POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE KAREL ERJAVEC Predsednik DeSUSa Nasprotujemo enotnemu davku na dodano vrednost v višini 20 odstotkov, zato bomo v okviru partnerstva za razvoj predlagali boljšo rešitev. Enotno davčno stopnjo podpiramo pogojno, če ne bo prizadela socialno najšibkejših in v kolikor dejansko pomeni razbremenitev slovenskega gospodarstva, kije med najbolj obremenjenimi. Za enotni davek na dodano vrednost smo trdno prepričani, da ga ne bomo podprli. LETO XXXVIII, 17. MAREC 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR «SR Citalniski večer v Poljanah nad Rečico s Štefanjo Glušič 99 let Valentina Lesjaka iz Šmihela nad Mozirjem REFERENDUM O USTANOVITVI OBČINE REČICA OB SAVINJI (stran 5) f 8140 IQNet upravljanje s stanovanji, d.o,o. Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.rlv.si/habit Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Uprava: Zdenka Berlot - direktorica **"8*5° * TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email,si Cenjene stranke obveščamo, da sprejemamo naročila za kokoši - rjave in srahaste, in petelinc - rjave m srahaste, ki bodo konec marca stari 18 tednov. Naročila oddajte v poslovalnici do srede, 29. marca 2006. Dobava bo v petek, 31. marca 2006. - Trgovina Šmarno, Šmartno 74. Šmartno 584-51 -32 -Trgovina Bočna. Bočna 129, Gornji Grad 584-50-05 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 584-75-09 - Trgovina Rečica. Rečica 61. Rečica 583-51-35 -Teh. trgovina Radmirje. Radmirje 11. Ljubno 838-80-43 -Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 2. Mozirje 837-07-71 -Železnina Gornji Grad. Attemsov trg 8 839-44-20 - Železnina Ljubno, Foršt 6. Ljubno 584-12-41 - Železnina Luče. Luče 34. Luče 584-40-24 Cena ene živali je 1.099 SIT (4.58 EUR) Strokovno posredovanje pri PRODAJI, ODDAJI, NAKUPU in NAJEMU hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, vikendov in parcel; 5S sestavljanje pogodb in svetovanje; SS vpisi v zemljiško knjigo; SS cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; ss oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; m brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; H provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NAŠA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! Ponedeljek, 27.3.2006 Loke pri Mozirju Ljubija Šmihel Žekovec od 9. do 10. ure od 10. do 11. ure od 11. do 12. ure od 12. do 13. ure Torek, 28.3.2006 Radmirje od 9. do 10. ure Gornji Grad od 10. do 11. ure Nova Štifta od 11. do 12. ure Bočna od 12. do 13. ure A Sreda, 29.3.2006 Kokarje od 9. do 11. ure il Pobrežje od 11. do 12. ure » Nazarje od 12. do 13. ure Četrtek, 30.3.2006 H Podvolovljek od 12. do 13. ure OSREDNJA mmmCA sšuJB Tretja stran Plače - takšne in drugačne Ta teden so predstavniki sindikatov in delodajalcev končno sedli za skupno mizo in se dogovorili, da bodo politiko plač za prihodnji dve leti urej ali dvostransko, da bodo v ta namen sklenili posebno kolektivno pogodbo ter da želijo proces pogajanj zaključiti do konca aprila. Ustanovili so posebno skupino, ki bo do 11. aprila, ko se bodo začela resna pogajanja, pripravila predlog kolektivne pogodbe o politiki plač. Predstavniki zaposlenih in delodajalcev se tokrat prvič pogajajo brez vladnih predstavnikov, kar je za zasebni sektor sicer običajno. Pogajanja podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije, saj je prepričana, da dosedanji dogovor o politiki plač za delodajalce ni sprejemljiv, ker je sistem uskladitvenih dodatkov porušil plačna razmerja in bistveno povečal maso plač. Zadnji dve leti so se plače praviloma usklajevale z rastjo cen življenjskih potrebščin s tako imenovanim uskladitvenim zneskom. Plače zaposlenih v zasebnem sektorju so se nazadnje dvignile s 1. avgustom 2005, in sicer za najmanj 5-100 tolarjev, kot je predvideval leta 2004 sklenjeni dogovor o politiki plač. V posameznih panogah so se predstavniki zaposlenih in delodajalcev na podlagi večje uspešnosti dogovorili tudi za višje dodatke. Precej bolj zaostreno je stanje v javnem sektorju. Vse odločbe o plačah sodnikov in tožilcev, ki so se spremenile s 1. marcem, so začasne, dokler ne bo ustavno sodišče odločilo o ustavnosti zakona o sodniški službi. Kot je znano, je Slovensko sodniško društvo na ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev. Predlagali so tudi, da ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanih določb. Nekateri sodniki so se zaradi plačne reforme v sodstvu odločili, da bodo delali le toliko, kolikor od njih zahteva sodniška norma, mnenja javnosti o upravičenosti takšne reakcije pa so precej deljena. Večina »preprostih« ljudi je prepričana, da se sodniki ne bi smeli odzvati na takšen način. Vlado torej čaka še precej naporno delo, upajmo le, da posledic na svojih plečih ne bomo (spet) čutili le državljani. IZ VSEBINE: Aktualno: Plače funkionarjev ostajajo enako visoke.... 4 Ustavno sodišče: Financiranje družinskih pomočnikov.5 DeSUS: S kandidati v vse občine... 11 Na naslovnici: V gornjegrajskem domu kulture so otroci razveselili matere in žene Intervju: Pogovor z Marijanom Petanom, članom New Swing Quartata.. Ljubno ob Savinji: Ustanovljeno društvo Zgornjesavinjski starodobniki. Nazarje: 80 let patra Mirka Silvestra.. Radio klub Mozirje: Občine gluhe za njihove potrebe ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 11,17. marec 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NOV PLAČILNI SISTEM ZAMRZNJEN Plaže funkcionarjev ostajajo enako visoke Vlada je odločena vzpostaviti enoten in pregleden plačilni sistem, o njegovi pravičnosti pa zadnje tedne razpravlja celotna Slovenija. Nekateri ga podpirajo, drugi absolutno zavračajo. Najbolj ostre odzive vlada dobiva iz sodniških vrst, kjer je Sodni svet dosegel odločitev ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja novega plačilnega sistema. Sodniki, ki so se pred zamrznitvijo celo odločili za delno stavko, poudarjajo, da bi nova plačna reforma lahko imela obsežne negativne posledice pri zagotavljanju učinkovitega sodnega pravnega varstva, zlasti zaradi znižanja njihovih plač. Znižanje sodniških plač naj bi bilo nezakonito, po mnenju Slovenskega sodniškega društva je sporno tudi plačevanje sodnikov po učinku, torej po delovni uspešnosti. Ustavno sodišče se s tem očitno strinja, saj je prejšnji četrtek zadržalo veljavnost odločb zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev, ki bi začel veljati s 1. marcem. Ustavni sodniki so torej sk-lenili, da se funkcionarske plače obračunavajo in izplačujejo po starem. Preprosto povedano, funkcionarji se, vsaj začasno, še lahko veselijo takšnih plač, kot sojih vajeni. Da gre le za začasno oviro, ki jo bo vlada slej kot prej premagala, odločno poudarja minister za javno upravo Gregor Virant, saj je, kot pravi sam, vlada trdno odločena uveljaviti pregleden plačilni sistem. Virant vztraja pri mnenju, da je tudi v sodslvu treba uvesti sistem nagrajevanja po delovni uspešnosti. Sodstvo ne bi smelo delovati samozadostno, ampakse skupaj z ostalimi javnimi institucijami truditi za boljši plačilni sistem in kvalitetnejše služenje državljanom. Tako vlada kot sodniki se strinjajo, da zamrznitev reforme daje možnost za tehtnejši pristop obeh k rešitvi nastale situacije oziroma k določitvi, kakšna plačna reforma je sprejemljiva tudi za sodnike. Tako eni kot drugi pa bi se zagotovo morali večkrat vprašati, kakšne spremembe so najbolj sprejemljive za malega človeka. Tistega, ki nima vpliva sodnikov ali moči funkcionarjev, da o njihovih plačah sploh ne govorimo. Tatiana Golob "občinski svet gornji grad Privabiti investitorje in mlade družine Svetniki občine Gornji Grad so na četrtkovi seji sprejeli mnenje občinskega nadzornega sveta o opravljeni notranji reviziji vrtcev Gornji Grad in Bočna za leto 2004. Strinjali so se tudi s predlogom povišane cene za predšolsko vzgojo v vrtcih Gornji Grad in Bočna, katere po zagotovilih Tine Gutman iz občinske uprave še vedno odstopajo od ekonomske cene. Najbolj v prvi starostni kategoriji, kjer so cene povprečno za slabih 20 odstotkov nižje od ekonomske cene, zaračunane po pravilniku o metodologiji. Cene drugega starostnega obdobja in kombiniranega oddelka so se približale ekonomski ceni, saj je po besedah Gutmanove odstopanja komaj za dobrih 5 odstotkov. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o oprostitvi komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjskega naselja Tičjek II. Z olajšavami želijo v Gornjem Gradu privabiti mlade družine, da bi se v za-drečkem središču odločale za gradnjo individualnih hiš. V lanskem letu je namreč umrljivost presegla rojstva, zato so v Gornjem Gradu pripravljeni tudi s temi olajšavami spremeniti demografsko podobo občine. Savinjčan Naša anketa Sodniške plače Pravica je gospa zzavezanimi očmi. Morda je tako nezmotljiva, da ne potrebuje svojih čutil, da bi zaznala razliko med dobrim in slabim. Ampak, ali nemara ne dela tista preveza čez oči pravice malce počasnejše v svojem odločanju? Če sklepamo po slovenskem sodstvu, si vzame veliko časa in resnica, da sodni mlini meljejo počasi, nikakor ni iz trte zvita. Nekaterim javnim uslužbencem so se znižale plače. Večina jih je to sprejela, zapletlo pa seje v »hramu pravice«. Sodniki se namreč s to spremembo ne strinjajo. Toda, kdo ima bolj in kdo manj prav? Sodniško delo zahteva visoko izobrazbo, s sabo prinaša poleg vseh drugih tudi moralno odgovornost. Po drugi strani pa lahko opažamo kopico nerešenih vprašanj na slovenskih sodiščih. Marsikdo raje obupa, kot da bi šel iskat pravico v njen sam vrhovni sedež. Torej, kdo ima bolj in kdo manj prav? So nižje plače ustrezne za sodniške službe? Bo določevanje plač glede na storilnost zmanjšalo zaostanke na sodiščih ali je treba iskati vzroke drugje? Odgovore smo skušali odkriti v tokratni anketi. Anton Steblovnik, Mozirje Plače sodnikov so gotovo prevelike. Če lahko ljudje prebijejo mesec z najnižjimi plačami, bodo tudi sodniki preživeli z manjšimi. Naj delajo bolje, določenih spodbud za opravljeno delo pa ne potrebujejo, saj je že osnova dovolj velika. Marija Steblovnik, Mozirje Delo je odgovorno, to je res. A glede na zaostanke lahko sklepamo, da njihovo delo ni zadostno. Pravičnoje, če se plača določa tudi glede na opravljeno delo in to bi bilo v primeru sodnik- Adolf Fužir, Nazarje Sodniki imajo prevelike plače glede na rezultate njihovega dela. Vsak delavec ima normo in če hoče zaslužiti, jo mora izpolniti. Sodniško delo je v zaostanku, sodnike same pa je težko nadzorovati. Ivan Kramer, Luče Znižanje plač sodnikov je dobro, seveda pa ne za tiste, ki ne delajo dovolj dobro. Za tiste, ki se trudijo, bodo namenjeni dodatki, kar je tudi spodbuden ukrep. Na slabšem bodo le tisti sodniki, ki že tako povzročajo zaostanke. Drago Klemenšek, Rečica ob Savinji Plača naj bo po učinku. Če je sodnik dober, naj bo takšna tudi plača, če pa je njegovo delo slabše, naj tudi plača odraža to. A dokler so kriminalci na prostosti, to odraža slabo delovanje. Alenka Oblak, Lepa Njiva Glede na zaostanke bi morda sodniki bolj pohiteli, če bi se jim osnovne plače znižale in bi bila pomembna tudi količina opravljenega dela. Njihova izobrazba je sicer visoka, študij dolgo traja, a vseeno mora delo biti opravljeno. Tudi delavec mora krepko delati in to za mnogo manjši denar. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ov gotovo dobro. Referendumom o ustanovitvi občine Rečica ob Savinji DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Poslanke in poslanci Državnega zbora so s sprejetjem odloka za 9. april razpisali posvetovalni referendum in določili osem referendumskih območij, na katerih se bodo tamkajšnji prebivalci izrekali o ustanovitvi občin. Referendumsko glasovanje bo potekalo za ustanovitev novih občin, med drugimi tudi za Rečico ob Savinji. V nekaterih krajih po Sloveniji bo v nedeljo, 9. aprila, potekal posvetovalni referendum, na katerem se bodo tamkajšnji prebivalci na osmih referendumskih območjih izrekali o tem, aii želijo živeti v samostojni občini. Priprave na referendumsko glasovanje so se že začele, v torek je Republiška volilna komisija imenovala volilne komisije referendumskih območij. Na referendumskem območju v občini Mozirje se bodo tako volivke in volivci izrekali o tem, ali so za to, da se del občine izloči v novo občino Rečica ob Savinji s sedežem na Rečici ob Savinji. Na podlagi referendumskega izida bo vlada pripravila novo novelo zakona o ustanovih/i občin. Če bo izid poizvedovalnega referenduma na vsakem od refer- endumskih območjih pritrdilen, bo državni zbor pred letošnjimi lokalnimi volitvami ustanovil še osem novih občin. Kar pomeni, da bodo volitve županov in občinskih svetov lahko potekale sočasno z novoustanovljenimi 12 občinami in 193 že delujočimi občinami v državi. Roki za opravila za izvedbo referenduma so začeli teči 8. marca. IS FINANCIRANJE DRUŽINSKEGA POMOČNIKA BREMENI OBČINE Denarja za nazaj ne bo Po dolgih in trdih pogajanjih je ministrstvo za delo, socialo in družino končno pripravilo predlog sprememb zakona o socialnem varstvu, ki naj bi ga ministrski zbor obravnaval ta mesec. Temeljni kamen spotike je novela omenjenega zakona iz leta 2004, ki po mnenju ustavnega sodišča občinam nezakonito nalaga financiranje družinskih pomočnikov. Čeprav so bile občine obremenjene nezakonito, jim država sredstev, ki so ji v ta namen porabile v zadnjih dveh letih, nima namena vrniti. Ustavno sodišče je julija lani odločilo, da prvi odstavek 28. člena zakona o socialnem varstvu ni v skladu z ustavo, in na državni zbor naslovilo zahtevo, naj neskladnost odpravi v pol leta. To se ni zgodilo, kajti usklajevanja o zahtevanih spremembah so se šele končala. Zakonodajalec seje pri pripravi in sprejemanju novele zakona očitno hudo zmotil pri ocenah stroškov, ki jih prinaša izvajanje pravice do družinskega pomočnika. Nastala je namreč velika razlika med vrednostjo prenesenih pristojnosti na občine in sredstvi, kijih za njihovo izvajanje zagotavlja država. Tako je na primer Občina Ljubno v preteklem letu namenila za osebno pomoč, ki jo izvaja deset družinskih pomočnikov, petnajst milijonov tolarjev. »Upam in tudi verjamem, da bodo ministrstva za družino, finance in lokalno samoupravo neenakopravnost med občinami pri plačevanju družinskega pomočnika uskladila z razsodbo ustavnega sodišča. Finančno breme bi morala prevzeti država, ki je družinskega pomočnika tudi uveljavila,« pravi ljubenska županja Anka Rakun, ki sicer podpira tovrstno pomoč na domu, saj na ta način ljudje ostajajo Anka Rakun: »Finančno breme bi morala prevzeti država, ki je družinskega pomočnika tudi uveljavila.« (foto: EMS) v domačem okolju. Pravico do izbire družinskega pomočnika ima vsaka polnoletna oseba s hudo motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodekv višini minimaine plače iz občinske blagajne. Bistvo sprememb se nanaša prav na finančni del zakona in za družinskega pomočnika uvaja podoben sistem, kot velja za nekatere druge socialne storitve. Plačilo družinskega pomočnika naj bi bilo v prihodnje sofinancirano iz treh virov: dodatka za pomoč in postrežbo, lastnih sredstev invalidov ter njihovih sorodnikov in po potrebi iz občinskega oziroma državnega proračuna. Občine namreč vztrajajo, naj obremenitev nad 0,35 odstotka njihove primerne porabe pokrije država. Tako bi se izognili neenakomernim obremenih/am občin, ker so očitno v manjših in finančno šibkejših potrebe potem programu nekoliko večje. Savinjčan NOVA LJUBLJANSKA BANKA Posebna kreditna ponudba za občinske projekte Nova Ljubljanska banka (NLB) od leta 2004 poslovno sodeluje z Evropsko investicijsko banko (EIB) in na podlagi njenih dolgoročnih sredstev zagotavlja ugodna dolgoročna posojila za financiranje projektov malih in srednje velikih podjetij. Pred dnevi je NLB predstavila ponudbo iz nove kreditne linije EIB s spodbudami Evropske unije za financiranje projektov malih in srednje velikih občin ter podjetij vjavni in privatni lasti, ki izvajajo javne storitve. Prvo predstavitev omenjene kreditne ponudbe je NLB pripravila na sedežu območne gospodarske zbornice v Celju, kjer je predstavnike občin in podjetij najprej nagovorila direktorica savinjsko-šaleške podružnice NLB mag. Lidija Dovšak, podrobnosti v zvezi s ponudbo pa je predstavila Zdenka Koron. Za ugodna kreditna sredstva s spodbudami EU se lahko potegujejo občine in podjetja, ki se lotevajo projektov s področja transporta in energetike v smislu izgradnje tran-sevropske mreže, izobraževanja in zaposlovanja, pospeševanja lokalnega ekonomskega razvoja, vk- ljučno s turizmom, zdravstvenega varslva in kulture. Višina spodbud, ki jih namenja EU, znašajo deset odstotkov od črpanega zneska kredita. Investitor lahko porabi spodbude za pokritje stroškov priprave in izvedbe projekta. Vrednost posameznega projekta lahko znaša od 40.000 do pet milijonov evrov, znesek kredita pa lahko doseže od 20.000 do 2,5 milijona evrov. Ročnost kreditnih aranžmajev je v razponu od štirih do petnajstih let. Odlog plačila glavnice je mogoč do petih let od datuma pod- pisa kreditne pogodbe. Na ta način je mogoče financirati največ polovico vrednosti posameznega projekta, postopki in kriteriji pa se predpisani s strani EIB in Evropske komisije. Zadolževanje mora biti v skladu z Zakonom o financiranju občin in Pravilnikom o postopkih zadolževanja občin, izbor izvajalcev oziroma dobaviteljev mora biti v skladu z Zakonom o javnih naročilih, projekti pa morajo biti v skladu z okoljevarstveno zakonodajo. Franci Kotnik 0 DODATNA SREDSTVA ZA MANJŠE OBČINE Z RAZVOJNIMI TEŽAVAMI Do denarja relativno hitro Slovenske občine naj bi na podlagi poziva vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj do 19. aprila pripravile načrte za porabo dodatnih sredstev za sofinanciranje. Na podlagi lani spremenjenega zakona o financiranju občin država vsako leto za regionalne razvojne programe in izvajanje programov iz evropskih skladov lokalni samoupravi namenja tri odstotke primerne porabe vseh občin. Po besedah ministra za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagarja naj bi imele pri delitvi 6,2 milijarde tolarjev prednost občine z večjimi razvojnimi težavami. Pri razdeljevanju denarja so upoštevali šest kriterijev: dolžine občinskih cest, površine desetkilometrskega obmejnega pasu v občini, višine sredstev za finančno izravnavo, površine kmetijskih zemljišč, kijih je težje obdelati, površine območ- ja Nature 2000 in redkosti poseljenosti. Tako naj bi večino denarja prejele manjše občine z večjimi razvojnimi težavami, gorske in hribovske ter redko poseljene občine. Po ministrovih besedah so poenostavili postopke, tako da naj bi občine denar, ki ga bo potrebno porabiti še letos, dobile v kratkem času. Podlaga za razdelitev sredstev je bil pravilnik o delitvi dodatnih sredstev, občine pa morajo imeti inves- ticijsko dokumentacijo z ustreznim dovoljenjem ali podpisano pismo o nameri izvedbe investicije, če bo z dodatnimi sredstvi pokrila stroške za dokumentacijo. Vse občine, ki ne bodo poslale načrtov porab oziroma ti ne bodo ustrezni, bodo ostale brez dodeljenih sredstev, na službi za lokalno samoupravo pa dopuščajo tudi možnost, da bodo občine ponovno pozvali, naj pošljejo načrte. Savinjčan SKB BANKA Dodatni ukrepi pri dvojnem označevanju cen Tildi v SKB banki so skladno z zakonskimi določili 1. marca uvedli informativno dvojno označevanje cen. Kerželijo svojim strankam dodatno olajšati prehodno obdobje in zamenjavo nacionalne valute, so ob tem uvedli tudi številne ukrepe, ki nadgrajujejo oziroma dopolnjujejo zahteve zakonodaje. Zakon predpisuje dvojno označevanje cen le za izdane cenike in račune za potrošnike, kljubtemu pa so v SKB banki dvojno označevanje cen uporabili tudi pri drugih dokumentih in izpiskih, ki so pomem- bni za njihove stranke. Dodatno dvojno označevanje cen je bilo tako uvedeno tudi za cenike storitev, račune in dobropise za vse stranke (tako fizične kot pravne osebe), izpiske za osebne račune, var- ADRIATIC SLOVENICA CELJE čevanja, obvestila kreditojemalcem in NSVS varčevalcem (za fizične osebe), izpiske za transakcijske račune pravnih oseb, izpiske za imetnike MasterCard in VISA kartic (za fizične in pravne osebe), obvestila za prodajna mesta MasterCard in VISA ter označevanje stanja in zbirnega prometa pri podatkih o izpisku na SKB NET-u in PRO SKB NET-u. SKB banka se z različnimi ak- tivnostmi sistematično pripravlja na prevzem evra kot nacionalne valute, hkrati pa izvaja številne aktivnosti za pomoč strankam pri prevzemu nove valute. Svoje stranke namerava o aktivnostih in posameznih fazah postopka uvajanja evra redno obveščati s posebnimi letaki, priloženimi bančnim izpiskom ter preko spletnih strani na naslovu www.skb.si/evro. KF w ••• z v regiji Celjska poslovna enota združene zavarovalnice Adriatic Slovenica želi doseči 20-odsfotni tržni delež v regiji in zavarovancem nuditi kar najbolj kakovostna zavarovanja ter reševanje škod. Zavarovancem bodo v letu, ko se Slovenija pripravlja na sprejem evra, ponudili novo ponudbo - Evro VitaFond paket. Kot je povedal Marjan Kranjc, direktor poslovne enote Adriatica Slovenice v Celju, so po združitvi ne samo večji, ampak tudi bolj konkurenčni ter varnejši. Enota Adriatica Slovenice v Celju ima po združitvi 101 zaposlenega, od tega je 47 zaposlenih zavarovalnih zastopnikov, povečala pa se je tudi tržna mreža zavarovalnice, preko katere imajo zavarovanci na voljo vse zavarovalne storitve. Skupno lahko zavarovanci sklepajo zavarovanja na 25 sklepalnih mestih. V letu 2005 je poslovna enota Celje v matični regiji zbrala skupno 4,7 milijarde tolarjev premije, kar pomeni 7,6-odstotno rast v primerjavi z letom 2004. Rast škod je bila dveodstotna, saj niso beležili hujših naravnih nesreč oziroma povečanega škodnega dogajanja, zavarovancem pa so izplačali 3,1 milijarde tolarjev zavarovalnin in odškodnin. Poslovni cilji združene zavarovalnice, ki ima vslovenskem merilu 17-odstotni tržni delež in je v lanskem letu zbrala 48 milijard tolarjev zavarovalne premije, so visoki. Enota Celje načrtuje v letu 2006 povečanje tržnega deleža na 20-odstotkov, dodatno razširitev prodajne mreže in hitro ter kakovostno reševanje zavarovalnih primerov. Predstavniki zavarovalnice so povedali, da so od lani pridobili kar 74 tisoč novih zdravstvenih zavarovancev, skupaj jih je zdaj pri Adriatic Slovenici dopolnilno zdravstveno zavarovanih 330 tisoč. Predstavili so tudi novo ponudbo v času prehoda na evro, ki se imenuje Evro VitaFond paket in je v bistvu naložbeno življenjsko zavarovanje, ki združuje varčevanje in zavarovanje. Ob njegovi sklenitvi si zavarovanec z doplačilom enega evra oziroma 240 tolarjev poviša zavarovalno vsoto za primer smrti za 1000 evrov ter prejme priročen evroka-Ikulator. Zavarovalnica Adriatic Slovenica načrtno deluje tudi v smeri večje varnosti okolja, zato seje vključila v projekt Unicefa Slovenija »Varne točke« za večjo varnost otrok v mestih. Tako sta dve lokaciji poslovne enote v Celju postali del Unicefove mreže varnih točk, v katere se bodo lahko otroci zatekli v primeru težav ali nasilja nad njimi. V zavarovalnici pripravljajo še vrsto drugih akcij za zavarovance, na primer preventivno akcijo Stopko v sodelovanju s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu. V Celju bodo vozniki lahko preizkušali reakcijski čas pri zaviranju in primerno hitrost vožnje že 24. in 25. marca. Franci Kotnik RINEK Vsi smo v obcestnem jarku, toda nekateri med nami gledamo zvezde. Oscar Wilde DESUS - OBMOČNI ODBOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE S kandidati v vse občine Pretekli teden so se v Mozirju sestali člani in simpatizerji zgornjesavin-jskega območnega odbora DeSUSa. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik stranke in obrambni minister Karel Erjavec, so spregovorili o uresničevanju strankinega programa in o pripravah na jesenske lokalne volitve. Karel Erjavec (prvi z desne) je prepričan, da bo imela konstruktivna in državotvorna drža stranke na državnem nivoju vpliv tudi na lokalnem nivoju (foto: EMS) Beseda je tekla tudi o vlogi DeSUSa znotraj vladne koalicije, s poudarkom na uresničevanju koalicijske pogodbe. DeSUS seje odločil pristopiti k partnerstvu za razvoj, ker so kot stranka zainteresirani, da postane Slovenija bolj konkurenčna država, z večjim številom produktivnih delovnih mest, kar naj bi izboljšalo socialni položaj vseh slojev prebivalstva. V DeSUSu imajo določene pomisleke glede enotne davčne stopnje in enotnega davka na dodano vrednost. Karel Erjavec: »Nasprotujemo enotnemu davku na dodano vrednost v višini 20 odstotkov, zato bomo v okviru partnerstva za razvoj predlagali boljšo rešitev. Enotno davčno stopnjo podpiramo pogojno, če ne bo prizadela socialno najšibkejših in v kolikor dejansko pomeni razbremenitev slovenskega gospodarstva, ki je med najbolj obremenjenimi. Za enotni davek na dodano vrednost smo trdno prepričani, da ga ne bomo podprli. Uvedba takega davka pomeni podražitev osnovnih življenjskih potrebščin in zdravil.« Takšno stališče je sprejel tudi svet stranke, zato je po Erjavčevem mnenju sporazum o sodelovanju političnih strank pri izvedbi reform priložnost, da z argumenti prepričajo sogovornike, da takšen ukrep ni najboljši. Na območju Zgornje Savinjske doline je obnavljanje in širitev članstva strankina prioritetna naloga. Po besedah predsednika območnega odbora Petra Habjana bodo v kratkem ustanovili odbore stranke v občinah Gornji Grad, Luče in Solčava, z ustreznimi aktivnostmi pa naj bi pridobili nove člane in simpatizerje, ki bodo pripravljeni podpreti DeSUSove kandidate na jesenskih lokalnih volitvah. »Delovali bomo v smeri osveščenosti vseh upokojencev, drugih starejših občanov in civilnih organizacij, da je DeSUS edina stranka upokojencev, ki zastopa njihove interese. Nadaljevali bomo z aktivnim sodelovanjem z organizacijami civilne družbe.Tu še posebej poudarjamo sodelovanje z društvi upokojencev, invalidov, zvezo borcev in drugimi. Nadaljevali bomo s sprem- ljanjem dogajanj na področju zdravstvenega varstva, pokojnin, socialnega varstva, zagotavljanja novih delovnih mest, stanovanjske izgradnje, izgradnje stanovanjskih kapacitet za starejše občane, razvoja občin vZgornji Savinjski dolini in na drugih področjih, ter posredovali pripombe in predloge za izboljšanje stanja in hitrejšega razvoja,« je med drugim povedal Habjan. Karel Erjavec je prepričan, da bo imela konstruktivna in državolvorna drža stranke na državnem nivoju vplivtudi na lokalnem nivoju. »Mislim, da smo v koaliciji dokazali, da smo pomembna politična stranka. Nenazadnje je od DeSUSa precej odvisna usoda koalicije in stem usoda prihodnosti Slovenije. Zato sem prepričan, da bo rezultat na lokalnih volitvah boljši kot v prejšnjem mandatu,« dodaja predsednik najmanjše vladne stranke, ki seje kot obrambni minister dotaknil tudi vprašanja vojaške parade in napotitve štirih vojaških inštruktorjev v Irak. Slovenija je članica Nata, zato mora sprejeti tudi odgovornosti, je prepričan obrambni minister. Po njegovem bi organiziranje usposabljanja v Sloveniji predstavljalo za državo večjo nevarnost, zlasti potem, ko je tudi varnost postala globalno vprašanje. Savinjčan USTVARJALNA DELAVNICA 0 PREDELAVI LESA Lesu bo potrebno dodati vrednost Po oceni udeležencev ustvarjalne delavnice, ki jo je organiziral Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja, je v Zgornji Savinjski dolini stanje na področju predelave lesa prej slabo kot dobro. Vprašanje, kaj storiti za izboljšanje stanja in kakšne so lesne poti v Zgornji Savinjski dolini ob »umirajoči« lesno predelovalni industriji,je ostalo brez konkretnih odgovorov. Prav tako, katere izdelke iz lesa, ki bi obenem upoštevali posebnosti in tradicijo doline, bi bilo mogoče izdelovati in uspešno tržiti. V Zgornji Savinjski dolini se po besedah Damjana Jevšnika iz nazorske območne enote Zavoda za gozdove poseka v desetih letih okoli l,3milijo-na kubičnih metrov lesa. Tukajšnja Franc Pahovnik (drugi z leve spodaj) je predstavil primer dobre prakse izrabe lesa v turistične namene (foto: EMS) lesna industrija vse bolj zaostaja za slovensko, ki je v primerjavi s sosednjimi državami premalo razvita. Po mnenju udeležencev delavnice je prvi korak v povezovanju izdelovalcev izdelkov iz lesa, ki si največkrat medsebojno konkurirajo. Lesu bo potrebno dodati vrednost s kvalitetnimi izdelki, ki bodo tržno zanimivi, za to pa bo potrebno dosledneje slediti trendom na področju predelave lesa. Po mnenju Tomaža Acmana iz Zavoda za varstvo narave mora biti izdelek, s katerim naj bi pritegnili kupca, estetski in obenem funkcionalen. Po njegovem je to osnovna zakonitost, ki joje vredno zasledovati, saj je več kot očitno, da bo mnogim les tudi v prihodnosti osnovni vir dohodka. Savinjčan POGOVOR Z MARIJANOM PETANOM, ČLANOM NEW SWING QUARTETA »Pojemo zarodi lastnega užitka« Marijan Petan (foto: Benjamin Kanjir) V nedeljo ob štirih popoldan bo v mozirski farni cerkvi koncert skupine New Swing Quartet. O njihovem delu in koncertu, ki je posvečen pokojnemu papežu Janezu Pavlu II., smo so se pogovarjali s članom kvarteta Marijanom Petanom. - Verjetno ste skupina z najdaljšim pevskim stažem na slovenski glasbeni sceni. Kvartet je bil ustanovljen že leta 1968. Kako vam je uspelo tako dolgo ostati skupaj? Za to obstajata dva razloga. Pravi ljudje in prava glasba. V času našega delovanja smo zamenjali samo dva člana. Po dveh letih delovanja se nam je pridružil Oto Pestner, brez katerega je vprašanje, če bi danes še obstajali. Že naslednje leto, to je leta 1971, je Oto na Slovenski popevki zmagal s pesmijo 30 let. S tem smo postali še bolj popularni. Naslednji dan po tem festivalu smo imeli koncert ravno v Mozirju V času, ko je pobočje Komna nad Ljubnim še povsem odeto v debelo snežno odejo, so se članice ljubenskega društva Komen zbrale, da naredijo inventuro prejšnjega in predstavijo načrte za tekoče leto. Članice društva, ki na Ljubnem skrbi za pospeševanje predelave in promocijo izdelkov iz Ijuben-skih kmetij, so se z zadovoljstvom spomnile aktivnosti iz preteklega leta, saj so bile prisotne na vseh pomembnejših prireditvah v kraju. Od Jožefovega sejma in cvetne nedelje do Flosar-skega bala, na katerikoli prireditvi so sodelovale in Oto je moral to zmagovalno pesem takoj odpeti. Druga prelomnica je bila po dvajsetih letih našega delovanja, ko smo se odločili za profesionalno pot. En član kvarteta se takrat za to ni odločil, zato smo medse povabili Tomaža Kozlevčarja, ki je z nami že prej večkrat sodeloval. Od takrat smo skupaj in bomo, dokler bomo. - Torej ste med sabo tudi dobri prijatelji? Če se hočemo dobro razumeti, moramo drug o drugem čimveč vedeti. Ne moreš nekoga razumeti, če ne veš, kako živi doma, kakšne otroke ima, kakšno podporo uživa in podobno. Če tega ne veš, ne moreš razumeti problemov, ki včasih pridejo. - Pa pridejo? Seveda pridejo, vendar med nami velja dogovor, da ne more biti problem to, da se o problemu ne bi mogli pogovoriti. Poznamo pa tri faze. Poslušati, poskušati razumeti in pomagati. Pred kratkim smo bili tri dni vTermah Ptuj. Naše partnerke so plavale in uživale na svoj način, mi pa smo se pogovarjali. Kaj bomo peli, zakaj sploh pojemo in podobno. Ni dovolj, da samo hodimo na vaje, mi moramo vedeti, zakaj pojemo, kaj nam to pomeni, ali nas to veseli. Najpomembneje je, da smo pozitivni in da takšni ostajamo. Smo štirje pevci in naše družine so zelo prepletene, mi pa smo kot bratje. - Kaj je za vas največji izziv? Vam je pomemben prostor, v katerem pojete? Nam ni bilo nikoli pomembno, kje pojemo. Pomembno je samo to, da pri tem uživamo. Jaz s svojimi izdelki, so dostojno predstavljale podedovano kulinarično znanje svojih prednikov. Predsednica društva Alenka Korpnikje prisotnim predstavila načrte za tekoče leto, v katerih je posebej poudarila, da morajo pridobljeno zaupanje pri občanih, ki so si ga pridobile z dosedanjim vestnim delom, negovati tudi v prihodnje. Članice Komna so s številčno udeležbo na zboru potrdile pripadnost društvu, kijih pri njihovih aktivnostih predvsem druži in povezuje, pri čemer ima po mnenju večine vidno vlogo njihova predsednica, za kar so seji na zboru tudi zahvalili. Franjo Atelšek komaj čakam, da grem na vaje. Gre za užitek v petju, ta pa je nalezljiv. Poslušalci takoj vidijo, da ne blefiramo, ampak da pojemo zaradi lastnega užitka. Če bi peli zgolj zaradi denarja, nikoli ne bi obstajali tako dolgo. - Koncert, ki ga boste izvedli v Mozirju, je posvečen pokojnemu papežu. Janez Pavel II. ni bil zgolj papež, ampak je bil oče vseh ljudi, zato poslušanje tega koncerta ni namenjeno samo verujočim. To pri tem sploh ni pomembno. Gre za spomin na človeka, ki je veliko storil za vse Slovence. Bilje med prvimi, ki so priznali našo samostojnost. Poleg tega je delal za svetovni mir, zaradi njega so padali zidovi širom sveta. Z velikimi črkami je pisal zgodovino zadnjih let prejšnjega in prvih let zdajšnjega tisočletja. - Kaj sporočate poslušalcem, ki bodo v nedeljo prišli na ta koncert? Zaradi Janeza Pavla II. so se odpirala srca in počastitev spomina na tako velikega človeka skozi pesem je najmanj, kar lahko storimo. Prepričan sem, da bodo poslušalci na koncertu zares uživali. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Uspela krvodajalska akcija Krije življenjska tekočina, ki se pretaka po naših žilah ne glede na raso, nacionalno ali versko pripadnost. Žal moderna družba ni vedno najbolj humano naravnana do bližnjega, na srečo pa je v naši dolini veliko ljudi, ki mislijo drugače. To seje pokazalo tudi 2. marca, koje Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Mozirje v sodelovanju z oddelkom za transfuzijo bolnišnice Celje v prostorih OŠ Gornji Grad izvedlo še eno dobro obiskano krvodajalsko akcijo. O njeni uspešnosti govori predvsem število krvodajalcev, saj se je vabilu odzvalo kar 135 ljudi. OZ RK Mozirje se zahvaljuje ravnateljici OŠ Gornji Grad Lilijani Bele, kije odstopila šolske prostore, osebju šole, prostovoljkam KO RK Gornji Grad in seveda vsem krvodajalcem. Barbara Rozoničnik DRUŠTVO KOMEN LJUBNO OB SAVINJI Dobri medsebojni odnosi pogoj zn uspeh 0 Č1TALNIŠKI VEČER S ŠTEFANIJO GLUŠIČ Tokratni gost večera preprosta mati Člani rečiškega Kulturno umetniškega društva Utrip so na prvi marčevski petek pripravili čitaln-iški večer v Poljanah nad Rečico. Večer domačnosti je s prijetnimi zvoki citer obogatila Cita Galič, pogovorz gostjo Štefanijo Glušič pa je vodila Breda Bider. Tokratna gostja ni bila Rečičanka, ki bi se uveljavila izven domačega kraja ali izdala kakšno knjigo, ni medijska osebnost in ne gospodarstvenik, temveč je predvsem preizkušena žena in preprosta mati. In to je tisto, kar jo dela pomembno in veliko. Štefanija seje rodila kot druga od petih otrok v Šmihelu nad Mozirjem. Njena prva otroška leta so prepletena z glasbo, saj je bil oče organist. Potem je prišla druga svetovna vojna. Štefanijin oče je sodeloval s partizani in odporniškim gibanjem, to pa je plačal s svojim življenjem. Nemci so ga namreč ustrelili v Celjskem starem piskru že leta 1942. Tedaj je bilo Štefaniji le sedem let. V začetku avgusta 1942 so odpeljali tudi njo in vso družino. V okoliški šoli v Celju so otroke ločili od staršev in starejše od osemnajstih let odpeljali v Auschwitz, kjer je Štefanijina mati že novembra istega leta umrla, otroke pa so poslali v otroška taborišča. »V taborišču je bil zelo strog red, hrana pa skopa. Starejši otroci so hodili na delo v pralnico, delali v kuhinji ali šivalnici. Obiskovali pa smo tudi šolo. Poleti smo nabirali borovnice. Vsak je namreč moral nabrati dva litra sadežev, v kolikor to ni zmogel, je bil kaznovan. Pomagali smo tudi okoliškim kmetom na njivi,«je svojo življenjsko pot, preživeto v taborišču, preden so jih osvobodili Američani, razgrinjala Glušičeva. Mučilo jo je domotožje, razsajala je griža, ušivost. Tri leta, kolikor jih je preživela v pomanjkanju, zatiranju in mučenju, so se majhni deklici vtisnili globoko v spomin. Ko seje leta 1945 vrnila z brati in sestrami v domači kraj, jih je čakala le Štefanija Glušič je obiskovalcem čitalniškega večera razgrnila svojo Življenjsko pot (foto: Marija Šukalo) teta, izropan dom, pomanjkanje. Tetaje nadomestila mamo in očeta, sosedje so jim pomagali z živežem. »Spomini na otroštvo so slabi, a jih sčasoma pozabiš,« je prepričana Štefanija, ki je kasneje spoznala svojega življenjskega sopotnika Franca. Ustvarila sta si topel dom, v katerem je bil doma otroški jok in smeh kar sedmih kratkohlačnikov. »Vsakokrat, ko sem s svojim dojenčkom prišla domov, meje na vratih dočakala tašča in mi vedno stala ob strani ter mi pomaga- la. Tako sama ne morem reči, da so tašče slabe. Tudi otroci so vedno držali skupaj in se igrali ter pomagali drug drugemu. Bili so kot kamni v vodi, ki se brusijo drug ob drugega,« seje ob pripovedovanju nasmejala prijetna sogovornica. Svojo srečo z ljubljeno osebo je uživala le desetletje. Potem jo je doletela nesreča. Mož seje namreč ponesrečil s traktorjem pri delu v gozdu. Ob padcu mu je počil tilnik. Najmlajši otrok je dan po nesreči napolnil leto dni... A časa za solze ni bilo. Priganjalo jo je delo, otroci so potrebovali njeno skrb in ljubezen. Ob tragični nesreči soji priskočili na pomoč sosedje in številni dobri ljudje, ki soji poslali obleke za otroke, učitelji mozirske osnovne šole pa celo nekaj denarja. Vera in upanje staji dajala moč, da je v težkih dneh ostala pokončna. Ni klonila, svoje otroke je vzgojila v pridne in delavne ljudi. Vsi so končali šole, se zaposlili, ustvarili družine, zgradili hiše. Sedaj ima že enajst vnukov. Največ veselja ji prinese čas, ko se ob njenem godu zberejo ob njej vsi njeni otroci z družinami. Nikoli ji ni bilo žal, da ima tako številčno družino. Ko seje morala spoprijeti z delom na kmetiji, so ji bili v veliko oporo in pomoč, zato je prepričana, da so otroci blagoslov. Za današnjo mladino pa pravi, da je preveč »scrkljana« in se ne zna soočiti z ovirami na svoji življenjski poti. Na splošno pa je premalo potrpežljivosti v družinah. Danesje Štefanija Glušič v pokoju. Čas ji krajšajo njeni vnuki, a jim svojih zgodb iz otroštva raje ne pripoveduje, saj je mnenja, da imajo oni svoje. Z odprtim pristopom sprejema vse ljudi, svojega mnenja in poglede na življenje ne vsiljuje nikomur. Tudi »knjigo« svojega življenja je prvičjavno razgrnila v številnim obiskovalcem, ki soji z zanimanjem prisluhnili, saj je z njimi delila svoje občutke in čustva. Marija Šukalo LJUBNO Ustanovljeno društvo Zgornjesavinjski starodobniki Zgomjesavinjčani smo od začetka tega meseca bogatejši še za eno društvo, katerega ustanovni občni zbor je bil 4. marca na Ljubnem. Zbrali so se pristaši ideje o ustanovitvi društva, ki bo skrbelo za ohranjanje kulturne in tehnične dediščine v Zgornji Savinjski dolini. Ideja iniciativnega odbora na čelu z Ivanom Sovinškom je očitno padla na plodna tla, saj seje na ustanovnem občnem zboru zbralo preko 40 ljubiteljev starih motornih prevoznih sredstev. Prisotni so po seznanitvi s statutom društva izvolili njegove organe in predsednika, za katerega je bil po pričakovanju izvoljen Ivan Sovinšekz Ljubnega. Le-taje predstavil osnovno idejo, kije pripeljala do ustanovitve društva, ki bo po njegovih besedah pripomogla do novih spoznanj, spodbud, izmenjave mnenj, prenosa znanja in tehnike med člani. Društvo bo odprto za vsakega, ki pozitivno razmišlja, ne oziraje se na to, ali je samo ljubitelj ali lastnik kakršnegakoli starega motornega voz- ila oziroma druge starine povezane s tehniko, je v svojem razmišljanju naglasil predsednik novoustanovljenega društva. Vsak bodoči član je ob vpisu prejel bilten, v katerem so bile predstavljene fotografije starih motornih vozil iz našega okolja iz prejšnjega stoletja. V njem je opisana tudi kratka zgodovina živahnega razvoja motoriziranosti, kije od začetka prejšnjega stoletja začela neustavljivi pohod tudi med Zgomjesavinjčani. Franjo Atelšek 80 LEI PATRA MIRKA SILVESTRA Vsak človek ima svoje dostojanstvo 80-letni pater Mirko Silvester že desetletje in pol živi v Nazarjah. Tu, pravi, je našel mir, ki ga v jeseni svojega življenja potrebuje za premišljevanje in molitev. Ob visokem življenjskem jubileju je prejel številne čestitke tako od sorodnikov in faranov kot tudi od sester klaris. Pater Mirko seje rodil v Ljubljani, starši pa so mu nadeli ime Janez. Vedno je imel veselje biti v cerkvi. Tudi otroške igre so bile vedno versko obarvane. Z bratom sta se namreč pogosto igrala duhovnika in ministranta. Otroštvo je preživljal v Šiški vse do leta 1941, koje odšel v samostan v Novo mesto in vstopil v frančiškanski red. Po letu noviciata je naredil tudi gimnazijo, nato pa seje povojni podal na Koroško, kjerje študiral teologijo in filozofijo v Schwazu pri Innsbrucku. Študij je dokončal v Rimu. Za duhovnika je bil posvečen leta 1949 v Boznu. Usoda gaje popeljala čez lužo k Slovencem v Ameriko, kjerje med drugim opravil vozniški izpit in pridobil tudi ameriško državljanstvo. Prvo srečanje s starši po odhodu v Ameriko je bilo v Genovi šele leta 1960. Tedaj je po dolgih letih s tranzitnim vizumom obiskal Slovenijo. »Od doma sem šel zelo zgodaj. Tudi ko sem študiral, sem domače videl le dvakrat na leto, tako da sem stike z domačimi ohranjal le preko pis- Pater Mirko Silvester je ob visokem življenjskem jubileju prejel številne čestitke (foto: Marija Šukalo) em,« je delček svojega življenja razgrnil pater Mirko. V Johansenu je srečal odlične ljudi, s katerimi še danes ohranja stike. V Slovenijo se je vrnil pred nekaj manj kot tremi desetletji in svoje poslanstvo opravljal v samostanih v Šiški in na Tromostovju, kjerje kot predstojnik samostana poleg svojega dela poskrbel tudi za njegovo obnovo. Zaradi bolezni je zapustil Ljubljano in odšel na Sveto goro ter pozneje na Brezje, kjerje postal tudi predstojnik. »Moja želja in cilj sta bila, da bi Brezje postalo bazilika. Pri tem sem vložil veliko dela in energije ter pri tem tudi uspel,« pravi pater Mirko Silvester, ki je v Nazarjah že več kot desetletje in pol. Kot hišni duhovnik je skrbel za sestre klarise. Nespečnost, ki ga muči v dolgih nočeh, premaguje z zdravili, pogosto pa v prečutih nočeh premišljuje. Sedaj pogosto pomaga v samostanski pisarni, a računalnika ne obvlada. Telefona in »mobilca« ne mara v svoji sobi, a se vedno rad oglasi vsakemu, ki želi stik z njim. Prepričanje, da se človek lahko sam odloča, ali bo delal dobro ali slabo. Ampak ima vest, ki ga opozarja na njegove napake. »Vsak človek ima svoje dostojanstvo, pa naj bo to še tako zapit brezdomec ali velik hudodelec,« pravi pater Mirko Silvester. Marija Šukalo njihove potrebe RADIO KLUB MOZIRJE Od več kot štiridesetih članov, kolikor jih šteje Radio klub Mozirje, so kar štirje, ki v tem klubu vztrajajo že četrt stoletja. Edina organizacija s področja tehniške kulture v dolini je svoje vrste lani pomladila z osnovnošolci in srednješolci, ki so uspešno zaključili tečaj in opravili izpite. Ti so potekali od septembra vse do konca decembra, slušatelji pa so se spoznavali s tehniko in vzpostavljanjem zvez preko svojih postaj. V preteklem letu so ljubitelji tehnike urejali brunarico v Borseki nad Rečico, uredili njeno okolico ter postavili KV anteno. Radioamaterji so sodelovali na tekmovanju za pokal slovenske zveze radioamaterjev in se redno srečevali v svojih klubskih prostorih v Mozirju. Na »skedu« se slišijo vsako sredo ob določeni uri, tedaj preizkusijo Miro Prašnikar je opozoril, da bodo morali biti radioamaterji pripravljeni za sodelovanje v akcijah Civilne zaščite (foto: Marija Sukalo) tehniko in se preko radijskih zvez pogovorijo o novostih na tem področju. Še posebej bo po besedah predsednika Mira Prašnikarja takšen preizkus tehnike in operater- jev pomemben v prihodnje, ko bodo morali biti pripravljeni za sodelovanje v akcijah Civilne zaščite. V prihodnje bodo namreč radioamaterji vključeni v rezervni sistem zvez pri CZ v občinah v naši dolini. Na občnem zboru so ugotovili, da finančno stanje kluba ni bleščeče. Kljub prošnjam od nobene zgornjesavinjske občine niso prejeli nobenih sredstev. Čeprav je v klubu čutiti pomanjkanje finančnih sredstev, se ne dajo. Že januarja so se udeležili radioamaterskega izobraževalnega srečanja Slovenije v Novem mestu. Sodelovali bodo v KV in UKV tekmovanjih in na maratonu, ki se prične konec marca. Pripravili bodo tudi izobraževalno srečanje za svoje člane, ki ga bodo popestrili s piknikom. Ne bodo pozabili niti na širitev društva z novinci, za katere bodo jeseni pripravili tečaj. Marija Šukalo wIFftrrrmffrTfTfìnTTre^ Vabimo vse, lei ste pripravljeni sodelovati s svojimi izdelki, da pokličete: 583-41-58 Majda 583-54-91 Marička 583-40-58 Ida Naročnik: Društvo upokojencev Nazarje, Savinjska cesta 2, 3331 Nazarje AKTIV KMEČKIH ŽENA IZ LEPE NJIVE Sladke dobrote izpod pridnih rok Članice leponjivskega aktiva kmečkih žena, ki se redno dobivajo in izpopolnjujejo svoje kuharsko znanje, so nedavno zaplule tudi v "sladke vode", saj so se pod vodstvom Marjane Košmrl preizkusile tudi v slaščičarskih veščinah. Pod budnim očesom mentorice so izpod njihovih rok prihajali všečni in okusni izdelki. Kmečke žene iz Lepe Njive se dobro zavedajo nečesa, na kar marsikdo prerad pozablja. Hrana ni zgolj hrana po sebi, temveč predstavlja mnogo več. Ima svojo uporabno, hranilno funkcijo, a to je le ena izmed mnogih. Tako so se nedavno urile tudi v pripravi sladkih mojstrovin. Izpod njihovih rok so na dan prišle sočne Kmečke žene iz Lepe Njive so se izkazale kot prave mojstrice v izdelavi sladkih dobrot (foto: Katarina Fužir) marelične rezine, dunajski valovi, roiade, jabolčne, jagodno-vanilijeve in čokoladne rezine. Dobro opravljenemu delu pa so složno nazdravile tudi s kozarčkom rujnega. Če tudi vas mikajo takšne ali drugačne dobrote in ku-harsko-slaščičarski izzivi, vas vabijo, da se jim v prihodnje pridružite še vi. Se vam že kaj cedijo sline? Barbara Fužir Ati, mami V domu kulture so učenci nižjih razredov gornjegrajske osnovne šole in otroci tamkajšnjega vrtca za dan žena razveselili gornjegrajske matere in žene (foto: EMS) Učenci nižjih razredov gornjegrajske osnovne šole in otroci tamkajšnjega vrtca so skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami pripravili za dan žena v domu kulture pester in prisrčen program, s katerim so razveselili gornjegrajske matere in žene. Praznovanje tega dne naj ne bo na-menjenozgolj prijaznim besedam in majhnim pozornostim, ampak predvsem razmisleku, ali je v naši družbi za zaposlene ženske (velja tudi za moške) res vse ustrezno urejeno. Savinjčan 19. marca praznuje 60. rojstni dan Anton Belak Sreče, zdravja, veselja to so srčne naše želje. Pa na mnogo dni želimo ti vsi Tvoji domači GORNJI GRAD Dan žena no otroško ùmici ifk laku Tevžu Iskrene čestitke odzvanjajo povsod, zato le hitro steci, da ti voščijo, saj vsi ti le srečo privoščijo. kopalniške opreme, keramičnih ploščlcj EJfO UGOI Adrenalinska smuka Janez Trogar je na Ojstrici privoščil duši, da se je napolnila z občutki, ki jih nudi pogled na planine Kot ponavadi jo je mahnil na Malo Ojstrico in po vzhodnem grebenu na vrh Ojstrice. Tam je privoščil duši, da seje napolnila z občutki, ki jih nudi pogled na planine, da ne bi doma spet prekmalu hrepenela po vršacih. Sledila je adrenalinska smuka z vrha. Najprej približno 30 in analiziranje vtisov je imel čas na dolgotrajnem smučanju do avta. Sneg je bil idealen. Trd kakor kamen, a ne leden -tu in tam z ostanki zbitega pršiča. Danes, ko sedi doma, pa že lahko ugibate, kam spet pogleduje. IS Se želite naučiti tujih jezikov? Vpišite se v 60 urni tečaj nemškega ali angleškega jezika Kraj izvedbe: Sejna soba v Hotelu Burger na Venišah Janeza Trogar ja Cena: 40.000 SIT/ 166,92€ možno plačilo tudi na obroke Buteko d.o.o. Lacja vas 22 3331 Nazarje Toplote željni ljudje si težko predstavljajo, da so med nami ljudje kot Janez Trogar, ki tudi pozimi ne zdržijo za zapečkom in se podajo mrazu navkljub v vrhe naših Alp. Trogar se je februarja povzpel na Ojstrico. Kot je pozneje na poti ugotovil, si je izbral dan, ko je bil mraz kot v Sibiriji. Cesta s Podveže do Planinšeka, kamorje prispel vzgodnjihjutranjih urah, je bila povsem ledena in malo posuta s peskom. Brezsrenačevje prišel do Podvežaka, z njimi pa malo nad Sedelce. Tu so smuči in palice romale v nahrbtnik, zamenjale pa sojih dereze in cepin. m po južnem grebenu, nato pa nekaj metrov s smučmi v rokah in nato smuka pod vzhodnim grebenom do Male Ojstrice in spust na Sedelce. Nato seje Trogar odločil za vzpon pod Beli Vrh, saj mu prečenje pod njim ni preveč pri srcu. Za zbiranje PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE (.0.0. Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 keramičnih ‘"H. 3 leta na pol zastonj! Velja za model 1.4 jazz sport Pol plačaš takoj, pol cez tri leta brez obresti. HONDA Vojnik, 03 / 780 00 50, 031 / 612 001, www.cepin.si (jèfR_______*EOM je 1,02% in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunih. Prijave na GSM 041698424 do 27.3.2006 Pričetek 31.3.2006 ob 16h 3z moje beležnice ... Piše: Aleksander Videčnik ROD ROKA KLEMENŠKA Že nekaj let je od tega, ko sva se z najmlajšim sinom Roka Klemenška - Kristijanom iz Solčave, pogovarjala o njegovem očetu, številni družini in življenju na eni najuglednejših kmetij na Solčavskem. V urbarju gornjegrajske zemljiške gospoščine je Klemenškova kmetija navedena že leta 1426. Toje mogoče ugotoviti iz podatkov v knjigi Ignaca Orožna, Dekanija gornjegrajska. O teh podatkih sem že pred leti pisal tudi v našem časopisu. Seveda je treba upoštevati, da so podatki zavedeni v navedenem urbarju ugotovljeni po stanju leta 1426, torej lahko sklepamo, da je kmetija Kle-menšek obstajala že prej, kar je skoraj gotovo. Vsekakor gre za eno starejših kmetij na našem območju. KAJ JE POVEDAL KRISTIJAN? Sedaj pa nazaj k pogovoru z enim od Klemen-škovih sinov. Pogovarjala sva se v njegovem stanovanju v Mozirju. Rad je sodeloval in nazorno je prikazal razmere na kmetiji in dogajanja, ki so bila običajna na velikih kmetijah. Najprej je pripovedoval, kako se spominja pogostih potovanj svojega očeta, izredno spoštljivo je govoril o njem! Znano je, daje imel oče poznane, zelo ugledne veterinarje, s katerimi je sodeloval pri selekciji svojih ovac, vse do priznanja "solčavske ovce" na državni ravni. Toje brez dvoma njegova velika zasluga, daje bilo tako, so pričala številna visoka priznanja z mednarodnih razstav ovac. Pri Klemenškovih so imeli še po drugi vojni okvirjene plakete, sam sem jih videl v hiši pri žagi. Lahko torej trdimo, daje bil Rok Klemenšek mednarodno ugleden rejec ovac. Te podatke bi lahko našli v starih avstrijskih časopisih, saj je pogosto razstavljal tudi v Gradcu in na Dunaju. V BOJU ZA SLOVENSKE PLANINE Kristijan seje spominjal številnih listin in pisem, ki so dokazovale tesno sodelovanje očeta Roka s Franom Kocbekom in dr. Johannesom Fris-chaufom. Tedaj seje bila pravda okoli slovenskih imen naših gora, predvsem solčavskih. Nemški nacionalci so na vsak način hoteli ponemčiti imena naših hribov, gora in krajev ter jih tako tudi označevati ob planinskih poteh. Tako dr. Frischauf, kot Fran Kocbek sta veliko pisala o naših planinskih lepotah in na ta način vabila tujce v naše kraje. Pri tem sta opozarjala na lepoto slovenske krajine. Rok Klemenšek se jima je z vsem srcem dejavno pridružil. Bilje ponosen na naše planine inje večkrat pripovedoval otrokom, kako je bilo, koje prvič "lezel" na Ojstrico... Otistih časih je veliko zapisanega v Planinskem vestniku. KAKO JE BILO NA KMETIJI Pri hiši so imeli 100 ali več ovac in do 35 glav goveje živine. Predvsem ovce so pasli tudi v višjih predelih planin. Seveda je živinoreja, poleg ostalega kmečkega dela, zahtevala močno "družino". Zakonca Klemenšek sta imela vsega deset otrok, devet fantov in eno dekle. Imeli so dvoje posestev, Klemenče in Krofičevo. Domačija je bila na nadmorski višini 1.188 m. Matije bila Macesnikova (Krivčeva) Helena, z njeno doto so kupil Krofičevo, je vedel povedati Kristijan. Da so zmogli ogromno delo, je "družina" štela vedno okoli dvajsetljudi. Imeli so po tri hlapce, po dve dekli, rejevca (govedar), pastirja kožarja in ovčarja. Živino so v glavnem prepasli v planini. Kadar so podirali les, so prihajali domači in kranjski olcarji. Ajdo so sejali na "novinah" (požganijah), žitoje slabo dozorevalo, predvsem na Krofičevem. Moke pa niso nikoli kupovali. Mlatili so ponavadi pozimi - decembra, žito pa sušili na kopah. Ker je na malega šmarna bilo navadno zelo vetrovno od Ojstrice sem, so žito prenesli na varno, pod streho nad štalo (hlevom). Običajno so mlačev končali pred božičem, tedaj so spekli pšenični kruh in pripravili za vse, ki so pri žetvi in mlačvi pomagali, pomlativn'co. Les so spravljali le pozimi do božiča. Dan pred božičnimi prazniki pa je bila pri hiši velika peka (šarkelni). Stalnim članom družine so na mizo postavili velik kos kruha in nanj klobaso, toje bila večerja na sveti večer. Na sploh je bil razpored pri mizi strogo določen. Na čelu mize (nasproti vhoda) je sedel gospodar, sledili so - ta večji hlapec, drugi hlapec, tret-jak; nato pa govedorejec, pastir in kozar. Pri oknih so sedeli starejši ljudje, ki so se na kmetiji postarali. Pa tudi dekle fišterna (hišna dekla), prva dekla, in druge. Domači so imeli posebno mizo. Dan se je začel z zajtrkom ob zori, pozimi pa okoli 6. ure. Malico so imeli ali doma ali pa na polju, okoli 9. ure. Kosilo je bilo opoldne ali kadar ga je prinesla ena od dekel, če so delali na polju. Popoldanska malica je bila okoli 4. ure popoldne, o mraku pa večerja. Vsega posestva je bilo okoli 700joh, s planinami vred (okoli 200 ha). Seveda so prevladovali bregi in strmine. Za sečnjo so zaposlili gozdne delavce, ki so v planini živeli in delali. Bivali so v skorjevkah in prihajali ob sobotah domov. Žago pri cesti so zgradili leta 1928. Oče Rok jo je namenil sinu Francu, kije bil izučen mlinar, žal pa je prekmalu umrl. Žaga je lahko žagala platanice premera 60 cm, kar je pomenilo, daje spadala med večje. Po II. svetovni vojni sojo podržavili in vso opremo odpeljali. POSKRBELI SO ZA ŠOLANJE OTROK V šolo starejši niso hodili. Oče Rok se je sam naučil brati in pisati, pa celo nemščine je bil vešč. Bilje izredno razgledan in učljiv, saj je pisal celo članke v časopis Slovenski gospodar. Računalje na pamet, kupčije pa sklepal "na črez." Oče je želelel, da bi otroci več znali, zatojih je dal izučiti poklica ali pa jih je šolal. Sin Anton je bil duhovnik, eden od sinov pa je končal Krekovo zadružno šolo v Ljubljani. Nekateri od otrokso hodili vSolča-vo v šolo, pot na eno stran je trajala 2 uri. Pozimi pa so prenočevali pri sorodnikih v dolini. Tiste časeje bil tam učitelj, znani planinski navdušenec in tesen sodelavec Frana Kocbeka, Branko Zemljič. Nekaj jih je hodilo v samostansko šolo v Nazarje, kerje bila boljša od solčavske, ti so stanovali pri Kosih. Posesh/o naj bi po želji očeta prevzel Kristijan, dejansko pa gaje prevzel sin Jože. Nadaljevanje prihodnjič. 3ščemo slare fotografije Družina Roka Klemenška med obema vojnama. Sliko nam je ljubeznivo posodila Zala Klemenčič iz Mozirja. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST V Nemčiji in Avstriji izbirali najboljše vzajemne sklade Pred dvema tednoma sem na tem mestu pisal o novih vzajemnih skladih, ki bodo vlagali predsem na področje Balkana. Trenutno si je največ zaupanja nabral Publikum Balkan, kije nabral kar 1,8 milijarde tolarjev, sledi KD Balkan z 1,2 milijardami tolarjev, daleč zadaj pa sta Medvešek Pušnikov MP-Bal-kan z 163 milijoni tolarjev ter lliriki-na Vzhodna Evropa zlil milijoni tolarjev. O donosih teh skladov je še prezgodaj govoriti, saj še ni preteklo dovolj časa, da bi lahko potegnili kakšne smiselne zaključke, so pa o začetnih donosih teh skladov precej pisali poslovni mediji. V prvih dneh obstoja so namreč točke nekaterih izmed skladov (KD, Ilirika) dosegle celo več kot desetodstotno rast, ki pa ni bila realna, ampak le posledica predpisane metodologije izračuna točke. Takšni donosi naj bi bili vaba novim vlagateljem, vendar IVICA OREŠNIK, univ. dipl. inž. agronomije Melisa izvira iz Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, razširjena pa je po vsej Evropi, osrednji Aziji in Severni Ameriki. Ljudska imena za meliso so citronova melisa, čebe-loperka, medeni list, medenka, mat-ičnik, medenika ipd. Melisa je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Steblo je kvadratasto, močno razvejano, po njem pa so posute drobne dlačice. Listi so jajčasti in čejih zmečkamo, oddajajo značilen vonj, ki spominja so omenjeni skoki zagotovo presenetili tudi upravljalce skladov. Srečnežev, ki so uspeli vplačati točke že prvi dan, in jih prodati že naslednji dan je bilo zagotovo zelo malo, skoki pa se najbrž ne bodo več ponovili. V zvezi s skladi, ki vlagajo na Balkan, je za vlagatelje gotovo še pomembno, da večina od skladov dejansko sploh še ne vlaga v vse države, kamor jim dopušča naložbena politika. Vzrok je v skrbniški banki (Abanka), ki še nima vzpostavljene potrebne infrastrukture za poslovanje na posameznih trgih. Večina skladov bo v prvih šestih mesecih na področju bivše Jugoslavije vlagala zgolj na Hrvaškem, zato bi pričakoval, da se bo to odrazilo tudi na rasti tržnih vrednosti hrvaških delnic. Pa poglejmo še, kakoje z vzajemnimi skladi severno od Slovenije. V Nemčiji in Avstriji so različne ustanove izbirale najboljše upravljalce skladov. Med njimi je kar nekaj takih, ki sklade tržijo tudi pri nas. Nemška revija Capital in na limono. Cvetovi so beli ali rahlo rožnati, združeni v skupine od treh do šestih cvetov. Najdemo jih v zal-istjih v zgornjem delu rastline. Cveti od junija do septembra. Dobro uspeva na sončni ali polsenčni legi v dobro založenih peščeno-il-ovnatih tleh. Na vlažnih in senčnih rastiščih je aromatičnost melise slabša. Razmnožujemo jo s semeni, podtaknjenci (zgodaj poleti iz poganjkov starejših rastlin) in delitvijo korenin (spomladi). Seme v pozni pomladi sejemo na stalno mesto. Sadike vzgojimo s setvijo v zavarovanem prostoru marca, natojih presadimo na prosto maja. Dobro prenaša nizke zimske temperature. Pri melisi uporabljamo nadzemni del, predvsem liste. Za nabiranje je primeren čas od julija do oktobra. ocenjevalna agencija Feri Rating & Research GmbH sta pod drobnogled vzeli 100 najpomembnejših ponudnikov vzajemnih skladov na nemškem tržišču. Za razliko od slovenske revije Kapital, so se ocenjevanja lotili nekoliko širše in ovrednotili: - pestrost ponudbe posameznega upravljavca, - pretekle rezultate njegovih skladov v 1-, 3- in 5-letnem obdobja - kadrovsko stabilnost upravljavskih ekip ter - nivo prodajnih in poprodajnih storitev (med drugim tudi kakovost spletnih strani, hitrost in kvaliteto prejetih odgovorov na vprašanja strank). Med ponudniki, ki nastopajo na slovenskem trgu, so se kar trije uvrstili med najboljše. DWS iz skupine Deutsche Bank (slovenski varčevalci lahko investirajo v njihove sklade preko naložbenega zavarovanja ZM Flex Pension) je znova osvojil 1. mesto, Capital Invest (Bank Avstrija) je bil drugi, Raiffeisen Capital Management pa se Če nabiramo celo zelišče, ga odrežemo 10 cm nad tlemi. Rezanje pospešuje rast listov. Pri sušenju pazimo, da listov ne mečkamo in drgnemo med seboj, ker počrnijo. Uporaba kot zdravilo: droga in pripravki (infuzi) - na njeni osnovi delujejo pomirjevalno (ne- je uvrstil na 6. mesto. Tretji nam znani upravljalec, SGAM, je pristal šele na 72. mestu. Poleg Capitala je v februarju tudi Upper (del skupine Reuters) podelil nagrade najboljšim skladom v Nemčiji in Avstriji in njihovim upravljalcem. Očitno so imeli ocenjevalci pri Lipperju drugačna merila, saj med nagrajenimi uprav-Ijalci ni nam poznanih, pač pa nam še neznani upraljalci kot so: M&G, Erste Sparinvest, Allianz Investmentbank, Fidelity in Kepler. Tako v Avstriji kot v Nemčiji je očitno ocenjevalce med upravljalci najbolj prepričal Fidelity. Pri ocenjevanju kakovosti upravljavcev so upoštevali, kateri ima v povprečju največ skladov z nadpovprečnimi rezultati v 3-, 5- in 10-letnem obdobju. Kot rezultat posameznega sklada je štela donosnost, popravljena s tveganjem. Me prav zanima, če bomo kdaj katerega izmed Lipperjevih nagrajencev videli tudi vSIoveniji. Mogoče jih bo v naslednjem letu privabil evro. Bomo videli. Borut Repše spečnost), spazmolitično in karminativno (posledica vsebnosti eteričnega olja in čreslovin), zato se uporablja pri motnjah spanja, pri težavah v želodcu in črevesju (za vzpodbujanje apetita), ki so posledica živčnosti. Čreslovine v rastlini so verjetno odgovorne za dokazano ZDRAVILNE IN UPORABNE RASTLINE Melisa (Melissa officinalis L.) protivirusno delovanje (pri infekciji sluznice s herpes virusom). Melisa je tudi zdravilo za pomoč pri vrezninah in pikih žuželk. Primerna je za grgranje ter spiranje ust ob slabem zadahu. Zunanje pomaga pri revmatizmu, zmečkaninah, oteklinah in vnetjih, Uporablja se sveža ali posušena kot poparek ali v alkoholnem izvlečku. Znano pa je tudi njeno eterično olje. POPAREKZ MELISO Cvetovi melise vsebujejo eterična olja, ki mirijo in krepijo, kar pomaga tudi pri šumenju v ušesih. -11 vode, 60 g cvetov melise. Vodo zavremo in z njo prelijemo cvetove. Dobro premešamo in pustimo stati 10 minut. Odcedimo. Skodelico čaja popijemo trikrat dnevno po obroku. MELISINA TINKTURA Herpes na ustnici povzroča virus. Po prvi okužbi se lahko pogosto ponavlja. Širjenje herpesa preprečuje melisa. - 10 g listov melise, 100 ml 70% alkohola. Meiisine liste in alkohol damo v posodo in tesno zapremo. Pustimo stati čez noč. Z vatirano paličico večkrat dnevno nanesemo na prizadeto mesto na ustnici. Uporaba v kulinariki: melisa se uporablja za dopolnjevanje svežih solat vseh vrst, za zeliščne omake, juhe, perutnino, teletino, divjačino, gobe, sladice. Nadomešča limonin sok in limonino lupino (razen pri pecivu). Z listi se lahko odišavijo želeji, džemi, vino, kis in žganje. Uporaba v gospodinjstvu in kozmetiki: sok melise lahko dajemo sredstvu za poliranje pohištva. Poparek uporabljamo za spiranje mastnih las, liste dajemo v vodo za kopel. DRUŠTVO UPOKOJENCEV 60RNJ! GRAD Delovni in družabni Gornjegrajski upokojenci so v preteklem letu glavnino društvenih aktivnosti namenili raznim družabnostim in izletom, kar pa ne pomeni, da niso tudi resno sooblikovali krajevnega utripa. Tako so za občinski praznik organizirali razstavo, na kateri so se prvič predstavili upokojenci iz cele Zgornje Savinjske doline. Po besedah predsednika društva Jožeta Božiča naj bi takšna oblika sodelovanja postala tradicionalna. Jože Božič že nekaj let uspešno vodi društvo gornjegrajskih upokojencev (foto: EMS) Poleg tega so za članice organizirali tečaj iz ročnih spretnosti, katerega bodo nadaljevali tudi letos. Nasploh so gornjegrajski upokojenci pripravljeni sodelovati pri vseh prireditvah, kar se kaže v dobrem sodelovanju z osnovno šolo in ostalimi društvi. Do konca mandata bo upravni odbor deloval v nekoliko spremenjeni zasedbi, saj sta bili dosedanji blagajničarka in tajnica na lastno željo razrešeni. Za društvene finance bo odslej skrbela Ivana Černevšek, tajniške posle pa so na občnem zboru zaupali Karlini Mermal. Savinjčan CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Voščilo stanovalkam V gornjegrajskem centru starejših so letos praznovali najlepši osmi marec doslej, tako vsaj trdita direktorica in glavna sestra Francka Voler in Saša Venišnik. Fantje in možje pevskega zbora iz Bočne, ki so prepevali tudi na otvoritvi doma pred tremi leti, so pod vodstvom Matjaža Železnika stanovalkam prepevali za njihovo Pevci so se izkazali tudi kot kavalirji, saj so ženskam razdelili nageljne, Volerjeva in Venišnikova pa sta za dan žena prejeli vrtnici. Pevcem sta se v imenu stanovalk in tudi stanovalcev zahvalili Vida Pariš, ki bo čez dva meseca dopolnila sto let in Veronika Parašuh, v kulturnem programu pa sta s citrami in kitaro sodelovali tudi Polona in Petra Lamprečnik. Savinjčan Člani pevskega zbora iz Bočne pod vodstvom Matjaža Železnika so polepšali osmi marec stanovalkam Centra starejših v Gornjem Gradu (foto: Vlado Kržaček) TURISTIČNO DRUŠTVO LUČE Skrb za ohranjanje naravnega in bivalnega okolja Turistično društvo Luče je v letu 2005 dobilo novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Rose. Član upravnega odbora David Poličnik je na letnem občnem zboru povedal, da ostaja glavni cilj društva uspešna izvedba Lučkega dneva, organizirati pa nameravajo tudi kresovanje pred 1. majem in miklavževanje. Letos imajo v planu ureditev sprehajalne poti do Igle, postavitev postajališča za kolesarje, izgradnjo lesenega paviljona za potrebe prireditev in nabavo košev za smeti ter cvetličnih korit. Občnega zbora turističnega društ- V preteklem letu je turistično va seje udeležil tudi lučki župan Ciril društvo v sodelovanju z OŠ Luče Rose. Čestital je društvu za 80 let uspešno izvedlo očiščevalno akci-delovanja in predlagal, da bi obnovili jo. Nameravajo jo organizirati tudi star običaj in na veliki petek nosili žive postrvi iz Luč pred škofijo v Ljubljano. Predlog je naletel na odobravanje udeležencev občnega zbora, župan pa je obljubil pomoč občine pri izvedbi letnega plana aktivnosti. Rose je še posebej zadovoljen, ker so v drušlvu aktivni tudi mladi. letos. Uredil so klopi na Breznici, na nasipu Savinje in pri stanovanjskem bloku. V sodelovanju z občino so poskrbeli za ohranjanje kulturne dediščine z obnovitvijo vaške pralnice. Za lepšo podobo kraja so poskrbeli z cvetlicami. Štefan Matjaž - Stepa PGD LJUBNO OB SAVINJI preteklem letu Občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno so se letos udeležili tudi gostje iz gasilskega društva Vižmarje - Brod, ki so domačemu društvu podarili gasilsko lestev. Ljubenci so ugotovili, da je bilo preteklo leto izobraževalno in tehnično aktivno. ževanje svojega članstva. Resen pristop mentorjev in prizadevanja otrok so rodili dobre sadove in ekipe so dosegle odlične rezultate. V oktobru, mesecu požarne varnosti, je sledila občinska vaja gašenja požara s predpostavko, da gori gospodarsko poslopje. Vajo je organiziralo PGD Gorica. Ob šmarskem krajevnem prazniku so predstavili film Brigada 49 in potek gašenja požara na Venišah. S sredstvi društva ravnajo gospodarno, denar namenjajo za delovanje društva, opremljanje operativne enote, izobraževanje članov, tekmovanja in ogrevanje doma. Poveljnik društva Slavko Bric je poudaril, da delo gasilcev v operativni enoti postaja vedno bolj zahtevno in od gasilcevterja veliko znanja in opremljenosti. Na svojem področju so pogasili le manjša požara na gospodarskem poslopju v Vologu in v vrtni uti v Šmartnem ter v Malem Rovtu gasili požar na električnem drogu. Njihova prioritetna naloga bo slavnostna obeležitev 100-letnice društva, kijih čaka prihodnje leto. Marija Sukalo Poveljnik Slavko Bric je poudaril, da delo gasilcev v operativni enoti postaja vedno bolj zahtevno (foto: Marija Šukalo) PGD ŠMARTNO OB DRETI Poglavitni CO »O o o Q_ Q_ CL Celje - skladišče D-Per 7/2006 5000018337,11 COBISS © 05 Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold .50 Q. S, S ‘I Naslov m e £ s* £ o Marko SKOK s.p., Cesta na Lepo Njivo 19, 333D Mdzirje Tel. □ 3/B39-GD-9 1 GSM □ 4 1 /62Z-6DD VULKANIZERSTVO IN TOVORNA AVTOPRALNICA VSAKO DESETO PRANJE BREZPLAČNO! Vse na enem mestu za tovorna vozila: - PRANJE - HITRI servis - MENJAVA, POPRAVILO IN CENTRIRANJE AVTOPLAŠČEV - PRODAJA NOVIH AVTOPLAŠČEV MICHEUN, KORMORAN, SAVA, FULDA, GOOD YEAR ... - OBNOVLJENI AVTOPLAŠČI PROTECT, RECAMIC .. NA LOKACIJI PREVOZNIŠTVA PFEIFER La \Scarpa Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! JURČEK TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE j v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55 in prodajalna JURČEK% v Parižljah, tel. 705 09 33 NOVE MODRU ZA POMLAD 900611 VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od pon, do pet, pečemo pice že od 9. ure dalje 0SREDNJP KNJ. CELJE