretje mesto po velikosti in zajema območje treh osrednjih slovenskih regij (Savinjska, Koroška, spodnje Posavska), je obeležil 100 let delovanja. Z donacijo trem regijskim bolnišnicam sledi poslanstvu - biti odgovoren do okolja, v katerem deluje. Od ustanovitve Mestne elektrarne Celje v letu 1913 pa do danes je podjetje uspelo vzpostaviti omrežje, ki odjemalcem električne energije v regiji omogoča nemoten dostop do tega, v današnjih časih samoumevnega energenta. »Ključni faktor uspeha in razvoja podjetja so bili in so še danes - zaposleni. V vsem obdobju beležimo veliko pripadnost podjetju, ki jo dopolnjujeta visoka raven strokovnega znanja in želja po napredku. To nam daje zagotovilo, da bo podjetje uspešno tudi v svojem drugem stoletju,« je v slavnostnem govoru dejal predsednik uprave Rade Kneževic. Podjetje z več kot 630 sodelavci oskrbuje območje velikosti 4.345,00 km2 in letno oskrbi več kot 168.000 odjemalcev, s skoraj 2,0 mio MW urami električne energije. I, Kot družbeno odgovorno in družini prijazno podjetje je z denarno donacijo omogočilo boljše delovanje in oskrbo bolnišnicam v Slovenj Gradcu, Celju in Brežicah. Z donacijo v višini 2.500,00 evrov bo vsaka od njih lahko še izboljšala raven oskrbe. Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 57 30. maja 2013 ""^tAS GOSPODARSTVO 5 Gorenje povečuje tržne deleže Pogoji gospodarjenja ostajajo za Gorenje še naprej težki, saj je povpraševanje na večini trgov upadlo, a so v prvem tromesečju izpolnili pričakovanja - Izguba 4,2 milijona evrov Mira Zakošek Velenje, 24. maja - V Gorenju so že ob načrtovanju letošnjih nalog vedeli, da jih čaka izjemno zahtevno leto, tudi zaradi optimizacije proizvodnih lokacij, ki so se jih lotili pred enim letom. Te so za zdaj prinesle le stroške, ugodne učinke pa pričakujejo šele v zadnjem delu letošnjega leta. Uspešno so izvedli dve zahtevni selitvi proizvodnje - pralnih in sušilnih strojev iz Švedske v Velenje ter večino hladilno-za-mrzovalnih aparatov iz Velenja v Srbijo. V Velenju so ohranili le proizvodnjo aparatov višjega cenovnega razreda. Redna proizvodnja preseljenih aparatov na novih lokaci- Izguba znaša 4,2 milijona Čisti poslovni izid prvega četrtletja je bil negativen in je znašal 4,2 milijona evrov, kar je bolje, kot je bilo za to obdobje predvideno v poslovnem načrtu za letos. Denarni tokovi so bili, kot načrtovano, v prvem četrtletju negativni. Boljši, kot so načrtovali Poslovni izid iz poslovanja (EBIT), dosežen v prvem četrtletju leta, je sicer dvakrat višji od načrtovanega za to obdobje, saj je Gorenje izboljšalo geografsko in produktno strukturo prodaje; več prihodkov je ustvarilo v vzhodni Evropi ter povečalo prodajo malih gospodinjskih in kuhalnih aparatov, ugodneje nakupilo materiale in bilo uspešno pri dezinvestiranju. kar smo upoštevali pri poslovnem načrtu. Načrtujemo, da bomo ob koncu leta poslovali z dobičkom.« Nadzorni svet pa je bil z rezultati, ki jih je za prvo trimesečje letošnjega leta, predsta- vila uprava, zadovoljen. Gorenju je namreč kljub vsem težavam uspelo v tem obdobju povečati tržne deleže, računajo pa tudi, da bodo leto sklenili z načrtovanim dobičkom. V Evropi se gospodarska in finančna kriza pozna tudi pri povpraševanju po trajnih dobrinah. Pri gospodinjskih aparatih je to upadlo za 2,6 odstotka. To je prizadelo tudi Gorenje, še posebej v državah Beneluksa, Srbiji in na Češkem. A so kljub vsemu prihodke v osnovni dejavnosti (proizvodnje aparatov za dom) uspeli povečati za pol odstotka. To povečanje so dosegli predvsem zaradi dobre prodaje na trgih vzhodne Evrope, predvsem v Ukrajini, Rusiji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Romuniji, na Hrvaškem in Kitajskem. Evropski tržni delež so v prvem četrtletju okrepili za 0,43 odstotne točke in znaša sedaj 3,57 odstotka. So pa bili skupni prihodki Skupine Gorenje v prvih treh mesecih nižji za 1,4 odstot- ka, to pa zaradi upada portfeljskih naložb in storitev ravnanja z odpadki. Skupaj so dosegli 289,4 milijona evrov prihodkov. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 5,7 milijona evrov je zaradi manjšega obsega drugih poslovnih prihodkov, višjih logističnih stroškov in tudi višjih stroškov dela glede na dejanski obseg proizvodnje v Velenju za dobro polovico nižji od lanskoletnega. Gorenje je namreč zaradi socialnega sporazuma, sklenjenega s sindikati, o neod-puščanju zaposlenih v Sloveniji zaradi selitev proizvodnje imelo v Velenju v prvem četrtletju leta povprečno 300 zaposlenih preveč glede na dejanski obseg proizvodnje in s tem za 1,8 milijona evrov dodatnih stroškov dela. Je pa na stroške dela že pozitivno vplival lanskoletni prenos proizvodnje kuhalnih aparatov iz Finske na Češko. Stroški dela so bili tako nižji za 1,5 odstotka. Predsednik uprave Franjo Bobinac: »Letošnje leto ostaja za Skupino Gorenje izredno zahtevno, tako zaradi razmer na tržiščih kot tudi zaradi optimiziranja proizvodnih lokacij, zmanjševanja zadolženosti in vseh drugih aktivnosti, ki jih izvajamo, da bi dosegli cilje iz strateškega načrta.« jah že poteka. V drugi polovici leta bodo iz Švedske v Velenje prenesli še proizvodnjo pomivalnih strojev. Predsednik uprave Franjo Bobinac: »Z uspešno izvedbo selitev, načrtovanih v lanskem in letošnjem letu, bomo v letu 2014 dosegli dobro osnovo za doseganje trajne in dobičkonosne rasti poslovanja. V vmesnem času, do zaključka vseh prenosov proizvodnje, pa je poslovanje predvsem v prvi polovici leta zaradi stroškov, povezanih s selitvami, pod pritiskom, V Velenju že uspešno poteka proizvodnja višje cenovnih pralnih in sušilnih strojev Asco, seliti pa so tudi že začeli proizvodnjo pomivalnih strojev. Na dveh tretjinah zastavljene poti Projekt energetske sanacije objektov Šolskega centra Velenje vreden 2,3 milijona evrov - Poleg prihrankov z energijo tudi boljši pogoji za vzgojno-izobraževalno delo Tatjana Podgoršek Štirje objekti Šolskega centra Velenje (ŠCV) na Trgu mladosti v Velenju dobivajo prijaznejšo, lepšo podobo. Ta je sestavni del projekta energetske sanacije šolskih zgradb A, B, C, D s telovadnicama ter športno dvorano stavb in je največji projekt v zgodovini delovanja centra. Vreden je 2,3 milijona evrov. »Smo na dveh tretjinah zastavljene poti,« je povedal vodja projekta Uroš Lukič. In dodal, da so gradbeni del projekta (izolacija objektov s toplotnim ovojem, zamenjava stavbnega pohištva in izolacija mansard ...) na dveh objektih že končali, na strojni šoli in gimnaziji pa ta dela še potekajo. Izvajata jih podjetji MIK iz Vojnika in njegov partner HTZ Velenje. V drugi fazi morajo obnoviti strojno in elektro inštalacijo, monitoring ter namestiti sistem za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Pridobivali bodo toplotno energijo, ki jo bodo preko ustreznih naprav pretvarjali v hlad in tako poleti ohlajali prostore. Projekt morajo v celoti končati do konca leta, gradbeni del in še nekatere aktivnosti pa do 15. septembra. Po besedah Lukiča je energetska sanacija zahteven projekt po finančni, organizacijski in časovni plati. Izobraževalni proces so morali usklajevati s terminskih planom izvajalcev in tudi vremenskimi razmerami, pri pokrivanju finančnih obveznosti pa sodelujeta z levjim deležem ko- hezijski sklad EU ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Delež, ki ga mora zagotoviti ŠCV, znaša 10 odstotkov upravičenih stroškov celotne operacije. Uroš Lukič: »Načrtujemo, da bomo na začetku novega šolskega leta uresničili cilje naložbe, katere učinki bodo pomembni za center in tudi za udeležence izobraževanja.« Prepolovili bodo stroške toplotne energije Na razpisu, je prepričan Lukič, so uspeli predvsem zaradi učinkov projekta. Po izračunih naj bi prihranili več kot 1.130 MWh toplotne in dobrih 48 MWh električne energije na leto, predvidena proizvodnja obnovljivih virov energije pa naj bi po izvedeni sanaciji znašala 60 MWh na leto. »Porabo toplotne energije bomo prepolovili, za 19 odstotkov bomo prihranili porabo električne energije. Za to smo doslej namenjali 200 tisoč evrov na leto.« Zanemarljivi pa niso še drugi učinki projekta. Poleg lepšega videza objektov bodo z uporabo okolju prijaznih tehnologij prispevali k varovanju in ohranjanju čiste ter zdrave narave, spodbujali razvoj ekološke ozaveščenosti, predvsem pa bodo izboljšali pogoje za vzgojno-izobraževalno delo v učilnicah, laboratorijih in športnih objektih ter zmanjšali stroške za naložbeno vzdrževanje. Projekt energetske sanacije vključuje le objekte na Trgu mladosti. Na vprašanje, ali načrtujejo izvedbo teh aktivnosti tudi na dislocirani enoti na Med-podjetniškem izobraževalnem centru, pa je Uroš Lukič odgovoril, da so na omenjeni lokaciji precej naredili s postavitvijo in opremo energetskega poligona, saj pridobivajo precej energije iz laboratorijskih enot, ki jih uporabljajo pri izobraževalnem procesu. tako tudi udeležencem konkretno pokažejo, kako teče pridobivanje električne in okolju prijazne energije v naravi. Takšna oblika ozaveščanja je zagotovo lahko zelo učinkovita.« Premogovnik tudi z Makedonci Direktor Premogovnika Velenje dr. MIlan Medved in direktor Elema Dejan Boškovski po podpisu dogovora o izobraževanju Podpisali dogovor o sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju Po uspešnem projektu Mramor v Tuzli v Bosni in Hercegovini je Premogovnik Velenje vzpostavil dobre poslovne odnose tudi na makedonskem energetskem trgu. Prav zato so jih obiskali generalni direktor Elektrogospodarstva Makedonije (ELEM) Dejan Boškovski s sodelavci in Zoran Panov, dekan Fakultete za rudarstvo in geotehno-logijo iz Štipa. Gostje iz Makedonije so si na tridnevnem obisku ogledali jamo Premogovnika Vele- nje, delovišče novega izvoznega jaška NOP II in pridobivalni prostor ter obiskali Termoelektrarno Šoštanj. Že marca letos so v Skopju ob uspešno zaključeni revizijski razpravi za odpiranje popolnoma novega premogovnika Mariovo s predsednikom uprave Premogovnika Velenje dr. Milanom Medvedom potekali pogovori o organiziranem šolanju za makedonske inženirje. Tokrat so podpisali dogovor o sodelovanju v izobraževanjau in usposabljanjau, s katerim ELEM izraža interes, da Premogovnik Velenje izobrazi in usposobi ustrezno število strokovnega kadra, to je bodočih delavcev iz rudarstva, elektro in strojnega področja za potrebe podzemnega pridobivanja premoga. ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 30 6 DOMA IN NA TUJEM 30. maja 2013 S wm M Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 22. maja Vrelo je okrog Hilde Tovšak, ki je ni bilo. Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar je dejal, da gre za hud spodrsljaj celotnega pravosodja, in sicer tožilstva, sodstva in tudi odvetništva. A pristojni zaenkrat niso mislili tako. Morda jim je bila v tolažbo informacija, ki so jo vztrajno ponavljali v medijih: da je direktorica celjskega zapora po prejetju sklepa o odpravi pripora Hilde Tovšak v petek na sodišču preverila, ali je že pripravljen poziv za prestajanje kazni v primeru Čista lopata. ¡•iS V * pojasnjevala, kako to, da se po obisku Bruslja nenadoma strinja s sprejetjem fiskalnega pravila že v letu 2015. Očitno je bila prepričljiva. Prav takšna je skušala biti na sestanku vrha policije, tožilstva in sodstva, kjer se je ukvarjala z najbolj znano slovensko ubežnico. Čeprav so predstavniki tožilstva in sodstva negodovali na potrebo sestankovanja s politiko, je Bratuškova zagotovila, da se zaveda ločenosti vej oblasti, a je izginotju Hilde Tovšak »treba priti do dna«. Rusija je odredila nujno evakuacijo 16-članske ekipe arktične raziskovalne postaje zaradi razpok v ledeni plošči, na kateri stoji postaja. Petek, 24. maja Zdelo se je neresnično, a že od jutra dalje so mediji poročali, da se je Hilda Tovšak ponoči v okolici Mi-slinje sama predala policiji in je zdaj v celjskih zaporih. Skoraj ves dan smo spremljali vsak njen premik. Premierka je v Bruslju znova ponovila, da potrebujemo le nekaj časa. Poslanci so se strinjali, da je ukrep, ki je neustavno odvzel del pokojnin, treba popraviti. Državni proračun bi tako potreboval še več denarja, premierka pa je o stanju naših financ klepetala v Bruslju. Povedala je, da nam bo Unija podaljšala rok za zmanjšanje javnofinanč-nega primanjkljaja pod 3 odstotke BDP-ja do leta 2015, obenem pa sklicala celoten politični vrh in napovedala, da bodo na njem razpravljali o fiskalnem pravilu in referendumski zakonodaji. V središču Londona je bil kruto - pred očmi očividcev - ubit britanski vojak, v streljanju, ki je sledilo, pa sta bila ranjena oba napadalca. V Stockholmu so se že tretjo noč nadaljevali izgredi, ki so vzniknili zaradi policijske brutalnosti. Razširili so se že v več revnejših predelov švedske prestolnice. Četrtek, 23. maja Vlada je sprejela izhodišča za rebalans proračuna, ki predvideva globoke reze v sredstva ministrstev. A zdelo se je, kot da to ni najbolj pomembno. Javnost se je ukvarjala predvsem s pogrešano Tovšakovo in krivdo za njen korak iz pripora. Tožilci Specializiranega državnega tožilstva so opozorili, da se zaključki o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca sprejemajo prehitro. Generalni tožilec o svojem morebitnem odstopu:»Zakaj neki? Lepo vas prosim!« Mediji so pridobili osnutek zakona o povračilu škode izbrisanim in razkrili, da naj bi ti za vsak mesec izbrisa dobili po 30 evrov, kar na leto nanese 360 evrov. Državni zbor je brez glasu proti sprejel tehnični zakon za povrnitev neustavno odvzetega dela pokojnin. Premierka je na političnem vrhu i »si pef Hilda Tovšak je dejala, da je žalostno, kar se dogaja. Pa je res? Medtem so se v parlamentu dogajale izredno pomembne reči. Poslanci so glasovali o vpisu fiskalnega pravila v ustavo z letom uveljavitve 2015. »Obdobja politične nezmožnosti dogovarjanja je konec, dogovor o ustavnih spremembah je zmaga vseh strani,« je dejala predsednica vlade. Za je glasovalo 78 poslancev in poslank, proti pa 8. Poslanci so po sprejetju zapisa fiskalnega pravila v ustavo podprli še ustavne spremembe v zvezi z referendumi, ki bodo odslej mnogo bolj omejeni. Za je bilo 86, proti pa 1 poslanec. V ameriški zvezni državi Washington se je v reko Skagit zrušil velik del mostu, zaradi česar so v vodo zgrmeli avtomobili in ljudje. Talibanski uporniki so napadli poslopje ZN v Kabulu - s pojasnilom, da tam deluje ameriška obveščevalna agencija Cia. Sobota, 25. maja Gasilska zveza Slovenije je pripravila kongres, na katerem so za novega predsednika izvolili Jošta Jakša iz Ljubljane. Imenovani bo Zvezo vodil prihodnjih pet let, pri tem pa mu bo pomagal novi poveljnik Franci Petek iz Starš. Brez Hilde Tovšak seveda ni šlo. Izvedeli smo, da so jo prejšnji večer prepeljali v zapor na Ig, kjer že prestaja 14-mesečno zaporno kazen v zvezi z zadevo Čista lopata. Novinarji so še razkrili nekaj podrobnosti iz obtožnice v primeru pridobivanja delavcev na gradbišču Teš 6 ter pojasnili, da naj bi Tovšakova vodila in usmerjala druge sostorilce. S slovesnostjo, na kateri so nekateri udeleženci aprilskega maratona pretekli še zadnji kilometer, se je končal bostonski maraton. Slovesnost so namenili trem žrtvam bombnega napada. Večer je prinesel še en športni zaključek: v Ligi prvakov so na tekmi vseh nogometnih tekem slavili juna- a S Tako fiskalno pravilo kot spremembe referendumske ureditve so bile sprejete že dan pred tem. Smo opazili? ki iz kluba Bayern. V Parizu je neznanec v vrat zabodel francoskega vojaka, ki je nadzoroval poslovno četrt La Defense. Moški je po napadu pobegnil, policisti pa so se lotili njegovega iskanja. Nedelja, 26. maja Še se je vil dim okrog tožilcev in sodnikov. Stranka SDS je Državnemu zboru predlagala, naj pozove državnotožilski svet, da ta prične ugotavljati odgovornost Zvonka Fi-šeija in da se sodni svet opredeli do dela predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. Na kongresu so se zbrali člani in privrženci stranke NSi. Bilo jih je okoli tri tisoč, Ljudmila Novak pa jim je dejala, da je Slovenija resen bolnik, »ki potrebuje odgovorne in poštene voditelje.« Argentinska predsednica Cristina Fernandez je z množico podpornikov proslavila desetletje vladanja, ki sta ga z možem začela leta 2003. V Franciji se je zaradi nedavno sprejetega zakona o poroki isto-spolnih parov zbralo okoli 200 tisoč protestnikov. najmanj 75 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih. Vsa človeška in kapitalistična iz-tirjenost sedanjega časa se kaže že v naslednji drobni informaciji. Meso ogroženih kitov, ki jih ulovijo islandski kitolovci, na Japonskem prodajajo kot priboljšek za pse. Japonsko podjetje Michinoku Farm namreč na svoji spletni strani ponuja pasje prigrizke iz mesa severnoatlantskih brazdastih kitov. Francoski cariniki so zasegli 1,2 milijona zavojčkov ponarejenega aspirina. Še nekaj se je dogajalo v Franciji: tamkajšnji cariniki so v pristanišču Le Havre zasegli 1,2 milijona zavojčkov ponarejenega aspirina iz Kitajske, kar je največja zasežena pošiljka ponarejenih zdravil v zgodovini Francije in EU. Ponedeljek, 27. maja Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je na sojenju v zadevi Patria za predsednika SDS in nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo predlagal 24 mesecev zapora. Za prvega moža Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča pa po 22 mesecev zapora. Tožilstvo predlaga za vsakega še po 37.000 evrov stranske denarne kazni. Janša pravi, da je predlog popoln absurd. Iz vladnih klopi je prišlo stališče, da Vlada predlaga izbrisanim pavšal 30 evrov mesečno. Reakcije so burne, za predstavnike izbrisanih pa je znesek sramoten, sami predlagajo devetkrat več. Po mnenju Matevža Krivica je koncept zakona norčevanje iz prava. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je po pojasnil, da bodo na ministrstvu pripombe preučili. Z vstopom Hrvaške v EU 1. julija letos bo carinska kontrola na meji med Slovenijo in Hrvaško odpravljena, kadrovsko pa se bodo okrepili carinski mobilni oddelki, ki lahko kjerkoli v Sloveniji pregledajo vozilo. V vrsti napadov z avtomobili bombami v šiitskih četrtih iraške prestolnice Bagdad je bilo ubitih Kitovo meso pasji priboljšek? EU je odločila, da ne bo podaljša embarga na izvoz orožja v Sirijo, kot znak „popolne podpore" opozicijskim upornikom, ki se borijo proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. ZDA so ukrep podprle. Rusija in Sirija pa sta ga ostro kritizirale. Torek, 29. maja Zunanji minister Karl Erjavec se je danes pred začetkom zasedanja ministrov držav OECD v Parizu sestal z namestnikom generalnega sekretarja organizacije Yvesom Le-termom in mu predstavil program stabilnosti in reform za Slovenijo, ki ga po njegovih besedah v OECD ocenjujejo kot korak v pravo smer za rešitev finančno-gospodarskih težav države. Pred tem je o programu govoril tudi g z generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio. Po neuradnih podatkih se projekt Teš spet draži. Trenutna cena naj bi že presegla 1,4 milijarde evrov, kar pa še ni dokončna cena. Cena se zvišuje predvsem zaradi penalov, ki jih je Tešu zaradi zamud zaračunal francoski dobavitelj opreme Alstom. K temu je treba prišteti še stroške financiranja premostitvenih posojil, s katerimi sta Teš in njegov lastnik HSE uravnavala likvidnost in plačevala račune, ker je vlada zavlačevala z odločitvijo. Kljub naši pregovorni pridnosti, statistični podatki kažejo drugačno sliko. Slovenci v povprečju delamo 1.662 ur letno, medtem ko je povprečje OECD 1.776 ur. V Stockholmu so v predelih, kjer živijo večinoma priseljenci, ponoči zažgali nekaj avtomobilov, a kot trdi policija, so razmere v mestu po tednu dni nemirov in izgredov spet normalne. O nemirih ne poročajo tudi iz nobenega drugega švedskega mesta. Slovenec drugi najbogatejši na Balkanu Ste kdaj razmišljali, kdo je najbogatejši na Balkanu. Po ugotovitvah ameriške revije Forbes je to lastnik koncerna Agrokor Ivica Todoric, ki premore premoženje, ocenjeno na 581 milijonov evrov. Drugi na lestvici najbogatejših na tem območju pa je Slovenec - lastnik Studia Moderna Sandi Češko Njegovo premoženje je ocenjeno na 410 milijonov evrov. Ugodi se tudi najboljšim. Ameriški časopis Washington Post je objavil doslej tajne ugotovitve poročila, ki trdi, da so kitajski računalniški vlomilci uspešno vdirali v omrežja s podatki o številnih ključnih obrambnih in oborožitvenih sistemih ZDA. žabjor perspektiva Počitnice? Tjaša Zajc Navadno, ko kdo od sodelavcev ali znancev zboli, vedno veselo odvrnem, naj si v času odsotnosti odpočije, vzame čas zase in ga izkoristi za kakšen dober film ali knjigo. Naj torej bolezen izkoristi za male stvari, za katere mu običajno zmanjka časa. V praksi je takšen odnos do bolezni skoraj nemogoč: poleg tega, da je zaradi slabega zdravstvenega stanja človek fizično šibek, se v času krize, ko je ozračje naelektreno, brezposelnost narašča, občutek nadomestljivosti pa je večji kot prej, posameznik še psihično obremenjuje s svojo bolniško odsotnostjo. Zaradi strahu ali želje po dokazovanju lastne kreposti se marsikdo odloči, da bo kljub bolezni normalno oddirjal na delovno mesto. Razlogov, da delavci kljub slabemu zdravstvenemu stanju še vedno hodijo v službo, je veliko: bodisi za bolniško odsotnost ne prejemajo nadomestila, bodisi se jim zdi, da si odsotnosti ne morejo privoščiti, saj se jim bo nabralo preveč dela. Lahko imajo takšno delovno mesto, da v kratkem času ne morejo najti nekoga, ki bi jih nadomestil. Prezentizem - prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni -je zato stvar vsakdanje realnosti naših delovnih razmerij. Glede na lansko Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu, ki so ga pripravili na Fakulteti za družbene vede, v Sloveniji 59 odstotkov delavcev poroča o prezentizmu, kar je 20 odstokov več od evropskega povprečja. V primerjavi s povprečjem v EU 27 je v Sloveniji tudi več delavcev, ki v zadnjih 12 mesecih niso bili na bolniškem dopustu. Dolgoročno je to lahko velik problem za delodajalca in gospodarstvo, predvsem pa posameznika. Produktivnost delavca je ob prisotnotnosti v času bolezni slabša. Večja je možnost napak. Dolgoročno ignoriranje bolezni privede do še večjih zdravstvenih težav, kot so bolečine v hrbtenici, slabši imuniski sistem, rana na želodcu, povišan krvi pritisk in bolezni srca... Bolniški dopust mimogrede postane neizogiben in je na koncu daljši, kot če bi si delavec že na začetku vzel dva ali tri dni za zdravljenje. Čeprav so ekonomski učinki tega težko merljivi, po podatkih Inštituta za rehabilitacijo Angleži ocenjujejo, da so stroški, ki so posledica prezentizma, 1,8-krat večji kot stroški absentizma (odsotnosti z dela zaradi bolezni). Pri tem se postavi zelo enostavno vprašanje, ki pa praktično še nima učinkovitega odgovora. Kaj storiti in kako prezentizem odpraviti ali vsaj zmanjšati? Strokovni nasveti za preprečevanje prezentizma so znani in se slišijo logično: osveščanje delodajalcev o tem vprašanju in njegovih posledicah. V okviru posameznega podjetja in njegovih zaposlenih bi morali glede na specifike dela analizirati tveganja in poklicne bolezni ter uvesti temu primerne preventivne ukrepe. Zaposlene bi morali ozavestiti o pomenu pravočasnega ukrepanja ob bolezni, ponuditi individualno pomoč delavcem z zdravstvenimi težavami pri vračanju na delo po bolezni itd. V praksi pa smo že zaradi vzgoje navajeni ignoriranja bolezni. Že osnovnošolci vedo, da jih bo, če bodo manjkali pri pouku, čakalo precej dela za zamujeno. Zavedajo se, da bodo to samoiniciativno morda celo težje nadoknadili, kot če bi bili prisotni v šoli. Svet se namreč v času naše odsotnosti ne ustavi - gre neizprosno naprej. Vsaj za kronične bolnike ali tiste z resnejšimi zdravstvenimi težavami sedaj že vrsto let obstaja status učenca, dijaka oziroma študenta s posebnimi potrebami. Ta učiteljem in profesorjem signalizira, da morajo otrokovo odsotnost jemati resno, brez vnaprejšnih prehitrih sodb. Nekatere prilagoditve glede preverjanja znanja, predvsem pa drugačen pristop profesorjev in učiteljev pri odnosu do posameznega bolnega učenca, bistveno pripomorejo k njegovemu lažjemu spopadanju z boleznijo in pozitivno vplivajo tudi na njegov učni uspeh. Če je pri tem naša družba že napredovala, jo naslednji korak čaka pri vprašanju delovnih mest: ponekod sicer skrbijo za zaposlene, jim ponujajo možnost preventive ali rekreacije v fitnes centrih in podobno. A ostajajo neslutene možnosti za izboljšave. Večina teh „ugodnosti" (?) se namreč nanaša na redno zaposlene, kar sploh za mlajše postaja preživeta oblika zaposlovanja. Negotovost zaposlitve, samoumevnost menjavanja delovnih mest, bolj projektno usmerjeno delo danes postaja samoumevno. Vendar v času, ko po izgubi službe naslednja ne leži na cesti, ne zdržijo več argumenti, da projektno delo in začasne oblike zaposlitve pozitivno vplivajo na posameznikov profesionalni razvoj in razvijanje inovativ-nosti. Gre za goli cinizem na račun zdravja posameznika, katerega dolgoročne posledice bo mogoče videti šele čez desetletje ali dva. Če želimo spremeniti družbo, bi morali spremeniti tudi to miselnost. Kar pa je v duhu kapitalizma in neoliberalizma, vsakdanjih zgodb o izkoriščanju delavcev, strašenju s prihodom „trojke" in drugih psihozah vsaj zaenkrat precej težko predstavljivo. JF_l\ JTJtJLT-fl r r; * r 1 1 Pravi naslov za us ¡po sni d reklan 10! es ■ Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 7 30. maja 2013 ""^tAS Razdrobljeni lesarji ogrožajo svoj obstoj Udeleženci srečanja lesarjev regije Saša ugotavljali, da je lesnopredelovalna dejavnost v najhujši krizi doslej - Rešitev: sodelovanje, povezovanje ... Tatjana Podgoršek Nazarje, 21. maja - V Delavskem domu v Nazarjah sta Savinjsko-ša-leška območna razvojna agencija in tamkajšnja lokalna skupnost pripravili srečanje lesarjev regije Saša. Osrednja tema srečanja je bil regijski projekt Tehnološkorazvojni center lesarstva. Po podatkih nazarske županje Majde Podkrižnik so poslali vabilo za srečanje 120 lesarjem v regiji Saša, udeležila pa se ga je približno četrtina vabljenih. V Nazarjah je pred leti že imel sedež Arles, lesarski razvojni center subregije Saša, a je propadel. Tokrat pa so pri pripravi Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2014-2020 kot enega od stebrov razvoja predvideli Tehnološkorazvojni center lesarstva, s čimer so soglašali tudi v 31 občinah Savinjske regije (od Solčave do Sotle). Gre za center, ki bi na eni lokaciji nudil celovito podporo razvoju precej bolj uspešne lesarske zgodbe od vseh dosedanjih. Njegov namen naj bi bil zagotavljanje delovnih mest, ponovno povezovanje podjetij, obrtnikov, podjetnikov, lastnikov gozdov ... vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo lesa ter izkoriščanjem surovin. Predlog za rešitev, a kopica vprašanj O tehnološkem razvojnem centru se je šušljajo že nekaj časa, minuli torek pa je na srečanju v Nazarjah podjetnik Janez Mazej, ki med drugim gradi večji lesarski obrat tudi v Florjanu pri Šoštanju, predstavil konkreten predlog za oblikovanje tehnološkorazvojnega centra na Go-milskem. Poudaril je, da panoga potrebuje korenite spremembe takoj, saj je ta v najhujši krizi doslej, »sovra- žnik« pa je čez mejo. Po njegovem mnenju je prevelika razdrobljenost lesarjev naredila že preveč škode, na Gomilskem pa bi lahko zrasel velikopotezni in ambiciozen razvojni center, ki pa potrebuje široko podporo lesarjev. »Razvojni center bo priložnost za vse, da ustvarjamo skupno zgodbo o lesu. Bo center novih tehnologij, napredka in razvoja,« je menil šoštanjski podjetnik, ki Gomilsko vidi predvsem kot središče Savinjske regije, saj naj bi v tem centru sodelovali tudi lesarji iz drugih krajev. Podjetnik Mazej je tudi povedal, da namerava v jeseni na Gomil- skem začeti gradniti žago za razrez hlodovine z zmogljivostjo 100 tisoč kubičnih metrov na leto. S tem in s predlagano lokacijo centra na Go-milskem je naelektril ozračje. Da je Mazej dregnil v osje gnezdo, je pokazal odziv nekaterih udeležencev. Lastnik podjetja Melu iz Luč Alojz Selišnik je svoj ne za center na Gomilskem obrazložil z: »V Zgornji Savinjski dolini vemo, kakšen je bil nekdanji prostor Glina, vemo, koliko delovnih mest je dajal, in vemo, da imamo kakovostne izdelke za »celotno hišo«. So težave pri povezovanju, a se vsemu nav- REGIJA SAŠA kljub lesarji znamo povezati in poskrbeti za razvoj. Zato se tudi kot Zgornjesavinjačan težko strinjam, da dvignemo roko in rečemo, naj bo center na Gomilskem - pa čeprav gre samo za 20-kilometrsko oddaljenost. Mi ne vidimo pri takem predlogu dodane vrednosti.« Z njegovim mnenjem so soglašali še nekateri, ki so v razpravi izrazili bojazen zaradi izgradnje Mazejeve žage. Po njihovem prepričanju bo zaradi nje propadlo 11 zgornjesavinj-skih žag, saj te v tem trenutku razre-žejo komaj 67 kubičnih metrov lesa na leto. Tudi zaradi tega dejstva je bilo v razpravi, na kateri je bilo še slišati, da bi morali na srečanje povabiti tudi lastnike gozdov, izraženo odklonilno stališče do gradnje lesarskega centra na Gomilskem. Da bi bilo potrebno center postaviti tam, kjer bi ga lesarji vzeli za svojega, je menil tudi Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, »sicer bo doživel enako usodo, kot jo je lesarski razvojni center, ki smo ga ustanovili pred petimi leti v Nazarjah, a je propadel.« Zavrnil je tudi očitke nekaterih, da ni zaznati učinkov lesarskih konferenc, ki jih organizira Občina Nazarje zadnjih sedem let v sodelovanju z zbornicami na tukajšnjem območju. Svojo, ne avstrijsko zgodbo Po podatkih Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje se na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline poseka približno - 7 200 tisoč kubičnih metrov lesa na leto, lahko pa bi 300 tisoč kubikov. Znano je, da večino hlodovine pokupijo avstrijski kupci, tako da se tudi lesarji na območju Saša regije srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja hlodovine. Tudi zato je solčavski župan Alojz Lipnik opozoril, da se pri pogovorih o lesarski industriji preveč ozirajo po avstrijskem velikopoteznem vzoru, ko ena žaga zreže po milijon kubikov hlodovine. »Ustvariti moramo svojo zgodbo, drugačno od vzorcev iz sosednjih držav. Naše izhodišče je vrhunska kakovost lesa, začetek zgodbe pa mora biti v gozdu in mora biti celovito sestavljena do končnega produkta.« V precej burni razpravi so sodelujoči soglašali, da se je potrebno začeti tesneje povezovati in sodelovati in da bi bilo najhuje, če bi zaradi razprtij ostali brez centra, ki ga za oživitev lesnopredelovalne dejavnosti še kako potrebujejo. Nenazadnje se kaže, da bi lahko zanj dobili precej nepovratnih sredstev. Ker pa so ostala vprašanja, ali naj bi bil center večji ali manjši, kakšni naj bi bili njegovi konkretni cilji, kdo naj bi ga vodil, na kateri lokaciji ..., brez odgovorov, so dvignili roke za ustanovitev komisije. Ta naj bi podrobneje preučila možnosti, kje in kako bi oblikovali tehnološkorazvojni center lesarstva. V komisijo so predlagali: Mirana Zagerja, Alojza Selišnika, Stanka Kopušarja, Roberta Vrhovnika in Janeza Mazeja. ■ Zapletom morda le videti konec Bodo v Občini Rečica ob Savinji vendarle dokončali izgradnjo povezovalne ceste in nadomestnega mostu čez reko Savinjo? - 800 tisoč evrov kredita Tatjana Podgoršek Projekt izgradnje nadomestnega mostu - tako imenovanega Trnovčkega mosta - čez reko Savinjo in povezovalne ceste Nazarje-Pobrežje-Homce-Gornji Grad v občini Rečica ob Savinji je praktično star toliko kot lokalna skupnost. Projekt je začel nastajati leta 2007, zapletov v zvezi z 1,3 milijona evrov vredno naložbo (po projektantskih cenah) pa ni in ni konec. Do pridobitve gradbenega dovoljenja so morali uskladiti pobude naravovarstvenikov, ki so gradnji nasprotovali zaradi ptic. Ko so se z njimi »pogodili«, jih je čakal dialog z lastniki zemljišč. Naposled so premagali tudi to oviro. »Ko smo pridobili gradbeno dovoljenje, smo mislili, da smo »na konju«, a smo se zmotili. Najprej je prišlo do zapletov pri izbiri izvajalca, ko pa je ta začel delati, smo trčili na težave pri enem od lastnikov zemljišč, ki je prvotno soglašal z odkupom, a si je vmes premislil in nas obvestil, da komunicira le še prek odvetnika. Uspeli smo se dobiti z njim, uredili še nekatere njegove zahteve, zato sedaj vendarle pričakujemo dogovor in do roka, ki ga imamo z izvajalcem, naložbo tudi dokončati,« je povedal rečiški župan Vinko Jeraj. Kot je še dejal, bo izgradnja nadomestnega mostu končana do konca junija letos, povezovalna cesta pa, če bodo našli skupen jezik z lastnikom za blizu 2300 kvadratnih metrov zemljišča, mesec dni kasneje. Če dogovora ne bo, bo ostal del ceste nedokončan. Država naj bi jim za naložbo primaknila 223 tisoč evrov, ostali potreben denar mora zagotovili občina. Ta je najela pri tako imenovanem Ribniškem skladu kredit v višini 800 tisoč evrov, odplačala naj bi ga v 15 letih. Razdelila ga je na dva dela in v tem trenutku pridobivajo še zadnja soglasja ministrstva za finance. Za ene nepotreben, za druge nujen Ko smo Vinka Jeraja vprašali, kakšen pomen ima naložba za krajane in za lokalno skupnost, je odgovoril:« Če bi vprašali krajane na levem bregu reke Savinje, ki imajo urejen dostop do občinskega središča, bi odgovorili, da je projekt nepotreben. Tisti na desni strani brega pa, da je nujen.« Tako je pred nastankom projekta ocenil tudi občinski svet, saj krajani povezave s trgom Rečica nimajo. Tudi ves tovorni promet iz tega dela lokalne skupnosti teče pieko občine Nazarje. Ker je cesta obremenjena, je pričakovati, da bo omenjena sosednja občina omejila cestni promet po njej. Navsezadnje pa tudi most v Spodnji Rečici, po katerem poteka le promet osebnih avtomobilov, kliče po temeljiti obnovi, in to čim prej. »Vse navedbe govorijo v prid projektu, za katerega tudi sam menim, da je zelo potreben. Hkrati s tem bomo obnovili lokalno cesto, ki je v zelo slabem stanju,« je še dejal Vinko Jeraj. Dela pri izgradnji nadomestnega mostu napredujejo po načrtu, izgradnja povezovalne ceste pa bo v precejšnji meri odvisna od dogovora z lastnikom enega od zemljišč. Želodci dišali skromneje kot lani Letina zgornjesavinjskih želodcev dobra, ni pa šampionov - Od 36 vzorcev dva zlata Tatjana Podgoršek Rečica ob Savinji, 25. maja - Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca s sedežem na Rečici ob Savinji je pripravilo v prostorih občinske stavbe že 23. ocenjevanje omenjene suhome-snate kulinarične specialitete, ki se ponaša tudi z zaščitenim geografskim poreklom. Pridelovalci so v ocenitev prinesli 36 vzorcev, strokovna komisija pa je dvema od njih podelila zlato priznanje, kar pomeni, da sta prejela 19 točk in več. Brez potrdila o kakovostnem zgornjesavinjskem želodcu so ostali 3 vzorci, kar pomeni, da niso prejeli potrebnih 16 točk. Povprečna ocena lanske letine je bila 17,18 točke, kar je nekoliko skromnejše kot prejšnje leto. Predsednik ocenjevalne komisije in velik poznavalec suhomesnatih izdelkov v Sloveniji dr. Slavko Renčelj je povedal, da je letina dobra, ni pa šampijonov. Vonj in okus rezine, po kateri se - na primer zgornjesavinjski želodec loči od drugih suhomesnatih izdelkov - nista tako izrazita. Glavno krivdo je za to Renčelj pripisal vremenu, saj ni bilo prave jeseni, tudi pomlad in zima sta bili zelo vlažni. Kdor se ni prilagajal vremenskim razmeram vsak dan, je imel težave.Tistih najznačilnejših napak iz preteklosti glede soli, popra in česna - po besedah Renčelja - ni bilo zaznati. Je pa bilo nekaj želodcev presuhih, v nekaterih pa so bili dodatki, za katere že nekaj časa pravimo, da ne sodijo v izdelek. Člani komisije so opazili razlike tudi pri mesu. Renčelj je pozval izdelovalce zgornjesavinjskih želodcev, naj Dr. Stanko Renčelj: »Kljub neugodnemu vremenu je letina dobra, za dopadljivost izdelka pa bo potrebno narediti še kaj.« Posebna poštna znamka Ob posebni priložnosti je bila pri Pošti Slovenije izdana tudi posebna poštna znamka s sliko zgornjesavinjskega želodca v vrednosti 0,45 evra. Zlata Ana Žagar in Anton Kumer Zlato priznanje sta prejela Ana Žagar iz Dobletine pri Nazarjah ter Anton Kumer iz krnice. Žagarjeva, ki je tudi lani prejela zlato priznanje, je povedala, da izdelujejo želodce vsi pri hiši. S proizvodnjo se ukvarjajo ljubiteljsko, izdelali pa so blizu 100 želodcev. Ključ do uspeha? »Ne vem, Delamo z veseljem. Recepturo smo dobili od starih staršev in se je držimo ter na- Dobitnika zlatega priznanja: Anton Kumer in Ana Žagar: »Z želodci moraš delati z občutkom in ljubeznijo.« bodo bolj skrbi pri hranjenju živali zadnje mesece pred zakolom, tudi težo suhomesnatih izdelkov naj povečajo, »... potrebna bodo še vlaganja v organizacijo in posodobitev sušilnic. Nekateri, sploh večji, si morajo pomagati s sodobno tehniko, kajti izdelek je dragocen, ima visoko vrednost.« Po razdelitvi priznanj in pokušine želodcev so letos prvič pripravili še interno licitacijo najboljših izdelkov. daljujemo tradicijo.« Po besedah Antona Kumra hranijo v vitrini kar nekaj srebrnih priznanj, letos prvič bodo vanjo dali zlato. »Z izdelkom je tako kot z vinom. Ko si ga izdelal, si opravil šele polovico dela, zelo pomembno je negovanje. Vsak dan jih obračam, sušim jih povsem naravno - v kašči.« Izdelal je blizu 200 želodcev. ■ ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 8 8 REPORTAŽE 30. maja 2013 Reševalec mora imeti srce Stik in pogovor morata biti pristna, profesionalna, umirjena Milena Krstič - Planine Velenje - Podnevi in ponoči so na delu. Velikokrat jih slišimo, ko s sireno opozarjajo voznike, da so na nujni vožnji. Marsikoga takrat stisne ... Fantje in dekleta, s katerimi smo se srečali prejšnji teden v Reševalni službi Velenje, se sicer ukvarjajo predvsem s sanitetnimi in nenujnimi prevozi, a njihova odgovornost zato ni nič manjša. Opravljajo sanitetne prevoze (di-aliznih bolnikov, onkoloških bolnikov oziroma tistih, ki ne potrebujejo zdravstvenega spremstva), nenujne prevoze, pri katerih je potrebno strokovno spremstvo (ne-pokretni oziroma tisti bolniki, pri katerih bolezen terja, da jih nekdo spremlja). Z reševalnimi vozili premeščajo bolnike iz ene bolnišnice v drugo, velikokrat je potrebno kakšnega bolnika ali poškodovanca pripeljati iz tujine. Opravljajo pa tudi nujne prevoze. »To pa takrat, kadar sta naši urgentni ekipi zasedeni. Ker smo veliko na terenu, včasih naletimo tudi na kakšno nujno zadevo in se seveda vključimo,« opisuje Damijan Ločičnik, vodja reševalne službe. Vozijo tudi bolnike na transplantacije organov. »Take prevoze je treba opraviti takoj. Velikokrat tudi v tujino. Največkrat v Gradec ali na Dunaj.« Dnevno opravijo okoli 70 voženj. Veliko. »Morda bi se dalo na tem področju še kaj racionalizirati, a za našo reševalno bi to težko rekel.« Obratujejo od 6. do 22. ure. »Če je potreba, tudi dlje. Včasih je tudi po 22. uri treba opraviti kakšen sanitetni prevoz iz Ljubljane nazaj v Velenje.« Prevoze naročijo zdravniki v zdravstvenem domu in bolnišnicah, tudi svojci, a jim mora dežurni zdravnik tak prevoz odobriti. Ob reševalni je dežurna ambulanta, ki obratuje 24 ur na dan. Ločičnika smo vprašali tudi, kakšna je kultura voznikov? »Vedno višja,« je zatrdil. »To sam vidim. Tudi za vozila na sanitetnih prevozih se vozniki ustavijo ali nam dajo prednost. Mlajšim, ki pri- V Reševalni postaji Zdravstvenega doma Velenje je zaposlenih 15 reševalcev. hajajo v našo službo, nenehno ponavljamo, da tako, kot se bomo mi obnašali do drugih udeležencev v prometu, tako se bodo oni do nas.« To službo opravlja že več kot 25 let. »Še enkrat bi se odločil za isto pot, pa čeprav je velikokrat težko. Ta služba je nekaj posebnega. Zahteva celega človeka, da lahko delo opravi dobro. Dobremu delu pa je treba dodati tudi tisto, česar se ne da naučiti. Veliko srce. Znati se je treba pogovoriti z bolnikom, njegovim svojcem. Tudi pogovor je del terapije.« Damijan Ločičnik: »Naša služba zahteva veliko tistega, česar se ne da naučiti.« Reševalci pri koordinatorju prevozov Simonu Pečniku. Tukaj je videti tudi, kje se nahajajo reševalna vozila. Stik in pogovor morata biti pristna, profesionalna, umirjena, da dobijo zaupanje v storitev, ki jo reševalci opravljajo. Velikokrat jim je težko. »Sam takrat, ko nisem v službi, skušam to izklopiti. Ukvarjam se z družino in športom. To mi pomaga pri fizični in psihični kon-diciji. Ne moreš pa biti neobčutljiv, a je treba profesionalno odreagira- ti ne glede na to, kakšna situacija je. Ni pa enostavno ... V spominu imam nekaj primerov, ki jih nikoli ne bom pozabil. Zato, ker se ni dalo ničesar narediti ali ker se je in smo uspeli. Še sedaj vidim vse tiste srečne ljudi ... Slednje je plačilo, ki ga ne more dati noben denar. A vse to je življenje.« O letih službe bi lahko pisal in pi- Vozni park Imajo 13 vozil, od tega eno, ki je znano po vsej Sloveniji pa tudi zunaj, oldtimer mercedes, maskota njihove reševalne. »Nastopa« na številnih dogodkih, povezanih z reševalnimi postajami v Sloveniji. V njihovem voznem parku sta dve urgentni vozili in 10 reševalnih vozil. Tri od teh so namenjena samo sanitetnim prevozom, opremljena sta le s sedeži. sal knjige, pravi. »Tistemu, ki se odloči za to delo, mora biti cilj pomagati, izklopiti vse. To ni enostavno.« Pohvali vse, ki so ga za to delo vzgajali. »To so fantje z dolgoletnim stažem, danes že upokojeni. Delali so v neprimerno slabših pogojih, s slabšimi vozili. Snega je bilo v eni sezoni toliko, kot ga je zdaj v petih skupaj. Veliko je bilo še makadamskih cest ... Delo so opravljali srčno. Vsako leto jih povabim med nas. Njihove izkušnje so še vedno dobrodošle,« s spoštovanjem govori o njih. Mreža MATIjA - facebook za starejše Starejšim bliže telefon kot internet - Preko brezplačne telefonske številke do številnih informacij - Zaživel projekt Prostofer -prostovoljni šofer Velenje, 22. maja - V sredo so v sejni sobi Mestne občine Velenje predstavili vseslovensko mrežo za starejše MATIjA. Pod okriljem škofjeloškega podjetja CareDesign - sistemi povezovanja, je začela delovati decembra 2012. S pomočjo brezplačne telefonske številke 080 10 10 mreža MATIjA ponuja vrsto uporabnih informacij in hkrati omogoča dostop do storitev, namenjenih predvsem starejšim. V Velenju so se predstavitve udeležili tako predstavniki nevladnih organizacij kot javnih zavodov in službe, ki delajo s starejšo populacijo. Mreža MATIjA je partnerska mreža organizacij, ki delujejo na področju pomoči in oskrbe starejših. Povezuje jih z organizacijami starejših in posamezniki, ki pomoč in storitve potrebujejo, nam je v uvodu povedal Boris Kopriv-nikar, predsednik zveze slovenskih socialnih zavodov Slovenije, ki je mrežo predstavljal v Velenju. K temu je dodal: »Pri svojem delu se že vrsto let sprašujemo z večnim vprašanjem, kako naj starejšim sporočimo, katere storitve so jim na voljo. Mreža MATIjA je enostaven način, da jim preko telefona ponudimo možnost številnih informacij, ki jim bodo olajšale bivanje v domačem oko- lju.« Mreža že uspešno deluje, želijo pa si seveda še več ponudnikov storitev in uporabnikov mo na google ali elektronske trgovine. Med partnerji ne delajo razlik, njihovo delo pa stalno pre- mreže. »Zato spodbujamo starejše, da se čim več obračajo na enotno telefonsko številko s svojimi vprašanji in potrebami, ki jih imajo. Na drugi strani mora mreža rasti tudi z novimi partnerji, ki ponujajo svoje storitve ne glede na to, ali so brezplačne ali čisto komercialne.« Mreža MATIjA ne izvaja nobene storitve, ampak samo povezuje partnerje. Trenutno imajo v mreži preko 100 ponudnikov storitev in blaga, njihovo število pa hitro raste. Želijo si, da mreža postane osrednja točka informiranja in dostopa do storitev, na katero se bodo starejši obračali tako, kot se aktivni uporabniki interneta obrača- Mreža MATIjA starejšim omogoča, da s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 10 10 na enem mestu dobijo številne informacije, ki jih potrebujejo. verjajo. Kdo je prostofer? Prostofer je le eden od promocijskih projektov mreže MATIjA. V praksi je zaživel minulo soboto. »Gre za princip, da spodbujamo starejše, ki še vozijo, da se kot prostovoljci javijo kot prostovoljni šoferji. Poimenovali smo jih prostofer-ji. Eno najbolj pogostih vprašanj uporabnikov mreže je, kje bi lahko dobili prevoz zastonj ali po dostopni ceni. Tistega starejšega voznika iz določenega kraja, ki je pripravljen koga brezplačno kam peljati, in zainteresiranega uporabnika enostavno povežemo med seboj. Tako zagotovimo brezplačen prevoz Boris Koprivnikar: »Iščemo odgovore na vprašanje, kako starejšim približati koristne informacije.« za uporabnika, prostofer pa spoznava nove ljudi, koristno porabi svoj prosti čas in dobi zadovoljstvo prostovoljca.« Prostoferje iščejo tudi v Šaleški dolini, prve številke prijavljenih po Sloveniji pa organizatorje navdušujejo. ■ bš Na predstavitev mreže MATIjA so prišli tako predstavniki nevladnih organizacij kot javnih institucij, ki se ukvarjajo s starejšimi. Energijska bioterapija Zdravilca z diplomo bioenergetske šole Zdenka Domančica Mateja Krašovec Pogo-relčnik in Janez Krašovec (Center za energijsko bioterapijo) od aprila dalje redno izvajata terapije tudi v Velenju O tem, kako si lahko z energijsko bioterapijo pomagamo do boljšega zdravja in počutja, je v začetku maja v Mestni knjižnici Velenje spregovorila Mateja Krašovec Pogorelčnik, sicer oblikovalka in knjižna urednica. Na prvem predavanju iz ciklusa Energijska bioterapija po metodi Zdenka Domančica je razložila temelje zdravilske metode in njene učinke. Opisala je tudi rezultate raziskav in mnoge izkušnje iz sedmih let rednega dela obeh bioterapevtov. V tem času je namreč njuno pomoč poiskalo že več kot dva tisoč ljudi, najprej na Posestvu Herk nad Muto, potem v Termah Topolšica in v zadnjem letu v Hotelu Smogavc v Zrečah. Zaradi velikega zanimanja Velenjčanov sta se odločila za redno izvajanje bi-oterapije tudi v Velenju. Prvi odzivi so zelo spodbudni, ljudje zadovoljni in navdušeni nad rezultati. Za zdravilca, ki delata s srcem, je to največje priznanje in nagrada. »Metoda je zelo učinkovita, pogosto tudi v primerih, v katerih uradna medicina ne zna ali ne more pomagati. Hkrati pa je tudi neinvazivna, popolnoma neškodljiva in nima negativnih stranskih učinkov. Je povsem naravna in izkorišča možnosti, ki nam jih ponuja znanje o biopolju, elektromagnetnem ovoju, ki obdaja vsako živo bitje in ki deluje kot vitalni del imunskega sistema,« pravi Mateja Krašovec Pogorelčnik, ki napoveduje predavanje v Velenju od 10. do 13. junija, redne mesečne terapije pa spet septembra. Več informacij na www. bioenergija-bioterapija. Mateja Krašovec Pogorelčnik Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 9 30. maja 2013 ""^ÉAS MED VAMI 9 Prevetrili bodo strategijo za mlade Mladi Velenjčani so glasno povedali, kaj si želijo v mestu - Na prvem mestu je letni bazen -Bodo želje in potrebe ostale zapisane le v strategiji ali bodo tudi »meso postale«? Velenje, 24. maja - Mladinski center in Mladinski svet Velenje sta v maju pripravila dve delavnici, na katerih so pozvali mlade Velenjčane, da glasno povedo, kaj si v mestu še želijo in kaj najbolj pogrešajo. Vse, kar so povedali, bodo skušali umestiti v »Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2010-2015«, saj naj bi zapisano v njem prevetrili in prilagodili novim potrebam časa. To naj bi v naslednjih dveh letih mladim naredilo življenje v mestu še bolj prijazno. Prva delavnica je bila namenjena starejšim osnovnošolcem. Velika večina je povedala, da v Velenju najbolj pogreša letni bazen, za katerega so pripravljeni prispevati tudi svojo pomoč v okviru prostovoljnih mladinskih brigad. Želijo pa si še več mednarodnih izmenjav, zunanje gledališče, disko, WiFi po celem mestu in ne samo po strogem centru ter uvedbo obveznih počitniških del oziroma prakse v sklopu formalnega izobraževanja. Druga delavnica je bila namenjena tako organizirani kot neorganizirani mladini. Na njej se je zbralo več kot 40 udeležencev različnih lokalnih mladinskih društev. In kaj si želijo najstniki in tudi že starejši od 20 let? Več neformalnih izobraževanj (na primer o vodenju organizacij in projektov, 'team buildingu'). Želijo si učilnico v naravi, v kateri bi predstavljali tudi umetniške multimedijske projekte, ter delavnice na temo izdelovanja filmov. Radi bi videli, da se več dogaja na kotalkališču in ob njem, v sončnem parku nasploh. Poleti si želijo več koncertov, več dogajanja v letnem kinu ob Škalskem jezeru in glasbeni festival ob Velenjskem jezeru, kjer bi radi videli tudi adrenalinski park. Želijo si, da bi velenjske nevladne organizacije zaposlovale več mladih, predlagali so zaposlovanje umetnikov v Centru Mladi so na delavnicah, ki so potekale v Mladinskem centru Velenje, glasno povedali, kaj si želijo, da bi bilo Velenje še bolj njihovo mesto. ponovne uporabe Velenje in uveljavitev neformalnih kompetenc pri iskanju službe. Komaj čakajo na razširitev kolesarske poti proti Koroški in Vinski Gori, predlagajo pa tudi še več čistilnih akcij okolja. Ker menijo, da se v Velenju že sedaj dogaja veliko stvari, ki so mladim blizu, so predlagali promocijo mesta kot mladinske turistične destinacije. Pri tem bo zagotovo pomembno vlogo odigrala tudi kulturna pečica Pekarna, v kateri so spet zaživeli ateljeji in delavnice za umetnike iz doline, dobrodošli pa so tudi tisti od drugod. Mladi so menili še, da bi morali v osnovnih in srednjih šolah več pozornosti posvetiti promociji aktivnega državljanstva, da bi bilo dobro, če bi organizirali še več prostovoljnih mladinskih brigad in mednarodnih mladinskih taborov. Nič ne bi imeli proti, če bi mesto poskrbelo za ustanovitev mladinskega inkubatorja. Kot kaže, bo prevetrena strategija za mlade „Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2010-2015" v naslednjih dveh letih še boljša. To so torej želje mladih, ki jih bodo, vsaj večino, zagotovo zapisali tudi v strategijo. Vprašanje pa je, koliko želja bo lokalna skupnost lahko uresničila, saj je to povezano tudi z globino občinske malhe. A če je zapisano, vseeno velja več, kot če ni. ■ bš Srčne mamice za najmlajše sončke Dobrota po facebooku - S startnino na etapah dobrodelnega teka do medicinskega pripomočka Tatjana Podgoršek Srčne mamice je novo društvo, ki ima sedež v Šmartnem ob Paki. Od tam je namreč Nina Berložnik, ena od štirih dobrosrčnih in dobro-voljnih mladih mamic, ki so se med svojim porodniškim dopustom odločile pomagati najmlajšim sončkom v slovenskih bolnišnicah. Ostale tri »glavne« pa so še: Natalija Škerl iz Cerknice, Barbara Napotnik je iz Brezovice, Mateja Čadež pa iz Škofje Loke. Igrače, knjigice, material za ustvarjanje ... »Ljubezen do otrok je brezpogojna - preprosto zato, ker so to otroci in zaradi nobenega drugega razloga. Imajo svoje dostojanstvo in so dragoceni,« je njihovo sporočilo, ki ga v slabem letu dni delovanja društva udejanjajo bolj zavzeto kot marsikatero društvo z dolgoletnim stažem. »Ko postaneš mamica, si bolj občutljiva na marsikaj okoli sebe. Velikokrat stvari »povežeš« s svojim otrokom in si predstavljaš, kako bi bilo tebi. Ko je ena od mamic na facebooku objavila, da išče igračke za nevrološki oddelek ljubljanske pediatrične klinike, kjer je preživela veliko časa s svojo hčerko, sva bili z Natalijo, s katero sva se spoznali pred leti na duhovnih vajah, v isti uri istih misli. Oblikovali sva skupinico, ki je zbrala poln avto igrač in jih predala Pediatrični kliniki v Ljubljani. Ker sva videli, da bi še veliko ljudi želelo pomagati, stvari peljemo naprej,« je odgovorila na vprašanje, kaj je narekovalo ustanovitev društva Srčne mamice. Doslej so poleg že omenjene akcije podarile slovenjegraški bolnišnici stol za dojenje, z igračami, knjigicami, materialom za ustvarjanje in oblačilci so razveselile najmlajše bolnike v Splošni bolnišnici Jesenice, podobnih pošiljk so bili deležni še otroški oddelek ljubljanske klinike ORL, Splošna bolnišnica Nova Gorica, novomeška bolnišnica, rehabilitacijski center Soča, ortopedska klinika, pomagale so najmlajšim v materinskih domovih, varnih hišah ... »Pomagajo nam srčni ljudje, pomagajo nam tudi podjetja. Pred tednom dni nam je Tosama ob praznovanju 90-letnice podarila 1923 tetra plenic, kar simbolizira obletnico ustanovitve podjetja.« 5 evrov za sodelovanje na dobrodelnem teku V tem trenutku Srčne mamice zbirajo denar za senzor za neinvazivno merjenje kisika v krvi nedonošenčkov. Podarile ga bodo oddelku za intenzivno nego v ljubljanski porodnišnici. »Z napravo bomo pripomogle, da otrok ne bo treba Otrokom v bolnišnicah želijo narisati nasmehe na obraze s pomočjo igrač, knjig, družabnih iger in materiala za ustvarjanje. Osebju bolnišnic in porodnišnic pa želijo stopiti naproti z nakupom potrebne opreme, aparatur ter oblačil za otroke. zbadati vsako uro, ampak bo senzor preko kože meril kisik v krvi otročka.« Aparat stane 4.200 evrov, kar je za društvo velik zalogaj. Veliko si zato obetajo od dobrodelnega teka, pri katerem jim je na pomoč priskočil Denis Malačič, ki bo za ta namen pretekel več kot 400 kilometrov poti od Hodoša do Portoroža. Kdor se mu bo kjerkoli na poti pridružil, plača 5 evrov startnine, ki gre v sklad za nakup aparata. »Nekaj etape je že pretekel, malo nam ga je zagodlo vreme. Vsakih 5 evrov je dobrodošlih. Startali smo kar v redu, si pa želimo, da se nam pridruži še kdo.« Do 22. junija, ko naj bi pritekel na cilj, je še veliko priložnosti za sodelovanje. Kljub kriznim časom Srčne mamice verjamejo, da je v Sloveniji veliko srčnih ljudi in da jim bo njihova namera uspela. Srčne mamice so (z leve proti desni): Barbara Napotnik, Nina Berložnik in Natalija Škerl, manjka pa Mateja Čadež. Pokorny nov dekan V šestih letih se je Visoka šola za varstvo okolja dobro uveljavila - Letos imajo 300 študentov na dodiplomski in magistrski stopnji - Doc. dr. Boštjan Pokorny novi dekan Velenje, 22. maja - Visoka šola za varstvo okolja beleži že šesto leto delovanja. Prejšnjo sredo je na svečani inavguraciji prevzel funkcijo dekana doc. dr. Boštjan Pokorny. Na tem položaju je zamenjal dosedanjo, prvo dekanico doc. dr. Natalijo Špeh. Novi dekan je doktor gozdarskih znanosti, vodja ekoloških in okoljskih raziskav na ERICu, kjer je tudi pomočnik direktorja. Je tudi član mnogih Novi dekan doc. dr. Boštjan Pokorny strokovnih komisij, zlasti s področja lovstva, in aktiven raziskovalec s številnimi objavami. Na Visoki šoli predava in je član senata že od ustanovitve šole. V nastopnem nagovoru je dekan izpostavil kvalitetno izvedbo pedagoškega procesa in razvoj raziskovalne dejavnosti. Ob svečanem dogodku je direktorica šole mag. Milena Pečovnik povedala, da je šola v šestih letih obstoja dosegla veliko, saj ima skoraj 300 študentov na dodiplomski in magistrski stopnji študijskega programa Ekoteh-nologije in varstva okolja, nove prostore v stavbi Gaudeamus, zelo bogate obštudijske dejavnosti in razvito mednarodno sodelovanje. Dogodka se je udeležil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je poudaril, da se je Mestna občina Velenje vedno zavedala pomena izobraževanja in zato veliko vlaga v njegov razvoj, ne glede na težke razmere, v kakršnih smo zdaj. Novemu dekanu je dekanske insignije predal predsednik Akademskega zbora viš. pred. dr. Anton Gantar, ki je povedal, da je za visokošolske učitelje in študente zelo pomembno, kdo in kako opravlja dekansko funkcijo, in da so na Visoki šoli za varstvo okolja z dekani res lahko zadovoljni. Zahvalil se je dosedanji dekanici in zaželel uspešno delo novemu dekanu. Svečan ton so prireditvi dali tudi glasbeniki Glasbene šole Frana Koru-na Koželjskega s svojim nastopom. V razstavišču Gaudeamus pa so ob tej priložnosti odprli tudi novo fotografsko razstavo avtorice Natalije Špeh z naslovom Rdeče v zeleno. Kipi za dobrote tudi v regijo Saša Ptuj, 19. maja - Minulo nedeljo so na Ptuju podelili priznanja sodelujočim na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Kipce kot znak kakovosti za izdelek, za katerega so izdelovalci 3 leta zapored dosegli zlata priznanja, so prejeli tudi razstavljalci iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Pri konzerviranih vrtninah je kipec prejel Ivan Jevšenak iz Šentilja za domačo kislo repo, dobitnici kipca pri marmeladah sta bili Danica Tisnikar iz Lipja (prejela ga je za domačo kivijevo marmelado - na sliki) ter Jožica Lenko iz Ljubnega ob Savinji za mešano marmelado. V skupini mlečnih izdelkov je znak kakovosti prejela Mihaela Ločan iz Topolšice, in sicer za mladi sir. Pri krušnih izdelkih pa je bila prejemnica kipca Marija Kramer iz Šmihela nad Mozirjem. Znak kakovosti je prejela za polbeli kruh. ■ tp ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 10 KULTURA 10- Brane nikoli preutrujen V Kulturnici novinar Brane Kastelic predstavil prvi dve knjigi svoje erotične trilogije - Odkrito o temi, ki je še velikokrat tabu - Slovenke nezadovoljne s svojimi moškimi, mladenke preveč agresivne Bojana Špegel Velenje, 21. maja - »Sinoči sem bil blažen med veliko Veljenjčankami, lepimi, urejenimi in dišečimi. Prišlo je tudi nekaj pogumnih Veljenča-nov. Hvala za povabilo in druženje, lep večer in kopico zanimivih vprašanj, ki smo jih »obdelali« poleg knjig Goli v ljubezni in Izleti v me-senost, prve in druge knjige trilogije erotičnih zgodb in basni Pravica noči. Se srečamo spet jeseni, ko izide tretja Ritke, ritmi in rokenrol?« Tako je dan po večeru, preživetem v polni velenjski Kultunici, na svojem facebook profilu zapisal Brane Kastelic, ki je očitno izjemno priljubljen tudi med Šalečankami. Moških je namreč na torkovem večeru res bilo le za vzorec, eden od njih pa je slikovito pripomnil, da se počuti kot v prodajalni z ženskimi čevlji. Braneta Kastelica poznamo kot dopisnika iz Londona, kot čisto resnega novinarja in seveda tistega, ki že od nekdaj piše erotične zgodbe. Kadar mu zmanjka besed, riše. Seveda erotično obarvane slike. Prinesel jih je s seboj in pokazal tudi velenjskemu občinstvu, ob tem pa izdal, da si želi s čopičem upodobiti 10 znanih Slovenk. V Evinem kostimu. Zaenkrat mu žena, s ka- tero ima po njegovih besedah dolg in lep zakon, kronan s tremi otroki, tega ne pusti. V pogovoru s sproščeno Uršo Menih Dokl ni odgovarjal zgolj na njena vprašanja in dovtipe, ampak tudi na vprašanja obiskovalk večera. Da ga res obožujejo, je dokazovalo tudi vprašanje, ali pride tudi na dom. Jasnega odgovora nismo slišali. Je bil pa smeh ob tem vprašanju precej zgovoren. Moški se žensk (tudi) bojijo Brane je z erotičnimi zgodbami začel v nekdanji Anteni. Najprej uredniki niso dobro vedeli, ali bi si njegove takrat še nežne in mehke erotične zgodbe sploh upali objaviti. A so se hitro prijele. Pisal jih je 15 let. Mnogi ga poznajo tudi po nasvetih na portalu Zadovoljna.si. »Brane, pomagaj!« je ne le zelo brana rubrika, vprašanj zanj je ogromno. Prejšnji teden je dobil precej novih. Na zalogi jih ima 400. Odgovori jih 5 do 10 na teden. »Dve tretjini pišejo ženske, glavni problem, ki je vse bolj očiten, pa je njihovo nezadovoljstvo s spolnim življenjem. Moški jih vse bolj zanemarjajo, ker se vse bolj usmerjajo na spletno pornografijo. Ta pa se ne sklada s pričakovanji, ki jih dobijo v resničnem življenju v svojih posteljah. Zato so razočarani. Moški postajajo nezainteresi-rani, poženščeni. A ženske so same hotele imeti nove moške, bolj prija- zne, ki so spretni tudi v kuhinji. Ko so to dobile, so še bolj nesrečne,« je dodal. In še, da so moški res malo preveč poženščeni, mlade ženske pa preveč agresivne. In zato se jih moški včasih tudi bojijo. Spregovoril je tudi o svoji erotični trilogiji. »Večina zgodb v prvih dveh knjigah je novih, nekatere pa 30. maja 2013 so predelane do neprepoznavnosti. Ženske, ki so prvi dve knjigi že brale, so se menda morale velikokrat stuširati z mrzlo vodo. Pri tretji, ki izide septembra, naj bi bilo še huje. »Z leti sem pridobil veliko izkušenj, bolj zrel odnos do spolnosti. Želim si pristne, naravne erotike, brez pripomočkov. Pri pisanju mi pomaga domišljija, izkušnje, sem dober poslušalec zgodb prijateljev in prijateljic,« je povedal. O erotiki se rad pogovarja, rad jo piše, riše in rad jo prakticira. Vsaj enkrat na dan. Potrdil je, da drži, da ženske za seks potrebujejo razlog, moški pa samo prostor. Kot moški nikoli ni bil preutrujen za seks. »Zato ni izgovora. Naš problem je, da nam zmanjkuje časa za najbolj pomembno, za odnose, erotiko in seks,« je dodal. Brane je na koncu pogovora, polnem smeha, obljubil, da v Velenje še pride. »Upam, da kmalu. To je bilo eno najlepših in najbolj prijetnih druženj, odkar po Sloveniji predstavljam prvo in drugo knjigo trilogije erotičnih zgodb in basni Pravica noči ...,« je še zapisal dan po večeru. ■ Kot vedno oblečen v črno, nasmejan in iskriv je bil Brane Kastelic v velenjski Kulturnici med pogovorom z Uršo Menih Dokl, ki mu je zastavila tudi veliko vprašanj obiskovalk. Zakladi Gorenjske Iz zbirk muzejev Gorenjske Muzeji so sodobne narodne zakladnice kulturne in zgodovinske dediščine, ki nas neprestano nagovarjajo in vabijo, da spozna(va)mo najprej sami sebe, da bi lahko spoštovali tudi druge kulture in z njimi tudi sobivali v sodobnem globalnem svetu. A so muzeji še vedno praviloma tudi ustanove, za katere, če jih želimo spoznati, se moramo najprej sami potruditi in priti do njih ter prestopiti njihov prag, da bi nas lahko popeljali v svet, ki je poln in vznemirljiv tudi brez neonskih luči. A so poti do muzejev v današnjem času vse prepogosto ali prestrme ali predolge. Tudi do tistih nam najbližjih, še toliko bolj pa to velja za tiste bolj oddaljene ali tiste, ki so le redkokdaj »ob poti« v daljne kraje. A da so kompromisi možni in da tudi muzeji lahko pridejo svojim obiskovalcem naproti na pol poti, dokazuje zanimiva gostujoča razstava z naslovom Zakladi Gorenjske - Iz zbirk muzejev Gorenjske. Ideja, ki se je izoblikovala na aktivu direktoric muzejev Gorenjske, je padla na plodna tla in s skupnimi močmi je nastala razstava šestih muzejev, ki delujejo na območju Gorenjske: Loškega muzeja Škofja Loka, Gorenjskega muzeja v Kranju, Gornje-savskega muzeja Jesenice, Muzejev radovljiške občine, Tržiškega muzeja in Medobčinskega muzeja Kamnik. Vsak od zgoraj naštetih muzejev hrani delček mozaika iz bogate zakladnice kulturne dediščine Gorenjske, s konceptu- alno tako zasnovano razstavo pa bodo obiskovalci razstave lahko vsaj zaslutili, čeprav v pomanjšanem merilu, vso pestrost in slikovitost kulturno zgodovinskega mozaika Gorenjske. Da je res tako, smo se zbrani lahko prepričali že na otvoritvi razstave 27. maja na Velenjskem gradu. Odprl jo je podžupan MO Velenje dr. Franc Žer-din. Razstavljene predmete so predstavili kustosi posameznih sodelujočih gorenjskih muzejev, v spremnem programu pa je nastopil kvartet trobil dijakov glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja. Gorenjski muzeji in Muzej Velenje so tako pripeljali del zakladov Gorenjske na prag Šaleške dolin - na Velenjski grad, kjer bo razstava gostovala do 17. junija, zato vabljeni tudi vsi ostali, da se z bogato kulturno dediščino Gorenjske spoznate še sami. ■ vm, foto: js Namesto fitnesa 1 •• v • knjižnica Za telovadbo ni bilo zanimanja, za branje ga je veliko Šoštanj - O tem, da bi šoštanjsko knjižnico iz utesnjenih prostorov preselili v primernejše, so razmišljali več let. Projekt za nov večnamenski objekt v središču mesta, kjer bi bila v spodnji etaži pokrita tržnica, nad njo knjižnica in nad njo stanovanja, imajo izdelan. Tudi lokacija je znana. Za ta namen so en objekt že porušili, a so nastali zapleti s sprejemanjem občinskega prostorskega načrta. Ker bi šlo tudi za finančno precej zahteven projekt, ki ga ni mogoče uresničiti v bližnji prihodnosti, so za knjižnico našli novo rešitev. »Uredili jo bomo v prvem nadstropju Pilon centra, kjer je bil fitnes. Ta se med Šoštanjčani ni prijel. Tja bomo zdaj preselili knjižnico. Dela pri urejanju prostorov morajo biti končana v slabem mesecu, saj za 21. junija že načrtujemo otvoritev,« pravi župan Darko Menih. Prejšnji teden so iz Pilon centra selili opremo za fitnes. Z »izselitvijo« fitnesa pa se bo sprostilo več prostora, kot ga knjižnica potrebuje. Tako bodo primerne prostore lahko dobile tudi nekatere dejavnosti, ki danes potekajo v Kulturnem domu Šoštanj, morda pa bo tam dobil prostore tudi Zavod za kulturo. »Vsi niso navdušeni, da knjižnico selimo v Pilon center. Menijo, da ta ne sodi v prodajni center. Ampak če pogledate drugje po Sloveniji, vidite, da so marsikje v njih tudi knjižnice. Lepo so se prijele, dobro so obiskane.« Projekt za nov večnamenski objekt pa bo verjetno čez nekaj let tudi zrel za uresničitev in takrat bodo knjižnico, če bo treba, selili še enkrat. ■ Živ žav in eko vrt Pri Vili Mojca so postavili eko vrt, v soboto na Otroškem živ-žavu, pa so ograje okrasili še z rožami - Izmenjava igrač odlično zaživela - V kolonijah še veliko prostora Ustvarjalnice so zapolnile čas, ko je zunaj divjala nevihta. Menjava igrač pa je že prvič zelo lepo zaživela. Velenje, 25. maja - Na nekdanji dan mladosti so v Vili Mojca, in kolikor je vreme dopuščalo tudi v okolici, pripravili tradicionalni Ta veseli dan ali Otroški živ žav. Kljub slabi vremenski napovedi tradicionalnega druženja otrok in staršev s prostovoljci iz kluba Mladi za mlade niso želeli prestaviti. In prav so imeli, saj je bil obisk izredno lep. Lepe dneve pred zadnjo ohladitvijo so izko- ristili za postavitev premičnih visokih gredic, ki so jih izdelali iz recikliranih materialov. »Na našem igrišču pri vili Mojca nastaja pravi eko vrt, na kar smo zelo ponosni. Vodja projekta je krajinska arhitektka Kaja Flis, ki je dala pobudo, da bi se znanje naših prednikov prenašalo na naše otroke. Tako je nastal projekt Mladi po srcu na eko vrtu, ki ga bomo še nadgrajevali.« Prve gredice so že zasadili tako z zelišči kot vrtninami. Sadike jim je podarila eko kmetija Mlinar iz Škal, otroci pa so se ob sajenju učili, kako se pripravi zemlja, kako se sadi ... Jeseni bodo pridelke pobrali in pripravili zabavo, na kateri jih bodo z veseljem pojedli. V soboto so pripravili še čisto posebna cvetlična korita iz odpadnih kovinskih posod. Pripravili so zemljo in vanje posadili rože, ki bodo krasile ograjo okoli igrišča vile. Pri sajenju so vidno uživali. Živahno pa je bilo tudi v vili. Ne le, da se je odlično prijela izmenjava igrač - otroci so prinašali svoje in z veseljem izbirali tiste, ki so jih prinesli drugi - veselo je bilo tudi v ustvaijalnicah. Za zabavo, glasbo in ples je v največjem prostoru vile poskrbela pevka in animatorka Andreja Zupančič. Tako je bilo sobotno popoldne za udeležence popolno, vsi so obljubili, da se bodo vračali tudi poleti, ko bodo v vili Mojca potekale številne počitniške aktivnosti. Morje vabi Kot nam je povedala sekretarka medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje sredi ži-vžavovskega dogajanja, se mesta v kolonijah ob morju sicer polnijo, a jih je prostih še skoraj pol. »V teh dneh teče več akcij, s katerimi zbiramo sredstva za sofinanciranje kolonij za otroke iz socialno šibkih družin. Pri tem smo uspešni. 246 otrok bi radi peljali v zdravstveni koloniji v Poreču in Savudriji. Polovica mest je zasedenih, starše pa pozivam, da se oglasijo pri nas, če bi radi otroku omogočili zdrave počitnice. Z vsakim se bomo dogovorili tudi o načinu plačila, vemo pa že, da jih bomo lahko precej peljali na morje povsem brezplačno.« ■ Bš Srbski družabno-kulturni večer Velenje, 1. junija - V soboto bo Srbsko društvo dr. Mladen Stoja-novic pripravilo zanimiv in pester družabno-kulturni dogodek v domu kulture Velenje. Začeli bodo ob 17. uri, ko bodo v preddverju doma odprli likovno razstavo pravoslavnih ikon Alimpija Košarkoskega. Ob 18.00 pa se bo začel celovečerni koncert folklorne skupine velenjskega srbskega društva, ki je v goste povabilo tudi Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje, KUD Abraševic iz srbskega Kragujevca, kulturno društvo Vuk Karadžic iz Radovljice in kulturno društvo Brdo iz Kranja. Po zaključenem koncertu bodo za goste pripravili gurmanski večer srbske kuhinje. ■ bš Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 19 30. maja 2013 ""^ÉAS KULTURA 11 Vrata odpira nova knjižnica m Število bralcev in izposoj v velenjski Knjižnici še narašča, saj je kupcev knjig manj - Veseli, ker je Občina Šoštanj našla večje prostore za knjižnico Bojana Špegel Velenje, 20. maja - Čeprav se kriza pozna tudi pri delu Knjižnice Velenje, lahko zaradi stabilnega financiranja (predvsem) MO Velenje poskrbijo, da knjižne novosti, po katerih bralci povprašujejo, hitro najdejo mesto na policah knjižnic v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Žal jih ne morejo kupiti v velikem številu izvodov, a tisti, ki si kakšno knjigo res želijo prebrati, jo lahko rezervirajo in jo praviloma tudi hitro dobijo. V knjižnici so veseli, ker se število članov in izposoj še dviguje. Vse to in še več smo izvedeli v pogovoru z direktorjem Knjižnice Velenje Vladom Vrbičem. Beremo več ali le manj kupujemo? Čeprav je statistika lahko zelo suhoparna, je tudi zgovorna. »Ugotavljamo, da se je število članov Knjižnice po tem, ko je dve leti stagni-ralo, lani spet povečalo. Čemu to pripisati? Neskromno bom rekel, da našemu dobremu delu, veliko pa je vplivala tudi gospodarska kriza, saj se ljudje vse bolj zatekajo k izposoji, manj pa kupujejo. Zelo radi pa k nam prihajajo tudi na prireditve,« nam pove sogovornik. Število prireditev so zmanjšali; po tem, ko so jih leta 2011 pripravili šeststo, so lani pripravili v povprečju prireditev in pol na dan, ko je knjižnica odrta. »To so predvsem prireditve, ki ne stanejo. Ljudje se hočejo družiti Rezman med petimi finalisti za kresnika Ljubljana, 23. maja - Delova žirija je objavila pet finalistov nagrade Kresnik. To so Peter Rezman (Zahod jame), Goran Vojnovic (Jugoslavija, moja dežela), Borut Golob (Raclette), Marko Sosic (Ki od daleč prihajaš v mojo bližino) in pokojna Maruša Krese (Da me je strah?). Kresnik je edina slovenska nagrada za roman in velja za eno najbolj uglednih literarnih nagrad v Sloveniji. Nagrado podeljuje časopisna hiša Delo. Njegova žirija najprej izbere deseterico med 100 do130 slovenskimi romani, ki izidejo na leto, finalni izbor pa je pet romanov, ki se za kresnika bori vse do kresne noči. Kdo ga bo dobil letos za leto 2012, bo znano 23. junija. ■ mkp Šumijo valovi poljan Šoštanj, 24. maja - Avgust Tanšek iz Velenja je bil gost majskega galerijskega večera v Šoštanju in ob predstavitvi pesniške zbirke Šumijo valovi nekoč lepih poljan, izdane v letu 2012, povedal tudi marsikaj zanimivega o zgodovini Šaleške doline. Poleg nostalgičnega prikaza starih fotografij Velenja iz let pred drugo svetovno vojno in po njej je pokazal tudi na grad Turn in nekoč prelepo škalsko cerkev, ki je skupaj z nekaterimi znamenitosti končala v ruševinah, oziroma, kot se je izrazil Tanšek, »končala na dnu Velenjskega jezera«. Kot zapriseženega rodoslovca ga seveda zanimajo ljudje, ki so dali pečat dolini v daljnji in bližnji preteklosti, pri čemer je odkril marsikaj zanimivega. Predvsem o rodbini, ki je živela na gradu Turn, pa menihih, ki so prihajali iz Gornjegrajske opatije po zdravje v Škale ... skratka, veliko informacij, katerim so obiskovalci galerije radi prisluhnili. Avgust Lanšek je v preteklosti deloval kot učitelj in ravnatelj, bil je dolgoletni predsednik Turističnega društva Velenje, organizator številnih projektov, ustanovitelj Počitniškega društva Kažipot, igralec v uspelih predstavah velenjskega gledališča itd., za kar žanje priznanja še zdaj. V zadnjem času piše poezijo, ki jo je izdal v dveh pesniških zbirkah, osem njegovih besedil je uglasbenih. Predvsem je velik ljubitelj domačega kraja in raziskovalec lokalne zgodovine, ki jo bo ob spodbudi številnih tudi zapisal. ■ Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli Na Klepet pod Pusti grad Šoštanj - V Muzeju usnjarstva na Slovenskem bodo drevi (30. maja) ob 18. uri na Klepetu pod Pustim gradom gostili restavratorja, rezbarja in kiparja Milojka Kumra; Šoštanjčana, ki je tudi ustanovni član kluba Šaleških likovnikov in mentor Male Napotnikove galerije, poznajo tudi zunaj meja Slovenije. ■ mkp in predstaviti svoje delo, kar jim še vedno omogočamo,« še izvemo. Kako pa finančna kriza vpliva na delo Knjižnice Velenje? »Že vse od selitve v nove prostore mestne knjižnice Velenje se moramo obnašati zelo racionalno, zadnji dve leti pa smo veseli, da nam stabilno, umirjeno financiranje omogoča, da lahko delo načrtujemo že v začetku leta. Sredi leta 2013 smo sicer bolj usmerjeni v prihodnost kot preteklost, vendar nam analize iz poslovanja v preteklosti pomagajo načrtovati. Lani smo dobili manj sredstev za nakup knjižničnega gradiva, saj je kriza posegla tudi na naše področje. Vseeno lahko selektivno še naprej kupujemo knjižnično gradivo, primanjkuje pa nam sredstev za obnovo računalniške opreme. Menjavamo takrat, ko naprave zatajijo. Letno lahko kupimo okoli 5 novih računalnikov,« pravi Vrbič. Delo sicer teče dobro, čeprav so kadrovsko na spodnji meji. Zato si Vi EL Wlf Tm V Šoštanju bodo veliko pridobili V Knjižnici Velenje so zelo veseli, ker je občina Šoštanj našla nove prostore za knjižnico, saj so tisti, ki jih imajo trenutno v šoštanjskem domu kulture, zelo tesni. V novem nakupovalnem centru TUŠ smo sedaj dobili 400 kvadratov velik prostor. Vložek v obnovo bo nizek, malo večji pa v opremo.« Vrata bodo odprli 21. junija. V Šmartnem ob Paki imajo trenutno dobre pogoje, jim je pa žal, da imajo odprto le dvakrat tedensko. Tudi zato, ker ima občina precej finančnih težav, a z njo dobro sodelujejo. Vlado Vrbič: »Število prireditev smo zmanjšali, a ne za otroke. Teh je še več, saj so odlično obiskane.« pomagajo z javnimi deli in si bodo, upajo, še naprej. »Imamo tri enote, kot storitvena dejavnost moramo poskrbeti, da je vedno nekdo »za pultom«. Ni vedno lahko, sploh poleti ne. A nam je lani uspelo, čeprav je bila knjižnica prvič odprta vsak delovnik. To so bralci dobro sprejeli, zato bo tudi letos med šolskimi počitnicami odpiralni čas isti kot lani.« Usmerjeni v vsebine »Kljub pomanjkanju denarja se trudimo, da delamo projekte, ki ne stanejo, ki bodo v prihodnje ostali, saj imajo vsebino. Vsi so pustili močan pečat v naši dolini,« nadaljuje naš sogovornik. Na tem področju je bilo lansko leto več kot uspešno. Zaživel je Digidom; gre za digitalno domoznansko zbirko, ki preko prav temu namenjenega računalnika obiskovalcem knjižnice omogoča dostop do gradiv, ki jih na svetovnem spletu zaradi avtorskih pravic ne boste našli. Uporaba zbirk pa je v porastu, saj na enem mestu omogoča ogled od starih razglednic do časopisov in filmov, ki so nastali ali govorijo o Šaleški dolini. Še bolj pomemben, po Vrbičevem mnenju kar prelomen za dolino, je Šaleški biografski leksikon, ki je zaenkrat dostopen preko svetovnega spleta. »Ima zelo dober obisk z vseh kontinentov. V njem je trenutno 700 gesel, računamo, da jih bo- mo do konca leta postavili še 200 do 300. Optimistični smo, da bi v letu 2014 naredili tudi tiskano izdajo,« izvemo. Dobro sprejeti programi za otroke Velenjska knjižnica je ena redkih slovenskih knjižnic, ki od lanskega leta dalje izposoja tudi didaktične igrače. Kako se je novost prijela med obiskovalci? »Izredno dobro. Igrače so drage, tudi nas veliko stanejo, a si jih otroci zelo radi izposojajo. Zelo navdušeni so tudi nad pravljicami v angleškem jeziku, uvedli smo mavrično jogo, v kateri ni več prostora, toliko je obiska. Veseli smo, ker obiskovalci prinašajo tudi hrano in prispevke za živali, saj imamo zato urejen poseben kotiček. To so drobne stvari, ki dajejo življenje naši knjižnici,« je za konec povedal Vlado Vrbič. Velenjski zbori odlični v regijskem merilu Na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Laškem največ nagrad v Velenje in Nazarje, kjer je zborovodkinja Velenjčanka Laško, Velenje, 25 maja - V soboto so v Laškem izvedli 5. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov »Od Celja do Koroške«. Organizator je bila območna izpostava JSKD Laško, na tekmovanju pa so sodelovali najboljši Otroški pevski zbor velenjske osnovne šole Gustava Šiliha z zborovodkinjo Andrejo Ostruh je bil najuspešnejši od velenjskih pevskih zborov. pevski zbori iz območnih pevskih revij regije. Na njem so se odlično odrezali pevski zbori iz Šaleške doline in Nazarij. V žiriji so bili Danica Pirečnik, Manja Gošnik Vovk in Majda Hauptman. Otroški pevski zbor velenjske osnovne šole Gustava Šiliha, ki ga vodi Andreja Ostruh, je prejel zlato priznanje z odliko. Poleg tega je zborovodkinja prejela posebno priznanje za najboljšo izbiro sporeda. Prav takšno priznanje, s točko prednosti pri točkovanju, je dobil otroški pevski zbor osnovne šole Nazarje, ki ga vodi Velenjčanka Katja Gruber. Ta je prejela še posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske izvirne pesmi in posebno priznanje za najboljši otroški pevski zbor v regiji. Zlato priznanje so prejeli mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki ga vodi Matjaž Vehovec, in otroški pevski zbor osnovne šole Gorica pod vodstvom Mihaele Britovšek. Najboljši mladinski zbor v regiji je postal mladinski zbor velenjske glasbene šole, Matjaž Vehovec pa je prejel še posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Med dobitniki srebrnih priznanj pa so otroški pevski zbor osnovne šole Livada ter otroški pevski zbor osnovne šole Antona Aškerca. Prvega vodi Ksenija Lešnik, drugega Jelka Repenšek. ■ bš m- ** V** m Carmina Burana v Gradcu Pred nedavnim je MePZ Gorenje je sodeloval v projektu Carmina Burana, h kateremu nas je povabil gospod Alois J. Hochstrasserja, dirigent orkestra Pannonische Philharmonie. Člani mešanega zbora Gorenje smo se v začetku leta odzvali povabilu gospoda Aloisa J. Hochstras-serja, da ponovno sodelujemo v projektu Carmina Burana, ki smo ga v Velenju zelo uspešno predstavili junija 2012. Tokrat smo glasove in instrumente združili Grazer Con- certchor, Pannonische Philharmonie ter MePZ Gorenje. Prvi dan je v mestu Weiz potekala skupna vaja vseh udeležencev, naslednji dan smo odpeli koncert v mestu Wiez, tretji dan pa se je kot vrhunec odvil še drugi, glavni koncert, in to v pre- u w lepi dvorani Stefaniensaal v avstrijskem Gradcu. Oba koncerta sta bila zelo dobro obiskana in aplavzi kar niso hoteli potihniti. Pevci MePZ Gorenje in zboro-vodkinja Katja Gruber smo tako k svoji zbirki izredno uspešnih nastopov dodali še Carmino Burano v mednarodni zasedbi. ■ Vera Goltnik ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 30. maja 2013 Povezovanje tradicije, tehnologije in umetniške prakse Na 11. kiparski delavnici Les v Šmartnem ob Paki letos 11 udeležencev - Še vedno edina tovrstna vodena delavnica v Sloveniji Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, od 24. do 26. maja - Na prireditvenem prostoru pod kozolcem pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki se je minuli vikend razlegal ropot motornih žag in drugih kiparskih pripomočkov. Za ustvarjalno razpoloženje so poskrbeli udeleženci 11. kiparske delavnice Les, ki jo je vodila akademska kiparka Dragica Čadež Lapajne. Na letošnji (organizirala sta jo Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje in javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki) je sodelovalo 13 udeležencev iz vseh koncev Slovenije. Dragica Čadež Lapajne je povedala, da tridnevna delavnica temelji na različnih interpretacijah obdelovanja lesa. Njen osnovni namen je povezovanje tradicionalnih znanj in načinov obdelave materiala z najso- Za ustvarjalni vikend so pod kozolcem poskrbeli udeleženci kiparske delavnice Les. dobnejšimi tehnologijami in umetniškimi praksami. "Takšne delavnice so v svetu trend. V njih se udeleženci nekako vračajo k rokodelstvu in potrebam. Samo uporaba računalnikov človeka namreč osiromaši, zato ta čuti potrebo po naravnih dejavnostih. Delavnica jim omogoča oblikovno in tehnično osvobajanje od različnih šablon. Orodja, kot je motorna žaga in drugi pripomočki, pa omogočajo hitrejši način dela. To je eden od načinov, ki ga lju- dje potrebujejo, da lahko stvari poenostavijo, uživajo pri delu in se ob koncu veselijo rezultata.« Lesenih skulptur, izdelanih s sodobno tehnologijo, ne uvršča med umetniška dela, ampak v »hobi sistem«, ki pa prav tako ni enostaven. Kajti potrebno je poznati osnovne značilnosti lesa, lastnosti in načine oblikovanja ter priprave materiala. Končna podoba skulpture je odvisna od skladnosti ideje, izbranega materiala in avtorjevega osebne- ga pristopa. Smiselno izbran les in upoštevanje njegovih naravnih danosti se ob ročni spretnosti spaja z avtorjevim navdihom. »Ta se mora tudi prepričati, da je svoboden, da ustvarja svobodno.« Čeprav so takšne delavnice v svetu trend, je šmarška še vedno edina tovrstna v Sloveniji in tudi širše, ki in ker je organizirana in vodena. Inventura 2013 V Galeriji Velenje se je odprla že 13. tradicionalna Inventura, razstava izdelkov in kreativnosti dijakov likovne smeri umetniške gimnazije v Velenju. 45 dijakov vseh štirih letnikov je pod vodstvom mentorjev mag. Želj-ka Opačaka, Franca Purga, Jerneje Smolnikar, mag. Nataše Tajnik Stu-par in Aleksandre Dolenec Gojevic pripravilo sprehod skozi izbrane izdelke, nastale v tem šolskem letu, in preko njih prikazalo dejavnosti pri predmetih risanje in slikanje, likovna teorija, plastično oblikovanje, predstavitvene tehnike, bivalna kultura in osnove varovanja dediščine. Uporabljene klasične slikarske, kiparske in oblikovalske tehnike dopolnjujejo ponovno obujene tehnike, kot je mozaik, ter sodobni izrazni načini - animacija, video in performans. Tematsko se spreho- Ravnatelj gimnazije se je s cvetjem zahvalil učiteljem strokovnih predmetov. dijo preko tihožitij, krajine, študij človeške forme, vzpostavitev likovne ploskve in prostora do skrajnih raziskovanj s transformiranjem tradicionalnih načinov upodabljanja in zasnov kritičnih plakatov. Dragi vsi: na razstavi dijaki predstavljajo svoje izdelke, velike količine vloženih ur dela in kreiranja, predvsem pa nam brez besed predstavljajo Sebe. Oglejte si jih, dovolite, da vas nagovorijo, ter jim od- govorite s komentarjem v knjigo obiskov. Razstava bo na ogled do 8. 6. 2013. ■ Aleksandra Dolenec Gojevic Baletna produkcija Vodni svet V četrtek, 16. maja, je bila v veliki dvorani Glasbene šole Velenje baletna produkcija v izvedbi učencev baletnega oddelka Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Povezovalna tema baletnega večera je bila voda in vodni svet. Kot prvi so nastopili plesalci dveh skupin baletnega vrtca in zaplesali ples Morskih konjičkov. Sledili so plesi različnih vodnih bitij. Na odru smo opazovali ples ribic (plesna pripravnica 1A), morske zvezde (plesna pripravnica 1B), morske korale (plesna pripravnica 2), morske školjke (plesna pripravnica 3), valovanje (1. razred), morske vetrnice (učenke 3., 4. in 5. razreda) in zabavne perlice (2. razred). Med skupinske točke so se vpletli posamezni solistični nastopi: Pia Gortan in Vita Hofinger Mihelič sta nastopili kot morski liliji, Amaris Djordjevič pa kot morski biser. Produkcijo so zaključile najstarejše plesalke s plesom morskih deklic. Pri učenkah in učencih smo lahko opazovali različne prvine klasične baletne tehnike, pa tudi dober izrazni talent. Delo koreografinje in mentorice produkcije, na kateri je nastopilo okrog 100 mladih plesalcev, je uspešno opravila Anja Šuman. Premieri je v petek, 17. maja, sledila prva ponovitev predstave. ■ Urška Šramel Vučina ALTIERHATOR Maribor- Detroit-Velenje Urban Novak Oblikovalske in sejemske obveznosti so vzrok, da sem zadnji podaljšani vikend preživel na Štajerskem. Konkretneje, v glavnem mestu štajerske Mariboru. Kljub pomanjkanju časa sem ga vseeno našel toliko, da sem pogledal, kaj se v mestu ob Dravi dogaja novega. Še najbolj me je zanimal morebitni napredek ali pa pozitivni ostanki od tako opevne prestolnice kulture. Pa ne tisti zgrajeni konkretni del, ampak koliko je prestolnica kulture vplivala na življenje v mestu. Nekaj voženj in malo sprehodov po mestu sicer ne more podati konkretne ali realne slike, občutek pa le dobiš. Še posebej, ker je priložnost takšna, da se lahko veliko pogovarjaš z obiskovalci prireditve in so informacije tako neposredne. Maribor se vsekakor razvija in napreduje. To je vidno navzven, pogled po mestu pokaže novogradnje, tako javne kot stanovanjske narave. Urejajo ceste, mesto je pridobilo nekaj novih krožišč in seveda ne manjka nakupovalnih centrov. Vendar je razvoj neprimerljiv recimo s prestolnico ali pa celo z našim Velenjem. Glede na krizne čase, ki so še posebej trdi v Mariboru, je to kar razumljivo. Kot drugo največje mesto v državi se razvija vsekakor prepočasi in kljub očem všečnim spremembam je prisoten občutek, da se zatika bolj pri vsebinah. Vsebinah, ki bi lahko mesto rešile propada. Nekdanji industrijski velikan, ki je dobro živel in igral pomembno gospodarsko vlogo, kar je Maribor bil, se danes nikakor ne znajde. Težka zgodovina zadnjih dvajsetih let ga vleče nazaj in zavira v razvoju. Pa vendar se zdi, da je prepuščen samemu sebi in da njegov glas v nebo vpijočega le stežka prodre do Ljubljane. Mariborčani pa si le težko pomagajo sami. Težko je iz nič delati veliko. Hiter skok na drugo stran Atlantika nam razkrije precej podobnih mestnih zgodb, ki so se končale še bolj klavrno. Nekdanji industrijski gigant v avtomobilski proizvodnji, mesto Detroit, počasi, a zanesljivo propada. Propad milijonskega mesta v samo nekaj letih je neverjeten. Vsepovsod po mestu je moč najti propadajoče tovarne, prazne šole, dvorane, knjižnice, trgovine. Objekti, ki so še pred desetimi leti pomenili srce stanovanjskih skupnosti in gospodarsko uspešnih družb, so danes zanemarjene, nezavarovane in propadajoče podrtije. Najbolj bode v oči odsotnost ljudi, ulice so prazne in zdi se, da niti brezdomci ne želijo živeti v teh objektih. Nekdanja koncertna dvorana v Detroitu Maribor vsekakor ni Detroit, a sta si njuni zgodbi precej podobni. Edina prava razlika, ki mesto ob Dravi dela drugačno, je pravzaprav njegova zgodovina in pa trmasto vztrajanje slovenskih ljudi na domačih tleh. Četudi so razmere resnično slabe, se bo le malokdo odločil za selitev in iskanjem boljših priložnosti. In to je kvaliteta, ki jo je Mariborčanom treba priznati. Pravzaprav ne samo njim, ampak kar vsem Slovencem. In kaj imata opisana primera s Šaleško dolino? Na prvi pogled trenutno ne veliko, a če podrobno premislimo, je pot Šaleške doline v prihodnosti zlahka podobna omenjenima mestoma. Ker v dolini prevladujejo primarne in sekundarne dejavnosti, tj. težka industrija, energetska industrija in pridobivanje rudnin, je njihova pot in trajanje pravzaprav že sedaj dokaj jasno začrtana. Ko bo prenehal obratovati premogovnik, se bodo ustavile nanj vezane industrije. Usoda TEŠ je sicer manj negotova, saj je pomemben energetski vir za celotno državo, Gorenje pa bo zaradi zakonitosti trga prvo prisiljeno ukrepati in najti državo s cenejšo delovno silo. In tako se bo začela zgodba, podobna omenjenima dvema. Sedaj je pravzaprav odvisno od prebivalcev doline, da se poskusijo rešiti podobne usode. Če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi energije, denarja in časa, ki so bili v mesto in dolino vloženi. Mislim, da to pravzaprav dolgujemo najprej vsem prvoselcem, ki so delili prostor z razvijajočim se mestom, in nato še vsem, ki so pomagali mesto graditi. Ne glede na to, kaj si o Velenju mislite, je njegov propad veliko slabša izbira kot vložitev naporov za njegov nadaljnji razvoj. ■ ■ Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 13 30. maja 2013 107,8 Mhz 13 \&dbjQKB I ca cAS© pa seo i mozaêœ Tatjana in Kanada »Ene pa imajo res srečo! Kar na možev konto jo mahnejo na drugo celino,« smo komentirale, ko smo prejele v redakcijo razglednico naše kolegice Tatjane Podgoršek. Njen mož Peter se bo kmalu upokojil, za ženo pa je pripravil zares prvovrstno presenečenje. Odpeljal jo je na izlet v Kanado. Za vse skupaj pa je izvedela le dan pred potovanjem. Seveda je izlet skrbno načrtoval, tako da je ženi »uredil« tudi dopust. Ko je izvedela, je bila vsa iz sebe, kaj naj vzame s sabo, kako naj obdari znance v Torontu, ki ju bodo vzeli pod streho? Za vse skupaj je imela le en dan, a je vse uspešno opravila. Presenečenja pa so se seveda potem še kar vrstila, Kanada jo je povsem prevzela, še posebej pa Niagarski slapovi in prečudovito mestece Niagara On The Lake, da o redu v Torontu in kolesarskih ter rolar-sko-skejterskih stezah, s katerimi je prepleten, sploh ne govorimo. Zdaj verjamete: ene imajo pa res srečo! ■ na kratko ZANA IN UROS PERIC Žana, ki se je pred kratkim vrnila iz ZDA, je združila moči s pianistom in pevcem Uro-šom Pericem, enim najbolj znanih izvajalcev skladb legendarnega Raya Charlesa. Plod njunega sodelovanja je single z naslovom Call me. V kratkem bosta Uroš in Žana s svojo ekipo posnela tudi videospot, trenutno pa se pripravljata na velik ljubljanski koncert. NESSY Pevka Neža Bračun - Nessy po skladbah Najin raj, Ljubila bom naglas, Rožnat je dan in Ameriške sanje predstavlja svoj peti single z naslovom Pika na i. Tokrat je avtor skladbe v celoti Damjan Pančur, ki je prispeval melodijo, besedilo in aranžma. ALYA Vedno bolj navdušena nad akustičnim zvokom je Alya iskala nov izziv in ga našla v veliki naro-dnozabavni uspešnici Ti moja rožica skupine Modrijani. Lotila se je predelave skladbe in uspelo ji je ustvariti popolnoma drugačen zvok ene od nepogrešljivih uspešnic današnjih zabav. CENA Alenka Šmid - Cena, nekoč članica zelo popularnega dua Moulin Rouge, se vrača na glasbeno sceno. Po nekajletnem premoru, v katerem se je posvečala družini in pridobivanju izobrazbe, se zdaj vrača s pesmijo Enkrat, ko boš sam, tokrat v vlogi izvajalke in avtorice glasbe ter besedila. DREAMWALK Skupina Dreamwalk se po večletnem premoru vrača na domačo sceno z udarnim sin-glom, ki nosi naslov Next Big Thing. Nekoč prikupno domišljavi a nadarjeni najstniki, ki so s prvima dvema ploščama že pridobili mnogo privržencev, pripravljajo nov EP, ki bo izšel ob podpori ameriške založbe Brain Fuse. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA S MORA - Mižerija 2. EMMELIE DE FOREST - Only Teardrops 3. HANNAH MANCINI - Straight Into Love V tokratnem izboru pesmi tedna na Radiu Velenje ste se odločali med tremi letošnjimi evrovizijskimi skladbami. Lokalni okus se je tudi tokrat pokazal za nekoliko drugačnega od evropskega, saj ste največ glasov namenili skladbi naših južnih sosedov Mižerija, ki se prav tako kot naša Straight Into Love ni uspela uvrstiti v finale, zmagovalka Emmelie De Forest, predstavnica Danske, pa je tokrat končala na drugem mestu. DO LESTVICA MACE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Bratov Avbreht - Ko pride pomlad 2. Ansambel Mladika - Ko srečam ga z drugo 3. Ribniški pušeljc - Rojstna hiša 4. Ansambel Vikend - Lahko noč zlatolaska 5. Fantje z vasi - Kriška gora naša 6. Ansambel Bitenc - Jecljava polka 7. Malibu - Slovenec sem 8. Ansambel Ekart - Kam odšle so veselice 9. Ansambel Pegaz - Jaz sem taka 10. Ansambel Marjana Drofenika - Neizpolnjena ljubezen ... več na www.radiovelenje.com Glasbeni intervju MMS letos v znamenju spomina na Danila Kocjančiča Letošnje Melodije morja in sonca, ki so že 33. po vrsti, bodo posvečene spominu na pokojnega glasbenika Danila Kocjančiča, nekoč starega znanca tega festivala. Spominu na izjemnega glasbenega ustvarjalca, ki je imel zmagovalno skladbo na kar šestih izvedbah MMS-a, se bodo poklonili s priredbo njegovih skladb, po njem pa bodo tudi poimenovali novo nagrado za debitan-ta. Znan je tudi vrstni red 14 nastopajočih. Prvi bo na oder stopil Igor Lija, sledili pa bodo Ylenia Zobec, Panda, Tinkara Kovač, Marko Vozelj, Alenka Godec, Žan Serčič, Darja Švajger, skupina Statale 56, Nika Zoijan, Alex Volasko, Manca Špik, Kalamari in Enzo Hrovatin. Zmagovalna skladba bo prejela veliko nagrado festivala, komisija pa bo podelila tudi nagrade za najboljšo glasbo, besedilo, aranžma in izvedbo ter nagrado za najobetavnejšega avtorja oziroma izvajalca. Prireditev, ki bo v soboto, 6. julija, zvečer v portoroškem Avditoriju, bo neposredno prenašala tudi televizija. Nuša praznuje 15 let glasbenega ustvarjanja Nuša Derenda letos praznuje 15 let glasbenega ustvarjanja, nepozabnih doživetij in uspešnic, ki jih je prepevala (in jih še prepeva) vsa Slovenija. V tem času je izdala sedem albumov, prvi pa je izšel leta 1999. Poleg sedmega mesta na Evroviziji s skladbo Energy se ponaša tudi z zmago na Melodijah morja in sonca, Slovenski popevki in še kje. Ljudem se je za vedno zapisala v spomin po uspešnicah Ne kliči me, Čez dvajset let, Boginja, Ni mi žal in drugih. V svoji karieri je posnela več kot sto skladb in v različnih projektih sodelovala s številnimi izvajalci in orkestri. Glasbeno ustvarjanje pa se tudi po vseh teh letih nadaljuje. Potem ko je v letu 2008 izdala album Prestiž, se nam že v naslednjih tednih obeta povsem svež izdelek z zanimivimi dueti z domačimi in hrvaškimi izvajalci. 20. junija ob 21. uri pa bo simpatična Brežičanka svoj glasbeni jubilej zaznamovala z velikim glasbenim dogodkom, ko bo s svojo 12-član- sko zasedbo in številnimi gosti nastopila v ljubljanskih Križankah. Severina z novo skladbo v pričakovanju velika koncerta Severina pred velikim spektaklom v ljubljanskih Stožicah na radijske postaje pošilja skladbo Tarapana, ki je že šesti single z aktualnega albuma Dobrodošao u klub. Skladba še nima video spota, a je kljub temu na portalu YouTube postala pravi hit. Severinin televizijski nastop ima namreč že več kot 7 milijonov ogledov. Avtor besedila in glasbe je Dušan Bačic, aranžma pa je delo Bojana Dragojevica. Severina je s svojo ekipo že nekaj časa v Ljubljani, kjer bo danes zvečer (30. maja) zaključila izje- ne gre pričakovati prav kmalu. Bobnar skupine Lars Ulrich pravi, da bo pravi čudež, če bo album nared že v letošnjem letu. Jan Plestenjak pod velenjskim nebom Prihodnjo soboto, 8. junija, se bo parkirišče ob velenjskem mestnem stadionu (pod wellness centrom Galactica) prvič spremenilo v prireditveni prostor, ki bo gostil odmeven glasbeni dogodek. Ob 21. uri bo namreč tam po dolgem času v Velenju spet nastopil priljubljeni slovenski pevec in glasbeni ustvarjalec Jan Plestenjak s svojo spremljevalno skupino. V tem času Jan na svojih nastopih predstavlja nove skladbe z aktualnega albuma Večja od neba, ki po prodaji trenutno sodi na sam vrh najbolje prodajanih mno uspešno in odmevno turnejo DUK2013. S koncerti na Reki, v Beogradu, Skopju in Zagrebu je v razprodanih dvoranah več kot navdušila občinstvo in v vsakem mestu priredila nepozaben šov. Metallica na 3D filmu Ena najbolj znanih metal skupin na svetu Metallica bo jeseni v kinodvo-ranah predstavila svoj 3D film Through the Never. Gre za delno igrani, delno pa koncertni film, ki ga je reži-ral Nimrod Antel. Premierno ga bodo predstavili 27. septembra v Imaxo-vih 3D kinih po svetu, v navadnih ki-nodvoranah pa bo na ogled teden dni kasneje. V filmu bo mešanica igranih kadrov ter koncertnih posnetkov skupine. Metallica je konec lanskega leta izdala živi DVD Quebec Magnetic, trenutno pa pripravlja tudi nov album, naslednik albuma Death Magnetic. Album bo menda spet nastal v sodelovanju s producentom Rick-om Rubinom, njegovega izida pa še rar® Tfs " albumov v Sloveniji. Seveda pa bo 40-letni glasbenik na veselje vseh obiskovalcev in predvsem obiskovalk koncerta zaigral in zapel tudi številne velike uspešnice iz njegove dolgoletne glasbene kariere. Po koncu njegovega nastopa se dogodek ob Škalskem jezeru še ne bo zaključil, saj bo občinstvo zabavala še skupina Varni Paljak, ki na svojih nastopih izvaja popularne uspešnice znane zagrebške zasedbe Parni Valjak. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 14 Če imate radi dobro hrano in postrežbo, jih verjetno poznate. Jure Part, Dejan Šturm in Jasmin Rahmanovič poskrbijo za postrežbo, Mihael Drev pa je po njihovih besedah najboljši kuharski mojster. Med čakanjem, da v šoštanjskem domu kulture postrežejo pomembnim gostom, so urejali zadnje podrobnosti na mizah in se rade volje postavili pred fotoaparat. Ja, Jureta so nam najprej predstavili kot Bizovičarja. Marsikdo ga zamenja za slavnega Lada ali pa celo vpraša, če je njegov sorodnik. »Le v hotelu Paka ga imamo in nikjer drugje,« so dobrovoljno dodali njegovi sodelavci. Ko je vrata odprla legendarna Mladost, je voditeljica in moderatorka Andreja Petrovič štela 10 let. Harmonikar Robert Goter pa je bil še čisto majhen. A je Andrejo, ki se še vedno ponaša z vitko linijo, zagotovo prehitel v številu obiskov lokala, ki ga je velikokrat nahranil tudi sredi noči, ko se je vrača iz »špila«. Letos, ko je Mladost stara 30 let, pa si bo Goter zapomnil po tem, da bodo avgusta pri njih doma spet zibali. »Še naprej bo veselo,« je dodal, ko je novico delil za javnostjo. 30. maja 2013 Branko Napotnik, blagajnik športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh (prvi z leve), in člana omenjenega društva Matjaž Kronovšek (delovni predsednik na občnem zboru) ter Drago Nežmah (eden od bivših predsednikov društva) so sedli na klop, na kateri je običajno prostor za tiste, ki še niso plačali članarine. Napotnik Kronovšku in Nežmahu. »Jaz sem jo plačal. Me pa zanima, če sta sedla k meni zato, ker je vidva nista ali ker bi bila rada v Čveku?« Največja lego stvaritev doslej Na televizijskem programu Cartoon Network si je od včeraj mogoče ogledati novo animirano serijo The Yoda Chronicles. V risanko je bilo gotovo vloženega veliko truda, nič manj pa ga promotorji Peš domov, s hišico na ramenih Iz Kitajske znova in znova prihajajo neverjetne zgodbe. Eden od tamkajšnjih državljanov Liu Ling-čao se je tako pred petimi leti zaradi izgube službe odločil, da se iz Hongkonga vrne v rodno mesto ne- Ko se padalo ne odpre ... Nihče med nami nerad misli na trenutke, ko gre kaj narobe - denimo na takšne, ko se pri skoku z visoke pečine ne odpre padalo. A prav to se je zgodilo skakalcu Matthewu, ki pa je dogodek, presenetljivo in očitno zelo srečno - preživel. V bližini Gardskega jezera v Italiji se je Matthew odločil za skok s 300 metrov visoke pečine. Kot je povedal, je hitro spoznal, da nekaj ne pno razvedrilo. Nekateri se domislijo šaljivih iger, drugi tombole, tretji plesov. V Gloucestru pa že 25 let izvajajo t. i. tek za sirom. Dogodek je zasnovan tako, da udeleženci tečejo za tri kilogramskim krogom sira po hribu navzdol. A očitno ne bo več dolgo tako. 86-letno gospo Diano Smart, ki je vsa ta leta priskrbela (in proizvedla) sir za tekmovanje, so namreč obiskali policisti. Opozorili so jo, da na tekmovanju obstaja verjetnost, da se tekači poškodujejo, ter poudarili, da bo za vse poškodbe niso vložili v oglasno kampanjo za serijo. Prejšnji teden so namreč v njenem okviru na ogled postavili ogromno stvaritev iz priljubljenih legokock, ki je pritegnila pozornost domačinov in turistov. Gre za repliko plovila X-wing Starfi-ghter iz serije filmov Vojna zvezd v razmerju ena proti ena, ki ga je 32 delavcev sestavljalo več kot 17 tisoč ur. Pri tem so porabili 5 milijonov 335 tisoč 200 kock, njihov izdelek pa je dolg približno 13 metrov, tehta pa kar 20 ton. Če vas zanima, bo morda koristen podatek, da bo lego plovilo na ogled v kalifornijskem Legolandu vse do konca leta. kaj sto kilometrov stran. Nič nenavadnega, toda gospod se je odločil, da bo odšel na pot peš, pri tem pa bo s seboj na ramenih nosil premično hišico. Tako je sklenil, ker je bil pošteno sit dežja in je hotel na svoji poti ostati suh. »Dovolj mi je bilo tega, da me je vedno ujel dež. Na neki točki sem bil tako sit vsega, da sem si iz bambusa izdelal hiško,« je povedal. In tako je zbral bambusove palice, polivinil, žaklje in rjuhe ter vse skupaj povezal z vrvjo. »Ko se je to končalo, se je bilo treba odpraviti, a zdelo se mi je škoda, da bi hiško pustil tam, zato sem jo nekoliko prilagodil, da sem jo lahko nosil.« Njegovo poldrugi meter široko in dva metra visoko premično bivališče je težko okrog 60 kilogramov, Lingčao, ki po poti pobira plastenke za reciklažo, pa pravi, da se v njem počuti svobodnega. deluje pravilno. Padalo se ni hotelo odpreti! Njegova naglavna kamera je trenutek groze ujela, sam pa je kasneje povedal, je bil prepričan, da ne bo preživel. »Vse je kazalo, da bo skok uspešen, nato sem potegnil za vrvico, ki odpre padalo. Padalo se je zapletlo, če pa se je že malce napolnilo z zrakom, je bilo narobe obrnjeno,« je povedal skakalec, ki jo je - neverjetno - odnesel zgolj z nekaj majhnimi poškodbami in odrgninami. »Da sem preživel, je neverjetna sreča,« se zaveda. Ukvarja se z nevarno snovjo - s sirom Nič novega ni, da mnoge krajevne in vaške skupnosti skrbijo za sku- odgovorna ona. »Ker dogodek nima uradnega organizatorja, se kot organizator šteje gospa Smart, saj dogodek oskrbuje s sirom, zato ji pritiče določena odgovornost,« pojasnjujejo na policiji. A Diana se z njimi ne strinja. »Po njihovem obisku sem bila zelo jezna. Ampak očitno ne morem nič narediti,« je dejala. Noče jesti zastonj Po razkriti grozi iz Clevelanda je v medijske luči stopil tudi gospod, ki je iz hiše Ariela Castra rešil tri ženske. Pa ne po svoji želji - zdi se, da so mnogi želeli njegovo priljubljenost preprosto izkoristiti oz. prodati. Vse skupaj se je začelo, ko je restavracija Hodge's, kjer je junak Charles Ramsey nekoč delal kot po-mivalec posode, v meni vključila burger s skrivnostno omako, imenovano po njem. »Nikoli nisem rekel tem ljudem, da lahko uporabijo moje ime,« je povedal Ramsey, ki poudarja, da želi ljudi le spodbuditi, da naj storijo kaj, kar bi lahko pomagalo žrtvam. A ko se je začelo, se je tudi nadaljevalo: lastnik verige restavracij Driftwood Restaurant Group Scott Kuhn je idejno zasnoval kartico Chuck, s katero bi Ramsey lahko v njihovih restavracijah jedel zastonj vse življenje. Pa Ramsey ponudbe ni sprejel. »Žal nam je, ker Chuck ni sprejel naše ponudbe - ali ponudbe drugih restavracij, ki mu ponujajo brezplačno hrano,« je dejal Kuhn. Akciji je sledil tudi McDonald's - junaku so za obdobje enega leta ponudili brezplačno prehrano. »Lokalnemu junaku želimo ponuditi lokalno hrano. Odložil je svoj hamburger, da bi pomagal ženskam, zdaj pa mu želimo ponuditi nešteto priložnosti, da bi lahko užival v njemu tako slastnih burgeijih, kadar koli bi to želel,« pojasnjujejo vodje omenjenih restavracij. Slike so simbolične Tako in drugače Ko je bila baronica, je dajala »lekcije« onim spodaj, delavcem. Ko je nekaj časa ni bilo, so zaradi nje dobivali lekcije oni zgoraj. Drago, bolj drago Teš bo mnogim še manj drag. Ker bo novi blok še bolj drag. Črn petek Poslanci so v petek končno le potrdili zlato pravilo. Mnogi sicer menijo, da smo tako naredili predvsem zlato pravilo za Evropo in črn petek za Slovence. Zagrenjen vzdih Kdor ima tako vlado in politike, še evropske trojke ne potrebuje. Dokaz Spet so začeli krpati Šaleško cesto. Nekaterim je to trden dokaz, da nove ceste med Koroško in avtocesto še dolgo ne bomo imeli. Do morja Mnogi so se močno razveselili trdnega določila o brezplačnem dostopu do morja. A kaj, ko to še vedno ne pomeni, da bodo letos kaj lažje prišli do njega. Po sredi Če se že pri politiki ne morejo uskladiti, naj bi se vsaj pri trasi nove ceste. Šla naj ne bi ne po levi in ne po desni varianti, ampak po sredi. Na Podlog. Če spet ne pride kaj vmes. Tudi zaradi tistega, ki stanuje tam vmes. Zima se ne da V nekaterih občinah šele zdaj razpravljajo o zadnji zimski službi. Nič kaj prepozno, saj smo še vedno skorajda sredi zime. Strah Ponekod so se odrasli tako bali evropske trojke, da še maturantske če-tvorke niso pripravili. Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 15 30. maja 2013 ""^ÉAS ZANIMIVO 15 Letošnja zasedba stand up komikov je bila mednarodna. V Velenje je prišel Škot Geoff Boyz, družbo pa sta mu delala komika mlajše generacije, in sicer zmagovalec tekmovanja Stand up komik leta 2011 Dušan Tomič in Zagrebčan Goran ri razstavljajo arhitekti, krajinski arhitekti, slikarji, kiparji in drugi umetniki. Za dobro rzpoloženje je poskrbel DJ, obiskovalci pa so lahko druženje zaključili ob zaku-ski. Pekarna sedaj deluje dobro leto in iz z Radgonskimi goricami bo priznana slovenska enologinja seznanjala obiskovalce, kako se vino okuša, kakšne so razlike med svežimi in barikiranimi vini, kakšna je razlika med zlato in srebrno radgon- Stanovnik, ki je novinec na sceni, v zadnjih letih pa redno nastopa na ljubljanskih odrih. Za njim bo na vrsti odlični hrvaški komik Goran Furjan. Varaždinec, ki s svojim humorjem navdušuje Balkan in velja ka. Kot je za festival DMK značilno, se za zadnji konec tedna pripravlja tradicionalen koncert na gradu. V soboto, 1. junija, bo nastopilo pet skupin. Ob 20. uri bo pričela starega industrijskega objekta že nastaja sko penino in še mnogo več. Po Vugrinec. Šalečani niso ostali ravnodušni, kulturno-umetniški Festival DMK v zaključni fazi i >1 sfK¥ilMi SSSSnSSS« i nagS saj so vsi trije nastopajoči z dobro mero humorja navdušili. Na dan mladosti se je v Pekarni otvorila razstava Skicirka, s katero se je pričelo poletno dogajanje, imenovano Kulturna pečica, ki ga organizira na novo nastalo kulturno umetniško-društvo Koncentrat. Skicirka je razstava, na kate- center, kakršnega želijo doseči. Poleg inovativnih idej želijo mladi ustvarjalci pokazati tudi nujo po ustreznih delovnih prostorih. Tudi festival DMK se bliža koncu in za zaključek nas čakajo prave poslastice. Pred Vilo Herberstein bo v četrtek, 30. maja, Kultura pitja vina. V sodelovanju jJW l CHI i i'jkí iV \ degustaciji različnih vin pa vas bo v svet jazzovske glasbe popeljala pevka Maya. Če bo dež, bo dogodek v Max klubu. Naslednji dan sledi večer smeha in zabave, in to skoraj 200 metrov pod zemljo! Stand up v jami bo ob 18.30 ter ob 21.00. V Muzeju premogovništva Slovenije se bo kot prvi predstavil Tomaž za enega največjih upov zagrebškega Studia smjeha. Za vrhunec večera pa bo poskrbel znan televizijski obraz. Večnega milijonarja Jonasa Žnidaršiča so preko malih ekranov spoznale vse generacije in še danes s svojim humorjem navdušuje po Sloveniji. Večer bo povezoval Uroš Kuzman, prej in po prestavi pa bo možen tudi ogled posameznih delov premogovni- slovenjgraška zasedba Validum, sledil bo belgijski duo Too tangled, ki izvaja indie in garažnorokersko glasbo, kot tretji se bodo predstavili člani skupine Eskobars, ki prihajajo iz Portoroža in so že nastopili na koncertu The Killers, poleg tega pa so nase opozorili z zmago na natečaju Itak Džafest. Pred glavnimi nastopajočimi večera so na vrsti še domačini, znani kot Big Addiction. Velenjčani ustvarjajo umazan, energetsko nabit rock 'n' roll, prepričani pa ste lahko, da vas ne bodo pustili ravnodušne. Vrhunec večera so Happy OI'Mcwealssel! Vedno bolj popularni štajerski Irci so poskočni keltski punk rokerji s smislom za humor in pivske radosti. Če bo dež, bo koncert v klubu eMCe plac. ■ zf, foto: t. mucik Lepo je biti doma, še posebej, ker je vse tako zeleno Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji se je v nedeljo vrnil z nove avanturistične poti - Več težav, kot je pričakoval Tatjana Podgoršek Brnik, 26. maja - Minulo nedeljo se je na brniško letališče z nove avanturistične poti vrnil pilot, fotograf, biolog jadralec, letalec Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji. V 8 etapah je preletel 16 tisoč kilometrov dolgo pot. Preletel je Norveško, Severni tečaj, Kanado, domov pa se je vrnil po Lindbergovi poti. Za polet na Severni tečaj so morali v Pipistrelu ultralahko letalo virus SW, s katerim je Matevž že obletel Zemljo, nekoliko prilagoditi za mraz. Ob prihodu na brniško letališče, je Lenarčič dejal: »Lepo je biti doma, še posebej, ker je vse tako zeleno. Kamor sem prišel, je namreč snežilo, zato je večina fotografij belih.« Lenarčič je načrtoval, da bo pot trajala največ 4 mesece, a je trajala dlje, ker ga je spremljalo več težav, kot je pričakoval. Za nadaljevanje poti je bil prisiljen večkrat čakati na ugodne vremenske razmere, »Na Severnem tečaju je bilo topleje, kot sem si predstavljal, zato se led bistveno hitreje topi. Pod Severnim tečajem oziroma vmes bistveno bolj hladno kot n samem polu,« je povedal in dodal, da je bilo kar nekaj najtežjih stvari nepričakovanih. »Temperature so bile zelo nizke, kar povzroča posebne težave. Če je vreme slabo, je pri nizkih temperaturah letenje bistveno drugačno, je bolj zahtevno, kot če so temperature višje. A pomembno je, da sva se z letalom varno in v enem kosu vrnila domov. « Njegova odprava je imela še en cilj. Na poti je Lenarčič kot prvi na Arktiki meril tudi vsebnost črnega ogljika v ozračju, rezultati meritev, ki jih je opravil, pa naj bi prinesli pomembne podatke za razumevanje podnebnih sprememb. Arktika je namreč pomemben ustvarjalec vremena, spremembe ledenega oklepa na severu pa lahko pomembno vplivajo na hitrost in smer oceanskih tokov, kar vpliva na življenje po vsem svetu. Lenarčič ne more in ne more brez novih izzivov. Ima že v rokavu novega? Morda prelet Antarktike, o kateri je razmišljal že prej, a so ga zaenkrat od ideje odvrnili stroški. Po nekaterih podatkih naj bi bil projekt North Pole 2013 vreden milijon evrov, predstavlja pa gotovo pomembno promoci- jo Slovenije, Pipistrela in seveda tudi Lenarčiča v svetu. ■ Ob prihodu na brniško Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 16 PRILOGA DOM ""^AS 30. maja 2013 PRILOGA DOM Za večino Slovencev je dom pomembna vrednota. Zato si ga navadno želimo urediti tako, da se v njem počutimo udobno in sproščeno. Pri tem pa vam vsaj nekoliko lahko pomaga tudi naša današnja priloga Dom, v kateri prestavljamo nekatere zamisli, materiale in strokovnjake, ki vam lahko obogatijo vaše ideje. Če se odločate za prenovo, najprej dobro premislite, kaj želite spremeniti, kaj potrebujete in kako bi to želeli uresničiti, potem pa se le posvetujte. Težko se je namreč znajti med množico novih materialov in izdelkov, ki so vam na voljo. Kaj če vam bodo slabo naredili in ne boste zadovolj- ni? Nihče vam ne more zagotoviti, da se kaj takšnega ne bo primerilo. Toda veliko lahko storite sami. Če želite s svojim domom imeti čim več veselja, je najbolje, da si najprej pripravite jasen načrt. Prisluhnite svojim občutkom, da boste z izbranim zadovoljni, s pomočjo strokovnjakov pa potem ustvarite prostore, v katerih se boste zbirali, ustvarjali, počivali, ki bodo projekcija vaših želja. Bolje, da ste bolj impulzivnih občutkov pri izbiri dodatkov, kosov, ki zbujajo pozornost, saj jih po določenem času lažje zamenjate. Čas, ko se lotevate večjih ali manjših gradbenih posegov v svoj bivalni prostor ali samo posodobitev pohištvene opreme, seveda spremlja vznemirjenje. Da bo to prijazno, ne preveč stresno, in da vas ne bodo pestili nepotrebni stroški, je dobro, da ste primerno »oboroženi« s podatki in ponudbami. Prav te zvišujejo verjetnost, da na koncu ne boste razočarani. Del odgovorov vam prinaša naša današnja priloga. V njej boste morda že našli želen material, storitev ali strokovnjaka, morda pa vam bo listanje po njej zgolj spodbuda, iskrica, da o spremembah v svojem domu pričnete premišljevati. Spremembe pa pogosto življenje delajo še mnogo lepše. Betonski izdelki Elkos -okras Vašega dvorišča Podjetje Elkos, d. o. o., se ukvarja s proizvodnjo različnih betonskih izdelkov. Na voljo vam je široka in raznolika izbira betonskih proizvodov. Izdelujejo okrasne kipe (različnih velikosti), korita, kamine, vodnjake, tlakovce, pohodne poti in mnoge druge izdelke, ki vam lahko olajšajo delo pri gradnji ali pa vam zgolj krasijo domače dvorišče. Podjetje najdete na naslovu Lokovica 100 pri Šoštanju, tik ob magistralni cesti Velenje-Mozirje. Za dodatne informacije lahko obiščete njihovo spletno strani www. elkos.si, na kateri boste našli tudi dodatne kontakte in pestro izbiro fotografij z njihovimi betonskimi izdelki. Ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za okoljske naložbe občanov Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 49OB13 občanom do konca januarja 2014 ponuja 5 milijonov evrov ugodnih kreditov za financiranje različnih okoljskih naložb. Mednje sodijo naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Kredit se lahko odobri do višine priznanih stroškov naložbe, vendar do največ 20 tisoč evrov in ne manj kot 1500 evrov. Pri finančno zahtevnejših naložbah, kot so gradnja nizkoenergijske ali ZA OBČANE MOŽNOST PRIDOBITVE KREDITA EKO SKLADA IN NEPOVRATNIH SREDSTEV www.ekosklad.si • Sedež: v stavbi Center Tivoli na Bleiwei-sovi 30 v Ljubljani • Tel.: 01/241 48 20 • Uradne ure: od ponedeljka do četrtka med 9. in 15. uro ter v petek med 9. in 14.30 uro El Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund ekoKrediti Spodbuda za vaše okoljske naložbe! Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, ponuja 5 mio EUR sredstev za kreditiranje občanov z ugodno obrestno mero trimesečni EURIBOR +1,5 % Z ugodnim kreditom lahko financirate naslednje naložbe: - vgradnja sodobnih kurilnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode - vgradnja učinkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso - na polena, pelete ali sekance - vgradnja toplotnih podpostaj ali postaj za priklop na toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja - vgradnja sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka - vgradnja sprejemnikov sončne energije za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje - vgradnja toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe - namestitve sodobnih naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra z nazivno močjo do 50 kW - zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb (zamenjava zunanjega stavbenega pohištva, toplotna izolacija fasade in / ali strehe ter tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tal nad zunanjim zrakom) - gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne eno ali dvostanovanjske stavbe - nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega - nakup okolju prijaznih vozil na električni ali hibridni pogon - priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje - nakup in vgradnja malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do velikosti 25 PE - prekritje objektov z rastlinsko odejo - nadomeščanje strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna - nakup kompostnika zaprtega tipa, ki je namenjen predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva - namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice - namestitev naprav za mehansko, kemično in biološko čiščenje vode - zagotavljanje oskrbe s pitno vodo (kjer javna oskrba ni predvidena) skladno z razpisnimi pogoji javnega poziva 49OB13. Več informacij na www.ekosklad.si ali na telefonski številki 01 / 241 48 20. elkos pasivne hiše, namestitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in obsežnejša obnova stanovanjskih stavb z izvedbo najmanj treh ukrepov, je posamični kredit lahko višji, in sicer 40 tisoč evrov, vendar ne more preseči priznanih stroškov naložbe. Eko sklad občanom ponuja kredite po spremenljivi obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,5 % in odplačilno dobo do 10 let. Vračilo kredita se zavaruje s plačilom zavarovalne premije. Eko sklad občanom za izvedbo enega ali več ukrepov, katerih vrednost presega 10 tisoč evrov, ter za gradnjo ali nakup nizkoenergij-ske in pasivne stanovanjske stavbe omogoča tako nepovratno finančno spodbudo kot najem ugodnega kredita, če naložba izpolnjuje pogoje veljavnega javnega poziva za kreditiranje in veljavnega javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Pri tem velja, da nepovratna finančna spodbuda in kredit skupaj ne smeta presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Več informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani. Elkos d.o.o., Lokovica 100, Šoštanj Tel.: 588 30 34 | GSM: 041 352 897 www.elkos.si Betonski izdelki iz lastne proizvodnje * tlakovci * robniki * škarpniki * pohodne poti za vrtove * kompostniki * fontane * umivalniki * vodnjaki * kanalete * vrtni palčki * okrasni kipi * in še in še * IZJEMNA PONUDBA - SUPER CENE - PREPRIČAJTE SE! Karal ŠTUKLEK s.p. - roletarstvo Šmarjeta 8/b, 3211 Škofja vas tel.: +386 (0)3 491 58 50 fax: +386 (0)3 541 20 88 www.stuklek.si¡nfo@stuklek.si STUKLEK ■ žaluzije ■ pliseji ■ roloji ■ komarniki ■ rolete ■ markize ■ lamelne zavese S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naSe ponudbe. O senčilih Sodobna arhitektura potrebuje senčila, še posebej če se bo trend gibal k večji transparentnosti in k večjim steklenim površinam. To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Zaradi navedenega so senčila še posebej učinkovita tehnika za izboljšanje energijske učinkovitosti v zgradbah. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ti »inteligentni« izdelki ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje ter hkrati privarčujejo dragoceno energijo. Senčila pa zmorejo veliko več kot le to. Možnosti v oblikovanju in dizajnu so tako rekoč neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo,da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanjem stroškov za osvetlitev (od 50 % do 80 %) in po-slednično prispeva k boljšemu počutju. Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu pred računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV žarkov (za 10 % do 40 % na stekleno površino). Skratka, kopica razlogov je, da se odločite za kakovostna senčila, ki jih vam nudijo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. r i\ _KJ III JUILFJ5 J J5 J J_r»j ^J s, ^ . Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 19 30. maja 2013 ""^ÉAS PRILOGA DOM 17 V podjetju Kozovinc, d. o. o., se ukvarjamo s prodajo in proizvodnjo krovsko-kleparskih izdelkov. Pri nas dobite vse, kar potrebujete za svojo streho. IZDELAVA ŽLEBOV, ODTOČNIH CEVI IN STREŠNIH OBROB V našem podjetju izdelujemo žlebove in cevi iz bakrene, aluminijaste, pocinkane ter cink pločevine. Pri aluminijastih in pocinkanih žlebovih ter ceveh lahko izbirate med večbarvnimi odtenki, ki vam jih lahko proizvedemo do dolžine 6 m. Po naročilu za vas izdelujemo razne obrobe do dolžine 7 metrov. PLOČEVINA Na zalogi imamo različne tipe pločevin, in sicer od navadne pocinkane pločevine do barvne po- cinkane pločevine različnih dimenzij in debelin. Podobno velja tudi za aluminijasto, cink in bakreno pločevino. KROVSKI DODATKI Poleg standardnih kleparskih izdelkov vam nudimo tudi dodatne elemente za vašo streho, kot so slemenski elementi, kapne mrežice, kapne rešetke, paropropustno folijo, snegolove, vijake ... STREŠNE KRITINE TRAPEZNI PANELI SILEX: Z veseljem vam sporočamo, da je naše podjetje v tem letu postalo uradni zastopnik in uvoznik za strešne in stenske panele proizvajalca Silex iz Italije. Zelo kvalitetne panele vam lahko ponudimo po zelo konkurenčnih cenah. Primerni so za vse vrste objektov, od hiš, hlevov, do industrijskih in proizvodnih objektov. KRITINA GERARD: Prav tako vam po zelo ugodni ceni ponujamo strešno kritino s posipom GERARD. Kritina Gerard predstavlja kvaliteto, zaupanje kupcev ter uspešno blagovno znamko, za katero vam proizvajalec nudi 50 let garancije. KRITINA TONDACH: Opečna kritina Tondach je najbolj naravna kritina, ki je narejena iz gline, ki se jo obdela, posuši in odžge. Proizvajalec nudi 33 let garancije na kritino Tondach. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v eni od naših poslovnih enot v Velenju, Celju ali Trbovljah, in se prepričate o naši zelo konkurenčni ponudbi. Kozovinc, d. o. o. Ker je vaša streha naša skrb. KOZOVINC l/se za streho sedaj na enem mestu: • kleparski in krovski izdelki • pločevina • strešne kritine /Gerard, Tondach/ • trapezni paneli Silex • izdelava žlebov, odtočnih cevi • razrez pločevine • orodja za krovce, zaščita pred golobi PE Celje , PE Trbovlje, PE Velenje NOVO! V Velenju na Cesti talcev S (nasproti Kmetijske zadruge) www.kozovinc.si kozovinc@siol.net 051 672 170 05 90 28 096 »s •r Mi i'-- , Kjer je ivaša*člFefta^n7iš&%kirb! ^ l. -V.mt Jlfs MD GRADIENT d.o.o Skupaj bomo vdahnili vašemu domu novo, prijazno podobo! PE pisarna Šlandrov trg 23, Žalec MAI #E2 # /LM Kontakt: Tomaž Diaci 041 033 040 • sanacije vlažnih zgradb - CICKTROOSMOZD SISTCM DRV-POl • gradbena dela • zunanje ureditve (tlakovanja, polaganje robnikov) • obrtna dela (Fasade, slikopleskarska dela, suhomontažne stene, spuščeni stropovi) • gradbeni nadzor MD GRADIENT, d. o. o. - Ekskluzivni zastopnik za DRY POL System za Slovenijo REŠITEV ZA VLAŽNE OBJEKTE, KI NIMAJO IZVEDENE HORIZONTALNE HIDROIZOLACIJE IN IMAJO PROBLEM KAPILARNE VLAGE Postopek temelji na bazi zemljinega elektromagnetiz-ma (zemlja ima magnetni pol minus ). Naprava DryPol Systema ® dodaja v molekule vode pozitiven naboj in sproži polarizacijo vodnih molekul ter tako po znani teoriji magnetnega polja sproži privlačnost z močnim negativnim polom zemlje (ELEKTROOSMOZA). Premikanje vodnih molekul k zemlji pa posledično vodi v izsušitev zidov. Postopek traja dve do tri leta. Z izsušitvijo zidov v zgradbah dosežemo manjše stroške ogrevanja, preprečimo plesni in bakterije, podaljšamo življenjsko dobo in s tem pridobimo tudi vrednost objekta. Možen je tudi nakup naprave na kredit. Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Enostavno in hitro jo lahko naročimo kar na dom, na brezplačni številki 080 2005. Zelene ugodnosti Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo lahko prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naročamo z dostavo na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplačno. Če pa Zeleno uspešno priporočimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priročnih daril. Kupon in vse o akciji Priporočaj zeleno tudi na: www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/. Udobna dostava na dom Naročiti Zeleno jeklenko je enostavno, njena dostava pa zanesljiva. Na brezplačni številki 080 2005 ali na spletni strani www.butanplin.si jo lahko naročimo kadar koli, 24 ur na dan. Prijazni telefonisti nas dan pred dostavo pokličejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Dostavljajo vsak delovni dan, pa tudi ob sobotah. Ko nam jeklenko dostavi pooblaščeni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezplačno zamenja varnostno tesnilo. Dostava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravo olajšanje za vse, ki prisegajo na udobje. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. □VE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 5VETLA PRHDDN05T 5 ENERGIJA IZ SONCA ... POSTAVITEV SONČNIH ELEKTRARN "NA KLJUČ" (instalirali smo jih preko 8 MWp). „ IZDELAVA PROJEKTNE IN OSTALE DOKUMENTACIJE. J^S^^S/K DOBAVA RAZLIČNIH KOMPONENT p ZA SONČNE ELEKTRARNE (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija, komunikacijska in merilna oprema,...). VZDRŽEVANJE SONČNIH ELEKTRARN. SVETUJEMO PRI FINANCIRANJU SONČNIH ELEKTRARN. - — - - ZAGOTAVLJAMO GARANCIJE NA DELOVANJE SONČNIH ELEKTRARN. V KONTAKT: HTZ Velenje, I. P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje, Telefon: +386 3 899 6586, e-pošta: izidor.merkac@rlv.si info@sonelex.si www.sonelex.si Pomlad je čas za prenovo. S tem kuponom dobite 10% popusta domstan za naslednje storitve: - prenova kopalnice, - zamenjava radiatorjev, - prenova kotlovnice, - vgradnja toplotne črpalke, - prenova hišne toplotne podpostaje. Več informacij dobite na www.domstan.si - pomladna akcija, na info@domstan.si ali na telefonski številki 031 618393. Kupon velja do 30.6.2013! Domstan d.o.o., Velenje sani SAM NAZARJE Lesarska cesta 2 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760 e-pošta: naz@sam.si K' gradbeni material E*. vodovod, ogrevanje barve, laki vrtni program vijaki, okovje keramika in kopal. oprema elektro Vb www.sam.si Velika i / - W zbira: ŽT i* ** • keramičnih ploščic • armatur • sanitarne keramike • laminatov • kopalniškega pohištva • parketov Odlična izbira keramike v salonih Sam V trgovini Sam v Nazarjah, na oddelku keramike, lahko kupci po lastnem okusu izberejo kopalnico, talne obloge, notranja vrata in dodatke za dom. Njihova izbira keramike je resnično bogata, saj vam nudijo: stenske in talne ploščice, dekorje, bordure, granitogrese (domačih in tujih proizvajalcev), ki lahko polepšajo vašo kopalnico, kuhinjo, dnevni prostor, vrtno teraso ali poslovni prostor. Hlad keramike nam prija v toplih poletnih mesecih, a to še ne pomeni, da našim stopalom to godi pozimi. Zato je pomembno, da pred izbiro ploščic poskrbimo za ustrezno talno gretje, ki nas bo razvajalo in podaljševalo bivanje v naši kopalnici. Velik del svojega vsakdana preži-vimo v kopalnici, zato je izbira kopalniške opreme še kako pomembna. Kopalnica ni več prostor, kjer se samo umiješ, ampak veliko več. Prijetna kopel lahko lajša vsakodnevni stres in utrujenost. Z načrtovanjem vgradnje avdio in video instalacij v vašo kopalnico ogled filma ali poslušanje prijetne glasbe ne bo izključen! Zato je izbira modne in funkcionalne sanitarne keramike ter kopalniške opreme zelo pomembna. Z računalniškim izrisom kopalnice vam bodo svetovalci - prodajalci približali vizualno podobo vaše sanjske kopalnice. Izbira talnih oblog ključno vpliva na kvaliteto našega bivanja. Zato na oddelkih keramike najdete vse vrste laminatov in gotovih parketov priznanih dobaviteljev. Vrata v vašem domu so lahko modni dodatek, ki v vaš dom prinašajo toplino in prijetnost. Notranja vrata se razlikujejo po oblikah, barvah, robovih, načinu odpiranja in še marsičem. Vse to lahko izberete sami, seveda ob strokovnem svetovanju prodajalcev. V podjetju Sam, d. o. o., se ponašajo z lastnimi saloni v Nazarjah, Jaršah pri Domžalah, Trbovljah, Latkovi vasi pri Preboldu in v Ormožu. Anita Osolin, vodja marketinga v podjetju Sam, d. o. o. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 18 PRILOGA DOM «"^ÉAS 30. maja 2013 Sauû&uMtcfei Gospodinjstva v Šaleški dolini, ki so prijavljena na odvoz odpadkov, lahko odpadke brezplačno oddajo v zbirni center Velenje 1. Pomembno je, da so ti odpadki oz. surovine že ločeno pripravljeni, saj jih je tako lažje oddati v ustrezne zabojnike oz. kontejnerje. Pred vstopom v zbirni center je potrebno pokazati položnico PUP-Saubermacher in osebni dokument. Poletni delovni čas Zbirnega centra 1 v Velenju v času od marca do oktobra: - od ponedeljka do petka od 7.-18. ure - v soboto od 8. -13. ure Kako pravilno ločiti odpadke in v kateri zabojnik sodijo, si oglejte v spodnji tabeli: papirna in kartonska embalaža kartoni vseh vrst in oblik, kartonska embalaža, papirna embalaža mešana embalaža plastenke, plastični zaboji, pločevinke, konzerve steklena embalaža steklenice, kozarci za vlaganje (izpraznjeni) mešanice betona, opek, ploščic in keramike beton, opeka, ploščice, keramika (osebna prikolica) mešani gradbeni odpadki izolirni materiali, umazane gradbene folije, gips plošče (osebna prikolica) papir časopisi, reklame,revije steklo (ravno) okenska stekla, ostalo nelaminirano ravno steklo oblačila hlače, majice, plašči... tekstil blago, odeje, prti. zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike hladilniki, skrinje, klima naprave zavržena električna in elektronska oprema VGA štedilniki, pralni stroji, pomivalni stroji les notranje pohištvo, stavbno pohištvo, odpadni les iz vrta plastika plastično pohištvo, igrače, večji kosi plastike kovine radiatorji, kovinsko pohištvo, ogrodja biorazgradljivi odpadki trava, zeleni obrez, sadje, zelenjava mešani komunalni odpadki umazana embalaža, pometki, plenice, pepel,. kosovni odpadki jogiji, fotelji, oblazinjeno pohištvo zavržena električna in elektronska oprema monitorji, ekrani zavržena električna in elektronska oprema MGA računalniki, mali gospodinjski aparati, električna orodja in naprave gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest azbestne strešne kritine, azbestne cevi (do 5 kom.) Večje količine azbesta sprejema regijski center Celje, odlagališče Bukovžlak (Simbio d.o.o.) izrabljene gume avtomobilske gume, motorne gume (4 kom.) NEVARNI ODPADKI IZ GOSPODINJSTVA ostanki jedilnega olja in maščob ter z njimi onesnažena embalaža,motorna olja,barve, laki, črnila, lepila, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne žarnice, živosrebrni termometri,umetne smole,topila, kisline,baze,fotokemikalije,pesticidi, čistila, pralna sredstva,kozmetična sredstva. KEMO ^PLAST Razstavno prodajni salon Šentjur Drofenikova 7, Šentjur, tel: 03 746 42 00 www.kemoplast.si Kopalne kadi Kopanje v kadi velikokrat za človeka pomeni poleg čiščenja telesa tudi sprostitev Kopalna kad spada v vsako kopalnico in jo dopolnjuje z vgrajeno opremo za tuširanje. Po standardu DIN 18022 je zahtevana minimalna mera kadi 170 x 75 cm. Priporočeno je, da je kopalnica dodatno opremljena tudi s tušem z minimalno mero 80 x 80 cm, še posebej, kadar biva v stanovanju več kot 5 oseb. Poleg predpisanih velikosti kopalnih kadi je danes na voljo veliko število različno oblikovanih kadi, za različne namene, vse od velikih kadi in ti. whirlpoolov do specialnih kadi za terapevtske namene (v bolnicah, kopališčih in raznih sanatorijih). V kopalnici, kjer ni možno namestiti kopalne kadi normalne velikosti, se lahko vgradi kopalna kad manjše dimenzije oz. sedeča kad, ki je primerna predvsem za starejše ljudi. Kopalne kadi delimo na: prosto stoječe kadi in na kadi za vgradnjo z zidnim priključkom. Pri prosto stoječih kopalnih kadeh razlikujemo kadi z oblogo ali brez. Kopalne kadi se razlikujejo tudi po vrsti materiala, zato ločimo: H . . - Iitozelezne kadi: kopalna kad, izdelana iz litega železa, je v notranjosti emaj-lirana in z zunanje strani pobarvana; uporaba litoželezne kopalne kadi je zaradi velike teže, ki lahko znaša tudi do 110 kg, vedno manjša; - pločevinaste kadi: kopalna kad, izdelana iz jeklene pločevine, je z notranje strani emajlirana s porcelan-emajlom in na zunanji strani z osnovnim emajlom; pločevinaste kadi so cenovno zelo ugodne in imajo relativno majhno težo, okoli 60 kg; - Kopalne kadi iz acryla: kopalne kadi, izdelane iz plastičnega materiala plexiglas v različnih barvah, imajo debelino stene okoli 4 mm in majhno težo, okoli 25 kg; zaradi majhne toplotne prevodnosti materiala, iz katerega je kad izdelana, delujejo na otip zelo prijetno; njihova slabost je velika občutljivost na praske, vročino (cigaretni ogorki) in na mehanske poškodbe. Vir: http://www.instalater.si/clanek/17/ Kopalne-kadi Pripravil: Jure Beričnik 0G3BECMG) y Pravi vakuumski Heat Pipe za katerikoli naklonski kot - sanitarna voda - dogrevanje stanovanja - ogrevanje bazena - industrijske instalacije Pokličite za brezplačno svetovanje. 10 let BIO^PLANET r:iol Leskoškova c. 9e, Ljubljana garanji • 01 5240 320, www.bioplanet.si .SO N Č NI F, KO L E KTO R JI Kako izbrati najprimernejši kolektor? Nakup kolektorja je dolgoročna investicija, zato je treba pred nakupom dobro pretehtati, da bo odločitev res optimalna. Na voljo so tri skupine kolektor-jev, in sicer ploščati, cevni in vakuumski. Vakuum je pomemben, ker preprečuje toplotne izgube, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je razpoložljive energije malo in so zunanje temperature nizke. Razvojno gledano so kolektorji z eno plastjo debelega stekla in s Heat Pipe tehnologijo najsodobnejši. Takšen kolektor je tudi GreenLand P111111 n li n util.n un ISSJOU Systems, ki je sposoben zbrati največjo možno količino energije in jo tudi koristno uporabiti za segrevanje sanitarne vode ali stanovanja. Vsekakor je pri izbiri kolektorja izjemno pomembno, da izberete ponudnika, ki je uveljavljen na trgu in deluje že dlje časa, saj so njihovi kolektorji testirani v tujih neodvisnih certificiranih institutih. Najpomembnejše pa je, da vam proizvajalec ob nakupu zagotovi garancijo. GreenLand Sysetms kolektorji so v Sloveniji prisotni že 8 let in vam priznajo kar 10-letno garancijo. V tem času so bili testirani v več nemških £ : m .cow solarnih institutih. Sončni kolektorji so trajno izpostavljeni dežju, soncu, prahu, snegu, toči, ledu, vetru, UV sevanju, ekstremnim temperaturam in njihovim hitrim spremembam in je zato zelo pomembno, da vsebujejo materiale, ki nudijo ustrezno zaščito. Najsodobnejša tehnologija in uporaba vrhunskih materialov zagotavlja kolektoijem GreenLand Systems 30-letno življenjsko dobo. Lani so ponudbo obogatili še s Heat Pipe kolektorjem, ki za svoje delovanje ne potrebuje naklona, vakuumske cevi so lahko polože- ne vodoravno. Ravno zato jih lahko instaliramo tudi na balkonsko ograjo, na fasado, streho na terasah za instalacije na ravnih strehah, kjer bi bile kolektorske cevi vizualno moteče. Tudi letos ponujajo novost - ko-lektorje, ki lahko konstantno delujejo na temperaturi 160 °C in jih je možno uporabljati v industrijskih procesih. Kolektorji GreenLand Systems so vrhunski produkt, ki zagotavlja dolgoletno zadovoljstvo. Če razmišljate o nakupu, pokličite, dogovorili se bomo za brezplačno svetovanje našega strokovnjaka. RS, Bio planet Protokol oddaje odpadkov: ' pred zapornico pokažite uslužbencu položnico PUP-Saubermacherja in osebni dokument, » potem zapeljite z vozilom na tehtnico in počakajte, da se na semaforju prižge zelena luč, » ko odpadke razvrstite, ponovno zapeljite na tehtnico in odpeljite, ko se prižge zelena luč. Tel: 10311*0 3 620 peuti premium "sava" Gena u skladiščil: 22190 Eur Cena s ure vozu ni: 2-5 Ion nad G Ton h -m M ES v J. 234.30 Eur IK HI »5tt1f-11 E.H i DH 229.99 Eur IlMUigïDtg!-?IU91l"] wyMiaioaeldontcaiii DRVA BUKEV/GABER i*ik18 m Cena v skladišču: 110 Eur Cena s ure u 02 o fn 1 paleta 125 Eur 2:3 palete 121 Eur M palet na tur nad ID nalet hEft DRVA BELI GABER ROKOVA DRVA HRASTOVA DRVA ** DRUAZA PICERIIE FELETI SMREKOVI BRIKETI MES ANI DRiKET! BUKOVI premog rjavi/Orni PRODAJA TRGOVINA KO j a nez Vdzel j s p, Pe rnavo 17a, 3310 i als E Nekatera doživetja so nepozabna. Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup stanovanja - z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Vaša mesečna obveznost je lahko celotno obdobje odplačevanja kredita nespremenjena, če se odločite za kredit z nespremenljivo obrestno mero, ki ga lahko odplačujete tudi do 30 let. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalcem za osebne finance v NLB Poslovalnicah. nlbO www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 19 30. maja 2013 ""^ÉAS PRILOGA DOM 19 Zamenjava ogrevalnega sistema Zamenjava centralnega ogrevanja spada med težja opravila, zato je prav, da ukrepamo korak za korakom. 1. Vzeti si moramo dovolj časa Razmisliti moramo o številnih variantah za izbiro sistema. Pridobiti je potrebno več ponudnikov in narediti dobro primerjavo. Časovno moramo porazdeliti posamezne faze dela, saj lahko obnova traja tudi do več mesecev. 2. Izbira toplotne izolacije Pred menjavo sistema moramo zagotoviti, da bo po obnovi poraba energije v zgradbi kolikor je mogoče znižana, zato je nujno izvesti dobro toplotno izolacijo fasade, kletne plošče oz. vseh gradbenih elementov, vključno z vgradnjo oken s toplotno izolacijskimi stekli. Dobra toplotna izolacija prinese veliko, saj je z zmanjšanimi toplotnimi izgubami potrebna tudi manjša ogrevalna naprava, ki zagotavlja manjšo porabo goriva in izpolnjuje zahteve za pridobitev energetske izkaznice. 3. Glede izbire energenta se posvetujemo s strokovnjakom Najlažja odločitev je zagotovo, da obstoječo napravo zamenjamo z enakim ogrevalnim energentom. Vsekakor pa razmislimo tudi o alternativah, ki čim manj obremenju- obtočno črpalko, saj le ta prihrani veliko električne energije. K ogrevalnim telesom je dobro vgraditi termostatske ventile, tako da lahko stanovalci regulirajo temperaturo v prostoru. 5. Ponudba za vgradnjo in pričakovana podaljšana garancija Pred izvedbo obnove ali zamenjave ogrevalnega sistema je potrebno pridobiti več ponudb in skleniti pogodbo za izvedbo del. V ponudbi mora vsak izvajalec opisati izvedbo del z navedbo materialov, ki jih bo vgradil, in tehnično uporabnost del, ki jih bo izvedel na »ključ«. Od izvajalca je potrebno skupaj s ponudbo zahtevati tudi rok garancije. Številna podjetja oz. proizvajalci kvalitetnih energetskih naprav, ki s ¿Spoštajner 0D TEMELJEV DO STREHE Dtopdom skupina www.postajner.si,www.topdom.si Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE materialov za gradnjo in dom gradbeni material suhomontažni sistemi izolacije fasade kritine barve in laki sanitarna oprema keramika Ne spreglejte novega kataloga akcijskih izdelkov skupine Topdom. Poštajner d. o. o., Ravne 21, 3325 Šoštanj tel.: 03 897 09 90; GSM: 051 693 630, e-pošta: info@postajner.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 - 19.00; sobota: 7.00 - 13.00 jejo okolje. Strokovnjaku je potrebno nuditi dovolj informacij, da lažje najde pravo rešitev. 4. Uporaba okolju prijazne tehnologije Poleg izbire energenta se lahko srečamo še s številnimi drugimi ukrepi pri iskanju najboljše rešitve. Izbrati je potrebno ogrevalni sistem, ki bo istočasno zagotavljal ogrevanje in pripravo tople vode. Izračun potrebne moči ogrevalne naprave je naloga za strokovnjaka. Potrebna izračunana moč naprave ima zadovoljivo moč, če lahko zadovolji potrebe po ogrevanju in pripravi tople vode. Vgraditi je potrebno sodobno Kersnikova 13 Velenje Tel.: 03 620 94 00 GSM: 041 260 670 info@scr.si www.scr.si Sistemi celovitih rešitev na področju telekomunikacij, optičnih povezav, strukturiranih ožičenj in elektro storitev. Dolgoletne izkušnje na področju telekomunikacij in elektoinstalacij so razlog več, da nam zaupajo tudi največji. ELEKTROINSTALACIJE: - vzdrževanje elektroinstalacij in naprav - splošna elektroinstalacijska in montažna dela - razdelilne elektro omare - javna razsvetljava - elektro meritve Izvajamo projekt energijsko samozadostnih uličnih svetil v Sončnem parku. Predviden objekt, ki predstavlja alternativo oskrbi javne razsvetljave z energijo, je trajnostno naravnan in okolju prijazen. svojimi kooperanti organizirajo izobraževanje, dajejo podaljšano garancijsko dobo (tudi do deset let). 6. Vgradnja, nastavitev in poskusno delovanje Preden prične ogrevalna naprava obratovati, moramo predhodno opraviti tlačni preizkus in nastavitev. Izvajalsko podjetje mora pred predajo opravljenih del izdelati obratovalna navodila za delovanje. Seveda pa mora izvajalsko podjetje v garancijskem obdobju poskrbeti za redno servisiranje in optimiranje ogrevalnega sistema. Vir: http://www.instalater.si/cla-nek/7/Zamenjava-ogrevalne-naprave Pripravil: Jure Beričnik Namesto kompresorja, naravni vlek. Biološka čistilna naprava BIOROCK deluje brez elektrike. Naprava Biorock je prva biološka čistilna naprava, ki deluje brez elektrike in povsem samodejno, kljub temu pa je voda, ki jo izpustimo v okolje primerno čista. Postopek in princip delovanja združuje pred čiščenje in aerobno biološko čiščenje. Na izstopni strani izteka tako čista voda, da jo lahko brez pomislekov izpustimo nazaj v okolje, potok, reko ali jezero. Čistost iztočne vode ustreza najvišjim zahtevam standardov in normativov. Stopnja čiščenja od 96% do 99%. Bioreaktorska enota deluje popolnoma samodejno. Zrak se dovaja po principu naravnega vleka. Naprava nima nobenih gibljivih delov, čistilna sposobnost pa se ne zmanjša kljub daljšim obdobjem brez dotoka odplak. Stroški delovanja in vzdrževanja so zelo nizki, zanesljivost delovanja pa visoka. Vgradnja je enostavna. Naprava deluje neslišno in izpolnjuje vse zahteve standarda EN 12566-3.Vzdrževanje in prednosti. S čistilno napravo Biorock, boste dolgoročno prihranili. Vsi njeni deli so praktično nepokvarljivi, ne potrebuje servisiranja, ni porabe elektrike, ne bo potrebno menjati kompresorja, odvozi gošče iz primarnega rezervoarja so med tremi in petimi leti, popolnoma tiho delovanje, vrhunska kvaliteta očiščene vode, odlična za vikende oz. objekte s samo občasnimi obremenitvami. Testirana in odobrena na vseh evropskih institucijah. Naprava je na seznamu odobrenih naprav s strani Komunalne zbornice Slovenije. Pridružite se več kot 50.000 zadovoljnim uporabnikom, v več kot 70 državah po celem svetu. Biološke čistilne naprave -brez elektrike ; namesto kompresorja - naravni vlek -z elektriko ; minimalno pokvarljivih delov Biološki čistilni napravi Biorock in ClearFox delujeta po principu gravitacije in naravnega vleka-brez elektrike in dodajanja kemikalij Samodejno delovanje z minimalnimi stroški vzdrževanja Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice -povozni rezervoarji, filtri, črpalke in ostala oprema Okrasni nadzemni rezervoarji Ne skrivajte več zbiralnika za garažo. Postavite ga pred hišo in polepšajte vašo okolico. Koristno in lepo. Rože ljubijo deževnico. Kompostniki od 280 L do 900 L Poglejte na naši spletni strani. 7 pravil za uspešno kompostiranje. ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica, 01/78 69 270, info@armex-armature.si www.cistilnenaprave-dezevnica.siwww.armex-armature.si Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 20 SPORT 30. maja 2013 Vi ste naš ponos Rokometaši Gorenja z novo zmago nad večnim rivalom potrdili naslov - Ob velikem veselju tudi iskrice žalosti V petek je bil za ljubitelje rokometa v Šaleški dolini nov nepozaben večer. Rokometaši Gorenja so v zadnji tekmi sezone še enkrat premagali večnega rivala - moštvo Celja Pivovarne Laško, in tako najlepše potrdili drugi zaporedni naslov najboljšega moštva v državi in tretji v zgodovini kluba. Tega so si teoretično priigrali že v predzadnjem krogu na gostovanju v Novem mestu, kjer so zmagali z 21 goli razlike, v petek pa so slavili s 35 : 30. Sredi drugega polčasa, v 44. minuti, so vodili že z desetimi goli razlike (31 : 21), a je potem trener dal priložnost za igro tudi igralcem, ki so med prvenstvom manj igrali in pred katerimi je gotovo lepa prihodnost. Čeprav tekma ni o ničemer odločala, saj so si oboji že pred tem zagotovili prvo oziroma drugo mesto, je trener Branko Tamše s svojimi igralci tudi na koncu želel potrditi, da je Gorenje v zadnjih dveh sezonah pač igralo najlepši in najboljši rokomet v državi. Pred začetkom te (samo) prestižne tekme je velenjski župan Bojan Kontič čestital igralcem za nov izjemen uspeh, trenerju Branku Tamšetu pa podelil tako imenovano priznanje župana. Skupaj z direktorjem kluba Tomažem Juršičem je nato Marku Bezjaku, Mateju Gabru, Ivanu Gajicu, Fahrudinu Meliču, Petru Puclju, Juretu Dolencu, Davidu Miklavčiču, Dinu Bajramu ter trenerju podelil še darila, njihove velike portrete, saj je bila zanje to zadnja tekma v dresu Gorenju. Vsi skupaj so pustili velik pečat ne le tukajšnjemu, ampak tudi slovenskemu rokometu. Po svoje so se trenerju in igralcem zahvalili tudi njihovi najzvestejši navijači Šaleški graščaki. Od prve do zadnje minute so huronsko navijali, zadnjih petnajst, deset minut pa tekmo spremljali stoje. Svoje navdušenje nad novim državnim naslovom so prenesli tudi na velik letak, na katerega so zapisali Vi, ste naš ponos! Dodatno zahvalo za vse, kar je dal velenjskemu oziroma šaleškemu rokometu, pa so trenerju namenili pred koncem tekme, ko so ga nagradili z Branko Tamše: »Hvala vsem!« Občutki so sedaj, ko je vse končano, zelo čudni. Mešata se veselje in žalost. Že pred tekmo v Novem mestu sem premlel v svoji glavi vse, kar se je dogajalo vsa ta leta. Veliko, veliko lepega je bilo. Najbolj vesel sem, da smo sestavili ekipo dobrih igralcev, ki so postali še večji, vrhunski, ki so z dobrim delom dobili priložnost igrati v reprezentanci svojih držav in bodo zaigrali v velikih vzkliki: Tamše, Tamše, Tamše ... Vrhunec je ta praznični športni večer doživel, ko je predsednik slovenske rokometne zveze Franjo Bobinac ob navdušenju gledalcev kapetanu Marku Bezjaku izročil velik pokal za nov državni naslov. Nekdanja odlična igralca in reprezentanta Uroš Šerbec ter Beno Lapajne pa sta podelila priznanje Marku Bezjaku ter Ivanu Gajiču, ki so ju trenerji izbrali za najboljšega igralca oziroma vratarja v tej sezoni. Ta izbor rokometne zveze in združenja prvoligašev bo postal vsakoleten. K temu naj dodamo še to, da je bil najboljši strelec sezone dosedanji igralec Trima in nova okrepitev Gorenja Staš Skube z 213 goli. Veselje in druženje sta se nato nadaljevala pred dvorano, kjer so se igralci in člani uprave pridružili navijačem, s katerimi so si delili veliko torto. »Za vsakim dežjem pride sonce« Uroš Marolt, predsednik kluba: »Presrečen sem. Uspelo nam je dvakrat zapored osvojiti naslov, kar je velik dosežek. Tudi na zadnji tekmi so igralci pokazali, da imajo veliko srce. Čeprav so si naslov zagotovili že pred njo, so gledalcem podarili še eno zmago. Postajamo velik klub v slovenskem merilu, to postajamo vse bolj tudi v Evropi. Imeli smo čudovito moštvo. Tistim, ki odhajajo, želim, da bi tudi v novih klubih navduševali. Upam in verjamem, da bo novo zelo spremenjeno moštvo dosegalo podobne uspehe. Na začetku bo gotovo težje, toda za vsakim dežjem pride sonce in verjamem, da bo tudi z novimi tudi žalosten, ker se razhajamo. Velenje mi bo ostalo v zelo lepem spominu, saj sem tukaj preživel zelo lepa leta. Gorenju želim, da še tretjič zapored postanejo prvaki.« »Vse življenje bom hvaležen!« Fahrudin Melic: »Vesel sem ob ponovitvi uspeha, hkrati pa žalosten, ker zapuščam čudovite ljudi, enkratne navijače . Vse življenje bom hvaležen, da so me z mojo družino tukaj tako čudovito sprejeli. Kamor koli smo šli, smo naleteli na tople in dobre ljudi. Hvala Velenju, Velenjčanom, da sem tukaj preživel morda dve najlepši leti svojega življenja. Tega ne bom nikoli pozabil.« Franjo Bobinac je kapetanu Marku Bezjaku izročil velik pokal za nov državni naslov. evropskih klubih. Štejem si v čast, da sem veliko prinesel velenjskemu rokometu. Hvala igralcem za vestno in marljivo delo; hvala upravi kluba, ki mi je ponudila to priložnost, in upam, da sem jo upravičil; hvala izjemnim, najboljšim navijačem Šaleškim graščakom, ki so na vsaki tekmi dali maksimum; hvala vsem, ki so bili danes v dvorani in spremljali šampione na njihovi zadnji tekmi v Rdeči dvorani; hvala tudi mojim najbližjim, saj so mi vseskozi stali ob strani. Živel sem za ta projekt Rokometnega kluba Gorenje. Niti malo mi ni žal, čeprav je bilo veliko neprespanih noči, dni, analiz ... Vem, da so fantje trpeli z mano. Toda to je bila edina pot, ki nas je pripeljala do tega, da smo tako suvereno ubranili naslov v najmočnejšem kolektivnem športu v Sloveniji. Ni nam bilo lahko. Izjemno sem ponosen, da sem bil del tega najlepšega športnega trenutka doslej v Šaleški dolini. Priznanje župana Trener Branko Tamše se je s solznimi očmi enako kot odhajajočih osem igralcev poslavljal od navijačev. Zapisan bo ostal kot najuspešnejši trener v dosedanji zgodovini kluba. Za uspešno športno pot, dolgoletno trenersko delo, odmevne dosežke in vrhunske rezultate Rokometnega kluba Velenje pod njegovim vodstvom ter za pomemben prispevek k prepoznavnosti Velenja mu je župan Bojan Kon-tič podelil priznanje župana Mestne občine Velenje, ki ga sicer podeljuje ob občinskem prazniku, tokrat pa je naredil izjemo. igralci posijalo sonce in da bodo prišli novi uspehi. Skratka, naši cilji bodo znova zelo, zelo visoki.« »To je izjemno!« Ivan Gajic, najboljši vratar leta: »V petih letih smo bili trikrat prvaki. Morda je letošnji naslov še malo lepši, ker ga je težje ubraniti kot osvojiti. To je izjemno. Občutki so mešani. Ob veselju novega naslova sem »Nepozabno!« Jaka Poznič, še mladinec: »Nepozabno! To je bila zame posebna izkušnja. Hvala trenerju, da me je vključil v prvo moštvo in mi dal priložnost, da sem že pri teh letih okusil veselje ob osvojitvi državnega naslova. Hvala tudi igralcem, ki so me zelo dobro sprejeli medse. Te tekme, tega večera seveda ne bom nikoli pozabil. Za mnogimi je dolga pot, pa tega niso nikoli doživeli.« Že tretjič najboljši Vrhunec tega prazničnega športnega večera je bil, ko je predsednik slovenske rokometne zveze Franjo Bobinac izročil kapetanu Gorenja Marku Bezjaku velik pokal za nov državni naslov. ■ Stane Vovk Šmartno ostaja drugoligaš Zavrč v prvo ligo, Dob v kvalifikacije za prvo lige - Izpadla Bela krajina in Dravinja S tekmami 27. kroga so tudi v 2. slovenski nogometni ligi sklenili tekmovalno sezono 2012/13. Prvo mesto in zgodovinski uspeh z uvrstitvijo v elitno nogometno druščino je osvojil Zavrč, drugi Dob pa si jo bo skušal priigrati v dveh tekmah s predzadnjo Muro. Iz nje se je poslovil Aluminij, ki je tako samo eno sezono plesal prvoligaški nogomet. Med tistimi, ki so razveselili svoje navijače v zadnjem krogu, so bili tudi nogometaši Šmartna 1928. Gostovali so pri celjskem Šam-pionu, ki ni trepetal za obstanek v ligi. Z goli Denisa Čiriča, Alme-dina Muharemoviča in Jaka Bizjaka so ga premagali s 3 : 0 in si z 8. mestom zagotovili, da bodo v Šmartnem tudi v naslednji sezoni spremljali drugoligaški nogomet. V tej ligi pa bi obstali tudi ob morebitnem porazu, saj je Bela krajina, ki je za njimi zaostajala za dve točki, na svojem igrišču doživela pravi potop z Dobom. Premagal jo je kar s 6 : 0. V nižjo ligo pa se skupaj z Belokranjci seli seveda tudi zadnja Dravinja. Takole pa je šmarški trener Oskar Drobne 'videl' ta zadnji dvoboj: »Čeprav smo pred to tekmo imeli dve točki prednosti pred Belo krajino, smo se zavedali, da moramo igrati brez preračunljivosti in se ne zanašati na to, kako bodo Črno-maljci igrali z Dobom. Že od prve minute smo se dobro postavili na igrišču in prevladovali vse do konca. Žal v prvem delu nismo zadeli. Neučinkovitost nas je tako rekoč tepla ves pomladanski del. V dru- gem polčasu se nam je le odprlo in na koncu smo se zasluženo veselili zmage in obstanka v ligi.« Pred začetkom prvenstva so v Šmartnem upali, da v tej sezoni, tako kot v prejšnjih dveh, ne bodo vse do konca trepetali za obstanek. A tudi letos se je to zgodilo predvsem zaradi slabe igre v drugem delu. »V pomladanskem delu smo bili zaradi poškodb, bolezni ... zelo zdesetkani. Vseskozi smo praktično igrali brez šestih, sedmih igralcev. Večino tekem, razen proti vodilni trojici, smo izgubljali v zadnjih desetih, petih minutah, ko se je rezultat lomil. Imeli smo Z zadnje tekme v celjski Areni Petrol Oskar Drobne: »Imeli smo precej smole.« precej smole, pa tudi neizkušenost nekaterih igralcev je vplivala, da na nekaterih tekmah nismo igrali po pričakovanju. No, vse se je dobro izteklo. Na slovesu od prvenstva smo prikazali všečno igro. Sezono pa bomo v celoti ocenili po torkovi (predvčerajšnjem) finalni pokalni tekmi na območju MNZ Celje z Dravinjo,« je trener pojasnil slabšo spomladansko igro. ■ S. Vovk Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 21 ŠPORT - 21 Šmarčani postali pokalni zmagovalci Se pač zgodi Nepričakovan poraz vodilnega Šoštanja z zadnjim - Do konca še trije krogi V 19. prvenstvenem krogu v štajerski ligi so nogometaši Šoštanja zelo presenetili z igro na igrišču v svojem športnem parku. Toda ne v dobrem pomenu besede, ampak v slabem. Z zadnjo Palomo so izgubili z 1 : 2. »To je bila ena od takšnih tekem, na katere enostavno nimaš vpliva. Kljub mnogim velikim priložnostim ne zadeneš, nasprotniku pa to uspe. Potem loviš rezultat, zmago, pa nimaš sreče. Skratka, tudi take tekme se dogajajo,« je pojasnil poraz trener Josip Vugrinec, ki je prepričan, da je ta poraz tudi za igralce dobra šola. Moštvo s Sladkega Vrha je kljub tej zmagi ostalo na zadnjem mestu, Šoštanjčani pa so kljub porazu zadržali prvo. Toda po točkah se je z njimi izenačil Šentjur, ki je v gosteh z 2 : 1 premagal Pohorje. Pesnica, ki je bila prav tako v gosteh z 2 : 0 boljša od Marles hiš, za njima na tretjem metu zaostaja le za točko. Na 4. oziroma petem mestu sta Žalec in Radlje z dvema točkama manj, kot jih imata vodilna Šoštanj ter Šentjur. Kljub temu nepričakovanemu porazu so v Šoštanju prepričani, da bodo zadržali vodilni položaj. Prepričani so tudi, da se takšen 'mrak' ne more več ponoviti. V soboto bodo gostovali v Črni pri Peci, nato gostili Žalec. Sezono pa sklenili z gostovanjem v Šentjurju. Morda bo prav ta tekma odločala o prvem mestu, ■ vos Šmartno ob Paki, 28. maja - Nogometaši Šmartna so z zmago nad Dravinjo osvojili naslov pokalnega prvaka MNZ Celje. Po pravilniku pa sta se obe moštvi uvrstili v nadaljnje tekmovanje (šestnajstino finala pokala NZS). Velik pokal je kapetanu domačih Mateju Kolencu izročil predsednik MNZ Vlado Močnik. ■ S. Vovk NK Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj 4:2 (1:2) Šmartno: Jesenek , Bezovnik (od 46. Zamernik), Matic, Bo. Bizjak, Mijatovic , Kolar, Kolenc (od 87. Malus) , Bolha (od 68. Kompan), Čiric (od 73. Podbrežnik), Ja. Bizjak, Muharemovič (od 82. Lo. Bizjak). Trener: Oskar Drobne. Strelci: 0:1 Čerenak (26), 0:2 Kek (29 - 11 m), 1:2 Muharemovič (34), 2:2 Ja. Bizjak (49), 3:2 Muharemovič (50), 4:2 Bolha (54). 30. maja 2013 ""^ÉAS Končali na sedmem mestu Nogometaši Rudarja kljub dvakratnemu vodstvu izgubili - Priprave na novo sezono bodo začeli 14. junija Nedelja je bila zadnji igralni dan (36. krog) za prvoligaška moštva. Nadvse veselo je bilo v Mariboru, kjer so tudi uradno proslavili že enajsti naslov najboljšega moštva v državi. Zelo zadovoljni pa so bili tudi v Domžalah, saj so z golom nekdanjega 'rudarja' Denisa Halilovica z 1 : 0 zmagali v Murski Soboti in si s tretjim metom priigrali kvalifikacije za igranje v evropski ligi. Koprčani, ki so v Celju igrali neodločeno, pa so ostali praznih rok. Vendar jim zaradi zmage Domžalčanov tudi njihova morebitna zmaga v Areni Petrol ne bi prinesla želenega tretjega mesta in igranja v Evropi. Aluminij se je dostojno poslovil od prve lige z neodločenim izidom s prvaki v Ljudskem vrtu. Mura, ki je po vrnitvi Ante Šimundža na trenersko mesto zaigrala veliko bolje, pa si ni pridobila licence in tako ne bo za obstanek v ligi igrala dveh tekem z Dobom. Seli se v drugo ligo. Potem ko so se v Rudarju otresli skrbi glede obstanka, so želeli sezono končani na šestem mestu, ki so ga 'držali' pred zadnjim gostovanjem v Novi Gorici prav pri neposrednem tekmecu zanj. Igrali so zelo dobro, celo dvakrat vodili, a vseeno niso osvojili niti točke. Že Jernej Javornik ta bi bila dovolj, da bi bili na koncu pred moštvom iz mesta vrtnic. V vodstvo jih je že v 25. minuti popeljal Rajko Rotman. To vodstvo so imeli še dobrih deset minut v drugem polčasu. Nato se je zgodil verjetno ključni dogodek za nadaljnji razplet. V 55. minuti je kranjski sodnik Darko Čefe-rin pokazal rdeči karton kapeta-nu Rusminu Dedicu. Prednost v številu so domači unovčili že po petih minutah in izenačili. A to gostom ni omajalo samozavesti. Kljub igralcu manj so bili še vedno zelo nevarni in slabih deset minut po izenačenju je Elvis Bratanovic zadel za drugo vodstvo. Vendar tudi to ni bilo dovolj, da bi se morda domov vrnili neporaženi. Njihove upe je z dvema goloma in popolnim rezultatskim preobratom pokopal zelo razpoloženi Saša Aleksander Živec. V ponedeljek so rudarji opravili še zadnji trening in s tem tudi uradno končali sezono 2012/13. Na pripravah za novo sezono se bodo zbrali 14. junija. V njej ljubitelji nogometa vsekakor pričakujejo več. To je napovedal tudi trener Jernej Javornik, ki je po uspešnem vodenju drugoligaša Doba trenersko palico v Rudarju prevzel pred začetkom pomladanskega dela pravkar končane sezone: »Naš najpomembnejši cilj je bil obstanek v ligi, sedaj pa je čas, da začnemo razmišljati tudi o Evropi.« ■ S. Vovk NLB Leasing liga, končnica, 10. (zadnji) krog Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 35:30 (18:15) Gorenje: Gajic (14 obramb), Taletovič (4 obrambe), Melic 6, Bezjak 4 (2), Pucelj 3, Dolenec 7 (1), Cingesar 2, Miklavčič 2, Gaber 1, Golčar, L. Dobelšek, Gams 3, Bajram, Poznič, Dujmovič 7. Trener: Branko Tamše. Celje: Lesjak (9 obramb - 1 x 7 m), Kastelic (5 obramb - 1 x 7-m), Potočnik, Blagotinšek 1, Mlakar 1, Marguč 2, Žuran, Janc 3 (1), Razgor 2, Ranevski, Skube 3, Poteko 3, Zelenovic 6, Žabič 1, Lekai 5, L. Žvižej 3 (2). Trener: Vladan Matic. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 6 (3), Celje Pivovarna Laško 3 (3), Izključitve: Gorenje Velenje 2 minuti, Celje Pivovarna Laško 2. Druga izida: Cimos Koper - Maribor Branik 32:29 (15:14), Trimo Trebnje - Krka 31:24 (18:9) Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 10 tekem - 60 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 10 - 53, 3. Cimos Koper 10 - 43, 4. Maribor Branik 10 -43, 5. Trimo Trebnje 10 - 28, 6. Krka 10 - 24. Za obstanek: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 29:32, Sviš Ivančna Gorica - Ribnica Riko hiše 27:26 (13:13), Sevnica - Krško 31:28 (14:9). Vrstni red: 1. Ribnica Riko hiše 10 tekem - 28 točk, 2. Sviš Ivančna Gorica 10 - 28, 3. Istrabenz Plini Izola 10 - 27, 4. Jeruzalem Tako so igrali Ormož 10 - 23, 5. Sevnica 10 - 16, 6. Krško 10 - 11. Prva liga Telekom Slovenije, 36. (zadnji) krog Gorica - Rudar 3:2 (0:1) Strelci: 0:1 Rotman (25.), 1:1 Dornik (59.), 1:2 Bratanovic (68.), 2:2 Živec (76.), 3:2 Živec (78.) Rudar: Rozman, Bubalovic, Stjepanovic, Firer (od 72. Podlogar), Rotman, Kašnik, Bratanovic, Klinar, Dedic, Radujko, Eterovic (od 60. Črnčič). Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Maribor - Aluminij 2:2 (1:1),Celje -Luka Koper 1:2 (0:0), Mura 05 - Domžale 0:1 (0:0), Olimpija - Triglav 4:0 (2:0). Vrstni red:1. Maribor 78 (80:35), 2. Olimpija 70 (73:35), 3. Domžae 60 (42:34), 4. Koper 55 (52:42), 5. Celje 49 (39:39), 6. Gorica 41 (45:60), 7. Rudar 40 (42:59), 8. Triglav 38 (35:50), 9. Mura 05 33 (36:67), 10. Aluminij 30 (36:67). 2. SNL, 27. (zadnji) krog Šampion - Šmartno 1928 0:3 (0:0) Strelci: Denis Čiric (53), Almedin Muharemovič (56), Jaka Bizjak (84). Šmartno 1928: Pusovnik, Ristovski, Matic, Bo. Bizjak, Mijatovic, Kolar (od 59. Malis), Kolenc (od 69. Lenošek), Bolha, Čiric, Ja. Bizjak, Muharemovič (od 77. Podbrežnik). Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Bela krajina - Roltek Dob 0:6 (0:4), Dravinja Kostroj - Krško 0:2 (0:0, Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur 0:0 (0:0) Zavrč - Krka 1:0 (0:0). Vrstni red: 1. Zavrč 64 (69:25), 2. Dob 57 (63:27), 3. Krka 53 (63:24), 4. Krško 37 (39:41), 5. Kalcfer Radomlje 34 (38:42), 6.Garmin ŠPenčur 32 (37:46), 7. Šampion 32 (32:50), 8. Šmartno 30 (31:51), 9. Bela krajina 25 (24:56), 10. Dravinja 17 (32:66). Štajerska nogometna liga, 19. krog Šoštanj - Paloma 1:2 (1:2) Strelci: 0:1 Žabota (2), 1:0 Spasojevič (7), 1:2 Pehan (38) Šoštanj: Grušovnik, Šmon, Koca (od 24. Maksimovic), Podlesnik, Šlutej (od 89. Bula-jic), Rednak, Ilic (od 88. Vasic), Cafuta (od 82. Ramic), Spasojevic,Celcer, Barukčic. Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Lenart - Peca 3:3 (2:0), Slovenj Gradec - Žalec 1:3 (0:0), Pohorje - Fosilum Šentjur 1:2 , 0:1), Marles hiše - Tehnotim Pesnica 0:2 (0:0), Kovinar Tezno - Radlje 1:0 (0:0). Vrstni red: 1. Šoštanj 36 (47:21), 2. Fosilium Šentjur 36 (33:18), 3. Tehnotim Penica 35 (30:16), 4. Žalec 34 (38:31), 5. Marles hipe 34 (33:27), 6. Radlje 31 (29:24), 7. Peca 29 (31:27), 8. Pohorje 28 (45:39), 9. Lenart 18 (27:37), 10. Kovinar Tezno 14 (22:49), 11. Slovenj Gradec 13 (23:47), 12. Paloma 12 (16:38). Nastji Govejšek zmaga V soboto, 25., in v nedeljo, 26. 5., je v Banjaluki potekal 6. mednarodni miting "Banjaluka Open". Na tem zelo kakovostnem tekmovanju je nastopilo 390 plavalcev iz 59 klubov: Avstralije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Grčije, Italije, Makedonije, Romunije, Srbije in Slovenije. Velenjski plavalci so bili posebno uspešni v ženski konkurenci. V absolutni konkurenci so osvojili eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti. Nastja Govejšek je zmagala v disciplini 50 m delfin in kar dvakrat izboljšala mladinski državni rekord. Z doseženim časom 27,58 je rekord izboljšala že na predtekmovanju, popoldan v finalu pa je bila še hitrejša in dosegla čas 27,34. Na slovenski lestvici plavalnih rezultatov je tako z drugega mesta izrinila Saro Isako-vic. Nastja je po nastopu povedala: "Tudi sama sem bila malo presenečena, saj glavno formo načrtujem za mladinsko evropsko prvenstvo". Na 100 m prosto je z dobrim rezultatom osvojila drugo mesto. Kaja Breznik je osvojila drugo mesto na 100 m hrbtno in dve tretji mesti z absolutnim klubskim rekordom na 50 m hrbtno (30,86) in 200 m mešano. Žiga Cerkovnik je dosegel četrto mesto na 100 m delfin (55,65) in hkrati nov absolutni klubski rekord ter peto mesto na 50 m delfin (25,03) in tudi v tej disciplini nov absolutni klubski rekord. Nuša Erjavec je osvojila peto mesto na 200 m mešano, šesto mesto na 50 m prsno in sedmo mesto na 50 m hrbtno. V finale se je uvrstil še Kristjan Meža in na 50 m prosto z osebnim rekordom osvojil osmo mesto. ■ Marko Primožič Hohoriceva državna prvakinja Na državnem prvenstvu v judu so se v soboto na Ptuju pomerili tekmovalci po stopnjah pasov, ki jih imajo. Tekmovalci so razdeljeni v dve kategoriji po teži in pasovih, ki jih imajo. Tekmovanje je zanimivo, ker se edino na tem tekmovanju srečajo zelo različne starostne kategorije, od mlajših kadetov do veteranov. Zgodilo se je že, da sta se v isti kategoriji pasov srečala oče in sin. Zmagovalec kategorije dobi višji pas. Tekme se je udeležilo veliko tekmovalcev iz Judo kluba Velenje, kar 12 tistih, ki so si preko zmage na turnirju želeli priboriti višji pas. Med velenjskimi judoisti je to uspelo le Veroniki Mohorič, ki je z osvojitvijo naslova državne prvakinje med oranžnimi pasovi dobila za nagrado zeleni pas. Blizu so bili še Nik Lemež z drugim mestom med oranžnimi ter Rok Urbanc in Tilen Vodeb med rumenimi pasovi. Uspešna sta bila tudi dva velenjska judoista, ki zaradi študija tekmujeta za JK Bežigrad in JK Železničar, saj je Maruša Vodeb zmagala in dobila rumeni pas, Nejc Delopst pa je izgubil šele v finalu modrih pasov in osvojil drugo mesto. Migaj z mano, Velenje Velenje, 8. junija - Dobrodelna Fundacija Utrip humanosti, ki štipendira mladostnike, obolele za rakom, skupaj s številnimi partnerji in podporniki iz Velenja prireja 2. dobrodelni tek Migaj z mano Velenje, Dob'r tek - zdrav tek. Ta bo naslednjo soboto, 8. junija, prijave zanj pa še zbirajo. Udeleženci se lahko odločijo za rekreativni tek na 2 in 4 kilometre ali tekmovalni tek na 8 kilometrov. Zbirno mesto bo ob 9. uri v Letnem kinu ob Škalskem jezeru. Prireditev bodo končali z zabavnim druženjem, na katerem bodo razglasili najboljše. Startnino bodo v celoti namenili v sklad dobrodelne fundacije Utrip humanosti. ■ Odlične mlade plezalke Na mladinskem evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju IFSC 2013 v Grindelwaldu v Švici je nastopila tudi 18-članska slovenska mladinska reprezentanca. Naši mladi plezalci so bili zelo uspešni in so osvojili kar 3 zlate kolajne in eno bronasto, od tega so 1., 3. in 4. mesto zasedle članice Velenjskega kluba ŠAO: Janja Garnbret, Sara Lukič in Tjaša Slemenšek pod vodstvom trenerja Gorazda Hrena, ki jih zelo uspešno vodi v okviru C-team kluba. Ker je to njihova prva evropska tekma v okviru državne reprezentance, je rezultat še bolj vreden pohvale. Janja Garnbret je po tekmi dejala: »Pokazala sem vse, kar znam in česa sem sposobna. Moja pričakovanja so se uresničila, saj sem pričakovala stopničke, ne pa najvišje. Za naprej se želim čim boljše uvrstiti na mladinskem evropskem prvenstvu v težavnosti v Imstu julija.« ■ Romana Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 22 UTRIP 30. maja 2013 hU oroskon Oven od 21. 3. do 21. 4. Ne boste se najbolje počutili v svoji koži, ker veste, da se kljub aprilu podobnim dnem konec maja, poletje hitro bliža. Zato se boste odločili, da se resno lotite diete ali čiščenja telesa, saj si niste več všeč. To bo od vas zahtevalo precej napora, še več pa ga bo delo in komuniciranje. Od vas bodo vsi zahtevali zelo veliko. Nekaj časa boste še liho delali po navodilih, na začetku prihodnjega ledna pa boste imeli vsega dosti. Povedali jim boste, kaj si mislite in kar jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste doma in v službi bolj postrani gledali in malo govorili. Izkazalo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Dali jim boste misliti, zato so spremembe že na obzorju. Bik od 22. 4. do 20. 5. Veselite se prihodnosti, saj veste, da ste na poti do cilja vse bliže uresničitvi največje letošnje želje. Čeprav boste imeli izredno veliko dela, boste našli čas tudi za sanjarjenje in izlete v domišljijski svet. Bolje bo, če se postavite na trdna tla in vidite pred seboj čim bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte za velik projekt, ki je pred vami. Vsekakor boste morali več misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo na počutju. Prijateljica vas bo, prosila za uslugo, ki jo boste težko odklonili. Se boste pa zato po tem, ko jo boste naredili, počutili odlično. Vajina vez pa bo še močnejša. DvojčkaiodJ2i5iJoJ1i6il Predali se boste užitkom, ki ste jih dolgo le sanjali in načrtovali. Sedaj boste imeli vsega dosti, zato boste končno postavili sebe na prvo mesto. Vsak dan ne glede na vreme, ki še ne bo nič kaj koncu maja in začetku junija podobno, boste izkoristili od jutra do poznega večera. Zato bo vaš spanec trden in sproščujoč, zbujali pa se boste kot prerojeni. Odpirale se vam bodo številne nove možnosti, ki napovedujejo pestro počitniško obdobje, ob tem pa se vam še preveč truditi ne bo treba. Dobili boste namreč ponudbo, o kateri veste, da morate dobro premisliti. Če boste rekli da, bo letošnje poletje bolj delavno kot počitniško. Izziv bo velik, vprašanje pa je, kaj si vi bolj želite - uspeha v poslu ali sreče doma. Dobro pretehtajte. Rak od 22. 6. do 22. 7. Življenje vas v zadnjih dneh spet postavlja na preizkušnjo. Zdelo se vam bo, da vas premetava kot ladjo ob čeri, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli sebe. Tudi v položaju planetov. A ti res ne morejo biti krivi za vse, kar se vam dogaja. Zato si priznajte pravi vzrok. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. In žal je to lahko začetek konca, česar se v teh dneh že zavedate. Za zvezo se je velikokrat vredno potruditi in tudi požreti kakšno stvar, ki je sicer ne odobravate. Če bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet čas za delanje načrtov. Pa nikar jih ne delajte za dolgo vnaprej. Dobro veste, da morate sedaj živeti iz dneva v dan. Lev od 23. 7. do 23. 8. Zadnji dnevi v maju in prvi v juniju bodo za vas prava mala preizkušnja. Obnašali se boste odgovorno in predvsem optimistično zrli v prihodnost. K sreči se bo že v nekaj dneh izkazalo, da slabo počutje ni posledica kakšne hujše bolezni. Za vami bo dobro počutje prišlo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas, da se končno dokažete. V naslednjih dneh to še ne bo mogoče, saj ne boste imeli tiste stare energije, lahko pa že razmišljate in načrtujete, kolikor vas je volja. Spoznali pa boste, kdo so vaši resnični prijatelji, saj je bilo v minulih dneh na preizkušnji tudi prijateljstvo. Tisti, ki vas imajo iskreno radi, so vam stali ob strani, drugi pa so poniknili. S partnerjem se bosta vsak dan bolje razumela. Spoznali boste, da ga je bilo iskreno strah za vas. In da vas ima še vedno zelo rad. To bo dober temelj za prihodnost. Devica od 24. 8. do 23. 9. Prihaja čas, ko bodo vsi okoli vas govorili le še o lepih in sproščujočih stvareh, ki sodijo k po navadi brezskrbnemu poletju, ki se s prihodom junija nezadržno bliža. Ne boste imeli kaj veliko dodati, saj se vam prav sedaj dogaja preveč pomembnih stvari, zaradi katerih na počitnice ne boste kaj veliko mislili. Čeprav si jih boste želeli. Še vedno boste težko usklajevali želje z drugimi v družini, ki bi vas radi spremenili, čeprav vedo, da ste trmasti kot vrag. Sicer pa se v teh hladnih dneh pazite prehladov, ti bodo še vedno aktualni tudi zato, ker se zadnje čase ne prehranjujete najbolj zdravo. In ste premalo v naravi. Poskusite, če gre tudi z dežnikom. Boste videli, da je lahko prav lepo, če ne celo romantično. Odvisno od družbe. Izbirajte jo skrbneje. Vteh dneh se bodo pokazali prvi rezultati vaših prizadevanj in dela v preteklih tednih. boste še čisto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. Rešiti se morate svoje črnogledosti, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. In to tudi očitno pokažete, kar za okolico ni najbolj prijetno. Zagotovo pa ni stimulativno. To gre na živce tudi večini v vaši družini, a vamtega raje ne povedo na glas. Sploh, ker je pred vami lep konec tedna, v katerem boste skrbeli predvsem za svoje počutje. Še vreme vam ne bo moglo pokvariti načrtov. Prihodnji teden se boste z lahkoto spoprijeli z vsemi izzivi, ki jih tokrat tudi pričakujete. Presenečenj tokrat ne boste dopustili. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Četudi ste se pri poslih s človekom, ki vam bo v teh dneh spet prekrižal poslovno pot že opekli, vse kaže, da vas to ni izučilo. Ali pa upate, da bo tokrat šlo bolje. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste začeli zavedati šele v ponedeljek, ko vas bo negativno presenetilo kar nekaj dogodkov, povezanih z vašim delom. Po drugi strani pa vas prav v teh dneh čaka uspeh na področju, ki vam pomeni več kot služba. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. Nekaj bo dobrih, nekaj ne. Vsekakor pa ne boste več mogli čustev potiskati na stranski tir, saj se boste prisiljeni soočiti z njimi. Partner tokrat ne bo popuščal. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, ki pravzaprav sploh niso velike, se vam bo ponudila že v teh dneh. Čutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite, a vam bo zmanjkalo poguma. Nikar se ne obotavljajte, zagrabite jo z obema rokama. Če ne, vam bo že kmalu žal. Bali se boste partnerjeve reakcije. Zato mu tudi ne boste kaj veliko povedali. Toda, če bo izvedel drugje, bo veliko huje, kot če boste iskreni z njim. Zato ne skrivajte ničesar, strah ima tokrat res prevelike oči. Še huje bo, če si boste v teh dneh drznili spogledovati, četudi nedolžno. Partner ne bo razumel, to bo le še prilivanje olja na ogenj. Ki bo hitro ugasnil, če se boste vzeli v roke. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Treba bo spremeniti načrt, ki ste si ga zastavili že pred tedni. To vam sploh ne bo všeč. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh kot po navadi prenašal izredno potrpežljivo. Vi pa boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne sučejo tako, kot bi se morale. Ne le, da finančno ne boste tako uspešni, kot ste želeli. Žaltudi osebna sreča ne bo čisto brez senc. Začeli boste namreč dvomiti, da je nekdo v vaši ožji družini še iskren do vas. To bo precej kruto spoznanje. Tudi, če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Vpleteni ste tudi vi. Na cesti se ne dokazujte, držite se predpisov! Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Končno se boste spet počutili dobro. Pravzaprav boste prav ob koncu tega tedna spoznali, da se veselite vsakega novega dne posebej. Ker se vam to že dolgo ni zgodilo, boste na trenutke prav evforični. Predvsem pa boste govorili več kot ste v zadnjem obdobju, tudi o osebnih stvareh. S tem boste najbolj prijetno presenetili sodelavce. Ti včasih kar dvomijo o vaši iskrenosti, saj se znate obnašati, kot da vam odločitve narekujejo drugi. V teh dneh boste dokazali, da mislite s svojo glavo. In da vas ni strah izzivov, ki vam jih postavljajo na pot. Konec tedna bo vesel tudi na družabnem polju. V soboto vas čaka odlična družba in dogodek. Zdravje? Trdno bo. Ribi od 20. 2. do 20. 3. Ob koncu tega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste spet veliko naučili. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, brez kakšne računice, ki bi od vas zahtevala povračilo. To pa boste potrebovali, da boste v red spravili svoje finance. Denarja, na katerega ste računali, vteh dneh še ne bo. Zato pazljivo z njim. Dobro veste, da vas že kmalu čakajo večji izdatki, ki se jim ne boste mogli izogniti. Nekoga boste vsakdan bolj pogrešali, uteho pa boste iskali v branju in bežanju v nerealen svet. Nič hudega, če bo le pomagalo. In če ne bo predolgo trajalo. Heleni Brglez najvišje gasilsko priznanje Velenje, Koper, 25 maja - V soboto so v Kopru na 16. kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Gasilske zveze Šaleške doline (GZŠD), podelili najvišja državna priznanja za delo v gasilskih vrstah. Priznanje Matevža Haceta je prejelo 5 gasilcev in 2 gasilki, med njimi kot prva dobitnica tega visokega priznanja med gasilci in gasilkami iz Šaleške doline tudi Helena Brglez. Ta je uspešno vodila GZŠD kar celih 14 let, letos pa jo je na funkciji predsednika nasledil Jože Drobež. Helena še vedno ostaja zaposlena na zvezi, kjer je, kot pravi »deklica za vse«. V gasilskih vrstah je že 27 let. »Priznanja sem bila iskreno vesela, saj je to priznanje za moje dolgoletno delo v gasilstvu, tako v naši zvezi kot na Gasilski zvezi Med 7 nagrajenci, dobitniki priznanj Matevža Haceta, je bila prvič predstavnica Gasilske zveze Šaleške doline Helena Brglez. Na podelitvi v Kopru je bila vesela in ganjena. Slovenije, kjer sem od leta 1997 delovala v mladinskem svetu. Naša gasilka zveza je v minulih letih postala zelo povezana. Smo kot velika družina, kar se dogovorimo, to velja. Marsikateri gasilski zvezi smo vzor, saj smo dobri na vseh področjih,« nam je povedala po prihodu domov. Ni se spomnila, kaj vse so povedali na podelitvi priznanj o njenem delu, saj je bil trenutek zanjo ganljiv. Med gasilce je stopila dokaj pozno, pred skoraj tremi desetletji, ko je bila zaposlena v Tovarni usnja Šoštanj. A se mu je takoj predala z vsem srcem in energijo. Helena bo letos že desetič zapored mlade gasilce spremljala tudi na letovanju v Savudriji, kamor gredo takoj po koncu šole. To rada počne, čeprav je odgovornost velika. Kot rada počne še marsikaj. Najbolj ceni tovarištvo, ki ga gasilci znajo živeti še danes. »Tu smo vsi enaki med enakimi, ne glede na funkcijo, ki jo imaš v naših vrstah,« je še dodala nagrajenka, na katero so ponosni tudi njeni kolegi in kolegice. ■ bš Ime kraja ponesli v Evropo in svet »Fenovci« skupaj z Ano držijo pesti, da bo nastopila na olimpijskih igrah februarja prihodnje leto. Uvrstitev sokrajanke, takrat še ne osemnajstletne Ane Drev v slovensko A smučarsko alpsko reprezentanco in na svetovno prvenstvo v St. Moritz, je bil povod, da je skupina športnih navdušencev v Šmartnem ob Paki pred 10 leti neuradno (uradno pa leto kasneje) ustanovila klub. Predvsem za spodbujanje Ane ob progah na belih strminah, nekoliko kasneje pa je klub »krog delovanja« razširil še na navijanje na tribunah ob nogometnih zelenicah, na katerih igrajo šmarški nogometaši. Na nedavnem občnem zboru kluba Športnih navdušencev Šmartno ob Paki je njegov predsednik Marjan Knez dejal, da je bila lanska sezona v marsičem za navijaško ekipo prelomna. Izgubili so nekaj ustanovnih članov, zaradi katerih so morda še bolj strnili vrste, ime kraja so ponesli po Evropi in v svet, saj so se - med drugim - udeležili šestih Aninih tekem v evropskem prostoru. Ob progah jo je bodrilo 167 športnih navdušencev. Na petih tekmah so bili edini zastopniki Slovenije in zelo opaženi zaradi navijaške opreme (bunde, kape, šali ...). Skrbeli so za vsebino oglasne omarice, navezovali stike s »fenov-ci« Tine Maze. Sezona 2013/14 je olimpijska in - je zagotovil Knez - se bodo poskušali udeležiti vseh tekem svetovnega pokala v Evropi, z manjšo delegacijo pa se nameravajo udeležiti olimpijskih iger v Sočiju. Upajo, da se bo Ana pravočasna rešila zdravstvenih težav in sodelovala na omenjenih igrah. Poleg tega načrtujejo še pripravo razstave ob 10-letnici delovanja kluba ter privabiti v svoje vrste še več, predvsem mlajših navijačev. ■ Tatjana Podgoršek Rusalke zaključujejo tretjo sezono Članice velenjskega kluba sinhrone-ga plavanja Rusalka bodo v nedeljo, 2. junija, ob 19. uri na bazenu Term Topolšica sklenile zelo uspešno sezono. V preteklem - tretjem letu delovanja, so pridno dvigovale prepoznavnost tega estetskega športa. Po vsej Sloveniji so predstavljale sin-hrono plavanje širši množici: novembra so sodelovale na drugem srečanju slovenskih sinhronih plavalk v Ljubljani, decembra so bile povabljene v Zagreb na božično revijo, januarja so nastopile v Krškem, marca ponovno na bazenu Fakultete za šport v Ljubljani in maja v Bohinju. Po predstavitvi v Topolšici pa tim kadetinj čaka še prvo tekmovanje na Reki. Če bi se želeli prepričati o njihovem znanju in spoznati čarobnost sinhro-nega plavanja, si jih oglejte na njihovi letošnji produkciji. ■ Ana Matjaž Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 AVTO MURSIC d.o.o. Zarova cesta 7 3320 Velenje -SERVIS IN PRODAJA - REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO -VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZILA Tel. 03 898 54 80 Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 23 30. maja 2013 ""^ÉAS MODROBELA KRONIKA 23 Vaja v požarnem rovu V požarnem rovu na območju Škalskega jezera, ki ga že vrsto let uporabljajo člani Jamske reševalne čete, so v soboto, 18. maja, svojo usposobljenost ponovno preverili gasilci Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje. Po oceni sodelujočih je vaja povsem uspela. Sodelovalo je osem gasilcev, ki so usposobljeni za ravnanje z izolirnimi dihalnimi aparati. Preizkusili so se v orientaciji oziroma rokovanju z gasilsko opremo v rovu z zmanjšano vidljivostjo in visoko temperaturo. Sledila je oskrba ponesrečenega gasilca, pri katerem je bil ugotovljen zlom noge, zato so ga morali z nosili prenesti na varno. Vaja v rovu s posebnimi in zahtevnimi razmerami je bila dokaj realen prikaz situacije, s katero se ob požaru srečujejo gasilci. Poveljnik društva Boris Špeh je bil po vaji zadovoljen: »Naši gasilci so strokovno usposobljeni za posredovanje v izrednih razmerah in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Člani društva - trenutno jih je 38 - ves čas skrbno nadgrajujejo svoje znanje.« Gasilska ekipa je nalogo dobro opravila. Odnesel ostružke Žalec, 21. maja - Neznanec je v Zgornjih Gorčah iz sodov, postavljenih pred delavnico, ukradel 200 kilogramov ostružkov iz medenine. Več vlomov tudi na območju Mozirja Mozirje, 22. maja - Kar nekaj dela so imeli policisti v sredo z vlomilci. V Mozirju je storilec skozi vhodna vrata vlomil v gostinski lokal in odnesel menjalni denar ter večjo količino cigaret. V Lučah je bilo vlomljeno v trgovino. Vlomilec je odnesel registrsko blagajno z menjalnim denarjem ter žensko denarnico z dokumenti in gotovino. V kavarno mu ni uspelo priti. Je pa na njej poškodoval vrata. Iz gostinskega lokala, na Raduhi pa je neznanec odnesel več sodov piva. S skuterjem v avto in naprej Velenje, 22. maja - V sredo popoldan, malo po 14. uri, je na Celjski cesti pred krožiščem pri Velenjki neznani voznik temnega skuterja zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v pred njim vozeč osebni avto. Po trčenju je povzročitelj odpeljal s kraja. Za njim poizvedujejo. Ukradeno našel v surovini Velenje, 23. maja - Z nezavarovanega dvorišča pred delavnico na Subotiški cesti je v četrtek izginilo več kovinskih izdelkov, med njimi lemež za plug, dvostranski plug za Vlomilci delajo, delajo ... Cigarete, pivo, celo žvečilni Velenje, 22. maja - Tudi v zadnjem tednu so imeli policisti na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje kar nekaj dela z vlomilci. V torek v jutranjih urah najprej z vlomom v lokal Bonaca na Koroški cesti v Velenju. Vlomilec je odnesel večjo količino cigaret, več zabojev piva, več steklenic žganih pijač, prenosni računalnik in denarnico z menjalnim denarjem. Dan za tem, v sredo, 23.maja, so obravnavali vlom v bar Pri Srebret v vasi Gorenje. Storilec je odnesel predal s cigaretami, več žvečilnih gumijev in več steklenic žganih pijač. V petek, 24. maja, je vlomilec iz kavnega avtomata pri avtopralnici v podzemni garaži Nakupovalnega centra Velenje vzel manjšo vsoto denarja. V nedeljo, 26. maja, je vlomilec iz Galerije Velenje odnesel prenosni računalnik in tiskalnik. Vlomilec, ki je v noči na ponedeljek, 27. maja, prišel v prostore Šolskega centra Velenje pa je razmetal pisarno tajništva, odnesel ni ničesar, je pa poškodoval stavbno pohištvo. Vlomilec v bar Brode v Gaberkah na območju Šoštanja pa je vzel večjo količino različnih cigaret in menjalni denar. izmetavanje krompirja, primež in več palic. Vse predmete, razen primeža, je lastnik pred prijavo policistom sam našel v podjetju za odkup surovin na Cesti Simona Blatnika. Policisti so predmete zasegli in jih po odobritvi državnega tožilca oškodovancu vrnili. Obenem so zaslišali žensko, ki je predmete podjetju prodala za staro železo. Okoliščine, kako je prišla do predmetov, še ugotavljajo. Iz mesomata je dišal denar Velenje, 25. maja - V Velenju na Koroški cesti je bilo vlomljeno v mesomat. Neznanec je odnesel več mesnih izdelkov in okoli 1.000 evrov gotovine. Po oceni lastnika je vlomilec na mesomatu napravil za okoli 11.000 evrov škode. Voznica izsilila prednost Velenje, 24. maja - V petek okoli 22. ure je počilo v semaforizira-nem križišču Tomšičeve, Koroške in Ceste Simona Blatnika. Voznica osebnega avtomobila je izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila. Tri poškodovane, med njimi voznico in sopotnici, so z reševalnim vozilom prepeljali v dežurno ambulanto. V nesreči udeleženemu vozniku pa Iz policijske beležke Mladoletnik s kokainom Velenje, 21. maja - Policisti so v torek zvečer v bližini restavracije Jezero mladoletniku zasegli zavitek s prepovedano drogo. Domnevajo, da gre za kokain. Slab teden za tem, v ponedeljek, 27. maja, so mlajšemu moškemu na Cesti na jezero zasegli dva zavitka marihu-ane. Streljal s štartno pištolo Velenje, 22. maja - V sredo zjutraj je neznanec v družbi še z dvema streljal s pištolo. Prijavitelj je kršitelja dobro opisal, tako da so se s »strelcem« policisti srečali pri njem doma, na Prešernovi. Štartno pištolo, s katero je streljal, so mu zasegli. Skupaj z obdolžilnim predlogom zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru jo bodo poslali na sodišče, oddelek za prekrške. Najemnika žaljiva do lastnika Velenje, 23. maja - V četrtek popoldan sta se na stopnišču pred stanovanjem na Šercerjevi z lastnikom sprla najemnika, on in ona. Najbrž ne prvič, glede na to, da policisti pravijo, da gre za povratnika. Do lastnika stanovanja, v katerem bivata, sta se vedla žaljivo in nesramno. Poleg najemnine bo treba zdaj poravnati še plačilna naloga. Vsak od njiju je prejel svojega. Pijan prepir v zdravstvenem domu Velenje, 24. maja - V petek dopoldan sta se v tretjem nadstropju Zdravstvenega doma sprla pijana moška. Policisti so naredili red s plačilnima nalogoma. Žaljiv sin, žaljiv oče, žaljiv stanovalec Velenje, 24. maja - V petek se je sin med obiskom pri starših v stanovanju na Kardeljevem trgu žaljivo in nesramno vedel do očeta. »Postregli« - s plačilnim nalogom - so mu policisti. V Šoštanju, v stanovanju na Prešernovem trgu, pa se je vinjen oče žaljivo in nesramno obnašal do sina. Policisti so ukrepali enako kot v prejšnjem primeru. Žalitev pa sta bila zvečer deležna tudi gosta, ki sta sedela na terasi lokala na Starem trgu v Velenju. Izrekel jih je stanovalec, ki biva v isti stavbi. Znanec ga je Velenje, 24. maja - V petek zvečer je pred Mladinskim hotelom 18-letni znanec napadel znanca. Pri tem mu je prizadejal lažje telesne poškodbe. Odprl ni, utišal je Velenje, 25. maja - V soboto ponoči so policisti trkali na vrata stanovanja na Prešernovi cesti. Zaradi glasne glasbe marsikdo tam ni spal. Stanovalec policistom ni odprl, je pa utišal glasbo. Ker mu plačilnega naloga niso mogli izročiti osebno, lahko računa, da ga prinese poštar. Ne bo ji smel blizu Velenje, 25. maja - V stanovanju na Koželjskega ulici se je v petek 42-letni zunajzakonski partner fizično lotil partnerke. Nasilnega partnerja so policisti zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini. Gosta sta se petelinila Šoštanj, 25. maja - V soboto sta se pred lokalom Karma dva gosta prepirala in izzivala k pretepu, eden je po drugem tudi mahnil. Ta je od policistov prejel dvojno globo, drugi enojno. Ne neha in ne neha Velenje, 25. maja - V dežurni ambulanti je preizkus z indikatorjem pokazal prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo. Poškodovan kolesar Velenje, 25. maja - V soboto popoldan so v dežurni ambulanti nudili zdravniško pomoč kolesarju, ki je bil udeležen v prometni nesreči v krožišču Kidričeve in Koroške ceste. Zaradi izsiljevanja prednosti je vanj trčila voznica osebnega avtomobila. Kolesar je utrpel lažje poškodbe. Z ostrim predmetom nad avto Velenje, 26. maja - Neznanec je v soboto na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Prešernovi na karoseriji osebnega avtomobila z ostrim predmetom napravil za 500 evrov škode. Iz žepa mu je potegnil denarnico Velenje, 26. maja - V nedeljo dopoldne je neznanec mlajšemu moškemu med hojo po pločniku pri stavbi Upravne enote Velenje iz zadnjega žepa hlač izmaknil denarnico z vsebino. Zasegli so ji avto Velenje, 27. maja - Med ukrepi, kako disciplinirati kršitelje prometnih predpisov, je tudi odvzem avtomobila. To se je v ponedeljek na Šaleški cesti zaradi hujše kršitve cestnoprometnih predpisov zgodilo 21-letni voznici. Vozila je pod vplivom alkohola. so oskrbeli poškodovano žensko, ki jo je v njenem stanovanju v stolpnici na Kardeljevem trgu fizično napadel 38-letni »prijatelj«, povratnik. Policisti ga bodo ovadili za kaznivo dejanje lahka telesna poškodba. Pred istim stanovanjem pa so bili policisti tudi jutro za tem. »Prijatelj« se je namreč vrnil in namerno poškodoval vrata njenega stanovanja. Z njim so se srečali v bližnjem lokalu, ga zaslišali in mu izročili plačilni nalog. Vredno pohvale Štirje si tokrat zaslužijo pohvalo. Občan, ki je v sredo, 22. maja, policistom izročil mobilni telefon znamke LG, temne barve, ki ga je našel na Koroški cesti, v bližini Komunalnega podjetja Velenje; občanka, ki jim je dan za tem izročila otroški voziček, ki je več ur stal pred Zdravstvenim domom Velenje, občan, ki jih je v četrtek, 23. maja seznanil, da pri posodah za komunalne odpadke na Kardeljevem trgu stoji kolo rog dakota črne barve in varnostnik Mercator Centra, ki je policistom v ponedeljek, 27. maja, izročil žensko torbico z vsebino. Torbico so policisti lastnici iz Zabukovice že vrnili, drugi pa se lahko o izgubljenem pozanimajo na Policijski postaji Velenje. Jih je ovirala zima? Obvestilna radarska tabla na Koroški je zaznala, da so vozniki v bližini šoštanjske šole in vrtca vozili previdneje Šoštanj - Ob Koroški cesti na vpadnici iz smeri Zavodenj v mesto Šoštanj, v neposredni bližini šole in vrtca, že tri leta z obvestilno radarsko tablo merijo hitrost, saj v tem delu cestišče v naselju omogoča precej višje hitrosti od 50 kilometrov na uro. Rezultate meritev hitrosti skrbno analizirajo. Za obdobje od konca avgusta lani do konca marca letos z veseljem ugotavljajo, da se je kljub povečanemu številu vozil (našteli so jih preko 403 tisoč), v primerjavi s prejšnjimi obdobji povprečna hitrost zmanjšala. »Tudi maksimalna hitrost je nižja. Ocenjujemo, da se je merilnik prijel in da tistih udeležencev v prometu, ki bi ga uporabljali kot preizkus hitrosti, ni več,« meni Andrej Volk iz uprave Občine Šoštanj. Poprečna hitrost je znašala 46 kilometrov na uro, najvišja 117 km/h pa je bila zabeležena v oktobru malo pred 23. uro. Tudi najvišje poprečne prekoračitve so izmerjene v času, ko v prometu ni bilo otrok (denimo med 1. in 3. uro zjutraj). Je pa treba dodati, kar poudarja tudi Volk, da je obdobje merjenja v večjem delu potekalo preko zime, ki je bila dolga, hitrosti pa so na zasneženi in mokri cesti tudi nižje. ■ mkp Vikend gasilskih tekmovanj Velenje, Šmartno ob Paki, 1. junija - Gasilska zveza Šaleške doline bo ob koncu tega tedna pripravila dve gasilski tekmovanji. Tekmovanje mladine, ki ga organizirano skupaj z občinskim poveljstvom Mestne občine Velenje in PGD Velenje, bo v soboto med 8. in 12. uro potekalo na velenjskem Titovem trgu. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke se bodo pomerili za Gasilsko zvezo Šaleške doline in 1. pokalno tekmo Savinjsko Šaleške regije. Pričakujejo kar 60 enot iz širše Savinjsko Šaleške regije. Dan kasneje, v nedeljo, pa na nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki pripravljajo tekmovanja članov in članic ter starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Šaleške doline, ki ga organizirajo skupaj s PGD Šmartno ob Paki. Na njem pričakujejo kar 50 enot iz zveze, začeli pa bodo ob 7. uri. Malo po 11. uri bodo razglasili rezultate. ■ bš Uspešno opravljena nenapovedana gasilska vaja Velenje, 25. maja- V soboto je na območju mestne občine Velenje po nalogu župana Bojana Kontiča potekala vsakoletna nenapovedana poskusna vaja velenjskih prostovoljnih gasilskih društev. Namen vaje je bil preveriti izvozni čas intervencijskih ekip iz gasilskih domov in oceniti pravilnost postopkov ob alarmiranju. Akcija, ki jo je vodil občinski štab Civilne zaščite, je potekala z javnim alarmiranjem s sirenami ter s pozivniki. Vaja je bila hkrati tudi preizkus sistema javnega alarmiranja. Pokazala je, da so velenjski gasilci dobro organizirani, ustrezno opremljeni , intervencijske ekipe pa so z zadostnim številom gasilcev sposobne za zelo hitro in učinkovito ukrepanje. Več kot 200 novih kolesarjev Velenje, 23. maja - Pred enim tednom so letošnji petošolci z območja mestne občine začeli opravljati kolesarske izpite. Do jutri, 31. maja, ko bo kolesarske izpite opravljala še zadnja skupina, se jih bo na njih preizkusilo preko 200. Po uspešno opravljeni izpitni vožnji dobi vsak učenec kolesarsko izkaznico, ki pa jo morajo, kot so povedali v Svetu za preventivo in vzgojno v cestnem prometu, kjer izpite izvajajo, podpisati še starši in ravnatelj šole, ki jo učenec obiskuje. S podpisom starši soglašajo, da sme otrok samostojno voziti kolo po javnih prometnih površinah. Kandidati, ki izpita ne bodo uspešno opravili v prvem roku, bodo seveda dobili možnost, da ga opravljajo ponovno. ■ mkp Policisti s kolesi Velenje, 29. maja - Mestna občina je policistom Policijske postaje Velenje predala v uporabo tri kolesa z vso potrebno opremo. Uporabljali jih bodo pri delu na tistih mestih, ki so z avtomobili težje dostopna. Mestna občina z županom Bojanom Kontičem, ki vodi tudi sosvet za izboljšanje varnosti občanov, dobro sodeluje z organi pregona. Njihovo delo spremlja tudi s predlogi načina nadzora na tistih mestih, kjer pogosteje prihaja do kršitev. Odslej bo policiste videti tudi s kolesi. ■ mkp m Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 24 TV SPORED «"^ÉAS 30. maja 2013 Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 30. maja 1 31. maja 1 1. junija 1 2. junija 1 3. junija 1 4. junija 1 5. junija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Zverinice iz Rezije, lutke 10.30 Preigravanje in kuhinja, dok. film 0.45 Male sive celice, kviz 1.35 Moja soba: Brandon 2.00 O živalih in ljudeh 2.25 Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport V letu hip hopa, dok. film 4.20 Slovenski utrinki 5.00 Poročila 5.10 Mostovi 5.50 Medo Popi in prijatelji, ris. 5.55 Adi v vesolju, ris. 6.00 Mladi znanstvenik Janko, ris. 6.10 Firbcologi, otr. odd. 6.45 Dobra ura z Andrejem 7.00 Poročila, vreme, šport 7.15 Dobra ura z Andrejem 8.00 nfodrom 8.05 Dobra ura z Andrejem 8.35 Ezopovo gledališče, ris. 8.45 Dobra ura z Andrejem 8.55 Vreme 9.00 Dnevnikvreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Družina Siter 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal TV SLO T 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.02 Aleks v vodi, ris. 07.05 Musti, ris. 07.10 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.15 Gregor in dinozavri, ris. 07.25 Kanopki, ris. 07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Smrkci, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Milico 1.20 Dobro jutro 4.40 Točka, glas. odd. 5.25 Kdo si upa na večerjo?, ponov. 6.20 Evropski magazin 6.35 Slovenski vodni krog: Mura 7.05 Muzikajeto, glas. odd. 7.40 Mostovi - Hidak 8.10 En dolar za eno življenje, dok. odd. 19.05 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Moj firer, nem. film 21.30 Starši v manjšini , 4/6 22.05 Snežne sanje, 3/7 23.30 Točka, glas. odd. 00.20 Zabavni infokanal pop 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Spuži kvadratnik, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nan. 0.10 Tv prodaja 0.40 Kot ukaže srce, nad. 1.35 Tv prodaja 2.05 Beverly Hills 90210, nan. 3.00 24ur ob enih 4.00 Pod eno streho, nan. 5.00 Peklenske mačke, nan. 5.55 Srčna strast, nad. 6.55 Kot ukaže srce, nad. 7.00 24ur,popoldne 7.10 Kot ukaže srce, nad. 8.00 Misli zdravo, nan. 8.05 Larina izbira, nan. 8.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Najeta mama, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Dvojnica, nan. 23.10 Misli zdravo 23.15 Alcatraz, nan. 00.10 Na robu znanosti, nan. 01.05 Zvezda dizajna, nan. 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Zvoki noči 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Martina in ptičje strašilo 10.25 Bisergora, nan. 10.40 Umivajmo se, lutke 11.00 Firbcologi, odd. za otroke 11.25 Mi znamo: Biftek 11.55 Sveto in svet: Družina Siter 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.00 Aleks v vodi, ris. 16.05 Mladi Leonardo, 23/26 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Akijem 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Akijem 18.35 Leonardo, ris. 18.50 Dobra ura z Akijem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 21.45 Dokumentarni film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Razlike štejejo 00.15 Kaj govoriš?-Sovakeres? 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal TV SLO T 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.02 Aleks v vodi, ris. 07.05 Musti, ris. 07.15 Gregor in dinozavri, ris. 07.25 Kanopki, ris. 07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.35 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.40 Smrkci, ris. nan. 08.00 Gospodič Jakob, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura z Andrejem 11.25 Dobro jutro 13.30 6. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije, 1/4 14.25 Prisluhnimo tišini 14.55 Slovenski magazin 15.20 Knjiga mene briga 15.40 Žogarija 16.10 Osmi dan 16.45 Roška pripoved ulice, dok. odd. 17.35 Roška - 25, pogov. odd. 18.30 Nogomet, prijat. tekma., Slovenija - Turčija, prenos 21.05 Ritmična gimnastika, ep, ekipni mnogoboj, skupina A, vključ. v prenos 22.00 Stara nergača, 4/6 22.25 Restavracija Raw (IV.), 4/6 23.20 Deveta četa, koprod. film 01.35 Točka, glas. odd. 02.25 Zabavni infokanal pop 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan. 15.00 Peklenske mačke, nan. 15.55 Srčna strast, nad. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.05 Larina izbira 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Lov za izgubljenim zakladom, am. film 22.15 24ur zvečer 22.45 Uporniška Greta, am. film 23.10 Eurojackpot 23.13 Uporniška Greta, nad. filma 00.35 Let nad kukavičjim gnezdom, am. film 03.10 24ur, ponovitev 04.10 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: Tanja Zanar, Alex Volasko, Jernej, Zoran 11.35 Okrogla miza: Sport - zabava, rekreacija ali posel? 2.35 Napovedujemo 2.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 3.05 Videospot dneva 3.10 Prodajno TV okno 3.25 Videostrani, obvestila 7.25 Prodajno TV okno 7.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: Priprave na Ribno 2013 18.40 Regionalne novice 18.45 Oglasi 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 9.20 Videospot dneva 9.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Robija Zupana, ans. Euro kvintet 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Napovedujemo 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Robija Zupana, ans. Euro kvintet 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Napovedujemo 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Filipini 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Gostilna pr Francet (32), zabavno glasbena oddaja 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Ribič Pepe 07.25 Zgodbe iz školjke: Jaz sem tulipanova čebulica 07.35 Radovedni Taček 07.45 Marči Hlaček, ris. nan. 08.05 Studio Kriškraš 08.35 Kulturni brlog 08.40 Sreča je ... če kuriš taborni ogenj z dedkom 08.43 Malo drugače: Zgodovina morserjeve abecede 08.45 Domovanje: Domovanje v ptičji hišici in v jami 08.50 Bine, lutk. nan. 09.10 Firbcologi, odd. za otroke 09.35 Bukvožer, otr. odd. 09.40 Male sive celice, kviz 10.30 Infodrom 10.35 Hiša eksperimentov: Vrtavkologija 10.55 V boju s časom, 11/13 11.30 Vejko se poroči, norv. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.55 Marinko in Lupetto, dok. feljton 15.20 Alpe, Donava, Jadran 15.55 Na poti: Z Boso nogo, dok. ser. 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Skriti kotički sveta: Klinika za sokole v Abu Dabiju, 1/10 18.35 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Kukavičje jajce, nem. film 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Sinovi anarhije (III.), 9/13 23.25 Ozare, ponov. 23.30 Dnevnik, vreme, šport 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Infokanal TV SLO T 09.00 Skozi čas 09.40 Posebna ponudba 10.00 Pogledi Slovenije 11.25 Slovenski utrinki 11.50 Umetnost igre 12.25 Osmi dan 13.00 Ritmična gimnastika, ep, ekipni mnogoboj, skupina A, posn. 13.55 Ritmična gimnastika, ep, ekipni mnogoboj, skupina B, prenos 16.30 Košarka: Košarko čutim, ponov. 17.15 Nogomet: Slovenija - Turčija, ponov. 19.30 Ritmična gimnastika, ep, ekipni mnogoboj, skupina A, prenos 21.40 La vie en rose, večer šansonov 2012 23.25 Bleščica, odd. o modi 00.00 Zabavni infokanal pop 07.00 OTO čira čara 07.01 Čarobni vrtiljak, ris. 07.15 Mifi, ris. 07.30 Mojster Miha, ris. 07.40 Hobonavti, ris. 07.55 Florini zmajčki, ris. 08.10 Žabec in prijatelji, ris. 08.20 Bratz, ris. 08.45 Perla, ris. 09.10 Neobičajna šola, ris. 09.15 Lazytown, ris. 09.40 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.45 Doktor Glavca, ris. 09.55 Monsuno, ris. 10.20 Lov za izgubljenim zakladom, am. film 12.30 Castle, nan. 13.25 Zvezda dizajna, am. ser. 14.20 Kamera teče, am. ser. 14.55 Očetje pod krinko, ang. ser. 16.05 Corrina, Corrina, am. film 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.20 Francoski poljub, am. film 23.20 Triaža, am. film 01.15 Deseti krog, kanad. film 03.00 24ur, ponov. 04.00 Zvoki noči © 10.10 10.40 11.40 18.40 18.46 20.00 20.20 20.25 Oglasi 20.30 Aleksander Mežek: Ljubljana po Londonu, posnetek koncerta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 21.55 Napovedujemo 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 07.00 Aleks in nlasba, ris. 07.05 Karli, ris 07.10 Tinček, ris. 07.15 Musti, ris. 07.20 Eli in Fani, ris. 07.25 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Žanov svet, ris. 07.40 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.45 Ava, Riko, Teo, ris. 07.55 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.00 Mladi znanstvenik Janko, ris. 08.10 Neli in Cezar, ris. 08.15 Dinko pod krinko, ris. 08.25 Timi gre, ris. 08.35 Nodi v deželi igrač, ris. 08.45 Minuta v muzeju 08.50 Ezopovo gledališče, ris. 08.55 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 V gozdu: Ribič, ris. 09.30 Dedek v mojem žepu, 31/66 09.45 Dedek v mojem žepu, 32/66 10.00 Nedeljska maša iz zamejstva 11.00 Na obisku, tv Koper 25 Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport "j zdravje!, ponov. 12 13.00 13.20 15.10 Mavrični sij, kanad. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Mali širni svet (Il.f 1/12 18.35 Nodi v deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 1/8 21.30 Po veliki cesti, pogovor z dr. Antonom Vratušo 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Kennedyjevi možgani, 1/2 00.35 Alpe, Donava, Jadran 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal 06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček 10.25 Iz popotne torbe: Od pomladi do poletja 10.45 Železni Janez, otr. ser. 11.00 Megabiti energije: Izpraznjene baterije 11.10 Megabiti energije: Lahka glasba 11.20 Potepanja II.: Ljubljansko barje, 2. del 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Razlike štejejo 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Fračji dol, ris. nan. 16.10 Studio Kriškraš, otr. odd. 16.40 Kulturni brlog 16.45 Oddaja za otroke in mlade 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Skrivnosti muzejskih zakladov: V Vatikanskih muzejih 18.05 Strasti: 1. del, nad. 18.40 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj: Filmska iniciativa 23.35 Knjiga mene briga 00.00 Slovenska jazz scena 00.50 Dnevnik, vreme, šport 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO T TV SLO T 07.20 Skozi čas 08.00 Globus 08.30 Alpe, Donava, Jadran 09.00 Turbulenca 09.30 6. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije, 2/4 10.45 Žogarija 11.15 Veslanje, ep, prenos 15.00 Ritmična gimnastika, ep, rekviziti, prenos 17.10 Šport špas - dan druženja in gibanja vseh generacij, ponov. 17.40 Ulična košarka, reportaža iz Novega mesta 17.50 Odbojka - kvalif. za ep (M), Hrvaška - Slovenija, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 60 let Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, posn. 21.30 Najprej stanovanje, dok. feljton 21.55 Dekadenca, zaton zahodnega sveta, dok. odd. 23.45 Časovna banka, dok. film 00.00 Zabavni infokanal pop OTO čira čara Radovedni Jaka, ris. Mifi, ris. Mojster Miha, ris. Hobonavti, ris. Florini zmajčki, ris. Žabec in prijatelji, ris. Lalaloopsy, ris. Bratz, ris. Perla, ris. Neobičajna šola, ris. Lazytown, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. Fish in Chips, ris. Monsuno, ris. Marvinova soba, am. film Castle, nan. Nova ameriška restavracija, am. ser. Čari molekularne kuhinje, am. ser. Kuharska žilica, am. ser. Ljubezen skozi želodec, am. film Zabeljeno po ameriško 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Družabnica, am. film Nemirne vode, kanad. film 24ur, ponov. Zvoki noči 07.00 07.01 07.1ß 07.30 07.40 07^ 08.0B 08.1ß 08.20 08.4ß 09.10 09.1ß 09.40 10.0ß 10.20 10.ß0 12.40 13.40 14.30 10.30 16.00 18.10 18^ 19.00 20.00 22.0B 00.20 02.0B 03.0B 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.02 Aleks v vodi, ris. 07.05 Musti, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gregor in dinozavri, ris. 07.25 Kanopki, ris. 07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Smrkci, ris. nan. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.45 Dobra ura z Akijem 12.05 Dobro jutro 15.25 Točka, glas. odd. 16.10 Po veliki cesti, pogovor z dr. Antonom Vratušo 17.10 Kaj govoriš?-So vakeres? 17.30 Dober dan, Koroška 18.00 Prava ideja! 18.25 To bo moj poklic: Zobotehnik in zobozdravnik, 8/30 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Vzhodnoberlinska saga, 3/6 20.50 Inšpektor Banks, 2/3 22.20 Razred zase: Modernost 22.45 Točka, glas. odd. 23.35 Zabavni infokanal 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Studio Kriškraš 10.45 Kulturni brlog 10.50 Zgodbe iz školjke: Regratova roža 11.10 Ali me poznaš: Jaz sem jesen v borovem gozdu 11.20 Hiša eksperimentov: Vrtavkologija 11.35 Pod klobukom: Korajža velja 12.20 Umetni raj 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha: Eno sveto telo 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 15.55 Dinko pod krinko, ris. 16.05 Eli in Fani, ris. 16.10 Bine, lutk. nan. 16.30 Oddaja za otroke in mlade 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Z Bruceem Parryjem po Arktiki: Sibirija 18.05 Strasti: 2. del, tv nad. 18.05 Dobra ura z Jasno 18.40 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Nacionalne sanje - Slovo Madžarske od Evrope 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Po veliki cesti, pogovor z dr. Antonom Vratušo 00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal TV SLO T 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.02 Aleks v vodi, ris. 07.05 Musti, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gregor in dinozavri, ris. 07.25 Kanopki, ris. 07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Smrkci, ris. nan. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 13.50 Dobro jutro 16.45 Točka, glas. odd. 17.35 Glasnik 18.05 Mostovi Hidak 18.35 Slovenski vodni krog: Kamniška Bistrica 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Astra 19.55 Muzikajeto: Saksofoni 20.30 50 let oddelka za muzikologijo: Dragotin Cvetko 21.30 Atletika, mednar. atlet. miting, prenos iz Velenja 22.30 Preprosto o ljubezni, dans. film 00.10 Točka, glas. odd. 01.00 Zabavni infokanal pop pop Imn o /nnnr>/nii rio ----^L .. . ........... © 09.00 Miš maš 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (62): Postal bom ribič 10.05 Oglasi Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Popotniške razglednice: Filipini Napovedujemo .45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: priprave na Ribno 2013 Oglasi Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 2119. vtv magazin Kultura, informativna oddaja PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 2118. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Napovedujemo 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2119. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Oglasi 10.50 Polet kreativnosti, utrip velenjskih zgodb EPK 2012 11.55 Dotiki gora: 'Bistriški Vintgar 12.10 Napovedujemo 12.15 Naj viža, ans. Euro kvintet 13.30 Kuhinjica, tedenski izbor 14.25 Prodajno TV okno 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Napovedujemo 18.05 Ustvarjalne iskrice (61): peneče kopalne kroglice 18.25 Nanovo: klepet z Evo Boto 19.10 Oglasi 19.15 Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: Tanja Zanar, Alex Volasko, Jernej Zoran 20.10 Oglasi 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Napovedujemo 21.50 Strokovnjak svetuje: o depresiji, anksioznosti in fobijah 22.50 Gostilna pr Francet (33), zabavno glasbena oddaja 23.50 Napovedujemo 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila Dežela konjičkov, ris. 06.30 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Biser, nad. 07.50 Biser, nad. 08.40 Pod eno streho, nan. 09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, nad. 10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad. 11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan. 15.00 Peklenske mačke, nan. 15.55 Srčna strast, nan. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Čista desetka, nan. 21.00 Nova v mestu, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Nova v mestu, nad. filma 23.20 Dvojnica, nan. 00.15 Alcatraz, nan. 01.10 Na robu znanosti, nan. 02.15 Zvezda dizajna, nan. 03.10 24ur, ponov. 04.10 Zvoki noči © Dežela konjičkov, ris. 06.30 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Biser, nad. 07.50 Biser, nad. 08.40 Pod eno streho, nan. 09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, nad. 10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad. 11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan. 15.00 Chuck, nan. 15.55 Srčna strast, nad. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24urpopoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Misli zdravo, nad. 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Dvojnica, nan. 23.20 Misli zdravo 23.25 Alcatraz, nan. 00.20 Rubikon, nan. 01.20 Zvezda dizajna, am. ser. 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2119. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Napovedujemo 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Gostilna pr Francet (33), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Oglasi 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Napovedujemo 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Zupan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila © 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Zupan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Napovedujemo 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek jaka: žaba žabica 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Napovedujemo 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2120. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Oglasi 20.40 Dotiki gora: Hleviše 21.00 Napovedujemo 21.05 Strokovnjak svetuje: Ekološka samooskrba 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospotdneva 23.55 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine, lutke 10.30 Zlatko Zakladko, odd. za otroke 10.50 Slovenski vodni krog: Paka 11.20 Impro tv: Boštjan Gorenc in Violeta Tomič, mlad. odd. 11.55 Nacionalne sanje - Slovo Madžarske od Evrope 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.40 Oddaja za otroke in mlade 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Človek z otoka Flores ali zgodba o zadnjih hobitih, dok. odd. 18.05 Strasti: 3. del, tv nad. 18.40 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 V leru, slovenski čb film 21.35 Na sončni starni Alp, slovenski igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Glasbeni večer, balet 23.25 Preludij in Izoldina ljubezenska smrt 23.50 Dnevnik, ponov. 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Infokanal TV SLO T 07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.02 Aleks v vodi, ris. 07.05 Musti, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gregor in dinozavri, ris. 07.25 Kanopki, ris. 07.30 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Smrkci, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 10.40 Dobro jutro 14.45 Točka, glas. odd. 15.45 To bo moj poklic: Zobotehnik in zobozdravnik, 8/30 16.20 Glasnik 16.50 Evropski magazin 17.05 Slovenci po svetu 17.40 Mostovi Hidak 18.10 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.35 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Košarka: Košarko čutim, ponov. 21.15 Ateltika, mednarod. atletski miting, posn. iz Velenja 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.50 Vozovnice, ital. koprod. omnibus 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Zabavni infokanal pop 06.00 Dežela konjičkov, ris. 06.30 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Biser, ris. ser. 07.50 Biser, ris. ser. 08.40 Pod eno streho, nan. 09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, hr. nad. 10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad. 1.50 Tv 12.05 Beverly Hills 90210, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan. 15.00 Chuck, nan. 15.55 Srčna strast, nan. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Misli zdravo 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Nore na denar, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Dvojnica, nan. 23.10 Misli zdravo 23.15 Alcatraz, nan. 00.10 Na robu znanosti, nan. 01.10 Zvezda dizajna, nan. 02.05 24ur, pon. 03.05 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2120. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna oddaja 11.10 Strokovnjak svetuje: Ekološka samooskrba 12.10 Napovedujemo 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (62): podstavki za kozarce 18.20 Zogarija 2013: Domžale, 5. odd. 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo eospot dneva eostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: In & out 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 19.10 19.20 Vid 19.2ß Vid Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 25 30. maja 2013 ""^ÉAS PRIREDITVE 25 Knjižne novosti Melanie Gideon: Žena 22 V zadnjem času so zelo popularni romani, zasnovani na podlagi popularne in za marsikoga nepogrešljive e-mail pošte. Takšna sta tudi romana avtorja Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru in Vsakih sedem valov. Tudi prvenec Melanie Gideon je pravi bralni dragulj za ljubitelje elektronskih sporočil, internetnega klepeta in drugih digitalnih medijev na eni strani ter za ljubitelje romantičnih ljubezenskih zgodb v stilu Dnevnika Brigget Jones na drugi. Naveličana vsakdanjega zakonskega življenja in ustaljenega vsakdana se Alice Buckle odzove na povabilo na sodelovanje v obširnem anketnem vprašalniku, pri čemer dobi na razpolago tudi pomoč Raziskovalca 101, na katerega se lahko kadarkoli obrne, če bi potrebovala razlago pri reševanju posameznih vprašanj. Postane Žena 22 in redni prijateljski klepeti po računalniku prerastejo v simpatičnost, ta v občudovanje in zaljubljenost, ki postavlja glavno junakinjo pred hudo dilemo, ali naj virtualno razmerje spremeni v resničnost ali naj se pravočasno umakne. Odločitev bo težka in bo nedvomno vplivala na družino, zakon, življenje. S čustvi nabita ljubezenska zgodba doživi na koncu presenetljiv preobrat. Izpoved neznancu je resnično lahko zelo močan afrodiziak ... Sranje: Ampak če se sekiraš, ne bo nič bolje Kljub malce nenavadnemu naslovu knjiga koristnih nasvetov prinaša dobre misli, kratke prebliske znanih oseb, uporabne pregovore in druge življenjske resnice. Zagotavljam vam, da se boste ob branju tudi od srca nasmejali. In če se boste ponekod obenem tudi vsaj malo zamislili, je namen knjige dosežen. Skratka, branje vas nikakor ne bo pustilo ravnodušnega ali nedotaknjenega. In če sprejmemo, da se »sranje« pač dogaja in da ni nič boljše, če se sekiraš, nam bo neprimerno lažje. In za zaključek še dve poslastici neznanih avtorjev iz knjige: »Smisel življenja ni v čakanju, da se neurje poleže, smisel življenja je, da se naučiš plesati v dežju.« in » Nikoli se ne boj poskusiti; ne pozabi namreč, da so Noetovo barko gradili amaterji, Titanik pa profesionalci.« Janja Vidmar: Ta slavna Nuška Naslov dela nam daje asociacijo na mladinski roman Smiljana Rozmana z naslovom Ta glavna Urša. Tokrat imamo pred sabo, poleg aktualne najstniške zgodbe, tudi zanimiv nov izziv - kombinacijo tekoče klasične zgodbe in stripa. Na domiseln način so speljani prehodi v strip in nazaj v tekoče besedilo, prav barvitost in razbitje stroge kompozicije pa privlači vse vrste mladih bralcev, zlasti tiste, ki sicer berejo zgolj »striparske zgodbe«. Tudi sama vsebina je ponekod rahlo zmedena, kot je zmeden in negotov čas odraščanja na prehodu iz otroštva v puberteto. Stilistično je uporabljeno moderno besedišče, kot so pogosto najstniški slengovski izrazi, besede iz angleščine ipd. Besedilo je na trenutke prav naporno brati, saj moraš slikanico v stripu obračati sem in tja, posamezne epizode pa se včasih končajo precej nepričakovano in puščajo bralca zmedenega. Glavna tematika se vrti okoli rde-čelase očalarke Nuške, ki odrašča in si na vsak način želi pridobiti slavo, ki bo segala malo dlje od kroga vsakdanje družbe. V iskanju novega učinkovitega zvezdniškega stila njena domišljija ne pozna meja, problem pa nastopi, kadar je mama doma, ker je takrat »mat« glavna, hči pa slavna. Priprave na popolno preobrazbo so težaven, obširen ter celovit projekt, fotrinmat pa sta na meji živčnega in migrene. Ko na koncu sreča v živo slavna dekleta iz ansambla Srčice in spozna, da so le-ta brez ličil čisto navadne dolgočasne piflarke, Nuška pride do življenjskega spoznanja, da slava in zvezdništvo nista nič drugega kot pravljice za odrasle. Prizemljeno ugotovi, da je v zadnjem času preveč zanemarjala šolo, prijateljice ter predvsem brez vzroka izzivala starše. Spet postane ta prava Nuška, ki ve, da ni pomembno, kako si videti. Njena samopodoba je rešena, življenje je njami Gaughan, Richard: Naključni geniji Poljudno napisana in bogato ilustrirana monografija nam kronološko in strnjeno predstavi največja svetovna naključna odkritja v človeški zgodovini. Za nek izum oziroma odkritje je v bistvu potrebno troje: pripravljenost, priložnost in želja. Vse ostalo se je nato zgodilo povsem slučajno. In seveda je bilo včasih potrebno še malo sreče. Tako v knjigi na zanimiv način spoznamo delo slavnih znan- stvenikov, kot so bili Arhimed, Isaac Newton, Louis Pasteur, Aleksander Fleming ter mnogi drugi; seznanimo pa se tudi z dosežki manj znanih ali celo neznanih junakov, kot so izumitelji rentgenskih žarkov, varnega stekla, umetne gume, teflona, radia, mikrovalovne pečice ali viagre. Pravo vedoželjno potovanje nas popelje po znanstvenem in tehnološkem napredku, kjer so obrati usode, nepričakovani navdihi in nenadni preskoki v razumevanju pripeljali do hitrih sprememb v našem dojemanju sveta. Res poučno in zanimivo branje za vse generacije. ■ VELENJE Četrtek, 30. maj 13.10 Dom kulture Velenje Ustvarjamo prihodnost, predstavitev dosežkov šole ŠCV -ERŠ 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijakov vzporednega izobraževanja 20.00 Vila Herberstein - vrt Kultura pitja in koncer Maya (23. Festival DMK) Petek, 31. maj 18.00 Center solnih sob Velenje Joga za vse generacije 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.00 Muzej premogovništva Slovenije Stand up v jami (23. Festival DMK) Sobota, 1. junij 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica s spremljevalnim programom 8.00 Cankarjeva ulica BazArt 2012 17.00 Dom kulture Velenje Odprtje likovne razstave pravoslavnih ikon (Dan srbske kulture) 18.00 Dom kulture Velenje Celovečerni koncert folklore (Dan srbske kulture) 20.00 Velenjski grad Rock na gradu (23. Festival DMK) Nedelja, 2. junij 20.30 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Mozaik jazz festival 2013 - Mike levtushenko Trio (Ukr/Slo/Aut) 21.00 Terasa eMCe plac Tito nas gleda, večmedijski Kdaj - kje - kaj projekt Staneta Špegla (23. Festival DMK) Ponedeljek, 3. junij 10.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Javna vaja Godbe na pihala -veterani 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldan. centru Inkubus 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje Slovenska glasba 1848-1918 in 1918-1991, predavanje Darje Kotar 19.19 Knjižnica Velenje Policija in pooblastila - vaše pravice v policijskih postopkih, predavanje 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: romantična drama Tabu Torek, 4. junij 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Dom kulture Velenje 20. Stopinje na odru 2013 -Dotakni se s plesom, plesna predstava Plesnega studia N 19.30 Glasbena šola Velenje Večer tolkalcev z gosti, koncert Sreda, 5. junij 10.30 Vila Mojca Velenje Odpadek naj ne bo samo odpadek 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus ŠOŠTANJ Četrtek, 30. maj 14.00 Igrišče stare OŠ Bibe Rocka Lokostrelstvo 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Michael Broad: Spominčica | Pripoveduje Marjetka Blatnik) 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom -Milojko Kumer Sobota, 1. junij 11.00 Pod Domom na Smrekovcu Otvoritev informacijske točke na Smrekovcu Nedelja, 2. junij 10.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj - Pingvini Ljubljana A (4. krog 1.SKL, 2. del za starejše pionirje U14) Ponedeljek, 3. junij 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Torek, 4. junij 17.00 Majerjeva vila Torkova peta (ustvarjalnica za otroke in starše) Sreda, 5. junij 12.00-17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Osnove interneta ŠMARTNO OB PAKI Petek, 31. maj Od 16. do 18.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice za otroke (predšolska, mlajša in starejša šolska skupina) 19.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica za odrasle Ponedeljek, 3. junij Od 16.45 do 18.45 Dvorana Marof Odprta učna ura za starše otrok plesno gibalnih delavnic 19.00 Hiša mladih Svetniška pisarna Torek, 4. junij 18.00 Dvorana Marof Joga Dobrodelna prodajna razstava 75 slik Mozirje, 20. maja - Od ponedeljka je v hiši ljubiteljskega umetnika Vlada Parežnika odprta razstava njegovih likovnih del, ki je tudi tokrat humanitarne narave. V svojem likovnem salonu (v hiši na Levstikovi 9 v Mozirju) je razstavil 75 imaginarnih manjših likovnih del, ki jih je ustvaril s pomočjo tempere. Do 20. junija si jih lahko ogledate in kupite, celoten izkupiček pa bo tokrat name- nil družini hudo bolne deklice Gaje iz Kamnika. Ker ima cerebralno paralizo, še ni shodila, to pa bi ji lahko omogočila le operacija v ZDA, ki je zelo draga. Likovni samorastnik, ki je doslej pripravil že več kot 15 humanitarnih akcij prodaje svojih slik, bi rad vsaj malo prispeval h Gajini prijaznejši prihodnosti. Pri tem mu lahko pomagate tudi vi. ■ bš ^V M r n" m Vlado Parežnik ima rad žive barve. Na sliki metulj v letu. KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA : ČUDOVITA BITJA (Dark Horse) Romantični domišljijski tri-ler, 124 minut. Režija: Richard LaGrave-nese. Igrajo: Emma Thompson, Jeremy Irons, Emmy Rossum, Viola Davis, Thomas Mann, Kyle Gallner, Alice Englert, Margo Martindale, Zoey Deutch, Alden Ehrenreich , idr. Petek, 31. 5., ob 21.00 Sobota, 1. 6., ob 20.30 Nedelja, 2. 6., ob 18.00 Ethan Wate, zvezda šolske košarkarske ekipe, komaj čaka, da bo zaključil srednjo šolo in zapustil majhno mesto, v katerem je odraščal. Njegovo življenje je postalo težko, odkar mu je umrla mati, oče pa se je umaknil v delovno sobo in se posvetil pisanju knjig. Takrat v njegovo življenje vstopi Lena Duchannes - nenavadno dekle, ki se mu je že nekaj časa pojaviljalo v sanjah ali bolje rečeno v nočnih morah. Lena in člani njene družine posedujejo nadnaravne moči. ANA KARENINA (Anna Karenina) Zgodovinska drama, 130 minut. Režija: Joe Wright. Igrajo: Keira Knightley, Jude Law, Aaron Taylor-Johnson, Matthew Macfadyen, Kelly Macdonald, Guro Nagelhus Schia, Aruhan Galieva, Domhnall Gleeson, idr. Petek, 31. 5., ob 20.15 - mala dvor. Sobota, 1. 6., ob 18.00 Nedelja, 2. 6., ob 19.00 - mala dvorana Slavni družbeno-kritični roman Leva Tolstoja je dobil novo filmsko podobo v režiji ustvarjalca oskarjevskih dram Pokora ter Prevzetnost in pristranost. Ob koncu 19. stoletja Rusko cesarstvo začnejo preplavljati številne ideje o novi družbeni ureditvi, toda plemstvo ostaja zaprto v svojem svetu spletk, prevar in ljubezenskih škandalov. Žena vplivnega, a odtujenega ministra Ana se zagleda v postavnega konjeniškega častnika in ne traja dolgo, da iz njune afere vzklije usodna ljubezen. Ko se ji odreče prevarani mož, Ano izključijo iz visoke družbe, kar povzroči niz neustavljivo pogubnih posledic. Oskar 2013 za kostumografijo. S podporo Ministrstva za kulturo! SKRITI ADUT (Dark Horse) Melodrama, 86 minut. Režija: Todd Solondz. Igrajo: Justin Bart-ha, Selma Blair, Zachary Booth, Mia Farrow, Jordan Gelber, Aasif Mandvi, Tyler Maynard, Peter McRobbie, Donna Murphy, Mary Joy, idr. Petek, 31. 5., ob 18.00 - mala dvor. Nedelja, 2. 6., ob 20.30 Abe je nikoli odrasel 30-letnik, ki še vedno živi pri starših, v sobi, polni različnih igrač in figuric superjunakov. Zaposlen je pri očetu Jackieju, ki ne more več skrivati svojega razočaranja nad njim, večere pa preživlja z mamo ob igranju družabnih iger. Abe ve, da je zguba, a prepričan je, da ni sam kriv za to, ampak je življenje tisto, ki mu ni naklonjeno. A nato nekega dne naleti na Mirando, ki se je po osebni in profesionalni katastrofi zatekla v varno zavetje doma svojih staršev. S podporo Ministrstva za kulturo! BARBARA (Barbara) Drama, 105 minut . Režija: Christian Petzold. Igrajo: Nina Hoss, Ronald Zehrfeld, Rainer Bock, Christina Hecke, Claudia Geisler, Carolin Haupt, Deniz Petzold, Rosa Enskat, Jasna Fritzi Bauer, idr. Sobota, 1. 6., ob 20.00 - m. dvorana Poletje 1980 v Vzhodni Nemčiji. Zdravnica Barbara zaprosi za dovoljenje za odhod iz države, zaradi česar jo oblasti kaznujejo s premestitvijo iz prestolnice v odročno mestece. Jörg, njen ljubimec, ki že živi na Zahodu, pripravlja njen pobeg. Za Barbaro se začne čakanje na odhod, zaradi česar je do vseh, ki so tako ali drugače povezani z njenim življenjem, od sosedov do kolegov v bolnišnici, zadržana in hladna. Prepričana je namreč, da bo v resnici zaživela šele po pobegu iz države. Berlin 2012 (srebrni medved), Buenos Aires 2012, Karlovi Vari 2012,... S podporo Ministrstva za kulturo! ERNEST IN CELESTINA (Ernest et Célestine) - sinhroniziran v slovenščino, družinski animirani film, 79 minut. Režija: Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier. Glasovi: Andrej Murenc, Saša Mihelčič, Primož Pirnat, Gašper Jarni, Janja Majzelj, Matej Recer, Maja Kunšič, idr. Sobota, 1. 6., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 2. 6., ob 16.00 - otroška matineja Vizualno izvirna pripoved o večnih vrednotah in dobrosrčnosti, za gledalce vseh generacij. To je zgodba o prijateljstvu med miško, ki ni hotela postati zobozdravnica, in velikim medvedom, ki ni hotel postati notar. Medved Ernest živi na družbenem robu. Ima zamašen nos in prazen želodec. Za hrano brska po smeteh. Ko se ravno Koledar imen Maj/veliki traven 30 • Četrtek - Ivana 31. Petek - Angela Junij/rožnik 1. 2. 3. 4. 5. Sobota -Fortunat Nedelja -Erazem Ponedeljek Pavla Torek -Franc Sreda -Valerija Lunine mene 31 . maj, ob 20.59, zadnji krajec CITY CENTER Celje • četrtek, 30.5. od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 2.6. ob 10.00 Na kolo 2013, 8. kolesarsko druženje s startom ob 10. uri na parkirišču Citycentra • ob 11.00 Pravljične urice v Džungli, Osel gre samo enkrat na led • vsak dan od 10.00-19.00 Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji. pripravlja, da bo v usta nesel nekaj, kar mu je pač prišlo pod roke, zasliši vzklik: »Stoooj!« Miška, ki jo je hotel pojesti, ga roti: »Če me ne poješ, ti dam tisto, kar imaš najraje na svetu! Pa še bolj zdravo bo kot tile odpadki.« Tako Celestina v prizadevanju, da bi rešila svoje življenje, Ernestovega obrne na glavo... TABU (Tabu) Romantična drama, 118 minut. Režija: Miguel Gomes. Igrajo: Teresa Madruga, Laura Soveral, Ana Moreira, Henrique Espirito Santo, Carloto Cotta, Isabel Mu oz Cardoso, Ivo Müller, Manuel Mesquita, idr. Ponedeljek, 3. 6., ob 20.00 - filmsko gledališče Pilar si v prvih letih pokoja daje veliko opraviti s tem, da bi spravila svet v red in pomagala ljudem. Preglavice ji dela predvsem osamljena soseda Aurora, temperamentna, ekscentrična osemdesetletnica na antidepresivih, ki redno zapravlja v bližnji igralnici, neprestano govori o svoji odtujeni hčeri in temnopolto služkinjo Santo obtožuje črne magije. Ko si pred smrtjo Aurora zaželi ponovno srečati moža po imenu Gian Luca Ventura, se za Pilar in Santo začnejo razgrinjati tančice njene preteklosti. Berlin 2012- nagrada Fipresci, Ghent 2012- najboljši film, ... Naslednji vikend, od 7. 6. do 9. 6. napovedujemo: akcijsko pustolovščino IRON MAN 3, komedijo POLNIH 21, triler HIPNOTIZER, dramo TABU, animirano pustolovščino LORAX ter v filmskem gledališču politično dramo NE. Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 26 26 1 OBVESCEVALEC ""^ÉAS 30. maja 2013 Zgodilo se je ... od 31. maja do 6. junija - konec maja leta 1982 so tudi uradno zabeležili začetek gradnje novega zdravilišča ter hotelskega poslopja v Topolšici; - 31. maja 1984 je bila v Rdeči dvorani v Velenju finalna prireditev osrednje slovenske zabavnoglas-bene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Šank rock, ki so jo takrat sestavljali Aleš Uranjek, Matjaž Jelen, Zvone Hranjec, Cveto Polak in Evst Trdin; - 1. junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena šola, kino, knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza. Prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko; - v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali z udarniškim delom pri regulaciji Pake, so začeli Velenj-čani kopati tudi jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejati cesto skozi Velenje; - komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skušal rešiti ranjenega soborca; - 3. junija 1963 so pričeli s prosto- Šoštanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje) voljnim delom urejati osrednje velenjsko otroško igrišče. Že prvi dan se je prostovoljnega dela udeležilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniških delovnih ur; - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge; - 4. junija 1993 so začeli prenavljati velenjski mestni stadion ob jezeru; - 4. junija 1999 je Velenjčanka Katarina Srebotnik skupaj z Južnoafričanom Pietom Norvalom zmagala v finalu mešanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu; Katarina je prva Slovenka po Mimi Jaušovec, ki ji je uspel tak podvig; - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavo-dnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva; 6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno. ■ Damijan Kljajič Nagradna križanka Kmetije Potočnik SESTAVIL PEPS MEHKA TKANINA IZ ČESANE VOLNE ZAKLJUČEK GESLA SPODNJI DEL PRAŠIČJE NOGE GL. MESTO TERNOP. POKRAJINE V UKRAJINI BREZ-BOŠTVO, ZANIKANJE BOGA DLAKASTA KOŽA MLADIH KOZLIČEV GLAS PRI PREMIKAN. URINEGA KAZALCA T TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE, OZARE A , m VRSTA JABOLK R HLADNO 3ROŽJE, SABLJA Kmetija Potočnik, Zavodnje 1 i ► N SLOVENS. HUMORISTKA (PUTRIH) to OBLASTA BAKTERIJA NAUK O ZDRAVILIH, ZDRAVILO-SLOVJE NIKALNI-CA r-^ KITAJSKI FILOZOF (6.ST.PR.N.S.) L A o Z 1 KAR JE ZARISANO RAZLOG, UPOŠTEVANJE . UKRAJINSKI LJUDSKI PLES GRELNO TELO SKRIVNOSTMA KRISTUSOVA POSODA P METULJ Z OčESCI NA KRILIH LIČNA KOST, LIČNICA MUSLIMANSKO SVETIŠČE l V MEKI . 0 NAPAKA PRI VODENJU ŽOGE V KOŠARKI RUDOLF LABAN PRIRODA L GLAVNO MESTO ALBANIJE BREZNO, PREPAD (STAR.) t"' OBRAT ZA ULIVANJE KOVINE THOMAS MORLEY Vrč ZA VINO ENOTA ZA ČISTINO ZLATA , REKA v BOSNI RADIKAL ALKANSKE VRSTE PAPEŽEV LETNI DOHODEK J ORLANDO GIBBONS REKA V SRBIJI l B A R PISANA TROPSKA PAPIGA SLOVENSKI KANTAVTOR (SMOLAR) IRSKI BRINOVEC, L DŽIN . ZNAMKA KOREJSKIH AVTOMOBILOV BESEDNA IGRA ALMA KARLIN KULTURNA RASTLINA, VRSTA ŽITA KRAJ V ITALIJI, OPORIŠČE NATA AMATER, NESTROKOVNJAK TRDA, TEŽKA KOVINA CTA) info@kmetija-potocnik.si www.kmetija-potocnik.si • MLEČNE GAJBICE PO VAŠEM OKUSU - na dom ali v pisarno • NARAVNI JOGURTI (sadni in navadni), SKUTA, SIROTKA, NAMAZI - tudi na mlekomatu • SVEŽE MLEKO (nehomogenizirano, brez dodatkov in brez GSO) - na mlekomatu na Velenjski tržnici KUPUJTE S KLJUČKOM: lažje, hitreje, ceneje (več informacij na 041 225 804 ali info@kmetija-potocnik.si Ob sobotah predstavnik Kmetije Potočnik na kmečki tržnici v Velenju! Organizirajo ogled kmetije za otroke ali odrasle po predhodnem naročilu. Na Kmetiji ^rkljplano Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Kmetija Potočnik«, najkasneje do ponedeljka, 10. junija. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tfel.: 03 898 49 70, www.k7-salc5kadolma.sn slOJar /dt^ Prodaja, servis, rezervnj deli! VELIKA IZBIRA SADIK: - brokoii, bučke, čebula, paprika, paradižnik, - solata, plodovka, zelje, jagode... - bršljanke, pelargonije... BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE NOVE GENERACIJE - H2E! - za delovanje ne potrebuje elektrike -obratuje do 10* ceneje - ustreza vsem zakonskim predpisom UGODNO! -UREA, KAN, NPK 15:15:15 Z vami in za vasi V I h toplotne črpalke hladilni sistemi Vas zanima delo v enem vodilnih slovenskih podjetij, ki širi svojo dejavnost razvoja in proizvodnje toplotnih črpalk? Zaposlite se v mladem, ambicioznem kolektivu na perspektivnem področju obnovljivih virov energije kot MONTER - SERVISER OGREVALNIH, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV ali kot RAZVOJNI INŽENIR Pokličite 03 703 16 20 ali 041 605 951. UNIFOREST ' gozdarski vitli i cepilniki drv i krožne žage > ovijale! drv i gozdarske klešče RADIO VELENJE ČETRTEK, 30. maja i.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 31. maja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 1. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 3. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 4. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. do 26. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d.o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. maja do 26. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 27 30. maja 2013 ""^ÉAS OBVESCEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDjMll|| SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. mali OGLASI na nadazebe@gmail.com. Gsm: 041 719 430 KOZOLEC, okrasni, za vrt ali hišo prodam. Gsm: 041 525 410 OPAŽ, ladijski pod, bruno in les za izdelavo otroških ter vrtnih hišk prodamo. Gsm: 040 202 181 YAMAHA stereo ojačevalnik AX-596, črne barve, kot nov, prodam. Gsm: 041 692 995 pridelki! PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin -Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLCNIK, domači kis, medeno-vec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371 ^ŽIVALI NEPREMIČNINE ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA in poštena 45-letna ženska bi šla živet k moškemu staremu do 60 let na kmetijo. Zna vse dela. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 ražnoHHIH UGODNO prodam sobno kolo in še nekaj drugih rekvizitov. Gsm: 041 605 746 ODDAM apartma za oddih na morju (HR), blizu Nina za 3 do 6 oseb. Več V VELENJU oddam garsonjero. Gsm: 041 687 935 NA SONČNEM pobočju Vinske Gore ugodno prodam večjo površino kmetijskega in stavbnega zemljišča. Gsm: 041 776 161 GARAŽA, skladišče, nov objekt. 20 - 200 m2, višina 4 m, voda, elektrika, varovanje.6 km iz Velenja - ugodno oddam. 051 395 560. GARSONJERO v centru Velenja prodam. Gsm: 041 339 991 ZAZIDLJIVO parcelo na odlični lokaciji (Gorica-Bevče), z vsemi priključki do parcele, 850 m2, prodam za 68.500,00 evrov. Gsm: 041 714 488 PRODAJA nesnic (že nesejo) in petelinov, cepljene, v nedeljo, 2. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 DOMA izvaljene kokoši nesnice, stare eno leto, prodam. Gsm:041 861 309 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme z dostavo na dom prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 KOZE za zakol ali nadaljno rejo, več vrst in velikosti, prodam. Hranjene z bio hrano. Tel.: 03 5865 848 KUpjMjIHI SMREKOVO hlodovino kupim. Plačilo takoj. Gsm: 041 893 997 C VEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si • prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje habit nepremičnine Hablt, d.o.o.. Koroška 43, Velenje tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 2-sobno stanovanje, Zagrad, Celje, 116 m2, P/2 nad, obnovljeno 2010. Stanovanje je zelo prostorno in popolnoma obnovljeno. Cena 75.000 evr. (i Veliko hišo v Zavodnjah 828 m2, primerno za bivanje večjega števila ljudi, možnost turistične nastanitve, zemljišče 1003 m 2, obnovljeno 2012. Cena 295.000 evr. Garažo v velikosti 15 m 2, na Aškerčevi cesti v Velenju, pri kotalkališču v kletni etaži. Cena 10.000 evr. več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Umrla je Meta Malus Zaradi bolezni, o kateri ni govorila, je umrla znana slovenska astrologinja Meta Malus, rojena v Šmartnem ob Paki. Poznana je bila po pisanju horoskopov. Stara je bila 61 let. Novico je sporočil njen sin Iztok Medja: "Konec je dojemala le kot del življenja, zato tega tudi ni prej oznanjala ali se poslavljala. Želi, da se je spominjamo po vsem dobrem, kar je počela najraje in s srcem do zadnjih dni." Meta Malus je bila najmlajši otrok iz gostilniške družine. Njena prva ljubezen je bila glasba, zato je postala pevka zabavnih popevk, pela pa je v ansamblu, nato pa se je v Italiji navdušila nad astrologijo. Začela je napovedovati prihodnost in pisati horoskope, pri čemer je postala ena vodilnih slovenskih astrologinj, kije tudi o politikih govorila brez dlake na jeziku. Meta Malus je včasih pisala tudi horoskope za Naš čas. Med drugim je pravilno napovedala, da bo postal Janez Janša predsednik vlade. Šmarčanka Meta Malus Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 16. maja 2013, so: • Boris Knavs, Šaleška 16, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Slavko Brglez, Graškogorska 31, 3320 Velenje (avtopolnilec); • Jožica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL SIOL DEŽURSTVA [zdravstveni I DOM VVELENJE OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. jEKARNAVELENjE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. sOBOZDRAVNKi 1. in 2. 6. - Mirna Franjkovič, dr. dent. med. (z dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. Program Raven izobr. Št. štipendij GEOSTROJNIK RUDAR 4 lG GEOTEHNIK 5 S DIPL. INŽ. GEOTEHN. IN RUD. (UN) ali MAG. INŽ. GEOTEHN. IN RUD. 6/2 ali 7 l fše Razpis kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2013/2014 PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisane štipendije naj pošljejo prijave najkasneje do 28. junija 2013 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, d. d., Izobraževalni center Skupine PV, Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE. K prijavi je potrebno priložiti: ■ prošnjo za štipendijo, ■ potrdilo o vpisu v izobraževalni program, ■ fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, ■ kratek življenjepis. IZBOR KANDIDATOV Pri izboru kandidatov bomo upoštevali učni uspeh in druge dosežke v dosedanjem šolanju, nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter druga merila, določena v aktih družbe. VIŠINA ŠTIPENDIJE IN UGODNOSTI ŠTIPENDISTOV Višina kadrovske štipendije, pravice in obveznosti ter ugodnosti štipendistov so opredeljene v aktih družbe. O rezultatih izbora bomo kandidate obvestili po 20. avgustu 2013. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKEl ZLATA POROKA: Hermina in Janez Sevčnikar, Velenje, Podkraj pri Velenju 35 a. POROKE: Franc Blažič, Šoštanj, Ravne 98 b in Maja Hrustl, Žalec, Podkraj 5 a; Simon Klinc in Klavdija Drev, Šoštanj, Topolšica 141; Dimitrij Amon in Špela Podpečan, Velenje, Ulica Pohorskega Bataljona 12. &MRTI1IRHIII Jožef Novak, roj. 1944, Šmarje pri Jelšah, Bodrež 18; Olga Rozman, roj. 1929, Štore, Cesta XIV. divizije 11; Miran Hladin, roj. 1953, Velenje, ulica Janka Ulriha 21; Damjan Grobelnik, roj. 1962, Šoštanj, Topolšica 26; Alojzij Lukman, roj. 1926, Braslovče, Gomilsko 57; Štefanija Cerovšek, roj. 1926, Celje, Ljubečna, Gasilska cesta 15. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil DAMJAN GROBELNIK Topolšica 26, Topolšica 1. 10. 1962 - 22. 5. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prav posebna zahvala patronažni sestri ge. Majdi Drev, osebju Bolnišnice Topolšica in Zdravstvenega doma Velenje. Hvala sodelavcem Esotecha za zbran prispevek. Hvala Pogrebni službi Usar, govorniku poslovilnih besed g. Vovku, godbi, pevcem, izvajalcu »Tišine« in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi v slovo Ohranili te bomo v lepem spominu Prijatelji in nekdanji sosedje iz Pesja Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 28 Živimo v čistem okolju Koncentracije škodljivih plinov so bile le nekajkrat malenkost prekoračene - Reka Paka je ena bolje ohranjenih rek Mira Zakošek V Mestni občini Velenje dnevno spremljamo onesnaženost zraka in reke Pake. Nad rezultati bdi Medobčinska inšpekcija, redarstva in varstva okolja. Vodja Sonja Glažer je rezultate meritev v lanskem letu predstavila tudi velenjskemu občinskemu svetu. Rezultate onesnaženosti zraka spremljajo na devetih lokacijah (Graška Gora, Lokovica-Veliki Vrh, Pesje, Škale, Šoštanj, Topol-šica, Velenje, Zavodnje in mobilna postaja v Šoštanju na Aškerčevi cesti). Alarmov ni bilo nikoli tnost je pod dovoljenimi normativni, vendar je bil nekajkrat presežen zgornji prag, zato upajo, da bo Agencija republike Slovenije meritve na tem območju nadaljevala. Mestna občina Velenje od leta 2006 sofinancira tudi izvajanje meritve onesnaženja reke Pake na dveh merilnih mestih (na Selu in v območju strnjene pozidave pri mestih. Stanje kakovosti reke Pake se od leta 2006 bistveno ne spreminja in ostaja dobro. Podatki iz Ocene stanja rek v Sloveniji V lanskem letu se je zgodilo, da so koncentracije žveplovega dioksida na le dveh mestih presegle mejno urno vrednost, nikoli pa dnevne. Mejne koncentracije ozona so bile malenkost presežene na treh merilnih postajah. Koncentracije dušikovega dioksida niso bile nikjer presežene, malenkost pa so bile na štirih merilnih postajah presežene koncentracije prašnih delcev. Urna mejna vrednost 350 mikro-g SO2/m3 zraka je bila v lanskem letu presežena le na merilnih postajah Šoštanj in Lokovica-Veliki Vrh., vendar le malo. Septembra so začeli meriti prisotnost prašnih delcev v zraku med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Njihova priso- Cesti Talcev (merilno mesto Velenje). Vzorčenje je bilo lani opravljeno štirikrat. Rezultati so pokazali dobro kemijsko in ekološko stanje reke Pake na obeh vzorčevalnih Usad praktično že posega v vozni pas in kliče k nesreči. Poškodba cestišča je praktično že posegla v vozni pas - Uporabniki razmišljajo o zapori ceste (ARSO, 2010) kažejo, da je Paka na merilnih mestih Selo in Velenje v primerjavi z drugimi slovenskimi rekami ena bolje ohranjenih rek. ■ Milena Krstič - Planine Šoštanj, 22. maja - Na dolgem ostrem ovinku magistralne ceste Velenje-Šoštanj pred Termoelektrarno Šoštanj že od novembrskih poplav zeva velik usad, ki se iz tedna v teden vse bolj zajeda v vozni pas in dobesedno kliče, da se bo zgodilo kaj hudega. Kljub neštetim prošnjam Občine Šoštanj (trikrat pisno, večkrat telefonsko) po čimprejšnjem saniranju se na Direkciji Republike Slovenije za ceste ne pustijo motiti, ampak počasi vozijo po svoje. Tudi na zadnji - urgentni - poziv Občine Šoštanj k rešitvi usada birokratsko odgovarjajo, da bodo dela izvedena, ko bodo zagotovljena sredstva iz državnega proračuna ter po opravljenih postopkih javnega naročanja in izbiri najugodnejšega izvajalca. Do takrat pa bo po njihovem mnenju dovolj, da je pristojni koncesionar zavaroval plaz z delno zaporo prometa ter omejil hitrost v območju plazu na 50 kilometrov na uro. Udor - vse od novembrske ujme - je tudi na dveh mestih ob meteornem kanalu pri OŠ Karla Destovnika -Kajuha. Popravili naj bi ju še ta mesec. »Pa bi morali opaziti, da je poškodba cestišča praktično že posegla v vozni pas tako, da ogroža življenja udeležencev v prometu. Prav tako bi morali opaziti, da je v zadnjem obdobju promet s težkimi tovornimi vozili zaradi izgradnje bloka 6 močno povečal in ob srečanju osebnega vozila s tovornim vozilom v ovinku, kjer je usad, voznik nima nobene možnosti, da se izogne, saj odstavnega pasu ni več, je le še prepad. Tukaj pa vozijo tudi kolesarji,« pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev, vsak dan bolj zaskrbljen za varnost udeležencev v prometu. Ljudje pa, ki se dnevno vozijo tam mimo, tudi dnevno kličejo na Občino in sprašujejo, zakaj ne naredijo česa, da odpravijo to težavo. Predlagali so tudi že fizično zaporo. Mogoče bi pa ta kaj premaknila, preden se zgodi najhujše? Tri desetletja legendarne »Mladosti« »Mladost za mladost - 30 let« - slogan, s katerim so zaznamovali tri desetletja velenjskega lokala, ki je s tem uradno odprl vrata na novi lokaciji - Tudi z njo so zadovoljni - Poznajo jih po vsej državi, sploh tisti, ki so lačni tudi ponoči Velenje, 24. maja - Simbolično so dan pred nekdanjim dnevom mladosti v novem lokalu Mladost pri mostu čez Pako pripravili slovesnost. Z dvema razlogoma; mineva namreč 30 let, odkar so ob nekdanji velenjski avtobusni postaji odprli prvi lokal, ki je kmalu postala legenda. Ne le zaradi okusne hrane, ampak tudi zato, ker si lahko burek, pleskavico ali čevapčiče pri njih dobil tudi sredi noči ali zgodaj zjutraj. Kot nalašč za ponočnjake. Ko so lokal zaradi gradnje trgovskega centra morali odstraniti, so skupaj z velenjsko občino našli novo lokacijo. Najprej so postavili montažnega, sedaj pa so uradno odprli novega, sodobnega. »Mladost« je družinsko podjetje, ki ga od leta 1987 vodi Ameti Baj-ramali. Lokal so sicer odprli leta 1983, točno 25. maja, nam pove in doda: »Dobro se spomnim, kako je bilo, ko smo prišli v Velenje. Noben začetek ni lahek in tudi naš ni bil. A bili smo mladi, zato je bilo verjetno lažje. Danes v Mladosti dela 8 pripadnikov naše družine, imamo še 5 drugih zaposleni. Vsa leta delamo vse dni v tednu, vse do 2. ure zjutraj. Ponudba v lokalu ostaja enaka, ves čas pa se trudimo, da je naša hrana sveža in okusna. V teh letih smo postali Velenjčani; sprejeli so nas, mi pa se v mestu odlično počutimo. Tudi na novi lokaciji smo zadovoljni. Upam, da bomo tu vsi zaslužili »penzijo«. »Devetdeseta« v Mladosti Čeprav je v petek opoldne deževalo, so obletnico podprli tudi s programom. Dva glasbenika, ki sta se (in se še) redno ustavljala pri njih, sta postala prijatelja družine Bajramali. 6 Pack Čukur je enega od spotov že posnel delno pri njih, novega, za novo ploščo, bo spet. Opeva jih tudi v svojih pesmih, ki so pritegnile tudi mimoidoče. »Mislim, da ni bilo večera ne špila, da nisem šel jest v Mladost, ko sem se vračal domov. To počnem še danes, ko sicer živim v Mariboru, kjer, zani- mivo, Mladost prav tako dobro poznajo. Sploh ponočnjaki. Pred kratkim sem izdal singl Devetdeseta in ob enem od zadnjih obiskov smo se z ekipo natakarjev dogovorili, da bom spot spet snemal pri njih.« Tudi Robert Goter je priznal, da je odraščal ob hrani iz Mladosti, ki jo v nočnih urah, ko se lačen vrača domov, še vedno redno obiskuje. Zato je z veseljem raztegnil svojo harmoniko tudi na petkovem slavju.. Dogodka se je udeležil tudi župan Bojan Kontič, ki je od lastnika v dar dobil majico. In čevape. Povedal nam je: »Mladost je res za mlade, pa tudi za starejše. Če ne bi bilo tako, moja generacija ne bi več prihajala. A prihaja, lokal ostaja legenda mesta. Vesel sem, da promet po preselitvi ni upadel. Tako kot to ni več lokal, kot smo ga poznali na prejšnji lokaciji, današnja mladost ni več, kar je bila nekoč. Vse se spreminja. A Mladost ostaja.« ■ bš Prva Mladost je vrata odprla 25. maja 1983, nova pa 24. maja 2013. Danes v njej dela kar 8 članov družine Bajramali. Verjamejo, da bodo na novi lokaciji dočakali »penzijo«. Tulipani na drevesu Šoštanj - Na vrtu vile Mayer je v teh dneh možno občudovati cvetoče drevo tulipanovca, ki je letos še posebej bujno zacvetelo. Mogočno drevo meri v višino slabih 22 metrov, obseg debla pri zemlji znaša 459 cm, na prsni višini pa 245 cm. Natančna starost drevesa sicer ni poznana, najverjetneje pa je bilo posajeno okoli leta 1900 v sklopu zasaditve vrta vile Mayer. Tulipanovec (Liriodendron tulipfera) zaradi lepih, tulipanom podobnih cvetov, krasi parke in večje vrtove po vsej Evropi. V Evropo je bil iz Amerike prenesen okrog leta 1660 in se kmalu uveljavil kot priljubljeno okrasno parkovno drevo. V Sloveniji ne raste samoniklo, najstarejši tulipanovec pri nas je star 310 let in raste v parku na Brajdi pod graščino v Tolminu. Tulipanovec na vrtu vile Mayer je po oceni strokovnjakov eno najstarejših tovrstnih dreves na območju Savinjske statistične regije. Posebne pozornosti je bil tulipanovec v vrtu vile deležen te dni, ko so najmlajši obiskovalci vile v pedagoškem programu z naslovom Odkrivajmo skrivnosti vrta vile Mayer presenečeno opa- zovali veliko mogočno drevo, na katerem »rastejo tulipani«. ■