Pofcnfo« pfataol V lohrrM LETO XI. f ponedeljek, dne ti. aprila 1935. Sfev. f5. Posamezna Jferftlca T Din Pommvz&a Itevfl- ka I Din mesečno, te •• »prejema list » uprui, naročnina 4 Din, na dom in po poitl dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina i* 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene ins»-ratom po dogovora PONEDELJSICI Uredništvo: Kopitarjeva uL St. 6/111. Telelon št 4001, 40-02. 40-03, 40-04 in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Tclcioa Rev. »93 Plebiscit o Veliki Nemčiji Povsod je glasovalo okrog 99 % volivcev z „ja4 Berlin, 10, aprila, c. Danes jc vsa Velika Nemčija glasovala za Hitlerjevo zedinjenje Avstrije z Nemčijo. Dasi jc nad vso Nemčijo vladal danes precejšen mraz ob jasnem vremenu, so vendarle bile ulice in trgi prepolni volivcev, ki so hiteli opravljat svojo volivno dolžnost. Glasovanje sc je začelo kmalu po polnoči, ko So zvočniki z Dunaja prenašali zadnje akorde molitve in zahvalnih pesmi. Na postajo v Tilsit je danes ob tem času posebni vlak iz Rige pripeljal 800 Nemcev in Avstrijcev opravljat voiivno dolžnost. Pripeljali 60 se s posebnim vlakom, ki je vozil osem ur. Prav tako poročajo iz vseh ostalih obmejnih večjih krajev o tem, kako so posebni vlaki vozili Nemce iz tujine opravljat volivno dolžnost. Tako je v Ratibor četvero posebnih vlakov pripeljalo 3000 Nemcev in Avstrijcev iz ČSR Posebni vlaki iz Jugoslavije pa so pripeljali v obmejne kraje 2500 Nemcev in Avstrijcev, ki trenolno bivajo v Jugoslaviji in ki so tudi hoteli opraviti svojo volivno dolžnost. V Berlinu samem in v vseh mestih se ie žc na vse zgodaj začelo volivno življenje. Po ulicah so korakali žc od rane zore razni oddelki SA in SS z godbami ali 6 peljem ali pa s fanfarami, da bi zdramili Berlinčanc ali pa meščane drugih mest. Dasi 6e je začelo glasovanje ob 8, so se pred volišči zbirale množice že dolgo poprej. Adolf Hitler se je s svojim spremstvom dopoldne s posebnim vlakom pripeljal z Dunaja v Berlin in glasoval na volišču v Anhalterbahnhofu, Z njim so obenem glasovali Gobbels z ženo in ostalo spremstvo. Glasovanje je potekalo ves dan zelo naglo. V manjših krajih je 100% glasovalo že do 11 dopoldne. Okoli noldnc so vsi volivci opravili svojo dolžnost že v Konigsbergu. V Vzhodni Prusiji eo vsi volivci opravili svojo dolžnost žc okoli 5 po- poldne. V Hcidelbergu so vsi volili že do 15. Na Dunaju samem so vsi volivci opravili svojo dolžnost žc do 17. Udeležba znaša 99% do 100?(5, seveda so najbrž vsi glasovali z -ja«. Med prvimi volivci na Dunaju je bil ludi kardinal Innitzer. V bolnišnicah so tudi volili vsi bolniki. Vsakega volivca so, medtem ko je dajal svoj glas v kuverto, zastrli z dežnikorti. Dunaj, 10. aprila. AA. (DNB). V večini vo-lilnali okrajev je že dojioldne glasovalo nad polovico volilcev. Mesto je svečano okrašeno. Tudi v tistih delili mesta, kjer so bili prej marksisti najmočnejši, ili nobena hiša oslala brez zastave. Na Dunaj je danes prišlo veliko število Nemrev iz zamejstva, ki hočejo izvršili svojo državljansko dolžnost Namestnik Se.vss-Inijunrt in minister Gleise-Horstenau sta bila deležna navdušenih manifestacij, ko sta odšla z volišča. Poročajo, da je v Vorarlbergu že ob 11 dopoldne glasovalo 60% volilcev. V Salzburgu so se ob 2 popoldne pokazali na ulicah številni znaki, ki so jih nosili oni. ki so že opravili državljansko dolžnost. Prav tako je bilo tudi v Linzu in v Gradcu. V Gradec je prispelo 5 posebnih vlakov iz Jugoslavije, ki so pripeljali jugoslovanske Nemce na volišča. Berlin, 10. aprila, c. Ob 20 so objavili naslednje delne izide o današnjem glasovanju: V enem izmed volilnih okrožij povedo številke tole: Volilnih upravičencev 728.680, volilo jih je 727.710, to je 99.86%. Od tega je glasovalo z \ini 724.760 volilcev, to je 99.595%, z. ne pn 2732 volilcev ali 0.375%. Neveljavnih glasov je bilo 218. Zanimiv je izid v nieslu Rotenburg. Tam je bilo volilnih upravičencev 25.469, volilo jih je 25.469 volilcev, to je 100% in vseli 100%, to 25.469 volilcev, je glasovalo z »ja••.. Jp Minister dr. Krek o delu vlade Občni zbor mariborske organizacije JRZ Maribor, 10. aprila. Včeraj zvečer je bil v dvorani na Aleksandrovi eesti redni letni občni zbor krajevne organizacije JRZ v Mariboru, ki ga je počastil s svojo udeležbo in temeljitim poročilom o zunanjem in notranjem političnem položaju g. minister dr. Miha Krek. Dvorano so napolnili člani JRZ, ki so navdušeno pozdravljali predstavnike naše politične organizacije. Občni zbor je vodil predsednik krajevne organizacije Fr. Ž e b o t, ki je podal kratko predsedniško oročilo o delovanju krajevne organizacije v preteklem ila pre mestnem občinskem svelu in v občinski upravi, ki ima C tu. Stranka je svoje sile posvetila predvsem delu v v sedanjem mestnem svetu kompletno, delasposobno veČino. V organizacijskem pogledu so strankini funkcionarji z vsemi svojimi močmi sodelovali pri organizaciji stranke v mariborski bližnji in daljnji okolici ter v obeh okrajih na levem in desnem bregu, ki sta sedaj vzorno organizirana v JRZ. Stranka je v zadnjem času imela občne zbore po vseh mariborskih okrajih, ni katerih so strankini funkcionarji podali obširna poročila o strankinem delu na magistratu. Na teh zborih je bil sprejet predlog za novo vodstvo strankine organizacije v mestu. Ta predlog jc nato podžup-in stavil na glasovanje in je bil soglasno sprejet. Za predsednika je bil izvoljen Fr. Žebot, za podpredsednika dr. Josip Leskovar, za tajnika ravnatelj Ivan Prijatelj, za blagajnika ravnatelj Franc Hrastelj, v odbor pa so bili izvoljeni najvidnejši strankini pristaši iz vseh stanov mariborskega prebivalstva. Za predsednikom je poročal župan dr. Juvan o 6lrankinem delu na magistratu. Poudarjal je, da ima sedanji mestni svet prvič kompaktno in delasposobno večino iz vrst pristašev stranke JRZ. Odkar je sedanja uprava.prevzela vodstvo občinskih poslov, 6e na vseh poljih občinskega poslovanja opaža največja živahnost. Ogromne vsote so 6e investirale v zgradbe, popravila in regulacije ulic, cest in trgov, dokončala 6C je nova šola v Magdalenskem predmestju, zgradil se je nov mladinski dom, reguliran je bil Kralja Petra trg, Tatenbachova ulica, Koroška cesta, sedaj se vršijo dela na dokončni regulaciji Glavnega trga. — Občinska uprava je organizirala Mestna podjetja. Tudi socialno delo je veliko. Veliko delo jc sedanja občinska uprava izvršila tudi s sanacijo Mestne hranilnice. Po poročilu g. župana je predsednik zborovanja podal besedo ministru dr. Kreku, ki je burno pozdravljen in med govorom večkrat z aplavzom prekinjen podal temeljito poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju, Govor ministra dr. Kreka G. minister dr. Krek je najprej orisal razvoj dogodkov v evropski zunanji politiki. Potem, ko je bilo jasno, da Zveza narodov ni bila več tisto, kakor je bila zamišljena, in odkar ni mogla biti več jamstvo zu mir in z.a meje, ki so bile ustvarjene po svetovni vojni, je Jugoslavija z zunanjim ministrom in predsednikom dr. Sto-judinovičem na čelu šla iskat novih prijateljev in jih v resnici znala najti, ne da bi se odpovedala starim prijateljstvom. S takšno svojo zunanjo politiko si je Jugoslavija zagotovila varnost svojih meja, svojega prometa in tržišč, ki jih naše gospodarstvo nujno potrebuje ter si v zunanjem svelu utrdila ugled, o katerem pričajo številni diplomatski obiski v Belgradu v teku zadnjega leta. Nato je gospod minister prešel na notranjepolitično delo sedanje vlade ter med drugim izvajal: V preteklem letu smo rešili jiereče vprašanje razdolžitve nošega kmeta in oživitve našega kmečkega zadružništva. V tem oziru smo od prejšnjega režima prejeli slabo dedšeino. Naši največji soeialnogospodarski problemi so bili nerešeni. Z uredbo n razdolžitvi kmeta smo nn tisoče kmečkim družinam popravili domove in na tej podlagi smo mogli kmetu in njegovemu zadružništvu v Sloveniji dati ogromno vsoto 200 milijonov din likvidnega denarja, ki jc v Izid v Sommerfeldu v Lužicah pove naslednje: I volilnih upravičencev je bilo 7710, glasovalo jih je 7703, ja je glasovalo 7684 volilcev, Miet 15. neveljavni pa so bili štirje glasovi. V Heilhronu je izdid naslednji: volilnih upravičencev 43.715, odanili glasov 43.715. ja< je glasovalo 43.707 volilcev, ne pet volilcev, zmotili pn so se trije voiilci. V Heilhronu je izid naslednji: volilnih upra-čencev 61.708, oddanih glasov 61.091. »ja je glasovalo 60 435 oseb, ne 556, neveljavnih pa je bilo 100 glasov. ob po! 9 zvečer so oh- stanju spet pognati v obrat naš gospodarski mlin. V kmetu jc zrastla spet ljubezen do njegovega kreditnega zadružništva, ki ga je v zadnjih desetih letih pred krizo čuval kot punčico svojega očesa. Za delavstvo je sedanja vlada storila toliko. kot šc nobena druga vlada v naši državi. Socialna zakonodaja je pridobila toliko, da se more naša država dnnes postaviti v vrsto najbolj naprednih držav. Sanirala jc rudarsko zavarovanje za trajno, tako da morejo naši rudarji mirno gledati v bodočnost, ker bodo na starost primerno preskrbljeni. Sanacija rudarskega zavarovanja se je izvršila tako, da bosta slovenski rudar in rudarstvo razmeroma najmanj žrtvovala. Našemu rudarju pa smo pomagali tudi zato, ker smo oživeli gospodarsko delavnost našega rudarstva, od česar bo tudi naš rudar imel precejšnjo korist. Sedanja vlada je razširila obveznost pokojninskega zavarovanja na vse zasebne nameščence po vsej državi. Tega vprašanja nihče ni holej sprožiti, čeprav smo v dosedanjih vladah imeli tudi Slovence za ministre za socialno politiko, ker sc je vsak bal centralizacije tega zavarovanja, ki bi zlasti zadela naš Pokojninski zavod v Ljubljani. Mi smo razširili to zavarovanje tako, da smo naš Pokojninski zavod ohranili neokrnjen in avtonomen. V preteklem letu smo uzakonili splošno stanovsko zavarovanje z.a vse delavstvo. Priznamo, da s tem začetkom vprašanje še ni dokončno rešeno, vendar moramo poudariti, da je že ogromnega pomena načelna uzakonitev tega zavarovanja. Za to zavarovanje nismo mogli dMati slabili računov, pa tudi naše gospodarske delavnosti nismo smeli preveč obremeniti, ker bi to povzročilo večjo škodo kakor pa korist. Zdaj se bavimo z invalidskim zakonom. Lanskoletna novela tega zakona nam je dala 11.000 novih upravičencev do invalidskih podpor. Hočemo pa to vprašanje pravično in dokončno rešiti, ker ne moremo dopustiti, da bi bili prikrajšani tisti, ki so za državo žrtvovali vse svoje sile. Take žrtve morajo bili pravične in popolnoma poplačane! Nov finančni zakon ie dal vladi pooblastilo, da najame posojilo v znesku 4 milijard dinarjev. Ta denar bomo uporabili za naše obrambne^ sile, za ceste, za javne zgradbe in za kmetijstvo. Zmagalo je načelo, da se denar, ki je določen za ceste, porabi predvsem za dostope v državo. Tudi pri ostalih investicijah bo naša naloga, da bodo primerno upoštevani tudi naši kraji. Za naše kulturne ustanove, za našo univerzo in Akademijo znanosti smo letos žrtvovali okrog 20 milijonov dinarjev, kar je prvič v zgodovini naše države. Mi smo letos ustanovili javno Akademijo znanosti in umetnosti. Ko so pa pod prejšnjim režimom naši profesorji hoteli ustanoviti privatno univerzo, so jim zagrozili z zaporom. Mislim, da so slovenski zastopniki v vladi s tem jasno izpričali, da so dobri Slovenci, so pa s tem pokazali, da so tudi dobri Jugoslovani, ker bosta znanost in umetnost, ki jo bo gojila akademija, vedno najbolje dokazovali, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi določeni za skupno življenje v skupni državi. Sedanja parlamentarna doba gre h kraju. Stojimo pred odločilnim političnim spopadom, v katerem sv bodo vsi od desnice do levice združili proti nam. Iz tega spopada moramo iziti s popolno zmago, ker bi vse drugo bilo nedostojno imena velikega dr. Antona Korošca. Zborovalci so ob koncu govora g. ministra burno pozdravljali. Resolucije Po ministrovem govoru ie strankin tajnik za mesto prečital naslednje resolucije, ki so bile z viharnim odobravanjem sprejete: 1. Kakor smo se Slovcnci v težkih časih svetovne vojne in v dneh osvobojenja vdano oklepali svojegn voditelja dr. Korošca, tako izrekajo v teh odgovornih časih vsi zborovalci, zbrani na zborovanju krajevne organizacije JRZ za mesto Maribor, neomajno za- Volivni i:1, Berlin, 10. aprila, c. Ob pol 9 zvečer javili naslednje delne izide: Večje volilno okrožje okoli Berlina je dalo naslednje: volilnih upravičencev 3,278.168, volilo 3,271.705 (09.8%), -ja je glnsovalo 3.252.512 ali 99.41%. z >ne 16.673 ali 0.51%, neveljavnih pa je bilo 2520 glasov. V Berlinu je bil delen izid Inlc: Volilnih upravičencev 1.149.752, ia- 1,140.160, ne 8683, neveljavnih 909. V industrijskem središču Mannheim: volilnih upravičencev 132.790, oddanih 132.267. »Ja jo glasovalo 130.136, no 2081, neveljavnih 50. Monakovo: volilnih upravičencev 374.331, volilo 374.27.7, »ja 373.228, ne. 892, neveljavnih glasov je bilo 157. Delavsko središče Diisseldorf: volilnih upravičencev 104.043, volilo 104.519, ja 104.430, ne Sli, neveljavnih 33. Miinchen - Gladbaeh: volilnih upravičencev: 84.533, volilo 84.364, - ja 83.949, nc 271, neveljavnih glasov 98. upanje in zvestobo svojemu voditelju notranjemu ministru dr. Korošcu. Iz obmejnega Maribora kličemo vsem Slovencem: Strnimo svoje vrste in bodimo močni! 2. Vodstvu naše stranke JRZ, posebno še predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču, izreka zbor svoje zaupanje in zvestobo, ker vidi v tem vodstvu popolno jamstvo za zaščito miru in pravic ter svoboščin našega naroda doma in na tujem. 3. Zahvaljujemo se vladi za neumorno delo, ki ga je pokazala za dvig našega narodnega gospodarstva in za rešitev perečih socialnih vprašanj. Zahvaljujemo se banu dr. M. N a 11 a č e n u za ozdravitev našega kreditnega zadružništva. Prav posebno prosimo, da se čim prej pristopi k rešitvi materialnega vprašanja državnih nameščencev in upokojencev, izmed katerih živijo mnogi težko, bedno življenje, ki si ga niso zaslužili. Ponovno dvigamo svoj glas in prosimo, da se Maribor zaradi velike draginje, ki se bo zaradi obmejnega značaja mesla še stopnjevala, uvrsti glede prejemanja osebnih draginjskih doklad državnih nameščencev v L draginjski razred. Ob velikem navdušenju je nalo predsednik zaključil zborovanje s pozivom, da se vsi tesno oklenejo svoje stranke, ki jo čakajo še velike naloge. Shodi JRZ Belgrad, 10. aprilu, m. I/ vseli krajev prihajajo poročila o številnih shodih, ki so jih za danes sklicale posamezne stranke. JRZ jc imela jioleg številnih manjših sestankov dva velika shoda, prvega v Varvarinu. drugega pn v Jošn-nički banji. Shoda v Varvarinu sta sc udeležila ministra Simonovič in Cvetkovič ter je bilo nn njem navzočih 7000 oseb Na shodu JRZ v Joša-nički banji jo govoril minister /a pošto in brzo-jov Vojko čvrkič. Udeležilo sc ga je nad 5000 oseb. Opozicija je zborovala istotako v več mestih. Nezadovoljneži srbijanske opozicije z dr Rvborom in Dragoljuboni Jovanovičcm so zborovali v Požarcvcu. Shod jo bil slabo obiskan Da-vidovičeva pisarna jc zaradi lega shoda v časopisju izjavila, da nima z njim nič skupnega. Kot jc >Slovencc< že poročal, je srbijnnsko opozicijo zajci notranji razkroj, ki ga nihče več ustaviti ne more. JNS je zborovala v Skop!ju. Zaradi velike »priljubljenosti« je na sestanek pozvala s posebnimi vabili samo svoje na.jzvcstejšc pristaše. Odziv je bil »rekorden« in so jo vsega sknpaj udeležilo sestanka 26 oseb. Govorili so Jevtič in drugi SI ovenci v Belgradu Belgrad, 10. aprila, ni. Prosvetno društvo v Belgradu je imelo snoči v veliki dvorani Inženirskega doma spet prosvetni večer, ki jc bil posvečen slovenskim planinam. Predaval je znani slovenski planinec g. prof. Janko Mlakar, ki so ga številni poslušalci nagradili za lopo in duhovito predavanje z dolgotrajnim odobravanjem. Predavanje so spremljale skioptičue slike. Prosvetni večer so s svojo navzočnostjo počastili soproga ministra dr. Kreka ga. Milka Krekova, senator dr. Kulovec in ginm. ravnatelj v pok. g. Remec. Profesor Mlakar jo danes obiskal tudi belgrui-skega nadškofa dr. Ujčičn, loslnni-pa senatorja Ettora Conlija. Z isto ladjo so odpotovali tudi zastopniki najvažnejših italijanskih gospodarskih panog kot tehnični svetovalci zn Ja|xuisko in Mandžurijo. Daladier sestavit vlado Pariz, 10. aprila, b. Ministrski predsednik Da-ladior je danes sestavil novo vlado. Ob 3 popoldne je šel v Elizejsko palačo ter predstavil člane novega kabineta predsedniku republike Lebrunu. — Nova vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik in minister za narodno obrambo Daladier (radikal), finančni minister Marchandeau (radikal), pravosodni minister Reynaud (demokratska alian-ca), za zun. zadeve minister Georges Bonnet (radikal), notranji minisiCT Sarraut (rad.), minister za vojsko in mornarico Campinchi (radikal), minister za letalstvo Guy le Chambre (radikal), minister za narodno obrambo Patrenotre (neodvisen radikal), minister za trgovino Gentin (radikal), minister za poljedelstvo Queille (radikal), minister za delo Ra-madie (socialistična unija), minister za javna dela Frossard (socialistična unija), minister za pošte Ju-les Julien (radikal), minister za pokojnine Charpen-tier de Rybes (ltudski demokr ), minister za ljudsko vzgojo Gay, minister za javno zdravje Marc Ru-card (radikal), minister za trgovsko mornarico Chappedeiainc (radikal), Poleg kabineta se bo dnevno sestajal svet, ki bo sestavljen od najvažnejših ministrov in bo razpravljal O tekočih poslih. Ta svet bo sestavljen iz Daladicra, Chautemjisa, Reynauda, Marchandeaua, Bonnela, Sarrauta, Champinchija in Chambrea. Pariz., 10. aprila. Seja širšega glavnega odbora socialistične stranke jc trajala skoraj eelo noč. Zjutraj ob 5 jo bil objavljen rezultat glasovanja Največje število glasov je dobil predlog resolucije, ki predstavijo kompromis med predlogom Sevcraea, ki se jo izjavil proti vsakemu sodelovanju v vladi, in med predlogom bivšega notranjega ministra Mnxa Dormovn, ki jc predlagal, naj kom novel javno odloči poslan ski klub tn izvršni odbor stranko. Za to resolucijo so glasovali člani širšega glavnega odbora, ki predstavljajo 4A30 glasov. Za predlog Sevcraea. ki je brezkompromisen, so glasovali člani, ki imajo okoli 2.000 glasov Za nepomirljivl predlog, ki sla ga stavila Zyromski in Mnrceuii Piverl in ki znlitcva. da je treba iti med narod in ki odločno obsoja poskuse zn sestavo vlade narodne koncentracije, so glasovali člani, ki imajo skupno 16><) glasov Štev. Id. Prvi udarec našemu kmetu Mraz in slana uničila cvetje zgodnjih sadežev in deloma tudi trto Sv. Andraž v Halozah, 9. aprila. Z upom in bojaznijo so letos vinogradniki uživali prelepo zgodnjo pomlad. Dobro namreč vedo iz izkušnje, da je rana pomlad navadno usodna za važne trstne mladike, ki si na toplem soncu prehitro upajo iz varnega objema zastrtih očesc. Tako je tudi letos postala rana pomlad za gorice usodna. Druga leta redno začne trs odganjati okrog 20. aprila. Letos smo pa že sedaj imeli pedenj dolge mladice, na katerih se je izza nežnih lističev prikazoval bogati grozdni nastavek. Po toplem vremenu prejšnjih tednov sta prišla dva hladna deževna dneva. Snoči se je zjasnilo. Danes zjutraj smo z grozo opazili, da jc debela slana objela ne samo doline, temveč tudi vinorodne griče prav do najvišjih vinogradnih leg. Nižji vinogradi 60 uničeni. Zopet nc bo ne kruha, niti ne koruzne juhe za gladne otroke. Joj, kako trdo je življenje v Halozah. Prav hi bilo, da bi oblast pomagala vsem, ki jim jc mraz uničil gorice in delo za leto dni, vsaj s ceneno galico, da vinogradniki popolnoma ne propadejo, in z odpisom davkov. Poleg goric so pozeble tudi marelice, rane breskve in češnje, ki bodo zato letos gotovo drage. Slive Ljubljana, 10. aprila. Zastopniki slovenskih gasilcev, delegati vseh slovenskih gasilskih žup, so se danes dopoldne zbrali na občnem zboru Gasilsko zajednice zn dravsko banovino v Ljubljani. Občni zbor je bil v verandni dvorani hotela Llniont iu je ponovno pokazal lepo slogo, ki sedaj vlada med slovenskimi gasilci. Zborovanje je vodil starešina dr. Anton Kodre, ki je predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru, pokrovitelju gasilstva kraljeviču Tomislavu ter pozdravni brzojavki resornemu ministru dr.Mi-letiču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Toplo je pozdravil zastopnika g. bana inšpektorju dr. Logarja. nato pn se je spominjal nekaterih umrlih zaslužnih gasilcev, zlasti gasilskega kurata stolnega kanonika dr. Opeke, starešine novomeške župe mr. Bergmanna in drugih. Predsedstveno poročilo V svojem predsedstvenem poročilu je podal dr. Kodre nazorno in načelno sliko o °tanju gasilstva v Sloveniji. Gasilstvo se jo udejštvovalo v treh panogah: v administrativnem delu, v orga-nizatoričnem, kntnor spada tudi delo na kulturnem polju, in v tehničnem. Tehnični odsek je naredil načrt za gasilske tečaje, ki naj bi bili ločeno v Ljubljani, Mariboru in Celju ler bi vzgojili v primerni izobrazbi gasilske častnike, podčastnike in gasilce. Dosedanji strokovni in moralni uspehi takih tečajev so veliki. Glavna zasluga za te uspehe pu gre neutrudnim predavateljem. Veliko naklonjenost so pokazale zlasti vojaške oblasti, na vseh tečajih pa je vladala stroga disciplina. Predsednik je dalje poročal o raznih notranjih zadevah gasilstva; tako je bilo ugodno rešeno vprašanje odlikovanj za dolgoletno gasilsko službo ler je bilo dosedaj razdeljenih nad 5000 odlikovanj; koledarček je izšel v nakladi 4000 izvodov ter je bil ves razprodan, zelo napreduje tudi glasilo »Gasilec«, ki ima žc nad '1000 naročnikov; samarijansko dilo bo treba pospešiti, enako se mora dvigniti kultur-no-prosvetno delo gasilstva. Gospodarsko stanje zajednice sc boljša, saj je od lani gasilska zajed-nicn prihranila 162.000 (fin samo nn proračunanih izdatkih. Zavarovanje članstva se je obneslo. Gasilska -»Samopomoč« sloji na trdnih nogah, ugodno pa napreduje tudi zavarovanje Člnnstva zoper nezgode pri požarih, oziroma v gasilski službi. To zavarovanje šteje že sedaj okoli 0500 članov, letna premija pa znaša 10 din. Ce bi se število članstva povečalo, bi se premija znižala. To zavarovanje je veliko socialno delo za gasilce. Zajednica se je trudila tudi za gmotno ozdravljenje naših gasilskih čet, žal pa je iz državnega proračuna izpadla postavka za sanacijo gasilskih čet v Sloveniji. Slovenski gasilci so se po svojih zastopnikih udeležili tudi raznih prireditev v državi in inozemstvu. tako kongresa češkoslovaškega gasilstva julija 1937 v Bratislavi, kjer so se obnovile bratske vezi mod Čehi, Slovaki, Slovenci, Hrvati in Srbi ter je bilo tam izročeno vodstvo vseslovanske gasilske zveze v slovenske roke. Dalje so se za stopniki Gasilske zveze udeležili julija 1937 kongresa mednarodnega tehničnega komiteja za po-bijanje in gašenje jiožarov v Parizu, kongresa in proslave 60 letnega jubileja hrvatskih gasilcev avgusta 1937 v Zagrebu, kjer je sicer prišlo do neljubih dogodkov, za katere pa kaže, da se bodo izravnali, in kongresa vsega jugoslovanskega gasilstva. Prirejen je bil julija 1937 velik zlet zajednice v Kamniku. Tatnišho poročilo je podal g. Franc Mcžek. Ugotovil je predvsem, iia je bilo upravno poslovanje gasilske zajednice brezhibno. Zajednica šteje sedaj 26 žup. Najmanjša jo Marihor-mesto, ki šteje dve četi, največja v Murski Soboti, ki šteje 105 čet. Po številu članstva pa je najmočnejša Ljubijana-okolica, ki šteje v 82 četah 2813 članov. Vsa gasilska zajednica šteje sedaj 942 od ministrstva priznanih čet, od katerih je 033 prostovoljnih, 6 industrijskih, 2 zavodovi in I poklicna. Na novo je bilo lani ustanovljenih 20 »asilskih čel. Iz gasilskega sklada se je četam razdelilo 643.000 din, ostanek 113.000 din pa prejme gasilska »Samo|>omoč«. Občine se v splošnem zavedajo važnosti gasilstva ter ga z malimi izjemami tudi podpirajo. Vseh domačih in tujih prireditev, katerih so se slovenski gasilci udeležili, je bilo 48. Tajnik je zaključil svojo poročilo z naslednjimi besedami: »Le zdrav in nepokvarjen narod, pa čeprav majhen po številu, zato j>a do jedra pošten, plemenit po srcu in prežet gasilskega duha, ki pozna samozatajevanje ter se izogiblje vsakršnega malo-dušja, more z železno vztrajnostjo premagati tudi najtežje ovire ter iti jio dobro začrtani poli naprej, zavedajoč se, da brez težkih žrtev ni velikih del. Jedro našega programa je ljubezen do bližnjega, to je ljubezen, ki ustvarja življenje, ljubezen, za katero je padlo že toliko življenja polnih uj)OV. Lo v ognju ljubezni do bratov plam-tirno in ogenj sovraštva krotimo — gasimo I je zapisal pokojni kanonik dr. Mihael Opeka nn gasilski prapor. Gasilčeva pot je s trnjem posula. Gasilska misel pa je pri nas globoko zasidrana in odtod tolik porast in tolikšna življenjska stla. in hruške so le deloma pokončane, jabolčno cvetje je še zamotano v popju. Št. Rupert nad Laškim, 9. aprila Česar smo se v letošnji zgodnji spomladi vedno bali, nas je zadelo: v soboto, dne 9. aprila, je po predhodnem snegu zjutraj pritisnil hud mraz z močno slano, ki je večinoma uničila vse cvetje: orehe, češnje, marelice, breskve, slive, češplje. Velika žalost je zavladala povsod med kmečkim ljudstvom, ker je tako zgodaj uničeno vsako upanje na tako potrebne ugodne letine. V teh bregovitih legah imajo zlasti češnje važno vlogo v kmečkem gospodarstvu, ker so za premnoge manjše posestnike skoraj edini vir denarnih dohodkov; letos je ta dohodek že sedaj popolnoma uničen. — Mraz je močno poškodoval ludi mlade deteljne njive; rastlina je kakor poparjena. Zgodnja suša je trdo prijela tudi travnike, po katerih letos marsikateri kmet že sedaj išče košnje, ker povsod silno primanjkuje sena, ki ga je lansko leto bilo zelo pičlo in se plačujejo za seno nenavadno visoke cene. Leto 1938 se za našega kmeta že zgodaj pričenja s strahom in pa skrbjo. Naša želja pa bodi, da postane sleherni vsaj po srcu gasilec in s to željo gremo v delom naprej!« Blagajniško poročilo je podal g. Mihael Lah iz Kamnika. Aktiva, oziroma pasiva izkazujejo po 813.000 din, denarni promet pa je znašal 1.235.000 din. Proračun za prihodnje leto znaša 886.000 din. Tehnični napredek slovenskega gasilstva Gasilski inšpektor inž. Dolenc je j>odal obširno jioročilo o tehničnem napredku slovenskega gasilstva. 13 gasilskih tečajev se je udeležilo lani 543 udeležencev, od katerih je dobila velika večina odlične in dobre ocene. Dalje je zajednica priredila dva tečaja za župske starešine in njih Franje Tavčarjeve slovo od Ljubljane Ljubljana, 10. afirila. Rodbina pokojne ge. Franje Tavčarjeve je prejela ob smrti pokojnice mnogo sožalnih brzojavk. Poleg Nj. Vel. kraljice Marije in ministra dr. Korošca so brzojavno izrazili svoje sožalje še kraljevi namestnik dr. Stankovič, vojni minister, general Marič, general Kalafatovič, mariborski župan dr. Juvan in drugi odličniki. Zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije, divizijski general Tonič, je obiskal rodbino 1 ter ji izrazil v imenu Nj. Vel. kraljice Marije svoje sožalje ter položil na krsto velik venec iz rdeče-rumenih vrtnic Danes ob 2 popoldne jc bil veličasten žalni sprevod od hiše žalosti na Bregu po Novem trgu, Gosposki ulici, Kongresnem trgu, Selenburgovi ulici na Gosposvstsko ce6to, kjer so krsto s truplom položili na avtofurgon in odpeljali na Vi6oko v Poljanski dolini, kjer so položili krsto v grobnico ob stran pokojnega dr. Ivana Tavčarja. Ves žalni sprevod je šel med impozantnim in gostim špalirjem številnega ljubljanskega prebivalstva. Pred hišo žalosti je truplo blagoslovil stolni župnik, kanonik dr. Klinar ob asistenci. S toplimi govori so se poslovili od pokojnice predsednica Jugoslovanske ženske zveze ga. prof. Leposlava Petkovičcva, zastopnica Splošnega ženskega društva ga. Minka Govekarjeva in zastopnica Kola srbskih sester ga. Pešičeva. Prisrčen in lopel govor je imel nato v imenu ljubljanskega mesta župan dr. Adlešič, ki je slavil zasluge pokojnice pri delu za majniško deklaracijo, saij je pred dvajsetimi leti — prav tako na cvetuc nedeljo — izročila voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu podpise 200.000 slovenskih žena za majniško deklaracijo. Zupan jc slavil pokojnico kot veliko karitativno delavko, ki je vedno lajšala bedo bližnjemu ter je v tem oziru sodelovala tudi 6 sedanjo občinsko upcavo. Pokoj-nica je bila edina žena, ki ji je mesto Ljubljana poklonilo najvišje odlikovanje, namreč častno meščanstvo. Akademski pevski zbor je nato pod vodstvom njega pevovodje gosp Marolta umetniško dovršeno zapel »Človek, glej«. V sprevodu je korakala najprej srednješolska mladina z uršulinske in mestne ženske gimnazije, nato sokolstvo in gasilski oddelek ter članstvo številnih ženskih organizacij. Pred krsto so nesli krasen vencc Nj. Vel. kraljice Marije. Za kirsto, ki jo je peljalo šest vrancev, in za sorodniki so šli v prvi vrsti zastopnik Nj. Vel. kraljice, divizijski general Tonič z banom dr. Markom Natlačenom, škof dr Rožman, mestni župan dr. Adlešič s podžupanom dr Ravniharjem in številnimi občinskimi svetniki, predsednik višjega apelacijskega sodišča dr Golia z namestnikom višicga državnega pravdnika d,r. Mastnakom, senatorji Hribar, dr. Gregorin, dr. Kramer in dr Marušič, bivša bana inž. Sernec in dr Puc, zastopniki številnih korporacij in organizacij zastopstvo Lovskega društva. V častnem številu sc je udeležila pogreba tudi ljubljanska prostovoljna gasilska četa z načelnikom g. Leopoldom Zupančičem in starimi veterani Medičem, Permctom, Breskvarjem in drugimi na čelu. Ob slovesu pokojnicc od Ljubljane pred pivovarno Union je Akademski pevski zbor zapel žalo-slinko »Blagor mu«. Zahteve kmetijskih strokovnjakov Celje, 10. aprila. Danes so zborvali v Celju v veliki dvorani Narodnega doma slovenski kmetijski strokovnjaki. I Predsednik upravnega odbora, živinorejski referent ' na banski upravi g. Gosak Lavoslav iz Ljubljane, je pozdravil kmetijske referente skoraj vseh slovenskih okrajev, povsebno pa še šefa kmetijskega oddelka na bamski upravi g. inž. Murija in referenta za sadjarstvo g. Kalola. S skupščine so bile poslane vdanostne brzojavke Ni Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, notranjemu ministru in voditelju Slovencev g dr Antonu Korošcu, kmetijskemu ministru, predsedniku glavnega združenja, gospodu banu in Kmetijski zbornici. Predsednik je nato zbornvalcc v kratkih besedah seznanil o vzrokih današnjega občnega zbora in o stališču upravnega odbora. Organizacija slo- uamestuike, uapravila je več revizij pri župab in četah. Slovensko gasilstvo si je lani nabavilo 11 novih zastav, 0 avtomobilov, 34 motornih brizgaln, 2 ročni brizgalni, 1 berglovko, prezidalo in na novo zgradilo pa je 6 orodišč in gasilskih domov. V letu 1937 je bilo 699 požarov, kar je znatno manj kakor prejšnja leta. Požari v Sloveniji so na 597 zavarovanih poslopjih, ki jih je bilo 85%, napravili 16,713.000 din škode ali 92.7% vse škode, na zavarovanih 102 poslopjih 1,310.000 din škode ali 7.3%. Gasilske čete so sodelovale pri 068 požarih ali 05.6%. Mod gasilci sta bila dva smrtna primera v Prevaljah, namreč Luka Kert in Valentin Vezjak v Prevaljah. Manjših nesreč pa je bilo mnogo več. Največ požarov je bilo tudi sorazmerno v največji župt, to je v Murski Soboti, to je 99. Gasilske čete so se udejstvovale pri reševanju smučarjev pod Storžičem, pri organizaciji proti nnpndom iz zraka itd. V Sloveniji je zdaj okoli 31.000 rednih članov, ki imajo nad 600 gasilskih domov in orodišč, 065 ročnih brizgaln ln 124 borg-lovk, 481 motornih brizgaln ter cevi nad 215.000 metrov. Skupno premoženje gasilskih čet v Sloveniji znaša okoli 56 milijonov dinarjev. Podrobna razprava Po poročilih se je razvila živahna debata, pri kateri so gasilski delegati naglašali zlasti potrebo pospešitve samarijanskega dela in zdravstvene oskrbe gasilcev. Poročila so bila soglasno sprejeta. V imenu nadzorstva je poročal g. Kopač, ki je predlagal razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto, enako je bil soglasno sprejet tudi proračun. G. Snoj iz Gornje Radgone je podal obširno poročilo o položaju gasilstva v državi. Naglašal je predvsem, da je slovensko gasilstvo premalo dotirano od strani države, ker prejemajo slovenske čete povprečno le 850 din od države, medtem ko prejemajo čete na jugu mnogo več, tako na primer prejemajo čete v Belgradu po 26.000 din podpore. To so anomalije zakona, ki jih je treba odpraviti. Zavarovalnice plačujejo tudi vsako leto vedno manj, ker je nemogoča sleherna kontrola o izplačilu štiri in pol odstotnega dolžnega prispevka. G. Snoj se je dotaknil tudi razmerja do hrvatskih gasilcev. Izrazil je upanje, da bo ta spor kmalu likvidiran in dn bodo hrvatski gasilci sodelovali z drugimi gasilci v državi. Poročilo o »Samopomoči« je podal g. Zdravko Miktiž. »Samopomoč« prav lejx> napreduje. O novih pravilih gasilske Nahavljalne zadruge je poročal dr. Kodre. Občni zbor je sprejel pravila na znanje. Občni zbor te zadruge bo pozneje. Sledili so samostojni predlogi raznih žup in slučajnosti, nakar je dr. Kodre v splošnem soglasju zaključil lepo uspelo zborovanje slovenskih gasilskih zastopnilrov. vensikh kmetijskih strokovnjakov ni organizacija, ki se ozira na položaj in na izobrazbo posameznih članov, temveč je društvo ljudi, katerim je pred očmi le izboljšanje našega kmetijstva in s tem našega narodnega gospodarstva. Tajniško poročilo je podal g. Sitar iz Ljubljane. Organizacija šteje 131 članov in vedno raste. Posebno v zadnjem času je opažati, da postaja zanimanje za organizacijo kmetijskih strokovnjakov v Sloveniji vedno večje. Sekcija namerava prirediti večji fioučni izlet na Madžarsko. Blagajnik je porečal, da ima sekcija sedaj 22.238 din premoženja. Na predlog pxredisednika nadzornega odbora go«p. Ambroža je prejel celotni odbor razrešnico. Po petminutnem odmoru je bil izvoljen novi odbor s predsednikom gosp. Gosakom na čelu. V Kmetijsko zbornico je bil izvoljen gosp. prof. Pečovnik iz Maribora, za namestnika pa gosp. Ambrož. Članarina, ki je znašala do sedaj za člana 60 din, se je na današnjem občnem zboru znižala na 40 din. Predlagalo se je, da naj se doseže pri uredništvu organizacijskega lista »Poljoprivredni napredak«, da bodo slovenski kmetijski strokovnjaki imeli v listu dostojen prostor, kjer bodo lahko pisali svoje strokovne članke tudi v slovenskem jeziku. Sprejet je bil predlog, da bo sekcija imela lastnega urednika, kateremu bodo slovenski strokovnjaki pošiljali članke. Zborovalce je nato pozdravil z lepim nagovorom zastopnik Zveze absolventov kmetijskih šol. Zatem je bil osnovan pripravljalni odbor, ki bo ustanovil v Mariboru podružnico sekcije. Za Kmetijsko zbornico je poročal obširno g. prof. Pečovnik iz Maribora, ki jc orisal delovanje kmetijskih strokovnjakov v okviru kmetijskih zbornic. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki bo poslana banski upravi in potom glavnega združenja tudi kmetijskemu ministrstvu in ki vsebuje v glavnem tole: Na meščanskih šolah kmetijskega tipa naj se za strokovno-kmetijski pouk namestijo absolventi srednjih kmetijskih šol. Čimprej naj se izda zakon o reorganizaciji kmetijske pospeševalne službe, s katerim morajo biti zaščiteni interesi kmetijskih uslužbencev absolventov sadjarskih in nižjih kmetijskih šol. Ministrstvo naj spremeni uredbo o rangu strokovnih šol z ozirom na srednje in visoke šole v tem smislu, da se absolventom dveh nižjih kmetijskih šol prizna isti položaj, kakor ga imAjo absolventi nižjih kmetijskih šol. Absolventom enoletnih kmetijskih šol naj se prizna položaj, kot ga imajo nameščenci z dvema razredoma srednjih šol. Gornji položaj naj se prizna le v kmetijski službi. Čimprej naj se izda zakon, da 6e morajo na vrivat-uih posestvih nastavljati za kmetijsko službo z-ključno le absolventi kmetijskih šol, ki so naši državljani. Delokrog kmetijske pospeševalne službe naj se prenese na banske uprave, zato naj ministrstvo izda čimprej Ie okrožni zakon o reorganizaciji kmetijske službe. Kmetijska pospeševalna služba nai se prilagodi čimbolj krajevnim razmeram in potrebam kmeta. Za pravilno vodstvo vinogradov naj sc nastavijo vinogradniški nadzorniki v okra!ih Maribor, Ljutomer, Brcžice in Novo mesto. Tem naj 6e dodeli primerno število strok, vinogradniških inštruktorjev, ki naj vodijo vsa tehnična dela na terenu pri obnovi vinogradov. Omogoči naj se z državno in banovinsko podporo ustanavljanje zadružnih kleti v vseh večjih in važnejših vinorodnih okoliših Banska uprava naj s podporami banske uprave in ministrstva omogoči ustanavljanje 6adnih skladišč. V vseh okrožjih naj se ustanovijo obvezne kmetijske nadalievalne šole. Na kmetijskih nadaljevalnih šolah naj predavajo le kmetijski strokovnjaki. Okrajni kmetijski referenti naj se ne obremenjujejo s posli, ki so v zvezi z raznimi socialnimi akcijami. Izda naj se uredba za splošno zavarovanje vseh prebivalcev dravske banovine, ki niso člani nobene druge zavarovalne ustanove. Zavarovanje naj se izvede slično kakor pri drugih zavarovanjih. Huda nesreča na Dunajski cesti. Žrtev brezvestnega molociklista je jionoči poslal 4S lotni delavec Ivan Škofic iz Spodnjih Gameljev. Škofic je peljal ročni voziček po Du najski cesti. Blizu topničarske vojašnice pn je za njim privozil neki motociklist, ki ga je podrl. Škofic si je zlomil levo nogo in dobil lnulo jioškodbe po glavi, lako da ga je moral reševalni avtomobil prepeljati v bolnišnico. Motociklist se za svojo žrtev ni zmenil ter se je naglo odpeljal naprej. Našli pa so šo ' njegova očala, ki jih jo pri trku izgubil. Matija Jama razstavlja Ljubljana, 10. aprila. Na tih in skromen uačin smo doživeli danes v Ljubljani lep in pomemben umetniški dogodek: po daljšem odmoru je spet razstavil svoje umetnine Matija Jama. Ime Matije Jame je v slovenski umetnosti znano že več desetletij ter jc vedno uživalo dober sloves, saj je Matija Jama globok in resen umetnik ter spuda po svojem hotenju in stremljenju ter po svoji moči v isto vrsto kakor Jakopič. Njegova razstava, ki jo je danes odprl v Jakopičevem paviljonu, je ena sama revija čudovito lepih umetnin, iz katerih diha slovenska pokrajina, slovenski človek, naši gozdovi, vse doživeto v duši umetnika. Prevladujejo seveda pejsaži, ki so Jami najljubši. Vmes so tudi razne študije obrazov in celo portreti ter figuralne skupine. Med 102 umetninama, kolikor jih je razstavil, je 43 novih, katerih naša javnost še ne, pozna. Strokovno oceno te razstave bo priobčil redni »Slovenec«, mi pa opozarjamo občinstvo na to munifestneijo slovenskega umetniškega duha. ki je v najvišji meri izraženo v delih Matije Jame. Občinstvo se sicer danes ni odzvalo v večjem številu na to razstavo, ker Matija Jama ne ljubi večje reklame. Med drugimi si je razstavo ogledal tudi zastopnik mostnega župana dr Mole, oficielne otvoritve pu ni bilo. Poštni uradniki zborujejo Ljubljana, 10. aprila. Med stanovskimi in strokovnimi organizacijami državnih uslužbencev, ki se bore za stanovske pravic« svojih članov, pripada važna vloga tudi Združenju uradnikov ptt. stroke, ki ima spričo res nezavidljivega položaja poštnih uradnikov kaj pomembne in težavne naloge. Na občni zbor dravske sekcije Združenja, ki je bil danes popoldne ob 2 pri Mikliču, so prišli vsi delegati ljubljanskega, celjskega in mariborskega pododbora dravske sekcije Združenja ter tudi precejšnje število ostalega članstva. Občni zbor je začel predsednik 6ekcijc g. Š t u r ni, ki se je najprej s toplimi besedami spomnil med letom umrlih članov, nato pa pozdravil zastopnika poštnega direktorja viš. svetnika g. M a t j a š i č a , zastopnico poštarskega podpornega društva »Dobrota« gdč. Ivo Črnjačevo, zastopnike tiska, go. J a n a t i, na-čelnico osrednjega ženskega odseka združenja ter člana nadzorstva osrednje uprave g. D r a g u 1 i č a. V na-daljnih besedah je predsednik slikal težek položaj ptt. osebja in pozival članstvo na enotnost. Zborovanje so nato pozdravili viiji svetnik gosp. Matjašič, ki je obljubil, da bo podpiral težnje zboro-valcev pri g. poštnem direktorju, ga. Janati in v imenu osrednje uprave g. Dragulič. Iz poročila sekcijske uprave posnemamo: Kljub raznim težavam 6e je sekcija v preteklem poslovnem letu znatno okrepila. Poštne uradnice so si osnovale v okrilju sekcije svoj ženski odsek, ki pa je v enem delu članstva zbudil precej neupravičenega strahu, zaradi česar se opaža oživljenje nasprotstva med posameznimi skupinami v Združenju. — Sekcija ima sedaj 636 članov, ki se pridno udeležujejo dela v sekciji. Lep uspeh kaže društvena čitalnica, ki jo članstvo marljivo uporablja. Lansko leto je sekcija v Ljubljani organizirala kongres združenja, ki se ga je udeležilo tudi 28 bolgarskih poštnih uradnikov. — Socialna prizadevanja sekcije so se v preteklem letu zrcalila v naporih, da bi čimprej uresničil načrt okrevališča za bolne člane na Pohorju. Zemljišče za ta dom je kupljeno ter načrti pripravljeni. Sekciji se je posrečilo, da je v ta namen dobila od osrednje uprave znesek 200.000 din v gotovini in 60.000 din v znamkicah. — Osrednja uprava pa že gradi okrevališče v Vrnjački Banji. V letošnji finančni zakon je bilo ponovno vneseno pooblastilo poštnemu ministru za ustanovitev bolniškega fonda. Ker pa obenem v proračun ni bila sprejeta nobena postavka za ta primer, je omenjeno pooblastilo obsoletno. — V preteklem poslovnem letu je uprava sekcije zastavila vse svoje sile, da bi se izboljšal gmotni položaj ptt. osebja. Vendar v tem pogledu uprava ne more pokazati nič pozitivnega, lne je pokazal velik aapredek slovenskega gasilstva — 31.000 gasi cev v Sloveniji Skupno premoženje gasilskih čet v Sloveniii znaša 56 milij. din Stev. 15. ^PONEDELJSKI SLOVENEC , 11. aprila 1938. Stran 3. Primorske vesli Gibanje prebivalstva v Trstu Tržaški »Piccolo« prinaša v eni zadnjih Ste-vilic nekaj statističnih podatkov o gibanju tržaškega prebivalstva od prvega ljudskega štetja, ki je bilo 1. decembra 1921. Ti podatki osvetljujejo znano rak-rano Trsta in so z demografskega stališča naravnost porazni. Oglejmo si nekaj teh uradnih številk: Zadnja številka tržaškega prebivalstva, ki datira iz konca 1. 1937, znaša 253.066 in je tedaj od zgoraj omenjenega ljudskega štetja v letu 1921, torej v polnih 16 letih, nariistlo tržaško prebivalstvo le za 17.011 duš. V tem številu j»a ima največji delež razlika odn. presežek priseljevanja nad izseljevanjem, namreč 12.289. Ostanek prirastka pa odpade na presežek rojstev nad smrtnimi primeri. V zadnjih 16 letih jo bilo demografsko gibanje tržaškega prebivalstva naslednje (prva številka pomeni število rojstev, druga število smrti): 1. 1922 : 5528, 4059, 1. 1923 : 4790, 3645, 1. 1924: 4038, 4064, 1. 1925 : 4235, 3699, 1. 1926: 3962, 3779, 1. 1927 : 3678, 3564, 1 1928 : 3719/3589, 1. 1929: 3571, 3891, 1. 1930 : 3994. 3310, 1. 1931: 3661, 3375, 1. 1932 : 3357, 3580, 1. 1933: 3265, 3222, 1. 1934: 3299, 3002, 1. 1935 : 3470, 3239, 1. 1936 : 3398, 3489, 1. 1937: 3529, 3373. Skupno je tedaj bilo v 16 letih in zadnjem mesecu 1. 1921 rojenih v Trstu 61.992 ljudi, umrlo pa jih je v i6tem času 57.277; presežek rojstev nad smrtnimi primeri znaša le 4715. Ce pa vzamemo le zadnjih deset let (od 1. 1928 do 1. 1937), pridemo do naslednjih številk: rodilo se je 35.363, umrlo pa 34.070, presežek rojstev nad smrtnimi primeri znaša torej le 1193. Razumljivo je, da povzročajo te številke italijanskim oblastem skrbi, ki jasno odsevajo iz »Piceolovegac članka. Trgovina Trsta z Jugoslavijo Pred kratkim je jugoslovanski generalni konzul v Trstu g. Vukašin Givotič sklical na konzulatu konferenco tržaških gospodarskih krogov, ki je zbudila v tržaški gospodarski javnosti veliko zanimanje. Tržaški listi so objavili več člankov o trgovini Trsta z Jugoslavijo, iz katerih posnemamo: V zadnjih treh letih kaže statistika trgovine med Trstom 111 Jugoslavijo naslednje številke: 1. 1935 je znašal uvoz iz Jugoslavije v Trst 773.966 stotov, izvoz |»a 796.257 stotov, leta 1936 uvoz 311.688, izvoz 375.269, leta 1937 pa uvoz 804.889, izvoz pa 584.751. Poudariti je seveda treba pri teh podatkih, da ne obsegajo celokupne trgovine med Italijo in Jugoslavijo, nego le trgovino med Trstom samim in Jugoslavijo. Iz Trsta se uvaža v Jugoslavijo: kava, lito in kovno železo, jeklo (in seveda izdelki iz teh surovin), dalje bombaž in bombažni izdelki, naravna in umetna svila, papir, lepenka, riž, razno južno sadje, olje, minerali, stroji in aparati, opeka, kakao, surovo usnje, surov in napol jiredelan baker, čebula in češenj, laneno seme, premog, živalska in rastlinska olja, surova guma, živalski loj, surov lan itd Iz Jugoslavije pa se uvaža v Trsi: les, živa živina, drva in oglje, suh fižol, sveže meso, kokošja jajca, razne zdravilne rastline, kislo zelje, čebula in češenj, sveže in prejiarirane ribe, surovo nsnje, vino, cement, premog itd. Tržaški gosjiodarski krogi se trudijo, da bi čimbolj poživili trgovino z Jugoslavijo. V vsej Italiji je umrljivost za jetiko v Julijski krajini največja Iz uradnih statističnih podatkov o vzrokih smrti za leto 1936 posnemamo, da je prišlo v letu 1936 v vsej Italiji 164.8 smrtnih primerov na 100.000 prebivalcev, če upoštevamo samo nalezljive in podobne bolezni. Umrljivost v Julijski Benečiji znatno prekaša vsedržavno povprečje z 222.5 in je višja izmed vseh italijanskih provinc le še na Sardiniji, kjer znaša 255.1. Za Julijsko Benečijo, ki je torej v vsej Italiji na drugem mestu, pride na tretje mesto Tridentinska Benečija z 200.9. Najboljše so menda po teh statistikah zdravstvene razmere v Kalabriji, kjer pride na 100.000 prebivalcev samo 137.4 smrtnih primerov, in na Siciliji s 139.0. Med vsemi boleznimi je na prvem mestu jetika: vsedržavno povprečje znaša 87.2 smrtna primera na 100.000 prebivalcev, nato pride influenca 24.8, dočim so ostale nalezljive bolezni zastopane v manjših številkah. Najvišja je številka za jetiko v Julijski Benečiji, kjer je skoraj šc enkrat višja kot državno povprečje: znaša namreč 155.1, daleč pred drugimi provincami. Za Julijsko Benečijo pride na drugo mesto tridentin- ABBAZIA QUARNERO HOTEL REG1NA HOTEL UMIH AN A: GRAND HOTEL »LAURANA« ska Benečija s 140.8 in Sardinija s 135.5, nato slede z večjimi številkami, kot je drž. povprečje, še Toscana s 102.2 in Ligurija s 100.5. Pod državnim povprečjem pa je številka za iufluenco v Julijski Benečiji, kjer znaša samo 15.8, najvišja je namreč v Apuliji 45.1 (na 100.000 prebivalcev). Iz teh številk vidimo, da je tudi v Julijski Benečiji najhujša morilka našega naroda jetika. Izdatki za javna dela V letu 1936 je Italija izdala za javna dela pod nadzorstvom ministrstva za javna dela 1.279.47 milij. lir, leta 1937 pa 1247 6 milij. lir. Največji so izdatki v južni Italiji, in sicer v provinci Apulia, kjer so znašali leta 1936 108.4, lani pa 117.8, na Siciliji, kjer so narasli od leta 1936 na 1937 od 77.94 na 103.8 in v bariju, kjer «0 narasli od 86.0 na 100.8 milij. lir. V Julijski Benečiji so znašali izdatki za javna dela leta 1936 24.491.000 lir, leta 1937 22.930.000 lir. Tudi v letu 1938 se izdatki za javna dela v Julijski Benečiji zmanjšujejo nudalje. Novi denar. Od novih bankovcev so veljavni oni za 100 mark z datumom od 11. okt.. 1924 in 24. juu. 1935, za 50 mark od 11. okt. 1921 in 30. marca 1933, za 20 mark z dne 22. jan. 1929 in za 10 mark od 22. jan. 1929. Kot novci v prometu so veljavni oni za 5 mark srebrni in srebrni za 2 marki, nikljasti za 1 marko in za 50 pfenigov, aluminijasto-bronasti za 10 in 5 pfenigov ter bakreni po 2 in 1 pfenig. Znižanje poštne tarife. S 4. aprilom se je znižala poštnina za pisma do 20 gr na 12 pfenigov (18 gr.) in za dopisnice na 6 pf. (9 gr.). Uvedena je tako imenovana loko-pošta, t. j. še bolj po-cenjena tarifa za poštni okoliš oddaje. V inozemstvo se frankirajo odslej pisma do 20 g s 25 pf. (38 gr.) in dopisnice s 15 pf. (23 gr.). Znatno znižanje torej! G. Maier-Kaibitsch o Borovljah. Preteklo nedeljo je bilo v Borovljah javno zborovanje, na katerem je govoril g. Maier-Kaibitsch. Bilo je zbranega precej ljudstva in poudarjala se je važnost glasovanja. 0 Slovencih je naglašal govornik sledeče: Pred 18 leti so Slovenci glasovali za Jugoslavijo, pravico so imeli do tega I11 nihče jim tega ne more zameriti, ker storili so prav jio svojem prepričanju. Ni pa izpolnila vlada njim obljubljenih pravic. Tudi bi jiin nihče ne mogel šteti v zlo, če so iskali stike čez mejo; tudi Nemci so bili primorani delati tako. Sedaj smo v veliki Nemčiji in kar je bilo prej samo na papirju, se bo odslej naprej tudi izpolnilo, zakaj pravi Nemec ne prelomi besede. Na Slovencih je sedaj, da j>o-kažejo pri glasovanju, da hočejo biti tudi napram veliki Nemčiji lojalni. Tudi duhovnikom je vsem dana možnost, da opravljajo svoj poklic, vendar ni dovoljeno, da bi se vtikali v politiko. Tako je govoril g. deželni svetnik Kaibitsch. . > t . • - Nemiki pozdrav na sodnijah. Oblast je odredila, da pri vseh ustmenih sodnijskih razpravah pozdravijo navzoči sodnike z nemškim pozdravom t. j. z dviganjem desnice. Ob zaključku razpravo pozdravijo najprej sodniki in nato občinstvo. — Sodbe se razglašajo »v imenu nemškega naroda*. 56.000 obiin šteje vsa velika Nemčija. Za reveie iz bivšepa rajha je dobil Celovec 250 stotov mesnih in klobasulh konzerv in 1000 stotov pšenične moke. Celovec v prazničnem razpoloženju. Celovec, je ves zavit v zastave s kljukastim križem in okrašen s svežini zelenjem in cvetjem. Posebno lepo je pripravljeno poslopje deželne vlade, čigar pročeije krasi nad 10 m velik nemški orel in čigar sprednjo fronto obrobljajo visoki stebri z orlom ali kljukastim križem na vrhu. Tudi mestni magistrat prav nič ne zaostaja. Pred glavnim vhodom je postavljen visok oder, za njim pa vihrajo številne zastave. Reči se mora, da je slika Celovca izredno pestra in sveža. Življenje dajejo mestu številni sprevodi mladine, naroduo-socialističnih formacij in vojaških čet. Od mnogih strani se čuje vojaška godba ali petje. Na izložbenih oknih bivših židovskih trgovin se blestijo napisi, da vodijo obrate »arijcic. Novi trg se imenuje sedaj Hitlerjev trg, prejšnji Heuplatz pa po narodnem socialistu Planetti, ki je bil usmrčen zaradi umora Dollfussa. Največja kavarna v mestu — Moser — ima v oknu pritrjeno opozorilo: Židje niso dobrodošli! Požar. To dni je nenadoma začelo goreti poslopje posestnika Jožefa Straussa v hodiški občini. Streha je bila krita s škodljami in mahoma je bilo vse poslopje v plamenih. Gasili sta dve požarni brambi. Škode je okrog 60.000 dinarjev. Tisoč prošenj je že vloženih na Koroškem za povračilo škode, povzročene narodnim socialistom pod bivšo vlado iu fronto. V Smihelu so pokopali posestnika Rožmana p. d. Pongraca iz Dolinčič, brata ljubljanskega škofa prevzvišenega g. dr. Gregorija Rožmana. Drobne vesti Izpred tržaškega kazenskega sodišča. Zaradi grožnje s strelnim orožjem in zaradi nedovoljene nošnje istega je bil pred tržaškim kazenskim sodiščem obsojen Josip Bernabič 1111 3 leta in 4 mesece zapora. — Oproščen pa je bil Anton Serpič ki je bil obložen, da jo z nekim kaznivim dejanjem jiovzročil malenkostno škodo. Mussoliuijevo premijo v znesku S00 lir je izročil goriški prefekt posestniku Francetu Rupniku iz Renč, čigar žena je rodila dvojčke. Na Nanosu pri Vipavi je dne 7. t. m. v visoki starosti 95 I. umrl vpokojeni lovski čuvai k- Hranr Jez, |>o domače Frenck Blažonov. Pokojni je služboval nad 40 let pri Vipavskem grofu Karlu Lanthieriju. Priljubljen, zvest in dobrosrčno naklonjen je bil daleč naokrog jx>znnii. Med svetovno vojno je kot moški sam v domači hiši jx>/.rtvovalno skrbel za svojo družino in družino edinega sina, ki je jiostal žrtev svetovne morije. Kljub izgubi svojega sina je ostal krejiak na duhu in telesu skoraj do zadnjega; le nekaj mesecev pred smrtjo so ga začele moči zapuščati. Dolga mu je bila življenjska j»ot, po kateri je utrujen in zmučen legel v grob k počitku Naj 11111 bo lahka domača gruda! Žalujočim naše sožalje! Podpora mladim drutinam »n družinam s številnimi otroci. Izdana je odredba, po kateri bodo dobili mladi ljudje, ki se hočejo poročiti, |ioročno l>osojilo 1500 šilingov. Z otroci se bo posojilo postopoma zniževalo. Revnim družinam z več otroki se liodo dovolile podpore do 500 šilingov, če so otroci stari pod 16 let. Družinam z več otroci in z letnim dohodkom največ 12.000 šilingov ter premoženjem ne nad 75.000 šilingov se dovolijo mesečne podpore po 15 šil. za potega in vsakega nasledil joga otroka. CXsebam s plačo ali zaslužkom se dovoli 15 šil. mesečno za tretjega in četrtega in 30 šiliugov za potega in vsakega naslednjega otroka. Družinam z vsaj štirimi otroci se dovoli posebna podpora za šolanje. Za te podporo jc na razpolago 780 milijonov šilingov. Odredba je stopila v veljavo 1. aprila. Naraščaj Rdečega hriža je nastopil Ljubljana, 10 aprila. Danes dopoldne se jc ljubljanska šolska mladina, ki se zbira pod okriljem naraičaja Rdečega križa, v filharmonični dvorani predstavila javnosti z lepo in pestro akademijo, ki je bila zamišljena kot del proslave »Dneva naraščaja Rdečega križa«. Akademija nam je na prikupen način podala p>re-rez stremljenj in vzgojnega dela v tej najbolj razširjeni mladinski poltiradni organizaciji in nam je s svojim raznolikim sporedom nudila res prijeten in prisrčen užitek. Občinstvo, ki je dodobra napolnilo dvorano, je sproti nagrajalo mladino 6 toplim odobravanjem. Akademiji so j»risostvovali tudi predsednik naraščaja Rdečega križa za dravsko banovino direktor gosp. Dolenec, dalje srednješolski inšpektor g. Baju«, meščanakošolski inipektor gosp. Wagner, več direktorjev in profesorjev ter učiteljstva ljubljanskih šol. Spored je začel deški zboir II. deške ljudske šole, ki je pod vodstvom učitelja gosp. Paljka ko-rajžno odpel Foersterjevo »Planinsko«, nato pa so Ljubljana, dne 10. aprila. Že več dni je naš šahovski svet v napetem pričakovanju velikih dogodkov. Jubilejni mednarodni turnir Ljubljanskega šahovskega kluba bo skozi dobrih 14 dni središče zanimanja nc le pri nas, ampak tudi v inozemstvu. Da bi pa LŠK nudil šahistom priliko, da se spoprimejo z velemojstrom, je priredil v soboto zvečer v veliki kazinski dvorani simnllanko g. dr. Tartakowerja, ki je takoj po turnirju v Lodžu odpotoval v Ljubljano. Dr. Tartakovver slovi kot hiter in zelo uspešen simultanski igralec, kar je s snočnjo ptodukcijo docela potrdil. Ob 20.30 jc predsednik Ljubljanskega šahovskega kluba prof. Slavko Osterc prisrčno pozdravil gosta, obenem pa tudi mojstre: madžarskega prvaka Szaba in L. Stcinerja in Boro Kostiča, ki so bili tudi, navzoči. Dr. Tartakovver je nastopil proti 28 šahistom, med katerimi je bilo opaziti več mladih igralcev, ki so tokrat prvič nastopili. Škoda, da je manjkalo mnogo prvorazrednih ljubljanskih moči, kar je seveda mojstru precej olajšalo delo. Dr. Tartakovver v otvoritvah, ki jih je igral zelo hitro, ni eksperimentiral. Kot izvrsten poznavalec moderne igre je gradil svoje partije predvsem pozicijsko; izbiral je najmočnejše in preizkušene variante. Skoraj na vseh deskah je prišel iz otvoritvenih faz v večjo ali manjšo prednost, marsikoga je že zgodaj spravil v stisko. Po 10 potezah je nekoliko zmanjšal tempo, v nekaterih partijah jc začel silovito napadati. Pozicije fe umolknejo topovi...! Kino Matica štirje dečki iz iste šole učinkovito deklamirali .Pesem naraščajnikov Rdečega križa«. — Mestni licej je poslal na akademijo štiri dekleta, ki so občuteno zapele dr. Dolinarjevo 'Divjo rožico«. — Globoko se jc dojmil občinstva dialog v vezani besedi Griše Koritnika »Zavojevalec in Rdeči križar«, v katerem jc avtor na prepričevalen način razvil ideologijo mladine Rdečega križa. Dialog sta prav lepo podala dva dijaka klaiične gimnazije. — Učenci II. deške meščanske šole so nato pod vodstvom ge. Laharnarjeve zapeli Adamičevo »Na straži«, pri kateri se ic odlikoval mladi baritonist, ter Aliaževo »Triglav«, ki jo je mladi zbor zapel kar šestcroglas-no. Viharer« aplavz je zbudila naslednja točka — ra-jalni nastop »Ples nn vasi«, ki ga je naravnost dovršeno izvajalo 12 učenk II. dekliške meščanske šole v narodnih nošah pod vodstvom ge Kobdčeve. Dekleta zaslužijo vse priznanje. II dekliška ljudska šola je prispevala k sporedu dve točki, deklamacijo Griše Koritnika »En dinarček za Rdoči križ« in pa prisrčen prizorček »Neubogljivo pišče«, ki oo ga drobne deklice v izvirnih kostimih podale s tako pristno in prepričevalno otroško ljubkostjo, da so žele zasluženo viharno odobravanje. Prav prisrčen je bil nastop učencev VI. deške ljudske šole, ki »o pod vodstvom učitelja gosp. Venturinija odpeli tri pesmi, od katerih jc bila toplo sprejeta zlasti zadnja »Jezuščku pušcljček«. Dve učenki klasične gimnazije sta nato ob sprcmljcvanju klavirja občuteno zapeli Kramolčevo 'Mrzel veter tebe žene« Nadvse imenitno so sc odrezale učenke Lichtcn-thurnovega zavoda, ki so podale dva prizorčka: Bolna bebica« in »Oh ta avto«. Učenke I. dekliške meščanske šole so zatem pod vodstvom ge. Saršo-nove s »premljevanjem klavirja kar lepo zapele Adamičevo »Posmchulja neumiti deklici« in Satt-nefjevo »Žabjo«. Sledil je nastop malih harmonikarjev jirof. Rančigajn, ki so naravnost virtuozno odigrali več slovenskih narodnih posmi. Akademijo |e zaključil moški zbor III. državne realne gimnazije, ki jc pod podstvom prof. Schwcigerja zapel »Oj ta vojaški boben« in državno himno. Akademija je prav le^o uspela ter gre prirediteljem in mladini, ki nam jc nudila prisrčen užitek, priznanje in zahvala. Cvetna nedela v Liublfani Letošnja cvetna nedelja cvetju ni bila naklonjena. Po dveh hudih slanah med tednom je da nes sledila tretja, ki je dokončno pomorila vse cvetje na breskvah in češnjah, poparila še zadnjo magnolije, kolikor so jih ljubitelji prej utegnili rešiti, škodovala jo drugemu evotju in napravila mnogo škodo po vrtovih in poljih, kjer že poga-njajo jirve rastlinice. Zgodnjega sadja torej Ljubljana in ljubljanska okolica letos no lio imela. Mali kmetje na Orlah in na Golovcu so obupani: mnouo so računali nn svoje češnje, dn bodo Slo v denar, pn jih je trikratna zaporedna slana |Hihrala že v cvetju. Žalosten je pogled na ljubljanske parke: vse osmojeno, kar je bilo dosedaj v evotju. Mnogo bolj radosten pa je bil danes pogled v ljubljansko cerkve: butara pri butari, vse v živili barvah, pod njimi pa otroci žarečih lic. Cvetna nedelja, tn lopi pomladanski praznik je res praznik mladine. Lepi so bili prizorčki, ko so očetje in matere svoje malčke privedli v cerkev blagoslovit hutarlce in oljke, s katerimi so pozneje ponosno korakali po mestu. so postajale ponekod zelo zapletene tako, da jc mogel pokazati vse taktične zmožnosti. Čim bolj sc jc razvijala središčna igra, tem pogosteje so se pri posameznih deskah zadržavale njegove misli; pri težkih pozicijah se jc nasloni! na mizo in z nič kaj veselim obrazom zrl v pozicijo, toda kmalu se je odločil za potezo in se reJil iz zagate. Pri drugih deskah pa je zopet z zadovoljstvom neusmiljeno mrcvaril svoje nasprotnike. Ob 23.15 je padla prva žrtev, Lado Hren je moral položiti svoje orožje. Kmalu nato je dr. Sever remiziral. Sledila je cela serija zmag dr. Tartakovverja, katero so prekinjevali remiji, ki so jih dosegli Dro-fenik, dr. Valentinčič, Japclj in prof. Osterc. V dvorano je po 23. uri prihajalo vedno več gledalcev, ki so se zgrinjali posebno okoli partij, ki so slabo kazale za Tartakovverja. Malo pred pol eno je moral velemojster prvič kapitulirati, premaga! ga je mladi Josip Čop. Sledilo jc več porazov naših šahistov, nato pa so uveljavili svojo premoč in zmagali v maniših časovnih presledkih: Rodc, Jeran, Majcenovič, Muzlovič in Samec. Zopet so morali nekateri odnehati v izgubljenih pozicijah, tik pred koncem pa doseže Jože Šiška kljub premoči dveh kmetov zaradi izvrstne dr. Tartakovvcrjeve igre v končnici samo remis. Hip za tem se vda poslednji igralec in konec je ob 2. uri. Tako je dosegel dr. Tartakovver po pet in po! urni borbi z rezultatom +16, — 6, =6 (ali 67.8%) lep uspeh. Priznati pa moramo, da so se tudi naši šahisti dobro borili. Koroške novice SlmuHanka dr. S. Tartahowerja Velemojster je 16 partij dobil, 6 izgubil, 6 remiziral F O T O A Anastigmati Po konstrukciji razlikujemo sledečo glavne vrste anastigmatov: 1. simetrični zlepljeni anastigmati ali dvojni anastigmati, ki imajo dve sestavni polovici, zlepljeni iz treh ali štirih leč. Oba dela sta anaotig-inatsko korigirana. Uporabna sta tudi posamič ter izrišeta do robov ostro pri polni odprtini isti format, kakor celoten sestav. Sestavni polovici imata lahko enako ali pa različno goriščnico. Tako so združene v enem objektivu dve do tri goriščnice, ki omogočajo snemanje predmetov iz iste razdalje v različnih velikostih. Dvojni anastiginat, kojega polovici imata različni goriščnici, imenujemo tudi stavkovni objektiv. 2. Simetrični nezlepljeni anastigmati ali dia-liti, sestavljeni iz štirih ločeno stoječih leč. V to skupino spadajo tudi objektivi s jirav neznatno razliko v simetriji sestava. Vsaka polovica objektiva ima po ono zračno lečo. Pri večji zaslonki sta uporabni tudi posamič. Ker imata različno goriščno razdaljo, so združene tudi v dialitih tri goriščnice. Svetlobnost teh objektivov je precejšnja, uporabni slikovni kot pa majhen in ne sega preko 40°. Ker je odstranjen sekundarni spektrum, so Uporabni dialiti tudi za tribarvno fotografijo. 3. Simetrični anastigmati s šestimi, deloma zlepljenimi, deloma ločeno stoječimi lečami. V to skupino spadajo simetrični dvojni plazmati s svel- I lobnostjo do 1:4, ki so korigirani za vse barvo. ( spektra tor spadajo med najboljšo stnvknvne ana- MATER stigmate. Svetlobnost za kinematografe zgrajenih plazmatov je celo 1:2. 4. Nesimetrični anastigmati ali tripleti, ki so sestavljeni iz treh ločeno stoječih leč. Srednja leča je vedno navadna razprševalna leča, prednja in zadnja pa sta zbiralni leči, ki sta lahko zlepljeni. Posamenze leče niso uporabne. V to skupino spadajoči objektivi so korigirani zelo dobro, rišejo izredno ostro ter je tudi njihova svetlobnost zelo visoka. 5. Nesimetrični anastigmati. Ta sestav ima štiri loče. Prednja polovica sestoji iz dveh posameznih leč, med katerima je zračna leča, zadnja polovica pa je sestavljena iz dveh zlepljenih loč. Sestavna dela objektiva nista uporabljiva posamič. Posebna vrsta anastigmatov so širokokotni anastigmati. ki so po konstrukciji zelo stisnjeni tor imajo nekoliko močneje ukrivljeno prednjo lečo Njihov slikovni kot je zelo obsežen, jvo svetlob-nosti pa so precej šibkejši od navadnih anastigmatov. Zaradi njihovih vrlin smemo prištevati ana-stigmate med univerzalne objektive, ki so uporabljivi za vse vrste fotografskega snemanja. Kateri tip je boljši od drugega, je težko določiti, kajti po zmogljivosti so vsi odlični in v rokah sposobnega fotografa dorastli vsem nalogam snemanja. Objektivni stavki imajo tri do štiri lečo različnih goriščnic. Uporabljive so posamič kot enojni objoktTvi ali pa v kom- binacijah po dve leči skupaj kot simetrični ali nesimetrični dvojni objektivi. Možnost kombiniranja s posameznimi lečami jo precejšnja ter je inogoče sestaviti z njimi več objektivov, ki se razlikujejo po dolžini goriščnice. svetlobnosti in obsegu slikovnega kota. S tom jo omogočeno snemanje predmetov na isto razdaljo v različni velikosti Sestavno lečo so lahko navadili akromati ali pa anastigmatsko korigirano, iz troh do štirih dolov zlejiljene loče. Optična zmogljivost objektivskih stavkov z akromat«kimi lečami jo zelo majhna, zmogljivosti pravili dvojnih anastigmatov |in nc dosezajo niti stavki z astagmatsko korigiranimi lečami. Teleobjektivi Linearno razmerje v velikosti snemanega predmeta in slike je odvisno od dolžino goriščnice. Cim daljša je goriščnica objektiva, tem večjo sliko predmeta projicira objektiv na medlico. Objektivi kratke in normalne relativne goriščnice upodabljajo (»redmete na veliko razdaljo razmeroma v zelo majhnem merilu. Boljši so v tem oziru objektivi, ki imajo dolgo goriščnico. vendar je njihova uporabnost omejena, ker je snemanje z njimi zaradi dolgega iztogn kamere priročno le do takšno goriščnice, ki po dolžini ne zahteva predolgega iztega ali celo posebej za takšen objektiv zgrajene kamere. Tega nedostatka nimajo po posebnem optičnem sistemu zgrajeni teleobjektivi, ki upodabljajo v velikem merilu pri razmeroma kratkem iztegu kamere. Sestavljeni so iz kompletnega fotografskega objektiva kot pozitivnega ele- i monta in iz povečevalnega sistema v obliki kori- | girane razprševalne lečo, ki predstavlja negativni : element toleobjoklivu. | Starejši sistemi so bili vgrajeni v daljšo ob-jektivsko cev tako, da jo bilo mogočo razdaljo med pozitivnim in negativnim elementom zdaljšati ali skrajšati ter izpremeniti s tem dolžino goriščnico in velikost slike. Ostrina in svetlobnost teh objektivov nista bili zadovoljivi, zaradi tež<' in dolžino pa so bili poleg loga neprikladni za snemanje iz roko in za montažo na ročnih kamerah. Pri modernih teleobjektivih sta pozitivni in negativni element nepremičen, krajšo zgrajen in dobro korigiran optični sistem z neizpremenljivo goriščnico, dovršeno ostrino in boljšo svotlobnostjo. Važni so zlasti za kamere majhnih formatov.. Nekateri so prilagodeni samo določenim kameram ler zgrajeni tako, da je izmenjava lahko in hitra. Slikovni kot teloobjektivov jc majhen in perspektiva zlasti pri snemanju z ekstreinno dolgimi goriščnicami za oko prav tuko nenavadna, kakor je perspektiva slik, poenotili s širokokotnimi objektivi, ki imajo zelo kratko goriščnico. Uporabljivi so za vse vrste snemanj, zaradi velikega upodobitvenoga merila posebno 7.11 snemanje predmetov, ki so jim iz kakršnihkoli razlogov ne moremo približati, v zvezi z infrardečim tvorivom pa zlasti za snemanja pokrajin na zelo velike razdalje. Naša društva Fotoklub Ljubljana. Progrnm zn tekoči teden: danes soja eksokutive razstavnega odbora nn velesejmu. V lorok seja odbora v klubovem loknlu ob 20. Udeležba obvezna tudi 7.11 referente razstavnega odbora. V petek skioptično predavanje s 120 diapozitivi v klubovem lokalu ob 20. Predava K. Kocjančič. Nn predavanje <*> vabljeni tudi |irija-telji klubu. Nedeljski spori Cross-country za prvenstvo Jugoslavije Prvenstvo moštev si je priborilo Primorje, prvenstvo posameznikov pa Flas (Hašk-Zagreb) Ljubljana, 10. aprila. Na ljubljanskem Stadionu je bilo danes zanimivo tekmovanje v cross-countrvju, katerega so se udeležila moštva im posamezniki ljubljanskih klubov Primorja in Ilirije, mariborskega Maratona ter zagrebškega 1 laška in Coneordije. Prireditev so počastili s svojo udeležbo ban g. dr.' Marko Natlačen, /adržunega župana jc zastopal g. Andrejka, polkovnik v pok., komandanta dravske divizije podpolkovnik j:. Oblak, jugoslovansko lahkoatletsko zvezo pa njen predsednik g. inž Gruden. Tudi gledalcev se jc nabralo lepo število, vendar bi taka lahkoatletska prireditev, ki drugod po svetu privabi na tisoče in tisoče gledalcev, zaslužila večji obisk In no samo na Stadionu, temveč tndi na progi, ki je šla deloma po ljubljanskem polju in deloma po Dunajski cesti, se je nabralo precej gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku te zanimive borbe. Kie ie šla proga Proga /.a letošnji cross-countrv je bila dolga T in pol km Start je bil v areni Stadiona pred glavno tribuno in je nato pel jala proti izhodu na Dunajski cesti, kjer so zavili tekači na lahkoatletsko progo, kutero so enkrat pretekli. Nato so zavili na pobočje ob Dunajski cesti in tekli po vrhnji rundi okrog ter pri južnem izhodu ob Dunajski cesti /uvili ven in na desno nu Vodovodno cesto, po kateri so tekli kakih 100 m, tinto zavili pri novi šoli kralja Aleksandra 1. v zapuščeno gramozno jamo. katero so pnsirali v njeni globini in na zapadni strani po pobočju prišli na teren in na eesto in naprej ob kamniški progi skozi viadukt mrtve proge (lo stare meje mestne občine ljubljanske. Pri kninnu so nato ob mrtvi progi zavili proti Dumajski cesti in pri drugem kamnu stare meje mestne občine zavih proti Stadionu in siccr nu križišču mrtve železniške proge in Dunajske ceste. \'a Stadion so pritekli skozi severna vrntn ob Dunajski cesti, nato so pretekli celo vrhnjo rundo in zopet zavili ven pri južnem izhodu na Dunajski cesti na isto progo knkor prvič. Nn Stadion so se vrnili zopet skozi severna vrata in se podali po pobočju v areno, so pretekli spodnjo rundo in nn sredi zavili proti cilju, ki je bil'na istem mestu kukor stnrt. Kako so tekli Kukor hitro so prišli na teren, so sc razdalje med posameznimi tekači toliko zvečale, da so imeli gledalci prnv lep pogled celotne borbe. Tekači so stvorili posamezne skupine, ki so sp skoraj ves čas tekmovanja držale skupaj. Vodilno skupino so tvoril i Krevs, Flas, Briičan in še nekateri drugi, ki se pa tudi ni prav do konca držalu skupaj in sta Krevs in Flas prišla v areno skupaj, v ravnini pa ga je Flas. kateremu se ni poznala nikaka utrujenost, pustil zadaj in si- gurno pasiral kot prvi cilj. Takoj za njima je prišel Bručan kot tretji. Krevs je napravil kardinal no napako s tem, ker se ni že na terenu odtrgal Flasu, kajti kakor hitro sta prišla v ravnico stadionske arene, ni mogel vzdržati Flu-sovega tempa, kaj še, da bi se odtrgul od njega. Borba jc bila danes izredno lepa in vsa proga tako spretno izpeljana, ila nihče ni mogel zaiti ali sc zmotiti in tudi sodniški zbor. ki je opravil svojo nalogo hitro in prav dobro, ravno zaradi dobro izbrane in izpeljane proge ni imel težkega stališča. Edina škoda je. da gledalci v Studiom! niso mogli zasledovuti poteku celotne borbe, ampuk samo nekoliko faz. ki so se odigravale v Stadionu samem. Primorje si je kot moštvo izvojevalo prvenstvo, ki jc zmagalo petkrat v presledkih in trikrat zaporedoma in si s tem končnoveljavno osvojilo prehodni pokal bivšega liana. Pokal bivšega župana si je pa zu eno leto osvojil Flas, četudi so vsi z gotovostjo računali, da si ga bo Krevs danes definitivno priboril. Izid tekmovanja Prvenstvo moštev 1. Primorje (Krevs, Pere, Srakar, Dolinšek, Pogačnik, Kranjec) 42 točk. 2. Concordia — Zagreb (Šindelar, Šuirbek, Starman, Krajcer, Srakar, Krajcer) 58 točk. 3. Maraton — Maribor (Stojnšek, Hoš, Štrucelj, Marchcl, Ciglar, Dobnikar) 101 točka. Ilirija ni nastopila kompletna in zato ni prišla v poštev za tekmovanje moštev. Zelo dobro so se držali tudi maratonski tekači iz Maribora, ki so, četudi s svojimi mladimi močmi, vztrajali ves čas tekmovanja in se borili z drugimi športnimi tovariši od začetka do konca. 1) Flas (Hašk) 25:26.8, 2) Krevs (Primorje) 25:43.6, 3) Bručan (Ilirija) 25.55, 1) Šindelar (Concordia) 26:15.6, 5) Surbek (Concordia) 26:24, 6) Pere (Primorje) 26:25, 7) Stojnšek (Maraton) 26:41, 81 Doršič (Hašk) 26:45, 9) Srakar (Primorje), Dolinšek (Prim.), Starman (Cone.), Pogačnik (Pram.) vsi 26:49, 10) Kranjec (Prim.) in Krajcer (Cone.) oba 26:58, U) Starman (Prim.) 27:10. 12) Kren (Prim.) 27:11. Tekmovanje samo je lepo uspelo in bi bilo želeti, da se v bodoče ta stvar organizira tako, da s« zainteresira za tovrstne lahkoatletske prireditve čim večji krog glodalcev. Ker je to prva pomladanska lahkoatletska prireditev, zato je treba pri našem športnem občinstvu že takoj v začetku sezone popularizirati lahkoatletski šport, za katerega sc bo brez dvoma tudi pri nas vzbudilo tako zanimanje kakor drugod po svetu. Lahka atletika kot najnaravnejša ia najprimernejša športna panoga mora tudi med našim športnim občinstvom polagoma vzbuditi zanimanje, ker bo s tem tudi število lahkoatletov naraslo in finančna stran, o kateri doslej ne moremo poročati nič ugodnega, se bo vsaj toliko popravila, da bodo lahkoatletski klubi krili vsaj najnujnejše potrebe. Tekme za prvenstvo države Belgrad. 10. aprila. BSK : BASK 2:1 (2:1). Belgrad. 10. aprila. Jugoslavija : Jedinstvo 0:0 (0:0). Split, 10. aprila. Hajduk : Ljubljana 3:2 (2:0). Po današnjih tekmah izgleda prvenstvena tabela po točkah takole: BSK 24. Hašk 21, Gradjanski 19, Hajduk 14. Bask 14. Slavija 13, Jugoslavija 12, Jedinstvo 9, Ljubljana 8, Concordia 7. Hermes : Maribor 3 : 3 (3 : 2) Ljubljana, 10. aprila. Hermes jo danes le z veliko srečo obdržal eno točko, dočim se ima Maribor edino svojemu vratarju zahvaliti, da ni odnesel obe točki domov. Po igri, ki so jo podali danes gostje, bi zaslužili zmago, kajti biii so skoraj ves čas v premoči, kar velja zlasti za drugo polovico, ko domačinov skoraj niso pustili do sape. Mariborčane je odlikovala požrtvovalnost in volja do zmage in so bili tako v startu kakor v podajanju boljši od Siškarjev. Čudno in naravnost zabavno vlogo je igrat njihov vratar, ki je prav za prav kriv vseh golov, ki jih ie prejelo svetišče Maribora. To se nam zdi potrebno zapisati že samo zaradi tega, ker bi vsak drugi vratar lahko ubranil vse te strelo. Igrali so pn vsi drugi Mariborčani z velikim zanosom in znali spretno uporabili svoje tehnično sposobnosti v vsej današnji igri. Skoraj večji dol druge polovice so bili na strani domačih, ki so imeli polne roko dola. da so so jih mogli otresti. Toda vse odbojne akcije domačih so šlo samo do polovice igrišča in potem so zopet Mariborčani pritiskali na njihov gol. tako dn smo skoraj vos drugi polfns mogli opazovati igralro obeli mostov le na slrani Siškarjev. Hermežanoni ni šla stvar izpod rok, kar volja za ves napad in halflinijo. Edino ožja obramba 7. vratarjem je kolikor toliko izvrševala svoj posel, drugega pa o tem moštvu danes nimamo dosti povedati. Igro so začeli gostje. Hermes je imel v prvi polov?ei velik plus, ker jc igral s precej močnim vetrom, iz katerega je rezultirnl tudi ves njegov današnji uspeh. Že takoj v peti minuti je poslal v mrežo Mariborčanov žogo. Mariborski vratar, ki je imel žogo že v roki, jo je seveda gladko izpustil. Do tega časa in še nekaj minut potem je bil Hermes v premoči. Toda to ni trajalo dolgo, kajti Maribor je kljub protivelru začel pritiskati in posrečilo sc nm je doseči premoč, ki jo je izrazil v prvem zgoditku v svojo korist, in sicer iz enajstmetrovke, vendar zasluženo, in stanje se je glasilo 1:1. Kmalu nato jo Hermes drugič pretresel mariborsko mrežo in je s stanjem 2:1 zopet vodil. Mariborčani so knr naprej napadali, kar seveda ni ostalo brez uspeha. Krasen gol 7. glavo jo obstoječe stanje zopet izenačil. Hermesu se je še enkrat zasmejala sreča in prvi polčas jo s stanjem 3:2 izvojeval v svojo korist. Drugo polovico so otvorili domači. Imeli so sedaj težje stališče, ker so morali igrati proti vetru Zato in zaradi prej omenjenih vzrokov so iorali v tej polovici Se bolj podrejeno vlogo. Premoč Mariborčanov jo bila še bolj vidna. Domači so so skoraj vsi potegnili na svojo polovico igrišča in so le redkokdaj prišli pred mnriborska vrata. Maribor ni mogel izvojevati zmago, kor so bili domači pregosto nasoljeni na svoji strani, vendar so pa izenačili, kar je najmanj, knr so morali po poteku današnje igre dobiti. Gledalccv se je ob precej močnem in mrzlem vetru, ki ni samo igralcem nagajal, ampuk jo bil tudi za občinstvo zelo neprijeten, nabralo nekaj sto. ki so pa bili vsi nezadovoljni 7. igro domačih, kar so nekateri pokazali celo s tem, da so v znak protesta navijali za Mariborčane. Sodil je g. Držaj zelo objektivno in prav dobro. Korotan : Grafika 0 : 0 Izredni občni zbor Jugosl. olimpijskega odbora v Zagrebu Zagreb, 10. aprila. Minister za ljudsko telesno vzgojo dr. Milelič si je ol> prevzemu resora nadel težko nalogo, da odstrani vsa nesoglasja, ki so nastala bodisi med posameznimi športnimi forumi, bodisi mod njimi in ministrstvom, in da doseže pomiritev, ki naj omogoči plodonosno športno delo v naši državi. Mod drugim je razveljavil tudi odlok svojega prednika o razpustitvi Jugoslovanskega olimpijskega odbora v Zagrebu. Tako jo bilo spet omogočeno delo te najvažnejše športne ustanove pri nas. Kor jia so nastala neka nesoglasja med njenim upravnim odborom in stališčem generala Djukiča tor člani mednarodnega olimpijskega odbora glede sedeža in članstva Jugoslovanskegn olimpijskega odbora, je bil za danes sklican izredni občni zbor, da končno redigira in uveljavi svoja jiravila. Občni zbor je vodil predsednik JOO dr. Stevan Hadži. Prisostvovali so delegati 15 športnih zvez, med njimi tudi dr. Pire iz Ljubljnne za Zunsko-šporlno zvezo. Kot zastojmik ministra dr. Milotiča je prišel g. Drago U 1 a g a , šef odseka za telesno vzgojo Prisostvoval je tudi član mednarodnega olimpijskega odbora prof dr. Bučar iz Zagreba. Ob začetku je pozdravil predsednik navzoče, nato pa je tajnik Dobrin prebral dopis generala Djukiča' in pismo predsednika mednarodnega olimpijskega odbora grofa Baillet Latoura. Prvi zahteva, da so vzamejo ua znanje pravila, ki jih jo on skupaj z dr. Bučarjem predložil in kjer jo določeno veliko število odborniških mest za razne gospode iz Belgrada tor tudi prenos .100 v Belgrad Grof Baillet Lntour pa razlaga, da brez soglasja med člani mednarodnega olimpijskega odbora in JOO ni mogoče delo v smislu olimpiznia. Sledil jo pozdrav prol. Draga Ulage v imenu I ministra, ki so ga navzoči navdušeno pozdravili. Nato je dr. Bučar na široko razlngal. kako je jio zahtevi generala Djukiča prišlo do raznih sestavkov pravil in pa v čem no soglaša z zahtevami generala Djukiča. Na znhtevo delegata Zim-sko-športne zvezo so je nato prešlo na čitanje predloženih pravil. Nova pravila določajo, da morajo biti člani JOO samo športne zvezo onih panog ki so nn sjioredu olimpijskih iger. Izvršilni odbor JOO se moro sestavljati samo iz vrst športnikov, ki sodelujejo aktivno v vsakem š|iortu. V upravnem odboru imajo pravico glasovanja samo po en delegat vsake včlanjene športne zveze, Sokola in pn oba odbornika niednnrodnegn olim- pijskega odbora. Posvetovalni glas pa imata še dva delegata ministrstva za ljudsko telesno vzgojo in 25 častnih članov, ki jih izvoli rodni občni zbor, ki se vrši vsaka štiri lota, najdalje šest mesecev po vsaki olimpijndi. Sklepe ustvarja večina, spremembo pravit in sedež pa dvotretjinska večina. Predsednik ima samo odločujoči glns. Kadar je navzoč osebno minister za ljudsko telesno vzgojo, predseduje on. Delegat JNZ Kosta Hadžič je nnsprotoval do-ločbum glede dvotretjinske veČine in spremembi pravil ter sedežu JOO. Vnšemu dopisniku pa je izjavil, da I »o v torek na seji JNZ odločeno, če ostane JNZ še nadalje član JOO. Vsi ostali delegati so soglasno potrdili popravljena nova pravila. Nanjo je pristal tudi delegat mednarodnega olimpijskega odbora dr. Bučar. Po občnem zboru je izjavil dr. Hadži Vašemu dopisniku na vprašanje, ali je zadovoljen z usp» hom občnega zbora, sledeče: »Bojim se, da navzlk soglasnosti glavnih činiteljev jugoslovanskega športa in ministra za ljudsko telesno vzgojo ne bo delegat mednarodnega olimpijskega odbora g. general Djukič miroval prej, dokler ne bo JOO pronešen v Bolgrad. S tem pn naui je bodoče delo spot otežkočeno.« Mariborska zimshošportna podzveza Maribor, dne 10. aprila. V hotelu »Orel« je bil danes občni zbor mariborske zimskošportne podzveze. Predsednik kapetan v p. Gnus, je pozdravil zastopnika komandanta mesta g. polkovnika Božoviča, zastopnika mestne občine ravnatelja Rodošeka in generalnega tajnika zveze gosp. Kunstla. Iz predsedniškega poročila je posneti, da je podzveza v minuli sezoni prestala nekak kritičen moment in da se od tega časa razmere v zimskem športu naglo boljšajo. Tudi kar sc tiče športnega delovanja je pohvalno omenil velik napredek naših tekmovalcev v alpski kombinaciji, to je v smuku in slalomu., med tem ko zanimanje za tek, kakor povsod, tako tudi pri nas silno pada in je število tekmovalcev v tej disciplini vsako leto manjše. Tudi skakalcev primanjkuje, to pa v prvi vrsti zaradi lega, ker se jim nc more nuditi prilika za zadostni trening. Vse naše skakalnice so namreč večji del sezone neuporabne, ker navadno ni 6nega. V tem oziru bo treba napraviti energične ukrepe, in sicer bo moral odbor razmišljati, kako priti do sredstev, ki bi omogočila realizacijo starih načrtov, ki predvidevajo gradnjo manjših skakalnic za trening v okolici Maribora, Celja in na Pohorju, kakor tudi zgradnje velike 60 metrske skakalnice v našem zimskem športnem centru blizu Senjorjevega doma. Zadnjo je treba forsirati tem bolj, ker sc ta center stalno izpopolnjuje, in smo dobili s smuško progo, ki gre od Scnjorjevega doma do Ribnice eno najlepših in najzanimivejših izsekanih prog v Sloveniji sploh. Razen tega jc bila otvorjena smučarska pot Sv. Bolfenk— Radvanje, ki predstavlja najtežji del smučarske trans-verzalke preko Pohorja. To progo forsira tudi banovina in jc v ta namen tudi dala izdatno podporo. Kar sc tiče denarnih sredstev, je predsednik omenil, da sn z javno podporo kolileor toliko izhajali. Nabiranje sredstev postaja od leta do leta težje, dohodki so zelo pičli, investicijski program pa vedno večji. Tako bo šlo težko naprej, najidealnejši delavci bodo počasi zgubili veselje do dela, če nc bo vidnejših uspehov. Mi moramo končno prepričati javnost in merodajne či-niteljc, da šport ni več privatna zadeva, ki sc tiče nekaj klubov, temveč, da jc potreben in da je predpogoj za povzdigo narodnega zdravja. Mi jemljemo težko delo, ki bi ga drugače morale opravljati občine in država, prostovoljno nase in torej zaslužimo, da se nas zadostno podpira. Praksa z miloščinami se mora nehati. Šport se mora iz javnih sredstev podpreti z denarnimi dotacijami v takšni meri, kakor je to potrebno. Kako pa je to potrebno, nam pokažeta naži dve močni sosedni državi. — Iz tajniškega poročila, ki ga je podal agilni tajnik Josip Konič, jc razvidno, da šteje podzveza 17 članov in sicer 12 športnih klubov, 4 planinska društva in eno tujsko prometno društvo, z 132 verificiranimi tekmovalci. Odnošaji med zvezo in podzvezo so bili naravnost prisrčni. Isto tako tudi do posameznih klubov. Skupina celjskih klubov je sicer stavila zvezi predlog glede ustanovitve samostojne podzveze s sedežem v Celju, ki pa je bil zavrnjen iz razloga, ker je stavilo predlog le sedem klubov, po pravilih pa mora staviti tak predlog najmanj deset klubov. Pester in bogat spored podzveznih prireditev se je moral tudi v minuli zimski sezoni zaradi neugodnih snežnih razmer skrčiti. Kot glavno nalogo si je podzveza ludi v letošnji poslovni dobi nadela dokončno zgradnjo emuške poti na Pohorje. Iz tehničnega poročila, ki ga jc podal Lautner, je razvidno ogromno delo, ki ga je podzveza vršila v minuli sezoni. Vršili so sc razni tečaji, uredile in zgradile 60 se mnoge smuške poti. Iz blagajniškega poročila, ki ga ie podal blagajnik Golubovič, je razvidno, da znaša premoženje podzveze 22.151 din. Prispevki ostanejo isti kakor do sedaj in sicer 150 dinarjev za klub. -— Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika kapetan v pokoju Gnus. Odborniki so: Drago Senica, dr. Stane Lutman, kapetan Svetislav Ilič, dr. Hrašo-vec, Janez Poženel, dr. Vladimir Schrott, inž. Ivo Kriučenko, Mirko Dolinšek, Viljem Forstnerič, Srečko Voglar, Josip Konič, Karel Fanedel, Henrik Lautner, Ljudcvit Zorzut, Anton Čerin. Marijan Kožuh, Kljun, Friderik Šapec, Zdravko Kovač, Maks Golob, Anton Kavčič in Ignac Pirnat. Nadzorni odbor pa tvorita ravnatelj Rodošek in dr. Ivan Jančič. Mariborski šport Maribor, 10. aprila. SK. Železničar : SK Kranj 2:1 (0:0) Na stadionu SK Železničarja je bila danes tekma, ki se je končala z gornjim rezultatom. SK Železničar jc zasluženo zmagal. Gostje so kljub porazu zajjustili dober vtis in 6mo zlasti občudovali disciplino moštva. V kranjskem moštvu smo f>ogrc-šali danes predvsem dober start na žogo, zlasti pa so gostje preveč zanemarjali krila. Tekma sama je bila fair in sodnik Hobacher ni imel težkega dela. Oba gola za Železničarja je zabil Pavlin, in sicer v 3. in 25. min. drugega polčasa, Častni gol za Kranjčane jc padel v 38. minuti drugega polčasa. V predtekmi je mladina Železničarja zmagala nad mladino SK Rapida z 2:1 (1:0). Sodil je gosp. Klanjšček. čakovečki SK t SK Celje 3:1 (2:1) V Čakovcu se je danes odigrala prvenstvena tekma med gornjima nasprotnikoma, ki se jc končala z zasluženo zmago domačega moštva. Igra pa je bila slaba in je zlasti trpela zaradi stalnega in močnega vetra. Sodil je g. Bergant odličnz-. Literarni večer Sedejeve družine V soboto je Sedejcva družina v Ljubljani priredila literarni večer svojih članov, na katerem so bila nu sporedu delu pesnikov dr. Joža Lovrenčiča in dr. Lojzeta Remca ter j>isuteljev dr. B. Mngajne, prof. Filipa Terčelja in Narte Velikonja. Večer, ki jc bil v dvorani Rokodelskega doma, jo. otvoril predsoduik Sedejeve družino dr. česnik z lepim govorom,, v katerem je označil pomen Sedejeve družine in predstavil prisotne pisatelje. Najprej je bral svoje pesmi pesnik, pisatelj in urednik Mentorja dr. Lovren-čič; v začetku nove pesmi meditativnega značaja, filozofsko, pesmi o Bogu in zemlji, dočim je v drugem delu pokazal svojo moč v pesmih, ki kakorkoli persiflirajo in ironizirajo današnje naše politične razmere. Za zaključek je podal daljšo epieno pesem iz legendarnega srednjega veka o smrti patriarha Bernarda in grofici s sedmimi dogami. Za njim je nastopil s svojo novelo o punčki Heleni pisatelj dr. B. Mngojnn, ki jo dosegel s svojo zgodbo o starcu, ki jc iz živega dekleta napravil lutko ter prodajalki lutk, ki je le enkrat mimogrede zaslutila dali živegn življenja, uspeh. Pesmi dr. Lojzeta Remca je recitirala s poudarkom in velikim razumevanjem njegova hčerka gdč. Vera Remec. Te pesmi so predstavljale najmočnejši del sporeda ter so zopet vzbudile željo, dn bi jiesnik stopil iz svoje molčečnosti. Prof. Filip Terčelj je recitiral čuvstve-no zgodbo o deklici, ki ni znala jokati, zgodbo, ki je obenem postala tudi obtožba slabih duše-slovnili sposobnosti tistih, ki so najbolj poklicani, da ozdravijo trpeče duše. Druga zgodba o Rinčkovi prvi sv. spovedi jc humoristie.no pisan mladinski spis, ki jc močan ravno zaradi svoje krepke dikcije. Dve sliki — odlomek iz zbirke »Naš jies«, spomin na l.judskošolska leta — ter groteskno pismo Narte Velikonjc je brala njegova hčerka ter sta prav zato — motivno sta namreč obe skici iz otroškega življenja — še bolj uspeli. Če je prva presenetila po svojem čudnem fantastičnem motivu, je druga prijela s svojo toploto in ostrim opisom. — Po teli nastopih primorskih književnikov Sedejeve družine se je vsem sodelujočim kakor tudi udeležencem zahvalil predsednik dr. Česnik. 7, željo, da bi ob-čimstvo ostalo naklonjeno Sedejevi družini. Ta njen prvi literarni večer je brez dvoma uspel in veseli smo. da smo zopet lahko slišali pesnike in pisatelje, ki — z malimi izjemami — v zadnjem času tako redkokdaj stopajo pred širšo javnost. Mariborski drobiž Maribor, 10. aprila. Zborovanje mariborskih železničarjev. Danes dopoldne je bilo v dvorani nn Aleksandrovi cesti zborovanje železničarjev, članov klubu železničarjev JRZ, na katerem so govorili minister dr. Miha Krek in člani upravnega odbora kluba iz Ljubljane. Zborovanje je vodil predsednik mariborskega poverjeništva g. Wurzingcr. Obširno poročilo o zborovanju objavimo v jutrišnji številki »Slovenca« Vina se mu je zahotelo. Vinskemu trgovcu Antonu Jarcu je dosedaj še neznani storilec odnesel z dvorišča neke gostilne na Aleksandrovi cesti sodček s 45 litri vina. Skoda, ki jo trpi viski trgovec, znn.ša okoli 500 din. Prometna nezgoda. Na križišču Slovensko in Gosposke ulice se je pripetila težju prometna nesreča, katere žrtev je postal sluga Ivan Ti-mošenko. Ponesrečenec se jc pripeljal iz Gosposke ulice ter hotel zaviti v Slovensko ulico. Pri tem pa je prišlo do karambola, ob kateri priliki je Timošenko pade) pod enovprežni voz, ki gu je vozil pekovski vajenec. Ernest Murgel. Rešilni oddelek jc ponesrečenca prepeljal na njegov dom Izsleden tat. Kakor smo poročali, ie bila iz veže tiskurne sv. Cirila ukradena ena bala per-gamontnega papirja v vrednosti llf>0 din. Policijskemu agentu Jožetu Pavlctiču se je posrečilo izslediti tatu v osebi 42-lctnega brezposelnega kovaškega pomočnika Friderika Poplatnika iz Cvetkove in ga aretirati. Tatvino prizna ter pravi, da jo je izvršil v skrajni stiski. Papir jc prodal nekomu trgovcu za malenkostni znesek. Obešenega so našli. V Sledkcm vrhu so našli obešenega 48-lctnega delavca Jakoba Golnika. Kaj ga je gnalo v smrt. ni znano, domneva so pa, do je biln vzrok težka neozdravljiva bolezen. Pokojnik zapušča ženo in dva majhna otročička. Smrtno nesreča otroka. V Puconcih je padla v potok 5-letna posestnikova hči Margareta jurič. Ko so jo domači našli, je bila že mrtva. Življenja se je naveličal. V Studencih jc. zavžil v samomorilnem namenu invalid Jakob S. večjo količino do sedaj še neznanega strupa. Poklicani reševalci so obupanca prepe'ju!i takoj v bolnišnico, kjer so mu izpruli želodec. Upati je, da bo ostal jiri življenju. Zaradi volitev delegatov v Nabavljalno zadrugo drž. uslužbencev bo sestanek 1. volivne edinice (II. in IV okraj) v ponedeljek, 11. t. m. ob 20 pri Gamhrinusu. Dostop imajo le zadružniki te volivne edinice. — Volivni odbor združenih stanovskih organizacij. Radio Programi Radio Liublfanat Ponedeljek, II. aprilu: 12 Operne fantazije (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Havajske pesmice (ploščo) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Splošna navodila za prvo poinoč (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Poljske narodne (plošče) — 18.40 Ignacij Knob-lohar. slovenski misijonar in raziskovalce Afrike (R. dr. Jožo Gracer) — 1!) Napovedi, poročila — 19.30 Nac.. ura: Krščanska cerkev in zadružništvo (Bogoljub N. Milošovič) — 19.50 Zanimivosti — 211 Konccrt lahko Ki. Sodelujejo: g. Vilko Skok (citre), gdč. Stofkn lvoren-čanova (sopran), Mandollnistlftni kvartet in plošče — 22 Napovodi, poročila — 22.]5 Klarinet solo (g. Urbane Franjo). Tnrrk, 12. aprila: U Šolska ti rji: V Sirijo in Palestino (gdč. Julija Sušteršič) — 12 Kmečki trio — 12.43 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Balalajko, mandoline in tamburlee (plošče) — 14 Na,povedi — IS Koncert operno glasbe (Radijski orkester) — 18.40 Vzgojne, potezo Slovoncev (g. dr. Stanko Oognla) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Na«, ura: Sprehod po razstavi italijanskih portretov (Todor Manojlovič, knjiž.) — 19.50 Zabavni zvočni todnik — 20 Koncert Radijskege orkestra — 21 Pagnninl: Sonata (plošče) — 21.10 Klavirski koncert (g. prof. Pavel Slvlc) — 22 Napovedi, jmročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkoolcr) Dragi programi i Ponedeljek. 11. aprila: lici urad: 20 Prenos i r. nar. glodnlišča — Zagreb: 20 Prenos — Dunaj: 13.10 Nnr. gl. in petje — Budimpešta: 22.20 Schubcrtov godalni kvartet — Trst-Milan: 21 Lchnrjcva opereta »Ples kačjih pastirjev« — Bim-Bari: 21 Znhnven program — Vrana: 20.55 Brno: Konocrl mostne filharmonije — Varšava: 20 Koi.cert zabnvne glasbe _ Sofija: 19.30 Simfonični koncert — Berlin: 13.10 Operna glasba na ploščah —