Poifno tekoči račun it.  Ž4.   —   Conto eorrente  con  Ja posta).
FosaattMna ifrvUka 20  stottan.
Ixhaja vsak pondeljek
in Setrtek ob 8. uri
— predpoldne.   —
Stane za celo leto 15 L.%
ispolleta 8 L., za Četrt
/•/«? 4 I». Za inozemstvo
celo leto 30 I».
/V«  naročHa  brez
dopos/ane naročnine se
no  oiiramo.
Odgovorni urednik:
TWIWD OKEL
m/MmiA
Stevilka 90.
V Goriciy v četrtek 15. novembra 1923.       letnik vi.
Nafranktrana D/sma se
oe spre/emajo. Q0asi
se r a tun a jo po dogovo-
ru in sa piačajo vn apraj
List, izdaja konsordj
vGOmŠKESTHI{ŽE*
Tisk. S. Spazxal
v Trsfu.
tlprava in Uradni&tvo:
u/ica Mame/i 6.
(pre/ Scuole)
Oznanjevalci nove vere!
Ko se je «GorUka Straža» dvignila
zoper poitalijančevanje slovenskih ljud-
skih šol in zaklicala javno, da Je tako
Postopanje protivno naravnemu In bož-
jemu pravu, so se oglasili brž sloven-
ski Ofipadniki in začeli vpiti, da uganja-
mo «svetoskrunstvo», da zlorabljamo
"Oajsvetejšo čute» vere v nizkß političnc
^anicne.
Cerkev fc nad vsemi narodi, ona ne
Pozna dp Slovencev ne Italijanov n«
^emcev, ona se nc vtikuje v narodnc
^ojc in zato je po mnenju teh odpadnf-
^ov kročanstvu vsecno, ako se narodi
In njihnve   sole   zatirajo.
Kr&čanstvo sn za narodne pravice
'iudntva sploh ne «me brigati. Kdor
B'cscja vorn drugače, je «nepopolen ali
&a je krivoverec in hudohnež, kctere-
8a naj so vsak pošten človck izogiblje.»
Da ^amašimo usta tern prcdrznim
tecljačcm, hočemo navesii na tem me-
s*° fasne bnso.de itnlijanskega fckofa
fiödriccija iz Trenta, ki jih je leta 1912.
B&slovil na duhovnike svoje fckofije.
Besede trentinskega škofa.
v svoji okrožnici piše &kof Bndricci
dobpsedno :
«Raznarodovanje dežele poineni nele
Bteh proti naturni pravici, ampak tudi
P*oti pozitivnemu pravu; zakaj razna-
r°do7anje silno škoduje krgčanski vzgo-
" ßiladinc Materni jczik {» neizogibno
Sr6dstvo, d"» f, njim pončujcmn otrok« v
v*viLenih resnicab, Ha govorlmo otro-
*01» na srce in da jih usposobimo za
čednostno življenje».
Besede italijanskega škofa nlso prav
**»L m*»giene, temveö jasne, razločnc in
°*k*iie: RAZNARODOVANJE JE GREH,
Kl30R RAZNARODUJE, JE GREfcNIK.
^o traj si gospodje odpadniki zapom-
*ijo]
Katoliški duhovnik se mora
2a pravice ljudstva potegovati!
Okrožnica škofa Endriccija pravi na-
äaMe tako-le :
«Mi, ki moramn skrbeti za vrrsko
ftrnvno blarjinjo prihodnjih rodov, nc
^oremo ostati ravnoduini sprieo posku-
s°v raznarndovanja, zlasti ko gre za pr-
V° vzgojo v LJUDSKIH  Š0LAH.»
All ste sliiali besedo ikofa ? Katoliški
^hovnlk ne sme biti brezbrižen, ravno-
^fcen in mlaec«, ko gre za raznarodo-
Vaöjo ljudstva. Ne kot narodnjak, tem-
Vet kot KATOLIK in DUHOVNIK se
^ora boriti za vzgojn otrok v materi-
fteiö jeziku. In 8kof Endricci govori
«8no,  da  primes  lahko  r  obema  roka-
a : potegovati se mora dnhovnik, zla-
stl ko gr? za LJTIDSKO ßOLO. Vpraša-
J110 : «li ne gro v nagih razmerah za
WIJDSKO SOLO ? Kaj sledi iz tega za
n*z? Kaj je ntša dolžnost ?
^tariši odgovorni pred Bo^om.
^a kako lepo pile ikof Endricci o
0°lžnosti starftevl čujmo njegove be-
sede:
«Nifc man) težke odgovornosti nimajo
V *el reel stani, ki so ravno zato dolžni,
Ja »naterni jezik ohranijo in se ga TRD-
N° držijo. N0BEN RAZLOG jih no
"P^osti te dolžnosti, ki jim jo jc naložil
^turni zakon in ki jo je potrdila KRI-
^tJSOVA  POSTAVA.    Vsako  drugačno
lavnanje   bl   pomBnijo   oiopati    otroke
^°'alne  možnosti,    da se vzgojijo    kr-
Ca<lki; in kričanska vzgoja Je delež, ki
ö»ora vsak oče zap us tit i otrokom.»
Trentinski škof govori razločno, na-
ravnost, brez ovinkov. Star&i imajo
TE2K0 odgovornost pred Kristusom za
pouk svojih otrok v materinem jeziku.
Materinega jezika se mora jo držati, to-
da ne morda mlačno in nemarno, tem-
več trdno. In NOBEN RAZLOG pravi
fckof — jih ne more oprostiti te dolžno-
Eii. To ?e pravi: ne preganjanje ne zp-
ničevanje n? skrb za kruh in ne strah
pred mogočniki tega sveta, ne grožnjc
)in ne zapor jih ne more oprostiti te
dolžnosti. Kdor bi DRUGACE ravna^
pravi ikof — bi oropal svoje otroke
krščanske vzgoje ter se pregresil proti
Kristusovi postavi.
Bolj čisto, odločno in razumljivo ni
mogoče govoriti.
Kaj je dolžnost kristjana, ve tore]
vsak, pošten človek na naöi zemlji.
Ako vam, gospodje, to ni prav, poj-
dite na Trentinsko, poučite ikofa, knj
jc nauk katoliike vere. Recite mu, da
zlorablja najsvetejie tute ljudstva, da je
«nepopolen all pa krivoverec in huriob-
než, knterega naj se vsak poiten človek
izogiblje.»
Gospodje, pnjdite k njemu in sto-
rite to !
Kaj se godi po svetu ?
Vso govori iiji razpravlja o pu-
nesrec.cni revoluciji v Neinčiji. Da-
nes äelo vidimo jasno, kiakšno poslc-
dico bi bil imel pi-cvrat Ludendorf'i'a
in Ilitlcrja, lako bi bil nspel.
Vislice in zapori.
Prise 1 je. jia dan tajni iio^ias, ka-
tcrega je hotel objaviti Hitler yo
zniagi. Predvseni bi st; bilo ustanovi-
lo poscbuo sodišče za sovražnik«-
domovine. Sodniki bi bili m-orali
sodüi obtoženco s'anio o teni, .^o se
nedol/ni ali krivi. Ako so nedolžni,
so izpuste na svobodo, ako so krivi,
so morajo tekom treh ur po razscidbi
ustreliti. Vsak priziv je izkljueen.
Nato j)ravi  progkis dobesedno:
«Dne 9. movenibra 1918. (dan
nemfko revohicije) je zmagialo izdaj-
stvo, 9. novembra 1923. prične ma-
ščeviainje. Zlo^imci od 9. nov. 1918., ki
niso še pod: kljnčem rmj se postre-
le. Vsak Nenioc, ki dobi v pest Eber-
(¦a, (predsedinika republike), Scheidc-
11) an na (bivšega drž. kanclerjia).
Ccilfna, Pavla Levi ja, Teodorja Wol ff a,
(gl. urednikia «Berliner Tagblaitta»),
Jurija Hernliardta (gl. nrednika «Vos-
sische Zeitunig»), in njihovo privržen-
ce, jih inoi'a izročiti živc ali mrtve- v
roko narodne vlade. Očistiti narodmo
cast je prva <lolžnost vlade.»
«Za verižnike obstoji le cna kazeir.
vislice. Urad:ni?'tvo, ki siinpatizira z
republiko niesoca novei'M)ra, so
odpusti.
Za narod, ki holo živcli. )<> '¦•mho
ema pot: boj !»
Grozilo je nepopisno klanje
v srednji Evropi.
\v. tega vidinio, kakšiio mesiarsko
klanje bi bilo nastalo v Neinßiji, ko
bi bil zirwigal Hitler. Vse koliTkaj
vplivne osebc iz masprotnih strank,
bi izkrvavelo pod udiarci krvnikov.
Nada.lje no smemo tudi zabiti, <la se
je antnnta že pripravljala, da posozo
z oboroženo silo vmes. V Pari zu in
Londonu so nanireg vedeli, da bi Lu-
den dorsf in Hitler odpovediala versaj-
sko Jiiirovmo jiogodbo in usl.avila
vsako plaCevanjo odškodnine za
zmironi. V Parizu, so se že pripravlja-
ü, da vkorakajo z vojsko na Bavarsko.
Ako bi bil Hitler zrmagal, bi imeli
kniialu v osrčju Nemčijo framcoske
r.ete, pred kaCerimi bi se nemski nn-
cionalisti goiovo ne bili hoteli vdati
Na francos ki vdor, bi bil otlgovoril
Ludendorff z mobilizacijo in, v bo-
giatih neinških mestih in vaseh bi se
bila zaCela zalirMna vojna od moža
do moža. Velika država bi bila posta-
la eno samo krvavo bojišče. Z druge
strani so se že gibali tudi Rusi in
Böig zna, kaj bi se bilo zgodilo.
Hitler ulorljen,
Berlinska Stresemainnova vlada
jc ostiala gosj)odarica položaja.
Posrečilo se je celo, ulovili glavnega
orpianizatorja revolueije : Iliilerja.
Skril se jc bil v hiši zmane družine
na deželi, kjer ga. je knialu izvoilwila
poücija. Ko so stopili piM'denj orožini-
ki \<n nui* natslavili na, prsi vnuiokrc-.
sc je brez upora predial. Sedaj je jnož
pod kljii-Cem in preimišljuje svoj ];o-
raz. Ako h'\ se lioteli njegovi nasprol-
niki držati mavodil njegovega pro-
glasa, bi bil dames že usireljen in njo.
govo upoi-iiM u,-r;. i,i h.ii., iilad.na
zorn4ja.
Hitler ja-ide ]>j'ed vojaško sodi.šče,
ki ga, bo po zakonu sodilo.
Posast  revolueije   ni še utonila.
Z drugo »trami pa noee vlada čez
noč postreliti upornikov radi tega,
kcj' ]]iaciomalisl.ično gibanjo še d.aviKj
ni udušeno. Hitler ima ,še mnngo
skritih in javnili privrzeiiicev in nje-
gova snirt, bi odbala macionalizern s
sijeni mučeništva. Treba je lorej ma-
lo počakctti. Da se bavarski zma-
govalci Jie čutijo popolnoma vai'-
ne, vidiä že v U'.in, da se je Kahr
obdial v Monakovem okoli in okoli z
vojiaÄtvoin. Njegova palača, iz katere
poveljujo deželi, je ziavarovana na
dohodnih cestah z Železnimi žicauii,
sirojiKj jju.ško so pol no blizii
vladnegia poslopja, ki je matrpano
vojaStva kakor trdmjava. Mož jc
sknajno previden, ker ne ve, ali no
bodo poÄkusili nacionjilisti še enkra.1
revoUi'Cijo. Tak je danes položaj na
NomSkem.
Nove volitve na Angleskem.
Aiuglcski niinistrski ,]>redsednik
Baldwin je imaananil v parlanicntu,
¦da so jutri v p<'tek razpusti poslaoiska
zbornica in se vr.se volitve 5, In (5.
decernbra. Ni preteklo še eno leto,
odkar je zavladiala na Angleskem
Konservativna stramka im ž« sc
razp.isujojo tiovc volitve. Kako jc to
mogočc, ko .iinia, Baldwin vemdar
ve^ino v piarlanientu ? Zakiaj rui
izrahlja svojo moč in vlada do kon-
ca? Zato, ker so Amgleži na taki
sitopnji politiöne demokraeije, da tt
marajo vladati proti Ijudski volji?
ectudi irnajo v parlainentu vcčino.
Anglc.ška vlada je v za-dnjem letu vo-
dila zelo mrtvo politiko na Fran-
coskeni in v Nemeiji. Nastopala je
proti francoskemu impcrializniu im
branila Nemce, todia 'nikdar se ni
upala, sc posiflviti prav odlo^no na
stran Nem^ije. Tavala je enkrat nia
lovo, enkrai na desoio, si ziapravila
sirnpaüje Fnaincozov, nc dia bi dose-
gla zato najmanj.ši uepch. PoiiicarA
je sei preko Arigležcv svojo pot na-
prej in londomska vlada je gb'dala #
pi'ekrizanimi rokaini. kako zmaguje
Francija.
Ta nedločna politika je naletela na.
Angleskem krnahi na odjior, Jjudstvo
je godrnjalo in Baldwin jc KpOÄnal,
da zgublja Konservativna stranka na
vplivu. Kljub teinu da ima v parla-
inentu ve<;i'no, je Baldwin razpisal
volitve, ker iiofe vladati proti javne-
iiiii iniieiiju dežele. V tein pe vi'ü, ka-
ko spostujejo Angleži voljo ljudstva
in kako se trudijo, <la bi zfrradili vla-
do na privoljenje ve-čine, ne pa na
golo silo.
To je vzrok, zaka.j ko »e razpisale
volitve. So pa še druigi važni razlogi,
o katerih bomo j)isaü drugie.
Rimski parlament se otvori
29. t. m.
Pri nas sc je naznanila v -Ca^opisju
vest, da se otvori 29. t. in. državni
zbor. Na dnevnem redu so razli/:nj za-
koni in medmjinii nov obCinski in d<--
želni zakon. Koniaj se je torej vj>eljala
v ma.se kraje italijanHka občinska in
deželna 7,akotnod;aja, že. se rnoriairno
pri pravi ti, da bo razveljavljema »ri
se uvede nova. Za nas je ta yjakon
velikc važnosti, ker zadeva žive in-
tere.so ljudstva in zato homo o njem
natamčno poro-čali.
Vladi se izroči še enkrat
polna oblast.
S'ilno vazüffi. je tudi pred Jog viade,
naj ji parlarnent obnovi 6e enkrat
zaupanje, » <eiu da ji da oblast
izdajati zakono in westavljati prora-
eun. V rokah iii.imistrov bi biJa torej
vsa zakonodajna itj ua<Jzorovaliia
oblast ljudskegia /astopa in povrhu
s> vsa izvr.šilna oblast, ki vladi itak
pritiče. To je ino-si, kiakor je ni uživa-
la nobena vlada miti za časa vojne.
Če-človek čita siasopisjc v državi, dobi
takoj vtis, da bo<lo «trank-e tudj ta
predlog vlade sprejele. iNekoliko bo-
do opozicionalci pogodrnjali, jozili
se bodo donna in v gostilnah, ä več
se ne bodo upali storiti. Opi. '
nalnim stran kam je šlonekaj v
tiako da so zgubile v»ak po.gujji,
odločno nastoj)iti. Dames ¦Citarno n.
pr. v oasopisju, da so ljudovei sklf-
nili glasovati za prallog. Isto bodo
ali so napravüi 1 iheralci, deniokratje
in, drugi. Vlaxla ])rejm<» torej ;<
krat pol no moč in tako je Mu
miju diana oblast, da vlada Se eirio Je.
to neomejeno v državi s privoljenjem
parlamesrita. Zato sc bodo volitve v
državni  zbor najbrž   zopet   preloz.ile.
Kaj delajo t s«natu.
Italijanska, gosposka zbornica je
ziacela svoje javne sej«. In kaj mi-
shte, 8 čiin se peCajo dairies, gospodje
sematorji? Uganite! Oni razpravljajo
o novem voliln.ein zökonu. Vsa italija
in cel svet ve, da je zakon že davno
pt)d strelhio im (wii vendar Ae o nje-rn
razpravljajo. LJstava nainreč govori,
da mora biti vsak zakon sprejr»t od
poslanske im p,a od gosposke zborni-
ce. Siediaj je torej zakon v senatu.
Toda, kjo se je še našla kaka y<>
sposka zbornica ali k<akšen sen at rja
svetu, ki bi bil cxlklonil pred log ka-
tere koli vlad«! Naj bo vlada bel*?
-Crna ali aelena, stari gospodje gla-
sujejo vselej iiri rwlno zanjo. Tako |e
v vseh državah. Zato bi bilo naj bolj
praktično in odkriiosrčno, ko bi se
zakon sprejel brez debate, to se pravi
v 4 rninutah.
Stran 2.
GORISKA STRATA
Vatikan in Jugoslavia.
V •öasopisju čitamo, da so priCnejo
v kratkean pogajanja med Vatika-
nom in belgrajsko vlado. Že pred
vojno je bila sklenil.a Srbija s pa-
pežem pogodbo ali konkordat, s ka-
terim so dovoljevali Srbi Katoliški
cerkvi popoltno svobodo in enako-
pravnost ma svojeni državnem ozem.
lju. Pogodba med Srbijo in Vatika-
nom je bila tako dobra in pravična,
da so jo smatrali aa vzormo. V tistom
öasu je bil prejel umrli S to jam Pi-o-
tic oil papeža visoko cerkvano odli-
kovanje.
Knualu po ski en j one m konkordatu
je pa izbruhnilia svetovna vojna in
pogodba se ni mogLa izvesti.
Ker so pa prišle medtein nove
razmere in so Slovenci in Hrvati sto-
pili v skupno državo s Srbi, jo bilo
treba misliti nia nov komkordat. Kajti
katoliöani tvorijo danes v Jugoslaviji
malo manj ko polovico prebivalstva
in jih ni mogoče smatrati za manjši-
no, kakor so bili v prodvojni Srbiji.
Slovantko bogoslužje.
Zato se pripravljiajo v Himu in
Belgriadu že delj časa na nova po-
gajanja, ki bodo krnalu z-ačclia. Vse
kaže, da se bodo vršila v duhu
odkritega prijateljstva, kajti Vatikan
in Bolgrad polagiata ma to veliko
važnos-t. Dobro voljo Vatikama vi-
dimo že iz tega, d-a misli, kakor
čitamo, dovoliti katoličanom v Ju-
goslaviji slovansko bogoslužje. Kaj
to pomeni, o tern bomo razpravljali
ipriliodmjič.
Kai je novega na deželi
SV. GORA.
Dne 11. t. m. smo imoli strašno
jutro. O pol 7, uri zjutraj v trenot-
ku, ko so je pričela pridiga, jo stre.
la s strahotnim treskom udarila v
oerkev, raztrgala strelovodno žico
ter povzročila siliio paniko in zmedo
ined zbramimi romarji, iznied: kate-
rili jih je več popadalo na tla z ob-
čutno pretrescnimi udi. V samosta-
nu je obiskala strelia kuihlinjo in ce-
lico eneiga izmed bratov lajikov, raz-
kopala na vee mostili zid, razdrobila
veliko šip na oknih. tor smuknila
slednjie v hlev. kjer jo ubila eno mu-
lo (vredno 2500 L.) in psa. Ena iznied
krav si jo odgriznilia konec jezika,
dv«, hlapca pa, ki sta bila ¦ ted a j v
lilevu, sta ostala nepoškodovana.
Treska in hudega vremema reši nas,
o Gospod !
IZ GOR.  RRASA.
Pred kratkim so je vršil občni zbor
Hranilnice im posojilnico v Tomaju,
Izvolil se je nov predsednik g. Jos.
Gerboc, župan, in vsi člani nai-el-
stvia. Videlo, pa se je da je mod na-
Sim ljudstvom vse premalo zaninva-
nja in razumevanja za zadru&nistvo
in zavisi skoro vse od par oseb, ki
upravljajo zadrugo. Potrebno je, da
se ljudstvo vs.poso.bi z izobrazbo, si-
cer zadruge me bodo na Krasu uspe-
vale. Tu iraa naše razumniytvo in
časopisje dosti dela. — Letos nas je
tik pred trgatvijo obisfcala povodonj
s točo. Slednja mam je vničila po ne-
kiaterih krajih vcčino trgatve in aj-
de. NajhujSe. je tolkla okoli Rep en-
tctbru, Krepelj in Križa, manj v To-
maju, še manj pa v Dutovljah in Se-
puljah.
SOLKAN.
V naši vasi in njonem obližju so
prišli razni zločini žo tako na dnevni,
ozironia nočni red, da resno ogroža-
jo dobro ime maSega kraja. Pred par
tedni jo skrivnostno izginil tapetnik
Brumat iz Solkanske ceste, o kate-
rem so do dames ni ne duba no slmlia.
V zadnji številki smo poro-čali o
Štefanu Miakucu, katerega so naSli
v noči na pandeljek iiniirajo^ega s
prebito  frepinjo v  bližini     viadukta
na Solkanski cosli. Danes nioraino
zopet pisati o težkem zloCinu, ki se
jo dogodil med Plavami in Dolgo
nji'vo. V Cetrtek proti ve&aru se je
vozil 201etnisin Karol tamkajsnjega
občinskega komisarja Nibrandta po
kupčijskih opravilih iz Kanala pro-
ti Solkanu. Ne dalec pred Dolgo nji-
vo skoeijo pred vox trije v žonske
preoblečeni moški, omamijo z ucliar-
ci mladega voznika ter mu poberejo
ves deniar, ki ga je imel pri sebi, o-
krog 1000. lir. Nato ga privežejo na
voz in ziapode konja proti Dolgi nji-
vi, sami pa izginejo v naraš6ajoci
mrak. Za zločinci dosedaj so ni ni-
kakega slodii.
ST. MAVER PRI GORICI.
Odstranjevaiijo streliva, ki (ga je
pustila vojna po ri.aisL]i pobotjili, je
zabtevctlo tudi pri mas žrtev. Anton
Bonsa star 22 let, je bil zapoaien pri-
razstreljevanju mun.icijo, Ko jo prod
mekaj d'nevi vršil svojo službo na
Sv. Valentinu, jo razpo^iVa granata,
katero je hotel vni-čiti, tako nesrecno,
da je grozno razmesarila ubogega
mliadenica, ki je bil na lieu mesta
nirtev. Strašne so žrtve, ki jih zahte-
va vojna še sedaj.
Iz ŠTURLJ
nain pišejo : Pro test i zoper ki-ivično
odloke o vpeljiavi italijanšt-ine v
ljudske sole, so silno razburili aj-
dovske orožnike. Pokliciali so na
orožniško postiajo g. D. Krtelja im, za-
čeli na prav «kulturni na^'m» rjuti
nad njim. Izsiliti so liot<?li, d;a bi jiin
izdal sestavljavco ])rotesta in ga na
zvijačen mačin izpraševali, -če ni mo-
goče mod njimi žu.pan, kak ob<;inski
odbornik ali  tajnik.
Toda gospodje so naleteli na trd
oreh. Krtelj je niirno j)oslu.šal ter ma-
to Tieustrašeno izjavil, dia je podpiso
nabiral in protest sestavil on sam.
Ko je poved&l orožnikom, da jo celo
sam ministrski predsednik v Kolose-
ju mirno poslušal podobun ])rofesi, jc
nnarešalo postal bolj mehok i,n pov-
prašal zasli^anca, kaj da je. Obraz
se mu je dvakrat aategnil, ko je sli-
»al, da je g. Krtelj delav.ee. Je že ta-
ko : kadar sila do vrba prikipi, zma-
mo braniti. vsi to,  kar nam    je    svete-
ga. Taka je naša kri.
Iz GOR. BRANICE.
Danes 12. t. m. se je mudil pri nas
preč. g. poslanec Sčfck. Ogledal si jc na
licu mcsta škodo, ki jo je povzi-ocila na
3. oktohra strašna povodenj po Tia^i in
pri Kobolih.
(i. poslanca prosimo, d<i po mofch
podpira in uveljavi nase upravičeno
prošnjo za podporo.
G. poslancu Ščeku nase zanpanjc in
zahvalo. Pridite še !
Vestno vršimo vso dol/.nosti kol itali-
janski podaniki, vlada. naga pomagaj
v  t.ej  grozni  nesrcči ! !          Prizudeti.
STRAŽA PRI  CERENEM.
Nediavno »o njezmami uzmoviči tu-
di pri nas pri gospodu Zlatoperju na-
pravili latinski poizkus, ki pa se jim
k sreči ni bil olmesel. Na klic go-
spodarja so pustili blago (usnje) v
vrednosti več tisoč lir na ccsti in zbežali.
NaSe nad deset let obstojece izobr.
društvo mam je oblastvo razpustilo.
Zakaj - - ne vemo ! ! Resnici na lju-
bo bodi povedano, da je to nekateriin
mašim mladim ljudern, poso.bno fan-
tom, vseč, kei* zdaj jih me ovira ni":,
da ne bi vsako prosto ulico porabili
a popivanjem po gostilnab. Fan.tje !
Zavodajmo se, da to niso    pota,    po
katerih naj bi fhlodil značajeai — P0'
&ten famit. Na t-a način ne dobimo
potrebne izobrazbe, tiemve-C l>onn> ^a"
mo podivjali. Če imam druStva ne do-
volijo, kdo nam pa brani nadaljn0
skupne medeljske stsstanke, kdo n^111
brani segati po dobrih knjigah, a ^a'
terimi razpolagamo ? Nazaj v dru-
štvonc prostore k notranjeinu d^o-
vanju.                                    Sti-ažaii.
KAL nad Kanalom.
Svet Iji si krnalu inislil, da smo zamr-
li, toda smo so kropko jiri /ivljcnju, t;0'
tudi morarno v narodnem oziru pi'etr-
peti mnogo krivic. Težko smo moU:*ili.
ko smo čitali o naredbah proti nascm"
fasopiHJii in o poitalijančonju našc sole-
Povemo pa glasno pred colirn svetonv
da nas no bodo poitalijanfili, ako si tu-
di glave odtrgajo. — Dne 7. m. m. srn°
imeli pr\ nas nude nalivo. T^judje so l)]~
li z'.i v rcsnir.i pre]>]ašeni, ko neurje i11
hotelo pronehati. Vsi studonci in potoK'
.so tako narasli, da jc voda. prcplstv*'n
vse ceste. Cesta Kal-Avrc se je v treh
krajih vplazila in je voda odnesla ve9
grust":. Nihcc ne ve, kdo bo to cesto V0'
pravil in oskrboval. De/ola so izpovst'*'
ja, da cesta ni njena, a ravno tako pi'<1'
vi I.udi obe'in'st. Res, Bog vc, kdo so I)0
usmilil te in tudi drugüi rest, ki so vse
v zelo slabom stanju ? !
DNEVNE VESTI
Eliza se obglavljenjc sloveuskih
sodnikov.
Te dni so sprejeli prernnogi so(fr
niki goriškega okraja neke dekrete,
v k-aterih jih vliada nckako opoznrja,
da bo treba kmahi zapustiti službo.
Svoj nastop utomeljuje vlada na zclo
originalen način : mekterim sodni-
kom o-čita, da radi pijejo vino, riru-
gi so v zasebnem življenja mernoral-
ni, tretj.i nso dovolj brithni, cetrti
trosijo  preve-č  demarja  itd.
Vsi ti sodniki smejo tekoni 10 dni
izjaviti svoje mnenje in n-ato bodo
predloženi ]>osobni koinisiji, ki jih
preiščo in odlo-ui, kdo smo ?e ostati
na dosedanjem mestu.
Kolikn jih bo vlada obdržala, bo
pokazal izid v kratkom času.
Take dekreto so dobili vsi hlovr.n-
ski sodniki okraja z eno izjemo.
Toda tudi iialijanskim sodnikom
niso  povsom  prizanesli.
Izmod Ttalijianov so dobili d ok rot
Fve-tnik Clarici, svotnik Vinci in
drugi.
Ta dogodek je vzbudil v Gorici m«.
popismo razburjonje in splošno ogcr-
eonje. K stvari so še vrnemo.
Obletnica rapalske pogodbe.
so jo obhajala v Jugoslaviji s ernimi
zastavami in žalnimi slvodi.
Glavno glasilo ljudovcev «II Popolo»,
ki ga urojuje Sturzo, jo ostro obso-
dilo vlad.no politiko proti slovemskirn,
lirvatskim in in^-mfikim inanjšinam.
List pravi mod drugi in, da bi mo-
rali vsi uradniki poznati slo-
venšcino, hrva^.ino in ncmSSino, da
bi ,se mogli razumoli s prebivalstvom.
Rudnik  v Rajblju
jo   dala   vlada   neki   angKiski   dni/.bi  v
najem.
Zopet komisarji!
V idem ski prefekt jo iineinoval v ^'
ših krajih meko nove komisarje, V0'
stavljeno <5ez voč občin z nalogo, &f
preštudirajo, kako bi so dalo z-druŽ1-
ti večjo število občin v eno samo n°'
vo enoto. Novi kornisarj.i nimiajo n0'
benih prn.vic nad župani, kor vod»j°
t.i kakor doslej vse občinsko posle &a'
mi. Na slovenski zemlji äo bili in1/1'*
noviami nastopni komisarji : neki VH-
torelli nad   skupimo    Bovec — ž*?*
—  SrpeniiCia — Soča —   Oezsoča   -^
Trnovo — Trenta.  Giuseppe    pet»r*
nell jo dobil v roke občine : Kanal -^"
Anhovo — Korado — Deskle —- A|-
bo im, Ro-činj. NikoLaj Brumelli : M&1"
borget — Ukve — Žahni-ce —   TrJ>'*
in Belo pec". Dr. Biaiiicoross-o inia To
min    —   Grahovo   __     Sv.     Luctf0
—  Voice in Ponikve.    Neki    XaraJ^7'
drži Cei-kno — Öebrelje in Šantvii>k0
goro. Gospod Pancimo se razte-gne Ce/'
Kobarid —  Kred — Idersko — k1"
vek — Breginj — Sedlo — DvoKni«0
in Libu.šnjo. Neki Pagatto im'a Bilja"
no — Kožbatno in Medano. Dr. Or'i0n
dobi Štamdrež .— Biljo — Vrtojlx> -^
Renße in   Vogrsko.    Gosi>od    Staint?1
prejme    Števerjan    —    Podgoro   ^
Šniiartno in Kojsko.
Kdo bo plačal ?
Kdo bo plačal to gospode ? Mi v°'
mo lo toliko, da so mekatoro ol>^ina
dobile ?.e ukaz, da rnorajo pla-?ati P°
300 lir mcs«čmo  za komisiarjia.    ^°
Hlada Sibirka.
Praskovja je prejela kleče blago.slov, se
izvila objeniu, zapustila za vedtio kočo, ki
jo je hran.ua ubožico i7.za otrot-jib let.
Oba jetnika sta jo spremljala Jiekaj vi-st
etariši so kakor okameneli obtirali na
|)rafni, spreniljajoč jo s pogledi, doklei- je
in daljava vzelu.
Lopulov in žena sta se vniila v kočico,
Iz katere je odslej iz «leherneffa kotu lo/.i-
|a samota.
Vasčani so dvinali klevete proti očetu,
ki je piutil hfter v tako brezglavo podje-
|je.
Ko st<i ßpremljevalca zapustila rnladenko,
je ta naletela na dekleta, ki so hodila isto
pot do Miznjega sola okoli 25 vrst. Na po-
li se ji je vsilila to'lpa iaiitov, ined njiini
je bilo nekaj pijanili.
Skočili vso s konjev, <la jo spreiiiljajo.
To se je zgodilo pred- velikim Kozdom.
Potnica se je bila ruamrec ustavila. Jme-
la je s seboj nekaj jecli, zato se je ustavi-
la ob poti, da se okrepča, prosec seljake,
naj oddidejo po svoji poti. Ti pa so se
trdovratno jirjdnižili, rekoe, da hosiejo /.
njo deli t.i kosilo in jo spreniiti do biižnje
vasi.
Izmislila si je zvijačo, rekla je, da bi
rada Sla z njinii, da pa mom rakati na
brate, ki pridejo od zadaj z vozi^ki. Ker
se je pojavila na obzorju senca, dva vo-
zička sta se v re.snici prikazala, so za-
sledovalci jadrno pobegnili.
Naposled je srecno dospela v vas, kjer
je naineravala iKHiivati.  Spala je pri   vla-
stelinu znancu, ki ji je izkazal vso skrb.
Komaj zjutraj je obi'utila silno utmje-
nost. Zapustivši spalnico, kjer je prebila
noc, se je naenkrat zacutila grozno samo.
Sla je mimo nekaterih his, ¦ na neki go-
stilni je zapazila «naitienje orla; spomni-
la se je iznenadena, du je ze bila na tej
poti. Gost na pragu se ji je smejal: «Dra-
ga moja, če boš tako bodila, ne prides ni-
koli v Petrograd. Vrni se rajši domov !»
I'bo/ica je bila v zadregl. Razen 1ega ji
je bil zeniljevid tajnast in ni si znala
označiti smeri proti Petrogradu. Zdelo so
ji je, da je versko tako slavno inesto Ki-
jev nekje v isti črti. Mati ji je pripove-
dovala o Kijevu. Zaželela si je videti to
mesto kot romarica.
Ce je popraževala po Petrogradu, so se
ji sinejali, zato je sklenilo, da v prihodnje
o/.naf-i Kijev kot «mer, a zailela je .sla150'
ker je vzbujala s tern se vef-ji smell. ^e
koč Je zašla na križpotje, kjer se je cepi10
mnogo cest. Pridrvela je kočija, on» s
je pripeljala in zaprosila pojasnila. '^uJ
ci so se  zaCudili,  mislef: da dekle    bl01"1'
dzberi si eno izioed /:esi», «o ji rekli
«V3e
enake so,  vse vod.ijo  v  Kijev,  v  Paris-
Him». Izbrala si je «rednjo pot.
V neznatnih selih je navadno nnleteia ''•
v prvi hiSi na prijazen sprejem, te/J°
bilo v večjih vaseb, kjer je vfasi zan^
prosila gostoljubja od hifte do hiše. W ,
so jo za žensko slabih lastnosti. kar 3' '
zagrenilo marsiktero uro.
Na potovanju  v  Kainujfev  jo  Je  W^e
grozna  nevihta.  Pohitela  je,  da dospft
prvih l»is, ki jih jc upala kmalu  doses'-
(Dalje  prihodBJi^-
GORIŠKA   STRATA
Stnaa  3.
Pom is Li mo, da je v nekaterih skupi-
toah G do 7 ol>Cin, bi zinja&al strošek
v eni »ami skupini približno 2000 .lir
na mesec. Zopet nov davek za slo-
vensko ljudstvo.
Oospodje komisarji no bodo imeji
slabe place ! Giuseppe petenicl bi do-
bil, Če nm plaöa vsaka občina 300 lir,
rue manj ko 1800 lir na mesec, zraven
pride šc pla-ca, ki jo prejema kot obč.
komisar v Kanalu in zraven so, pla-
La defcelnega uradnibn. Trojm-a plaCa
je lepa plaoa, posebno ee znaša nad
3000 lir na mesec.
Kaj ruaj rcčejo diavkoplaCevialci k
tern novotarijam ? Komisarji so ne-
potrobni, to je edini odgovor.
Ali mo morojo na deželncm odboru
izdelati na-črt, kiako uiaj so spoji vcč
občin v eno, brez posebnih komisa-
rjev? Tako bi bil naredil bivši dežel-
fli odbor.
Nova politiko pomoni veliko raz-
tnotavanje ljudskega denarja !
Otvoritcv glasbone sole v Idriji.
Karol Pah or, diploiniran absolvent
konservatorija v Bologni, je otvoril v
Idriji gUsbeno Solo, na kiateri so bo-
do pouoevala vsa god alia na lok, kin-
•vir in harmonij, glasbona teorija, zbo-
fovo in solopetje, iUl. Pouk so bo
vrgil v poslopju;   tehnienoga ziavoda.
Protestni shod na Dunaju.
Tud-i jugoslomnßk i visokošolci na
Dunaju so imeli protestno zborovia-
nje proti odpravi slovemskih in
ihrvaških šol na Priniorskoii). Obšir-
Uo resoludjo so nesli na jugoslo-
vansko pos'laniStvo in prosili, naj so
odpošlje vladi v Belgrad.
Zadnji nemški papež I
Prve dni toga rnescca sc jo prazno-
•Vula obletnica smrti papež-a Hadri-
jana VI, ki je innrl mes-oca novombra
leta 1523, toroj pred 400 iot.i. Bil je
ito zadnji' papož nemške warodnosti,
«Njegovo delovanjo ostame trajna
slava zgodovine papeštva!», tako
pi go o njem veliki zgodovinar
Ludvig Pastor. Noinci sUivijo 1c dni
ftjegov spomin.
Protest   iz  Švice.
Svetovno ziniani Svicarski dnevnik
•«Neue Züricher Zoitung» priobčujo
iprotestno pismo profesorja Fridonka
Medicusa na ministra Gentilej«. proti
PoitalijianConju drugorodniihi šol v
Italiji. «Cilj šolske reforme» — pra-
vi Svicarski prosesor - «bi bilomanj-
vredno ljudstvo, ki je svojoga sa-
»nostojinoga dusevnega življenja oro-
pano, ki je duševno usužnjeno. Tako
¦ljudstvo na Severn i. it.alijan.ski meji
bi bilo madež — za celo 11.al-i.jo.»
Tako sodi Svioarski uf-enjnk o novi
Solski politiki.
Nemška nadarjenost.
Nemci so napravili  iznajdo, ]>o k'.y
teri bodo prermkiajoče sc osobe v ki-
Äematografu obonem tudi govorilo in
i>elo. Bistroumnia iznajdba.
Pri nas in v Svici.
«II Giomalo. d1 Italia» je priobčil to
fl.ni razgovor s- fašistovskim poslan-
•CeiTi Grayein, v kateroni brani na
vso j>rotcge inarodne pravic« Italija-
«lov, ki prebivajo v Švici, v Kiantonu
T.ici'nu. O šolstvu: poslanoc miti^ no
govori, ker imiajo Italijani v Švici
ibalijanskih ljudskih in srednjih šol,
kolikoj- hofiojo, razen toga jc njih
ififcik nradni jezik na sodnijah, v
obCiaii in, pri v'soh drfcavniihl oblastvih
in bviearski Italijani inuajo povrhu
«elo obširno lavtonomijo. Posknoc
Oray se le pritožujo, daso Nomci go-
spodarsko kropki, da nakupujejo \ia-
lijianska zemljišča in izpadrivajo Ha-
lijiansko obrt. PaSistovsko stranko
Ävi-carsk-ilM Italijan.ov vodijo iz Rima,
kjor je vrhovnio vodstvo.
Italijami v Švici imajo toroj yso, a
kljub tomu je trobia braniti njiliove
»uarodne pravice. Nam so vzeli slo-
vensko Solo,, pregimali iz javnosti slo-
vonski jozik, mečejo tnaim iz službe
»lovenske soiinike, a miti protostirati
l>i nam kmalu ne dovolili.
Pobiranje  davkov  v  rokah privatnikov.
Prod kratkim se je vršila dražba za
z.ikup davkov, kajti po italijanskem za-
konu direktnih državnih davkov ne
pobira država, temveč privatne osebe.
Pri dražbi so dobili pobiranje davkov v
zakup po veeini slovenski ljudje : v
Bovcu vcleposestnik Ostan, v Kobaridu
vcleposestnik Miklavič, v Cerknem biv-
ši ž«ipan Kržen, v Tolminu in Gralio-
vcm tolminska posojilnica. V goriški
okolici je prevzel pobiranje davkov noki
odvetnik iz luvšega kraljestva.
Kako je izpadla dražba v dnigih okra-
jib, nam ni še znano.
Resolucija   Slovenske  Ijudske
stranke.
V Ljubljiani je zboroval shod za-
upnikov Slovenske Ijudske stranke,
ki je majviSji zbor franke. Prisostvo-
valoje blizu 2500 zaupnikov iz vseh
dolov Slovenije. Sprejeta jc bila ostra
resolu-cija proti odpravi slovenskib
sol v Ttaliji,    ki   so    jo    odnoslnla.   v
Belgrad.
Kraljica Jelena
je oclgovor.ua na brzojavko nemškib
nuater, CeS da jo je izro«il.a Mnsso-
liniju.
Cast, komur cast I (sv. Pavel.)
obijubili snio, da priobčimo govor
Obljubka, v katerem je obljubljnl pri
proslavi fašistovske revobicije v Gorici
v imen« tujerodnega ljudstva, da «se
bomo živo oklepali Jašizma». Njegov
slavni govor se je glasil :
«Prejasni pospod prefekt ! Ob obletni-
ci fa-šistovske zmagc, ki je prenovila du-
liove in osvojila italijatisko pravo, Indi
mi /upani, prcdstavitolji TUJERODNE-
GA prebivalstva, ponosni, da pripadamo
mogof-ni Ttaliji, ki jo je rešil in jo vodi
Vodja, ohnavljamo slovesno prisego
zvestobc in olicUmo, da se bomo živo
oklepali fašizma in iskreno soclelovaii z
našo sašistovsko vlado. Tako poklanja-
mo vašemu (Jospodstvu, vrednemu pred-
stavniku mofno in pravieno sašistovske
vlade, svoje spožtljive pozdrave !»
To naj ostano natisnjeno v trajen
spomin.
«Lega Nazionale» na delu.
«11 Popolo di Trieste» porofa, da
je bil tc dni zaključon italijanski
oiroSki vrtec v Postojni, ki jo zaSel
delovati mesooa aprila t. 1. Meseca
miaroa bo zopet otvorjon. Obiskovalo
ga je po zigornjšnjem porocilii ß4
otrok, v(H:inoma filoveaiskih. V tob
dnob je otvorüa «I.egia» move otroško
vrtec v Vipavi, Sv. Potru. Renožočah
in Hirski Bistrici.
V Gorico se je naselil
dr. Alojzij Kraigber, znani slovenski pi-
satelj, kateri otvori v kratkem na Trav-
niku zobozdravniški atelje. gtudiral je
v Nemčiji, in sicer v Monakovem, kjer
je doliil diplomo nemškega zobozdrav-
nika. Našoga zaslužnega rojaka loplo
])ripororaino   slovenskemu   ob«vins1vu.
Bombardiranje   županov.
Da bo vtxlela naša javnost, kako
se je pripravljala vdele/.ba naših žu-
panov z.a proslavo fašistovskogia po-
hoda v Him, hofiemo omoniti, kaj so
gospodje oblastniki vso dcJaü, da bi
slovonske župane spravili k sloves-
nostim. Najproj je poslal videmski
prefekt Pisenti županu posebno br-
zojavko, v kateri ga vabi k prosla-
vi iin mu zabiCava, da no sine ma no-
ben nct-chi manjkati. Nato je prejel
župian brzojavko od videmskega žu-
pania Sp<'z<)ttija, v kaileri tudi cm va-
hi k faSistovskJm slavnostim. Dia bi
stvar Sc bolj trdno drzala, jc poslial
povrbu so goriški podprosokt županu
nie manj ko Stiri pisma, kjer opo-
minja župana, da se mora vdeložiti
in da za skozi Bog ne »me manjkati.
Bazon. toga so bili se pozvoni fa§i-_
stovski župa.ni, to se prayi vladni
privržo-nci, da mora jo agitirati po
okolici med ostalimi župani za vdo-
ležbo. Brzojavke, lag-itacija, pisma
(Koliko je to stalo donarjta !) vse to jo
padalo na na.«e župano ktakor   toča
na trte. Vr luči te toče naiu posta-
ne šele razumljiva vdeložba sloven-
skih županov pri proslavi fašistov-
sko revolucije.
Kako skrbijo za svoje !
UradinJ list je priobčil odlok, k.i je
dovolil izdatek 500.000 lir, da se v
Splitu v Juigoslaviji ustainovi ita-
lijianska ljudska sola. 8 to vsoto naj
se nakupijo stavfoa, pohištvo in
knjiige.
Jogoslovanska vlada
je naročila v ftkodovi tovami za
orožje /a 300 miljonov dinarjev to-
pov.
Opozarjamo
na oglas tvrdke : Anton Knštrin, Oo-
rica, ki jo toplo priporof-anio.
GOSPODMRSTVO
Novo obžinsko gospodarstvo
III.
Važne določbe kr. odloka o obelnski
užitnini.
Cleu 7. kr. odloka üd Ü4. sept. 1ÜU4.
št. 2030 določuje : Občine, ki bi ne do-
segle ravnovesja v obcinskem proraču-
nu, četudi so uvedle občinske doklade
ne izpod (>0 odstotkov na državni zem-
Ijiski in slavbinski davek, kakor tudi
vse občinske davke (oboinske takse) in
občinsko nžitnino v rnejah, ki jih pred-
pisujejo to/.adevni zakoni in odloki, se
lahko pooblastijo, da zvišajo tarifo od
predmetov, ki so podvrženi občinski
ii/jtnini za eno cetitino. Ravno tako se
take obcine labko pooblastijo, da \ive-
dejo občinsko nžitnino tudi na pred-
mete, ki niso nasteti v priobfeni razpre-
dclnici blaga, ki je podvrženo občinski
ii/itnini.
To pooblastilo
so lahko dobi od leta do leta in uajvee.
za dobo 5 let od 1. januarja 1924. dalje.
Pooblastilo izdaje flnanono ministerstvo
v sporazumu z osrednjo užitninsko ko-
misijo. Ministerstvo -mora ugotoviti, da
ni mogla obsiina dosefi ravnovesja v
ob("inski bilanci, akoravno je upora-
bila vse zgorajsnje zakonite obrinske
flnančiie pravice ter c.rtala vse ne ne-
obljodno potrebne, ne neodložljive in
nenujne izdatke.
Že v prvem članku o občinskl uiitnini
sn>o poudarili, da je oMinska užitnin
fakultativna : to je, občine jo labko
uvedejo ali pa tudi ne. Clen 2. dodatka
b kr. odloku od 24. sept. 1923. pa dolo-
risjo : obfine mora)o uvesti obiinsko
užitnino, ako &o uvedle obcinske dokla-
de na tozadevne državne davke čez za-
konito mero, to je čez GO odstotkov ir
ako so uvedle sledece oltčinske takst
(obsiinskc davke) : obrtno razprodojaJn
davek, takso na vozove in posle, družin
sko takso ali ])a mesto družinske takse
¦- takso od najernninske vrednosti.
Kdo določuje tarifo?
Tarifo od   p Kulme to v.  ki  se  podvržcji
občinski užitnini določuje občinski svet.
Ravno tako določuje ol)činski svet tudi
opravilnike (to je nae.ln, kako se bo ol)
fiinska    u/itnina   pobirala).     Tarifa    ii
opravilni redi  postanejo pravornočni, k
jih   je   odobril   deželni    upravni    odbor
(Hiiinta  })rovineiale  amministrativa).
Vendar pa sme
obtinski   svet   tudi   skleniti   na   podlag
L1. 214  de/.elnega in  obcinskega zakonn
(Knotni zakon   od i. febr.  1915 St. 148)
da se bo določena tarifa takoj pobirala
in sicer pred odobritvijo tarise po dežel
nem upravnem odboru. Toda v tern slu
čaju  mora  imeti  obcina  pobrane  svot
vedno na razpolago, da se lahko povrne
jo prizadetim osebam, ako ne bi deželni
upravni     odbor    odobril     tozadevnega
sklepa obrinskega sveta.
Tarifa in opravilni redi
so. izročijo ]>o odol>ritvi po deželnern
upravnem odboru flnančnemu minister-
stvu, da jih končno potrdi. Finanfini
minister jih lahko v celoti ali pa de-
loma razveljavi, toda le če nasprotujejo
lomn kr. odloku in tozadevnemu y»ravil-
niku. Minister jih sme razveljaviti le v
sporazamu  z državnim svetorn.
Tarise predrnetov, kl so podvrženi
občinski    užiUiini,  sc  morajo    odmeriti
brcz  tasovne  omejiive.    Nc   morejo   se
rugate sj>remeniti kakor na podlagi
sklepa oLx'-.Jnskega sveta, ki ga morajo
»dobriti in potrditi pristojna oblastva.
Tarise, ki se določijo po vrednosti
iredmeta, se pa morajo spremeniti, ko
)rekorafi občinska užitnina doloceno-
^akonito mejo. Tarifa se potem dolot'i
m podlagi povpreone vrednosti predme-
:a, ki jo je imel potem, ko se je pred-
lodna  tarifa določila.
Občinska  nžitnina
ie sme pre.segfiti najvišjh tarn, hi .srno
ih navedli v priobreni razpredelnici.
Jžitnina, ki se odineri j)o vrednosti
predmetov, se določi na podlagi sradnje
(j.ovprečne) vrednosti, ki jo je imel
predmet v zadnjem Iriletju.
Užitnina se lahko stopnjuje pri istem
blagu z ozirom na njegovo kakovost in
vrednost.
Pri užitnini na vino, most in svefce
grozdje se mora vedno vpoštevati pro-
pore, ki smo ga navedli v razpre-
delnici.
Katero   blago   je   prosto   občinske
užitnine 7
V  odprtih občinah  in  v  odprtili delib
zaprtih  obrin (pri nas v vseh  občinab)
je prosto užitnine :
a)   blago (izvzemsi  likerji, vino, meBo
in  špiriti), ki  ga priskrbujejo in  razde-
ljujejo med svoje potrebne    člane    kon-
sumne zadruge, in sirer brez dobička po
nakupni  ceni,  vštevši    pa    navadne    in
neobhodno   potrehne    tipravne    stroške;
dotično  blago  pa  se  mora   uporabiti    v
hiSah č-lanov, katerim .se je blago  razde-
lilo;
b)   vino,   vjnčeca  in   druge   vinske   pi-
jafe so tudi izvzete od občinske  užitni-
ne, ako  se dajejo polcg  dnine    dninar-
jem in težakorn ali  pa kolonu, ki  izvr-
Sujejo poljska dela;
c)   meso,  ki  se  pripravlja    v    velikifi
tvornicah  za izvoz ali  pa  me so,    ki  se
pripravlja  za   preskrbovanje     krajevnih
obrti  ali  pa  za obrti    drugib    ohrin    v
ktaljestvu, v  smislu   dolofb, ki    jih    bo
odredil  pravilnik;
d)   stavhinski materijal, ki se uporabi
za  stavbe, ki naj se  ne  vporabljajo  vac'
kakor eno leto, in  siavbinski  materijal,
ki se vpornblja  \' kmnčkih    in    obrtnih
(industrijalnJb)  st.avbali.
V  drugem članku  o običnski  nžltnini.
smo poročali, da se ista lahko pobira
na podlagi tarife za vsako posamezno
blago, ali pa na podlagi posebne pogod-
be med obt-ino in davkoplarevalcem. Zdi
se nam potrebno še opozoriti na toza-
devno določbo ölena 29.: mora se pobi-
rati občinska užitnina na podlagi po-
sebne pogodbe (ahbonamento) v odprtih
ohi'inah (torej v vseh naših občinah), Ce
to posebne razmere obrti zahtevajo in
če bi pobiranje užitnine po tarifl po-
vzročilo mnogo sitnosti in strogkov.
Ako bi se glede višine užitnine obči-
na. in davkoplacevalec ne mogla spora-
zumeti, jo določi neka posebna komisi-
ja, proti odlo^jbi katere se lahko prito-
žitaj občina in davkoplatevalec v tekij
3 dni ]«) prijavi odlorbe na prefekturo.
Opozarjamo,
da  dobi  vsakdo.  ko  plača  užitnino,  po-
trdilo,  ki   ga  morA dobro  shraniti,  ker
je to edini dokaz, da jo je plafal. Kol
kovne  takse  mora  plaCati    dj>,vkoplate-
valec. Kdor pla^uje  užitnino    v    «misl«
TtORISKA   STHAZA
posebne pogodbe in zastane s plačilom
več kakor 10 dni, mora potem plačati
4%  kazni od  neplačane svote.
Od poštnih pošiljatev (Paketov).
niora vsakdo plačati užitnino takoj ob
sprejernu. Postna uprava lahko proda
vse posiljaive, ne da bi posebno na to
opozorila in brez sodnijskega postopa-
nja, dko S'd noce plačati užitnina.
Poštna uprava določi razprodajo, ko se
j: zdi priniemo. Preostanok užiininc so
mora v'rniti opravieenemu prejemniku
pošiljatve.
Kdor Je plačal po nepotrebnem
užitnino, mora zahtevati povmitev pla-
čane svote v teku dveh let od dneva
plačila. Priložiii mora izvirno plačilno
boleto. Prošnjo mora napraviti pisme-
no. Po prcteku dveh let pa ne more
zahtevati vraf-ila.
Ako bi se pa pri pregledu bolet. ugo-
tovilo, da so se dogodili pogreški v ra-
fcunsivu, oziroma pri odmerjenju nžitni-
ne, se mdrajo isti uradno popraviii.
O  kiznih in kazenskem postopanju.
lie  rnoremo  tu   razpnivljati,  ker bi   mo-
ra li napisati eel članck. Ako bi bil tozn-
devno   kdo  kaznovan,  naj   se   obrnc   na
podpisnno tajnistvo v svrho nasvela.
Tafniitvo Kmetsko-Dclavskc Zveze
v   Pnrlcf.
VALUTA.
Dne 14. novemkra si dal ali dobil:
za 100 diuarjev — 26-10 — 26'40 L.
la 100 avstr. kron — 31 — 3-2 stot,
za 1 dolar — 32-95 — 23-05 L.
eh 1 funt 100 20 — 100-50 L
lie« in« mogoEoega Mi
List «11 Gioinale d'Ikilia» prniaša
o bivšem konfcuhi fašislovske braiii-
be s Krasa Petru Rainisu zanimiv-a
odkritja. Peter Kainis je prišel v
Trst leta 1918 in si je ziačel matikati
na pvsa različna vojaška odlikova-
(nja. Najprej si je pripel bronasto sve-
tinjo, jiotom vojni križ, nato srobrno
kol'ajno, nato še eno in šc eno, po-
tem si je1 prišil na rokav mrtvaško
iglavo in dodal v kratkoni «e dve, ta-
ko, da, so mislili vsi, da je bil nič
manj ko trikrat povišan v svoji
«aarži» vsled vojnih zasluig1. Ni mi-
nulo dolgo easa, ko so je neniadoma
odlikoval z vitcštvom Italijanskc
krone, nato je zablestel n>a njegovih
prsih križ vojaškega savojskega re-
da, potem lrancosko odlikovanjc s
palmami, nato nov vojni križ, sledi-
le so anglefike, -Ceškoslovaške iiii srb-
ske vojne svetinje in cela neprcgled-
na vrsta manjših odlikovanj. Na nje-
govih prsih ni bilo vcč pos-tora »a
l)lesketajočc zvezde, križe, kolajne in
redove.
Vsi ga častijc.
Vojaški predstojniki, slavni üi-rjcra-
li so ga čislali in častili, tržaško ča-
sopisje ga jo slavilo kot .nedosežncga
raarodnega junaka, I'rinasalo njegovo
sliko in gia stavilo vsem za vzor.
Ker ni nihee slutil njegove sleparije,
so je povišal siam za rniajorja in sc
odlikoval z- majvišjo svetinjo, ki je
v Italiji Tiiogoča, z zlato fvojno ko-
lajno. Mož je vlekel povrhu vse pri-
stojbine od svojih odlikovanj in. se
•čutil 'na vnhiuncu svoje slave. Vdcle-
žil se jö i D'Antnunzij.em pohoda na
Reko in pesnik ga je niočno Čislal
in. obr-ndowil. Nato je prišel mož v
Istro in bil i/voljen zia župana v No-
vem gradu. Krnaiu se je vrnil v Trst.
in sicer pomnožen z novim odliko-
vanjem : postal je -Castnik Italijan-
ske  krone.
Pri Kraljevi mizi.
Za rasia volitev v parl-ament let.a
1921 je nialo nianjkalo, dia ga niso
kandidirali fašisti za. državnega po-
slanca mesto poslanca Albanesia. Ko
eie jo prepeljevalo truplo Neznameora
vojaka v triumfu v Rim, je bil Rai-
nis dodeljen kot <xastna straža in
spremljal Neznanegia vojaka preko
vse države. Ko je prišel kralj a kra-
ljico v na.še kraje, mu je bil Raini?
predstavljen  in  je sedel  z /njim  pri
isti mizi. Pridobil si je prijateljstvo
kralja, slavnih generalov in se l<re.
tal v njih družbi.
Po zmaigi fafiizma j<' bil imenovan
za konzuia «Kraške leigije» in inie!
pri tern tudi blagajno v roknh. Km:'
zmamjka nekega due 29.0C0 Mr. Ta
dogodek je i>il njegova nesreča. Izvr-
šila se je preiskavia, ki j-o dognialia,
da Je l»il Rain is v vojni navaden po-
ro-f.nik brez jiosebnili odlikovanj.
Razkrinkam je bil za slejrarja.
Vest je močno riaziburilia vodilne
krogo fašistovsko branibe in vso lr-
žaško javnost.
Tako piše «Giornalo d'ltalia», kate-
remu vernjemo.
Dolžnost krčmaijev je, da foSijo
pristna, domača vina. KrSmarji I Do-
bro, pristno vino in po ceni dobite v
Vinarski zvezi v Gorici, via Mameli
St. 8. v bližini stare goriške ßimna.
z!je.
.............oÄRÖvi.
Za Slovensko sirotišče : KmcčKa
liraniliniica in posojilnica pri Sv. Lu-
ciji 200 L, velec. g. dr. Franc Ga-
brščck, odvel-nik, 50 L. Bog poplasiaj!
Za Alotzijevišče : Si. Km. hnanilni-
oa in posojilnica Sv. Lucija K"> J-.
Prisrčna  bvala !
JAVNA   DRAŽEA
PRI   SODNIJI   V   GORICI.
Vr sredo 21. novembra t. 1. ob 9. uri se
bo vrsila pri preturi — okrajni sodniji —
v Gorici v sol)i št. 5 javna dražba sle-
dečih nepremii'nin :
I.  zemljiško parcele v obsegu 1223 kva-
dratnih metrov z izhodom na gontpeter-
sko   ulico   med   hišama   št. 43 in si. -M
—    pripravno    za "st'avbeni    prostor ali
skladišee — cenjeno    L. 12.000,   najni/.ja
ponndba L. 6000.
II.   stroji   *)  mehanične,   mizurske  d.";-
lavnice z majhno novo hižico (4 prostori,
še  ne  popolnoma  dodelano)   Via    Lun-
ga 40.
Povrsje zemljišča 1700 kvadratnili m.
cenjeno Lir 35.300, najnižja ponudb:i
Lir 17.(550.
Dražilo se bo najprej za vsako skupi-
no posebej in potcm tudi za obe skupiiii
skupaj.
Ponudniki morajo položiti vadij v
znesku  10% cenilne vrednosti.
Natančncjši pogoji so r.izvidni iz sod-
nib spisov E 1391/22.
*) Za st.roje najnižja ponudba L. 3585.
•••••••••••••••••¦•••••••••¦•«¦¦¦¦aaa>aaaa
Radi skoraj.^Tijo presclitve v teku
20 dni razproda
Ma Asperti s Mii
v KRMINU
Piazza XXIV Maggio št. 444
vso  svojo  zalogo  blaga s  popustou;
25%.
Ugodna prilika za neveste pri na-
bavi peri la, blaga za gospo in gospo-
de, krasnilh. odrezkov za pla.%e, dvc
nitnikov in. volne za miatrace, raznih
svil, preprog, zaves, žepnih rut, ovrat-
nikov, ovratnic, deznikov, klobukov
in raznega drugega blaga.
RAZPIS SLUŽBE.
Občina Bovec sprejnie uradnika,
sposobnega    slovenskega in. italijan-
skega jezika v govoru in pisavi. Pin
ča po dogovoru.
Prosnjo z navedbo dosedanjega
službovanja <naj so vlož-ijo do 1. de
cembra 1923. Nastop službe najpoane-
je do 1. januarja 1924.
Zupan. : Anton Durjava.
KOŽE ZA STROJENJE
in  v  to  spadajoča dela «prejmo  pi
zmernih  cenah  Kristjan  Trampu.s   \
Gorici, via Tomsig stev. 22 (blizu Ži-
vkiskega trga).
Kje se nahaja Bednafikova
hniigovezoica ?
V prostorlh  Zadružne  tiskarn«  v  Go-
rid na Placoti, vogal via Orzoai.
Krojatk: pomočnik si i.šče dela.    Na-
slov pove uprava «Goriške Straže».
Trgovino z kuhinjsko
posndo  in   železnino
F. Frandolič
Piazza E* de Amicis St. I
(Korenj) priporočamo
ZDRctVNIK
dr. Rado Sfiligoi
sprejema za kirurgijo,
porodništvo in ženske bolezni
v Qorlcl, Via  Mameli  St. 8-1»
od   9. — 11. In 14. — IS.
Adna ceviji
W&\ Juvljanke zailruge v Wifnf
Lastne prodajalne:
Gorica, Corso G.Verdi 32
Trst Via dei Rettori I.
Tvrdka z jedilnim in koionjalnim blagom
Anton Kuštrin - Gorica
i    Via  Carduccl  ..3   (prej  Oosposka   ullca)  se prlporofa  slavnemu
obtinstvu v mestu In na deieli.                      Vs« blago prwe vrste.
Cene imerne in niske. Poatrelba locna in solldna.
Na Seljo odjemalcem v mestu se blago dosfavlja na don.
ÄVTOMOBILNE PREVOZE
vsakovrstnega blaga: vina, pohištva, šta-
cunskega blaga, drv. desk, coknv, ltd.- za
vsako rail da I jo prevzema po zmernih cenah,
Friderik Passer. Hjdcvščina stev, i pri Gorici
Kajfisje n pli
*. za    kože:    liaic,   kun,   podlasic,   zajcev,
|V mačk, veveric, jazbecev i. t. d.,   i. t. d.
\ ^SptBpasipoJtaBpBšili^vsl^0
Walter Windspach
QORICA  -   VIA  CARDUCCI   it. 10
tt eilio poielje \ seda t Into
(Oftieins Elettriche dell'lsonzo Societä Anonima con sede a Trieste
=====    Via Mazznl 26. nadsfr. I.    —              —
se mora pritož;ti
nad poSkodbami, ki so Be izvršil« n;i nje.t,rovih clcktričnili črtah in prodvBcm na električui
progi Tržič-Gorica, ki do sedaj Sc im deluje. Mnogi to bili tako predrzni, da so odnesli .
na tej črri razni iuaterijul in kovinske prcdmete.
Elektrlčno druStvo izjavlja, da \>o po&topalo proti krivceih z tbo stro^ostjo tor
jih bo izročilo Boduijski ohlasti in opozarja vnukogar, da n« zlorablja ter da se ne dot.ika
njegovih n;ipr«v, eutudi še ne delujejo.
EloktrlČno druStvO j(J tudi pripravljeno nu^raditi vgako^ar, ki naznani odgovoruc
osebo in ki mu omo^oči, da prido v poscüt v celuti ali pa vsaj dcloma nkradnngn materijala.
Trst, dnß 22. oktobra 1923.                                                          Ravnateljsfvo.
Vedei za leto 1924
================     ie izšel
Zaloga v Gorici v knjigarna
K. T. D. CMontova hiša)
v Trstu pri J. Lftoki, (knjigarna Via Milano)
Modni salon ROZE  MUNGHERLI
W GorlCl se je preselil v trgovino na
Corso Giuseppe Verdi St. 40
V trgovini je dobiti vse  novosti letnega 6asa »  vzorci iz Pariza,
Milana in Torina.   Izvršujejo se tudi Tsakoyrstn» modistična  dela-
Klobuki Roze Mungherli so razstavljeni in  se  prodajajo  samo  v
laslnem salonu Corso Verdi St. 40.