Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno CM Din nedeljska Izdalo celole.no v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemslvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene o y Ki so v 1 stolp. petll-vrsla mali oolasl po 150 !n 2 D,večji oglasi it£d 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednîikcm delu vrstica po JO Din o Pri vcć|cm g naročilu copual Izide ob 4 zfutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. a l 11 wkoplsl se ne vračalo, nefranltlrana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 323 Od zgoras dol... V ljubljanski oblastni skupščini je na ponedeljkovi seji med debato o poslovniku poslanec dr. Puc (SDS) izustil znane besede, h katerim se moramo še vrniti, ker so preveč značilne, da bi se smele kar tako pozabiti. Jasne in težke besede. Gospodu Pucu ni bilo treba razločneje govoriti, kot jc govoril. Najpreprostejšemu razumu bo jasno, kaj je hotel govornik povedati, in da pomenijo njegove besede prezir in žalitev tistega stanu, ki tvori glavni kader SLS, našega kuieta. In odkrito moramo reči, da lakih izjav iz ust dr. Puca nismo pričakovali. Ne začudilo bi nas, ko bi sc kaj takega znebil gospod, ki redno s svojimi članki daje ton v »Domovini in ob pose'onih političnih prilikah tudi v »Jutru«. O dr. Pucu pa smo vendarle imeli boljše mnenje in zares nismo mislili, da je tudi njemu potrebno kolportirati trditve o politični zaostalosti in kulturni inlericrnosti slovenskega kmeta, kakor smo jo v najrazličnejših variantah že tolikrat brali v »Jutru«, ki se je še vselej razburilo, kadarkoli je bila kje pohvr.tjcna splošna kultura in politična zrelost našega ljudstva. Ni naš namen vnovič zavračati izjave g. poslanca Puca. Najboljše je to itak opravil na licu mesta poslanec bLS g. Jarc in sicer temeljilo. In je s tem U zadeva na sebi tudi za nas opravljena. In bi samo šc lo prioom-nili, da nas resnično veseli, da se je stvar tako gladko, mirno in dostojanstveno poravnala. S tem da so prizadeti naši poslanci obdržali tako hladno kri, so pač dr. Pucu kar vpričo najeklatantnejše dokazali, na kateri strani je tista boljša kvaliteta. Kajti čisto gotovo je, da ko bi bilo danes v naši skupščini obratno številčno razmerje kot je danes med SLS in SDS, pa bi kak naš poslanec kaj takega kot dr. Puc o SLS rekel o SDS, slabo bi se mu godilo ... Torej stvar se jc, hvala miroljubnosti in kulturnosti naših parlamentarcev, dobro iztekla, in če na tem mestu danes o tem še govorimo, govorimo zato, ker nas dr. Pucove besede zanimajo s psiholeško-polit. strani, ker so namreč tako značilne za mc-ntaliteto SDS-arskega tabora, ki si res domišlja, da samo on predstavlja kulturni in inteligenčni del naroda (slovenskega naroda ne moremo reči, ker ga SDS ne pozna), da pa se okoli SLS zbirajo kvantitativno sicer veliko večje, zato pa kvalitativno manj vredne ljudske mase, :eš, saj je v klerikalnem taboru večinoma samo kmet. Evo, to je mnenje liberalne gospode o našem kmetu, danes isto kot je bilo pred tridesetimi leti. Seveda popolnoma napačno mnenje. Nedavno smo brali tudi v nekem hrvatskem listu članek, ki ga jc napisal en tak liberalni inteligenčnik o slovenskih razmerah in kjer je tudi trdil, da se ima SLS za svoje volivne zmage zahvaliti le politični nezavednosti in zaostalosti slovenskega kmeta, ki slepo in vdano gre tja, kamor ga komandiraio duhovni gospod ... Mi bi tega resnicoljubnega člankarja, ki očividno z našim kmetom vsaj zadnjih deset let ni prišel v ožjo dotiko, vprašali: Zakaj pa je SLS pri volitvah v ustavotvorno skupščino dobila tako malo mandatov, pri zadnjih državnih volitvah pa skoro vse mandate na Slovenskem? Saj je bil to vendar en in isti slovenski kmečki volivec v obeh slučajih. Zakaj je šel prvikrat v masah volit Žerjava in Puclja, drugikrat pa v še večjih masah Korošca? Kje je ostala tedaj tista »duhovniška komanda?« Bomo pa mi temu resnicoljubnemu g. člankarju to pojasnili: Zato, ker je naš kmet navajen v politiki slediti svojemu lastnemu prevdarku, v katerem se lahko tudi zmoti. Ker so se mu takrat dopadla mamljiva gesla raznih »odreše-valcev« kmeta, jim je sledil, a ko je izpregle-dal prevaro, se je povrnil spet nazaj pod zastavo Slovenske ljudske stranke; komand 1-rati pa se ni dal ne v prvem ne v drugem slučaju. In vprašali bi mi dalje vso to gospodo, ki našega kmeta prav nič ne pozna in ga ima za politično nezrelega in kulturno zaostalega in torej kvalitativno manjvrednega: Ali pomislite kdaj, da med našim kmetskim ljudstvom sploh ni nepismenega človeka? Ali veste, koliko ta naš kmet bere časopisov in knjig? Ali veste, da imamo veliko število kmetov, ki so pohajali višic šole? Ali veste, da imamo danes kmečkih sinov z akademsko izobrazbo, ki so ostali na domači grudi in prijeli za plug? Ali tudi tega ne veste, kako izobraženo ie naše kmečko ženstvo? In vpra- šali bi to liberalno gospodo: Ali pomislite kdaj, da je vojna in revolucija in teh osem povojnih let bilo za našega kmeta ne samo življensko, ampak tudi politično visoka šola in da ga je danes vse drugače presojati kot recimo pred 50 leti. Minuli so časi, ko se je dalo gledati na kmeta od zgoraj dol in ko ga je bilo lahko pridobiti za kako politično geslo, samo če se mu je znalo prav govoriti. Danes je ta naš kmet politično dozorel in samostojen, dan?s ima on svoje svobodno politično prepričanje. In da stoji ta naš kmet danes po svojem lastnem zrelem političnem prepričanju v ta- boru SLS, to je naš ponos, lo je dokaz, da ie program SLS izraz tudi volje našega kmeta, in to je tudi glavna politična moč naše stranke, kvalitativna in kvantitativna. Torej, gospodje samostojni demokratje, čc hočete vi najti pot do slovenskega kmeta, potem morale najprej tega našega kmeta poznati. Toc!a v vsej vaši politiki je pa toliko vsestransko zgrešenega in pomanjkljivega, da sc z našim kmetom sploh nikdar ne boste mogli več z"ajti skup. In bo ostalo to razmerje šc nadalje tako, kakor jc d" o-,: vi boste na kmeta gledali od zgoraj dol, on pa na vas. Ne&reîen dm za ч. uclia. PUCELJ SE IZGOVARJA RADI PRORAČUNA, KATEREGA JE SAM SESTAVIL. ■ OKUSNI NAPADI NA SLS IN LJUBLJANSKEGA ŠKOFA. Temeljit @bra£un radikalov z g. РисГет. NE- Belgrad, 2. marca. (Izv.) Bivši minister za p Ijcdelsivo J s nez Pucelj je danes pri nadaljevanju debate o proračunu v svojem "ovo-ru s svojimi neokusnimi za' avljicami razibur 1 celo skupščino. Vsled njegovega n.t-i pa je prišlo do takšnega kravala in protestov, da je bila : eja prek njena. Napadal je vsevprek, radikale, SLS, škofa, duhovnike, da strese svojo jezo nad porazom, ki ga je doživel pri poslednjih volitvah. Najprej se je Pucelj skušal otresti odgovornosti, češ da eu ni sodeloval r.ri preračunu, četudi je znano, da jo bil Pucelj aktiven član vlade in da so člani njegovega kluba glasovali za ta proračun. I javlja, da je preračun slab, kakor je slaba \lada. Kot kmetijski minister, je dejal, je cu sestavil proračun, ki naj bi znašal 903 miljonov, pa so mu vse črlali. 0:i da je moral to požret. (Medklic pesi. Fra-ničevi.a: ^Nc hi bilo treba vsega požreti, lah- jal: Gospod Pucelj je dejal, da proračun lakčen, kakrien je, ni dober in da vlada v se-dan i ses'avi ni koristna za ljudstvo in državo. G. Pucelj pravi, da njegova stranka pri tem proračunu ni sodelovala. Dr. Gavrilovič ugotavlja, da je Pueljeva stranka sodelovala pri tem prora unu in da jo vlada proračun v celoti posl"la finančnemu odboru in du jc Pucelj s tem soglašal. Kar se v tem proračunu nahaja, j« delo NRS in HSS, Zato ne ho Puclja in HvS od njihovega sodelovanja in odgovorne-ti za ta proračrn o.1 vezal» nobeno izgovarjanje. Vsi člani HSS in minister g. Pucelj so so ielovaii pri tem proračunu aktivno kot čbni večine tako na zasebi.'h, kakor na oîieiclnili šojah in so soglasno gromko in složno glasovali »a proračun. ' G. Pucelj pravi, da je predlagal v proračunu 903 miljonov, da pa to ni bilo sprejeto. To je bil njegov finančni načrt in njegovo ko bi bili odstopili!«) Njegov proračun so mu delo. Ako pravi g. Pucelj, da se mu je to črta-s krhal i. Takšen, kakršen je njegov proračun, . j0) ^Vej kaj je parlamentarno in neparla-so tudi drugi proračuni. Zato je ta proračun mertarna. Če ste zastopnik stranke in če ste slab n ne n ore zanj glasovali. Kar se tiče drugih slrr.ni, ali je vlada dobra, in ali daje jamstva, mora ugotovili, da je islotako slaka. V vladi je predvsem radikalna stranka, ki je pribel ali če lcp.vov in lcorupcicnistov. Vsled teh besed je naslal v skupščini velik kraval in prepir. Poslanec Eingulac: Vi ste lopov! Pa še hujši izrazi so padali na Pucljev r čun. Ne aleri poslanci so celo hoteli nanj navalili. Pucelj je ves prebledel strahu. ua.ii ne.r,ira je predsednik prekinil sejo. Po cdn.oru je predsednik dr. Su.jctić i „avli, da bi moral z czircni g. Puclja kaznovali z izključitvijo od treh sej, ker je s svejim naši: pom žalil ugled in dostojanstvo narodne skupščine. Vendar odstopa od svoje pravice, ki mu jo daje poslovnik in ga ka::nuje samo s pismenim ukorom. Ivan Pucelj „e nali nadaljeval v istem tonu. Prepiral se je nadalje m izjavljal, da nima zaupanja v vi;;i' j. 21..lo je pričel govoriti o »terorju«, ki ga je izv; j,ala SLS pri volitvah, češ da je on inncgo pretrpel od SLS, in sicer ravno radi prijaieljslva z radikali. Nato se je spusiil na pot dr. Žerjava, da je denunciral SLS radi n.enega avtonomlsiičuega programa. Govori) je o Si,S kot proticeniraL-Uéni stranki, predvsem je navajal članke iz »Slovenca;:, pc.-.cbno člane.; od 25. maja, v katerem se govori o stališču SLS napram Radičevi stranki Nadalje ie citiral volivni proglas Serueca iu Breda rja i t: f r. prečita), češ da je SLS storila isto i;..',;' ■ . . kakor Rsdičeva stranka in da je ostala avt;:»v• mistična. To je podkrepil s tem, da je g.voril o izjavah dr. Vebleta v mariborski iti izjavi dr. Breclja v ljubljanski skupščini, kj zahtevata slovensko avtonomijo. Od predsednika ali cd kakega drugega člana vlade zahteva izjavo, ali so se tudi eni izjavili za avtonomijo. Nato je govoril o terorju SLS in pogreval Jutrove<; fraze, kako da SLS izrablja vero. Nato je navajal neresnične :.slu-čajec, napadajoč gg. kaplana v Žužemberku, duhovnega svetnika lvrunipestara od Sv. Gregorja in župnika Orehka iz Sirug, ki tla je rekel, da je v PucJjevi skrinjici hudič. (Medklic Vara Franičeviča: V Vasi skrinjici je bil v resnici hudič z rogovi! ) Nato jo Ivan Pucelj prešel mt škofa dr. Jegliča, o kalerem je na njemu (Puciju) lasten neokusen način pripovedoval razne jutrovske pravljice, ki so o?tale brez učinka na zbornico. Poslanci SLS so takoj ob začelku Puclje-vega govora zapustili dvorano, ker so imeli nujuo sejo, na kateri so razpravljali o važnih stvareh, kar je * sekakor boljše, kakor da bi poslušali mlatenje prazne Pucljeve slame. Dober odgovor je g. Pucelj dobil od poročevalca večine radikala dr. Otrna Ga v i-loviča. ki ie v svoiem odfrovoru Puciju de- v vladi, gcspoil Pucelj, in vam druga koali-rana stranka nc mara sprejeti proračuna, potom bi kot resorni minister morafc vedeti, kaj li morali storiti. Vi bj morali izvafati posle- i d ce, ne pa zabavljati sedaj, ko ste v opoziciji.« Ako torej proračun ni dober, je Pucelj ravnoi liko kriv, kakor radikali, kajti radi-krli in radičevci so ta proračun sestavili. Po tej Iorrik: g. Puclja je jasno, zakaj jo Radičeva strank i sedela v vladi. :;Zato, ker ste hoteli imeti fetelje na korist vaše stranke.« Kar se tiče očitkov SLS in čitanja člankov iz >S1 verca«, gre to na račun SLS. Če so po-slarci SLS smatrali za koristno in potrebno, da Pue'ja ne poslušajo, polem pač vedo, zakaj so to storili. Glede pisanja Slovenca^ je vprašanje, kaj je g. Pucelj pisal takrat, ko je SLS pisala to, kar ji Pucelj sedaj očita. Takrat, p avi Gavrilovič, je sodil o vladi, ki naj vlada z NRS 20 let, popolnoma drugače. Nato govori o njegovih očitkih glede kmetijstva in ugotavl a, da nima g. Pucelj prav nobenega vzroka, da bi se pritoževal. Njegovo delo kot kmetijski minister jo bilo takšno, da niti radikali niso mogli biti z njim zadovoljni. Ko je odgovarjal na iuierpclacijo o kmetijski krizi, je odgovoril tako, da so se radikali sramovali. To je kratek odgovor, pravi poročevalec večine, g. Pu;lju. Radikali so Gavriloviču živahno plos' ali. Nato je dobil besedo demokrat Pera Markovi č. Govoril je o vlogi radikalne stranke pred vojsko in o njenih metodah po vojski. Govoril je o raznih slučajih iz valjev-skega okrožja, na podlagi katerih je poskušal izkonstruirati dejstvo, da je vlada nasilja in da ničesar ne stori za omiljen,je kmetijske krize. Hrvatski federalist in republikanec Buč je ostro napadal radičevce. Govoril je o obtožili proti Boži Makslmoviču. Ugotavlja dejstvo, da se notranji minister obtožuje za dvoje, troje slučajev, ki so se pripetili v Vojvodini. Znano pa je dejstvo, da je bilo za časa obznane nad 30 tisoč hrvatskih kmetov batiuanih. zaprtih in mučen h. Radičevci so pa takrat za Hrvatsko niso potegnili in niso nikogar obtožili, ampak so ta preganjanja odobravali. Nadalje je govoril o Radičevem sodelovanju v vladi in ga onauje za izdaj ko hrvatska. I/javlja, da bo glasoval proti. Prihodnja seja bo jutri. Ker je jutri če-j trtek, so na dnevnem redu interpelacije. Na dnevni red pridela dve interpelaciji, in sicer bo minister za javna dela ing. S e r n e c odgovarjal na interpelacijo poslanca Žaniča o vzdrževanju in popravljanju deželnih cest na Hrva'skem in SInvniji ip interpelacijo dr. Zanièa o kuluku ua Hrvatskem in v Slavoniji. Uprava fe vKopitarjevl ul.St.6 - Čekovni račun: Cfubl/ana Stev. 10.650 In tO.349 sa Inserate. Sarajevo St. 7563, Zagreb št. 39.OU, Praga tu Dunaj SI. 24.797 M040 posojilo za zgradbe že?ezmc. Bflgrad. 2. marca (Izv.) Poslednje dni so se vodila nova pogajanja za najetje posojila, ki bo služilo za zgraditev železniških prog. Pogajanja so se vodila z Blairovo skupino. Po informacijah iz finančnega ministrstva se je dosegel sporazum o najeiju tega posojila, in sicer pod mnogo bolj ugodnimi pogoji kot je bilo najeto I. posojilo. Zakonski predlog o tem posojilu naj bi se skupščini predložil takoj po sprejetju proračuna. — Iz tega posojila naj bi se zgradilo več prog. Med drugim proga Belgrad—Šabac—Bjelina—Tuzla—Banja Luka; 2. Tuzla—Sarajevo—Metkovič; 3. Sarajevo—Vi-šegrad—Stalač, 4. Medjedje—Foča—Trebinje —Gruž itd. Vse te proge bi bile normalno-tirne. Z gradnjo bi naj se pričelo že to leto in bi se gradilo istočasno na več mestih. Delo bi se pospešilo. PosojšUo m vodne »JUTRO« LAZE. Belzrad, 2. marca (Izv.) Dr. Kulovec je imel danes dolgo konferenco z ravnateljem llipotekarue banke radi posojila za vodne zadruge v Bački, Baranji in Banatu. Posojilo je že sprejeto. Gre še samo za pogoje, pod katerimi se bo posojilo dalo vodnim zadrugam. Po tej konferenci je dr. Kulovec sprejel zastopnike vseli vodnih zadrug, ki sc s stavljenimi pogoji zadovoljni. Ministru so se zahvalili za njegovo podporo in pomoč. Pri tej priliki je treba opozoriti na »Ju-trovo" zabavljanje glede tega posojila. »Jutro« bi se moralo predvsem poučiti o zakonu o vodnih zadrugah. Tu ne gre za državne podpor«, marveč za posojilo, ki ga bodo morale vodne zadruge vrniti. Drugi po povodnji prizadeti kraji, med njimi Slovenija, hodo dobili podpore. Nadaljnji sporazum, na katerega dela »Jutro aluzije, je ta, da se je našel finančni vir in da se ta državna podpora izplača. To je razlika. Zabavljanje Jutra>: je zopet ponoven dokaz, kakšnih načinov se poslužuje. .lugoslovanski klyb za raono-polske vpokoSence. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Popoldne so se pri finančnem ministru dr. Bogdanu Marko-viču zgksili zastopniki Jugoslovanskega kluba pod vodstvom ministra dr. Gosarja: Franc Smodej, Vladimir Pušenjak iu Franc K r e m ž a r. RazgovarjaLi so se o potrebnih amandementih, ki pridejo te dni v finančnem odboru na dnevni red. Pri tej priliki so med drugimi predlogi izročili tudi zahtevo glede monopolskih vpokojencev in delavcev. ZAKON O VPOKOJENCIH. '■".'grad, 2. marca. (Izv.) Danes je imel sejo finančni odbor. Na seji so razpravljali o vpokojencih. Ker je vlada sklenila predložiti zakon o vpokojencih ter se bo vprašanje vpokojencev uredilo s posebno odredbo v finančnem zakonu, se o tem vprašanju ni natančno razprav ijalo. POSL. ZEBOT ZA ŽELEZNIČARJE. Belgrad, 2. marca, (lz.v.) Popoldne je bil poslanec Že bo: pri prometnem ministru v raznih zadevah ž: leznfôarjev v Sloveniji. Gospod minister je izjavil, da se v železniški delavnici v Mariboru po 1. aprilu ne bo več reduciralo. Minister bo v kratkem izdal pravilnik glede stalnosti delavcev v železniških podjetjih in progah. VPRAŠANJE VICINALNIH ZEJ: !£Z>iC. Belgrad. 2. marca. (Izv.) Gospodarsko-finančni odbor ministrov je imel sejo, kateri so prisostvovali iuaačni minister, pravosodni minister, kmetija.i minister, minister za socialno politiko, minister za javna deto, železniški minister, minister za šume in rude in trgovinski minister. Na seji so razpravljali o vprašanju dolcON vicmalnih železnic. Sklenilo se je, da se da na račun teh dolgov državni avans 16 miljonov Din. Obenem se je razpravljalo o kononi ureditvi loli vprašanj. »DOM ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. v Zagreb. 2. mana (Izv.) Današnji Dom-* piše, da je ediui izhod iz sedanjega negotovega političnega položaja sestava široke koalicijske vlade z g. Koroščem ali brez njega, l aka vlada bi morala izvesti predvsem zakon c. davčni in agrarni reformi. Taka vlada je potrebna tudi raui uspešne zunanje politike. Popoln umik SDS v vprašanju korupcije. ZASTOPNIK SDS V ANKETNEM ODBORU PREDLAGA, DA NAJ SE ODLOKI MINI-STROV V KORUPCIJSKIH AFERAH SPLOH NE PREIŠČEJO. VZROK: KER SO NA VRSTI SAMOSTOJNODEMOKRATSKE AFERE. — NEODXRITOST BORBE SDS PROTI KORUPCIJI DO GOLEGA RAZKRINKANA. Belgrad, 2. marca. (Izv.) Kakor znano, sta bila dosedaj v ankelnem odboru rešena dva slučaja, namreč Adamovo in Rade Pašičcvi čeki. Afer, ki jih mora rešiti anketni odbor, je šc mnogo. Da bi se delo pospešilo, je zadnje čase prišlo na dnevni red principijelno vprašanje o načinu nadaljnjega dela v anketnem odboru. Člani opozicije v anketnem odboru naenkrat niso več prihajali k sejam. Izgledalo je, da hočejo sabotirati delo v odboru. Šele na osebno posredovanje predsednika sc je opozicija včeraj in danes udeležila seje anketnega odbora. Debata o bodočem načinu dela se je končala tako, da se je določilo deset odsekov, ki sestoinjo iz treh članov. Tem odsekom so ee izročile še nerešene interpelacije. Odseki morajo z delom takoj pričeti, gradivo proučiti in izdelati poročilo za plénum anketnega odbora. Ob priliki omenjene debate je samostojni demokrat dr. Popovič sprožil vprašanje, katerih mej naj sc v principi !пг:л oziru odseki za poročilo v plenumu anketnega cdfcora držijo. Popovič je že od preje imel poverjena nalogo, da izdela poročilo o interpelac'jah, ki se tičejo slučajno oseb iz današnje opozicije. Zastopnik stranke, o koje strogosti v boju proti korupciji je »vsevedno« in »resnicoljubno« »Jutro« vedelo toliko pnvedati svojim naivnim naročnikom, je v anketnem odboru zastopal glede ministrov, ki so pod anketo, mnenje, ki jc vse drugače nego strogo, ki mora tudi vsakemu laiku odpreti oči, da vidi, kako zgo'j navidezna je strogost SDS v konipc:jskem vprašanju ter kako demegogijo je demokratski Žerjavov tisk v tem pogledu uganjal, samo da bi kleveta! SLS. Samostojni demokrat dr. Popovič je izvajal, da anketnemu cdfcaru ni treba preiskovati posameznih odlokov ministrov s strani opertunosli istih, ker bivši ministri ne odga-varjajo več politično, marveč samo kazensko. Zato da je preiskovanje oportunesti cdlokov bivših ministrov odveč in brez interesa za sklepe parlamenta. Za dr. Popoviča je dovolj, da odloki bivših ministrov formalno odgovarjajo zakenem. Vse drugo ga ne briga. Bojevnik proti korupciji »Jutro« bo seveda proglasilo svojim častilcem to kot »klerikalni falzifikat« in »jezuitsko moralo«. Demantiralo bo tudi oficielni belgrajski samostojnodemokratski .tisk, n. pr. »Reč« svojega vodje Pribičeviča od danes, v katerem je gornje Popovičcvo mišljenje debelo tiskano. Braniteijica dr. Lu-kiniča, SDS, je torej šla še korak naprej. Pri dr. Lukiniču ji je še služila politična odgovornost ministra, da je mogla negirati kazensko odgovornost, danes pa meče v stran tudi politično odgovornost ministrov in se skriva za kazensko odgovornost. V isti S4pi pa hiti zatrjevati, da kazenske odgovornesti ni, če je ministrov odlok po zakonu pravilen. Samostojni demokratje so že sedaj v anketnem odboru previdoma tako nastopali. Danes so to stališče decidirano izjavili. Na dnevnem redu so razne samestojnodesaokrat-ske aicre. Večina je v anketnem odboru sa-mestojnodemokratsko stališče cdbila. Sklenilo se je, da se bo v prlncirielnem oziru postopalo v dosedanji smeri, to jc, d-з se morajo "-'■.etirani ministri vsestransko preiskati. Samostojni demokrat dr. Svetislav Papo-vič je nato v anketnem odboru izjavil, da odklanja poverjeno mu nalogo glede zgoraj omenjene interpelacije, da naj ga sploh črtajo iz vseh odsekov in sploh ne bo več sodeloval v anketnem odboru. iCot razlog je navedel, da je preveč obložen z delom in da bo njegov klub poslal namestnika. Ta izjava je vzbudila splošno pozornost in mnogo komentarjev o samostojnih demokratih. Ta izjava pcmenja umik v korupcij-skem vprašanju. Je pač težko služiti dvema gospodarjema. Demokratski tisk, posebno Jutro«, je cele tedne brizgalo gnojnico in se posluževalo prostaških psovk, potvarjalo resnico in klevetalo dr. Hodžarja, čigar predlogi proti korupciji so bili v znani seji anketnega odbora sprejeti, zdaj pa se je SDS sama razkrinkala. Razvoj dogodkov v anketnem odboru daje dr. Hodžarju gotovo sijajno zadoščenje. Demagogija samostojnih demokratov je razkrinkana, needkritost SDS v borbi zoper korupcijo popolnoma razgaljena in psovke in klevete demokratskega tiska padajo nazaj na glave obrekovalccv. SDS Imz 2 nesram- nimi napad! гш kmetske poslance. Mislili in pričakovali smo, da bo ostal žalosten incident, ki ga je zagrešil v ljubljanski oblastni skupščini poslevodeči podnačel-nik SDS dr. Dinko Puc, osamljen. Upali smo, da je Slo v tem slučaju res vsaj deloma za nerodno izražanje. Toda časopisje SDS dokazuje, da je poslevodeči podnačelnik stranke govoril popolnoma v duhu, ki navdaja to družbo. »Jutro« je že pred nastopom dr. Dinka Puca v uvodniku pisalo o boljši kvalifikaciji volivcev SDS, ki da ?o v mestih in trgih, med ura dni šivom in trgovstvom. Včeraj, torej neposredno po sramotnih dogodkih v oblastni skup lini, pa je Slovenski narod' z njemu lastno zlobo zalučal na naslov slovenskih kmečkih poslancev novo kleveto in sicer v najgrši „obliki, ki je mogoča. Pricvbčujemo ta izbruh dobesedno. Takole sc glasi: Orali smo ... Zgodba o muhi na volovem rojfB je znana. Kmetic je ves dan delal na polju in ko se je /.večer utrujen vračal domov, je sedela na rogu njegovega voliča muha. Druga nuiha, ki je pasla ves dan doma lenobo, je pobarala svojo družico: — No, kje si pa bila čez dan in kaj si počenjala? Muha se je razkoračila in odgovorila ošabno: — Orali smo. Na to zgodbo je spominjal včeraj Ljubljančane prizor na Dunajski cesii. Od pošte se je pri-gugal mimo kavarne »Evropa•• postaven kine/.ski očanec, ki je v pondeljek in včeraj dopoldne pridno oral ledino naše oblastne samouprave. Po napornem kimanju je zavil v krčmo in «i privoščil nekaj »maselčkov* dobre kapljice. Ker je pa ostala njegova boljša polovica doma, je razbremenjeni možakar pregloboko pogledal v kozarček in je moral voziti proti kolodvoru barko. Med vožnjo do domače postaje so se vinski hlapi toliko izpuhteli, da je na ženino vprašanje, kako je opravil svojo doKnost v kranjskem parlamentu, gladko odgovoril: — Delali smo od jutra do večera. To ni in ne more bili šala. Tudi neslana šala to ni. Zlasti če uvažujemo, da je Narod« ; priobčil te sramotilne vrstice en dan nato, ko je v oblastni skupščini dr. Dinko Puc dobil ukor. To je lnlamen, lnžnjiv napad na čast kmetskih podanrev v oblnstni skupščini. Napad temelji ra laži, da je bil kmetski poslanec pijan. To jc grda izmišljotina. Druga laž in kleveta je lenoba, nedelavnost in nojposobnost, ki jo podtika pamflet kmečkim, oziroma podeželskim poslancem. Nesposobnost si upa očitati glasilo liberalne »inteligence« kmetskjm poslancem en dan za tem, ko so morali kmetski poslanci Jan, Poznič, Strnad in njihovi tovariši učili poslevodečega podnačeluika SDS, kako je treba varovati čast zbornice in ast tovarišev poslancev. Nedelavnost si upa očitati liberalni list kmetskim poslancem, ko so podeželski kmetski, delavski in obrtniški poslanci prevzeli večino najodgovornejših niest v odsekih skupščine, potem ko je skupščina izvolila iz teh vrst celo načelnika nekaterih odsekov. Kaj takega si dovoljuje glasilo, ki je zagovarjalo poslanca, ki si je v dunajskem parlamentu stekel »lavo, da cclih 10 let ni Spregovoril nobene besede! Te nesramne napade si dovoljuje stranka, ki za podeželsko ljudstvo izdaja poseben list -Do;" j vino«, ki prinaša vsak teden inile pro.-njc đr. Gregorja Žerjavu na podeželsko ljudstvo, naj pristopa k SDS. To je pobalinstvo, ki sramoti našo javnost in uničuje naš ugled. Naj se SDS, >Domovina«, »Jutro« in Slovenski narod« ne čudijo, če je vsakega poštenega človeka sram in strah biii v n'i'iovi družbi. 7Г"? <аљ 7* T, г r- ** ..'.t. Д G. finančni delegat in SDS in davčna praksa. Zdaj se »Jutro« šopiri s popravkom, ki ga je poslal g. finančni delegat »Slovencu«, in piše o »ponrsrečeni klerikalni gonji proti SDS radi davčne prakse«: in »blamaži«, ki jo je doživel Slo vene c«. Ta ponesrečena klcri-k. lna gonja proti SDS iu naša blaniaža pa obstoja v tem, ker g. delegat v svojem p. pravku zanika, da bi bil prstaš SDS in er ie . J tr t istočasno, izjavilo, da nt lil dr. Savnjk v SDS nikelj politično organi, Iran. T, rej se Jutro« seda. odreka g. finančnega delegata. Svoj čas ga je pa rci lamiralo kot svojega moža — seveda takrat g. finančni d'.legat v Sloveniji ni l il še tak popularen :n : pl šno pr'k.i 1 en. — in r. u je vedno tudi dajalo v svojih predelih zavetja za njegove ol rambne členke proti obtožbam davkoplačevalcev, in je zato naravno ves svet bil prepričan, da je g. finančni delegat pristaš SDS, iu bo o tem še nadalje prepričan kljub :Jutrovim sedanjim demanli.em. Konslatiramo tudi, da smo mi že neštetokrat trdili, da je g. finančni delegat pristaš SDS, da pa on tega preje uikolj nj déniant'ral, še manj pa je to kdaj deinantiralo »Jutro«. Kar pa se tiče ostalega, se bomo, up:imo, da še prav kmalu, temeljito pomenili tako z g. delegatom kakor z njegovim zaščitnikom -.Jutrom c. SEDEŽ PRIMORSPO-KRAJIŠKE OBLASTI. v Karlovec, 2. marca (Izv.) o doseženem sporazumu med SDS in HSS se jo pojavilo vprašanje sedeža primorsko-krajiške oblasii. Ogulin ne pride več v poštev in gre spor edino le šo med Karlovcem in Stišakom, toda poslanci vseli strank so si v Loui uecdini. ItaHIa in Turčija. Te dni so listi prinesli vest, da je Angli- . ja plačala Italijo za njeno solidarnost v kitaj- ;; skem vprašanju predvsem s tem, da ji je dala svobodno roko nasprotiTurčiji. IZdi se pa, da je to euoslavna izmišljotina, že zato, ker je krenila Italija v zadnjem času nastopili „Turčiji na pot mirnega sporazuma. »Prosta iroka« bi bila torej tu kot plačilo malo več nego počen groš. v r. «t, Preokret italijansko ' politike nasproti--Turčiji — šc nedavno sp je trdovratno .širila krenila Italija v zadnjem čanii nasproti Ttlr-čiji — je prav posebno zanimiv." Na eni strani moremo ta preokret smatrati kot nov poizkus za izpodnašanje francoskega vpliva na Sredozemskem morju, kar v italijanski politiki seveda ni nič novega — toda na drugi strani pa tudi kot poizkus za osvoboditev iz angleškega varušlva, ki postaja Italijanom menda neprijetno. Ako se Italija s Turčijo pogodi, postane v Srednji Aziji neposreden tekmec Anglije. V Arabiji si stojita Anglija in Italija itak že sovražno nasproti; Italija ščiti v Jemenu Imana Fahija, Anglija pa nio-abitskega kneza Ibu Sauda. Ta.dva moža se sedaj pripravljata na vojno drug proti drugemu, z orožjem seveda, ki ga dobivata vsak od svojega zaščitnika. Svojčas so se bile širile vesti, da sta Anglija in Italija glede Arabije sklenili kompromis, kar se pa po novejših dogodkih ne potrjuje. — Istotako se Italija v pomorsko-razorožitveni ameriški akciji ni pridružila Angliji, marveč je zavzela podobno odklonilno stališče kakor Francija. Če se hočemo pa še bolj prepričati, da prijateljstvo Italije nasproti Angliji ne more biti tako čisto neskaljeno po vsaki zli misli, je dovolj, da se spomnimo na Angleško Malto, ki ne more biti drugo nego trn v italijanskem mesu. Če Italija to bolečin« prikriva, je to le zategadelj, ker ve: Lasciate ogni speranza! in z brezuspešnimi tožbami noče motiti dobre volje Anglije nasproti sebi. Pač pa je Italija sedaj očividno pripravljena, da vodi politiko nasproti Turčiji na svojo pest. Saj ni težko uganili, da je zanjo mnogo koristnejše, ako sklene s Turčijo neposreden sporazum, nego da bi po milosti Anglije smela bili zanjo neprestano grozeč Da-moklejev meč — resno misliti na vojno Italija itak ni mogla, ker predobro ve, da bi se z novo Turčijo ne bilo dobro pomerili. Ta politika more biti Italiji tem manj simpatična, ker ve, da se Turčija ne boji nje same, marveč Anglije, ki stoji za njo. Zato tudi ni iz strahu pred novo vojno popustljiva nasproti njej, marveč nasproti Angliji, kar se je posebno pokazalo v mossulskeirt vprašanju, katerega rešitev na korist Anglije je prav zelo pospešilo svoječasno fašistično rožljanje s sabljo proti Turčiji. Po vsem tem nam bo dosti jasen preokret italijansko politike nasproti Turčiji. Da je ta preokret tudi Turčiji izredno dobrodošel, je ob sebi umljivo, saj si moderna Turčija ne želi ničesar bolj vroče nelo miru, časa, da izvede svoje velike reforme na vseh poljih javnega življenja. Razen tega ji italijansko zavezništvo ne more biti nevabljivo. Zalo ni čudno, da je z največjo pripravljenostjo sprejela Musaolinijevo odprto roko in pristala na lo, da naučili minister Nedjitti beg, ki bo letošnjo pomlad potoval po Evropi, obišče ludi Rim, kamor ga je povabil Mussolini. Nedjati beg bo dobil za Rim zelo točna in obsežna navodila, saj je Mussolinijev načrt, da skleneta Italija in Turčija dalekosežen garancijski pakt. Da je pot za ta pakt že dokaj uglajena, priča dejstvo, da je le dni dospela v Italijo turška komisija, ki proučuje italijansko letalstvo. Oglejmo si sedaj še kratko polje italijiui-sko-turških spornih vprašanj. Vojna pogodba iz leta 1916., ki je prisodila Sirijo Franciji, Arabijo pa Angliji, je priznala južno Anato-lijo, posebno vilajeta Konia in Adalia — Italiji, za slučaj vsekakor, da bi se AnalpPji i razdelila. Koncem vojne je Italija to oeir'j 1 tudi zasedb, a bila ttovc'j psmelua, da g« takoj zopet izpraznila, ko 'o KoiMm •<. Л osvobodilno vojno. Kljub tomu p» je I.. i o jasno, da je o !ala južna A;vito: ja ■/.„ •ik'iij oo-ko o1 .'.-anzijo izrc-.lno pri«la i...« lo« ka iu Tur-' i ja ;o zalp •-.!. rlmn :>::!!-. na v -ako it,:! i jat-: ko kretnjo v tej •••neri. Stnric • ? napele, !>o je Italija pole'.i ;•.' .!. od A:rrlijo dobila dovoljenje, da _ ■■■ koi;„•'•neveljavno utrdi na Dodelan ozu ter ;e n;00 ti; !{<•:! poklala posadko in otok uredi'a ko' močno pomorsko postojanko. Dodel anečka ofočna skupina leži tik pred I mnloa ijskini ob-cžjrm. Italija je zasedla oto-' ke, katerim ~c je Turčija v lausanski porodbi i odpovedala le'a 191'2 Vendar se je Italija v dveh pogodbah leta 1919. in 1920. obvezala, da bo otoke odstopila Grčiji. Pogodbi sta pa ostali pogodbi in Italija srrrlra danes otoke ! za trajno posest ter izvaja itnlijanizaei.io z I enakimi sredstvi kakor v slovanskem primor-■ ju in na Tirolskem. Z dvanajsterootočja v plodno Anatolijo je samo en skok. Velika turška občutljivost na tej točki je zato umevna. Garancijski pakt z Italijo bi to rano na nebolesten način iztočil. Seveda se bo ta pakt sklenil tako, da bo pri tem tudi Italija prišla na svoj račun. Carigrad, 1. marca. Turški listi pišejo, da bi v slučaju spopada med Anglijo in Rus:jo Turčija ne mogla ostati nevtralna ker jo po-uodba z Rusijo čisto jasuo obvezuje. , Ifialîja pošilja orožje v KtoSgarijo. Bclgrajska »Politika« z dne 1. t. m. ob. javlja poročilo iz Rima. ki pravi, da se general Protogorev mudi že štiri tedne v Ita1'ji. Ne-davno so prestregli pismo, ki ga je Protogorev pisal bolgarskemu vojvodi Tihovu, Iz pisma je med drugim razvidno, da jo bolgarska revolu-cijqna' ua organizacija odrodila, da morajo biti prve dni jnarca vsi četniki na .svojih medlih, Zaupnik »Polilike«je dalje izvedel iz za. nesljivega vira, da je Protogoreva naloga v Italiji ta da osebno nadzoruje pošiljalve orožja za Bolgarijo. Te pošilja.tvp se odpravljajo dan za dnevom iz italijanskih luk v Varno in Bur-gas; deklarira se orožjenavaand kot sanitetni materialni podobno blago. Protogoreva neprestano spremljajo« trije fašisti in več italijanskih in bolgarskih dija-kovi dh mit gredo v vsem na roko in skrbe za njegovo varnost. Protogorev se te dni vrne v Bolgarijo. V isti Številki prinaša >Politika« tu.di poročilo iz Skoplja o gibanju Makedonskega albanskd-kosovskega komiteta. Po terii' poročilu ze dne 26. m. m. več kačaških in komita-škili čet prešlo skozi Krumo in se naselilo na planini Paštevik, Cele štejejo do 400 dobro oblečenih in oboroženih ljudi. Čete je-formiral neki albanski major ki je začasn Fan Nolijeve v (tde poveljeval žandarmeriji, Jhi pa neki zaupnik generala Protogoreva. Dalje pravi poročilo, da se je v zadnjem času izvršil na makedonsko prebivalstvo v naši državi iz Bolgarije pritisk. Ljudem se jc naznanilo, naj gredo v Albanijo, kjer'da je sedaj polno dela in zaslužek v zlatu. Stftréjsim zaupnikom se je odkrito povedalo, za kakšne načrte se plete akcija. Kdor ue bi hotel ubogali je zaigral življenje. V Bolgariji se je izvršil popis vseh Makedoncev iz srbskega in grškega ozemlja. Vsak Makedonec je prejel ukaz, da se brezpogojno pokori poveljem starešin. Namignilo se jim je, da so pred durmi dogodki", ki bodo Makedonijo osvobodili. Boječ se novih krvavih dogodkov, so se hoteli mnogi Makedonci vrniti na svoje domove v Južni Srbiji, toda poizkus so plačali z življenjem. Pri tem je bil pomotoma Umorjen neki Srb, ki se je hotel vrniti v Srbijo. Kal namerava ?ta?iia? Evropsko časopisje v zadnjem času nu^-no opozarja na velike vojaške priprave v Italiji. Doslej so vodili to kampanjo predvsem francoski listi, sedaj pa je stopil na plan tudi del angleške žurnalistike. Pri tem igra tudi naša država znatno vlogo, kar je umevno. 0 stvari priobčimo obširnejše poročilo jutri. sa Berlin, 2. marca. Iz Sanghaja poroča »Lokfllanzeiger«: »Uprava mednarodne naselbine je sedaj oficieiuo priznala britanske čete kot svoje brambne čete in jim dovolila, da so zasedle občinsko zgradbo. Svoj sklep utemeljuje s tem, da je vsled izkrcanja italijanskih vojakov posadka dobila mednarodni značaj. — Zaradi zasedbe strategičnih točk na kitajskem mestnem ozemlju se maščuje general Čang na ta način, da je uvedel preiskavo vseh ladij, ki prihajajo v luko in grozi, da bo luko sploh zaprl. Sunove čete so 28 milj jugozapadho od Sanghaja doživele nov poraz. Sun in Čeng sla se združila in bosta skupno branila Šanghaj. Delavske organizacije so sklenile proteste proti britanskim četam in v Kantonu, Ki-ungkiangti in vseh drugih južndkitajskffi mestih proglasile generalni štrajk.« v šangaj, 2. marca. (Izv.) General Meng-oang-yueh, prej v službi generala Suri čuan farna, je s celim svojim štabom in vojaki dc-zertiral. Poveljeval je enj diviziji. Kako'sé bo ta del armade Zadržal, še ni znano. : OČKI J O DOGODKIH NA KITAJSKEM Itoskva, 2. marca, Vo. raj je imel Trockij v . ovni dvorani iz edno o. 1er govor proti ' i;:, ji. lir' cl je, ca kodo d« Zelo ob Tihem ; morju v l!Tž. ji boctoonosli prizor šče najVaž-uo,f h svetovnih dogodkov. Evropa tega še nc ! vidi, kakor noče razumeti, da so danes vlada-! j-Ca svetovna sila Zdri.žcne države. ANGLEŠKO RUSKI SPOR IN SREDNJA EVROPA. »Prager Presse« z dne 1. t. m. posveča г n g i e ško-ru skem u sporu uvodnik, ki ga zaključuje sledeče: Sredi tega gigantskega nasprotja velesil je vloga Srednje Evrope jasno začrtana: ome-i jiti se mora na pozorno opazovanje dogodkov i in uravnavati svojo stališče izključno po last-j nih zunanjepolitičnih smernicah, ki so končno i edino pravi izraz njenih zemljepisnih in go-: spodarskih pogojev. Položaj odkazuje Evropi I posredovalno nalogo: niti nima interesa, lia j tem, da se vdeleži križarske vojne proti »rde-! čim zverinam«, o katerih sanjajo nekateri j šovinisti, niti na tem, da bi podpirala moskov-' ski boj proti britanski svetovni sili, Njo.un politika more biti samo v izpolnovanju maksune: Čakrj in glej, pri čemer morajo bili seveda vsa prizadevanja usmerjena v mirno oorav- 11 a, o spora. jntaj se doai -domu i . ;< t --."f!г<~ I svetnik Aljaž ponesrečil. 24. febr. je g. svefniđt-Aljaž iz cer- na ledu padel in si levo nogo zelo p^Skodoval. Ljudje so ga prinesli s ceste-v postelj. SiKF'èë- nè'more popolnoma nié ganiti. Pritegnila je tudi pljučnica, pa je vročina ponehala.-Pripo-toča se duhovnim sohratora v memento! Smrt na pepelu. -iif» > Maribor, dne 2. marca. .asraNat/tKlketu; katerega tvorita koroška in južna SNShrtca,' se-'je zopet dogodil nov slučaj smrti rjfl>czadgšenjtj s ' strupenimi plini. V tem trikotu оШВв^ železnica vroč pepel iz, lokomotiv, ker ohra-oi'jwpçl »ев dni toploto, ga porabljajo pozimi rauii Aèàù'brèz:, strehe za prenočišče, kai pa je dosedaj i^pavllo^tekom enega lota že dve človeški žrtvi. V-поТ od ponedeljka na torek pa se je dogodil ofr'SjHfgh'jétlem prostoru zopet nov slučaj za strup* IJbnjtfyîleiavçi so našli v torek dopoldne na pepelu loŽ^i moJko truplo, o katerem so ugotovili, da je ler-affiinaloc, starega železa Kari Prik, kojega brat je^^fed enimletom na ravno istem mestu našel' t$rt't& sjçeï tUdI od zadusonja s strupenimi plini. 4 Na pot! 2 gostije wmrl. . })д gostiji Šega-Steinacher v Spodnji Loznici v иарђ iji Cadrant pri Konjicah je nenadoma smrtnem evarno obolel posestnik Mihael Polk p. d. Pa-jcit S smrtjo se bolečega so naložili na voz. da bi ga'^pïôpeljàli na dom, a je med vožnjo izdihnil. Rajni,.jo bil krščanski mož, ki je skrbel za čast svoje hiše's svojim vsestransko vzglednim žrvlje-njèJftfr Kako so ga vsi cenili in spoštovali, je pc-kàziil pogreb. Blag mu spomin, hiši naše sožalje! Pošar. Spiartnu pri Slovenjg.radcu je uničil,požar gospodarsko poslopje g. Kollmaiia. Ogeaij j»°nafeal po '.nepazljivosti v hlevu. Iskra iz peči je M^etila^žaganje in listje in ogenj se je nato prav ^aialu razširil na celo gospodarsko poslopje. Na Rptftoč so.prihitele štiri požarne brainbe, med katerimi se je najbolj odlikovala oua iz Ltgna. e'r- • ljubljanska pustna kronka. O pustu in njegovih norost i h smo nekaj poročali že včeraj. Iz Most pa smo dobili- obvestilo, d& tam niso žagali babe, ker jo nameravajo žagali ž^te sredi posta, kakor Je to stara slovenska navada v aB&menje, da se post prelomi. Pač pa, da w^és včeraj pokopavali pusta in v ta namen improvizirali po šišenskem vzorcu ctd tramvaj, ki pa nf 'CAko uspel kakor original, ker plagijat ostane pfâfljat in je povrhu tega prišel en dan prepozno. No, ' Moščani in šiškarji pa se lahko skrijejo wed'dhiin, ki je za pust prisilil celo vlak, da se je za -pot minut ustavil. P07.n0 na večer, leo je peljal notranj. vlak zadnje radovedneže v Ljublja-ao pogledat, kako praznujejo tu pustni torek, ле-lc eksplodira pod kolesi. Zaspani potniki se Wdramijo: atentati Vlakovodja, strojevodja, kur-jačj sprevodniki in drugi, vse hiti gledat, kaj se je igodilo, kdo je ranjen in koliko je mrtvih. Pa se rep- Skupaj izkazalo le kot pustna šala. Nekdo je aaiirteč položil kapsel na tračnico, ki je povzročil tako eksplozijo Policija pa, ki ne razume šale, # čerov. Za Zgodovinsko društvo komaj vodo le nekateri, da eksistira. Muzej je prenapolnjeno skladišče brez podpor, vsaj izdatnih, in brez zanimanja od strani občinstva. Umetnost? Ta uboga reva je pa še prav po sobno zaničevana. Glasbena Matica je morala dva-krnl komcertlrati p^ed napol prazno dvorano. Narodno gledališče se bori z velikimi financielmijni težavami, ker nihče ne obisku'e resnih umetniških uprizoritev. Znameniti, malo znani zgodovinski in umetniški spomeniki razpadajo. Umetniki: arhitekti, kioarjl, slikarji so brez, dr.ja. Umetniške razstave nimajo niti toliko obiskovalcev, da bi bili kriti stroški. Imamo š'iri klnogledišča, ki so vedno polna. Besni in neoporečni fil,mi so zelo redira prikazen, zlasti pri m la Sili kinopod jetjih, ki se bojijo za dotok -nublike. Velika je Gotzova dvorana, pa vseeno je i'a pri hrupnih predpustnih veselicah vedno natlačeno polna. Mariborčani pač ljubijo zabavo. Za razveseljeval" je se žrtvuje, kakor nam, žal, pričajo zgledi '7, zadnjega časa, dollar, čas, celo po-šlcnje in dobro ime. Kavam in zakotnih beznic imamo brez števila. prostorna hotela pa samo dva. Poniva se vsevprek, ob vsakem času in za vsako priliko. V vseh kotih najdeš pri pijači bolj gotovo združene vse stanove, nego v cerkvi. Naravnost ogabno je dostikrat, kako se s svojim neprimernim obnašanjem pred priprostimi ljudmi diskvalificirajo rintellgentje«, ki naj bi uživali v javnosti radi svojega socialnega položaja ugled in spoštovanje. Ali naj govorimo še o obleki, o šnorlu, o spi-ritizmu, o aiiabaptistih. o kričeči reklami, o kriminalni statistiki, o časopisju in Sundromanih? — Dovolj za sedaj! * S odstotno obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Šturm Andrej, oficiial, 1000 Din; Bilenc Alojzija, blagajničarka, 1000 Din; Poharc Ana, zasebnica, 1000 Din; Mlkovič Katarina, gostilničarja, 500 Din; Verbic Ivo, referent agrarne direkcije, 1000 Din; Repe Blaž, uslužbenec. 600 Din; Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, 500.000 Din; Christof Hlnko, uradnik Pokojninskega zaveda, 1000 Din; Sirnik Frano, uradnik Pokojninskega zavoda, 1000 Din; Gabrovec Franc, železniški uradnik, 2000 Din; dr. Kobal Alojzij, odvetnik, 5000 Din; Šimenc Franc, higienična pralnica, 1000 Din; Zalta in Zilič, trgovina z že-lezn^no, 2000 Din; Magdič P., modna in športna trgovina, 5000 Din; Rojina Josip, krojaški mojster, 5000 Din; Agnola Avgust, stavbno in umetno steklarstvo, 5000 Din; Est Rudolf, blagajnik, 1000 Din; Rebolj Stanko, mestni računski asistent, 1000 Din; 2 učenki svoje prihranke po 2000 Din: neimenovan ponovno 100.000 Din; 63 neimenovanih je podpisalo vsega skupaj 212.200 Din. 50 letnica „Cerkvenega ^fietfts (nedavno je izšla prva letošnja številka) teče petdeseto leto, odkar nepre-trgiuna izhaja naš »Cerkveni glasbe-miit«. Ta mesečnik je daleko najstarejša se-dafeja glasbena revija in je storil glasbenemu žffcTćnju pri nas že ogromne zasluge, ne samo iŽ^kvenoglasbenemu, nego tudi posvetni glasbi.; Odprl je svoj prostor glasbeni teoriji in astetiki, zgodovini, pedagogiki, objavljal nove skladbe zà cerkveno porabo, bil prvo ognjišče ceriijvénoglasbeni občini med Slovenci. Poleg tega jç solidno vodil kroniko o domačem delu za glasbo sploh, revijo glasbenih listov. v Začel je izhajati v času nekako, ko se je že- preživljala stara rihatijanska tradicija; s F o e rvs t e r j e 111 je zavel v njem nov, modernejši duh, v katerem se je naša cerkvenoglas-bena produkcija teoretsko zelo podkovane šole dvignila zelo visoko glede kakovosti. Danes vodi Glasbenik stolni regensehori g. prof. S t a n k o P r e m r 1 že štirinajsto leto. Ni bila šala vzdrževali list med vojno, ko so naše revije večinoma morale za-drc inati. G. Premrl je vzgojil današnjo modema skladateljsko šolo, ki razpolaga z mnogimi nadpovprečnimi močmi; Gla«beuik jo poslal, sledeč napredku časa, (včasih celo bojno) glasilo današnje moderne, ki je zmagei-vilo nasledila že preživevšo se staro slrujo, ki „TaSda" Otroški oblike hî^ije-nične 20/25 Din 39' 26/30 Din 52°- Lesena ali usnjata peta Din 149'. •k Odlikovanje. Na predlog kmetijskega ' ministra je odlikovan z redom sv. Save III. vrste dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča. •f: Kranjski deželni inventar. Najnujnejše ob prevratu se je zdelo, da so na hitro roko spravili bogato opravo deželnega dvorca in jo razpeljali na vse strani. Mnogo bolj pri srcu jim je bil ta mrtvi deželni inventar, nego živi inventar kvalificiranega uradništva, ki se je moralo dolgo borili za svojo eksistenco v negotovosti, če mu bo omogočen prestop v »državno« s'užbo«, ako se je tedaj sploh moglo govoriti o državni službi. Culi smo v zadnjem zasedanju oblastne skupščine, da zahteva ta vse mobilije nazaj zase, ker se smatra za pravno naslednico bivše dežele Kranjske, torej tudi za prav i lastnico njenih premičnin, in nepremičnin. » aj prihaja čas, c!a se ponovi igra od pre . rata. Najpoprej se mora vrniti oblastnemu odboru inventar, da bo mogoče ne le za silo, marveč dostojno in repre- j zentativno opremiti prostore oblastnega odbora, da ne bi sedeli odborniki in uradniki oblastnega odbora na polomljenih stolih in pri razbilih pisalnih mizah. — Nekdanji deželni uradnik. Vprašanje na veliko županstvo ljubljanske oblasti. V ponedeljek 21. febr. so našli na Šmarjetni gori mrtvega trgovskega sotrud-nika Srečkola Pavlina, roj. 1907. v Ljubljani. Uslužben je bil pred nedavnim časom v neki kranjski trgovini. Imel je prestreljeno levo stran. Polog njega so našli vojaški samokres in pri njem legitimacijo oblast. Orjune Kranj, št. 250, izdano dne 16. novembra 192G s podpisi Peharc — Ažman. Ali ni bila »Orjuna« razpuščena že menda meseca junija? Ali sme tedaj v Kranju še eksistirati oblastna Orjuna ter izdajati legitimacije, kakor se to mora sklepati iz navedenega dejstva? Državno oblast prosimo, da se za to stvar zanima iu nam jo pojasni. -k Službeno meslo strokovne učiteljice za prikro jeva nje in šivanje perila se razpisuje na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Za to meslo se zahteva šolska kvalifikacija za II. kategorijo po uradniškem zakonu. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo v Bel-gredu naj se vlože do 15. marca 1927 pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani. 'k Brezposelnim! Državna posredovalnica (bor/a) za delo nam javlja, da je prejela od ministrstva socijalne politike znesek 20.000 dinarjev za brezposelne podpore, ki se imajo razdeliti do 1. aprila t. 1. Od tega zneska se je nekaj že razdelilo. Znesek je namenjen za ljubljansko oblast. Podpora se mora nakloniti I le onim, ki so brezposelni in ki so vpisani kol taki najmanj 10 dni pri Državni borzi dela. Vsak prosilec mora spisati prošnjo, v kateri navede gospodarski položaj in število družinskih članov in koliko časa je brez posla in ali je brez premoženja ter druge tehtne razloge, kj mu otežujejo eksistenco. Prošnje potrdi županstvo in v predmetu družinskih članov pristojni župnijski uradi. •k Orliški krožek na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 13. marca 1927 ob pol 4 popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki >Mladinsko predstavo« s pestrim sporedom. Vsi prijatelji naše Orlovske mladine vljudno vabljeni. ~k Za Jugoslovansko Matico. V počaščeni e spomina prerano umrlega dr. Rybara je daroval g. Karol Prelog, trgovec v Ljubljani v Ryl.arev fond« 200 Din. ...... G. Franc Planinec jo daroval MatiH mesto cvetja na krsto blagopokojnega ravnatelja Skerlja 100 Din. — Iskrena hvala! k Ukinitev sprejemov v železmško službo. l*o odločbi prometnega ministrstva je' rav-J nateljstvom državnih železnic vsled bližnje reorganizacije železni'ke službe sprejemanje V železniško službo brez izjeme zabranjend. Prošnje za sprejem se bodo brez navedbe vzroka odklanjale. Kadi sprejoma v železniško službo naj se torej do nadaljnjega nihče ne obrača ua ustanove prometnega ministrstva. ; - ■'■■■■r-•k Občni zbor Osrednjega društva nižjifci poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo se je vršil dne 20. m. m. in je bil izredho dobro obisknn. Ta o'^-ni zbor je bil zelo važen. ker jo razpravljal o novih pravilih in o vr.lopu v / \ c7.0 drV.tvnih nnme.Vencev. DrugI, o jo do' :!o novo ime namreč >,OPO Sekcija nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev«. V predsedstvu društva so: predsednik Martin Gruden, pOdpreds. Franc Martinšek, tajnik Vinko Dvoršak ter blagajničar Anton EngeL man. -V Občin». Kičevska v Ivitoljski oblasti 1*> letos izvršila nivelacijo in regulacijo trškega načrta. Izdelal se 1и> ta načrt |x> osebi, ki se bo pogodila neposredno z imenovano občina Osebe, ki imajo kvalifikacijo za izdelavo tega načrta, naj se javijo pismenim potom do 15. marca občinskemu sodišču v Kičevu. — Zastopnik velikega župana: Andrejka. k P. n. prejemnikom položnic št 1 tOGti. Lastnik tek. rač. pri pošt. hranilnici tem po-tom prosi vse p. 11. prejemnike, da radevolje blagovolijo ugoditi po volji in možnosti vsebini okrožnice, ki so jo istočasno prejeli s položnico. Z odličnim spoštovanjem Podporno društvo slepih v Ljubljani. k Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef« grenfice, zavžite na tešče, izdatno i/praznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Jo* sef voda tudi proli pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri haemorhoidih in prostatalnih boleznih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. Svetovna marfia: Cciactrc de Songe mandarine Bour|o!» Pari« J k Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine 1er vsa popravila pri p tiskarju F. K. Kpiser, Ljubljana. k Vrednostne papirje vseh vrst, tn- In inozemske, pred- iu povojne, kupuje in prodaja po najkulantnejših cenah Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg 9, prvi specialni zavod te vrste. 1439 k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. Maiiteoïjjsa med najboljšimi je PASTA za čevlje. En ^r.m poizkus, stalna uporaba. jo je bil vzgojil Foerster in postavila cerkveni okladbi novo stilno stavbo. Urednik je spretno združil vse naše producente v svoj krog, ki kot sklenjena, organizirana četica vele-uspešno deluje v mestu in na deželi za razmah naše cerkvene glasbe, kateri je priborila v ino- in tuzemstvu že znaten ugled. Uredniku In listu: Iskrene čestitke in na mnogaja leta! S. Vurnik. najnovejša opera skladatelja P. II u goli n Sattnerja se bo po obvestilu gledališkega ravnateljstva pela prvič prihodnjo n e -del jo, 6. marca, ob polosmih zvečer. Besedilo je napsal dr. Ivan Pregelj.1 Kakor je vsa zamisel romantično simbolična, tako je tudi besedilo vzcvetelo iz srednjeveške romantike in se odelo v božajoče dehtečo simboliko, ki pa ne jemlje abstraktnih primer iz neznanih svetov ampak čisto konikirtuc iz doživljanja našega slovenskega rodu. ln čeprav vse delo prepiega na lahno uakazaua patina • Resed'lo je izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. l<).2">. nod n>i«!ov<>i><* Kompost c Ij ski romarji. Pevska igra v treh dejanjih (libreto P. Hug. Sattnerjeve opore »Tajda«). Spisal d r. I v a 11 P r c g e 1 j. Prirejeno jc za dramatične predstave s pevskimi ! vložki, pa jo bodo s nviduui rabili tudi uoslu-1 «uvel uume. stoletij, je vendar vsa zgodba, kakor se pred nami razvila, tako živa, lako resnična, tako iz najglobljih korenin verne slovenske duše se razraščajoča, da nas to čuvstvovanje takoj prevzame in za seboj potegne; čuvstva nastopajočih oseb se nehotoma prelijejo v nas; taj-noslne mistične sile, ki deluiejo za zaveso včasih dokaj robatih zunanjih dejanj z mističnim zanosom, ko se začno oglašati iz globin naših duš skrite, enako uglašene strune. Seveda P. Hugolinova glasba vse te vrline besedila še neverjetno stopnjuje. Glasba je, če naj jo označimo z eno besedo, po svojem značaju pretežno lirična, delo torej lirična opera, ki pa se ob pravem času razjari v silovito dramatična mesta. Odlikuje sc po veliki inelo-dioznosti, saj P. Hugoliu že cd nekdaj dela po načelu, da je pesem za petje in da je duša vse glasbe melodija, l'a, če pravim melodiozno, moratn takoj pristaviti, da niti enega takta ni v vsem delu, kjer bi bila skrb 7.a lepo melodično črto skladatelja zapeljala v ni/ko, plehko vsakdanjost, ampak nad vsem delom bodisi v mehki pesmi, pojoči o zasužnjenem srcu, bodisi v besnem klanju med divjimi korsarji iu ljutimi mornarji, plava tista visoka plemenitost glasbenega izraza, ki pri skladatelju odlikuje že v prvih početkih in se je z njegovim razvojem vred do njegove opere stopnjevala. Dasi je delo ognjevito: takoj prvi zbor mornarjev le n. pr. kakor v vihri s seboj zavrti, liuoka, pookocuitj, brezskrbna dekliška pesem je, da bi jo ukradel i 11 zbežal -z njo: pa nikjer nili sence nizkotnega, manjvrednega. Tej najvažnejši nalogi, ki jo opera od skladalelja v prvj vrsti zahteva: da ji da jasno izrazito melodično črto, je skladatelj v p: lni meri zadostil. Zadostil pa tudi drugi nič manj važni zahtevi: da naj glasba dobro označi značaj dejanja in ga po svoje izrazi in poglobi, da poslušavea. ne da bi mu bilo treba vedeli za besedilo in razvoj dejanja poznati, takoj zagrnejo valovi tistega z besedo neopre-deljivega čuvstvovanja, ki je nad dotičnim prizorom ra/.lito. In še tretji bistveni pogoj dobrega dra-i matičnega glasbenega dela je v Tajdi iz-! polnjen: vsaka nastopajoča oseba ali skupina j mora biti v svojem posebnem značaju izražena tudi v glasbi, lako da že glasba, ki skladatelj osèbo v njo odene napove njen značaj, njeno značilne težnje in hotenje, zopet jasneje kot more to storili govorjena beseda. Zato opera brez dvoma ne bo manj učinkovala, kot so učinkovala sklad,ntrl ovu d'rugâ" velika dela; prepričani smo celo, da bo učinkovala Se mnogo_ silneje, saj ne, bi}' samo globoka beseda, ue" sanlo yn^firWfS' 1—". .1.......... - - - j j mi s svojo dobroto in žfljlid'^P^jo'^WflpWPrt* jo in svojo pokor«, 7 divjtm sovroïfvoni W neinti ЦиПЈшЦо, ~ W * CfuMfana © Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«. Danes v četrtek ob osmih zvečer skupna pevska vaja moškega in ženskega zbora. — Vsi m točno. © Moderni literaturi bo posvečen XII. prosvetni večer, ki bo v petek, 4. marca, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Predaval bo g. prof. Koblar, urednik Dom in Sveta. Tudi tovrstna predavanja sc nujno potrebna, zlasti za umevanjc naše moderne literature. Zato vabimo p. n. meščanske kroge, da sc tega predavanja v obilnem številu udeleže. 0 Smrtna kosa. Umrl je g. Dušan Zidar, bančni uradnik, v starosti 25 let. Pogreb bo danes popoldne ob pol 6. uri iz mrtvašnice drž. bolnišnice na pokopališče pri Sv. Krilu. -— V drž. bolnišnici je umrl g. Ivan Kuré, tovarniški obratovodja v pokoju. Truplo pokojnika bodo prepeljali v petek, 4. t. m., ob dveh popoldne iz Ljubljane v Dobrunje, kjer bo pogreb ob treh na pokopališče pri Sv, Urhu. Blag jima spomin! O Pogreb Alojzija Slanovca. Pogreb nenadno preminulega poveljnika polic, straže v Sloveniji, ki sc je vršil včeraj ob štirih popoldne s Krakovskega nasipa na pokopališče k Sv. Križu, je bil naravnost veličasten. Za krsto, ki jo je čuvala častna straža, so korakali za sorodniki številni stanovski tovariši in policijski uslužbenci ter zastopniki skoro vseh državnih uradov in ostalo občinstvo. Policijska straža pod sabljo je sprevod otvorila in zaključila. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo« jc zapelo pokojniku v slovo dve turobni za-lostinki, vojaška godba je igrala pokojniku na poslednji poti žalne koračnice. Ostalo občinstvo jc tvorilo pri pogrebu časten špalir. — Ogromna množica, ki je rajnega spremila, ni pokazala samo osebnih simpatij, katere jc Slanovec v Ljubljani splošno užival, ampak jc svedočila tudi o tem, kako naše prebivalstvo ceni moža, ki je svoje življenje docela posvetil svojemu težavnemu poklicu in bil visok zgled zvestobe ter požrtvovabiosti v službi. 0 Šentjakobsko prosvetno društvo vabi vse člane in članice na redni letni občni zbor, ki sc vrši v nedeljo, 6. marca, ob 7. uri zvečer v prostorih g. Šerjaka, florijanska ulica št. 11. Udeležite sc zborovanja vsi, ki se zanimate za razvoj in napredek naših društev. Odbor. © Krščansko žensko društvo vabi vse svoje članice in njih prijatelje na predavanje, ki sc vrši danes, dne 3. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta. Predava g. profesor Janko Mlakar o velezanimivi temi. Ze ime g. predavatelja jamči za lep užitek tega večera. — Odbor. © Opozorilo vsem društvom. Podpisana Zveza priredi 25. marca ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona svoj veliki »Materinski dan«. Zato se obrača na vsa društva s prošnjo, da ne prirejajo ta dan svojih prireditev, da se ccnjeno občinstvo preveč nc razcepi ta dan. ■— Slovenska krščanska ženeka zveza. © Društveni sestanek »Svete Vojske« se vrši danes ob 20. uri v klavirski sob: moškega učiteljišča s sledečim dnevnim redom: 1. Ugovori zoper treznost, predava g. J. Lindič. 2. Treznost, temelj preroda, predava g. Kolcr. 3. Deklamacija »Brezdomci«, deklamira Mario. 4. Odlomki zavrženega dnevnika, M. Kun-čič. Vabljini vsi, ki ste c,dločeni sodelovati pri važnem k' lturno-socialnem delu! Brez treznosti jc vsak napredek nemogoč! © Kdor se zanima za produkcijo in izvoz koncentriranih sokov, naj blagovoli javiti svoj naslov "Brezalkoholni Produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. © V društvu »Soča« predava v soboto, 5. t. m., v restavraciji Ljubljanskega dvora g. prof. dr. Vinko Šarabon o temi: »Po svetu okoli«. Ta tema bo obsegala pregled svetovnih, političnih, športnih, gospodarskih in drugih dogodkov v preteklem letu. Predavanje bo prosto. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vabljeni vsi člani in prijatelji. — Vstop vsem prost. © Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi v petek, 11. marca, ob 20. (8.) ttri zvečer v dvorani hotela Union skioptično predavanje. Predaval bo prof. J. Mlakar o Vel. Kleku in Jungfravi. Rezervirani sedeži po 10 Din, ostali sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din. Predprodaja vstopnic v trafiki Uniona, na večer predavanja pri blagajni. © Ženskemu agitacijskemu odboru društva »Kuratorij slepcev«. Društvo »Kuratorij slepcev« uljudno opozarja vse članice svojega agitacijskega odbora, ki so sprejele nabiralne pole, da je prvotno za 7. marec določeni sestanek preložen na torek 15. marca 1927. Vršil se bo ob petih popoldne v magistratni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo oddaja pol in tozadevnih obveznosti. — Odbor društva »Kuratorij slepcev«. © Seja stolne podružnice društva »Krščanska šola« bo drevi točno ob pol 9. uri zvečer. Prosimo poinoštevilno! © Kolo jahačev in vozačev Prestolona-tlednik Peter jc imelo 28. februarja t. 1. svoj letni občni zbor in so bile pri tej priložnosti na predlog društvenega predsednika generala g. Tripkoviča odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku Petru kot pokrovitelju društva ter ministroma vojne in poljedelstva. Iz podatkov, ki so jih podali v svojih poročilih predsednik in odborniki« sc vidi, da društvo izvanredno lepo napreduje. Samo jahalna šola šteje že čez 30 članov. Za letos se nam po dolgih letih zopet obetajo velike kozaške in galopne dirke, daljno jahanje in voženje, jesenski lovi itd. Društvo namerava kupiti lastne jahalne konje, ki bodo članom društva na razpolago. © Predavanje v Radioldubu. V četrtek, 3. t. m., ob pol 9. uri zvečer bo v klubovem lokalu na velesejmu predaval gosp. Povše o sistemu in zgradbi anten. Po predavanju praktično sprejemanje. Člani in prijatelji kljuba uljudno vabljeni. © Žalosten dogodek med šolarji. Stanko Kaiser iz Tomačevega, učenec III. razreda, je na ljubljanski okoliški šoli »na polju« pri Sv. Križu včeraj (v sredo) iztaknil na stranišču nekak možnar za streljanje in ga preizkus;'!. Pri tem pa mu je možnar na nepojasnjen način hudo poškodoval roko. Učitelj je takoj s kolesom odpeljal dečka k zdravniku in odtod v bolnišnico. Pravijo, da jc roka v zapestju v nevarnosti, da mu jo odrežejo. © Opozarjamo, da se bodo travniki in njive iz zapuščine Klemene potom javne dražbe dne 6. marca t. 1., t. j. v nedeljo ob 1. uri popoldne oddali v najem. Začetek na Mesarici. Interescati vabljeni. © Mestni gradbeni urad. V četrtek, dne 3. marca 1927, prične mestni gradbeni urad poslovati v novih prostorih Kresijc — dohod Šolski drevored št. 2, II. © Oblastna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se vrši v petek, dne 4. marca 1927, ob 4. uri popoldne v zborovalnici mestnega magistrata, na kar se članstvo ponovno opozarja radi polnoštevilnc udeležbe. 0 Obnova uradnih prostorov ljubljanske glavne pošte. Dne 1. t. m. je bila obnova uradnega lokala za predajo brzojavk in za tri telefonske celice izvršena in se je žc začelo v njem uradovnti. Ta lokal jc v pritličju Prešernove ulice. Ko se otvori te dni avtomatična telefonska centrala, bodo sedanjo telefonsko centralo, ki se nahaja — kakor znano — v II. nadstropju na vogalu Prešernove in Šclcn-burgove ulicc, preuredili za uradno sobo poštnega načelnika. Potem bodo prenovili šc pisemsko izdajo, ki je v pritličju v Prešernovi ulici. Da bo z obnovo vseh prostorov celokupnemu osebju jako ustreženo, je povsem umevno. Zlasti se je ustreglo uslu/benccm z moderno umivalno napravo pri paketnem oddelku. Z dvigalom pa špedicija ni tako zadovoljna, kakor se jc pričakovalo. Dvigne samo 300 kg, kar jc vsekako premalo spričo ogromnega pisemskega materiala. © Ljubljanski pododbor združenja rezervnih častnikov je za letos izvolil sledečo upravo: predsednik iug. Ladislav Bevc, L podpredsednik dr. Janko Zirovnik, II. podpredsednik Milau Sterlekar, celjski podpredsednik dr. Leopold Vičar, tajnik ing. Ciril Pire, zapisnikar Janko Jarec, blagajnik Aleksander Kuharic, knjigovodja Ivo Burger, gospodar France Ahčin; člani uprave: Vladimir Janu-šič, dr. Zeljko Jeglič, ing. Ciril Juvan, Ante Kalokira, Mihael Majcen, Vekoslav Mlekuž,-dr. Ivan Pintar, Rudolf Pleskovič, dr. Ignacij Rutar, Adclf Sadar, Vinko Sire, Jernej Ven-gust, Josip Zupančič; predsednik nadzornega odbora Riko Jug, podpredsednik nadzornega odbora Matko Brnčič, člani nadzornega odbora Makso Detiček, Anton Kunej, ing. Leo Mencinger, Avgust Pertot. © Vlom. Mladega in agilnega brivskega mojstra Janeza Kosca, ki je šele pred kratkim pričel z obrtjo v Prisojni ulici, je v soboto ponoči nekdo obiskal in s ponarejenim ključem odprl njegovo na novo opremljeno brivnico ter mu pobral iz predala 210 Din gotovine ter večjo množino brivskega orodja. Kosec trpi znatno škodo. Policija je vlomilcu že na sledi. © Tatvine. Učiteljici ljudske šole v Ma-rijanišču s. V< koslavi Donai je neznanec ukradel iz nezaklenjene omare I. razreda 300 Din vredne go: li. — Neka P. M. je ovadena, ker je pokradla na glavnem kolodvoru večjo množino kosti, ki jih je prodala raznim trgovcem s kostmi. •— S hodnika Janka Dolenca v Barvarski ulici je neznanec ukradel dve rjuhi in nekaj ženskega perila. — Gospcj Mariji ICo-kalj v ženski bolnišnici je bilo ukradeno 200 Din. — Na gorenjskem kolodvoru pa je nekdo vlomil v vagon in ednesel pet jermenov iz oken. Železnica trpi 350 Din škode. © Namočena polenovka pri Fran Klmm. M.ar№®r □ Umetniškim zahtevam mora ustrezati fina izvedba gimnaetičnih vaj. Temu načelu hoče biti zvesta mariborska orlovska mladiua, ker se ne trudi samo, da telesne kretnje izvaja z umetniško fineso, ampak hoče na svoji akademiji dne 19. marca pokazali z izbranimi simboličnimi vajami, kako se dajo najblažja in najgloblja čuvstva izražati s psihološko utemeljenimi in umetniško dovršenimi telesnimi gibi. Naša mladina hoče lako dokumentirati svojo menlaliteto, ki stremi za poduhov-ljenjem telesnosti. In le vaje kažejo obenem tisto nežnost, ki moramo z njo vedno iskati prehodov od telesnosti do duševnosti, da ne žalimo najvišjih načel resnice in lepote. □ Nov ravnatelj mariborskega Kreditnega društva. Za novega ravnatelja mariborskega Kreditne društva je bil imenovan g. To-man, bivši ravnatelj Trgovske banke, ki se je na združila s Kreditno. Čestitamo/ 1 □ Poroka. Pretečeno nedeljo sta bila poročena v frančiškanski cerkvi v Mariboru g. Franjo Zemljič, tobačni založnik, in gdč. Marica Horvat, trgovka, oba v Slovenjgradcu. Priči sta bila g. Rado Tipel, trgovec v Mariboru, in g. Tone Ovčar, trgovski zastopnik v Slovenjgradcu. □ G. dr. Wankmiiller, šolski in mestni zdravnik je odložil mesto funkc.ijouarja pri Zdravniškem društvu v Mariboru. □ Umrl je v visoki starosti. V Lajterš-bergu pri Mariboru je umrl posstniik Jurij Tajhmajster v visoki starosti 84 let. Pogreb t.e bo vršil danes popoldne izpred hiše žalosti v Lajteršbergu na Pobrežju. □ Občni zbor kršč. ženske zveze v Mariboru se je vršil dne 27. februarja t 1., ki je potekel v najlepšem redu. G. prof. P. Zivort-nik je imel prav primeren in globokozamiš-ljen govor. Odbor je ostal z malimi izpremem-bami dosedanji. □ Danes je predavanje: »Stare in nove Aten««! Ne pozabimo, da danes zvečer ob osmih v dvorani Zadi-užne gospodarske banke predava g. dr. Janko Polec, vseučiliški profesor iz Ljubljane o »Starih in novih Ate-nahe. Tudi slike bodo zelo zanimive! □ Pritožbe radi telefona. Pritožbe radi mariborske telefonske centrale so na dnevnem redu in se bo treba resno zanimati za to, da se nedostatki odpravijo in se število pritožb zmanjša. □ Taki transporti bi se naj vršili po noči. V torek je bilo prepeljanih v Maribor 28 kaznjencev, ki so korakali v spremstvu orožnikov, vklenjeni na dolgi verigi, po mestu proti kaznilnici. Želeti bi bilo, da bi sc taki žalostni transporti vršili po noči, ker pogled na rožljajočc verige ni prikupljiv za odraslo javnost, tem manj še za šolsko dcco. Sploh se nam zdi oklepanje kaznjencev na verigo, zlasti pa pred vso javnostjo, popolnoma nepotrebno in barbarsko. Če je to v Srbiji v navadi, naj se šc tam odpravi, ker spominja preveč na turške čase. Kaznjenci naj sc obdajo z dovolj močno eskorto, pa nc bo nobeden pobegnil. Če pa, ga lahko love, saj imamo zadosti orožnikov. Tako pa moramo ob vsaki priliki pokazati, da smo na Balkanu. □ Aretacija radi goljufije. Na prijavo tvrdke »Jelen« je bil aretiran potnik Miha O., ki je poneveril okrog 10.000 Din tvrdkinega denarja. Hodil je okrog inkasirat, denarja pa ni izročil tvrdki, ampak ga je po lastni izjavi zabil na raznih pustuih veselicah. Cel/e & V pokoj jc stopil po dolgotrajnem iu vestnerm ter marljivem 31 letnem službovanju sodni sluga v Celju g. Jeruej Sivka. Ravnotako je po vzornem dolgoletnem službovanju prestopil v stanje pokoja g. višji nadofieial na kazenskem oddelku okrožnega sodišča v Celju g. Vrečko. Obema gospodoma želimo, da bi se v pokoju prijetno odpočila in preživela še dolgo vrsto let v krogu svoje družine in druge družbe. & Nakup zemljišča. Mestna hranilnica v Celju je pred časom kupila od mestne občine Celje vogal na Kralja Petra cesti in Vodnikovi ulici, kjer je mestna občina nameravala zidali veliko poslopje. V ta kupljeni kompleks spada tudi oni del parcele, katero je nameravala kupiti za svojo hišo Ljudska posojilnica v Celju. Predmetno kupno pogodbo je sedaj veliki župan v Mariboru potrdil. K temu pripomnimo le lo, da se nam to postopanje zelo čudno zdi, ker so se še do nedavnega časa slišali glasovi, da veliki župan ne misli potrditi te kupne pogodbe. Sicer je pa po funkcioniranju oblastnega odbora naloga istega, da iiadzoruje tudi gospodarstvo vseh občin v mariborski oblasti. •©■ Kamnoseška industrijska družba »Gra. nitolom« v Celju je s potrdilom ministrstva za javna dela dobila v izvršitev tlakovanje eest Mariboru. Ta korak ministrstva toplo pozdrav-Ijanno, ker se bo sedaj vsaj v gotovi meri zmanjšala brezposelnost, ki v taki meri vlada ravno med kamnoseškimi delavci. > Konec proračunskega provizorija in demokratsko manjšine je vendarle prišel. Občinski svet je — kot časopisi poročajo — kljub vsemu naporu demokratov razpuščeu in za gerenta postavljen vladni svetnik g. dr. Žužek. Bilo je treba dolgo časa čakati, da je prišla volja večine mestnega prebivalstva do veljave, kar bi se nikdar ne zgodilo, ako bi v Belgradu vladali samostojni demokrati. Ti bodo seveda sedaj kričali, da so :>klerikalci« ubili mesluo avtonomijo, ki jo pa samostojni demokrati identificirajo s svojo oligarhijo, ki ni nič drugega kakor uadvlada demokratov, ki so pri zadnjih volitvah tako »slavno« propadli. Pričakujemo sedaj le to, da bo prva skrb gerenta razpisati v najkrajšem zakonitem roku nove občinske volitve, kjer bodo imeli demokrati priliko krasno iu slavno »zmagati«. & Odpravljen konkurz. Nad imetjem bivšega trgovca g. Ludvika Petek je bil svoje-časno razglašen konkurz, ki je pa sedaj dvignjen radi lega, ker se je g. Petek v konkurz-nem postopanju s svojimi upniki prisilno poravnal. & Borza dela razglaša, da dobe delo: poljedelski in gozdni delavci, hlapci, vrtnar, kovač, kolar, pekovski pomočniki, šoferji, težaki, raznašalci kruha, nočni čuvaj in večje število vajencev raznih obrti. Delo pa iščejo: ekonom, majerji, hlapci, vrtnar, rudarji, pečar, kovači in ključavničarji, elektromouter, mizarji, kolarji, sodarji, sedlarji, krojlaS, ! čevljarji, mlinarji, peki slaščičarji, mesarji, ! pivovarniški delavci, sluge, trgovski pomočniki, težaki, pisarniške moči, bolniški strežnik in več vajencev. Po tem razglasu se torej vidi, da je brezposelnost, posebno v srednji in mali obrti, še precej velika, pa se začenja sedaj posebno širiti tudi na tovarniško delavstva Niso pa v taki meri prizadeli kvalificirani delavci. Trfoavlfe Umrl je v torek zvečer umirovljem dete« vodja Eduard Ši p v 53 letu starosti. Ranjki je bil načelnik rudniškega gasilnega društva. Kot delovodja v osrednji deiavnici je bil zelo popularen. Um i rovi jen radi bolezni je bil šele pred enim mesecem. Pogreb je danes popoldne. Ličarjev koncert. V nedeljo, 6. marca ob 4 popoldne priredi cerkveni pevski zbor v veliki dvorani Društvenega doma pod vodstvom organista g. Ličarja konceri s sledečim sporedom: I. deh Adamič: Oženu se bom (moški zbor), Vodopivec: Ptici (ženski zbor), Ferjan: Pesem slepca (mešan zbor z bas solo), Volarič: Ljudmila (mešani zbor). II. del bo pa obsegal najlepšo p. II. Sattnerjevo kompozicijo Jeftejeva prisega . mešani zbor a spremljevanjem klavirja. Sama ta kompozicija se izvaja nad pol ure in bo užitek prve vrste. Veliko veselje napravimo g. Ličarju samemu, čs ta koncert posetimo. S tem mu nekako priznamo zadoščenje za okoli štiridesetletno delo pri pevskih zl>orih, vsaj je odgoj.il skoro ves kader pevcev, kar iih ima župnija! Vabimo še posebno trboveljsko inteligenco, ki bode s posetom pokazala, da časti zasluženega moža. ï£x Še o bratovski skladniri. Svoječasno je .Jutro-- trdilo, da mi iz njega posnemamo poročila iz Trbovelj in da jih prinašamo šele par dni za njim. Da je ravno nasprotno resnica, dokazuje današnje poročilo tega časopisa o poteku krajevne skupščine bratovske skladnice v Trbovljah. V tem poročilu ni najti niti najmanjšega sledu o dejanski razpravi na seji. Poročevalec »Jutra« je že v soboto prosjačil gotove osebe za podatke. V torek je letal okoli vseh, ki bi kaj vedeli o poteku skupščine. Ker ga nihče več noče podpirati, se je končno obrnil še na gosp. ravnatelja inž. Pauerja, da bi mu ta izvolil pomagati iz zadrege in bi mu dal podatke za poročilo. I'a tudi ta je dopisnika i-Jutra« zavrnil Menda kol maščevanje je zato »Jutro« sedaj objavilo famozen članek, ki čisto nič ne odgovarja dejstvom. Mi za danes le pribijemo dejstvo, da se na krajevnij skupščini nj ml i govorilo o kakih nagradah rudniških nameščencev, še manj pa protestiralo. Nadalje se ludi ni govorilo o znižanju prispevkov pokojninskega zavarovanja od 10 na 8 odst zavarovane mezde in s tem zvezanim znižanjem pokojnin. Zamenjal je bolniško blagajno bratovske skladnice. Delegati niso bili brez računskih zaključkov, marveč so so poslali ti že 14 dni pred skupščino delegatom z vabili vred za skupščino. Kako velik atentat se je izvršil na pravice delavstva, je pa »Jutro« najlažje izvedelo iz našega včerajšnjega objektivnega poročila. Da jemlje ^-Jutro: social-patriola v zaščito, pa razumemo, ke-- si bratci ru-deče in pisane barve morajo medsebojno pomagati. Xj: Kje je restai okrajni zastop? Če greš ođ cerkvenega glavnega trga proti Vodam, lahko ostaneš v cestnem blatu. Cesla od trga do g. Ferenca je nujno potrebna gramoza, ob strani pa že projektiranega in obljubljenega trotoarja. Ko bi imel zadevo v rokah rudnik, bi pač ne bilo treha opominov, drugi se pa ne brigajo. sjs Predlog za bratovske skladnice. Bratovska blagajna izkazuje in bo tudi zanaprej izkazovala sloiisoč izgube. Da bi pokrila primanjkljaj, se bo treba ozreti po virih, ki bodo donašali blagajni dohodke. Ali bi ne bilo prav, da bi bratovska blagajna prevzela zopet v svoje roke rudniški konzum, kateri ji je bil od TPD odvzet? Če bi ga rudnik ne oddal, naj bratovska skladnica napravi svoj konzum in se vpelje sistem nabave živeža delavcem po starem načinu. Naš župan g. Sitter. Čitali smo poročila iz oblastnih skupščin pri tem smo primejrali delo župana Sitterja v Trbovljah na občini, kjer je gospodar nad dvetretjinsko večino, in istega kot poslanca v oblastni skupščini. Začnimo z občino! Pri otvoritvi je držal govor, k.ier je obljuboval vse mogočo in bil trdno prepričan, da bo sedaj delavcem teklo v ušla mleko in medica, ko je on, socialist župan. l)a zaveže jezik manjšini, se .je takoj napravil poslovnik. kjer sp referentom pripušča neomejeno govoriti (li so bili seveda socialpalriotjc et consor-tes) manjšini ali opoziciji pa je bilo dovoljeno go-vorli samo 5 minut, in k besedi se mora primerno javiti. Vsi predlogi opozicije so bili odklonjeni, talco da je manjšina — SLS, liernotovci in Kore-novci — morala skleniti, da sploh nobenih predlogov več ne stavi. V Ljubljani v oblastui skupščini, pa narobe! Tudi tam je Sitter držal lep govor, okin-ian s frazami, skupščini ne veruje, da bi kaj do-biega naredila itd. Olasuje z demokrati in je bil tudi na kolodvoru v Ljubljani «I nekega nani znanega gos|xxla sprejet... Bil je ludi proti poslovniku, ki ga je naredila večina, ker se je izrekel g. Sitter proti dnevnicam, smo radovedni, če bo prepustil dnevnice oblasini skupščini ali pa, če si jih bo dal od svoje župansko plače, ki znaša 3500 Din. odtegovali. I&r&fina Velika Pohtna. Blagoslovitev zastave Dekliške Marijine družbe se je , dne 20. februarja t. 1. izvršila na prav slovesen' način. Ljudstvo je bilo navdušeno, družbeni ce vesele. Hvaležni smo tvrdki Neškudla, ki nam je izdelala res lepo, trpežno in v ceni ne p. utirano bandero. — še slovesneje se je vršilo blagoslovljenje križevega pota. Akad. slikar g. Tone Čeh se je res potrudil, da pokaže, kaj zna tudi domači človek, ravnotako mizar Vo-grinec, ki je napravil okvirje v hrastovini, in po-zlatar g. Zamuda Franc, ki je njemu poverjeno nalogo rešil naravnost izborno in z veliko po-žrtvovaluosijo. — Bilo je res ginljivo, ko so fantje-družbeniki nesli v procesiji podobe križevega pota iz šole v cerkev, obdani ckI belo oblečenih deklet, gasilcev itd. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Ju lako ima naša nova cerkev zopet en kras več. č. g. duhov, svetnik p. Ladislav llazemali, ki je vso slovesnost vodil, si je s svojo znano apostolsko gorečnostjo pridobil srca vseh Polančarov, ki se mu za ves trud iskreno zahvaljujejo in ga vabijo na slovesnost blagoslovitve dveh iiovih zvonov, katero upamo dobiti v doglednem času. VrJ&nHca Katoliško prosvetno društvo na Vrhnild pri» ; redi v nedeljo, (i. marca ob jiol 4 popoldne in ob v pol 8 zvečer Grillparzerjevo žaloigro »Ljubezni iu i morja valovi'. Vstopnice se dobe v prednrndnji v I Rokodelskem domu. čisti dobiček je namenjen knjižnici Prosvetnega društva, da si nabavi knjige i in se tako polagoma spopolni. Mladinj je dovoljen ' vstop samo k ]>o|>oldnnski predstavi iu le v spremstvu starejših. Vabimo! ч Bilanca kreditnega zavoda za trgovino i" in- j diistrijo v Ljubljani. Kreditni zavod za trgovino in | industrijo v Ljubljani objavlja bilanco za le!o 1020, iz katere je razvidno, da je ta zavod tudi v 1. 1920 lepp.napredoval. Celokupni promet je v 1. 1026 dosegel 20 milijard i'in napram 22.4 milijarde v 1. 1925' in 18. 4 milijardo v 1. 1924. Celokupna bilančna vsota.je narasla na 482.9 milij Din (1923 349,5 milij. Din). Posamezne bilančne postavke kažejo sledeče spremembe: i'ačun dobitorjev se je dvignil od 262.4 milij. Din na 343-9 milij. Din, paralelno pa je račim kieditcr.jev narastel od 291.5 na 366:8 -milij. Din. Zna1 no se jo dvignilo imetje pri bankah (od 120 na 164.1 milij. Din), kar je 7. ozirom na istočasno povečanje' gotovine (od 22.2 nu 27.0 milj. Din) znak velike likvidnosti zaveda. Od câialih (MsLavi;, ki Kažejo večinoma le nebistvene spremembe bi bilo omeniti povečanje vlog na knjižice- od 33.4 na 40.8 milij. l)in. Dobiček banke jo z ozirom na znižan j o obrestne mere, krize našega gospodarstva in tudi z ozirom na povečanje bančnih poslov zadovoljiv, Ilrulo dobiček jo znašal 10.1 milij.Din (1923'10.6), čisti, dobiček pa 3.4 milij. Din (1925 3.5). Na davkih in pristojbinah je banka v p poteki om letu plačal» 1.9 -milij. Din napram 2.2 milij. Din v 1. 1925. Iz bilance jo razvidno, da jo banka tudi letos svoje stanje zelo previdno bilan-rirala in da irpa precejšna tihe rezerve. Na občnem zboru, ki se je vršil «liie 25. februarja je bilo sklenjeno izplačali delničarjem isto dividendo kakor Inni irf sicer 10 Din na delnica (nom. 100 Din). Rezervni fondi pa so se z leto*njo detvijo v znesku 1.4 milij. J)in povišali m 0.8 milij. Din. Na s -ji upravnega sveia, ki se je vršila dne 4. februarja je—bil mesto pokojnega -predsednika Ivana Kneza izvoljen predsednikom Andrej Sarabon, velo« trgovec v Ljubljani. Liccnriranjo bikov v mariborski oblasti. V času od 7. marca do konca maja so vrši tolelno U-;enciranje bikov po vséh okrajih mariborsko oblasti. Ker je pripuščanje nelicencirrmih bikov prepovedano- in se kaznuje z denarno globo od 10—250 .Diu, jo potrebno, da prižene vsak svojega na 1 leto -starega bika v pregled in ,m- ebitno li-•enciranje. Namen licenciran.ia je kakor znano ta, tla se iz celotnega števiila. bikov odberejo oni, ki po zunanjosti in po porfkju pov«eni odgovarjajo namenu zboljšanja govedo-'eje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnioo- in s tem dovoljenje, da jih smejo uporabljati v splošne plemenske svrho pnoti primerni odškodnini. Da se olaj-a breme požrtvovalnim kmetovalcem šo določene denarne 11a-grade^fHr priliki licenciran.ia se vršijo tudi kratka strokovna predavanja o. smernicah za povzdigo živinoreje. Liccneiranjc jo važno tu,; i za vsa občinska predstojništva, ki šo po zakonu zavezana za dobavo in vzdrževanje potrebnih bikov, ako število spu-ščalnih bikov v občini ne zadostuje. Spored liren-?iranja sestavi okrajni odbor odnosno okrajni glavar in se objavi jio vseh občinah. Korr'î 1 tz je irrrzglnšcn o imovto!iil tvrdke »Jadraiit izvozna in uvozna ,držha z o. z. v Ljubljani. M zbpr zaupnikov 12.n;arca, terjatve jo Ireba prijavili do SO. aprila. Ugotovitveni rok 11. maja. - « Kc'îko so dosedai prejele naše železnice n« račun reparacij. Naše železnice so dosedaj prejele iz Nemčijo na račun reparacij 450 normal notirniti in '48 Ozkotirnih lokomotiv,'620 normaInotimih in 97 ozkotirnih potniških vagonov in 10.300 normelno-lirnilj. in 1837 ozkotirnih tovornih vagonov. Vrednost do sedaj na račun sprejetega voznega parka znaša 113.2 milij. zl. mark (1.528 milij. Din), vrednost do sedaj sprejetega materiala (rez. delov, materiala za popravi i a, za opremo kolodvorov, kurilnic. tračnic, opreme delavnic, žerjavov, mostov itd.) pa 34 6 milij. al. mark (107 milij. Din), skupaj torej 148 milij. zl. martc ali 1.995 milij. Din. Glasom že sklenjenih pogodb pa imajo i.aše železnice še prejeti mateiijala za 35.5 milij. zl. mark', čo tipo-šlevamo še premcg, kateicga so žclezmce dolgo let prejemale na račun reparacij iz Ogrske, potem lahko trdimo, da so v celoti prejele preko 2.5 milijarde Din. Navzlic temu pa so bile naše žfeleznicc v zadnjih letih močno pasivne. Nova sladkorna tovarna v Poželi. Po vzgledu organizacije prod učen tov sladkorne pese v Bački in Banatp, ki eo si le'os zgradili svojo lastno sladk. tovarno v Starem Slycu, je bila prod kratkim tudi v Požegi osnovana »Poljoprivredna šečerna zadruga«, ki bo Se letos zgradila svojo lasino sladkorno tovarno. Pokret, Ici se je že v preteklem letu pojavil v krogih producentov sladkorne peso izvira iz napetih odnošajev med producenti sladkorne pese in sladkorne industrije, ki je tekom zadnjih dveli let znižala nakupno ceno ze sle.dkorno peso na polovico. Stroje za to tovarno bodo dobavilo SkodoVc tvornice. Tako bomo v kratkem času dobili 10 sladkorno tovarno v nai-'i državi. Novosadska' Zadružna banka v težkočali. Na občnem zboru novosadske Zadružne banke (ne zamenjati z Zadružno gospodarako banko ali pa z Zadružno banko v Ljubljani), ki je zelo burno potekel, je ravnateljstvo zahtevalo pooblastitev za izvedbo sanacije zavoda, bodisi potoni fuzije ali pa izvenkonkurzne poravnavo. Če se ravnateljstvu ne posreči sanirati zavod, bo banka prinjoruna zaprositi za otvoritev konkurznega postopanja, Шог&а Dne 2. marca. DENAR. Zagreb, Berlin 13.482—13.512 (13.485—13.515), Italija 24 8 67—250.67, (248.61-250.61), London 275.98—276.78 ' (275,96—276.761, NdWyôrk 56.75 do 50.95 (50.75—56.95), Pariz 222.50—224.50, Praga 108.30—169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.005 do 8.035 (8.003—8.0S3), Curih 10:94—10.97 (10.0t do 10.97), Amsterdam 22.795—22.895. Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13 bi.), Budimpešta 00.85 (90.909), Berlin 123.15 (123.25), Italija 22.73 (22175 den.), London 25.225 '(25 224), Newyork 520 (520 bi,), Pariz 20.34 (20.3175), Praga 15.10 (15.40), Dunaj 73.20 (73.20 bi.). Ikidrjtf- 87.855 (87.35), Bukarešt 3.13 (3.125), Sofija 3.73 (3.7325), Varšava 58 ( 58), Amsterdam 208.15 (208,10), Bruselj 72.51 (72 30), Kopenhagen 138.60. Dunaj. Devize: ftel^rad 12.45,. Kodmij 188.95, London -84.40, Milan '39.01, Newyork 709. Pariz 27.73, Varšava 79.10. — Va«u>-. dolarji 700,- fr-.11-.coski frank 27.82. Ura 31.C$ dinar'12.1-12. češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira"'147.42, Za«reb 59':t8, Pariz 131.75, Lohdon 163.22, Newyork 33.01. 1 VREDNOSTNI I1 A PI BJL Ljubljana, 7 ods'ot. invest posoj; 87—S8, vojna odškodnina 34-1 den.. «aàttivni- Ji ni -20—22, kom. za'dôl/rilce 20-^22, Celjska 105—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merk^jitUna SJ—101», Pvaslf d iona 925 dert.. Kred. zayçd ;l£p. .170.. glnjjae t!"> den.. Trbovlje 420 hi./ Vevqo i'20 bi., Stavbna 55 1 do 65, fteïir. ior.deij, "AjjrniTie obveznice •55.00 "6.25, 7 odstote"invest ptmoj. 88—88i50, vojna odškodnina 343—844, Hrv. esk.'-101.50—io5, Kred. 103-10}, . Hipotek« %5^>.;J,ufipabi\nlca lpti— i*?3L ,Era šlctU ri n a «П,- 930,, Ljiutijj. kverlibia 15!»-15S,' ВеМг^н' 4îKs - do 495, Guvnann S80—(19,\- Dara,'. n-Don>-n8vVîNnife.» Ht»,-, Alpine -">. Bsn esk. 14.40 Lovkam 12.08. it,Ht*Jfcrçika 8&2,£iutn№nn •11; Miinduti 152, Slavonija 4. - - .-.-.- Lfublfana. Les :' snu-eRi jelk'?: bledi -i' m, !.. II.,':mlinreT 1 .Ser+ïlô.lflijodi оа'ДЛц^p 1 )iej 220 do 850, trairai meikmililni 200—Ž50,..-traniiči "240—275, škcre'e kbirjčiie'. 10 mm m^nV "op—f)70 -'"Vrle pai'ale'ne lOimri, mente 570 - 590, deske plohi, kotu cd 16 ijaprej .420—509, tfeekè pk hi pjr. od 10 naprej 450—51Ç,; bukev: deske plohi naravni ne-obrobjjefti 430—500, d£|ke'pk*hi naravni ostrorobi 600—000, deske, pïpl-i, parjAnrniaobrobltetil 580 do ' 830,, deske, plohi-parjenj o+'rorobi -700—11П0, hleo trdo-vi-jitni 5 lirai borbi zopet j>re.kmUi. Vsi bojevniki so napeli vse svojo sile, da -'zmagajo, oži roma ee ubranijo veheménlnih ne.pađov svojih nas.proinf-kov. Partija Nieiiicovič—MarshalPre јз igrala silno previdno in vobče ludi pravilno In močno. Položaj je za oba'.nasprotnika .približno enak in igra ostane bržčns remis. V partiji dr. Vidmar — dr. Alje-> liin sloji dr. Vidmar navidèAno še vedno za spoznanje bolje, verdir; pa je želo dvomljivo, aH bo ' nestoehiâ prednost iaaestovaia nažemu rojaku za zmago. ;-''. .......- ..... Sedanjo.• stanje"; tOTi^rja je slodoče:. Capablanca 514, Niemcovič 4>ï (ena vki), dr. Aljehin in dr. Vidmar 2 'A (in vsakemu-po ena visi), .gpiel-me.nn 2'A, Marehall (ona visi).' Zadnja zmaga nad dr. Aljeljinom je za Niern-c.ovioa zelo pomembna, lier je sedaj Capablanci tik za petami. De!o mestne obilne SJUMIamke za ublažitev stanovanjske krize. Zndno' je, dul rc med vojno in prva leta po vojm m zgradilo nobeno stanovanjsko ali kako orugo poslopje, Ctlo javne oblasti, 'kakor'država in mestna ahjfiha, njso storile sv'ôje dolžnosti, tako cia bi sproti zadoščalo vedno bolj naraščujp-ceaiu povpraSt,vanju po stanovanjih. Mestno -prebivalstvo se je radi naravnega razvoja in radi izrednega 'dotoka novih preb'ivalècv (begunci iz Pri-morja, novi uradniki, ,delavći 'novili industrijskih podjetij itd,) vedno bof) množilo, stanovanjske kriza je rrtstla, îtcvilô 'sišhovanj pa je ostalo isto, i o vrhu lega je propr.dajoči srednji stan obdiTal svoja stara udobna stuîjovanja, sloji, ki so prišli radi novih raznj-r v .ugodnejši gpio.tni položaj, pa so tudi hoteli imeti udobnega stanovanja, kakor so jih imeli pred vojno, Sredi te splošne stano-"vanj?ke stiske se občina ni zganila. - Novo delo, nove inicija.Uve.. s strani mestne, občine pa so se pojavile, ko jc 'prevzela mestno občino Zveza delovnega ljudstva in je postal ljubljanski župan .mcfl 'SîrSiirli plastmi ljub-1 jonskega prebivalstva п -рор.оаТ.^г.. Peric. Zyy-za delovne; л ijudptva' .je. tedaj napravila obširen načrt za' ublažitev slanoyanj-ke bede in mestna občina Je $1џ saroa prva na delo. Da se jè str no-vanjska beda v Ljubljani l-.olikor loljko ublažila, je v prvi vrsti in predvsem zaslug} Zvezp dclotr-. nega ljudstva in župana dr. Periča. Kolikor imajo pri tem zaslug vsi poznejši komisarji. in gerentje, so le le. v lem, da so pr^v avtomatično realizirali načrt ZDL, kar je bila le'- njihova dolžnost. Mestea občina je pričela zi,d"ti slanovanjske •hiše ! 1922. Delo, ki ga jc v tem času izvršila, jc , ogromno, za kar pričajo sledeči podatki: V razdobju od J. 1922. pa do letos je mestna obč.'- a zgredila: 1. .stanovanjsko. liii,o ni Prulah, ki ir-i:> 8 stanovanj z dvema rpb^mo. in prltikll-nami. 1 rtenovanji z dvema sob.sma, »no posebno sobo in pritildinami in 2 stanovanji .s ' pciimi sobami; 2. stanovanjsko hišo na Prulah, ki ima 8 stanovcaj s 3 sobami, posebno, sobo in kopalnico .in 1 clauoranje /...cup sobo. V sa sfanovBiija imajo' , scye;'a tudi. kuhinjo. Dalj-- jc zg'rajtiklipai.,i ter 13 gasilnih hišic, ki iinajo ;po 4 stanovanja z-eno soho, 'kuhinjo in pritiklinami, skupno torej. S? stario.ioj., ... , Ne. R.sljavi çcsli, -v plinarni, je sezidala ,-mestna abčma tri fSjtanovaojajjz dvema sobama, hui'.injo in priUl-.'.-ne.mi, na Air.rtinovi cesti pa novo ;mitnico z 1 stcmoyaniijm z dyema sobama, • ; V starih mestnih hišah -so bila. adaptirana c ledena stanovanja: na Gradu 23 stanovanj po eno sobo in 1 stanovanje z dvema sobama. V hiši Pod Turnom l4.'.3 |e adaptirana) 1 stenovanjc z dvema ■sobama, v. Mcslncm domu pa 2 stanovanji po eno sobo. Mestna občina je v. ublažitev stanovanjske bede gradila tudi stanovanjske bafake, in siçer na klavniçi eno s И stanovanji 1er dvema skupnima hiša:::a, ter novo barako za šolo na Ledini s 6 stanovanji po eno sobo, kuhinjo in pritiklinami. Šele pred kratkim pa sta dovršeni na Ižanski cc;iti dve stanovanjski baraki, ki iniila skupno 28 sob, spojenih s kuhinjami. Za ta stanovanja je biio vloženili visoko število prošenj, lako da sta kili baraki žc prvo dni zasedeni, veliko štc\ilo prosilcev pa ni moglo priti v poštev. V bodoče pa mešlni občini nc kaže graditi take barake, ker so rezmcroina zelo dra<^ 1er mora mestna občina počakati, pularnpJšili slovenskih skladateljev, mož, Ici je tako srečno obogatit našo izvirno glasbeno literaturo ■/. večjim številom obširnejših de), ki so izredno priljubljena ter se zolo pogosto javno izvajajo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven naših ožjih meja, to je konzistori-jalni sve nik, član ljubljanske frančiškanske družine, p. II. Satiner. Na misel, da se loti tudi slovenske opere, да je spravil pravzaprav slovenski skladatelj dr. Fr. Kimovee in sicer po koncertu, na katerem je ljubljanska Olasbena Matica z največjim uspehom izvajala -attnerjevo kompozicijo . V pepelnični noči . P. llugolin, skromen kakor je, re (ki začetku ni mogel sprijazniti s to mislijo, a veildaf mu ni šla i/, glave. Peljal se je v Kranj k prof. dr. Pregelju ter ga naprosil, da mu napiše primeren libreto. V treh tednik je bil ž njim gotov in ko so ga strokovnjaki pregledali, so nasvetovali le nekatere spremembe, ki so se ludi izvršile, is komponiranjem opere je začel skladatelj 1. 1922 In 9. UcijVenikra 11)25 je bil popolnoma gotov s klavirskim izvlečkom in orkestralno partituro celega dela, ki ob?ega tri dejanja. — O zasedbi opere in posameznih vlogah jutri. Opourjamo pa, da je predprodaja vstopnic že v teku. MarifoorsHo gledišče četrtek, 3. marca ob 20. uri: VESELA VDOVA'. A. Kuponi. Knfige in revije ^Planinski vestnik«, glasilo Slovenskega planinskega društva, štev. 3., ima sledečo vsebino: Dr. H. Tuma: Bohinjski Kot — Mira Marko: Severozahodna sieua Ojstrice. — Tone 1'odvrečar: O Makedoncih in Makedoniji. — Brunon Rotter: Krvavec —Veliki Zvoh. Jožef Zazula: O gozdnih poteh , in stezah okoli Idrije. — Jože Šler: Sv. Frančišek Aslški in duli planinstva. — Izredni kongres zveze planinskih društev kraljevine SHS. — Skioptična predavauja osrednjega odbora SPD. — Zimska tu-rislika in naši smučarji. — Smučarski odi-ek SPD. — Ustanovitev šmarnegorskegn odseka pri O. O. — t Ing. Ignacij Šega. — Priloga: Mojstrovka iz Planice. Naročnina 10 Din letno Naroča se pri osrednjem odboru Slovenskega planinskega drušlva. '■ . Naxnanila Krilni občni zbor društva konceptnili urednikov politične uprave iz Slovenije se bo vršil dne 19. maje,a v knjižnični dvoraui velikega župana mariborske Oblasti. Spored: 1. Poročilo odbornikov, 2. jDoročilo nadzorstva, 3. volitve novega odbora, 4. predlogi, 5. slučajnosti. Čc hi bil ta občni zbor ob napovedani uri nesklepčen, se bo vršil drugi pol ure.pozneje, po S 16 društvenih pravil sklepčen ob vsakeni številu navzočih. Poizvedovanja Našle so so dne 28. februarja v doleryskomi vlaku št. 1018 cerkvene podobe, slikane пд platno brez okvirja. Slike so dragocene. Dobijo se v Ljubljani na gorenjskem • kolodvoru v administraciji. Papir za zavijanje, čist, à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana. 127 '-i® a Sir H. Rider Haggard: Ш cesarla Mbrifezum Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljancc »Tedaj ima stotnik Bernai Diaz povelje, da opleni in razruši to mesto, da ga izroči za dvanajst ur Tlaska-lancem in drugim zvestim indijanskim zaveznikom, da zberejo vse prebivalce, kolikor jih or iane živih ter jih odpeljejo v mesto Mehiko, kjer bedo predani kot sužn.'i.« ; v. »Dobro,« sem mu odgovoril; i:tekom ene' u№ prejmeš odgovor.« Pu livši vrata zastražena, sem cil itel v palačo In spotoma razposlal šele, da bi sklicali vso žive svetovalce na posvetovanje. Pri vrntjli'--palače sem srečal ženo Otomi, ki me je prisrčno pozdravila; ko jo slišala o našem porazu, je slcoraj mislila, da me nikdar, več ne vidi. »Pojdi 7. menoj v posvetovalno dvorano,c setij ji rekel; »tam bi rad govoril s teboj. : Odšla sva v dvorano, v kateri so se svetovalci že zbirali. Čim se je zbrala večiua njih, vseh skupaj je' bilo samo osem, sem jim brez.vsake opazko ponovil do Garcijeve besedo. Nato se je oglasila Olomi; ker. jc bila prva po dostojanstvu, je t\idj imeja pravico do prve besede. Dvakrat sem jo bil žc sîisàï govoçiti k njenemu ljudstvu Otomi glede obrambe zoper Špance. Prvikrat, kakor so bralci gotovo še spominjajo, ko sva prišla kot odposlanca od Kuillahue, naslednika njciMg» ouata Mon lezunie,.,prosit te otroke eora po- moči zoper Korleza m njegove Tjule. Drugič se je bilo zgodilo,"ko sva se pred kakimi štirinajstimi leti po padcu teixqklitlanskega mesta vrnila v Mesto smrek kot begunca in ko so naju prebivalci, razkačeni vsled smrti malone .dvajset tisoč svojih vojnikov, hoteli v znamenje miru Izročiti Špancem v roke. Pri obeh teh priložnostih je Otomi zmagala s svojo zgovornostjo, z veličino svojega imena in dostojanstvenim veličastjem svoje osebe. Sedaj je bil položaj vse drugačen, in v tej sili nama ne bi vse to nič pomagalo tudi ako se ne bLstanidvaiH poslužiti se teh sredstev. Njen« veliko img je' bilo sedaj zgolj t serreà,' efta mnogih izginevajočih senc v-hlikega ce-earstVa, čegar^slava je za vedno zalomila. To pot sc ni ' obračala v strastnem, govoru do ponosa in šeg izgub-; ljcncga ljudstva, sedaj ni bila več. mlada in prvotni 1 sijaj njene žonskestj je bil minui. Vzlic tému sëm hii-'"slfly ko je ftala s sinom inj menoj cb svoji strani, da bi. ragovo^i-a z' nane svctovalcc, ki" šo od sfrahu .Ujiadlegn liea in brez moči zor.ef kruto usodo molče j žtleli prèti ffl^o,1«^-Otomi ni bila nikdar lepša in da I itjenô' bëseâe 'Ôj^o rfikdar bile bolj 'zgovorne, kakor, i so bile."j)^j3proste; ^Prijatelji, - je rek i a, znana varti jc fdšre.čh, ki. nas je zatl'éîarBîoj'rtîo?, vam je sporočil p Van'ić^fin-lov. Naš poicžaj je obupen. V -iiajb^j^cjn. slučaju 1 imamo samo tisoč mož za obramr-o uaaoga mestu, do-ma naših očetov, in samo mi med vso«»j «nahttaSkimi ljudstvi, se še vedno upamo z oroïjeln v. rrtki n?fhv-. ljati belim ljudem. Pred lèti sem vam rekla: Voliio \ med smrtjo s častjo in življenjem-v sramoti! Danep vam zopet rečem: Volite! Za mene in za moje ni - ir-I biro; smrt jc naš «leteč*-aH se'odločiteHBtf-^ftio ali za drugo. Ampiik glede vas je drugače. Ali hočete umreti v boju z orožjem v roki ali hočete vi in vaši otroci služiti ostala leta svojega življenja kot sužnji Svetovalci so se nekoliko časa posvetovali, nato pa jc njihov govornik odgovoril: " : Otomi, in ti Tjule! Dolgo vrsto let smo se ravnali po vajinih nasvetih in ti so nam prinesli le malo srečo. Ne pripisujemo krivde vama, zakaj anahuaški bogovi so na's zapustili kakor smo mi zapustili nje, in samo bogovi stoje med ljudmi in njihovo zlo usodo, ïl' tor'akoli nesreča ič zadela nas, vidva sta jo delila :: nami, in lako je tudi žedaj na koncu. V tej poslednji uri otomjjskega ljudstva bomo držali svojo besedo. ■ Ш smo volili; svobodni smo živeli z vama in še vedno svehodni. hočemo z vama umreti. Kakor vidva smo tudi пнДцкШ.misli, tfa.je. boljše za nas in za naše, da poginemo kot svobodni ljudje kakor da bi živeli svoje .dni pod jarmom Tjulov.c . , Dobro je,r je rekla Otomi; i.sedaj nam ne pre-o. taja nič drugega kakor da si poiščemo smrt, ki bo tako slavna* da jo bodo opevali-še V poznih časih. Soprog, slišal si odgovor našega zbora. Naj ga cujejo Udi špand.« tako sem sc vrnil z belo zastavo v roki nazaj na ir.ç.Sfnp''\dVv.i«ije in IđlcoJ nato je iz španskega tabora •p^soj"poslanec,..da bi govoril z menoj — ne več de Garcia, ampak drug.- Z malo besedami sem mu povedal, d«:hočejo onj, kolikor jih je še ostalo'od otomij-rkogiVIjud: tva, vmroti pocitazvalinaml svojega mesta kiikcr so i-red njimi «mrti otroci Tenoktitlana; ampak dokler bodo imeli eno sulico, da bi jo zagnali, in eno v1 ■•■. i-i bi jo vrgla, toliko časa sc nc bodo podali milosti Španoev, A»® i»t»jï .inajldiftJ v ointHU oi»os |S3 n § p«s 1 è ■§. o 5. o gS * ** Б « t i n - _ 1 o o < JuB !. S g r S § a f° p s. S s«5 ВГ » ; S 3 7 s s » I f p f f! is ihï TMKO-PERILO z b mošlie, žene In otroke, volna v raznih barvali, ro!«v.v»ce, nogavice, doko-lenice. nahrbln>k9 za šolar.ie in lovce, dežaiiiii, kloti, šitoni žepni robci, palice, vilice, noii, škarje, potrebščine sa šivilje, hrojiie, 4«ЦиЈе, brivce in t. d. edina le pri Ivrditt JUJbl t t A.I biiau PreSernovepa «.pomvMikst Naju žje cciie! «a veliko i« malo! Opozarjamo na izvajanje Beethovnove Г^. simfonije pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poliča in pri kateri priliki se prvikrat poje v našem mestu sklepni r.bor, Schillerjevà oda »Radosti; v slovenskem jrrJku. Izvajanje tega epohal-nega dela zahteva naravnost ogromen aparat. Močan orkester, ki ima clavuo vlogo pri tem delu, je za naše izvajanje sestavljen iz celotnega opernega orkesira. ki je pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice, dalje s člani Podzveze glasbenikov, sodeluje pa tudi par članov zagrebškega opernega orkestra. Zborovski del, katerega je na-študiral ravnatelj Matej Hubsd, je prevzel pevski zbor Glasbene Matice, ki je za to priliko pomnožen z gojenci konservatorija in glasbene šole. Solistične partije pa imajo v rokah odlični člani naše opere: ga. Larija Žaludova, Vilma Thierry-Kavîni-kova, g. Zdenko KnitU in g. Julij Betetto. Poset-nike opozarjamo, da so v=topnice že v predprodaji v Matični knjigarni. Koncem tedna pa bo na razpolago tudi posebna knjižica s kratkimi podatki o delu samem in z tiskanim besedilom ode. Izvajanje IX. simfonije se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. zvečer v Unionski dvorani. Vsa obMo.ieèa kolesarska društva in klubi v Sloveniji se vabijo, da pošljejo svoje delega'e na sestanek, ki se vrši 6. t. m. oh 10 dopoldne v gostilni Lozar, Sv. Jakoba trg, glede vstopa v zvezo. — Pripravljalni odsek. Pričetek noqomelne sezone v Sloveniji. Prihodnjo nedeljo, 6. t. m. se prično v LNP, ako se vreme zopet ne poslabša, tekme za prehodni pokal LNPa. V Ljubljani se odigrata na igrišču Ilirije dve tekmi prvega kola, v katerih se srečajo Hermes in Krakovo ter Ilirija in Panonija. Preostale tri tekme prvega kola se vrše teden dni kasneje, drugo kolo 19. in 20. t. m. in finale za ljubljansko okrožje 25 t. m. Sporedno se vrše pokalne tekme tudi v Mariboru in Celju. Odločilni dve tekmi sta določeni na 3. in 10. april in sicer se vrši 3. aprila semifinale med zmagovalcema mariborskega in pa celjskega okrožja, 10. aprila pa finale med zmagovalcem v Ljubljani in zmagovalcem v semifinalni tekmi. Glavna skupščina Saveza Mo'.oklubova Kraljevine S. H S. V nedeljo, dne 27. februarja 1927 so se sestali v prostorih Avtomobilskega kluba Sekcijc Ljubljana delegati motoklubov. včlanjenih v Savezu Motoklubova Kraljevine S. H. S. V Sa-vezu so včlanjeni: f. Hrvatski motociklistički klub. Zagreb, Motokoturaški klub Zagreb 2, I. Hrvatski gradjanski športni klub, Beogradski Motoklub, Beograd, Motoklub Sremac 2, Vinkovci, Avtomobilski klub Kraljevine S. H. S. Sekcija Ljubljana, Motoklub Slovenija, Ljubljana, ter Motoklub Maribor v Mariboru. — Ob priliki poročil gg. predsednika, tajnika in vodje športne komisije so se spomnili omenjeni gospodje predstoječega obiska nemških automobilistov in motociklistov,. včlanjenih v nemški državni organizaciji ADAC. Ta klub priredi spomladi veliko turno vožnjo iz Nemčije preko Švice, Italije in Jugoslavije (Planina—Ljubljana—Celje—Maribor) v Avstrijo, od koder se vrača kolona v Monakovo. ADAC je naprosil Savez Motoklubova za sodelovanje. Sklenilo se je, da se nemški športniki čim gostoljubneje sprejmejo, da se jim gre na roko v vsakem oziru in da se jim razkažejo vse pokrajinske krasote Slovenije. _ Predlog g. Živko Cvijiča iz Zagreba, da naj bi ostala centrala Motosaveza tudi še nadalje v Ljubljani, je bil soglasno sprejet. — V odbor centrale o bili soglasno izvoljeni: kot predsednik g. dr. Al- bin Kandare, kot podpredsedniki g. Edo Funk, g. Karol Robaus, g. dr. Alojzij Zalokar in g. dr. Bo-gomeljevič, kot tajniki: g. Riko Marič, g. John P. labcc, g. major Josip Jaklič, kot blagajnik g. F.gi-dij Čeh, kot odborniki g. Gorjane, g. Goreč, g. Cvijić, g. Kenda. V športno tehniško komisijo so bili izvoljeni: kot vodja g. Rado Hribar, kot pomočnika pa gg. Ivan Strban in Norbert Felber. Arhivarsko mesto je zasedel g. Egon baron Zois. _ Delovanje Motosavcza je obsegalo v prošlem letu 10 prireditev. Od teh odpadejo 3 na I. Hrvatski motociklistički klub. 3 na Motoklub Maribor, 2 na Motoklub Slovenija ter 1 na Automobilski j klub Sckcija Ljubljana. DE PINEDO. Iz Klnias v Sardiniji je odpotoval De Finedo 13. februarja, je bil v par dneh v Bolaroi, ni mogel zaradi vremena leieti naravnost čez Atlantik, je letel nazaj v Dakar, nato na Kapvcrdske oioke, od tam v Brazilijo, a zaradi vil arjev nazaj do otoka Fernando da Noronha, je tam popravil poškodovani kidroplan, je plaval v Brazilijo v Porto Natal, od tam 24. t. m. v Pernambuco in nato na prej. Najdaljši je bil polet od Porto Praya na Kap-verdskili otokih do Fernando da Noronua (izg. no-ronja), 2370 km; prevozil jih je v 16 urah. Vc>; polet 8790 km je trajal 52 ur iu 40 minut, na uro 1 166.160 km. I Iz J'orto Natal je brzojavi! De Pinedo pred- j sedniku brazilske republike Washington'! Luisu sledeči pozdrav : Prišedšl danes v veliko deželo brazilsko, ž'• lim najprvo poslati Vaši Ekscelencl pozdrav itali- j janskega naroda prijateljskemu narodu brazilske- ' mu, polom naših trobarvniii kri!, želeč Vaši Eks-celenci in Braziliji bodočnost, polno procvita in blagostanja; in sem prepričan, da se bodo zmeraj bolj okrepile vezi prijateljstva med obema latinskima narodoma, ki ju Ocean ne loči, temveč druži — De Pinedo! Pa naj reče kdo, da Italijani ne znajo. Tolet ob brazilski obali je bil diven, hitrost 175 kilometrov, zrak tako miren, da enkrat De Pinodo dve uri skupaj sploh ni prijel za krmilo. V glavnem mestu Brazilije Rio de Janeiro ga je čakal minister zračnega prometa, ga je čakal mornariški minister, vsa italijanska kolonija, na tisočo navdušenih športnikov in ne-sportnikov. Z avtomobilom so ga peljali v hotel, kjer je bil gost brazilske vlade. Od Rio de Janeiro je brzel naprej v S. Paolo in dalje v Buenos Aires v Argentini. Sedaj, ko to pišemo je gotovo že tam in ostane tam deset dni. Ne ve še, če bo šel čez Ande v Chile; gotov pa je, da se bo peljal čez brazilski pragozd na sever Južne Amerike, od tam v Centralno Ameriko, nato v Severno in odtod čez Atlan-tih nazaj v Evropo, preko Azorov. — Zares lep poleti AMERIŠKO AMATERSTVO. To amaterstvo ima svoja posebna pota. Najprvo so Norvežana Hofa zaradi velikih njegovih zahtev proglasili za proresijonala, nato pa --o mu zopet pripoznali amaterstvo. In zakaj to? Za o, ker je grozil, da bo vse povedal, kar se za kulisami godi. Torej so volili manjše zlo in so ga proglasili zopet za amaterja. Kljub temu, da je na 'eden zaslužil včasih do 2000 dolarjev. To bi bilo v redu. A kaj bo rekla Evropa, sedaj, ko pride Hoff nazaj? Švedi so že oglasili in so kar naravnost povedali. da nikakor ne morejo priznati Hoffa za amaterja. Sledili bodo še drugi. Zelo se kregajo v Ameriki v tenka. Sicer amatererv tam ne plačujejo direktno, a jim i jih stroškovnike tako dobro plačajo, da si čist amater in da hkrati lahko samo od tega prav dobro živiš in si še veliko prihraniš. Kajti amaterske določbe v Ameriki so take kot gumi; lahko jih raztegneš kakor hočeš, pa ostaneš šc zmeraj dober amater. Najbolj hud je Vincent Richards, znani teniški mojster. Zelo je hud; ameriška teniška zveza ga je črtala iz oficielnega seznama teniških prvakov. V pogovoru s časnikarjem je izjavil, da se pripravlja revolucija, ki bo pomedla newyorško kliko s površja. /fakozvani ameriški amaterski tenis je samo še bajka. Poglejte le Willsovo Heleno; 250 dolarjev za»!uži na teden z risanjem. Zakaj jo tako dobro plačajo? Zato, ker je prvakinja tenisa.* Tako govori ne-amater o Se-amaterjih. Neki časopis pravi na to: »Ali je tako? — Ta'ko je.< Vinka drobna vrsCcn 1'SO iHn aH vsaka beseda ao nor. Nalmanjtl on as 3 ali 5 1 ln. ('glasi nad .cvcl vrstic se računu So vlie. Z» odgovor «nam o: Na vproSanJa brez mm' e ne otigovcr|i'mo! SLUŽBE IŠČE GOSPODI NA. ki zna ši-vati in klekljati in se želi naučiti nekoliko kuhati. Gro par mcsccev brezplačno. — Naslov v upravi lista pod it. 1522. Fekovski pomočnik 18 let star, priden in zanesljiv, išče pri dobrem mojstru službe. - Naslov v upr. lista pod št. 1509. Krojaški pomočnik zrr.o'cn boljšega dela — želi mesta v boljši delavnici, патаје v Ljubljani ali Celju. Nastop takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Sta na služba« Stev. 1491. Klemenčevi travniki in njive se bodo oddale potom javne dražbe v nedeljo dne 6. marca t. L za debo treh let v rajem. — Zb'rališče interesentov ob 1 (13) popoldne pri mostu konccm Opekarske ceste. (Mesarica.) Meteorološki zavod v Ljubljani dne 2. marca 1927. Višina barome'ra ^08'8 m Opazovanja Barometer toplota f C1 Kcl. »loge » \ Veter ln brzina » ш Oblačnost 0-1 Vrsta padavin ra M tT UL li krat res oh ODazovcnlu 7 759-3 8-5 83 NNW 0-5 10 12-1) 8-2 Ljubljana (dvorce) S 759-7 8-4 85 NE 1 10 škrop 14 759-7 11-8 72 E 0-5 10 21 762-1 9-6 90 8SW 0-5 10 me leno Maribor 758-5 7-0 92 SE 3 10 16 5 Zagreb 759-0 8-0 88 SW 1-5 10 megla 16 6 Belgrad 8 759-8 7-0 68 SE 5 4 21 7 Sarajevo 760-9 9-0 53 E 3 9 16 6 Skopije 765-1 5-0 92 W 0-5 10 16 1 Dubrovnik Split 759-5 13-0 80 SSE 15 10 m, živahno 16 12 Praga 7 7579 4-0 mirno 10 14 3 Najvišje temperatnre veljajo za prejšnji dan, razven Ijnbljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme Dunajsko vremensko poročilo za 3. marca: oblačno, deževno, toplo; kasneje zboljšanje vrem ena. Povpr. baTom. nižji ko včeraj za 0.7. Iščemo zanesljivega in veščega ferja ki je obenem elektromonter. Imeti mora oba isplta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St 1496 Ahademshe tehniške Studile Priprave na oddaljene (Fernvorbereitung) od začetka pa do diplomiranega inžinerja na kaki visoki tehniški in kolonijalni šoli v Belgiji. Oddelki: gradba strojev, elektro-tehnika, kemija, metalurgija, industrija, gradba automobile, kolonijalne znanosti, trg. znanosti Prospekte brezplačno: Département Technique 25, Brd. Constitution. Liege. (Belgien). nadarjen in mar-rdiei ljiv, se želi izučiti krojaitva na deželi ali v mestu; drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod it. 1493. EKONOM! Iščem službo kot samostojen upravitelj večjega posestva. Verziran sem v vseh panogah gospodarstva z 20 letno prakso, posebno strokovnjak v vinogradarstvu in sadjarstvu. Najboljše reference na razpolago. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »Ekonom« 1337 мшиашиаиа Proda se hiša s kozolcem, vrtom, njivo in travnikom, ob državni cesti, blizu kolodvora; na posestvu se redi 2 govedi. V hiši jç električna razsvetljava in vodovod. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 1397. dunajski, najfinejši izdelan, prosto stoječ, peč-niki, 2 grelca, meri _'7 palcav, rab'jen le par let, se radi zmanjšanja gospodinjstva proda. Primeren je za kako graščino. penzijs ali gostilno. Naslov v upravi ista pod številko l?.:<. gosj/Tjajca- za valenje se dobe v trgovini F. TROHA na Kodeljevem. 1520 Izučen trgovec in spreten komercifalist, vsestransko dobro verziran (knjigovodja, bilan-cist in korespondent) — sedaj komercijelni vodja pri stavbnem podjetju in parni žagi, želi službo premeniti. Perfekten ▼ slov., hrv. in nemškem jeziku v govoru in pivi. — Cenj. ponudbe pod: »Organizator« 1475 na upravo »Slovenca«. \?rcstes'u$be\ Gospodinja se iiče za župnijsko pristavo. Biti mora zanesljiva in zdrava. Znati mora priprosto kuhati in imeti veselje do gospodinjstva ter mirnega življenja v samoti. Plača dobra. — Ponudbe pod: »Zvesta« St. 1466 na upravo lista. Prodajalka mešane stroke, zanesljiva, dobi službo na deželi z vso skrbo pri hiši. - Ponudbe pod: »Dobra moč« St. 1468 na upravo. Potnik ki že potuje za druge tvrdke po slovenskih in hrvatskih deželah, s e sprejme proti proviziji. - Ponudbe na upravo lista pod Sposoben 1347. OHtelj v Pri-norjui mati s sinom iSče skrom., marlj. deklico ali ženo koja zna kuhati; delovala bi pa kakor v svoji hiši. - Naslov: KROGGI, Stari Bar. 1103 psici 2 čistokrvni "?ac Foxterisr izredno lepi, samo ljubiteljem živali, ugodno naprodaj. — Vprašanja od U—17. ure — Schuch, Voinjakova 4/Ш., levo. Kdo proda? K n p i m 70 m3 žamanih hrastovih PODNIC I. vrste, v dimenzijah: 43 mm, 2.60 m, 2.70 m dolgih in 50 mm, 2.80 m in 2.90 m dolgih. Dobava in plačilo takojšna. Ponudbe na upravo lista pod: »Hrastove podnice« itev. 1511. Stanovanja Malo stanovanje se odda. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Majhno stanovanje«. V NAJEM ODDAM trgoviro: 2 sobi, kuhinja, šupa delavnica, z clektr, silo, sredi Ljubljane. — Sprejmem tudi kompa-njona za obrat. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Maj« 1525. Kruino moko ln rženo moko vpdno 9VPÏ1, kurite zelo ugol.io prt Л. VOLK. LJUBLJANA KcOJeva costa 24. Stavimo podjetje CCCETTO & drugoui družba 7. o. z Maribor. Frančiškan, ul. Predajemo za Slovenijo naših amer, pisalnih strojev IJnderwood. Obrniti se ]e na: Generalno zastopstvo „UNDSRWOOD" Zagreb, Mesnlčka 1. Več poslovnih lokalov v I. ozir II. nadstropju, v bližini pošte ozir. Marijinega trga ležečem poslopju, se takoj ODDA. - Istotam tudi pisarniške mobilije naprodaj. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1524. mi milic za nadomeščanje z umetnimi zobmi, cela zobovja. zlate krone in mostički, plombe,-izd i ran je zob brez boli. — Mesečni obroki za državne uradnike in manj premožnejše. L f. ESOPPE. drl dips. denllsi CCiie. HihloSiCevo ul. 3. Govorne ure: 8-12 dopoldne in 2—5 popoldne. najusodnejši kupCijskl trg v Evropi Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 blagovnih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekt od častnega zastopstva STEGU ln DRUGI, Ljubljana Gledališka ulica 8. Telefon 925, Priporoča se MAST znamke J. P. lastni izdelek tvrdke Evaîd Popovlč, Liubilana Cena nizka, blngo izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PREKAJENO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. LOVRO PETOVAR vinogradnik, Ivanjkovci — priporoča svojo zalogo pristnih ljutomersko-ormoških vin. 4 'l; ^^-Ss'Vyfe "v 'V./.-p' Hi '/A JSlr fi-ti Potrta globoke žalesti sporočam vsem sorodnikom in znancem, da je moj predobri, nepozabni sin in brat, gospod Dušan Zidar bančni uradnik preminul po dolgi in mučni bolezni v najlepši dobi 25 let. — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 3, marca t. 1 ob pol 6 popoldne iz drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. marca 1927. Žalujoča mati, sestra in brat. V globoki žalosti sporočamo pretužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, brat in stric, gospod Ivan kuré tovarniški obratovodja v pokoju danes po daljši, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. — Truplo blagopokojnika prepeljemo dne 4. marca ob 2. uri popoldne iz Ljubljane — drž. bolnica — v Dobrunje, kjer se bo vršil pogreb ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Urhu. — Sv, maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Sv. Lenarta. Vevče - Ljubljana, dne 2. marca 1927. IVAN, RUDOLF, MAKS, JOSIP, VALTER, sinovi. — ANA, FRENCI, EMA, IVANKA, MICI, hčere. - MARIJA KURE, sestra. - ANTONIJA KURE, roj. MIHEVC, snaha — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ce& fzdaiateli dr. Fr. KuIotcc. Uredniki Franc Icrsetflav.