List 37. 3 i*. Tečaj XLVI i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeinane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr , za 4 4 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. o V Ljubljani 12. septembra 1888 9 4 v » % 4 A Obseg: Razstava svežega sadj Kako divjake ejati ? Zemljepisni in narodopisni obrazi. leta Trgovinska obrtna zbor Iz deželnega zbora Naši dopisi. Novičar. Nasledki ;.šnopsa u m t Gospodarske stvari. Razstava svežega sadja. Važen oddelek velike deželne sadne razstavo, 9 • _ tero priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od 17 ka-do 21 oktobra t v Ljubljani bode razstava svežeg sadja Razstavilo se bode lahko vsakovrstuo sadj po sebno pa zimsko, in sicer jabolka in hruške Tej razstavi bode namen pokazati kakšno sadj prideluje Kranjska in katere sadne vrste se ob raznih razmerah najbolje ponašajo na Kranjskem stavo vred pa tudi pričnimo urejati imena ter spravljati jih v soglasje mologijsKimi imeni. raz slovenska sadna z vednostnimi po Ker je c. kr. kmetijski družbi kot razstavnemu odboru veliko do tega da ne bodo tavlj samo umnih sadne vrste, ki so rasle na posestvih marljivih sadjarjev, ampak sploh vse vrste, zlasti jabolk in hrušek ki rasto kje na Kranjskem, naj se kakor koli imenujejo zato skupi > » bodo razstavniki svežega razdelj v dve in v razstavnike, kateri bodo razstavil ga pridelali na svojem posestvu adj ki so in sicer: ? H & a V t r r ■■ ..... *** * * r~*5 ^ t iij v jfi $$ ^ zstavnike, kateri bodo razstavili večo zbirko Razstavniki druge skup bodo pa poslanim vrstam samo pripisali pravo domače ime vrste in, na kakšnem d raslo sadje Ke , na kakšni zemlji in v kakšni legi ni treba, da bi bili ti razstavniki sad jarj v s; J eb zato ne bodo dobili svetinj, ampak častna darila in zlatu Ker bode kmetijski družbi v avnih prostorih mnogo prirediti, naj nikar ne odlašajo oglasiti se oni sadjarji, kateri se mislijo udeležiti razstave Druge skupine » učitelji. prosimo, naj se udeleže zlasti Vsi, kateri oglase, da mislijo poslati sadja na razstavo, dobodo o vseh rečeh v pravem času vsa pojasnila. Vsake vrste bode poslati po 5 do 8 sadov ali plodov, velikih manj, majhnih pa več. Glede pošiljanja svežega sadja za razstavo ravnati je tako le: Odtrgano sadje obriši dobro s kako mehko ruto najbolje če z volneno. Potem zapiši vsaj na en sad vsake vrste s črnilom njeno ime. Jabolku « v ♦ zapisi ime na plat blizu reclja (peclja), hruški pa blizu muhe. Kadar je črnilo uže suho, zavij vsak sad posebe v papir in potem spravi vse sadje med seno, najbolje če v otavo ali tudi med rezanico ali v primeren zaboj ali tudi v košarno, v kateri misliš poslati sadje v Ljubljano. Kdor bode pošiljal sadje po železnici, naj pa pošlje to- liko sadja ki so ga nabrali po vsej občini, po veči po- reCj bodemo » da pride za časa v Ljubljano. Vse druge še v pravem času. <. krajini ali po vsem ograji. Prvi razstavniki bodo morali na zapisne pole i katere jim bode poslala kmetijska družba, zapisati ime vrste, ki je običajno v njih kraji, potem v kakšni legi in v kakšni zemlji rodi vrsta najrajša ali rodi pogo stoma ali začne drevo roditi godaj tej skupini je za odlikovanje Kako divjake vzrejati? ali pozno itd. Sadjar mora pred vsem skrbeti, da dobo krepkih določenih veliko zdravih divjakov. Če ti niso zdravi dovolj močni, dobro srebrnih svetinj, c. kr. kmetijske družbe in tudi deželnih w častnih daril v srebru in zlatu. S » • l : • ». ? ^HK 7 [f- ' zakoreninjeni, ne premladi ne prestari za požlahtnjevanje ne dobimo nikoli in visokih dr Podlog ra t 294 zumnem boli v njem biti pikro idjarstvu so dobri divjaki. Te vzrejamo naj-ena. Seme mora biti sveže in kaljivo, jederce pa belo in sladkega okusa, nikakor pa ne sme iz sem in gnilobno To velja o vseh naših sadnih vrstah. Semena nabiramo lehko kadar pripravljamo sadje za sušilo, kadar ga tolčemo ali uživamo. Tropine treba večkrat skozi sito presejati, dokler ne ostanejo sama semena ali peške. Skrbimo torej za to. Na majhnem prostoru na vrtu vzredimo lahko vsako leto po tisoč divjakov. Ako jih pocepimo in presadimo, imamo v kratkem lepih mladih dreves. In teh smo potrebni, da stara onemogla drevesa nadomestimo z novimi, čilimi ter prazne prostore zasadimo z rodnim drevjem! Tropinam, katere smo sušili na peči, kaljivih ne kaže izbirati pešek, ker jih je mnogo uže ne- Zelo lepih in ažnih peštk dobimo, ako jih Podučnt* *t\ari. hruške režemo sušenjo po obedih ali kedar jabolka in devamo na stran Nekateri sejejo kmalu po prešaoji H- eške s tropinami 4 I • delo ed Tega svetovati, ker maloke Zemljepisni in narodopisni obrazi. se Navadno zvabijo tropine toliko miši Nabral Fr. Jaroslav. da prožro vse peške. Je prvi zimski čas nabiraj 86. Da ostanejo kalj » vloži jih v zaboj 8 peskom, v zakoplji potem 1 s prstjo ali s stolčeuim ogljem plastoma, zaboj Kako so potovali starodavni Grki (Dalje.) • • globoko v suho zemljo, da ne mo njega. Rano spomladi izkoplji zaboj rejo miši do s^j peške brž, kc je vreme po ugodno. Če se kažejo uže Platon se opira v svojih zakonih na starodavno navado, ko dovoljuje tujcu ali |>otniku, da more natrgati grozdja, smokev, hrušek, jabolk in margara če m zadnji je čas, da poseješ peške. Sploh pa so peške ;e Tudi so šli Grki radi na roko sleharne^u tujcu od krepkih in trdnih drevesnih vrst boljše mimo vseh če je zašel, ali če ni vedel ne kodi ne kamo. Poznej drugib Na suhem hranjeue peške cimijo brez odeje g0 postavljali Grki miljne kamne ali stebriče, in kazala rn al o kedaj precej spomladi; kožica je tako izsušena se ne da precej premočiti Sedaj misli neveanež > da da Tudi po potnih listih jim preiskovati prtlj začeli popraševati potnike Ali elej ni bilo treba ter pot- takšne peŠKe sploh ne bodo cimile, ker niso hitro spo- nega ijsta? kedar je šel kdo na tuje. Za časa vojske so mladi vsajene, gre in izkoplje semena in tako uniči zahtevali od dotičnih potnikov izkaznico, na katere) je vse. Zemlja mora biti za divjake dobra, sicer ne morejo ^il vtisnjen državni grb i Špartanskem pa je bilo tam vzrasti krepki, lepi divjaki. Sejati moramo redko, potovanje na tuje brez izrecnega dovoljenja eforov strogo ker tako dobimo divjakov, kateri imajo mnogo korenin ter rasto hitro. Zatorej svetujemo jeseni zemljo 60 80% prepovedano Tudi Platon je grajal preveliko prijen po drugih državah, da ja globoko prekopat ali golati in pognojiti z dobrim ljivost, ki je bila v navadi smel vsak na tuje, kedor je hotel. Odrejil je toraj v očnim kompostom, ki se raztrosi po vrtu. Kedar greš 8Vojifci zakonih, da nima nikdo huaiti na tuje, kdor ni sejat i naredi 6—10%» eloboke jamice po 50—60% na- Sp0lnil štiridesetega leta. Vendar nimamo nobenega do razen. te jamice položi peške, pritisni jih z roko m kaza 0 p08ebnej kontroli potniko niti o posebnem pokrij 3% na debelo s kompostom gredice treba potem večkrat opleti iu Takšne drevesnične z razredčeno zaviranju potovanja Pač pa so smatrali izveiavost ojnico pol to tedaj kadar so drevesa nekoliko porasla. Vlage jim ne sme nikoli manjkati tujih običajih in napravah kot znak nezadovoljnosti z. colih so preiskovali prtljago Kdor domačimi pravami Na m hoč še bolj postreči med d ineu nje hlevnesa r že vrstice Lapol o potnikom, kajti uže oudaj Plutarh veli: „Colnarji b bdačlj prhlega Miši i o* gnoj plohe j m ekoliko kratkoslamnega, lh Ta ohrani drevescem vlago tudi ob hudi skOfdujejo veliko, sploh pa imajo robo iu blago prebirajo am pre temveč 9 tO k ra/nu bla ne zato, cr CiKajo ker po skritej robi, in tako vso prtljago prerije jo m premečejo u. ne erom dovolj hra Ce smo tako ravnali, ničesa Tudi v toplic so hod in vozili starodavni nemaril potem so uže enoletni divjaki ki so za- V8e- Grki. zabave č takih topi na i katere di katere zaradi izredne pjmuči v znih boleznih k ikor več vredni nego dvoletni, za presajauje v dreves- Slabejša enoletna in zdrava drevesca pa treba ati, ob koreninah obrezati, deblo jim prikrajšati Ta topi so bile na Evbej o katerih nam Plutarh n co. sporoča to le: „V Evdepsu na Evbeji je toplih vrelcev uih poslopij iu stanovanj, zato j post steKališče Ui Jih tako presaditi v dobro rigolano in poguojeno vse Ond imaš v izobilju perotniue, divjačine la emljo, to pa v vrste v katerih stoj drevesca 6 go od drugega, vrste pa morajo biti narazen 60 8 % 10%. morskih rib Naj živahnejše življenje ondi pomladi Č mnogi gostje prihajajo edi zato da se zabavaj 9 sli orehe kaže saditi precej, kadar so zreli Tudi guja je §ei v toplice, da se je odpočil od truda ipadli. Še enkrat ponavljamo resnico da moramo pred sitnosti, pa Plutarh ga graja le z gledališkimi igralci. 9 ker občeval skoro edino em skrbeti za zdrave in močne divjake, ako hočemo liti lepih > In koliko je s talo potovanje v tarodavnem času? isokih dreves, kakeršnih nam sedaj živo Tudi o tem imamo malo podatkov, prav za prav imamo anjka Divjakov je pa najbolje dobivati le iz pešek par beležk. Za časa Demostenovega postavim 80 295 prejeli trije poslanci 1000 drahem potnine za tri mesce. istem času je bilo potovanje dosta draže, kakor 180 let pozneje na Italijanskem. Polibij nam pripoveda, da je potni* gostilniuu za vse vkup plačal roko pripetilo se je več potov, da ju je Katon uže došel 7 obola. Mnogo so potovali pa mu nista še nič prigotovila. Tudi njega samega so preko rame pogledovali, češ, daje boječ mož in nizkega stanu, ker v takih okolnostih ni kričal in razsajal, temveč Likurg, Platon Grki Solon, Pitagora, Herodot, in udano sedel Polibij. Za časa Solonovega je po- vendar na pete mirno na prtljago ter čakal. Kedaj pa kedaj je stopil Pozval dotič toval po Grškem tudi skitski princ Anaharz, da zado- sebi ter jej omenil: „Kako da ste tako volji gosposko epriljudni? vedoželjnosti, in to je napravilo tako izgledovanje, Bodite vendar priljudni iu postrežljivi tujcem. Nikari ne kakor je napravlja dandanes pri nas kakov indijski mislite, da pride vsak pot takov mož, kakoršen Nabob. Naj dodamo še to da so potnika, kedar se je m jaz u povrnil domov, prijatelji sijajno pogostili. 87. Kako so potovali starodavni Rimci. Rimcem je bilo gostoljubje prav tako sveto kakor Grkom. Tudi oni so verovali, da potnika čuvajo bogovi, (Dalje prihodnjič.) Nasledki v „s n o p s a u osobito Jupiter, prvak bogovom. V Rimu je užival tujec popolno varnost, če tudi ni imel nikake pravice do dr-žavnega varstva. Kdor je žalil tujca, pokazal je neote- nekem spisu (Dalje.) Zgorela je v — pijanosti. Demšarjev Peter, pravi korenjak zaleški ) postal > sanost svojo ter je prišel ob veljavo.-Plavtovem stoji to-le: „Kdo si ti? Pred kot ne si rob malovreden, hudoben človek, ker greš tujca zasmehovat". Vkljub temu je pognala državna oblast z Rima tujce, kedar jej je kazalo. Ko je bil Grak predlagal, da se podeli meščanstvu vsem Italijanom, in je vsied tega zabelo vreti ljudstvo z vseh krajev v Rim, pregovoril je gospodar. Druzega mu ni kazalo, kakor da si poišče za tovaršico dobro in skrbno gospodinjo. Ker je bil pameten niso ga mogli njegovi po Plahtačih in trezen mladenič zapelj sovrstniki zaleški ne videti in ne trpeti Po šteni Peter si pa zavoljo tega nikakor ni belil glave, še le prav po volji mu je bilo nimi reveži mir iu pokoj. > da imel pred zasleplje senat konzula Fanija Tndi 65. j dal vse nemeščane izgnati, pr. Kr. so vsled papiš&ega zakona pregnali > da je Peter je imel za vse kaj bistro in čuječe oko vse one, kateri kazati. se niso mogli z meščansko pravico iz- videl ni ravno teško takratnih razmerah ; pre- ker bil je zelo oprezen, da pri bilo med vsemi domačimi odra- ščenimi dekleti nobene, katera mu bila mogla po Kakor Grki tako so tudi Rimci radi ostajali pri radi stati vredna tovaršica. Vsaka bila je kaki posebni * prijateljih in znancih, kedar so potovali. Osobito so zahajali potniki v one letne dvorce, ki so stali blizu velikih cest. Toraj je svetoval Kolumela svojim rojakom naj ne stavijo dvorcev blizu cest, Ker potniki hišo preveč izmolzejo. Kdor ni imel prijateljev ali znancev ob cestah, » koder je potoval, moral se je zatekati v javne gostilnice bile na dobrem ali slabem glasu. Odlični in pre večji, veliko, kazalo ena manjši napaki podvržena Iz malega , ena raste a iz velikega še večje. Petru toraj druze 6 ni nego se v tej važni, za celo življenje odločilni zadevi obrniti drugam izvan svojega ojstnega kraj Poišče si toraj za ženo pošteno dekle v bolj oddalj hribovski fari so bila dekleta, kakor svojem času ? naj možni potniki so se ogib a taidh gostilnic dokler so mogli, ker jim gostilniki niso mogli postreči z lepim in snažnim pusodjem, s posteljo in z drugim Komfortom, Zaleščanke, na posebno dobrem glasu. Zaročil in potem poročil se je z Polonico, brdko in lepo hčerjo premožnega kmetskega posestnika Rebrnika v Zavrhu. Tri leta in pol po poroki sta preživela kaj srečno. ker niso pa tudi za to so se ogibali takih gostilnic, radi občevali s plebejci. Samo znani Vitelij je rad zahajal v javne gostilnice, da se je zabaval s preprostimi potniki in živinskimi poganjači. mirno in zadovolj Bog jima dvoj dal med tem časom pra o •• čvrstih otročičev: dečka in deklico. Srčno Videti .pa je > da večino takih gostilnic ob cestah sta se nad tem darom božjim radovala. Plahtača imela sta nad tem zadovoljnim parom zakonskim vedno hudo piko. Peter ogradili posestniki dotične okolice, da so laglj kot vojak v reservi, bil je poklica in preje v Bosno-Hercogo pravili v denar pridelke. Kako so si pomagali Rimci, porabi vražj Beta kedar potovali, to Pol leta Nekega 2 na vojno bil izostal. To priliko dne dobi dob m v življenjepisu mlajše prav jasno popisal Plutarh Polono v svojo pest. Kot zvita kača nekdaj Evo v pošten Katc Azij tako-le. Zjutraj zarana je poslal peka iu kuharj potoval v tisto obdelovala je ta grda baba neskušeno Polono z raj V80 mesto ali in kuhar kraj, v katerem se ie bil namenil ostati Pek svojo prefriganostjo sta koj mreže svoj ter jo poiskala prijatelja gospodarjevega slutiti ni mogla očeta, ali znanca, a če teh ni bilo, šla sta v gostilnico er sta prigotovila naročene jedi. Ako tudi gostilnice ni bilo dobiti; šla sta prosit, naj jima odkaže primernih prostorov. Ker jima niso povsodi verjeli, toraj tudi ne šli na za njo nastale 9 | toliko časa in tako, da jo vjame v šnopsu" privadi. Uboga Polona niti kako žalostne posledice bodo iz tega Ko dobri Peter zopet domov pride, 8V0J0 nekako vso spremenjeno; čudno iu najde ženo nezaupljivo obnaša se proti njemu; prejšnja prava ljubezen njena * 290 do Petra zginila je nekako čudno. Peter bil je kar nitke zgori. Ko gospodar slučajno ravno prvi pride in osupnjen; sam svojim očem ni vrjel, ali je to resnica, vidi svojo ženo vso črno, osmojeno in v brezštevilnih ali se mu le dozdeva resnica! Polona mu da tako. Žal, da je bila britKa mehurjih brezzavestno na tleh v kuhinji ležati, britko je čem dalje, tem večje križe in se nadlo zjoče, ter zdihne: „Bog pomagaj! še tole sem mo o prizadevala. Nažulila se je vražjega šnopsa ral dočakati/ Dobri Peter uda se popol večkrat tako, da cele dneve ni bila za nobeno rabo. Osmojeno Polono spravili so potem v posteljo Vse prošnje Petrove in spomini na prejšnje srečno živ- moči očedili in brez v voljo božjo. , jo po odloga po domačega gospoda žup- bile so brezvspešne. Polona postaja vedno strast- nika poslali. Blagi gospod se nad tem strašnim prizorom nejša šnopsa Slednjič zadel jo po de strani ki ga je prokleti šnops prouzročil, britko in milo raz mrtvoud; ležala je več tednov, a slednjtč zopet nekako jočej ozdravela Mazilijo jo potem v tolažbo za zadnio uro se sv. roka vsa spremenjena vstala iz postelje. Desna poslednjim oljem. Reva mučila se je potem v strašnih ni nikoli več prav težavno sem in opusti potem vražji , ima pa to čudno lastnost, služila, noga pa le toliko, da je a švedrala. Za nekoliko tednov bolečinah še skoz celih 48 ur. Prenunlj ječala; govoriti pa mogla ni. stokala in šnops a popoln u. Nekoliko trenotkov pred Pijanska strast smrtjo pride toliko k zavesti, da se je malo po okolu da, če nekoliko časa miruje, stoječih ozrla in jim v pretrganih zlogih z vso težavo potem svojo žrtev še huje zgrabi in toliko časa več ne zaklicala: „Mo-oje-ga o-tro-ka i-iu me-ne je šuo-ops u pusti, da jo slednjič ugonobi mo-ril. Varuj te se Plah-Plahtač-ča! Mo li te za-a-mel _ . _ Polona se potem vda iz nova še huje šnopsu. Kadar B°g 8e-se me usmi-smili! In bilo je po njej. Petra ni bilo doma šala. > ga Plahtačka kar sama dona Strašno svarilo vsem šnopsarjem in šnopsaricam Druge lakomne in obožane sosede imele so pa ob kaj-ne? enakih prilikah pri Poloni pravi pravcati sejm. Polona Dobri Demšarjevi Peter bil je hudega križa rešen je prilizovalkam vse vrjela; njihno hinavsko hvalisanje pokojnica bila mu je veliko zapravila. Oženil se potem jej je pa kaj prijetno ugajalo Vse do česar je Polona Molil je in moli še vsakdan ob vsakej priliki priti mogla, naj si bode preja j platn > obleka kruh moka > za svojo pokojno ženo Polono. Na grob dal je čeden ; sočivja in drugo, delila je ob takih trenutkih spominek napraviti, znak prave krščanske ljubezni njegove do nje. Edinega sina svojega odgojil je popolno v ravno omenjenim požrešnicam. Ko Peter vse to zapazi, pozaklene vse shrambe in skrinje ter skrij ključe Polona si pa pri domačem ključavničarji, katerega žena je bila tudi prava poliznica, da ključe ponarediti. In prejšnje razbrskavanje domačega premoženja se je zopet ponavljalo. Plahtačka se je Demšarjevega Petra začela bati in več „šnopsau v malih posodah (flaškah) na Poloni dom donašala. Prinese smislu naše svete vere. Prav čil in pošten mladenič uže sedaj; upno bode očetu svojemu na stare dni prava in krepka podpora. Dobremu Petru naklonil je Bog poštenih vestnih in zvestih poslov s katerimi je popolno zadovoljen in so drugim sosednim poslom v uzoren izgled. (Dalje prihodnjič.) pa zato enkrat skrivaj celi velik tiaškon samega špirita ga z vodo meša, da iz njega pa pred Petrom dobro skrijete. Polona se je te pokaže Poloni, kako naj šnops" napravi. Špirit koče hudiča kaj n te pridno posluževala: vedno bila ob njem motovilasta. Nekega dne, vsa natr Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IV. Gospod zbornični svetnik Fran Omersa vzame mala kotlu deklico v svoj levo naročje in kolovriti ž v katerem se je pujsem kuhalo; spodta poroča o tarifu tehtnice na Grosupljem iu omenja da namerja lastnik te tehtnice uvesti naslednje tarife, in se in dekletce jej iz na Polona se prestraši klicati ročja v vrelo oblodvo v kotel pade. in toliko strežne, da začne pa pomoč sicer: od 1000 100 kgr. 5 kr., od 101 500 kg. 10 kr., od j sama m mogl otroka iz Kotla isrik Poloni potegniti. Na 501 2001 k t T O* 15 kr., od 1001 2000 kg. 20 kr., od 3000 kg. in čez 25 kr. priteče dekla, katera je ravno v hlevu Ker se je v zmislu 15. zakona z dne 19. jun opraviti imela, in potegne otroka iz kotla 1866. drž. in na pol kuhanega mrtvega zak. štev. 8o, pri odmerjanju tarife ozirati je Polono tako prevzelo i prišla ob zavest; ni bila nikoli več pri pravi pameti da je bledla je. V šnopsu iskala je svoje rešitve. Ubogi Peter žina • /• dolgo potem, ko se je pri Demšarji ravno j na to, da lastnik dobiva le primerno povračilo za trud in troške, ki so spojeni s takimi napravami, v tem slučaju pa je ta pogoj izpolnjen, predlaga odsek: Slavna zbornica naj pri c. kr. deželni vladi priporoča potrjenje tarife. na pritličnem ognjišči kuhala bilo slučajo Predlog je bil sprejet. ravno nobenega v kuhinji pride Polona z flaško špirita nju in jo začne na plamenom pogrevati (blod roča, V. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poda je bilo v seji dne 21. oktobra 1887 sklenjeno 86 • • jej mrečj, flaška se razpoči, špirit užge in priporočati prošnjo občine medvodske za dovoljenje treh deloma letnih in živinskih obleki lije; v par trenotkih bila semnjev seveda le tedaj, ako proti estna pade na tla, kjer vsa obleka vsa v ognji in namerjanim semnjem ne bodo ugovarjale do semnjev njej do zadnje pravico imejoče občine političnega okraja ljubljanske 297 okolice iD mestni magistrat ljubljanski. Iz došlih izjav popolnoma značaj uradnih dopisov. Na koncu peticije zbornica: Visoko c. kr. trgovinsko mi občin političnega okraja ljubljanskega vidi se, da se je prosi olumuška le občina Studenec izrekla proti semnjema dne 3 marca nisterstvo naj predloži zakonodavnim činiteljem kar naj- vladno predlogo, s katero se poštarska prostost in 4. novembra, ker sta dne 20. marca in 11. novembra preje semnja v Studencu. Mestni magistrat ljubljanski izreka dopisovanja trgovskih in obrtniških zbornic v Avstriji se zaradi tega proti dovoljenju semnjev, ker ni potreba tako-le prenareja: Poštarine prostn je: 1. uradno dopi pomnoževati semnjev v okolici ljubljanski in ker me sečni živinski semnji v Ljubljani imeli škodo, ako sovanje trgovskih in obrtniških zbornic v stvareh javne . uloge in odgovori t/govcem in obrtnikom, službe in bil prej semenj v obližju mesta. Okrajno glavarstvo pa katere se vlagajo vsled občin uaredeb ali posebnih uradnih zmatra peticijo olomuške zbornice za : Zbornica naj se izjavi za pod- priporoča prošnjo. Razlogi občine Studenec niso veljavni naročil, radi velike daljave od Medvod. Ako bi tudi pritrdili, da utemeljeno Odsek in predlaga ljubljanski živinski semnji radi medvodskih mogoče poro te peticije Predlog je bil sprejet. trpeli biti vsaj škodo j toli to moramo poudariti, da bi škoda mogla VIII. Gospod zbornični svetnik Fran Ksaver Souvan ne neznatna, da se še na to ne treba ni ozirati, poroča o novem tržnem tarifu v Šentvidu pri Zatičiui. Predloženi novi tarif obsega povišanje naslednjih bila v nobenem razmerju k škodi, katero zadela občino medvodsko, ako se jej ne da dopustilo, pristojbin, in sicer Odsek torej misli, da se je držati sklepa zbornice od 21. oktobra 1. 1887. in predlaga : Zbornica naj se izreče v od 10 kr. na 17 kr. 1. Za trgovce z lonci, vrči in lončenimi skledami svoji izjavi do c. kr. deželne vlade za dovoljenje treh letnih in živinskih semnjev. Za trgovce z blagom na mizah ali na tleh od 5 kr. na Gospod zborničui svetnik Fran Omersa sicer ni proti dovoljenju semnjev, le želi, da bi se z ozirom na pone deljske semnje v Kranju sprejel pristavek zgodilo kr. Za krčmarjenje v šotorih od 50 kr. na kr. gld Ako se 4. Za drobnico od 1 kr. na Različno od stare tarife postavila se je tudi za vsak ; da kateri semenj v Medvodah imel biti na povezek cepcev taksa kr. ponedeljek, kadar semenj v Kranj da Medvodah bil potem prihodnji torek semenj v Deželni oabor Kranjski, kateremu je občinski urad Ko ji i 9 zbornični tajnik pojasnil nekatere stvari, bil šentvidski pri Zatičini to novo tari o predložil v odo- je sprejet odsekov predlog, a pristavek odidonj brenje > odstopil jo je c. kr. deželni vladi s predlogom > VI Gospod zbornični svetniK H da jo potrdi. vsled dopisa c. kr. deželnega sodišča, ali poroča C. kr. okrajno glavarstvo litijsko ugovarja po- je trgovina nekega lesnega trgovca taka in tolika, da jo je zmatrati torih in višanju tarife od 50 kr. na 2 gld. za krčmarjenje v šo za več omenja j da za to ni nobenega razloga, ker ? nego za navadno trgovino. Po uradnih poročilih krčmarji šentvidski imajo itak največ dobička od semnjev plačuje dotični lesni trgovec vsoto, katera se je v uvodenega zagona k trgovinskemu zakoniku z dne in ne potrebujeje te zaščite. 17 decembra 1862. drž št ex 1863 zahte tvrdke. Ovedbe so pokazale, da se je obseg lesne trgo vine dotičnega trgovca razširil in da njegova trgovin preseza navadno trgovino, zaradi česar ga je v zmisl za upis tičini risti, Vender, ako pomislimo, da je v Sent-Vidu pri Zapet semnjev na leto, da si krčmarji svoje ko- imajo od tega, če več prodajo, hočejo po- ki jih višati s povišanjem takse (odredbiae), na kar se je treba člana 4 10 trgovinskega zakonika zmatrati Poročevalec predla trgo bolj ozirati, ker se mora radi velikega števila kr zatega Zbornica naj se v tem zmisl 31 j v imenu odsekovem : izjavi pri c. kr. deželnem dišču Predlog je bil sprejet Vil. Gospod zbornični svetnik Karol Luckm poroča da trgovska in obrtniška zbornica v Olomucu poslala zbornici peticijo o obsegu poštar ske prostosti za tem čmarjev v Šent-Vidu pri Zatičini zmatrati obiskovanje krčmarjev v šotorih za nepotrebno, iu namen neobisko-vanja ali manjšega obiskovanja more se doseči le s povišanjem takse. Glede na rečeno in z ozirom na to, da so sklenene nove tarife primerne, predlaga odsek : Siavna zbornica uradno dopisovanje, s katero . se je obrnila do c kr trgovinskega ministerstva visokega in i e prosila, da to peticijo zbornica podpira. Po zakonu od 2. oktobra 1865 drž. zakonik naj jih priporoča c. kr. deželni vladi v potrjenje. Predlog je bil sprejet. ji/fl1; ' • E * 1 S- j fflBHffjj ^ >.' i-it^M^Pm^sfj^^-L- ~W l ^FHfl ^ (Dalje prihodnjič.) Št 8 C 108, in od 29. junija 1838, drž. zak 85, je dopisovanje trgovskih in obrtniških zbornic kr. oblastvi in uradi, deželnimi odbori, občinami in trgovskimi zbornicami prosto poštarine. Ta omejitev po-štarske prostosti zbornic ne obremenjuje samo njih pro- deželnih zborov. Deželni zbor kranjski ) računa, ampak provzročuj tudi čnosti Za mnogo drug neprili - v i rešil je v prvi svoji seji sledeči dnevni red • • mnogokratue ovedbe za štatistiko, za mno govrstna uradna pozvedavanja v javnem interesu treba je razširjenega dopisovanja s trgovci in obrtniki, kar ima Otvorjenje zbora. Obljuba novo izvoljenega deželnega poslanca Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 10 11 12 13. 14 15 16 17 18 19 20. 21 22 23. 24. 25. 26. 27. Volitev dveh rediteljev. Volitev dveh verifikatorjev. Volitev finančnega odseka 11 članov želnega odbora. Volitev upravnega odseka 11 članov. nega odbora. 28 Predlog de 29 Priloga 19. Računski sklep zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1887. Deželnega odbora predloga. Priloga 20. Proračun deželnega posojilnega za- Predlog dežel- 30 Volitev odseka članov za deželno-odborsko letno poročilo. Predlog deželnega odbora. Poročilo o delovanji deželnega odbora za dobo od 16. novembra 1887 do 31. avgusta 1888. Priloga 1. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep normalno-šolskega zaklada za 1. 1887. 31. klada za 1. 1889. Deželnega odbora predloga. Priloga 21. Proračuni ustanovskih zakladov za 1. 1889. Deželnega odbora predloga. Priloga 22. Proračuni bolniškega, blazniš^ega, po- rodniškega m najdeniškega zaklada za 1889 32 Deželnega odbora predloga. Priloga 23: Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep bolniškega zaklada za Priloga 2. Poročilo deželnega odbora o porabi izrednega kredita v znesku 12.000 gld. za vinarsko sadjarsko in poljedelsko šolo La Grmu leta 1887. 33 . 1887. Priloga 24. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep blazniškega zaklada za 1887. Priloga 3. Proračun in računski sklep deželno-kul- 34 turnega zaklada za nega odbora predloga. Priloga 1889. oziroma 1887. Dežel- . Izkaz o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojniškim zakladom za 1. 1887: Deželnega odbora predloga. , _. H •) Priloga 5. Poročilo deželnega odbora o nakupu 35. Priloga 25. Poročilo deželuega odbora s katerim se predloži računski sklep porodniškega zaklada za 1. 18*57. Priloga 26. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep najdeniškega zaklada za 1887. Vrtnarstvo" za ljudske šole. knjige , Priloga 6. Poročilo deželnega odbora, s katerim se 36. predlaga računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1887. Priloga 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se 37. predlaga proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole ua Grmu za 1889. Priloga Proračun zaklada učiteljskih penzij za 1889: Deželnega odbora predloga. Priloga 9. Proračun normalno-šolskega zaklada za 1889. Deželnega odbora predloga. Priloga 27. Proračun in računski sklep hiralniškega zaklada za i. 1889. oziroma 1887. Deželnega odbora predloga. Priloga 28. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove javne bolnice v Ljubljani. Pred odtvorjenjem zborovanja predstavil je gosp. deželni predsednik baron Winkler zboru novoimeno-vauega glavarja gosp. dr. Poklukarja, potem pa se z gorktmi besedami spominjal pokojnega glavarja grofa Thurna. a to odtvori zborovanje novi glavar ter odtvor- Prilogd 10. Poročilo deželnega odbora o nakupu jenje sklepa s trikratnim živioklicem. gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu. Po outvorjenji imel je dalji nagovor, v katerem Priloga 11. najpred obeta varovati deželno ustavo in druge de-Poročilo deželnega odbora glede nižje zelske pravice, dalje paziti, da uradi spolnujejo svoje gimnazije v Kranji. dolžnosti v uradnem poslu in pri vodenju zborovanja Priloga 12. Računski sklep zaklada prisilne delal- biti strogo nepristransk. Sicer pa je samo po sebi .• i mce za Priloga . 1889. Priloga neska, 1887. Deželnega odbora predloga. umljivo da se bode držal onih nazorov, ki so ga vodili 13. Proračun zaklada prisilne delalnice za v minulih 19 letih njegovega javnega delovanja. Deželnega udbora predloga. 14 ki Poročilo deželnega odbora glede do- se dovolil iz deželnega zaklada naj za poplačanje troškov onih preiskav, katere bo zvršiti po državnih tehnikih v namen uravnave reke Krke. Priloga 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata muzejskega zaklada računski sklep Potem pa se obrne do gospodov poslancev ter jih prosi še daljne podpore. Do poslancev velikega posestva obrne se z nemškim nagovorom ter jim priporoča da se drže tudi oni gesla „Vsakeinu svoje", potem se bode nasprotje, ki je že sedaj mali, zgubilo popolnoma. Zopet govoreč slovensko, izreče potem g. glavar gorko svojo zahvalo vsem za 1887 in proračun za 1889 Priloga 16 Računski sklep ustanovskih zakladov za 1. 1887. Deželnega odbora predloga tovarišem v zboru za ska-zano mu zaupanje ter jih prosi ga enako prijazno pod-perati še dalje. katere ima rešiti Potem omenja nujnih nalog > Priloga 1887. Priloga 17 Računski sklep glediškega zaklada za deželni zbor: Omenja našega šolstva, pri katerem se Deželnega odbora predlo 18 Proračun glediškega zaklada za 1889. Deželnega odbora predloga hvala Bogu nasprotnikom ni posrečilo za sejati seme razpora med duhovniške in svetovne učitelje našega naroda. % • v 29» Dalje omenja potrebne podpore za vpeljavo in razširj enje obrtnijskega poduka, dalje širjenja poduka v kmetijstvu, zagradbe voda, zboljšanja zemljišč, cest in druzih koristnih investicij. Deželnih denarnih razmer omenjajoč, spominja se srečne konverzije zemljišno-ob-veznega dolga in pa negotovosti dohodkov iz deželne naklade na žganje, zavolj tega priporoča se vsaj nekaj časa varčnost v deželnem gospodarstvu, le ne odlašanja pri plodonosnih investicijah, katere so nam postale dolžnost po tem, ko smo tudi potomcom naložili povračanje deželnega dolga. Deželni glavar sklepa potem s prošnjo do členov cele zbornice, da bodo svetlemu cesarju gotovo za 40letnico njegovega vladanja podali najljubše mu darilo, ako v slogi in vzajemnosti vsi skupaj delujejo za blagor naše dežele! (Glasna pohvala, ki se je čula že med govorom glavarjevim sledila je koncem tega nagovora.) Iz Selške doline, 9. «ept. (Raznoterosti'). Jesen pričela se nam je vnovič primikati v deželo. Naj bo povedano o gospodar^tvenih zadevah najpred kaj malega. Kar je bilo tacih posestnikov, ki so kosili otavo takrat ko jim se je, bi djali še škoda zdelo, t. j. zgodaj, spravili so prav dobro; nakosili in spravili so v suhem in lepem vremenu veliko in prav lepe otave. Kar jih je pa čakalo do zdaj. vtegne se jim zgoditi po pregovoru, „Kdor do malega Šmarina otave ne pokosi, jo potem mora sušiti za pečjo.*' — Letina se po naših krajih ni kaj dobro obnesla. Le malo se je naželo, zrno pa, kar je» je pa dobro. Tudi čebelarji so slabo opravili. Sadja je pa, hvala Bogu, precej veliko, in se lastniki željno ozirajo po kupceh, ki bi ga dobro plačevali. Uni teden, 31. aug. in 1. t. m. veršili so se v naši dolini pod vodstvom blagorodnee:a c. kr. okr. glavarja gosp. Jos. Merk-a iz Kranja kom sijski oeledi za s nove šolske stavbe. V Selcih zidalo se bo čisto novo šolsko poslopje na zgornji stiani vasi p^ot Železnikom. Vrav-nano bo za dvorazrednico. in stalo okM enajst tiorevdt vsi zadovoljni. Komur so znane dogodbe zadnje Rusko-%Turške vojske, ni mu gotovo ptuja beseda: ,,Šip-ka-Pass." Kdor hodi zdaj peš iz Rudnega v Dražgoše, vodi ga tudi pot po strmini enacega imena. Z novo cesto bi se prišlo temu v okom. — Tudi v Sorici je bil šolski ogled. Dolgo časa so mislili, da bi se predelala sedajna mežnija, vzdignila za nadstropje, ter imela prostor za šolo, učiteljevo in cerkvenikovo stanovanje. Ta misel se je zdaj nekako opustila, in projektirano je, da bi v vasi zidali čisto novo šolsko poslopje. Prevdarek kaže stroškov okol pet tisoč goldinarjev. Se ve če bi občina pripravila kamen, les, apno itd. „in nauirau, potem bi bilo denarja manj treba šteti. Ker se pa materijal tudi sam ne pripravlja. ampak z velikim trudom in kolikor toliko tudi z stroški, bo kazalo ondi menda enako tako, kakor z Dražgoško cesto, t. j. z polagano pripravo. Za danes naj toliko zadostuje. Bog! L. Iz Ljubljane —Deželni zbori večinoma vsih dežel, našega državnega dela, pričeli so zborovanje zadnji ponedeljek dne 10. t. m., med njimi deželni zbor Kranjski, ki je zborovanje pričel po predstavljenji novega deželnega glavarja g. dr. Poklukar-ja. O prvi seji kranjskega deželnega zbora poročamo obširneje na drugem mestu današnega lista. Razun nagovora glavarjevega, kateri je označil sedanji politični položaj v deželi s tem, da je rekel, da ginejo nekdaj ojstra nasprotja med strankama, gospodarski položaj pa s tem, da je omenjal srečno dognane konverzije z ene strani, ter zmanjšajočega dohodka iz naklada na žganje n£' drugi strani. Odobravanje, katero je našel nagovdr glavarjev v zbornici, kaže da je saj večina zbornice v soglasji z njegovimi gospodarskimi načeli. Prva seja trajala je pičli dve uri. Odseki so^tavljeni so zelo tako, kakor prejšnja leta, le na %iestos dr. Poklukar-ja vstopil je v finančni odsek g. poslanec Dev, v gospodarski odsek pa g. poslanec Murnik. Načelnik finančnega odseka ostal je g. dr. Moše, načelnik gospodarskega odseka postal je g. poslanec Detela. Finančni odsek razdelil je izročene mu predloge svojim poročevalcem v včerajšni prvi svoji seji. Prihodnt javna seja zborova je jutri in se imata, kakor čujemo, zboru iz njegove srede predložiti dva predloga gos; odarske vsebine. — Glasbena Matica pričela bode svoje delovanje dne 20. septembra t. 1. Oni učenci, ki žele ustopiti v glasbeno šolo, oglase naj se v soboto dne 15. ali v ponedeljek dne 17. sep. tembra t. 1. od 9.—12. ure dopoludne, in od 3.-6. ure popoludne v šolskih prostorih (Virantova hiša, IL nadstropje), kjer se bode vršilo upisovanje. Poučevalo se bode v igri na klavirji, na goslih in raznih drugih inštrumentih, v petji,^teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejemajo se samo otroci udov »Glasbene Matice44. Učnina za jednega učenca znaša 1. gld. na mesec udnina pa 2 gold. za celo leto, ktera zneska vplačati sta takoj pri upisovanji. Odbor. 300 dne 8. in hrvatskih Sokolova 251etnica v Ljubljani vršila se je m sijajno pri obilni vdeležbi čeških i ? primorskih in štajerskih gostov sokolov deževno vreme i v ki je nastalo po noči z sobote na ne- vrnil Novičar iz domačih Dunaja. in tujih dežel. Presvitli cesar ? ki se no od vojašKih vaj Češkem, sprejel je na Dunaji deljo ter je trajalo tudi še v nedeljo jutro preprečilo je izvršitev nekaterih točk slavnostnega sporeda. Tako se je tekmovalna telovadba vršila namesto na Kosler- vomjo k večJem vojašKim vajam. Tudi povodom god prestolonaslednika Angleškega ter se poda danes v Sla jevim vrtu v mestu v realkini telovadnici. Sprejemanje pozdravljanje m premljevanje gostov bilo skozi in skozi srčno. Zelo veliko hiš v mestu in posebno v predmestjih bilo je okinčanih z zastavami. Gospod Matija Hočevar, župnik Šentpeterskega knezoškofijski svetovalec itd., predmestja v Ljubljan umrl je minuli ponedeljek dne 10. septembi dopoludne v Dolenjskih Toplicah, 65 let star, po dolgi mučni bo lezni ter bode danes popoludne ob 4. pokopan pri Sv Krištofu v Ljubljan Naj v mirujpočiva blagi gospod Umrla je v soboto Šiški stara gospa grofica Wur m o v a, soproga pokojnega predsednika katoliške b r a n d družbe v Ljublj Truplo pokoj bilo ponedeljek prepeljano v rodbinsko rakev na štajerskem 10 pa je umrl v Ljublj Fra*ic H i n t e r 1 e c h danes popoludne ob Dne ni znani meščan in čevljar 85 let star ter bode pokopan — Vspored cesarske slavnosti v Cerknici 1. Ob polu desetih zjutraj shod došlih gostov, požarne brambe *a odbora v čitalniških prostorih tn slavnostnega gospodu županu Josipu Milavcu od koder bode pri gre slav-ob desetih nostni sprevod v faruo cerkev, slovesna sv. maša, pri katerej poje čveterospev mo- . Pribil škega zbora slavne ljubljanske čitalnice Štamcar, f^ucihar in Paternoster sveti masi y - blagoslovljenje orodja požarne brafhbe na slavnostnem prostoru „pod lipo". 3. Ob eni popoludne banket. . Slavnostni govor deželnega poslanca in čast- nega 'občana cerkniškega trga, gospoda dr. Vošnjaka na slavnostnem prostoru popoludne po banketu. o. Cesarska pesem, poje moški zbor. . Ob polu petih javno srečkanje na dobitke. , Pevski oddelek obsezal bode mej drugimi > tri čveterospeve, katere pojo iz prijaznosti gori navedeni gospodje ljubljanski pevci. 8. Ob poliy sedmih zvečer gledališna predstava veseloigre v enem dejanju: „Bog vas sprirni!" . Mej posameznimi točkami svirala bode godba, pri katerej je prosta zabava ljudstva in ples. 10. Ob osmih zvečer razsvitljava trga in kresovi po hribih okolice in ob devetih mir z godbo slavnostni sprevod požarne brambe po trgu Veselica se \frši Pi vsakem vremenu ' i • • \ obilnej udeležbi vabi Odbor i • \ ruskega cara bil čeraj sijajen dvorni obed P* terem je naš cesar v napitnici nazdravil na zdravj ka ru sKega cara. Ceska Za Rieg prihodnjo nedeljo povabil dr v Prago na razgovor vse češke načelnike okraj ni zastopov in pa župa j da se do C kako ome jiti razpor, katerega mladočehi trosijo med narod češki dežel zbor niso vstopili. Za to zastopniki nemških okraj zopet bil toliko bolj pomenljiv nagovor deželnega maršala kneza Jurja Lobkovica v katerem in vendar tako državniško obsoja to ravnanje kujavcev. Rekel je med drugem : „Mi se ve da moremo obžalovanje izreči, da oni (nemški poslanci) na mesto vdeležiti se delovanja deželnega zbora v blagor cele dežele, za boljše spoznajo, ostajati na strani v neplo-doviti odsotnosti in s tem buditi pri svojih volilcih ne- jasne in večinoma polnil nade Mi (burna pohvala) le obžalovati moremo, da se s tem povod daje skrajnim elementom, stvari kazavati, kakor bi bile utemeljene narodne zahteve, katerim ne more pritrditi noben češki deželni zbor, (burna pohvala), in katerih ne more odo- 0 ? briti nobena avstrijSKa vlada (burna pohvala); ko mora vendar vsakdo komur je pri srcu, da se končajo zmeš- njave v deželi, mora vedeti, da se more mir v deželi samo tedaj doseči, ako vlada modra zmirnost v vsih stvareh katern so v zvezi z nai ? pohvala) odnimi razmerami." (Vihar v Žitna cena v Ljubljani 10. septembra 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške 7 gold. 32 kr. turšice 5 gold. 70 kr. eoraice 5 gold 75 kr. rži 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold. 10 kr. ovsa 4 gold. kr. ajde 5 gold. 60 kr. ovsa 2 gold 44 kr Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov V Kranji 10. septembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr y Speh 1 kilogr ; 1 • • Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki.