Pridite po nove ideje V Hotelu Habakuk***** na obronkih Pohorja se že leta sprejemajo pomembne odločitve. Predstavlja naravno okolje za domače in mednarodne konference. V Hotelu Piramida**** pa se vsak večer krešejo nove zamisli. Ponuja intimno ustvarjalno vzdušje za poslovna srečanja v samem središču Maribora. Pozanimajte se o naši ponudbi. Ne bo vam žal. Hotel HABAKUK***** , Pohorska ulica 59, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: 02 / 30 08 100, faks: 02 / 30 08 128, e-pošta: habakuk@termemb.si, spletna stran: www.termemb.si Hotel PIRAMIDA**** , Ulica heroja Šlandra 10, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: 02 / 23 44 400, faks: 02 / 23 44 360, e-pošta: piramida@termemb.si, spletna stran:www.termemb.si -f± g Jtf!v!!!i.ifJJ MARIBOR turizem , zdravstvo, rekreacija RESORT&CONVENTION HOTEL MARIBOR-POHORJE Vsebina UVODNIK MESTNI TURIZEM INTERVJU GLOBALNI TURIZEM INOVACIJE MEDICINSKI WELLNESS PROMOCIJA SLOVENIJE DOBRE PRAKSE KULINARIKA TUJI TRGI RECENZIJA SPLETNI PORTAL RAZISKAVA POHODNIŠTVO IZ AKTIV~OSTI STO NOVICE TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slo- venska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubliana • Tel. 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor • Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubliana • Ministrstvo za kul- turo RS je izdalo odločbo , da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodars- -;,~·--: tvo {mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), ... Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodar- ~ sko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubliani - · t, Ekonomska fakulteta {dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika {mag. •· _Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled {Jana Špec), Višja šola za turi- zem in gostinstvo Maribor {mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja {dr. Zlatko Jančič) , predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. Uspešno turistično leto 2006 - Mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacij e ,, C e za katero dejavnost drži, da rezultati dela niso zgoij številke, je to brez dvoma turizem. Uspeh turi-zma se namreč v prvi vrsti meri z zadovoijstvom turista, ki z oddiha s seboj odnese sponiin na nepoza- bno doživetje. Kijub temu pa ne moremo mimo statističnih številk, s katerimi kvantitativno ovrednotimo, kako se je ta vse pomembnejša dejavnost v preteklem obdobju odrezala v globalnem (vse ostrejšem) kon- kurenčnem boju za goste. In kako se je v preteklem letu odrezal slovenski turizem? Z veseijem ugotavijam, da smo z rezultati prete- klega turističnega leta lahko zadovoijni. Po neuradnih podatkih SURS namreč pri prenočitvah - tako skupnih kot tudi pri nočitvah domačih in tujih turistov- beležimo dvoodstotni porast, pri prihodih pa tri (pri domačih gostih) oz. štiriodstotno rast (pri skupnih prihodih in prihodih tujih 'gostov). Če upoštevamo, da je svetovni turizem v-letu 2006 zabeležil ca 4-odstotno stopnjo rasti, ugotavijamo, da je slovenski turizem popolnoma "v trendu". Z rezultati preteklega leta smo torej lahko zadovoijni, samo od sebe pa se postavija vprašanje , kak- šna so naša pričakovanja za letošnje leto. Napovedovanje prihodnosti je sicer nehvaležno, saj napo- ved praviloma pomeni tudi določeno zavezo za doseganje napovedanega, kijub temu pa si upam za leto 2007 naznaniti še uspešnejše turistično leto od zakijučenega . Leto 2007 je namreč leto, ki bo Slovenijo zaznamovalo s kar nekaj prelomnimi dogodki in projekti, ki bodo odločilno vplivali na na- daijnji razvoj slovenskega turizma: pred mesecem dni smo uspešno uvedli novo valuto, predvidoma v drugi polovici leta bomo vstopili v šengensko območje, smo v letu intenzivnih priprav na čas sloven- skega predsedovanja Evropski uniji leta 2008 ... Veliko sprememb nas letos čaka tudi na področju tr- ženja slovenske turistične ponudbe: udejanjanje koncepta destinacijskega menedžmenta, s poudar- kom na uveljavijanju javno-zasebnega partnerstva, -koncept konkurenčnosti s poudarkom na dvigu -kakovosti ponudbe, koncept oblikovanja integralnih turističnih proizvodnih in tržnih niš, in še bi lahko našteval. Pos.ebej naj izpostavim pred kratkim vzpostavijen delujoč Centralni rezervacijski sistem (CRS), ki za Slovenijo pomeni uvedbo sodobne trženjske in distribucijske poti in jo postavija ob bok drža- vam z najsodobnejšimi promocijskimi in distrubucijskimi orodji na področju turistične dejavnosti. Med pri- oritetnimi nalogami STO v letošnjem letu so tudi številne aktivnosti, ki jih bomo izvedli v namen doseganja močnejšega položaja Slovenije kot aviodestinacije in posledično povečanja števila letalskih gostov v našo državo. Pri tem bomo promocijo Slovenije kot aviodestinacije izvajali v sodelovanju s turističnim gospodar- stvom ter časovno in vsebinsko usklajeno. Uspehi slovenskega turizma v letu 2006 so tako zame kot za moje sodelavce spodbuda in hkrati zaveza za nadaijevanje dosedanjega dela v smeri doseganja ne samo dobrih rezultatov, temveč tudi doseganja odlič­ nosti. Pri tem bomo po eni strani zasledovali kvantitativno zastavijene ciije + 4 % (povečanja števila preno- čitev),+ 6 % (povečanja števila turistov) in+ 8 % (rasti deviznega priliva iz naslova turizma), po drugi stra- ni pa kvalitativno zastavijene ciije doseganja rasti kakovosti in inovativnosti turistične ponudbe, razvoja človeških virov v turizmu, rasti prepoznavnosti Slovenije v tujini ter doseganja želenega pozicioniranja na- še dežele na globalnem zemijevidu. Zavedamo se, da nam bo te smelo zastavijene ciije uspelo doseči le s te- snim in plodnim sodelovanjem s slovenskim turističnim gospodarstvom. Dovolite, da izkoristim to prilož- nost in se tako predstavnikom slovenskega turističnega gospodarstva kot tudi predstavnikom civilnega sek- torja zahvalim za dosedanje odlično sodelovanje pri razvoju in trženju slovenskega turizma in hkrati izra- zim povabilo, da skupaj čim plodneje izkoristimo priložnosti, ki jih prinaša leto 2007 , nevarnosti, ki bi lah- ko izhajale iz velikih sprememb, ki nas čakajo, pa skupaj naredimo za priložnosti. tudstične organizacije www.slovenia .info - Mestni • • ·tur1z e lliretra Stušek, petra.stusek@ljublj ana-tourism.si, Zavod za turizem Ljubljana Mesta so že od nekdaj privlačen cilj potovanj popotnikov. V zgodovini urbane populacije so bila vedno v vlogi spodbuje- valcev družbenega razvoja in napredka, skratka, prostor, ki oblikuje posameznikovo osebnost. D anes so večkratna in kratka potovanja del živ-ijenjskega sloga večine evropskih prebivalcev pa tudi prebivalcev drugih kontinentov (v zadnjem času v "mestni mobilnosti" prednjačijo Azijci), zato pa so mesta idealne turistične destinacije . Urbana središča poleg že etabliranega poslovnega turizma aktivno razvijajo programe kratkih, a sladkih, me- stnih počitnic, v tesni navezavi s kulturnim turi- zmom, pisanih na kožo individualnim obiskoval- cem. Mestni turizem namreč nudi veliko večje pri- ložnosti, kot jih_ predstavijajo zgoij klasični "city break" mestni oddihi. Kaj sploh je mestni turizem? Če izhajamo iz splošne definicije turizma, da gre za vsako potovanje iz kra- ja bivanja (razen s ciljem zaposlitve) za več kot 24 ur, mednarodni turizem paje potovanje čez mejo,je mestni turizem vsako potovanje v mesto z namenom prenočiti . Po podatkih European Travel Monitorja raste mestni turizem hitreje od drugih turističnih segmentov. Njegov obseg je namreč v obdob- ju med 2000 in 2004 zrasel za 108 odstotkov in sedaj predstavija več kot 38 odstotkov vse- ga iniciativnega turizma (IPK, 2005). Povpra- ševanje po zabavnih, kulturnih in rekreativ- nih oblikah turizma, ki jih ponujajo evropska mesta, je sicer pričelo naraščati sredi osem- desetih, večkratna in krajša potovanja pa so postala nova oblika turizma in hkrati tudi živ- ijenjskega sloga evropskih prebivalcev. "A perfect getaway," kot bi se izrazili prvinsko angleško govoreči. S pozitivno naravnanimi vibracijami. . Fenomen obiskovanja mest je tako pom:em- ben, da danes govorimo o mestnem ali urba- nem turizmu kot enem od posebnih segmen- tov turističnega trga. Pojem mestni turizem se na splošno nanaša na tiste oblike turizma, ki zahteva- jo urbano okolje. Pri tem se v strokovni literaturi ta termin pogosto nanaša na velemestni turizem ("city tourism"), vendar je potrebno razlikovati mesta z nekaj milijoni prebivalcev in mesta s 300.000 ali 3.000 prebivalci. Velemesta imajo tradicionalno razvit turizem, saj imajo zadostno kritično maso turističnih zna nieni- tosti in zgrajeno turistično infrastrukturo . Velika mesta so torej prej spoznala pomen turizma in spodbudila njegov razvoj ter promocijo . Toda vedno večje srednje velikih in manjših mest, ki spoznava- jo potenciale za turistični razvoj, še posebno takih, kjer so tradicionalne industrijske dejavnosti zašle v krizo . Zavestno spodbujajo razvoj turizma, pred- vsem zato, ker želijo poživiti gospodarsko aktivnost v mestu in dvigniti kakovost živijenja lokalnih pre- bivalcev (Mihalič, 1995) . Najpomembnejši motivi za obisk mest so tako po- slovne kot zasebne narave. Po Blank-u in Petko- vich-u (Page, 1995) so - še vedno, ali pa v današ- njem hitrem tempu vedno boij aktualni - razlogi za obisk urbanih središč naslednji : • v mestih je velika gostota prebivalstva, zato je ve- - www.slovenia.info čja možnost obiska sorodnikov ali prijateijev, • urbana področja so ve likokrat točka križanja turi- stičnih in transportnih poti , • zaradi bogate ponudbe trgovskih, finančnih, in- dustrijskih in proizvodnih storitev v urbanih podro- čjih številni ijudj e.,obiščejo mesta v okviru poslov- nih potovanj, konferenc, sejmov .. . • mesta ponujajo široko paleto kulturnih , umetno- stnih in rekreacijskih doživetij. Urbani turisti predstavijajo populacijo, ki prihaja v mesto z namenom uporabe javnih in zasebnih sred- stev skozi nakupovanje, obisk gledališč, muzejev, restavracij ipd . Ta populacija precej vpliva na struk- turo mest, nekatera mesta (kot npr. Benetke ali Praga) so se tako iz mest prebivalcev spremenila v mesta obiskovalcev. Ashworth in Turnbridge (1990) sta opredelila tipe turistov glede na lokalno prebi- valstvo (stanovalce) in obiskovalce od drugod: • turisti: namenski uporabniki turistične ponudbe, ki živijo zunaj širšega območja mesta, lahko so v mestu na oddihu ali na ogledu znamenitosti, • rekreativni sta nova lci : lokalni prebivalci, ki upo- rabijajo turistično podobo mesta, bodisi v obliki re- kreativnih in zabavnih aktivnosti bodisi zgoij kot prebivalci, ki uživajo v podobi svojega mesta, • ne-rekreativni obiskovalci: nakijučni obiskovalci , ki živijo izven območja urbanega središča in obišče­ jo mesto zaradi poslovnih opravkov, kongresov ali družinskih obiskov, • ne-rekreativni stanovalci: stanova lci, ki opravija- jo svoje vsakod nevne obveznosti in ne uporabijajo turistične ponudbe mesta. V razvoju mestnega turizma igrajo pomembno vlo- go poslovni turisti, saj so ve likokrat (tudi v prime- ru Ljubljane) najpomembnejši turisti urbanih sre- dišč. To toliko boij ve lja za mesta, ki nimajo razvi- te celo(s)tne podobe in izdelane razvojne strate- gije turizma , kar je do devetdesetih let prejšnjega stoletja ve ljalo tudi za Ljubijano. Dejavniki, ki so pripeljali do njihovega obiska urbanega središča, navadno niso neposredno povezani s turistično promocijo mesta, vendar med svojim bivanjem spoznajo turistično ponudbo. Od njene količine in kakovosti pa je odvisno, v kolikšni meri jo bodo iz- koristili. Uspešen razvoj mesta v želeno urbano desti nacijo Uspeh preobrazbe v želeno mestno destinacijo je hitro preverijiva kategorija . Osnove ima v statistiki. Če je krivuija pozitivna, so zadovoijni vsi: turisti, ker se lahko pohvalijo z obiskom "must visit" desti- nacije, in mestne oblasti, ki se lahko pohvalijo s po- zitivno rastjo obiska ter lepim izkupičkom z naslova potrošnje in turistične takse. Da pa mesto doseže to točko, si mora predhodno ustvariti privlačno podo- bo skozi prepoznavnost na mednarotl nem turistič­ nem trgu . Podoba mora biti odraz realnega stanja in za njo mora stati celota turistične ponudbe me- sta . Prevelika neskladnost med ustvarjeno podobo mesta in dejansko izkušnjo turista lahko ustvari ne- gativen odnos le-tega do mesta. Razlika med priča­ kovanji turista in dejanskim stanjem pa, nasprotno, lahko ustvari pozitiven odnos do' mesta in možnost ponovnega obiska. Zato je za Slovenijo po eni stra- ni dobro, da so obiskovalci praviloma pozitivno pre- senečeni, tehten razmislek pa razkrije neprijetno resnico; pričakovali torej nisq nič, ali celo slabše, kot so dejansko ~ ejeli in izkusili. Se pravi, na pro- mociji imamo še lepo rezervo . Turistična ponudba mesta mora privabijati obisko- va lce in upravičiti naložbe v mestni turizem. Izbor turističnih proizvodov naj bo lahko dostopen in konkurenčen, obenem pa - kar je bistveno - origina- len . številne turiste vzpodbudi k potovanjem rado- - vednost, zato si morajo urbana središča prizadevati za čim boij svežo turistično ponudbo, ki ne vkijuču­ je zgoij ponudbe naravnih, zgodovinskih in/ali kul- turnih znamenitosti . Ponudba urbanega dogajanja se mora oblikovati v enotno podobo, kije predstav- ijena najširšemu krogu ijudi in znotraj katere lahko vsakdo najde kaj zase. Mestni turizem se mora nenehno razvijati, dopol- njevati in razpolagati z ustreznimi sredstvi, da lah- ko z začetne faze uspešno preide na naslednje. Za- četna faza je najboij kritična in zahteva največ sred- stev, kajti gre za vzpostavijanje urbanega turistič­ nega sistema, ki mora na mednarodnem trgu kon- kurirati že uveijavijenim tekmecem. Naložbe se mo- rajo v naslednjih fazah razvoja povrniti in obenem omogočiti sredstva za zadnjo fazo razvoja, ko turi- zem v mestu prične upadati inje potrebno ponudbo ponovno osvežiti . Poleg teh je potrebno upoštevati pri razvoju urbanega turizma še številne druge de- javnike, ki se nanašajo na specifiko posameznih mest: odnos lokalnega prebivalstva do turizma , pri- pravijenost posameznih akterjev znotraj destinacije na medsebojno sodelovanje, dovzetnost javnih in- stitucij in zasebnega sektorja za naložbe v razvoj turizma , uspešno javno-zasebno partnerstvo, raz- nolikost prizorišč v mestu in njihova povezanost. Teoretična izhodišča so v ve liki meri temeij tudi za politiko (uspešnega) razvoja turizma v Ljubljani. Potrebno se je namreč zavedati dejstev, da trendi vedno bolj kažejo na povečano povpraševanje po manjših mestnih destinacijah in novih regijah v Evropi , zato imajo vse večjo priložnost tudi manjša mesta in malo odkrite ali še neodkrite destinacije, kamor se še vedno uvršča tudi Ljubljana. Priložnost imamo tudi v kombiniranju mestnega oddiha z dru- gimi zvrstmi turizma oziroma drugimi aktivnostmi in destinacijami, kot so počitnice na obali, smuča­ nje, skok v zdravilišče ali adrenalinski izlet. Veliko priložnost v mestnem turizmu predstavlja letalski prevoz, še posebej ekspanzija nizko stroškovnih prevoznikov in novih letalskih povezav v zadnjih nekaj letih. Veliko priložnost predstavljajo tudi mladi obiskovalci, ki danes potujejo v večjih odstot- kih kot v prej šnjih generacijah, se odločajo za dra- žja potovanja in bolj oddaljene destinacije, uporab- ljajo sodobne tehno logije , zahtevajo doživetja, glavni kriteriji izbora pa so mednarodni imic:iž oz. percepcija mesta , dostopnost glede na čas in denar, edinstvena ponudba in doživetja ter dogodki. Turist se želi počutiti kot del mesta, že li se zliti s ponudbo in doživetji mest, želi biti integriran v dogajanje in se ne počutiti kot turist, zato ima tudi raj ši sponta- no dogajanje in sprotno načrtovanje. Turizem Ljub~ane, prestolnice Evrope 2008 Prav naša prestolnica ima posebnost, ki je enkratna konkurenčna prednost pred ostalimi primerljivimi evropskimi destinacijami. Prostor, kjer je locirana, opredeljuje stičišče treh kulturnih krogov: slovanske- ga pričakovati od obiskovalcev iz tujine. V eni odra- ziskav (anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2003) so turisti v Ljubljani izpostavi- li prav ljubeznivost, prijaznost in ustrežljivost pre- bivalcev. Podobno je bilo tudi stališče mladih, ki so v anketi med mladimi tujimi turisti v Ljubljani avgu- sta 2002 na vprašanje, kaj jih najbolj navdušuje, s preko 60 odstotki odgovorili, da vzdušje v Ljubljani in njeni prebivalci. Kljub temu, da je Ljubljana turizmu in njegovemu razvoju naklonjena, so v mestu še priložnosti za iz- boljšave. Premalo je namestitvenih zmogljivosti in za individualni tu.r.jzem tudi neustrezna struktura le-teh. Še pred tremi leti je bilo v mestu 8 hotelov s 1.788 ležišči, ki so bila večino ma predraga za biva- nje mladih in družin , katerih obisk v strukturi indi- vi dualnih gostov vztrajno narašča . Prvi - in do sedaj edini - mladinski hotelje Ljubljana dobila še le leta 2004, za danes pa lahko trdimo , da se mesto preo- braža v razvito turi stično destinacijo. Opazen je na- mreč razcvet zasebnega investiranja, odpirajo se manjši zasebni hotelčki. Struktura namestitvenih zmogljivosti je zaenkrat še prilagojena bolj t.i. po- ga, romanskega in germanskega (pa tudi ugrofinske- slavnemu gostu. Samo v letu našega vstopa v EU je ga), kar ji daje poseben značaj . Tuji obiskovalci so na bilo v Ljubljani kar 22 mednarodnih kongresov in Slovenijo in njeno glavno mesto postali pozorni ~ele kongresnih prireditev, od teh 6 s 1.000 do 2.000 ob promociji pred vstopom v EU. Po odzivih na turi- udeleženci. Vsi udeleženci niso mogli prespati v- stično-informacijskih centrih v Ljubljani sodeč, so tu- Ljub ljani , kar pomeni , da v Ljubljani potrebujemo di evropski turisti v Ljubljano v letu pred vstopom in tudi dodatne hotelske zmogljivosti, kakšno med nji- po vstopu v EU pripotovali predvsem iz radovednosti , mi de-lux kategorije. Le na tak način bomo uspešno ki jo je vzbudila Slovenija s svojo pojava med novimi pristopnicami - za državo in predvsem njeno glavno mesto večinoma še niso slišali, Jugoslavija pa jim ni vzbudila prav nobene asociacije. Časi stare slave so z mlajšimi generacijami povsem mimo. Ljubljar:ia je med tujimi obiskova lci priljubljena tudi zaradi sredi- ščne lege v državi , kar s pridom lahko izkoriščajo}udi druge destinacije v Sloveniji. Mesto sicer svojo iden- titeto gradi na bogati arhitekturni (baročni, secesij- ski, Plečnikovi) dediščini in kakovostni umetniški ter kulturni produkciji z več kot 10.000 prireditvami ter 14 mednarodnimi festivali letno. Obenem je Ljubljana največji slovenski urbani center, ki ima veliko zelenja ter parkovnih površin v osrčju mesta ir-i dokaj neokr- njeno naravo na obrobju. Prav kulturno-zgodovinske posebnosti, bogata ponudba prireditev in skoraj neo- krnjena narava v neposredni bližini mesta so tisto, kar privablja o bi s kova Lee. Pomena turizma se v Ljubljani zavedamo vsi, tudi prebivalci Ljubljane, ki smo praviloma ponosni na svoje mesto. Zelo je pomem.bno, da imamo prebival- ci svoje mesto radi; če se sami v njem ne počutimo dobro in ne znamo ceniti dediščine , ne moremo te- kandidirali za pridobitev večjih mednarodnih po- slovnih dogodkov, katerih neposredni učinek je ve- lika potrošnja. Turizem temelji na izhodiščnih potrebah in vredno- tah sodobnega človeka, zato je turistično povpraše- vanje na globalni in dolgoročni ravni eno najbolj stabilnih, na lokalni ravni pa tudi eno najbolj ne- predvidljivih poslovnih področij . V Ljubljani je turi- stična dejavnost v porastu. Že leto vstopa v EU se je v Ljubljani odrazilo v 17-odstotnem povečanem turi- stičnem obisku glede na leto poprej. Z novimi inve- sticijami v turistično infrastrukturo se je odprlo 300 novih delovnih mest, turistična potrošnja pa se je glede na leto pred tem povečala za dobrih 20 odstot- kov - že v letu pred vstopov v EU, torej 2003, je zna- šala 44 milijonov evrov. Nekaj let se že sprašujemo Viri: - Mihalič, Tanja. 1995. Ljubljana - turistično mesto . Academia Turistica 1. - Answorth, G. J ., Tunbridge, J. 1990. The tourist-historic city. London, Belhaven -Travel Monitor, 2005 . IPK, MUnchen . - Poro čilo o izvedbi raziskave med mladimi tuji mi turisti, po letje in jesen 2002- 2003. Urad· RS za mladino, Zavod za turizem Ljublja na in Hosting, d.o.o. - Raziskava med tujimi turisti v Ljubljani v poletni sezoni 2004. Slovenska turi- stičn a organizacija in Ninamedija , d.o.o. - Podatki Zavoda za turizem Lj ubljana . pomembna vprašanja, kot so: do kam dovoliti porast turističnega obiska? Katere obiskova lce želimo? Jim znamo izpuliti vsak evro, ki so ga prišli k nam potro- šiti, in še kakšnega povrh? Kateri mednarodni trgi in zvrsti turizma imajo za nas največji potencial? V od- govor na ta in številna druga vprašanja smo na Zavo- du za turizem Ljubljana zasnovali najprej dokument "Strategija ljubljanskega turizma 2005-2008", kate- rega temeljni cilj je usmerjati turizem v Ljubljani, pripravljen pa je bil na osnovi rezultatov iz let 2000 do 2004. V letu 2005 so bili vsi zastavljeni cilji, z iz- jemo podaljšanja povprečne dobe bivanja, doseženi ali preseženi. Z rezultati v 2006 smo tudi lahko za- dovoljni, saj smo uspeli uresničiti vse (ambiciozno) zastavljene cilje. Po podatkih za enajst mesecev le- tošnjega leta se je obisk ljubljanskih TIC-ev povečal za 4 odstotke v primerjavi z letom prej (preko 218.000 obiskovalcev). Za 9,4 odstotka se je pove- čalo število nočitev v Ljubljani , lepe rezultate bele- žimo tudi na področju naročenih turističnih vodenj po Ljubljani. število skupin, ki so si organizirano ogledale Ljubljano , je v enajstih m~secih znašalo 1.674, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem ob- dobju lani . Če upoštevamo podatek, da povprečna turistična potrošnja v letošnjem letu znaša 120 evrov, in oceno, da bo število nočitev v Ljubljani v 2006 nekaj čez 610.000, bo letna turistična potrošnja znašala 73,5 milijona evrov. ' Ljubljana seje kljub pozitivnim trendom rasti v nekaj preteklih letih sedaj znašla na ključni prelomnici , ki od nje zahteva jasno razvojno in trženjsko politiko z njenim učinkovitim izvaja- njem, saj bo le tako lahko izboljša la svojo kon- kurenčno pozicijo~na mednarodnem trgu. Da- nosti destinacije Ljubljana, razvojni trendi v turizmu, varnost kot komparativna prednost, čisto okolje, udobna dostopnost po zraku, ugodno razme~e kakovosti turističnih storitev in cen, številne možnosti za oblikovanje ce- novno različnih turističnih produktov za raz li č­ ne ciljne skupine so primerno izhodišče za po- nudbo, ki bo primerna za zadovoljevanje stra- teško pomembnih ciljnih skupin. Prav dokument "Strategija ljubljanskega turizma 2005-2008" pred- stavlja temelj projekta "Turistična destinacija Ljublja- na - razvoj organizacijskih struktur", s katerim je ZTL skupaj s 27 partne~i (glavnimi nosilci ljubljanske tu- ristične ponudbe Ljubljane) uspešno kandidiral za evropska sredstva za spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Pričakovana razvitost Ljubljane po izvedbi projekta Turistična destinacija Ljubljana je, da bo me- sto oblikovano kot enotna turistična destinacija in ena novih najbolj turistično prepoznavnih prestolnic v Evropi , katere ponudba temelji na privlačnem me- stnem turizmu . Želi preseči okvir poslovnega mesta in postati mesto doživetij z dobro oblikovanimi integral- nimi turističnimi proizvodi in programi ter dobrim strateško razvojnim in marketinškim načrtom, ki bodo destinacijo naredili bolj kakovostno in prepoznavno. Vizija se glasi: Ljubljana bo postala očarljiva in do- življajsko bogata evropska mestna turistična desti- nacija z visoko kakovostjo bivanja in prijetno atmosfero. Mesto, ki igra na vse čute, vabi in zdru- žuje ljudi. In kaj pravza prav pomeni vizija? Slovar tujk ponuja "izmišljeno, fantazijsko podobo nečesa", a v isti vrstici tudi "predvidevanje, videnje prihodnjih dogodkov". Ni daleč, ta prihodnost. • www.slovenia.info - Al{_tivnosti, s l{_aterimi ZTL bogati turistično privlačnost me s taPetra Stušek, petra.stusek@ljubljana-tourism.si, Zavod za turizem Ljubljana M ed obiskovalci so posebej lepo sprejete šte-vilne brezplačne prireditve in doživijajske aktivnosti na ijubijanskih ulicah, trgih, v cerkvah, atrijih, na obrežju Ljubijanice in na ladjici, katerih število seje v letu 2006 povzpelo od lanskih 800 na preko 1.500. Poleg tradicionalnih (Poletje v stari Ljubljani s koncerti klasične glasbe, sobotne umet- niške tržnice, nedeijski sejmi starin, številni kon- certi in ulične predstave v starem mestnem jedru ter prireditve in delavnice za otroke na Gradu "Minipo- letje" in ob Ljubijanici "Pod Cicibanovo marelo") so doživljajske novosti: • glasbeno-plesna prireditev Urška in povodni mož na Dvornem trgu; • živi kip Jožeta Plečnika pred mestno hišo; • knjižnica pod krošnjami, ki ob koncih tedna na obrežju Ljubijanice ob Plečnikovih stopnicah v Tr- novskem pristanu ponuja v branje okrog 300 naslo- vov knjig, revij in dnevne časopise; • ijubeznivi Zmajčki pomagajčki, ki so ob določenih Pri pripravi dogodka je treba marsikaj vedeti. - www.slovenia .info moJa TAJNICA •P•'°"·Ib oslovno sistenca urah dneva na ijubijanskih ulicah informirali in usmerjali turiste; ,, • ijubijanski poštar v opravi iz obdobja Marije Tere- zije, ki na posebnem kolesu (v slabem vremenu tudi peš z velikim dežnikom , pod katerega lahko sprejme vsaj še dve osebi), deli mimoidočim Slovenia Times ter promocijsko gradivo in se z njimi fotografira; • brezplačna izposoja kanuja za vožnjo po Ljubija- nici; • vsakodnevno regija nje žab pod Prulskim mostom (15 minut pred vklopom ulične razsvetijave zvečer in 15 minut pred izklopom zjutraj); • nova sezonska avtobusna zveza z živalskim vrtom; • sobotni brezplačni ogledi mestne hiše, ki se pri- čenjajo s fanfarami z balkona in nadaijujejo z vode- nim sprehodom po mestni hiši, ki ga profesionalno opravi vodnica v atraktivni ijubijanski noši; • posrečena plaža na robu Ljubijanice pod najboij frekventnim mostom, kjer so se v druž·bi postavnega mladeniča, ki je brezbrižno bral časopis, na ležalni- kih sončile tri atraktivne lutke; • posebne prireditve ob koncih tednov z okusom po preteklosti in nostalgiji, z nastopi godb na pihala , ijudskimi plesi v narodnih nošah in vožnjo s kočija­ mi. Pomembni novosti, uvedeni lani sta tudi s področja informacijske tehnologije: • interaktivni mobilni vodnik Najdi svoje mesto s 50 markacijami, ki odkrivajo delčke zanimivosti mesta (in ga lahko za zdaj uporabijajo samo Mobitelovi in Debitelovi uporabniki); • ter interaktivni spletni zemijevid Ljubijane, na katerem je mogoče najti hotele, restavracije in dru- ge gostinske obrate, kulturne znamenitosti, linije mestnega prometa , trgovine itd. Omenila bi še poseben program Prezrti detajli, s katerim želimo na poseben način, tudi s posebni- mi osvetlitvami, opozoriti na posamezne mestne znamenitosti, ki so bile doslej po krivici pozabije- ne. • ····· ··· ··· ··············"········ · .. ,• ···· ·· •·•····· ···· ···· ···-·· ........ .. ....................................... ·· ·· ···· vodnik za poslovna srečanja naročilnica DA, naročam __ izvod(ov) tematske števi lke revije Moja tajnica s prilogo Poslovna asistenca - VODNIK ZA POSLOVNA SREČANJA, št. 11/november 2006. Cena posameznega izvoda je 1.680 tolarjev/7,01 evra (vključuje 8,5-odstotni DDV in stroške pošiljanja po Sloveniji). IME IN PRIIMEK (obvezno navedite) • DELOVNO MESTO • PODJETJE NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA KRAJ TELEFON FAKS E-POŠTA • MATIČNA ŠT. PLAČNIKA • ID ŠT. PLAČNIKA ZA DDV • DAVČNI ZAVEZANEC DA NE DATUM PODPIS IN • ŽIG Izpolnjeno naroči l nico nam pošljite po faksu 01 /30 94 445, e-pošti info@tajnica.si ali na naslov Planet GV, Einspielerjeva ul ica 6, 1000 Ljubljana. Na podlagi pisne naročilnice boste po pošti prejeli račun. •, Mestni turizem: Ali mora imeti • mesto SVOJ '' .,,? na J • m,g. Vesn, Male, ,esna.male@mariboc.si Tipičen mestni turist je še vedno lovec, ki ga vleče predvsem nekaj oprijemljivega, nekaj "naj". Njegove oči se rade usta- vijo ob napisih "mesto z največjo, najvišjim, naj ... " A Maribor ni London, ni Dunaj, niti sosednji Gradec. Pa vendar, kate- ra je v Mariboru ena in edina? M ari bor predstavljamo turistom kot drugo naj-večje mesto Slovenije, štajersko prestolnico sredi slikovitih vinorodnih gričev na eni strani in mor- ja gozdov Pohorja na drugi strani, skozenj pa se vije reka Drava, po kateri se lahko zapeljemo s splavom, ki ima tod bogato tradicijo ... Je mesto razigranih, go- stoljubnih ljudi, mesto s simpatičnim, lepo ohranje- nim starim mestnim jedrom, ki se posebej razživi ob prireditvah. In potem nadaljujemo s celo vrsto kon- kretnih doživetij, od wellnessa do smučanja ... Že iz osnovne predstavitve je zaznati, kako je mesto vpeto v svoje raznoliko zaledje. Enako sporoča tudi ~ Maribor - Glavni trg sam naziv turistične destinacije "Maribor-Pohorje" - ' stični ponudniki z izvrstno domačo kulinariko vin- Maribor, sicer drugo največje, pa vendar relativno majhno mesto, je tako strnjeno s svojo okolico, da ga že v nazivu povezujemo z gorskim masivom Pohorje. Raznolika ponudba mesto bogati Osrednje ulice mestnega jedra in tiste drobne, ki vo- dijo na Lent ob Dravi, živahni mestni trgi, ostanki srednjeveškega obzidja, cerkve in pročelja zgodo- vinskih stavb, grad, muzeji in galerije, bogat pro- gram Slovenskega narodnega gledališča in Narodne- ga doma ter številne prireditve so turistom gotovo vabljive. A temelje mariborske turistične ponuµbe predstavljajo nedvomno tudi smučišča na Pohorju, kongresni in wellness center tik pod Pohorjem, adrenalinske aktivnosti na pohorskih pobočjih, tam- kaj prepredene pohodniške poti in kolesarske steze po vinorodnih gričih, kjer zaokrožajo ponudbo turi- Festival Lent skih cest, ki pričenjajo svojo pot v samem mestnem jedru. Vsa omenjena raznolika ponudba je oddaljena le nekaj minut vožnje iz centra Maribora, kar daje mestu gotovo poseben značaj in privlačnost. V želji zadostiti vsem Neposredna okolica mesta torej izjemno bogati me- stno turistično ponudbo. Gledano z druge plati pa daje tovrstna razpršenost ponudbe mestu značaj "vsega po malem", ki ga tako radi prilepimo tudi na raven Slovenije kot ce lote - "izjemno raznolika dr- žava, pa tako majhna, da lahko v enem samem dne- vu ... " Te besede povsem ustrezajo tudi Mariboru oz. turistični destinaciji Maribor-Pohorje. ........ Velik potencial edinstvenosti Raznolikost je sicer zanimiva in dejansko bogati, pa vendar, današnji tipični turist, ki je preplavljen z množico promocijskih, pa naj bo tiskanih ali elek- tronskih materialov, ki si ostro konkurirajo na turi- sti čnem trgu, se v njej težko znajde. Tipičen mestni turist je še vedno lovec, ki ga vleče predvsem nekaj oprijemljivega, nekaj "naj". Njegove oči se rade ustavijo ob napisih "mesto z največjo, najvišjim, naj ... " A Maribor ni London, ni Dunaj, niti sosednji Gradec, zato takšnih unikatnih, edinstvenih zname- nitosti v smis lu USP pač nima. Ali pač! Govorimo o eni najdaljših prog za nočno smuko v Evropi, pa o en i največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi ... A ena je gotovo ena in edina! Doslej veliko premalo izkoriščena, vendar nosi v sebi velik poten- cia l - Stara trta, najstarejša na svetu! Edinstvena rastlina je s svojo starostjo preko 400 let vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu, ki še vedno rodi grozde modre kavči ne, kate- rih dragoceni sok se ob skrbni strokovni negi preli- je v umetelno oblikovane stekleničke slavnega obli- kovalca Oskarja Kogoja. O Njej, o Stari trti,je sicer govora v vsakem maribor- skem promocijskem sporočilu, a precej sramežljivo, saj morata hoditi promocija in ponudba pač z roko v roki. Ob izjemni stvaritvi narave je namreč trenutno postavljena le skromna tabla. V letu 2007 bo pod vodstvom Zavoda za turizem Maribor in partnerjev projekta Vinsko kulturna pot nadvojvode Janeza, hiša, po katere pročelju se vzpenjajo trsi Stare trte, končno zaživela. Svoja vrata bo odprla kot Hiša Sta- Festival Stare trte V čast Stari trti organizira Zavod za turi- zem Maribor vsako leto cikel prireditev "Od trte do vina, od rezi do marti- novanja". Osrednja prireditev je Festival Stare trte, ki predstavlja primer upravijanja mestnega (de- stinacijskega) turizma, saj vključu­ je organizacijo dogodkov, sklepa- nje partnerstva s ponudniki za pri- pravo festival~kih dogodkov kakor tudi promocijskih festivalskih doži- vetij in paketov, da bi pospešili ne le obisk dnevnih obiskovalcev, temveč tudi nočitev v mestu, nada- ije organizacijo tematskih vodenj po mestu in vinskih cestah, proda- jo festivalskih ponudb in spomin- kov v novem TIC-u, komunikacijske aktivnosti od oglaševanja nasloven- skem in tujih trgih in promocije na la- stnih portalih www.pohorje.si in www.maribor-tourism.si do izdaje pro- gramskih knjižic in plakatov idr. re trte in predstavila izjemno zgodovino Stare trte in vinsko kulturo Maribora, štajerske in Slovenije. Takrat bo mogoče turistično destinacijo Maribor- Pohorje odločno predstaviti na turističnem trgu kot destinacijo najstarejše trte na svetu. Seveda z vzpo- redno razvijajočimi se ostalimi produkti v mestu in njegovem zaledju v okviru slovenskih in prekomej- nih projektov (Via urbium , mestna kartica, aktivno- sti v okviru ECT itd.). Raznolika ponudba mariborskega mestnega jedra in njegove okolice torej nedvomno bogati podobo in privlačnost Maribora , pa vendar bo v trženju name- sto "pri nas imamo (skoraj) vse za vse" nujna večja osredotočenost, ki naj bo skladna s ključnimi USP-ji ponudbe mesta oz. destinacije na eni strani in za- htevami posameznih ključnih ciljnih skupin na dru- gi strani. Včasih je namreč prav manj - več! • www.slovenia.info - Intervju z Rach el Piggo ttrin, Čcho~n, brinmho~n@slovenio.info Spomladi leta 2005 smo na Slovenski turistični organizaciji v svoj Program dela zapisali projekt gradnje znamke Sloveni- je kot turistične destinacije kot svojo ključno in prednostno aktivnost. Z nekaterimi od uveljavljenih strokovnjakov smo se, z željo po aktivnem sodelovanju, tudi povezali. Ena od strokovnjakinj je bila tudi ključna članica ekipe, ki je izvedla eno najuspešnejših in najprodornejših oglaševalskih akcij zadnjih petih let, ki je odločilno pripomogla k odličnemu pozi- cioniranju Nove Zelandije kot atraktivne turistične destjnacije, Rachel Piggott. 17 onec leta 2005 je bil projekt gradnje znamke -~okrat za celotno državo - prenesen na Ministrs- tvo za gospodarstvo oziroma delno na Urad vlade za informiranje. Mar_ca 2006 sem se udeležila izredno za- nimive mednarodne konference Location Branding 2006, ki je potekala v Londonu, kjer so predstavniki nekaterih držav, ustanov in agencij predstavili svoje uspešne projekte in izkušnje. Med njimi sta bila tudi Simon Anholt, ki svetuje preko 15 državam pri gradnji njihove podobe (v uvodu svojega nagovora je omenil tudi Slovenijo ter dejal, da je v njegovih mislih poda- ' ba raja povezana s podobo Slovenije), ter Rachel Pig- gott, strokovnjakinja s področja brandinga, marketinga in komunikacije. Ko smo izbirali predavateije za letošnji 9. Slo- venski turistični forum, sem takoj pomislila na- njo. Upam , da je tiste, ki ste poslušali njeno predavanje v Mariboru, navdihnila tako, kot je marca v Londonu na omenjeni konferenci me- ne. Za vse pa upam, da bo ta pogovor, ki je na- stal ob njenem zadnjem dnevu bivanja v Slove- niji , zanimivo branje. Obenem se vsem, ki ste pripomogli , da se je Rachel Piggott svoje biva- nje v Sloveniji vtisnilo v nepozaben spomin, prijazno zahvaijujem tako v svojem imenu kot tudi v imenu Slovenske turistične organiza~ije. B. Čehovin: Tokrat ste prvič v Sloveniji. Ste pred prihodom že kaj vedeli o njej? Kakšne infor- macije ste imeli in kje ste jih dobili? R. Piggott: Pravzaprav moja teta že leta prihaja na Blejsko jezero in res jo je veselilo, da jaz tega kraja še nisem obiskala, ona pa ga je! Kar naprej mi je govori- la:"Moraš obiskati Blejsko jezero, čudovito je!" Vede- la sem, da je bila Slovenija del nekdanje Jugostavije in da se je pridružila EU, vendar sem jo boije spozna- la šele, ko seje v začetku leta 2005 name obrnila4Slo- venska turistična organizacija. Na internetu sem za- čela iskati , kje se nahaja, in prek www.slovenia.info poskušala zvedeti več o njenih edinstvenih regijah in turističnih dejavnostih . B. Čehovin: Vaše ime sem zasledila, ko sem brala članke o tem, kako je Nova Zelandija pristopila k oblikovanju svoje izredno uspešne, inovativne in svetovno znane kampanje "100-odstotno pristna Nova Zelandija". Kako to, da ste kot Britanka zače­ li delati za novozelandsko turistično organizacijo? Je bil v postopek oblikovanja novozelandske bla- govne znamke vključen še kdo? R. Piggott: Ko se mi je ponudila priložnost, da lahko delam za novozelandsko turistično organizacijo, je bilo , kot da bi se mi uresničile sanje, ki zajemajo vse, v čemer v živijenju uživam: potovanja, naravo in velik - www.slovenia.info trženjski izziv. Pred letom 1999 je bila Nova Zelandija za večino ijudi oddaijena dežela, izredno skrivnostna in nenavadna. Britanci so se sicer radi odločali za se- litev tja, ni pa bila tradicionalen turistični ciij, ki ga nameravajo obiskati v bližnji prihodnosti . Ko so me predlagali kot kandidatko za vodjo trženja v londonskem uradu novozelandske turistične organi- zacije, so iskali nekoga, ki ima strokovne in osebne iz- kušnje s potovanji, nekoga, ki ima rad šport (pred tem sem delala v industriji snežnih desk in surfov), neko- ga, ki dela v Evropi in ki je že organiziral pomembnej- še povezane trženjske kampanje. Po šestih mesecih dela v Londonu so me povabili, naj se pridružim mednarodni skupini znamke in trženja v Novi Zelandiji. Vodil jo je lan Macfarlane, ki je bil naj- prej svetovalec pri Ernst & Youngu, ase-je nato posve- til ponovni trženjski umestitvi Nove Zelandije. lan je strokovno zbiral mednarodno ekipo, ki bi sestavila kampanjo 100 % (New Zealand). Imenoval je oglaše- valsko agencijo M&C Saatchi, ki je zagotavijala strate- ške načrtovalce iz Londona, kreativne direktorje iz Sydneyja in svetovni prispevek iz ZDA, Singapurja ter Azije. Naša medijska agencija je imela sedež v Sydneyju in je delala z mednarodnimi kupci po vsem svetu. V sami trženjski ekipi sva bila lan (Zimbabvijec) in jaz edina tujca in pogosto so naju spraševali: "Za- kaj vidva promovirata Novo Zelandijo, zakaj tega ne - p'očnejo Novozelandci?" Imela sem srečo, da sem de- lala s čudovito ekipo Novozelandcev, vendar pa sva z lanom kottujca v ekipo lahko vnesla mednarodne po- glede in izkušnje ter drugačno dojemanje Nove Zelan- dije. Hitro smo spoznali, da ijudje iz Afrike in Evrope, kot sva bila sama, izredno cenijo ne- kaj, kar je za Novozelandce samoumevno (svoboda, možnost uživanja in obiskova- nja čudovitih krajev ter krasen način živijenja) . To je bilo nekaj, kar je dan- danes izredno težko najti na svetu. Prvotni poglavitni ciij kampanje je bil oblikovati zavest o Novi Zelandiji kot turistični destinaciji in obvestiti svet o njej. Tega smo se lotili tako, da smo pri- pravili svetovno znano oglaševalsko kampanjo (na televiziji, v tiskanih in elektronskih občilih) in jo svojemu ci- ijnemu občinstvu predstavili preko najbo- ijših trženjskih in medijskih agencij, "the Interactive Traveller®". B. Čehovin: Kako bi razložili nekomu, ki ne ve veliko o trženjski znamki in njenem oblikovanju, kaj to pomeni? R. Piggott: Obstaja veliko strokovnih in filozofskih opredelitev oblikovanja znamke. Segajo od primerjav med proizvodi, ki naj bi bili kratkotrajni, in znamka- mi, ki naj bi bile trajne, do ideje o tem, da oblikovanje znamke izvira iz pritrjevanja identifikacijskih oznak na živino, s čimer so označevali lastništvo in kako- vost. Kakorkoli, zdaj smo priče intenzivnemu zlivanju proizvodov z znamkami. Ali je tako na primer Diet Co- ke posebna znamka ali je Coca Cola trajna znamka in dietna kokakola zgoij proizvod, ki je del krovne znam- ke? Zame je znamka nekaj, kar ima svojo osebnost. Pri oblikovanju znamke se z domiselno in učinkovito pro- mocijo skuša to sporočiti ustreznemu ciijnemu trgu ali trgom. B. Čehovin: Kako ste se vi (in va~i sodelavci in eki- pa) lotili procesa oblikovanja znamke za Novo Ze- landijo? R. Piggott: To se je dejansko začelo na državni ravni, z zavezo oddelka za turizem, da bo spremenil stvari v novozelandskem q.irizmu. Predstavijanje Nove Zelan- dije po vsem svetu je bilo izredno drago in neučinko­ vito, zato so se odločili za stalno strategijo promoci- je. Sveta ne bi več obravnavali kot popolnoma različ­ nih trgov, temveč kot eno samo veliko svetovno iska- nje tega, kar lahko ponudi Nova Zelandija. Ko smo se dogovorili glede tega, je bilo treba opredeliti, kaj na- tančno so največje prednosti Nove Zelandije. Ned- vomno je to pokrajina . Kako pa smo to vedeli? To nam je reklo več kot 90 % obiskovalcev. Nato seje posta- vilo vprašanje, kako to največjo vrednoto predstaviti kar najboij zanimivo in privlačno. B. Čehovin: Ste se med procesom obli- kovanja znamke spopadali s ka- kimi vprašanji ali težavami? R. Piggott: Nenehno, in prepričana sem, da je ne- kaj narobe, če ni tako. Mednarodna javnost seje na kampanjo od- zvala takoj, a se je pokazalo, daje ve- Liko teže prodreti v glave in srca štiri h milijonov Novo- zelandcev. Se spomnite mojih besed, da zunanji svet drugače gleda na to, kaj imate? No, nenehno so nas spraševali: "Zakaj ne pokažete delfinov v Bay of Islands ali narodnega muzeja v Wellingtonu?" Na to obstajata dva odgovora . Prvič, potrošniki so nam že povedali, da jih zanima predvsem pokrajina. Zato mo- ramo s svojimi omejenimi sredstvi za oglaševanje (15 milijonov novozelandskih dola~ev) predstavijati svo- jo največjo in najboij privlačno prednost. Drugič, če poskusiš pokazati vse, zgoij zmedeš ciijno občinstvo. Malo časa in prostora imaš za to, da pokažeš, v čem si najboijši. Posveti se temu in podrobne informacije prepusti mediju, ki to lahko opravi dobro, in sicer spletu. Potovalna industrija in javnost sta to na koncu dojeli, a šele po dveh trdih letih notranje kampanje. Vendar smo na neki to~ki lahko pokazali rezultate - rast šte- vila obiskovalcev in odzivi na kampanjo so pomagali potrditi naše besede. B. Čehovin: Katere so najpogostejše napake pri oblikovanju znamke za destinacijo? R. Piggott: Posvetovanje je pomembno, vendar je treba tako kot pri vsakem poslu ali projektu na neki točki ekipi strokovnjakov, kije bila zadolžena za nalo-' go, dovoliti prehod na naslednjo stopnjo, kjer vidi sa- dove svoje ideje. Nič ni boij zoprno od tega, da krea- tivne ideje ne morejo zaživeti . Včasih jih spodkopava- jo posamezniki, katerih mnenja temeijijo na nera- zumnih, kratkoročnih razlogih, saj nočejo ugledati širše slike. Če hoče znamka uspeti, mora imeti priho- dnost in podpirati jo morajo ijudje, ki ne razmišijajo konvencionalno in imajo pred očmi dolgoročne kori- sti. B. Čehovin: Katere prednosti in priložnosti Nove Zelandije so se pokazale med procesom oblikova- nja znamke? R. Piggott: Oblikovanje znamke je sta len proces in te- ga seje ob svetu in potrošniku, ki se nenehno spremi- njata, treba zavedati . Ena od pomembnih pre~nosti nasprotju z drugimi destinacijami z avtohtonimi kul- turami časti svojo multikulturnost in ni marginalizira- la ali izbrisala te svoje edinstvene prednosti. Druge prednosti in priložnosti so se pokazale v obliki skupnih pobud. Čeprav je kampanjo oblikovanja znamke vodi la turistična organizacija , so tudi druga področja, kot so trgovina in naložbe, in druge dejav- nosti lahko izkoristili kampanjo in prispevali k njej. Njeno podobo je še dodatno okrepilo stalno in enot- no sporočilo novozelandski družbi. B. Čehovin: Obstaja več uspešnih pristopov k obli- kovanju znamke ali je prava pot ena sama? R. Piggott: Ta po~topekje mogoče izpeijati na veliko načinov in različne družbe in agencije, ki se ukva~ajo z blagovnimi znamkami, bodo uporabile različne pri- jeme. Vendar je učinek samo eden, in če je bilo delo, vloženo v njegovo določitev, dovoij trdo in utemeije- no na dejstvih , bi resnično moral obstajati samo en absoluten odgovor. Vsekakor pa bi rada dodala, da je za najboijši mogoči izid nujno treba pritegniti svetov- no znana imena . B. Čehovin: V Sloveniji ste pet dni, kakšen vtise imate? R. Piggott: Najboij meje presenetila izredna raznoli- kost in vsestranskost tako Slovenije kot Slovencev. Poleg tega se mije zazdelo- upam, da to lahko rečem, da so Slovenci misleci , ne pa borci. V Združenem kra- ijestvuje splošno razši~ena napačna predstava o raz- ličnih delih stare Jugoslavije, in ker Slovenija že dol- go ni bila vvojni,je ijudje preprosto r-ie zaznavajo. Pa vendar je večku lturna, večjezična in raznolika. Slove- nija ima delček vsega. B. Čehovin: Katere dejavnosti in kraji, s katerimi ste se srečali, so na vas pustili najgloblji vtis, in za- kaj? R. Piggott: Ne bi rada izločila ničesar, saj sem dožive- la slovensko obalo, gore, vinograde in mesta. Vse to je bilo izredno lepo. Najboij pa sem uživala v dejavno- sti h, kjer je bilo razvidno bistvo Slovenije - zgodovina in živijenje in obdelovanje zemije. Ob nekaterih teh Nove Zelandije je njena neve~etno močna maorska izkušnjah sem se počutila blizu "resnični" Sloveniji in kultura. To je živahen, dejaven in osnoven del te drža- _,...te ob,čutke bi morali iskati pri vsakem turistu. ve in turisti se, poleg dejavnika pokrajine, začenjajo B. Čehovin: Kje vidite priložnosti za slovenski turi- zavedati tudi njegovega pomena . Nova Zelandija v zem? Rachel Piggottje mednarodno prizna- na strokovnjakinja na področju brand marketinga in je odgovorna za uspešr.io implementacijo novozelandskega brarJ- -. da ter za celotno komunikacijo medna-- rodne marketinške kampanje. V Veliki Britaniji je za kij učila univerzitetni štu- dij na Nottingham Trent University ter študij MBA iz strateškega marketinga na University of Hull. Potjo je vodila preko najrazličnejših marketinških po- ložajev v mnogih priznanih turističnih podjetjih, kjer je opravijala delo tržne- ga menedže~a. Od novembra 2004 sa- mostojno deluje kot svetovalka za stra- tegijo turizma in komunikacije. R. Piggott: Slovenija ima nekaj edinstvenih dragoce- nosti, ki jih je treba razviti, in pri tem nimam v mislih gradnje. Poglejte na primer Kobilarno Lipica in soli- ne. Oboje je tipično slovensko, a za zagotovitev pri- hodnosti potrebuje načrtovanje in predanost. Dobič­ konosnost je pomembna, še pomembnejši pa je traj- nostni razvoj . Brez tega naslednja generacija ne bo mogla uživati solin in edinstvene pasme konjev. Turi- sti iščejo tankočutne in pristne načine vzajemnega delovanja in sode lovanja v teh dejavnostih. Hočejo se vkij učevati in čutiti s prostorom. Gradnja novih hote- lov in zdraviliških kompleksov ni vedno pravi odgo- vor, ta se skriva v ohranjanju naravnih ali obstoječih dragocenosti , ki so del slovenske dediščine. B. Čehovin: Zakaj? V kateri smeri bi se moral razvi- jati slovenski turizem? R. Piggott: Zdaj, preden se opravijo dodatne analize o kij učni ponudbi Slovenije, je težko odgovoriti na to vprašanje. Vemo pa, da Slovenija stoji na križišču Evrope in da je njena strnjena raznolikost boij pozi- tivna kot negativna lastnost. Prijetno bi bilo imeti priložnost in se ukva~ati z opredeijevanjem dejan- ristične ponudbe in priporočanju ustreznih podpor- nih proizvodov. B. Čehovin: Katere slabosti slovenskega turizma ste opazili? česa se moramo paziti? R. Piggott: Prvič, na vsako slabost je treba gledati kot na priložnost! In mislim, da se v tem skriva prednost Slovenije. Še vedno ima možnosti za rast med tradici- onalno bližnjimi geografskimi trgi, kot so Italija, Av- strija in Nemčija , in vse več zračnih povezav z drugimi državami EU in širše omogoča dostop do ogromnega števi la potencialnih obiskovalcev. Primanjkuje pa za- vest o Sloveniji in tem, kaj pomeni. Slovenija je v pre- cej podobnem položaju, kot je bila Nova Zelandija. Vendar pa uspeh in večje število obiskovalcev prine- seta vp liv turizma in tega se mora destinacija ve liko- sti Slovenije v prihodnosti zavedati. Današnji turist išče "popotniško" izkušnjo svobode, raziskovanja in vzajemnega delovanja z lokalnimi ijudmi in kraji. Če drugi turisti to povozijo in prevzamejo, tvegate, da boste uničili "značilno slovensko izkušnjo". Kijuč je upravijanje števi la obiskovalcev in njihova razporedi- tev po državi. Treba pa je tudi razmisliti o pozicioniranju. Slovenija ima močno zdraviliško ponudbo, vendar ne vidim po- nudbe najvišjega cenovnega razreda, ki bi lahko tek- movala z razkošnimi zdravi li šči v Aziji. Če hočeš biti v nečem najboijši, moraš to najprej dokazati in potem v skladu s tem določati ceno. Opredeli- tev razlike med zdravjem (medicinska rešitev) in dobrim počutjem (izbira razkošnega živijenj- skega sloga) je izredno pomembna, če hočeš pritegniti določene trge in jih ločiti od drugih. B. Čehovin: Vid~i in obiskali ste veliko držav in krajev. Je Slovenija destinacija, ki bi se jo odločili obiskati zasebno ali bi v njej prežive- li počitnice? Čeje, zakaj? R. Piggott: Seveda. Še preden sem prispela, sem vede la , da mi bo všeč! Zakaj? Ker sem naletela na nekaj najboij učinkovitih orožij za oblikovanje znamke, na pravo Slovenko (to si ti, Brina) , in ker sta me prevzela tvoj entuziazem in tvoja ijubezen do domovine. Vse, kar si mi povedala o Sloveniji, me je pritegnilo. Njena raznolikost, njeni evropski vp livi, njene dejavnosti na prostem (smučanje, kolesarjenje) in njena str- njenost, zaradi katere je bilo mogoče v kratkem ča­ su videti veliko. Najboij pa sta me presenetili hrana in gostoijubnost. Bilo je odlično! B. Čehovin: Kaj pa priporočate glede znamke Slove- nije in procesa oblikovanja znamke? R. Piggott: Oblikovanje znamke države je vprašanje nacionalnega ponosa in ena od težav, s katerimi se srečuje Slovenija, je relativno mlada neodvisnost. Običajno je mogoče poiskati iko no , s katero se država lah ko istoveti, v zgodovini - angleška vrtnica, irska deteija, novozelandska praprot in kanadski javo~ev list. Slovenija ravnokar doživija proces, ko končno lahko sama piše svojo zgodovino. Ne glede na to je treba iti skozi proces svobode pri- spevanja in ustreznega posvetovanja. Nacionalno identiteto je treba opredeliti le enkrat. Tako kot v No- vi Zelandiji umestitev na svetovni zemijevid zahteva popolno podporo majhne države. Združen in enoten glas lahko izredno pomembno vp liva na oblikovanje skega položaja Slovenije ter pomagati pri razvoju tu- pozitivnega in stalnega ugleda . • www.s lovenia .info - Turizem k.o ris ti vsak.o m ur Rok v. KhnčnH<, rnld