Poimina plačana v gotovimi
Posamezna štev. 1 Din
Tednik za gospo larstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izido . Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas I5tyt dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: zmšs letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. ooštne hran. 12.549
li. LITO
Murska Sobota, 4. februarja 1940.
ŠTEV. S.
Razgled po svetu
Na nemško-francoski fronti
je tudi v preteklih dneh vladalo običajno zatišje. Neki francoski vojaški strokovnjak je izjavil, da bo ta tišina trajala do meseca marca in da je šele takrat treba pričakovati večjih napadov s strani nemške vojske.
Na morju pa je kosila smrt bolj kot v preteklih tednih. Nemci so spustili v morje novo skupino podmornic, ki so bile verjetno ; Izadnje tedne dograjene. Posebno v Severnem morju je število potopljenih ladij veliko. Nemške podmornice pa so se tudi pojavile ob španski, portugalski ter ob ameriški obali. Največ ladij so izgubili nevtralci. Angleži so izgubili dva rušilca, a Nemci pa baje dve podmornici.
Finsko bojišče. Boji so kljub silnemu mrazu trajali neizprosno dalje, vendar pa tudi tokrat niso Sovjeti imeli ndločilnejših uspehov. Fincem se še vedno obnese njih način bojevanja, da pustijo sovražno vojsko, da nekoliko prodre na njihovo ozemlje, na kar jih smučarski oddelki obkolijo in jih od strani zdrobe.
Pomoč iz tujine le počasi prihaja na Finsko, tako da je finski zunanji minister izjavil, da nastaja vprašanje, kako dolgo se bodo Finci mogli sploh še upirati, ako ne dobijo hitro veliko število letal, da bi se mogli uspešno braniti pred veliko rusko letalsko premočjo.
V ospredje vsega političnega dogajanja zadnjega tedna, pa je stopila Romunija radi svojega petroleja. Nemčija rabi za svojo vojsko velike količine petroleja, ki ga radi angleške blo-[ kade ne more od drugod dobiti kot iz Romunije. Zaradi tega je Nemčija pritisnila na Romunijo, da ji da potrebni petrolej. Petro-lejski vrelci v Romuniji pa so veči del last Anglije in Francije, poleg tega pa sta imenovani državi jamčili romunsko nedotakljivost. Iz teh razlogov sta zaveznika zagrozila, da bi morali seči po strožjih ukrepih, če bi Romunija pošiljala večje količine petroleja v Nemčijo.
Romunija se nahaja v nevar-| nem precepu. Na eni strani čuti pritisk Nemčije, na drugi strani ji grozita Anglijain Francija, v ozadju pa čaka Madžarska, ki bi v primeru napada na Romunijo takoj zasedla Transilvanijo.
Kljub tem težavam v naši najbližji soseščini pa obstoja upanje, da bo tudi ta kriza prešla brez hujših posledic. Politični krogi so mnenja, da bo posredovalna vloga Jugoslavije mnogo pripomogla k temu, da bo balkanski prostor ostal miren in nevtralen.
Med Anglijo in Japonsko je prišlo do manjše napetosti radi tega, ker so Angleži preiskali neko japonsko ladjo, na kateri se je peljalo več Nemcev. Hujši spor je nastal med Japonsko in Ameriko zaradi položaja na Kitajskem.
470 sovjetskih tankov so baje Finci že dosedaj uničili. To je skoraj polovica vseh tankov, ki so jih Rusi pripravili za vojno proti Finski
Italija se trudi, da bi ustvarila močen tabor nevtralnih držav pod svojim vodstvom, ker je prepričana, da bi se na ta način najlažje doseglo, da se vojna vihra ne bi razširila tudi na druge države.
Angleško vojno ministrstvo je poklicalo pod zastavo štiri letnike in sicer 1920—1923.
Nizozemski zunanji minister je v svojem govoru naglasil, da Nizozemska ne bo opustila svoje nevtralnosti in da jo bo branila proti vsakomur.
Amerika računa, da se bo vojna v Evropi poostrila, zato je pozvala vse ameriške državljane, da do spomladi zapuste Evropo in se vrnejo v Ameriko.
Friedrich Štefan obsojen
V ponedeljek, dne 29. januarja ob 8 uri zjutraj se je začela, z velikim zanimanjem pričakovana, kazenska razprava proit bivšemu sodnemu ofl-cijaJu soboikega okrajnega sodišča, Friedrichu Stegnu. Velika razpravna dvorana okrožnega sodišča je bila že pred pričetkom razprave nabito polna, saj je cela Sobota in okolica napeto pričakovala končno sodbo. Okrožno sodišče je izdajalo vstopnice in brez teh dostop v razpravno dvorano ni bil dovoljen. Tako so bili nekateri rado-vednejši prisiljeni, čakati na hodniku.
Ob 8 uri zjutraj je začel državni tožilec g. dr. Juhart Albin s čitanjem obtožnice. V obširni obtožnici je navedel več sto slučajev poneverb, katere je obdolženec že tekom preiskave priznal. Skupna vsota utajenega denarja je znašala nekaj nad 700 000 Din. čitanje te res skrbno sestavljene obtožnice je trajaio nekaj nad 1 uro.
Po čitenju obtožnice je predsednik sen?.ta g. dr. Sernec prešel na obto ženčevo zaslišanj«. Frieorich je odgovarjal tekom zaslišanj« na stavljena vprašanja mirno in zbrano ter je vsa svoja dejanja skesano priznal. Opisal je, v kako slabih gmotuih prilikah so živeli na njegovem domu takrat, ko je po končanih študijah stopil v življenje s 600 Din mesečne plače. Povedal je tud?, da so zdravniki leta 1926 ugotovili, da je bolan na pijučih in mu nasvetovaii Dalmacijo. Denarja takrat ni imel, pač p& je dobil v tem času od nekega društva «z Beograda na prodaj 100 srečk z obljubo, da v slučaju, če proda vse srečke, prejel kot nagrado zlato uro. Takrat si j? mislil, da bo uro lahko prodal in za kupnino šel v Dalmacijo. Prizadeval si je, da bi srečke prodal, vendar pa ni mogel prodati več, kakor 30. Osta-
lih 70 srečk je hotel kupiti sam, toda spet ni imel denarja, pač pa je upravljal takrat že državni denar. Vdal se je skušnji in je vzel iz blagajne s tež kim srcem, kakor je povedal, 700 Din. S tem se je začel njegov padec. Ko tega malenkostnega primanjkljaja ni mogel kriti s svojega, je uporabil za to nek polog od 2000 Din, od tega je 700 Din vrnil v blagajno, 1300 dinarjev pa je zapil. Te mah<nacje je večkrat ponavljal in primanjkljaj je bil vedno večji. V prvih letih je še štel utajeni denar, kasneje ga pa sploh ni štel več, temveč je kar zgrabil šop stotakov in ga vtaknil v žep, ker denarnice nikoli ni nosil. Utajeni denar je štel samo takrat, kadar je šel na kako daljše potovanje, da se je uverii, če bo zadostoval. Denar je razsipaval, kjer je le mogel, v družbah je plačal vedno ves zapitek sam, ker mu je imponi-ralo, da so ga v družbi cenili. Tudi za svojo osebo je mnogo potrošil, saj — kakor je povedal — v zadnjih 20 letih je pil samo enkrat vodo in to takrat, ko je bil na Triglavu. Utajeni denar je hotel vrniti, zato je izdal ogromne zneske za srečke. Sam je priznal, da je kupil v zadnjih letih za 60 000 Din srečk.
Ko je obtoženec na ta način obrazložil zgodovino svojih deliktov, je prešlo sodišče na obravnavo poedinih slučajev. Obtoženec je vsak slučaj, v kolikor ie bilo to potrebno, posebej pojasnil in je pri tem pokazal, da ima odličen spomin.
Po zaslišanju nekaterih prič, čigar izpovedbe p? niso mnogo vplivale na stvar samo in po čitanju dokaznega gradiva, je v večernih urah g, državni tožilec v svojejp govoru ponovno orisal in obrazložil kazniva dejanja in predlsgal najstrožjo kazen.
Branilec g B^jlec Franc, k! je bil uradoma imenovan, je podčrtaval okolnosti pod katerimi so bila kazniva dejanja izvrSena in je apeliral na senat, da vse to naj upošte?a in izreče milo kazen.
Kot zadnji je govori! obtoženec. V dramatičn h besedah je ponovno opisa! svojo preteklost in se je kesal svoje lahkomiselnosti.
Nekaj minut pred 8 mo zvečer je po tajnem posvetovanju, v grobni tišini rezglasil predseduik senata sodbo, s katero je bil Friedrich obsojen na 12 iet robije in na trajno izgubo častnih pravic.
Proti sodbi je prijavil obtoženec priziv in revizijo.
M za davčne priglase podaljšat
Z odlokom finančnega ministra z dne 30. novembra t. 1. imajo davkarije nalog, da z javnim pozivom pozovejo obvezance pri-dobnine, davka na poslovni promet, luksuznega davka, samskega davka, doklade za državni zdravstveni sklad, da imajo cd 1. do 31. januarja predložiti davčne prijave za leto 1940. Toda pri najnovejših spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih so se davčni obvezanci pri-dobnine odnosno njihove gospodarske organizacije obrnile na davčni oddelek finančnega ministrstva s prošnjo, naj se ta rok podaljša, da bodo imeli več priložnosti seznaniti se s temi spremembami in dopolnitvami. Finančni minister je upošteval tehtnost teh razlogov in odredil, da se rok za predložitev prijav podaljša do 15. februarja 1940 in da se ostali roki, ki jih navajajo prejšnji odloki, podaljšajo za 15 dni
Naroinikom!
Današnji številki smo nekaterim naročnikom priložili že izpolnjene položnice. Prizadeti naj takoj odpošljejo denar, da položnica ne izgubi radi napisanega datuma veljavnost. Ostale čitatelje pa opozarjamo, naj vrnejo list na naslov uprave, če nočejo biti naročniki. Red mora biti 1
UPRAVA.
Modeme Post.
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota
M. Sobota, 30. januuija 1940.
Dan na dan čitamo v časopisih o potopljenih ladjah, žrtvah gospodarske vojne, med zavezniki in Nemčijo. Ako izvzamemo finska bojišča se je po zlomu poljskega odpora, ki je trajal komaj tri tedne, vojna med Anglijo, Francijo in Nemčijo razvijala tako rekoč' izključno le na morju. Zaveznika sta Nemčijo obdala z zaporo vsega njenega uvoza in izvoza, s pomočjo svojega vojnega brodovja. Nemčija pa hoče ta jekleni oklep streti, na drugi strani pa onemogočiti vsakršen izvoz in uvoz v Anglijo. V tej neizprosni borbi se oba nasprotujoča si tabora poslužujeta različnega načina vojskovanja. Medtem, ko se Anglija zadovoljuje s tem, da blago namenjeno v Nemčijo ali odhajajoče iz Nemčije enostavno zapleni z ladjo vred, ako je nemška, brez ladje ako je nevtralna, je Nemčija sklenila, da fco vsako angleško in francosko trgovsko ladjo potopila, prav tako pa tudi vsako nevtralno ladjo, ki nosi tovor v Anglijo. Kakšen je bil uspeh štirimesečnega neizprosnega bojevanja na morju?
Neko merodajno poročilo pravi, da so vojskujoče se države in nevtralne države, izgubile na posledicah pomorske vojne 249 ladij s skupno tovorno zmožnostjo 970.557 ton. Od teh uničenih ladij, ki so postale 'žrtve podmornic, morskih min, letalskih bomb ali topovskih krogel vojnih ladij, jih odpade na Angiijo 112, na Francijo 12, na Poljsko 1, na Nemčijo 41, na nevtralne države pa 83. V odstotkih je razmerje sledeče: Angleške izgube znašajo 2 odstotka vsega angleškega trgovinskega brodovja, francoske 1,9 odstotkov, nemške pa 5 odstotkov svojega trgovinskega brodovja. Pri nemških izgubah pa niso vračunane vse one nemške trgovinske ladje, ki jih je vojna zajela izven nemških pristanišč ter so se morale hitro vrniti domov ali pa poiskati zavetišče v kakšni tuji luki. Teh ladje, kijih je okroglo za 2 milijona ton, mora Nemčije smatrati za mrtve, ker jim nič ne koristijo, na drugi strani pa bodo ležarine v tujih lukah toliko stale, da bodo ladje od dotičnih držav verjetno zaplenjene, ker ni pričakovati, da bi Nemčija hotela nositi tako visokih stroškov.
Med nevtralnimi državami je najbolj prizadeta Norveška, ki je izgubila do konca leta 23 ladij. Njej slede Švedska z 19 ter Danska z 9 ladjami. Tako so Skandinavske države izgubile skupno že 51 ladij kar pomeni 60 odstotkov od vseh nevtralnih izgub. Med drugimi nevtralnimi državami je bila najhujše prizadeta Grčija, ki je izgubila 9 ladij tik za njo pa je Nizozemska s 7 po topljenimi ladjami. Od ostalih ne-
Domači pregled
100.000 dinarjev je podaril za zagrebške reveže Knez namestnik Pavle. To je že druga velika vsota, ki jo je knez v zadnjem času daroval za zagrebške siromake.
Zagrebški brzovlak, s katerim se je peljalo več ministrov, je v bližini Rume zadel v tovorni vlak. Pri tej nesreči so bili lažje poškodovani predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, finačni minister dr. Šutej ter podpredsednik HSS inž. Košutič.
Glavni odbor JRZ je na svoji zadnji seji sprejel resolucijo, v kateri med drugim ugotavlja, da politika sporazuma ni samo zadovoljila hrvatski narod, temveč tudi pokazala njegovo privrženost za kraljevski dom in državno skupnost ter se je s tem zelo dvignil ugled Jugoslavije po svetu.
O volivnem zakonu in o volitvah narodnih poslancev se je prav tako razgovarjal glavni odbor JRZ, ki je za čimprejšen raz pis volitev, kakor hitro bodo to dopuščale politične razmere. Stranka pa smatra, da je potrebno, da se pred volitvami izvrši preureditev vseh pokrajin v državi po načelu narodnega sporazuma, da bodo vsi deli v državi zadovoljni in enakopravni.
Dr. Maček je glede govorenja okrog volitev izjavil, da sporazuma ni sklenil z JRZ, temveč z drugimi činitelji ter z g. Cvetko-vičem kot predsednikom vlade. Še nadalje bo zastavil vse sile, da se volivni zakon čim prej izda. Kdaj pa bodo volitve razpisane, ni odvisno le od njega.
Predsednik vlade dr. Cvetkovič je pritrdil izjavi dr. Mačka, češ da sporazum ni bil nikdar predmet strankarskih pogajanj. Pogajanja za sporazum je vršil kot predsednik vlade, JRZ pa je sporazum odobril.
Zastopnik naše nemške manjšine se je oglasil pri predsedniku vlade in mu razložil želje nemške manjšine. Nemci želijo, da dobe svojega zastopnika v senatu. Min. predsednik je baje obljubil, da bo tej želji ustregel.
Vseučiliškima profesorjema dr. Iliču in Tasiču, je bila po vesteh iz Beograda poverjena naloga, da sestavita načrt uredbe o banovini Srbiji.
Brezposelni v Zagrebu so skušali demonstrirati pred bansko upravo, pa jih je policija že prej razgnala.
vtralnih držav je treba še omeniti Finsko s 5 ladjami, Japonsko, Belgijo, Italijo, Jugoslavijo z eno ladjo. Navedena števila pa so se tekom meseca januarja že spet povečala in baš zadnja časopisna poročila govore, da se je pomorska vojna ponovne poostrila, kar bo zahtevalo novih velikih žrtev na obeh straneh.
Izpred sodili*
Lažne listine. Lutar Ernest, mlinar v Hodošu je hotei leta 1938 kupiti v veletrgovini Majdi? v Celju mlinske stroje. Takrat ni imel zadosti gotovine, zato je nameraval kupiti stroje na obroke. Prodajalec pa je hotel imeti za dokaj visoko kupnino primerno varnost. Lutar ie ponudil v to svrho svojevrstno kritje. Napravil je listino, s fcatero se je zavezala občina Krpliv nlfc tt. Majdsču, da ji odplača celotno kupnino Din 18 000 v mesečnih obro-fcih Na to listmo je pritisnil pečat abčise Kiplšvmk, katera takrat sploh ni več obstajala ia je podpisal tudi predsednika občine. Lutar je res dobil stroje na up. Ob zapadlosti prvega obroka pa ni imel pri roki gotovine, zato je spet poiskal pečat bivše občine Krplivnik, spet je napisal dopis v imenu občine Krplivnik in spet je napisal neko ime za predsedn ica te ob čine. V tem p«smu je prosila občina Krplivnik prodajalca za edicg, Pievara je priiia na dan in Lutar se je pre-tekio sreao zagovarj&i pred malina senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, k: ga je obsodišo na 4 mesece strogega zapora in na plačslo 500 Din povprečnine.
Pretepači in tatovi. Horva! Fmic iz Sv. Junja ob Šcavnsci se je spri z Lipšo Francom. S svojim tovarišem Mihaiičem Mirkom je Horvat zasledo val Lipšo. Lipša je hotel pred Horvatom pobegniti, toda iz zasede je navalil nanj Mihalič in ga je uda ril s ploščatim delom sekire po glavi. Lipša se je od močnega udarca one svestil. S tem pa še Horvat ni bil za dovoljen, temveč je navalil na njega z lovsko puško ter ga je s kopitom pošteno premlatil. Lipša je zadobil težite poškodbe. — Poleg tega pa sta bila oba zločinca obtožena že drugih deiiktov. Mihoiič je pri nekem prepiru poškodoval s koiom Meznariča Franca, Horvat pa je v družbi z Malcom Romanom izvršil več tatvin. Mali senat je obsodil Mihaliča na 7, Horvata na 9 mesecev strogega zapora, Malca pa na 4 mesece zapora.
Nevaren divji lovec. Koscem preteklega leta so šli Geci Ludvik, Lenarčič Štefan in Janko Adolf, krneč ki fantje iz Motvarjavcev na lov. Do voljenja za to seveda niso imeli. Že so začeli streljati, ko )>h je zasačil lovski čuvaj Perša Štefan. Divji lovci so se podali v beg. Geci pa se je pokazal za zelo podjetnega, pred lovskim čuvajem se ni umikal dolgo, temveč je naperil puško proti njemu tn jo sprožil. Perša je bil lažje ranjen v roko in v lice. Tovariši so Gecija izdali in mali senat ga je obsodil na i leto in 5 dni robije. Lenarčič je btl obsojen na 7 dni, Janka pa na 10 dni zapora.
La2tia prijava. Flisar Aleksander iz Kukeča je bil že dobro volje, ko se je vračal domov. Med potjo se je spri z Rituperjem Aleksandrom, Kuro nja Viktorjem in Janezom. Da bi se njim maščeval, se je podal na orož niško postajo v Križevce in je prijavil, da so ga ti napadli in mu odvzeli
BIMISIII RIBO MORSIH SOBOTI
PREDSTAVE:
t sredo, dne 31. i. ob 2030 url v četrtek, dne 1. 11. ob 17 30 mi tn ob 20 30 ari v petek, dne 2. II. ob 11 15 uri Ob 15 19 ari in ob 17 30 uri
VELEFIM
„SUEZ"
Annabella J. E. Bromberg
Tyron Po««r Loretta Voung
Nemška verzija! Gradnja največjega prekopa na svetu, orkani v Sahari, vse to in še mnogo zgodovine iz prejšnjega stoletja vidimo v tem grandijoznem delu.
PREDSTAVE:
v petek, 2. II. ob 20-30 uri v soboto, dne 3. II. ob 17 30 ari in ob 20 30 url
VESELA IGRA
J5E za UUREZEH"
(Velika ljubezen mladega Nouljfi Paul Kemp	Magda Schneidar
Lucl Englisch	Paul Jawor
Film je posnet po romanu Kolomana Mik-szath. Fery Noszty je huzarski poročnik, kadar ne lumpa išče mlado bogato nevesto...
V nedeljo, dne 4. II. 1940
ljudska predstava ob It uri 15 min.
„VSE ZA LJUBEZEN"
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek i Najnovejši „MetroJournaf" In lala
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 4 II. ob 15-15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 «ri v ponedeljek, dne 5. II. ob 17 30 uri in ob 20 30 url
OPERETA
C«
••Cvetje iz Niče
Pavel Kemp	Erna Sack
Karel Schonbock Jane Tilden
Prvi nastop mlade pevke pred izbrano p«-liko v Monte Carlo... ljubezen... zaroka... poroka in ...
Dodatek: Najnovejii„Foxov tednik"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
500 Din. Orožniki so poizvedovali o resničnosti Flisarjeve prijave in so ugotovili da so Flisarjeve navedbe neresnične. Flisar S! je s to prijavo naprtil kazensko postopanje proti samemu sebi. Pred okrožnim sodiščem je dejanje skesano priznal, zagovarjal pa se je, da je bil močno vinjen. Obsojen je bil na 2 meseca strogega zapora.
Torpedovka,LJubljana' se i« potopila
V sredo 24. jan. zvečer je zadela huda nesreča jugoslovensko vojno mornarico. Pri vhodu v kanal v Šibeniku se je ponesrečila naša lepa in nova torpedovka »Ljubljana", ki se je kmalu potopila. Huda burja, ki je takrat divjala na morju, je torpedovko, ki je vozila v luko, pritisnila na skalo, zaradi česar se je ladja tako poškodovala, da je voda vdrla skozi veliko odprtino v notranjost ladje. Izmed moštev je bilo pri tem ranjenih 10 mož, en mož pa je mrtev. Ta huda nesreča je močno zadela našo mornarico in vso državo. Strokovnjaki so prepričani, da se bo posrečilo ladjo dvigniti, ker je tam morje le 10 m globoko.
občina murska sobota
RAZGLASI
Vsi mladeniči rojeni leta 1920. se morajo do 5. februarja 1940. zglasiti na občini v svrho vpisa v rekrutni spisek. Seboj morajo prinesti izvleček iz krstne in rojstne knjige vseh družinskih članov katerega dobijo pri župnem uradu brez kolka in vojničke isprave onih zadrugarjev, kateri so odslužili vojaški rok. Odsotne mladeniče prijavijo njihovi stariši, varuhi ali najbližji sorodniki. Za one mladeniče rojene 1920., ki so umrli je prinesti ex offo mrtvaški list.
Pozivam vse mladeniče rojene 1920., da si pravočasno preskrbijo potrebne listine in da se do določenega roka zglasijo, brez -ozira kam so domovinsko pristojni.
Opozarjajo se vsi oni, ki še fiiso prijavili svoja kolesa za leto '1940, da to store čimprej, ker .prijavni rok je samo do 31. januarja 1940.
Predsednik občine : HARTNER. 1. r.
Zaročne prstane
v velikih izbiri in solidnih cenah pri
OITTRICH FRANI O
tirar, draguljar in optik MURSKA SOBOTA (pran Prt&mursfi! banki)
Suez
Leta 1850 je živel v Parizu bistri, podjetni Ferdinand de Lesseps. Po diplomatski m s j> gre v Egipt, kjer spozna Toni, lepo m temperamentno hčerko nekega francossega narednika. Ko je bil nekoč z njo na Izletu v bližini Aleksandrije, se mu porodi veličastna zamisel združiti Sredozemsko in Črno morje s prekopom. Takoj se loti dela. Predvsem si je z»s gural podporo egiptskega kedtva Mohameda Aitja. Tudi predsednik francoske republike Luis Napoleon obljubi f nančno pomoč. Z ogromnim delom so začeli... Vedno več žrtev zahteva deio, vedno večje so ovire : intrige velikih držav, prirodne s le, upori Arabcev, samum, izdajstvo, politična trenj«. S ednjič se Luis Napoleon, ki je med tem postal cesar, pripravlja na vojno z Nemčijo ter ustavi Lessepsu denarno podporo V teh težkih trenutkih mu daje pogum Toni.
Lesseps potuje v Anglijo, da naj de podporo za dovrš<tev započetega dela. Takratni premijer Giadston mu ne veruje. O urne se do vladne opo zieije, ki jo vodi najgenijalnejši an gltški državnik Disraeli, ki takoj vidi
DOMAČE VESTI
SOBOTA
—	Osebna vest. Gimnazijski katehet g. Šoštarec je v Ljubljani položil profesorski izpit. Čestitamo
—	Zaključek semestra na
naši gimnaziji je bil s konferenco, ki je bila v torek popoldne.
Diiplin je izšel. Dobi	se v
trgovini Hahn I. Cena 3	din.
Kdor kupi letošnji izvod,	dobi lanskega brezplačno.
—	Ban boter 10. otroku. V
družini nadzornika proge v Murski Soboti g. Jožefa Skalarja se je rodil 10. otrok, ki mu je bil boter ban dr. Marko Natlačen. Botra je pri krstu zastopal sreski načelnik dr. Bratina. Otrok je dobil ime Marko Franc.
mSTAPOSLOVENSKE NOLITVENE KHIGE" 2
se ponovno dobijo za 30 dinarjev
v knjigami zver ivana v M. Soboti.
—	Proslava sv. Save je bila na naši gimnaziji tudi letos zelo prisrčna. Na programu so bile de-klamacije, pevske točke in govor.
—	Dijaki, člani Slovenske dijaške zveze na gimnaziji kneza Koclja v M. Soboti igrajo 3. II.* in 5. II. t. I. ob 20 uri Vodo-pivčevo spevoigro: „Kovačev študent" in dijaško burko: „Denar za doktorski izpit". Režira g. prof. Potokar. Spremlja g. Gomza. Čisti dobiček je namenjen za knjižnico krožka Slovenske dijaške zveze. Prijatelji slovenskega dijaštva iskreno vabljeni! — Bog in narod! - Odbor SDZ.
ogromen pomen prekopa za angleški imperij. Ko pride na oblast, dobi Lesseps vsa potrebna sredstva, da dokonča svoje delo: Sueški prekop.
Vse za ljubezen
Feri Nosti, huzarski poročnik, vo jak od glave do pete, išče mlado in bug to nevesto. Tudi lepa Rozi je ena njegovih žrtev, a se noče z njo po-ro-iti, ker zahteva njen oče, da se posveti meSč nsketr.u poklicu. Zgodi se, da si N sti izposodi 2000 kron in kljub temu, da mu oče prinese potrebni denar, oba pozabita plačati dolg ki ga slednj č poravna polkovnik, da reii čast svojega cf cirja. Pod silo razmer se Feri Nosti odloči, da se poroči. Ko proslavljajo očetov prihod pa slučajno spozna lepo Marijo, hčerko bogatega Amerikssnca, v katero se za ljubi na prvi jogled, a ona ga odbija. Feri je na delu, da si jo osvoji, tem bolj ker je Marijin oče Mr. Toldi kupil grad rodbine Nosti. Praznik trgatve v Tokaju. Feri se približuje cilju. Ko pa Marija izve kdo je on in da je na lovu za bogato nevesto, ne verjame, da jo ljubi. Slednjič pa se posreči Fenjevemu očetu in njegove-
—	Časi so resni, zato je vsakdo potreben zabave in razvedrila, kar bo našel nasokolski maškeradi dne 6. februarja. Ne zamudite ugodne prilike!
—	Veseloigra „Dva para se ženita", ki jo je vprizorilo Prosvetno društvo v režiji gimn. ka-teheta g. Ivana Zajca, je izredno dobro uspela. Dvorana je bila obakrat nabito polna. Vsi sodelujoči so vloge dobro podali, tako da ni bilo konca smeha. Prav od srca se bodo ljudje spet lahko nasmejali pri vprizoritvi operete „Kovačev študent".
—	Konkurenca mask bo na maškeradi Sokolskega društva v Murski Soboti na pustni torek, posebna zanimivost. Najlepše maske bodo obdarovane z lepimi darili. Prireditelji pripravljajo gostom todi posebna presenečenja, tako da je v interesu vsakega, ki ljubi zabavo, da pride na to prireditev. Za dobro razpoloženje bo skrbela odlična godba.
—	Občni zbor Prekmurskega muzejskega društva se bo vršil dne 4. februarja 1940 ob 10. uri v društvenem prostoru (drž ljudska žoia) s sledečim dnevnim redom : 1) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Poročilo funkcionarjev. 3) Volitve. 4) Prediogi. 5) Slučajnosti. Pismeni predlogi se naj izročijo pol ure pred občnim zborom tejniku. Odbor.
—	Smrt mlade gospodinje. Na tragičen način je 24 januarja izgubila življenje ga. Vladislava Poredoševa, žena posestnika in delavca v Benkovi tovarni. Pozno popoldne je iia k veliki oslici slame, da nabere krme za živino. Ko je gospodinja vlekla slamo iz kupa, se je gornja plast pod težo snega poveznila nad nesrečno ženo in jo pokopala pod seboj. Nikogar ni bilo bližini, v hiši je bila le 84 letna ba-
mu prijatelju, da ostranita vse ovire Feri in lepa Marija postaneta srečen par.
Cvetje iz Niče
Odpuščeni nameščenec glasbene agenture Rudi Hofer pripore pevki Mariji Kastoldi s sledečim trikom, da doseže priznanje in ogromen uspeh v Monte Curlu: Grofa Traunsteina, ki je ves svoj denar zaigral pregovori, da pusti na obali svoj frak s poslovilnim pismom naslovljenega na Kastoldi, v katerem piie, da je iel v smrt radi velike ljubezni do Marije. Grof Traun-stein res izgine ter začne v Parizu novo življenje pod imenom Dipon, mehanik. Tam spozna Lisetto V njeni družbi nekoč obiščeta koncert proslavljene umetnice Kastoldi. Na dan pride vsa goljuf ja. Marija, ki o tem ni vedela ničesar je vsa obupana. Obupan pa je tudi grof, ki se je zaljubil v pevko. Ona je trdovratna. Takrat se res za to odloči o čemur je bila javnost dolgo uverjena, da je storil. V zadnjem trenutku mu rešijo življenje. Grof ozdravi in začne z Lisetto novo anonimno življenje svest si, da je kot grof Traunstein odigral svojo vlogo. Marija pa se vsa posveti umetnosti.
bica, ki niti slutila ni, kaj se je zgodilo. Mož je prišel ob 18. iz tovarne in je pogrešil ženo. Zaman jo je iskal pri sosedih. Slednjič so potegnili nesrečno ženo izpod kupa slame in snega. Niso ji več mogli rešiti življenja. Kljub naporu domačih ji je srce nehalo biti. Pokojna Vladislava je bila po rodu Poljakinja in stara komaj 31 iet.-V Mursko Soboto je prišla pred 7 leti s svojim možem Karlom, s katerim se je seznanila v Franciji, kjer sta bila na sezonskem delu in sta sklenila zakon. Bila je zelo pridna gospodinja zato je njena nesrečna smrt vzbudila splošno sočutje. Hudo prizadetemu možu je zapustila 7 letnega sinčka.
—	če ste si nabavili radioapa-rat pri nas, Vam stavimo prav radi na razpolago naš specialni aparat za iskanje motilcev in naše šolano osob-je. — Obrnite se na nas! — RADI§ NEMEC, Murska Sobota.
—	Poroka. Gospod kaplan Lanščak je dne 24. januarja 1940 poročil v Tišinski cerkvi orožniškega podnared-nika g. jariičs, zastopnika komandira orož. postaje v Radencih in gospodično Maričko Ratmkovo, hčerko uglednega posestnika in trgovca v Rankov-cih. Poročenima čestitamo in jim želimo mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu.
—	Selo. Dne 27. t. 1. sta se poročila g. Sabotin Viljem in gdč. Zorka Iluška. Mlademu simpatičnemu paru želimo v zakonu obilo sreče ter čestitamo. Po poroki je bilo veselo svato-vanje na domu ugledne Časarjeve familije. — Za zgradbo evang. cerkve se nabirajo dobrovoljni darovi po posameznih krajih, katere bomo v kratkem objavili v M. Krajini. Tem potom se najlepše zahvaljuje cerkvena občina vsem dobrosrčnim darovalcem.
—	Borovo gostovanje. Markišav-ska mladina priredi dne 0. februarja borovo gost&vanje, na katero povabijo vso sosedno mladino in ljudstvo. Oo-stuvanje se začne zjutraj ob 8 uri, Svadba krene iz Markiševec v Mursko Soboto proti banovinski drevesnici, kjer bo zdavanje. Po zdavanjfi bo v večih mesth zaključitev mladen-cev, potem bo plesna veselica pr! g. Kuminu Francu, gostilničarju v Markiševcih. Za dobra jedila ia pijačo bo preskrbljeno. Svira prvovrstna godba. Odbor.
—	Prostovoljna gas. četa r Bo-rejclh priredi na pustni torek 6. febr. 1940 borovo gostovanje, s plesno veselico pri gostilničarju Flisžr Kolo-manu v Rankovcih. Začetek zborovala za gostovanje ob pol 10. uri pri gas. domu v Borejcih, potem odhod po bor v gozd. Vabljeni je vsak iz vseli krajev. Vstopnina za osebo 2 Din. <s— Veščica. Društvo Kmetskih fantov in deklet černelavci—Veščica priredi dne 4. februarja 1940 plesno veselico z maškerado v vseh prostorih g. Žibrika v Veščtci. Prijatelji kmetske mladine vabljeni.
UalAMM znajmanje2razr. sred-VaieilCa nje iote sprejme takoj
Kolodvorska restavracija v ČAKOVCU.
KMETIJSKA PODRUŽNICA
ZA MURSKO SOBOTO IN OKOLICO
Opozorilo
Vse člane Kmetijske družbe v Ljubljani r. z. z o. z., in preko nje Podružnica za M. Soboto in okolico s sedežem v M. Soboti, tovariško opozarjamo, da smo od lastnika »Murske Krajine" dobili stalno kolono vtem listu, ki se bo uporabljal« za naznanila podružničinega načelstva, kot vez s Slani. To pa radi tega, ker je tako bolj enostavno, cenejše in hitrejše, pa tudi vsi kmetje, ki še niso člani zadruge, izvejo o delu za njih, akoravno — žal — brez njih. Naredimo to tem lažje, ker so skoraj vsi naši člani naročniki Murske Krajine. Če pa kateri izmed tovarišev kmetov ni naročnik naj se naroči, če pa ni član naše družbe pa naj postane, ker se gre borba za kmetski obstoj ter bodo izšli v tem pravcu vsak teden precej zanimivi članki.
Ta kotiček v M. K. bo torej služil v obrambo kmeta, zatorej je na raz polago vsem članom. Kmet. družbe, vsem njenim podružnicam in tudi kme
OGROMNA IZBIRA RADIOAPARATOV
MINERVA ^ • R I 0 N M E N D E K # R T I N G B R A U N SACHSENWERK •
NZ dvoletnim jamstvom strokovne radiodelavnice
EMEC JAHEZ
MURSKA SOBOTA.
Kompl. baterijski superji že od 2.800.— Dinarjev.
tom nečlanom, če prispevajo za ta kmetskih cilj dobre misli. Naravna kmetska pamet je kaj vredna ! Sedaj v zimskih časih je priložnost 1 Če samo v par besedah opišete svoje misli, ki so stvarne, ter pošljete na naslov: »Kmetijska podružnica v M. Soboti" jih izdelamo v članek in jih po vrstnem redu v tem kotičku priobčimo.
Ker se gre strogo za obrambo kmeta in kmetijstva pričakujemo tudi, da bo storil vsak svojo dolžnost — za sebe in za skupno stvar /
Načelstvo.
Polta: N. /. Na Vaše vprašanje Vam že tu odgovarjamo, člani Kmet. družbe ne plačujejo članarine od tedaj naprej, ko je postala K. D. zadruga. Takrat je bil plačan delež D?« 20 -in ste s tem do smrti član, če preje ne izstopite ter dobite delež izplačan. K. F. P. Za Vas velja isto, kakor za gornjega. Druge članarine ni, kvečjemu če podružnica pobira kak prispevek za upravne izdatke, kar je umestno, če ni drugih sredstev. Š. E. B Na-
ročnina za .Kmetovalca" znaša letno Din 25'— in se lahko plača pri našem tajništvu v M. S. ali s ček. položnico, ki jo dobite na pošti. Imate prav I Vsak zaveden krnet bi morsl imeti ta list, ker je posebno v sedanji obliki, dragccen svetovalec kmetu. I. F. L če je Vaš oče umrl, nam javiti datuff smrti, nakar mi uredimo, da se delež Vašega očeta prenese na Vaše ime. Doplačila ni, ker se smatrate po umrlem očetu za starega člana Samo popolnoma nanovo pristopivši člani morajo plačati Din 30'— pristopnine in Din 20 — za delež, s tem je član ska obveznost poravnana do smrti I Javiti je treba samo točno ime in hišno številko. K. Š. Vaše misli so dobre I Priobčene bodo v prihodnji številki.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Anketa o minimalnih plačah trgovskih nameščencev.
Kr. banska udrava je sklicala na predlog Delavske zbornice za 16. t-m. anketo zastopnikov delodajalskih in delojemalskih organizacij radi sestave uredbe o minimalnih mezdah za trgovske pomočnike in ostale nameščence.
Anketa ni sprejela nobenih zaključ kov, ker so dobili zastopniki delodajalskih skupin šele na tej vpogled v predloge Delavske zbornice za predmetno uredbo, zato niso mogli k tem zavzeti stališče. Delavska Zbornica je predlagala, da se za trgovske pomoč nike in ostale nameščence uvede urna mezda, torej, da bi bili trgovski na meščenci plačani od ure.
Ker se trgovske in ostale privatne nameščence smatra za nameščence, ki jim od pamtiveka pripada mesečna plača in ne urna mezda, so zastopniki delodajalcev to načelo zagovarjali in zahtevali, da se predmetna uredba prikroji s tega gledišča. Nadalje so zahtevali, da se anketa odgodi vsaj za en teden, da bodo imele delodajal-ske organizacije priliko predloge Delavske zbornice natančno proučiti in sestaviti k tem ustrezne protipred-loge. Na seji glavnega odbora Zveze trgovskih združenj z dne 26. t. m. je bilo v tem pogledu sprejeto načelo, da se za trgovske in in ostale privatne nameščence sprejme uredba o minimalnih mesečnih plač, pri Čemer se morajo vpoštevati prilike v katerih živijo nameščenci. N. pr. živijeaske prilike nameščencev, ki živijo v mestih se razlikujejo od onih, ki živijo na deželi, zato je zvezna seja sklenila predlagati, da se določijo draginjski razredi ter za vsak draginjski razred minimalne mesečne plače. V I. draginjski razred bi prišli nameščenci iz Ljubljane, Maribora in Celja, v drugi dragin$sM razred bi prišli nameščenci iz vseh osiaPh mest v banovini, v tretji draginjski razred pa nameščenci iz vseh ostalih podeželskih krajev v banovini.
POZOR i |
Zelo ugodno dobite Šivalne Stroje in to:
i: | ali pa vse 3 skupaj za
Din 8.000*
Diirkopp Zylinder Din 2.500' Diirkopp flach Din 2.2201 Diirkopp levoročni Din 4.000
Stroji najmodernejši, popolnoma novi z 20 letno garancijo. Samo še ena garnitura na zalogi!
W Šivalni stroji za Šivilje in domačo uporabo od Din 1.700*— f|
radio aparati raznih znamk po najnižji Geni vedno oa zalog
Pisalni stroji, foto aparati, športne potrebščine, kolesa, motorji, po stari njezvišani ceni.
šumu ERN1ST
TEHNIČNA TRGOVINA
M. SOBOTI),
GLAVNI TRG TELEFON 39.
Konferenca strokovnih tajnikov trgovskih združenj.
V srado, dne 24. t. m. se je v ^Trgovskem domu" v Ljubljani vršila konferenca tajnikov trgovsk h združenj katero je na pobudo našega združe nja oziroma tajnika g Vebie ta, sklicala Zveza trgovskih združenj z na menom, da se na tej konferenci teh nično predela snov sedajne davčne reforme.
Konferenca je v vsakem oziru svoj namen dosegla, to se pravi, da so bila vsa vprašanja, ki jih je sedajna davčna reforma zrevoltirala, predelana s tehnični vidikov, tako da so imeli udeleženci priliko seznaniti se s tenden cami zakonodajalce, kakor tudi z merami, ki jih bo treba v praksi podvzeti, da ne bodo člani trgovskih združenj zbegani, spričo ostrih kazenskih do ločb reforme. Ne glede na koristno deio, ki ga je omenjena konferenca izvršila se mora konštatirati dvoje in sicer: prvič je bila ta konferenca v zgodovini povojne dobe združenega dela stanovskih organizacij trgovstva dravski banovini prva, na kateri so se zbrali tajniki in strokovni referenti trgovskih združenj, na skupni delovni posvet in drugič, je pokazala konfe ferenca nujnost, da se strokovni taj niki morajo vsako leto večkrat sestajati radi predelave najrazličnejših vprašanj, ki tangirajo stremljenja za uravnovešenje gospodarskih prilik v dravski banovini. Strokovni tajniki, ki imajo moralno in osebno največji in teres, da pokažejo organizacije,jkaterim služijo vidne uspehe, so bili doslej, po lastni krivdi, izločeni od skupnega dela Zvezne uprave, ki se je vsa leta tru dila za reglementacijo gotovih gospodarskih vprašanj. Sprejeti so bili najrazličnejši sklepi, vendar se ti skie pi niso mogli izvesti tako kot jih je zahtevala celota naših stanovskih organizacij. Po sredi so bile pač teh nične napake v načinu izvedbe posameznih akcij, kar je povzročilo dokaj težav in zmešnjav. Konferenca je ugo tovila, da bi se dale številne tehnične težave pri skupnih akcijah odpraviti, če bi se tajniki večkrat sestajali, da se za izvedbe posameznih nalog po govorijo zaradi organiziranega dela.
Zato je tudi konferenca sklenila predlagati Zvezni upravi, naj bi le ta po potrebi sklic;!- večkrat podobne konference in sestanke, kajti od teh sestankov bodo odvisni tudi uspehi, ki zavisijo čestokrat od načina izvedb
posemeznih skupnih akcij. Ker se taktika za izvedbo posameznih akcij pismeno ne da triko točno določiti kar kor v osebnih pogovorih na takih sestankih, zato smemo tudi pričakovati, da bo Zvezna uprava sklep konferenr ce zaradi češčega shsjanja strokovnih tajnikov, vsestransko podprla.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
U:{a * gospodarskim poslop-
ni»Ci jem pripadajočim stavbiščem in zemljiščem 400 m? se poceni proda. Poizve se pri PO D LESE K LUDVIK-ti v Predanovcih št. 32.
Prispeli so
najnovejši veliki
spomladanski in letni
HODNI JOURNALL
Dobijo se v knjigarni
I. H9HH v Murski Soboti.
Cc^351 C5S353 f3!7r5j CciVtol
KOMPAS - MEOIATOR PAPIOAPARAT
100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940.
NIZKE CENEt
Mali mesečni obroki t
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
IE03E0SBS3
<2*316*9