im lin im !o -r-- iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Pijani kričač ni hotel v »marico« Št. 5/ Leto 65 / Celje, 19. januar 2010 / Cena 1 EUR □ U O avi tednik Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Vojnik se ne da! h » il si Svet zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik je sprejel odstop dosedanje direktorice Vesne Novak, ki je prepričana, da ni kriva za vsa dejanja, ki jih je v nadzoru ugotovilo ministrstvo. Hkrati so v Vojniku povzdignili glas ob napovedih, da naj bi postali del celjske bolnišnice. Za obrambo se ni treba bati, bolj malo pa bo tistih, ki bodo delali ... Množično na celjskem predizboru za slovenski talent 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Za obrambo se ni treba bati, bolj malo pa bo tistih, ki bodo delali ... h ANKETA Sejem, ki so ga v petek pripravili Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Celje, območni zavod za zaposlovanje ter Celjski sejem, je bil zagotovo v pomoč. Tako tistim osnovnošolcem, ki so imeli v petek pouka prost dan, kot tistim, ki se morajo kmalu odločiti, kaj bi radi delali, ko bodo veliki. Bolj malo pa je sejem pritegnil tistih deset tisoč prebivalcev širše celjske regije, ki trenutno brez dela čakajo na borzi. »Nekaj obiska je. Vidim, da nekatere gostinstvo le zanima. Mladi sicer najbolj sprašujejo po vinski karti, pa koktajli jih tudi zelo zanimajo, druga pa ravno ne. Pa saj še imajo pred sabo veliko let šolanja,« je bil do otrok, ki njegovega poklica niso vzeli najbolj resno, prizanesljiv predstavnik Taverne Carraro Predrag Žeželj, ki je bolj ali manj sam stal ob svojem »pultu.« »Gostinstvo je bilo v preteklosti resda razvrednoteno, a dobiva nazaj svojo vrednost. Je lep, čeprav malo naporen poklic. Res pa se vsi v njem ne vidijo.« »Za nas še ni bilo pravega obiska. Na sejmu so bolj ali manj šolarji, mi pa že sedaj iščemo kadre. Upam, da bo popoldne kaj boljše,« je sredi dopoldneva obisk komentirala vodja kadrovske službe pri Odelu Prebold Leoni-da Bončina, ki je prav tako kot Žeželj sama stala na razstavnem prostoru. Tudi to je poklic ... Obenem je eden redkih, ki je bil na sejmu tudi praktično predstavljen. Nad obiskom pa se niso mogli pritoževati predstavniki Slovenske vojske. Skorajda ni bilo mladca na sejmu, ki si ne bi želel v roke prijeti mitraljeza ali povonjati zrak pod vojaškim šotorom. Tudi pred razstavnim prostorom Cetisa je bila gneča. Mladim so namreč tiskali tako imenovane personifikacijske kartice, na katere so poleg imena in priimka natisnili tudi njihov prstni odtis. »V našem podjetju iščemo zelo različni spekter ljudi, ker se tudi razvijamo v zelo različne smeri,« je povedal vodja razvoja programov iger na srečo Primož Ošljak. Ker delovne sile ne potrebujejo zgolj ta trenutek, so bili tudi z obiskom mladih zadovoljni. Koga drugega pa na sejmu tako ali tako skorajda ni bilo moč opaziti. In verjemite, po dvanajsti uri, ko so naenkrat odšli vsi šolarji, bi jih zlahka videli. Se je pa večina obiskovalcev popoldne zbrala v dvorani, kjer je svoje nasvete o uspehe brezplačno delil Aleš Lisac. »Natančno si izberite področje, na ka- Mleko t Krep»* www.mlekokrepi.si PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE IN REPUBLIKE SLOVENIJE. Jernej Dražnik, Dobrna: »Zanimiva je bila vojska, pa predstavitev poklica frizerja. Najbrž bi se kar za to odločil, a že imam druge načrte. Šel bom za mizarja. A danes jih tukaj nisem opazil.« terem želite biti najboljši ... Načrtno delajte na razvoju tega področja in družite se s tistimi ljudmi, ki so na tem področju trenutno najbolj uspešni!« Uspešen ali ne, Celje je dobilo prvi karierni sejem. Čeprav je še imel določene pomanjkljivosti, je vseeno na pravi poti, se strinjajo organizatorji. Zato si lahko prihodnje leto obetamo podoben, le še večji karierni dogodek v regiji. ROZMARI PETEK Foto: GrupA ker je predstavljenih veliko različnih poklicev. Moram videti več različnih poklicev, ne le tistega, ki ga imam v mislih. Zdaj nisem več prepričan, če se bom odločil zanj, ker so mi bili danes všeč tudi drugi. Mislil sem iti za dramskega igralca, zdaj pa ne vem več. Lahko, da bom šel za zdravnika.« (Foto: NM) Matevž Gobec, Arja vas: »Predstavljal sem našo šolo za elektrotehniko in kemijo. Sam sem si izbral računalništvo, in sicer zato, ker gimnazija ni prišla v poštev, veliko drugih možnosti pa ni bilo. Kot računalničar hitro najdeš službo. Če bi takrat, ko sem se sam odločal, obstajal takšen sejem, bi mi gotovo koristil, saj sem se za srednjo šolo odločil skorajda zadnji dan. Mislim, da vsaka dodatna informacija o šoli pride prav.« Aljaž Gubenšek, Prebold: »Kolebam med Gimnazijo Lava in srednjo ekonomsko šolo. Takšne stvari me najbolj zanimajo. Prvič zato, ker lahko potem nadaljuješ študij. Pa tudi nisem ravno tip za fizična dela, bolj me veseli pisarniško delo. Sem deveti razred, zato se bom počasi moral odločiti. Morda celo danes. Zato smo se z bratom in očetom odločili za obisk Tamara Kerec, Celje: »Sejem se mi zdi bolj ali manj dolgočasen. Nimaš kaj pametnega videti. Sicer sem nameravala iti na srednjo ekonomsko šolo, a sem si že skoraj premislila. Tukaj me ni prav nič navdušila. Na žalost sem deveti razred, tako da se bom prej ali slej morala odločiti.« Albon Čunej, Celje: »Veliko stvari me je pritegnilo, Iza Smrečnik, Dobrna: »Izvedela sem, kam bi se lahko vpisala naprej. Pa tudi veliko podatkov smo lahko dobili o tem, kam naprej po srednji šolo. Prej sem bila še malo neodločena, sedaj pa mislim, da bom izbrala kar gimnazijo. Kam po gimnaziji, pa še ne vem.« »Vojska!« Takšen je bil enoglasen odgovor fantov na vprašanje, kaj jim je bilo na sejmu najbolj zanimivo. »Tra-ta-ta-ta!« če kadre je pač potrebno nekako pritegniti. Na primer s tiskanjem njiho- Tudi nekateri srednješolci so imeli pouka prost dan. So imeli preveč dela vih prstnih odtisov. z »delanjem reklame« za svojo šolo. Poklic, ki pritegne dekleta in fante! Statistično gledano so moški v tem poklicu celo bolje plačani. Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Ostrožno Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Ostrožno, ki jih je pod št. 09006 izdelal načrtovalec Biro Žveplan, d.o.o., Celje in je v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01). II. Predmetna zemljišča so obravnavana kot površine za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti s pogojem izdelave PA. Zemljišča ležijo v ureditvenem območju, katerega prostorsko urejanje opredeljuje Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Zahodno Ostrožno (projekt izdelal RC Planiranje Celje, št,projekta 087/86, Ur. list RS št. 36/88). Predmetno območje predstavljajo zemljišča zahodno od ceste Celje-Lopata, dolgoročno namenjena širitvi mestnega območja. III. Gradivo iz prve točke bo od 27. 1. 2010 do vključno 26. 2. 2010 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Krajevne skupnosti Ostrožno, Celje IV. Javna obravnava bo potekala 17. 2. 2010 z začetkom ob 14. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 26. 2. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »PUp zahodno Ostrožno«. VI. V osmih dneh po preteku javne razgrnitve mora pristojni organ krajevne skupnosti posredovati pripombe in svoja stališča županu Mestne občine Celje. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se krajevna skupnost strinja s predlogom. Pripombe in stališča iz prejšnjega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošljejo županu Mestne občine Celje. Le-ta zavzame do njih stališče, ki ga posreduje v potrditev Mestnemu svetu Mestne občine Celje. VII. Javno naznanilo začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Celje, 13. 1. 2010 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Ne verjamem, da se bo toliko otrok vpisalo na Šolski center Šentjur, kolikor jih je v smer njihovega »štanta« Določenim razstavljavcem so se mladi izognili v velikem loku. Pa čeprav v takšnih podjetjih vse še zdaleč ni privedel nos. »Sveže pečeno. Poskusite.« črno in umazano. - Št. 5 - 19. januar 2010 -— j w 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Delavci (pre)pogosto bolni Celjska regija še vedno na prvem mestu v Sloveniji po številu krajših odsotnosti z dela, torej tistih v breme delodajalcev Začetek korekcij tečajev Po zelo obetavnem začetku letu so kapitalski trgi v preteklem tednu zajemali sapo. Na začetku tedna so se delnice nekoliko pocenile, vendar so do konca tedna praktično nadoknadile izgube. Tečaj osrednjega indeksa nemške borze DAX je tako do sredine tedna upadel pod 6 tisoč indeksnih točk, kar predstavlja pocenitev za 1,6 odstotka. Pocenile so se tudi delnice na domači ljubljanski borzi. Vrednost indeksa SBI TOP je tako zdrsnila za 0,3 odstotka. K temu so največ pripomogle delnice Gorenja, ki so izgubile 2,5 odstotka vrednosti. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 11.1. IN 15.1.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 9,80 0,00 CETG Cetis 0,00 0,40 0,00 GRVG Gorenje 13,01 61,30 ^ -2,03 PILR Pivovarna Laško 26,01 15,60 ^ -1,31 JTKG ET0G Juteks Etol 41,00 130,00 25,10 ^ 1,76 3,90 0,00 Korekcija vrednosti delniških tečajev ni prizanesla niti najbolj pomembnim surovinam in kmetijskim proizvodom. Cena nafte je s 84 dolarjev padla na 79 dolarjev za sod. K temu je dodatno pripomogla objava zalog v ZDA, saj so trenutne zaloge po šestih tednih občutno višje. Kljub rahlemu padcu vrednosti dolarja se je v zadnjem tednu močneje pocenilo zlato. To je bilo v primerjavi s koncem predhodnega tedna cenejše tudi za 1,5 odstotka. Med kmetijskimi proizvodi je absolutni poraženec koruza. Po dolgotrajnem mirovanju je tečaj v torek ob preboju naraščajoče trendne linije začel strmo pot navzdol. Cena koruze je tako izgubila več kot 10 odstotkov vrednosti. INDEKSI MED 11.1. » 115.1.2010 Indeks Zadnji tečaj %spr. SBI20 4.140,33 -1,18 Trgujte z nižjimi provizijami na domačem in tujih borznih trgih preko aplikacij ILIRIKA ON NET in ILIRIKA ON SVET! ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Bolje zato, ker je direktor Nemec? Da bi osvetlila razloge in predvsem predstavila primere dobre prakse, je celjska območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodelovanju z Regionalno gospodarsko zbornico Celje, Zavodom za zdravstveno varstvo Celje in s predstavniki celjskih podjetij pripravila strokovni posvet o obvladovanju zdravstvenega absentizma. »Sicer absentizem ni ne na državni ravni ne v regiji strahovito problematičen,« je v uvodu pojasnil direktor regionalne gospodarske zbornice Drago Polak. »A glede na težke čase je upravičena bojazen, da bo tega vse več. Del absentizma je vezan na to, kako človek razmišlja. In to lahko vpliva na fizično počutje človeka.« Ostali udeleženci so ugotavljali, da je razmerje neposrednih izdatkov za bolniške odsotnosti dokaj stalno - 55 odstotkov v breme delodajalcev in 45 v breme ZZZS. Za visok delež izgubljenih delovnih dni naj bi bila kriva tudi normativna ureditev, ki po mnenju sodelujočih zagotavlja zaposlenim visoko raven socialne varnosti v času bolezni in ne vzpodbuja čimprejšnje vrnitve zdravega delavca na delovno mesto. Na to bi bilo mogoče vplivati tako z individualno prilagojeno rehabilitacijo kot z višino nadomestil ter omejitvijo trajanja bolniškega staleža. Na zdravje delavcev odločujoče vpliva delovno okolje. To potrjujejo tudi primeri dobre prakse v okoljih, kjer je kultura varnosti in skrbi za zdravje sestavni del odličnosti poslovanja podjetja in ne le zmanjševanja stroškov. Tega seveda ni mogoče doseči na hitro. Da gre za dolgoročna prizadevanja, so na posvetu potrdili tudi predstavniki Cinkarne Celje. Pri njih uresničujejo sistem dejavnikov zdravja, ki posebno pozornost posveča vsakemu zaposlenemu posebej. Cilj so zagotoviti zdravo delovno okolje, zdravje, zadovoljstvo ter motiviranost vseh zaposlenih v podjetju. V Mlekarni Celeia so se organizirano lotili posodobitve proizvodnje in izboljšali delovne pogoje. V CMC skušajo premagovati težke delovne obremenitve, neugodne vremenske pogoje in relativno nizko izobrazbo delavcev z dobrim sodelovanjem med varnostnim inženirjem, kadrovsko službo in pooblaščenim zdravnikom. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ki sicer skrbi za promocijo zdravja na širšem celjskem območju, pa so med drugim svojim zaposlenim ponudili zdrav zajtrk in malico. Za zdravje na delovnih mestih V zaključkih posveta so med drugim poudarili, da lahko delodajalci več kot s poostrenim nadzorom bolniškega staleža naredijo s spremembami organizacije, z boljšim nagrajevanjem, vlaganjem v izobraževanje in s programi promocije zdravja na delovnih mestih. Svojo vlogo mora odigrati tudi stroka, torej Precej več absentizma kot v Sloveniji je v Ukrajini, Romuniji. Bolj »pridni« od Slovencev so le Nemci in Italijani. Sploh najbolj pridni delavci pa so Kitajci. Tam ab-sentizma sploh ne poznajo. osebni, imenovani in pooblaščeni zdravniki ter zdravniki izvedenci. Vloga ZZZS in ZPIZ pri obvladovanju zdravstvenega absentizma je povezana s skrbjo za čim boljšo dostopnost zavarovancev do zdravstvenih in drugih storitev, povezanih z njihovo rehabilitacijo (skrajšanje čakalnih dob, naročanje, večji obseg storitev izven delovnega časa zaposlenih ...). Delodajalci so predlagali še učinkovitejše obveščanje delodajalca o bolniški odsotnosti delavca takoj po začetku začasne zadržanosti od dela in izv-zem poškodb na poti na delo in z dela iz sklopa poškodb pri delu. MILENA B. POKLIČ Provizije nazaj?! Upravno sodišče je pritrdilo uradu za varstvo konkurence, da so banke, med njimi je bila tudi Banka Celje, leta 2006 pri uvedbi ban-komatske provizije ravnale usklajeno. Bodo banke morale provizije vrniti? Osem bank je konec februarja 2006 na isti dan uvedlo povsem enako nadomestilo za dvig gotovine na banko-matih, ki niso v lasti banke, pri kateri ima stranka odprt bančni račun. Leto pozneje je urad ugotovil, da je šlo za nedovoljeno usklajeno delovanje, s tem naj bi bili sklepi uprav bank o uvedbi tarife nični. A so se banke pritožile. In čakale. Zdaj je enako odločilo tudi upravno sodišče. Na sodbo upravnega sodišče se zdaj sicer ne morejo pritožiti, govori pa se, da bodo vložile zahtevo za revizijo postopka. Neuradno naj bi banke ocenile, da bi v povprečju morale strankam vrniti okrog 20 tisoč evrov provizij. Kako bi to sploh lahko storile, pa je skorajda že misija nemogoče. Po trditvah v nekaterih medijih banke še niso poravnale globe, ki jim jo je za kršitev naložil urad za varstvo konkurence. Vsaka bi morala plačati 12 tisoč evrov kazni. RP Čeprav imajo malodane vsa podjetja v regiji, ki so tesno povezana z avtomobilsko industrijo, že dobro leto težave, jo je preboldski Odelo odnesel praktično brez prask. Še vedno zaposluje 450 ljudi, letos pa bo podjetje svoj kolektiv še povečalo. »Smo podjetje v rasti, zato pričakujemo, da bomo letos zaposlili še kar nekaj novih delavcev. In to na vseh področjih. Od tehničnih kadrov do delavcev v proizvodnji,« napoveduje vodja kadrovske službe Leonida Bončina. Podjetju, kjer izdelujejo luči za avtomobilsko industrijo, in to za avtomobile višjega cenovnega razreda, kljub splošni krizi v avtomobilski panogi ne gre slabo. Prej nasprotno. Po nekaterih informacijah naj bi bilo podjetje, ki je podobno kot žalski Novem del večjega koncerna, tako uspešno zato, ker je njegov direktor Nemec. Tako uspe za svoje podjetje v domači državi izboriti več poslov kot ostali nenemški konkurenti znotraj koncerna. RP m 3 =3 ïr ' Kratkoročni depozit • 9-mesečni depozit po 3,40 % letni obrestni meri Ponudba velja do 31. januarja 2010, za depozite nad 5.000 evrov. večna www.banka~celje.si novitednik www.novitednik.com KTUALNO Med razlogi za prestavitev proslave iz Sedlarjevega naj bi bilo tudi morebitno slabo vreme. Pohod, ki je v okviru proslave, je v zadnjih letih potekal tudi v tako lepem zimskem vremenu. Partizanske proslave ne dajo V Sedlarjevem ogorčenje zaradi prestavitve proslave v Podčetrtek Krajani Sedlarjevega, kjer so že dobrih šest desetletij slovesnosti v počastitev prihoda partizanske XIV. divizije na Štajersko, odločno protestirajo. Vsakoletno proslavo, ki je v začetku februarja, naj bi letos prestavili v novo večnamensko dvorano v Podčetrtku. Vabila naj bi bila že pripravljena. »Menimo, da mora biti proslava na kraju samem, torej tam, kjer stoji spominsko obeležje,« piše v včeraj poslanem protestnem pismu predsednika KS in občinskega svetnika Vladka Vindar-ja iz Sedlarjevega. »Krajani in Krajevna skupnost Polje ob Sotli temu dejanju ostro nasprotujemo ter pozivamo vse pristojne, da to odločitev spremenite,« še piše v Vindarjevem pismu. Pismo je naslovljeno na številne slovenske medije, saj je vsakoletna proslava v Sedlarjevem dogodek, ki privabi približno petsto udeležencev od blizu in zelo daleč. V Sedlarjevem pravega vzroka za prestavitev proslave v okoli deset kilometrov oddaljeni Podčetrtek niti ne poznajo. Tako se govori, da naj bi bila dvorana v Podčetrtku primernejša za starejše udeležence, omenja se možnost slabega vremena in podobno. Res je, da so se manjša nesoglasja v preteklosti že pojavila, saj naj ne Spomenik v Sedlarjevem, ki spominja na prihod XIV. divizije na Štajersko. Vladko Vindar iz Sedlarjevega, podpisan pod protestnim pismom krajanov. bi bilo dovolj poskrbljeno za sanitarije, eno od dvorišč v najbližji soseščini proslave naj ne bi kazalo ravno najprimernejše podobe ... V Sedlarjevem menijo, da ni za prestavitev proslave prav nobenega opravičila. »Naj vas spomnim na velike proslave v Dražgo-šah, na Osankarici in tako naprej. Ali bomo tudi te proslave preprosto prestavili v Ljubljano ali Maribor?« je ogorčen Vladko Vindar. »Trdno sem prepričan, da vsi borci, ki so se borili za svobodo Slovenije med NOB, tega ne podpirajo ter bodo s svojo vztrajnostjo dokazali vam, ki vodite Združenje borcev za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah -ki ste rojeni v že osvobojeni Sloveniji - da so vztrajnejši ter da vzdržijo več kot vi,« dodaja Vindar, ki upa, da bo prevladala preudarnost ter da bo veliko srečanje tudi letos v Sedlarjevem. Na čelu šmarskega združenja zveze borcev za vrednote NOB, s sedežem v Šmarju pri Jelšah je predsednik Jože Po-čivavšek, ki živi v Podčetrtku. Za komentar smo želeli povprašati še Počivavška, ki včeraj žal ni bil dosegljiv. BRANE JERANKO V Ločah (vsaj) referendum V KS Loče nestrpno čakajo na ponovno odločitev državnega zbora o tem, ali skupaj s še štirimi krajevnimi skupnostmi izpolnjujejo pogoje za ustanovitev samostojne Občine Loče. Poslanci so lani predlog zavrnili, vendar zaradi odločitve upravnega sodišča ves postopek ponavljaj°. Spor za preizkus zakonitosti te odločitve je sprožil predlagatelj nove občine, poslanec Rudolf Petan. Vlada in Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sta že vnovič obravnavala predlog za ustanovitev nove Občine Loče. Tudi v drugo sta presodila, da ne izpolnjuje pogojev. Upanja, da bodo poslanci odločili drugače, je tako le malo. Ali si Ločani želijo svojo občino ali ne, v resnici nihče ne ve. Kot pravi predsednik KS Loče Janko Čakš, si tudi zato želijo, da bi državni zbor razpisal referendum. »Res si želim, da bi krajani svoje povedali na referendumu. Takrat bi se razkrile karte, videlo bi se, katere krajevne skupnosti so de- jansko za to in katere ne. Naj se ljudje izjasnijo. Zdaj vsak govori, kot mu trenutno ustreza. Ko se to da na papir, je drugače. Potem se vidi, ali je odgovor da ali ne,« je poudaril Čakš. Enako razmišljajo tudi v drugih krajevnih skupnostih, ki bi naj z izločitvijo iz konjiške oblikovale novo skupno občino, torej v KS Jernej, Zbelovo, Žiče in Draža vas. Doslej so svoje mnenje povedali samo sveti KS. Najbolj odločni so bili v Draži vasi, kjer so nedvoumno povedali, da želijo ostati v konjiški, čeprav ne nasprotujejo ustanovitvi nove občine. Drugod so bili odgovori bolj zmuzljivi. Čeprav sta jih vlada in odbor za lokalno samoupravo razumela kot zavrnitev ustanovitve nove Občine Loče, poudarjajo, da bi morali imeti ljudje možnost, da se o tem izrečejo. Konjiški občinski svet je z glasovanjem odločil, da ustanovitve nove občine ne podpira. Njegova nedvoumna odločitev in sklepi KS so bili tudi eden izmed temeljev zavrnitve predloga. Janko Čakš Kaj ljudje v resnici mislijo, je brez referenduma eno samo ugibanje. Saj so celo pogledi na dosežen razvoj tega območja diametralno različni. Iniciativni odbor za ustanovitev nove občine sodi, da je konjiška občina do tega območja mačehovska. Besede predsednika KS Loče tega ne potrjujejo: »Predsednik KS Loče sem 12. leto in kar smo si zadali, smo uresničiokolica že urejena. Zanjo se moramo zahvaliti Občini Slovenske Konjice.« MILENA B. POKLIČ RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za velike in male ffoâpodinje J' • / oamiel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 0) C _ SI 0.S.ÍS i E II -■S s ^Kuharálte huh ve ulaganje, áLranjp.ua.nje in zamrzoi/anje živit O) . o je «5 sn JS S»« 3 « N Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: Kje v Celju najlažje parkirati? Medtem ko so v Celju nekatera parkirišča prezasedena, garažna hiša Celeiapark še vedno napol Čeprav je parkirišč v Celju zaenkrat še dovolj, jih kmalu utegne primanjkovati. Velik del zunanjih parkirišč bodo namreč pozidali, saj stojijo na zazidalnih površinah. Brez zunanjih parkirišč bo tako ostala parkirna hiša Gla-zija, predvidevajo pa se tudi posegi na parkirišču za Knežjim dvorcem. Na Mestni občini Celje zato ocenjujejo, da Celje potrebuje vsaj še eno parkirno hišo. ZPO Celje upravlja s približno 4.200 parkirišči na območju Mestne občine Celje. Kmalu pa se bo to število še povečalo, saj bo družba v upravljanje dobila tudi parkirišče pri železniški postaji. Sodišče je namreč po večletnem pravdanju lani le odločilo, da je to zemljišče last Mestne občine Celje. Zdaj na tem parkirišču velja celodnevno plačevanje parkirnine, ko ga bo prevzel ZPO, pa bodo parkirnino pobirali le med 6. in 15. uro, pravi vodja parkirišč pri ZPO Robert Hostnik. Na tem parkirišču je trenutno 180 parkirnih mest, če se bo pokazala potreba, pa bodo na tem mestu v bodoče zgradili parkirno hišo, je omenil celjski župan Bojan Šrot. Toda še prej načrtujejo gradnjo garažne hiše na parkirišču za Knežjim dvorcem. Zaradi predvidenih posegov na mestu nekdanjega Kina Dom se bo namreč zunanje parkirišče precej skrčilo. Dodatna parkirna mesta želi MOC na tem mestu zagotoviti z garažno hišo, za katero želijo še letos Na parkirišču za Knežjim dvorcem naj bi v prihodnje zrasla garažna hiša, s čimer bi v središču mesta zagotovili zadostno število parkirnih mest. Kot pojasnuje Robert Hostnik, enonivojskega parkiranja v prihodnosti verjetno ne bo veliko, saj takšna parkirišča zavzamejo preveč zemljišča, ki pa ni poceni: »Tudi v Celju bo treba po vzoru evropskih mest graditi večnadstropne garažne hiše, saj to pomeni boljšo izkoriščenost prostora.« urediti projektno dokumentacijo. Brez okoli 140 parkirišč bodo kmalu ostali tudi na Glaziji pri parkirni hiši, kjer namerava investitor na obstoječem zunanjem parkirišču zgraditi medicinski center. Tudi tam nameravajo izgubo zunanjih parkirišč nadomestiti s širitvijo parkirne hiše Glazija. »Trenutno iščemo možnosti za njeno širitev, saj menimo, da bi ta prostor potreboval prazna dodatnih 200 parkirnih mest,« pravi Robert Hostnik. S prav nasprotnimi težavami pa se ZPO sooča pri garažni hiši v Celeiaparku. Medtem ko je na vseh ostalih parkiriščih v Celju vedno gneča, pa je za garažno hišo Ce-leiapark še vedno premalo zanimanja. »Ko je to parkirno hišo lani avgusta prevzel ZPO, je bila rahlo zapuščena. Parkirno hišo smo opremili z novo signalizacijo in opravili kup izboljšav, s čimer smo dvignili kvaliteto storitve. Nudimo tudi parkiranje stanovalcem starega mestnega jedra za 180 evrov na leto, kar je po moji oceni zelo ugodno. Vsi ti ukrepi so nekoliko povečali zasedenost parkirne hiše, ki je trenutno okoli 50-odstotna. Vendar z njo še nismo zadovoljni. Zato se bomo še naprej trudili za čim večjo zasedenost garažne hiše,« navaja Hostnik. ZPO je lani iz naslova parkirnin prejel 2,4 milijona evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Kako izbrati poklic? Izbira nadaljnjega izobraževanja ter poklica za mlade in njihove starše ni lahka odločitev. Kolektiv šolskih svetovalk občin Šentjur in Dobje jim želi to olajšati, zato danes, v torek, ob 17. uri v prostorih Kulturnega doma Šentjur pripravlja predstavitev Pred izbiro poklica. Prireditev je namenjena otrokom od 7. do 9. razreda in njihovim staršem, v organizacijo pa so se vključile nekatere srednje šole, republiški javni sklad za razvoj kadrov, zavod za zaposlovanje ter območna obrtna zbornica. Učencem bodo na enem mestu celovito predstavili izobraževalne programe, štipendijsko politiko, deficitarne poklice v občini ter stanje na trgu delovne sile. Vsi sodelujoči, ki jih bo skupaj z obiskovalci pozdravil tudi šentjurski župan Štefan Tisel, bodo imeli na razpolago svoj prostor za promocijski material ter predstavljali svoje aktivnosti. Osnovne šole iz Šentjurja in Dobja pripravljajo tudi kulturni program, vmes bodo mladi lahko izvedeli, katere poklice potrebujeta občini, kakšne so možnosti za pridobitev štipendij ter zaposlitve. Svoje delavnice bodo pripravili tudi Šolski center Šentjur, Šolski center Celje, še posebej s programi gradbeništva, strojništva in me-hatronike, elektrotehnike in kemije ter s programi šole za storitvene dejavnosti in logistiko, Srednja zdravstvena šola Celje, Poslovno-komer-cialna šola Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ter Lesarska šola Maribor. Ob koncu bo sledil še zanimiv prikaz obrtnih poklicev iz okolice občin. PM Slovo prvega celjskega škofa V nedeljo je bila v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju zahvalna maša ob slovesu prvega celjskega škofa msgr. dr. Antona Stresa iz celjske škofije in odhodu v ljubljansko nadškofijo na mesto nadškofa metropolita. Nadškof Stres je ob tej priložnosti vsem duhovnikom, redovnikom, redovnicam in vernikom celjske škofije naslovil tudi posebno pismo, v katerem je med drugim zapisal, da ni skrival, da težko odhaja iz Celja, četudi ve, da tako mora biti. »Začetek ima svoj poseben čar kakor vsako očetovstvo in materinstvo. To jemljem kot milost, ki mi je bila dana, da sem smel skupaj z vami vsemi zastavljati prve brazde na njivi samostojne celjske škofije.« Zahvalil se wiww.novitediiik.com ■ v v ■ v ■■■ Laščani želijo širokopasovno omrežje je vsem, ki so mu pri tem pomagali. Danes, v torek, bo dr. Stresa sprejel župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in se mu zahvalil za opravljeno delo, s katerim je pomembno prispeval k uveljavitvi Celja kot škofijskega mesta. AB Foto: SHERPA V Občini Laško si že dalj časa želijo, da bi svojim občanom omogočili sodobnejšo in učinkovito komunikacijo. Zato nameravajo zgraditi odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. Sicer so v proračunu projekt predvideli že lani, vendar morajo preko razpisa zagotoviti še evropska sredstva za regionalni razvoj. V Laškem upajo, da bodo lahko občanom čimprej zagotovili sodobne informacijsko telekomunikacijske storitve. Predvsem območja, ki še nimajo omrežja, želijo pokriti z odprtim širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij. Tako bi vsa naselja in končne uporabnike povezali z omrežji, ki bodo operater- jem in ponudnikom dostopna pod enakimi pogoji in bodo lahko občanom ponudili vse vrste svojih storitev. Tega bodo veseli predvsem v 24 zaselkih po občini, ki so trenutno še na seznamu belih lis direkto-rata za elektronske komunikacije kot območja brez možnosti dostopa do širokopasovnih komunikacij. Zato so v Laškem predvideli izvedbo omrežja z optičnimi kabli, kar bo že v prvi fazi omogočilo uporabo najnovejših multimedijskih storitev. Optično omrežje omogoča tudi večjo hitrost prenosa do posameznikov z enostavno menjavo opreme brez posegov v obstoječe omrežje. Ko bodo dobili še evropska sredstva, bodo tako v Laškem zgradili celotno omrežje od optične centralne do naročniške predajne točke. S širokopasovnim omrežjem bodo pokrili skoraj 1.300 gospodinjstev. PM IZ NAŠIH KRAJEV Lajlar po odstopu Novakove brani samostojnost bolnišnice Ministrstvo za zdravje se o dejanjih, ki jih očitajo Novakovi, še ni opredelilo - »Ne želimo postati bergla celjski bolnišnici!« Svet zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik je na včerajšnji seji sprejel odstop dosedanje direktorice Vesne Novak, dr. med., specialistko psihiatrije, in soglasno za vršilca dolžnosti direktorja imenoval nekdanjega dolgoletnega direktorja bolnišnice Daniela Lajlar-ja, dr. med., specialista psihiatrije. Novakova je odstopno izjavo sicer podala na lastno pobudo, vendar je prepričana, da si vseh očitkov glede kršitev ni zaslužila. Novakova je odstopila na lastno pobudo in za vršilca dolžnosti predlagala Daniela Lajlarja, od katerega je vodenje bolnišnice prevzela leta 2007. »Ni prijeten trenutek, je pa dobra rešitev. Rešitev, ki pomeni olajšanje zadnja dva tedna gonje proti meni. Gonje si nisem zaslužila, toda najbrž obstajajo razlogi zanjo,« je dejala Novakova na novinarski konferenci, po tem, ko je z odstopno izjavo seznanila svet zavoda bolnišnice, katerega predsednik je Milan Dečman. Bolnišnico je prevzela polna idej in entuziazma, zlasti za delo na strokovnem področju. Težave so se pojavile na samem začetku, in sicer na področju izobraževanja in kasneje s pomanjkanjem kadra. Kljub temu v času njenega vodenja bolnišnica ni poslovala negativno. V njenem mandatu je bilo uvedenih mnogo reform, od plačne do novega zakona o duševnem zdravju, sledila je revizija in nazadnje očitki komisije za upravni nadzor ministrstva za zdravje. »Določene očitke smo takoj odpravili. Z mnogimi pripombami v poročilu pa se ne strinjamo in čakamo na odziv ministrstva,« v zagovor pojasnjuje Novakova. Pri »razsipni« organizaciji 50-letnice bolnišnice, za kar je bilo predvidenih 62 tisoč evrov, se je, kot pravi, preveč zanašala na pomoč dona-cij in dotacij. »37 tisoč evrov za monografijo nismo mogli plačati v dveh obrokih, kot je bil prvotni dogovor. REKLI SO Transparenti, ki jasno kažejo »ne« pripojitvi k celjski bolnišnici. Predstavniki bolnišnice so se včeraj zaman nadejali katerega od predstavnikov ministrstva za zdravje. Svet zavoda pa je maja določil, da morajo vsi stroški proslave znašati 45 tisoč evrov. Nabrali smo dobrih 10 tisoč evrov, kar je bilo premalo za kritje stroškov proslave, ki smo jo morali kasneje celo na zahtevo ministra odpovedati,« pojasnjuje edini očitek, za katerega nosi odgovornost. Novakova tudi zavrača očitke zlorabe položaja in kršitve pri sklepanju svetovalnih pogodb s celjskim podjetjem Art Wan na področju informatike. Kljub predvidenemu nižanju stroškov naj bi sklenila dve pogodbi v skupni vrednosti dobrih 57 tisoč evrov. Pomočnik Novakove Egidij Čretnik to zavrača s pojasnilom, da je bolnišnica v ta namen nakazala 30 tisoč evrov. Lajlar, ki je bolnišnico vodil 13 let, je funkcijo vršilca dolžnosti pri- Sabina Arčan, samostojna delavka za upravno-pravne zadeve: »Novakova se je pravilno odločila in podala odstopno izjavo. Informacije o pripojitve niso s trte zvite. Dokumenti o tem obstajajo. Potrebujemo človeka, ki bo znal povezati ljudi in zastopati argumente, da bolnišnica ostane samostojni zavod. Edinega takšnega človeka vidimo v dolgoletnem direktorju Danielu Lajlarju. V sredo pričakujemo vzpodbudne informacije.« Ema Žlaus, računovodja: » Sem na strani dr. Lajlarja. Ima pristop, znanje in karizmo. Vso obdobje njegovega direktorovanja smo bili na njegovi strani. Novakova ni bila človek za vodilno funkcijo, temveč za strokovno delo. Večkrat smo jo na to opozarjali. Vsi očitki proti njej ne držijo, večina teh pa. Več bo pokazal odziv ministrstva na ugovor o upravnem nadzoru.« Zaposleni so soglasno izrazili podporo Lajlarju, ki je bolnišnico vodil 13 let. pravljen sprejeti pod pogojem, da PB Vojnik ostane samostojni zavod in se ne pripoji celjski bolnišnici, kot naj bi bila namera ministrstva za zdravje. »Dvignile so me govorice o pripojitvi k celjski bolnišnici. To pomeni korak nazaj za našo bolnišnico. Ne želimo postati bergla celjski bolnišnici.« Kako uradne so informacije, da naj bi bolnišnico pripojili celjski, bodo predstavniki sveta zavoda bol- nišnice izvedeli v sredo na sestanku na ministrstvu za zdravje. Nobena bolnišnica ni doslej o nameri prejeli nobenega uradnega dokumenta. MATEJA JAZBEC Foto: Grupa Dosedanja direktorica Vesna Novak in nekdanji dolgoletni direktor, sedaj ponovno v vlogi vodje psihiatrične bolnišnice Vojnik, Daniel Lajlar. Na novinarski konferenci so javnost seznanili z odstopno izjavo Vesne Novak in s soglasnim imenovanjem v. d. direktorja Daniela Lajlarja. O očitanih dejanjih Novakovi ministrstvo še ni reklo zadnje besede, prav tako se ni uradno izjasnilo glede pripojitve psihiatrične bolnišnice k celjski bolnišnici. IZ Muslimani YÂ^\ni\ïim\W^zivite ceneje! ! in kristjani skupaj V Domu sv. Jožefa v Celju bo danes, v torek, ob 19. uri okrogla miza na temo medverskega dialoga. Vabilu na okroglo mizo, kjer bodo govorili o sodelovanju ter trenutnem dogajanju, so se odzvali predstavniki muslimanov, evangeličanov, pravoslavnih ter katoličanov. Tako bodo sodelovali predsednik Mešihata islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, evangeličanski škof mag. Geza Erniša, pravoslavni duhovnik Milan Dudu-ković ter profesor teološke fakultete dr. Drago Ocvirk, govorili pa bodo tudi o družinskem zakoniku, gospodarski krizi, novem vodstvu urada za verske skupnosti in podobnem. BJ Celjski zavod Celeia se predstavlja v Ljubljani Zavod Celeia Celje se bo letos prvič predstavil na sejmu Turizem in prosti čas, ki velja za največjo turistično prireditev in hkrati največjo promocijo Slovenije na enem mestu. Na sejmu, ki se bo v Ljubljani odvijal od četrtka do nedelje, bo zavod Celeia predstavil novo celostno podobo za mesto Celje in nove promocijske materiale Celja in Starega gradu. Ker je zavod Celeia dolgoletni partner projekta Na lepše -stranske poti so zapeljivejše od glavnih, se na sejmu predstavlja v okviru Jantarjeve poti. Poleg Zavoda Celeia Celje se s samostojnim pultom predstavlja tudi celjski Hotel Evropa. V Zavodu Celeia Celje leto 2009 za Celje ocenjujejo kot prelomno, saj so naredili »velike korake na poti agresivnejšega trženja mesta«. Začelo se je z otvoritvijo novih prostorov na Starem gradu, ko so aprila odprli nov turistično informacijski center, kavarno Veronika in grad opremili z informativnimi tablami v več tujih jezikih. Vzporedno z investicijskimi deli in ureditvijo prostorov so izdelali še celostno podobo za Stari grad, novo brošuro za grad in oblikovali tematske programe. Že maja so na gradu organizirali več odmevnih dogodkov, nadaljevali s prireditvami v okviru Poletja v Celju in za konec poletja organizirali tridnevno srednjeveško prireditev Dežela Celjska vabi. Velik korak na poti načrtnega trženja je bilo tudi oblikovanje nove blagovne znamke za mesto Celje s sloganom Celje - kot doma, pravijo v zavodu Celeia: »Gre za zahteven proces, ki je nastal na podlagi raziskav in anket med lokalnim prebivalstvom. Javnosti smo novo podobo predstavili septembra, na svetovni dan turizma. Izdelali smo že prvi promocijski material - informativni katalog za mesto Celje, ki si ga bodo lahko ogledali tudi obiskovalci sejma. Njim namenjamo tudi novo brošuro, s katero podrobneje predstavljamo enega najlepših gradov na Slovenskem - Stari grad Celje. Želimo si, da bi v letu 2011 lahko na sejmu promovirali tudi nov prodajni katalog za mesto Celje, ki bo predvidoma izšel v več tujih jezikih. Na Zavodu Celeia Celje smo ustvarili tudi lične promocijske materiale: vrečke, pisala, balone ... s katerimi promoviramo novo celostno podobo mesta.« BA Lekarna na Polzeli obnovljena, odprta tudi ob sobotah Lekarno na Polzela so lani konec leta prenovili. Cilj prenove je bil predvsem izboljšanje funkcionalnost prostorov. Razširili so prostor, namenjen pacientom, dodali so tretje izdajno mesto in na novo uredili prostor za svetovanje. Vse to omogoča več diskretnosti pri pogovoru pacienta in farmacevta. Letos so naredili korak naprej pri dostopnosti storitev in podaljšali odpiralni čas, lekarna pa je sedaj odprta tudi ob sobotah od 9. do 12. ure. S tem bodo krajanom prihranili kakšno pot, zato bodo tudi to spremembo sprejeli z zadovoljstvom. TT Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI Trgovina w City centra —^Tpfr— GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE rrpfr lesnina S Kl HAUT IHUUKHlaU et Lf S K A \COiJ> iuffljinniijc W1 Ubiii-l Mlekarna Celeia mlfkarxîrv ùi sirarni tu dan ,-Lrfa nu pi&z&wcu ^V&uma/ Go beri «h Milan *. —— mi s H y ZUHAVlLlŠČt IAŠKC TttMi \ y*»C IM vrt u vf « ' ť'111 ■ AVTO OKI. JI TATA rr goldenpoint —— GALERIJA VOLK Celi ska Mohorjeva druž !i a. GORIŠKA BRDA H10%- rauljica OPTIKA JjšJIZujJr golte Slovenija WELLNESS PARK LA5KC tVM l'.IIIMV, litim '• '-.<■■• I !VN » -iTpfr- r y«-1/1^« ^ T h I blS lllillll SVSAKA —tfTpfr— ZLATARSTVO GAJŠEK Hbdthi skušnjava iTpfr— - AVTO - MOTO FERJAN. Ferjan Milan s.p.. avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87, 3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - FOTO RIZMAL Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje - 10% popust za vse izdelke - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 - 10% popust - GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 % popust (razen na izdelke v akciji) - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10% popust na veljavne maloprodajne cene - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode. - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p. Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 % popust -GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 % vozila. Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si. Za promocijo slovenskega hmeljarstva V Braslovčah so se na šestem občnem zboru sestali hmeljarski starešine in princese, ki delujejo kot društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Poleg članov društva so se zbora udeležili Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, predstavniki občin Spodnje Savinjske doline in drugi gostje. O delu društva so govorili šek in aktualna princesa Klara predsednik društva Milan Četina. Člani društva zasto-Lesjak, hmeljarski starešina pajo interese hmeljarskih stav letu 2008-09, Franci Gaj- rešin ter vseh hmeljarjev Slo- venije. Sodelovali so na številnih sejmih in prireditvah. Po novem se bo društvo imenovalo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, v katerem bosta delovala tudi odbor za hmeljarstvo in komisija za priznanja. Progam dela bo podoben lanskemu. Na prapor društva pa naj bi v tem letu trakove pripeli še občini Tabor in Radlje ob Dravi. Zbrane sta ob koncu zbora pozdravila braslovški župan Marko Balant in Ciril Smrkolj, Moški pevski zbor Bra-slovče pa je s svojim petjem popestril srečanje. TT Jamarji kluba Črni galeb iz Prebolda so lani obeležili 40-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so si podarili knjigo z naslovom Črni galebi pišejo. Na ogled so v žalski knjižnici med drugim postavili tudi fotografije. Črni galebi pišejo Jamarji kluba Črni galeb iz Prebolda so lani obeležili 40-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so si podarili knjigo z naslovom Črni galebi pišejo. K bogati vsebini knjige na kar 230 straneh so prispevali člani kluba sami. V prvem delu so zajeta štiri desetletja dela kluba, za kar so preboldski jamarji lani prejeli srebrni znak jamarske zveze. Bralec bo v nadaljevanju podoživel vse tri odprave na Filipine, kjer so se jamarji mudili nazadnje. Na skoraj enomesečni odpravi so skušali dokončati leta 1999 začeto raziskovanje jam na filipinskih otokih Bohol in Pa-lavan. Raziskovali so tudi brezna in jame v Ekvadorju, Kolumbiji in na Kreti. Bralec pa bo poleg omenjenih jam lahko podoživel bogastvo podzemnega sveta v BiH ter na otokih Vis in Brač. Knji- ga je opremljena z več kot sto fotografijami in načrti jam. Preboldski jamarji so na dosedanjih odpravah raziskali in dokumentirali 106 jam ter izsledke izdali v dveh posebnih in dveh izrednih izdajah. Krona vsega je knjiga Črni galebi pišejo, ki so jo jamarji pred dnevi predstavili v Medobčinski knjižnici Žalec. MJ, foto: DN Letošnji starešina Oto Šporn, ki je vodil zbor društva. Iz teorije v spontano petje Priložnostne pesmi, podoknice in običaji »ofiranja« imajo v slovenskem ljudskem izročilu svojstven pomen. Razlikujejo se glede na območje nastanka, hkrati pa v njih najdemo skupne elemente, ki dokazujejo izvornost in posebnost slovenskega ljudskega petja. Letošnja tema Mednarodne- več kot 40 pevcev, godcev, glas- ga simpozija o slovenski ljudski pesmi v Preboldu se je dotaknila petja podoknic na Slovenskem. Pritegnila je nekaj benih pedagogov in drugih slušateljev. Raziskovalec ljudskega petja dr. Engelbert Logar je med drugim predstavil razlike in obenem podobnosti glede nastanka ljudskega petja, ki so mu botrovale različne priložnosti. V drugem delu simpozija je proučevalka ljudskega petja Adriana Gabrščik s sodelovanjem Ljudskih pevcev iz Tepanja predstavila nekaj takšnih pesmi, ki so udeležence pritegnile do te mere, da so se spontano priključili petju. Eden od organizatorjev simpozija Januš Rasiewicz zadovoljno ugotavlja, da je bil cilj in namen enodnevnega simpozija v celoti izpolnjen. »Udeleženci so v zanimivi diskusi- ji s predavateljema razpravljali o mnogih vprašanjih, ki so se jim porodila. Z ubranim petjem pa so teorijo prenesli v prakso, kar navdušuje.« Po besedah Rasiewicza ima mednarodni simpozij še dovolj odprtih možnosti in ob tem podporo lokalne skupnosti ter predvsem strokovne javnosti. Druženje so zaključili z večernim koncertom ljudskih na-pevov, kjer so se še posebej izkazali ljudski pevci domačega društva Prijatelji 6-Še. MJ Foto: DN Prijatelji 6-Še tradicijo ljudskega petja uspešno prenašajo na najmlajše rodove. 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK A v sf- ... kv ■ - '/ft Zadnja stopnja - sladko pakiranje Vonj po vražji čokoladi Na obisku v čokoladnici Lucifer, ki je zrasla zaradi ljubezni Luča Žganka do ene največjih razvad Pred novim letom je v Velenju odprla vrata kavarna Lucifer, ki niti slučajno ni navadna kavarna. Omamni vonji pričajo, da se v ozadju skriva še nekaj več, saj je kavarna bolj znana po božanskih okusih čokolade. Pravzaprav je bila pot obratna: da ne bi bil lokal samo prodajalna čokolade, so uredili kavarno. Lokal je opremljen izredno duhovito, od čokolade in njenih ljubiteljev v vseh pozah do rožičkov na vratih za izhod v sili. »Ker sem Lučo,« odgovarja eden najbolj znanih Velenjčanov, Lučo Žgank, na vprašanje, zakaj se lokal imenuje Lucifer. Luciferja oziroma padlega angela bi lahko z lokalom povezali tisti, ki se okusu čokolade ne morejo upreti. In v čokoladnici se tega preprosto ne da storiti. V domači hiši Žganko-vih se je vonj po čokoladi začel širiti okrog velike noči pred tremi leti. »Ampak res ne gre, da bi ljudje hodili na dom po dve čokoladi,« je pojasnil Lučo nastanek lokala in dodal, da jim je doma tako in tako zmanjkalo prostora. Tudi zato odločitev o selitvi v nekdanje prostore KSC v središču Velenja ni bila težka. »Po odzivu obiskovalcev sodeč, je Velenje potrebovalo bolj mirno kavarno, pri čemer čokolada v takšni ali drugačni obliki seveda ni odveč.« Lučo Žgank je med Ve-lenjčani prava legenda, ljubezen do čokolade pa je pravzaprav njegov konjiček. Tri desetletja je vodil AV Studio, ki je v tem času iz Lučo Žgank prvih diaprojekcij zrasel do personaliziranih komunikacij skih rešitev. Ampak v sproščenem in živahnem pogovoru, seveda ob kavi s pralinejem, se zdi, da so fotografije, digitalni tisk, lastne ekipe za postavitev prizorišč ... za Luča skoraj že preteklost oziroma povsem neka druga zgodba. Povezava je le v tem, da velenjski podjetnik sam skrbi za embalažo in videz svojih čokoladnih izdelkov. »Te prodaja embalaža,« je prepričan Žgank, ki se, tako mimogrede, ne identificira s slavnim očetom. »Zakaj ne- ki? Vsak živi svoje življenje.« Brez skrivnosti Seveda »pade« klasično vprašanje: zakaj čokolada? »Zaradi veselja in zato, ker sem jo že od majhnega rad jedel. Poleg tega je lepo izdelovati tovrstne dobrote, takoj so rezultati, pa še vsi se je razveselijo.« Odgovor Lučo pospremi s prešernim smehom. »Sicer me je za izdelovanje navdušila knjiga Andreja Goljata, ki je res pravi strokovnjak za čokolado. Potem sem začel prebirati še drugo literaturo, začeli smo skupaj poskušati, stokrat je prišlo do kakšne napake in zdaj smo tu.« Menda ima Lučo vso literaturo, ki je napisana o mamljivi dišeči dobroti, veliko si pomaga z inernetom, a še več z obiskovanjem različnih krajev, kjer čokolado in njene značilnosti spoznava tudi »v živo«. »Ves čas obiskujem različne tečaje po celem svetu, kjer pravo čokolado bolj cenijo in drugače sprejemajo kot pri nas. V bistvu je njen ugled, tudi poraba, v porastu, čeprav je dežela najboljših čokolad še vedno Belgija. Za primerjavo: v Švici in Ameriki poje prebivalec 11 kilogramov čokolade letno, medtem ko se pri nas zadovoljimo z dvema ali s tremi kilogrami.« Vedeti je treba, da tudi v velenjski čokoladnici sami ne izdelujejo čokolade. »Prvovrstno čokolado s 70 odstotki kakavovih delcev kupujem pri dveh podjetjih, belgijskem in španskem. Ta prvovrstna čokolada se seveda ne more primerjati z milkami. Osnovna razlika je v tem, koliko mleka v prahu, sladkorja in drugih >fint< je dodanih osnovni kakavovi masi - več je dodatkov, manj ima izdelek zveze s čokolado, pa naj bo še tako dobrega okusa. Dodatki cenijo proizvodnjo, a vse skupaj je predvsem redil-no.« Torej je bistvo v tem, da ne smeš varčevati z materialom. »Pri nas uporabljamo samo najboljše sestavine, torej same dobre stvari, čeprav določene mera seveda mora biti.« Kot pravi Lučo, menda v proizvodnji ni velikih skrivnosti. »Je pa res, da maloka-tera proizvodnja slajše diši.« V velenjski čokoladnici ročno izdelujejo različne izdelke iz čokolade, predvsem pra-lineje. Torej čokolado tem-perirajo oziroma stopijo, da jo lahko oblikujejo. Potem ali vlijejo čokoladno tablico ali ročno izdelajo kakšen primeren izdelek. Največ je pra-linejev, pri katerih čokolado vlivajo v modelčke, ki jih napolnijo z različnimi polnili in zaprejo s tršo kremo, ter seveda ohladijo. »Osnovna skrivnost je prava čokolada, potem pa poskušanje receptov. Podobno kot v domači kuhinji - tako dolgo mešamo in preizkušamo, da je dobro,« je povedal Lučo. Čokoladni načrti S čokoladnimi izdelki, oblikami in okusi se lahko igraš. »Pri nas med drugim izdelujemo pralineje s sivko, ki so po svetu zelo moderni. Ali s tartufi, na primer, vendar v Sloveniji ljudje teh okusov niso vajeni in mislijo, da je praline pokvarjen. Zato jih seveda izdelujemo bolj po naročilu. Seveda imamo tudi Lucifer praline, ki malce pečejo,« razgrinja Lučo. Recept? »Če bi povedal, bi jih začeli drugje izdelovati,« se spet prešerno nasmeje Lučo, a potem le »izda«, da so sestavine pol- Čokolada je priljubljena hrana, ki služi kot dodatek, okras ali sladica. Vse skupaj se začne z zorenjem kakavovih zrn, ki jih dodobra obdelajo, preden jih pošljejo v tovarno, kjer se izdelava nadaljuje. Najboljšo in najkvalitetnejšo čokolado čaka še nadaljnja obdelava, imenovana »conching«. Poseben stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Ta čas razvijejo okus čokolade in jo zmehčajo, odstranijo grenak okus in zmes postane gladka. Med tem postopkom dodajajo različne okuse, kot so vanilija, cimet in klinčki. Čokoladna masa je tako pripravljena za naslednji postopek, in sicer jo dajo v lonce za temperiranje, kjer jo premešajo in nato previdno ohladijo, čeprav je še vedno v obliki tekočine. Pralineji na sto in en način nila med drugim tudi čili, marmelada in pomaranče. Sicer v čokoladnici dnevno izdelujejo približno 20 različnih vrst čokoladnih izdelkov. Že lani so v Velenju predelali od 4 do 5 ton čokolade. Veliko je zanimanja za čokolado kot poslovno darilo, čeprav je bila eden najbolj prodajanih izdelkov bonbonie-ra Kamasutra. Če je niste videli, pač domišljiji bralcev prepuščamo, kako izgleda, dodajamo le nasvet, da je čo-koladice treba lizati, ne gristi. Seveda pravi ljubitelji čokolade vedo, da dobrota ne velja le za sladkanje, temveč tudi kot hrana in zdravilo. »S slednjim čokolade v trgovini nimajo prave povezave. Razmišljamo o izdelavi čokolade, ki ima dvakrat več antioksidantov. Tako bi jo lahko prodajali v trgovinah z zdravo prehrano.« Načrtov in idej, vsaj tako je razgrinjal Lučo v pakirnici, ne manjka. Kljub drezanju ni želel izdati, kaj »čokoladnega« mu je najbolj všeč. »Imam se za pravega ljubitelja čokolade, ampak veste, v svetu je Kompleksen okus čokolade, sestavljen iz več kot 500 različnih okusov, ki jih dodajajo čokoladni masi med procesi njene obdelave. Torej je v čokoladi več okusov hkrati kot v kateri koli drugi hrani. ogromno različnih čokoladnih izdelkov in velikanske razlike v okusu.« Izdelki z znamko Lucifer Chocolate so na prodaj tudi v specializiranih trgovinah. »Imamo vzpostavljeno prodajno mrežo - v Celju je to Čokoladni biser, prisotni smo v Mariboru in Ljubljani. Res je prednost, da sami izdelujemo embalažo. Za njo se že zanimajo tujci, v tujino pa se bomo verjetno skušali prebiti tudi s svojimi izdelki.« V čokoladnici razmišljajo o šampanjcu, ki se bo prilegel čokoladnemu okusu. V kavarni načrtujejo živo glasbo in tematske večere, na primer vino in čokolada ali sladka pregreha v povezavi s konjakom, tango in čokolada .... S tem Lučevih sladkih načrtov še ni konec. V kavarni bodo namreč začeli izdelovati tortice in druge slaščice, seveda vse na osnovi čokolade in sadja. Tako se je Lučo Žgank namesto marke-tinškemu podjetju posvetil konjičku, ki je postal »biznis«: »Ljudje imajo pač radi čokolado, kaj hočemo.« Za konec obiska so na mizo v kavarni priromali čokoladni pralineji, tortica in kozarec šampanjca. (Pre) velika skušnjava in popolni okusi. Pregrešno in vražje dobro. URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC Vsi kandidati gledajo proti zvezdam. Bo zasijala za koga, ki se je prijavil na avdiciji v Celju? Vsi bi bili zvezde Plesalki Simona Kolmanič in Dijana Vladovič iz Celja sta se predstavili z orientalskim plesom. »Sva mladi in želiva komisijo prepričati, da lahko doseževa, kar si zamisliva. En teden sva vadili približno 4 ure na dan.« Imaš talent? Si nadarjen? Izjemen? Znaš nekaj, česar drugi ne znajo? To so vprašanja, s katerimi vabi Pop TV na predizbore za najbolj spektakularen šov vseh časov - Slovenija ima talent. Mnogim se bodo uresničile sanje, prav gotovo se bo rodilo nekaj novih zvezd, zmagovalec šo-va pa bo prejel nagrado 50.000 evrov in naziv najbolj talentiranega tekmovalca. Na prvem predizbo-ru, ki je bil v soboto v Celju, se je predstavilo okrog 300 kandidatov. Skupaj je za predizbore prijavljenih že 1.700 talentov, ki se bodo pokazali v petju, plesu, žongliranju, po-žiranju ognja, igranju na citre, dresiranju psov, hoji po vrvi ... Lahko se prijavijo tekmovalci vseh starosti, prav tako ni pomembno, ali so amaterji ali profesionalci, le pokazali naj bi nekaj, kar bo očaralo Slovenijo. Kot je npr. Susan Boyle le z enim nastopom osvojila srce Velike Britanije in postala ljubljenka gledalcev in številnih src v več kot 30 državah, kjer so šov lahko spremljali. Pre-dizbori potekajo le pred kreativno skupino, avdicije pa bodo namenjene tudi javnosti, ki bo tako pomagala tričlanski komisiji odločati o najboljših. SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA V eni izmed treh kreativnih skupin, pred katero so se predstavili talenti, so bili Karmen Baša, Donald Rose in Martin Leskovšek. Donald Rose, direktor kreativne produkcije na Pop TV, nam je zaupal, da je med prijavljenimi največ pevcev. »Dobili smo kar nekaj zelo dobrih pevskih talentov. Zagotovo boste presenečeni, kaj vse Slovenci znamo. Mi pa upamo, da imamo kot strokovna komisija talent, da zbijemo tremo. S kandidati se poskušamo malce pošaliti, jih vzpodbuditi.« Info točka, kjer sta potrebne podatke in pomoč nudila naš nekdanji radijski kolega Kamilo Lorenci in Minka Kladnik. Znan Celjan Asim Maslo se želi vpisati v zgodovino, stopiti na sceno, osvojiti srce Slovenije. Komisijo je skušal prepričati z dalmatinsko pesmijo Ribari. Treme ni imel in se je izkazal že z nekaj generalkami kar v čakalnici - za radijske in televizijske mikrofone seveda. Taja Žibret iz Celja ni imela treme, medtem ko je čakala na hodniku, da pokličejo prav njeno številko. Kot njena sestra, ki je bila na Full Cool Demo Topu Radia Celje, se je tudi Taja odločila, da se pokaže na pevskem področju. Zapela je skladbo My heart will go on. Anno Marie Frank iz Šentjurja smo ujeli v eni izmed čakalnic. Da se prijavi na predizbor, jo je navdušila učiteljica klavirja. Če ji je s pesmijo Wild dance uspelo priti na avdicijo, bo izvedela februarja. Med znanimi obrazi smo ujeli tudi manekena, ljubitelja živali in pevca Simona Cirkulana. Simon, ki je kar nekaj časa sodeloval pri oddaji Male živali, velike ljubezni na Radiu Celje, se je na izboru predstavil z zelo zahtevno pesmijo, ki jo je sicer pel Toše Proeski. Je prižgal svojo zvezdo? Nik Omladič se bo po koncu sezone razšel z Rudarjem, morda pa tudi že prej. Celjski moštvi začeli z zmagama Nogometaši CM Celja so danes zakorakali v trinajsti dan priprav na spomladanski del prvenstva. Po osvojitvi naslova prvakov na dvoranskem All Star turnirju so v prvi pripravljalni tekmi s 5:1 premagali drugoli-gaša Krško. Simer Šampion je v Velenju šokiral Rudarja. Želijo igrati hitreje Celjani so Krčane gostili na umetni travi igrišča Olimp in pričakovano bili vseskozi boljši nasprotnik, sto gledalcev pa je videlo kar šest golov. Za Celjane so zadeli Saša Bakarič, Dejan Urbanč, Rajko Rep, Roman Bezjak in Slaviša Dvoran-čič. Trener Milan Đuričić je preizkušal tri novince, Puriši-ča, Omeroviča in Drofenika. Z igro celotne ekipe je bil zadovoljen: »Fantje so poizkusili odigrati tako kot na treningu. Poudarek je bil na hitrem kombiniranju ter učinkoviti in atraktivni igri, s katero želimo na tekme privabiti še več gledalcev. Poleg golov je bilo še nekaj lepih priložnosti, v obrambi pa so delo opravili solidno, glede na to, da tej fazi igre nismo namenili še niti enega dne vadbe. Zadovoljen sem, ker fantje igrajo z veseljem in verjamem, da bodo tudi gledalci bolj zadovoljni.« Dela bo še dovolj. »Igra mora biti še hitrejša in bolj učinkovita. Z agresivno obrambo bomo nasprotnikom poizkušali čimprej odvzeti žogo. Igralci so pripravljeni na napredek tako v obrambi kot v napadu.« Uprava kluba je pred dnevi opravila pogovor z nekdanjim celjskim napadalcem Dejanom Rusičem, vendar je pri tem tudi ostalo, kajti njegova cena je previso- ka. Želja trenerja Đuričića je predvsem mirno nadaljevati priprave: »Mi ničesar ne prehitevamo. Imamo dovolj časa in s pripravami bomo nadaljevali tudi med prvenstvom, kajti fantje so mladi in se morajo še učiti. Želim si, da bi bili boljše tehnično, taktično in kon-dicijsko pripravljeni. Gremo korak za korakom.« Načrt glede kvalitetne okrepitve ostaja. »Imam velike želje, a možnosti za to so v klubu zelo majhne. Pustimo, da malce sanjamo ... Videli bomo, kako bo. Nekaj bomo zagotovo našli. Vsak trener vedno govori, da mu manjkajo dva do trije igralci. V upanju je lepo živeti,« je z nasmeškom zaključil Đuri-čić. Zadnji zadetek je dosegel Slaviša Dvorančič, ki je še v pretekli sezoni nosil dres Krškega: »Bilo je hladno, a prva tekma je lepo uspela. Moram poudariti, da se igralci zelo dobro razumemo, kar nisem doživel še nikjer. Priprave so seveda zelo naporne, a to moramo dati skozi, da nam bo v prvenstvu lažje. Smo dobra >kla-pa< in si zaslužimo uvrstitev na eno izmed prvih treh mest.« Jutri ob 17. uri bodo Celjani gostili Dravinjo, v soboto se bodo pomerili še z Međimurjem. Igrali bodo tudi Andrej Prejac, Aleksandar Zečevič in Tomislav Duspara. Kožar zaustavil Rudar Za nekaj skrbi trenerja nogometašev Rudarja Marijana Pušnika so poskrbeli igralci vodilne ekipe 3. lige - vzhod, Simerja Šampiona, ki so v prijateljskem srečanju v Velenju slavili z 2:0. Tako v prvem delu kot v drugem so bili boljši, za njihovo veselje je poskrbel To- Uroš Zorman: »V Avstrijo po medaljo!« Le korak med polomom in podvigom? Selektor slovenske moške rokometne reprezentance Zvonimir Serdarušić bo imel med šestnajstimi igralci na evropskem prvenstvu v Avstriji sedem Celjanov, Aleša Pajoviča, Miladina Kozlino, Aljošo Rezar-ja, Dragana Gajiča, Zorana Lubeja ter brata Žvižej, Luko in Miho. Članov Celja Pivovarne Laško bo pet, poleg prvih treh še Uroš Zorman in Renato Vugrinec. Direktor moške reprezentance Roman Pun-gartnik bo takoj po evropskem prvenstvu prevzel novo vlogo. Pri Celju Pivovarni Laško bo športni direktor, trener pa Zvonimir Serda-rušić. Priljubljeni »Pungi« noče razpredati o svoji viziji, kajti v Zlatorogu še niso objavili uradnega dogovora. Še vedno je drugi naju-činko vitejši igralec slovenske izbrane vrste: »Časa za priprave nismo imeli dovolj, toda storili smo vse, kar je bilo v naši moči.« Z besedami in dariloma se je za gostiteljstvo v Podčetrtku zahvalil županu Petru Misji in direktorju Term Olimia Zdravku Počivalšku. Uroš Zorman spada med najboljše slovenske rokometaše, še vedno je prvi organizator igre. Razčlenil je predtekmovalno skupino C v Innsbrucku. Prva tekmica Slovenije bo Švedska (20.30): »V preteklosti z njo nismo imeli >ekstra težav<. Ni rečeno, da jih danes ne bomo imeli. Njihova reprezentanca je pomlajena. Menim, da smo ji lahko enakovredni, še več, skušali bomo izkoristiti že prvo tekmo za našo zmago.« Jutri bo sledil obra- čun z Nemčijo (18.30). »Tudi ta selekcija je pomlajena. Najbolj me je bilo strah bombar-derja Pascala Hensa, ki pa ga trenutno ni, kar pomeni eno skrb manj. Seveda, še zdaleč ne gre za slabo reprezentanco. V preteklosti so nam največ težav povzročali prav Nemci, toda enkrat bo nastopil čas za našo zmago. Če bomo imeli svoj dan, morda že jutri.« Po dnevu odmora se bo Slovenija v petek pomerila še s Poljsko (20.15). »V zadnjih letih je v vzponu, mi skoraj obratno. To bo tekmec po meri. V zadnjem medsebojnem obračunu na Norveškem smo ob polčasu visoko zaostajali, kasneje pa smo jih skoraj ujeli. Tudi tu ne bomo nemočni. Skupina je izjemno težka za nas, obenem pa tudi zelo izenačena in vsak ima določene možnosti.« O ciljih je težko govoriti, o željah lažje. »Vrhunski športnik mora imeti vrhunske želje. Tudi mi stremimo visoko, do polfinala, do medalje. Osebno imam vselej enak cilj, osvojiti medaljo. Odločen sem, da smo v Avstrijo prišli po odličje!« Naše izbrance - pa najbrž tudi Švede, Nemce in Poljake - zaradi izenačenosti moštev le korak loči med odhodom domov po treh tekmah v predtekmovalni skupini in med osvojitvijo odličja. Zahtevna naloga je tudi pred 59-letnim Serdarušićem; nekateri navijači Celja Pivovarne Laško bodo njegove sposobnosti ocenjevali tudi na podlagi dosežkov na EP ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Uroš Zorman je odločen bojevnik, ki pred obračunom nikoli ne priznava boljšega od sebe. Pred strokovnim štabom NK Simer Šampion je še veliko živciranja v spomladanskem delu 3. SNL - vzhod, v Velenju pa je imel razlog le za zadovoljstvo. maž Kožar, ki je bil v dveh akcijah hitrejši od domače obrambe: »Z rezultatom sem pozitivno presenečen. Tako v prvem polčasu, ko smo igrali člani, kot tudi v drugem, ko so bili v igri mladinci, smo držali visok ritem in se enakovredno kosali z domačini. Premagati prvoligaško ekipo je izjemno, igralci Rudarja so me malce razočarali. Naše priprave potekajo v fitnesu, dvorani in na zunanjem igrišču. Vsi si želimo uspeha in od prvega do zadnjega smo mnenja, da že letos stopimo v drugo ligo.« Trener Rudarja Pušnik je bil razočaran: »Odnos je bil zelo slab. Nekateri niso spremenili miselnosti od jeseni. Zdi se jim, da zadostuje, če le stopijo na igrišče. Res je, da smo cel teden naporno delali in da so noge težke, a to ni opravičilo za slab odnos in nebor-benost v prijateljski tekmi. Še vedno smo v fazi preizkušanja, nekaj igralcev bo še prišlo in videli bomo, če bo kakšen ostal. Do nedelje bomo v Medulinu in upam, da bomo imeli dobre razmere za delo.« Aleš Jeseničnik je zatrdil, da je bila to dobra šola: »Noben poraz ni dobrodošel. Bili smo utrujeni, igra nikakor ni stekla. Nasprotnik je zasluženo zmagal, mi moramo iz te tekme potegniti le najboljše, ostalo pa na prihodnji tekmi popraviti.« Jesenski del prvenstva je Rudar začel zelo dobro. »Zelo bi bil vesel, če bi se to ponovilo tudi v začetku spomladanskega dela. S tem bi dobili zalet, z dobro bero točk pa bi se priključili vrhu. Najprej imamo težko gostovanje v Kopru, kjer ne smemo izgubiti, kajti zaostanek za vodilnim bi se povečal. Naše ambicije so zopet usmerjene proti uvrstitvi v evropski pokal.« Pušnik je preizkusil nekaj novincev s Češke, iz Nemčije in Makedonije, a večina ni zadovoljila kriterijev, z nekaterimi pa je uprava še v pogovorih. Jasna pa je usoda Nika Om-ladiča, ki je z Olimpijo že podpisal predpogodbo, po koncu sezone pa se bo dokončno preselil v prestolnico in se pridružil Luki Prašnikarju, ki je za Ljubljančane podpisal že pred časom. Rudar bo v Medulinu igral s hrvaškima ekipama Lokomotivo in Interjem. Simer Šampion bo v petek gostoval pri Interblocku, dva dni kasneje pa v Domžalah. MITJA KNEZ Foto: GrupA Brez senzacije V derbiju 13. kroga Jadranske lige so se v Celju pomerile košarkarice Merkurja in Šibenika. Gostje so slavile s kar 79:62, v prvem delu so imele prednost 14 točk, v drugem 16, toda Celjanke so štiri minute pred koncem znižale zaostanek le na šest točk. V končnici pa so popolnoma popustile oziroma so Dalmatinke spet stopile na plin in si še tretjič priigrale visoko prednost. Skupno so zadele 10 trojk, gostiteljice pa so izgubile celo 27 žog in imele 13 skokov manj. Rankica Šarenac je 18 točkam dodala devet skokov, Nika Ba-rič, ki nekaj dni pred tekmo zaradi viroze sploh ni trenirala, pa je dosegla 22 točk: »Nisem še zdrava, na tekmo sem prišla >direkt iz pojstle<. Nismo še v formi. Ponujenega nismo zgrabile, izkušene gostje so si v zadnji četrtini v dveh minutah zagotovile nedosegljivo prednost.« Trener gostij Marko Stra-hinja je precej komplimentov namenil strategu Merkurja: »Če se bomo še enkrat pomerili v zaključku Jadranske lige, bo zelo zanimivo. Celje si zasluži tretje mesto na lestvici, s Šarenče-vo je pridobilo na izkušnjah. Moja ekipa bi si morala že prej zagotoviti zmago. Pokazala je čvrst karakter. Poudariti pa moram, da smo imeli v preteklih desetih dnevih tri izjemno težke tekme ob zahtevnem potovanju. Merkur pod Grgičevim vodstvom igra bolje kot v prejšnjih sezonah.« Celjanke ostajajo na tretjem mestu z osmimi zmagami in imajo precejšnje možnosti za uvrstitev na zaključni turnir, kjer pa se bodo, kot kaže zdaj, v pol-finalu spopadle prav s Šibeni- kom, ko naj bi bila Šarenčeva že bolje uigrana z ekipo. Imajo dve zmagi več od Medvešča-ka, ki ga bodo pričakale v Celju. Damir Grgič pravi: »Prikazujemo srčno igro, pri nekaterih stvareh je viden napredek na parketu, toda neizkušenost je obenem tudi očitna. Fizično še nismo toliko pripravljeni, da bi bili zmožni popolne zbranosti vseh 40 minut. De- lamo na tem in menim, da bo čez en mesec naša igra lepša ter bolj atraktivna in prepoznavna.« Grgič se zaveda, da bo precej bolj pomembno, kako bo Merkur odigral v polfinalu (in tudi finalu) slovenskega pokala v Celju, v končnici DP in na sklepnem dejanju Jadranske lige. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Rankica Šarenac vztrajno lovi nekdanji občutek za vrhunsko igro. Marguč stopnjuje formo Na četrtem paralelnem veleslalomu svetovnega pokala deskarjev na snegu v švicarskem Nendazu se je Rok Mar-guč uvrstil na 4. mesto. Potem ko je na prejšnji tekmi v avstrijskem Kreischbergu zasedel 6. mesto, je zgrešil stopničke za le 7 stotink sekunde. Celjan, ki je trenutno od slovenskih deskarjev v najboljši formi, že ima izpolnjeno olimpijsko normo za Vancouver. »Do takrat imam pred sabo še nekaj tekem. Na olimpijskih igrah se bom poskušal osredotočiti na čimboljše vožnje in ne toliko na rezultat, za katerega pa upam, da bo prišel sam od sebe,« je dejal 23-letnik, ki se je na vseh štirih veleslalomih uvrstil v finale. Četrto mesto je dober rezultat, a ima za Roka vseeno grenak priokus: »Čeprav sem zadovoljen, vem, da me je stopničk stala napaka v prvi vožnji polfinala. Na srečo bo tekem še dovolj, tiste glavne šele prihajajo, tako da verjamem, da bom kmalu tudi na stopničkah.« Naslednja tekma svetovnega pokala bo v nedeljo v Stoneha-mu v Kanadi, kjer Marguč, ki večino časa trenira na Rogli s svojim očetom, upa na ponovno dobro uvrstitev. MOJCA KNEZ Foto: osebni arhiv Zlatorog po lestvici gor, Elektra dol Košarkarji Zlatoroga in Hopsov so 14. krog 1. slovenske lige uspešno zaključili v gosteh, medtem ko se Šentjurju in Elektri na domačem parketu ni izšlo po načrtih. V Šentjurju je bil v soboto pravi sosedski derbi, Lašča-ni so do zmage prišli šele v zadnjih sekundah tekme, ko so prikazali več zbranosti in natančnejše izvajanje prostih metov. Ekipi sta bili celotno srečanje enakovredni, v vodstvu sta se izmenjali kar petnajstkrat. Končen izid 86:92 je Zlatorogu prinesel pomembno, osmo zmago. Trener Aleš Pipan je dejal: »Čestital bi fantom, ki so dobili zelo pomembno in težko tekmo. Zdržali smo in na koncu zasluženo zmagali, sedaj pa gremo dalje.« Na drugi strani je bil domači strateg Damjan Novakovič precej razočaran nad porazom in slabim izvajanjem prostih metov: »Kot je že stalnica v Šentjurju v letošnjem prvenstvu, dobijo gostujoče ekipe vedno 10 do 15 prostih metov več, mi pa še tiste, ki jih imamo, zgrešimo. Izgubili smo pomembno tekmo proti neposrednim tekmecem za uvrstitev v ligo za prvaka.« Novakovič je še dodal, da je tekem še veliko, ampak da bodo morali takrat igrati precej bolje. V ključnih trenutkih tekme pa je bilo na domači strani spet precej individualne igre: »To se zgodi pod pritiskom, vem, da s tem igralci ne mislijo nič slabega. Sam bi raje komentiral druge stvari, ki pa jih, žal, ne smem. Potrebujemo še vsaj štiri zmage in verjamem, da smo jih sposobni doseči.« V drugi četrtini se je na domači strani razigral San-di Čebular, ki je dosegel 23 točk in bo Šentjurčanom še naprej pomagal na poti do zastavljenega cilja, saj si še ni uspel najti drugega delodajalca. Še boljši je bil Teo Šimo-vić (29 točk). Pri Zlatorogu pa je s 26 točkami blestel veteran Miljan Goljović, ki je zadel štiri trojke in vseh deset prostih metov. Tekma s pridihom lokalnega naboja je bila zanimiva za gledalce, ki se jih je v dvorani OŠ Hruše-vec zbralo še več kot ponavadi, saj je bilo moč videti veliko zanimivih akcij in tudi atraktivnih zabijanj ni manjkalo. Blaž Ručigaj je bil po tekmi razočaran nad sojenjem, a je obenem dejal, da je treba iti dalje in pozabiti srečanje, kjer je bilo po njegovem mnenju nekaj spornih sodniških odločitev. Do svoje druge zmage v nizu so prišli tudi polzelski Hopsi, ki so z 78:62 ugnali Škofjo Loko. Kljub slabšemu začetku so se Hopsi v nadaljevanju po zaslugi Shaw-na Kinga pobrali in prvo četrtino zaključili s prednostjo osmih točk, ki so jih do konca prvega dela zapravili in odšli na odmor z 38:36. V drugem polčasu so se Sa-vinjčani zbrali in obenem tudi izkoristili slabe mete iz igre gostiteljev ter razliko le še višali kljub odsotnosti Sama Udriha, ki je prestopil k zagrebški Ciboni, in Nigerij-ca Idonga Iboka, ki je prekinil pogodbo. Elektri se uvrstitev v ligo za prvaka vse bolj izmika, saj je ponovno doživela poraz. Na domačem parketu jo je premagalo Zasavje z 71:56. Igralci Boruta Cerarja so prvi polčas še lovili goste, kar jim v drugem delu ni več uspelo, saj je bila razlika po tretji četrtini že 15 točk. Zadnjih deset minut je bilo bolj kot ne formalnost, saj se Elektra tekmecu ni uspela približati. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA P PANORAMA ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Kočevje 34:23 (16:13), Olimpija - Celeia Žalec 27:21 (12:10). Vrstni red: Krim 28, Zagorje 24, Olim-pija 23, Celeia Žalec 21, Krka 16, Ptuj 15, Celje 11, Burja, Izola 9, Piran 8, Kočevje 2, Brežice 0. KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Šentjur - Zlatorog 86:92; Simović 29, Čebular 23, Crenshaw 10, Lapor-nik 7, Ručigaj, Sebič 6, Alis-pahić 3, Jovanovič 2; Goljo-vič 26, Bubnič 16, Dimec 14, Strnad, Čmer 13, Rizvić 5, Pel-ko 3, Nikolič Smrdelj 2, Elek-tra - Zasavje 62:80; Čup 18, Lekič 11, Lelič 10, Koštomaj 9, Sjekloča 7, Bilič 5, Podvr-šnik 2; Pašalić 24, Mali 16, Mercator - Hopsi 62:78; Finž-gar 19, Julević, Jokič 12; King 25, Thondique 13, Ivanovič 12, Hafnar 9, Skok 8, P. Ko-bale 6, Sviridov 3, J. Kobale 2. Vrstni red: Helios 26, Krka 25, Slovan, Zasavje 24, Zlatorog, Mercator 22, Šentjur 21, Parklji, Elektra 20, Hopsi 19, Koper 18, Šenčur 14. 1. B SL, 14. krog: Postojna -Rogaška 74:90; Zalar 20, Korošec 19; Ambrož 20, Smaj-lović 17, Pungartnik, Ravnikar 13, Pešič 8, Marčič 7, Petrovič 6, Kos 4, Spešič 2, Janče - Konjice 61:78; Jakhel Ko-larevič 18, Milašinović 11; Smaka, Gačnik 17, Vipotnik, Keblič 11, Sivka 9, Jereb 8, Muzel 5. Vrstni red: Maribor 29, Rogaška 28, Branik 25, Kraški zidar, Litija 24, Grosuplje 23, Medvode, Konjice, Postojna 22, Triglav, Hrastnik 21, Janče, Nova Gorica 20, Gradišče 12. 2. SL - vzhod 13. krog: Vrani Vransko - Calcit Mavrica 88:79, Terme Olimia - Ilirija 93:62. Vrstni red: Radenska 26, Terme Olimia, Bistrica 23, Ježica 22, Pakman, Union Olimpija B 20, Calcit Mavrica, Ilirija 18, Podbočje, Dravograd 17, Vrani 16, Lastovka 14. Jadranska liga (ž), 13. krog: Merkur Celje - Šibenik 62:79; Barič 22, Šarenac 18, Hughes 7, Tavić 5, Turčinovi-ć, Kerin 3, Jagodič, Verbole 2; Čakić 26, Ivanković, Lokas 14. Vrstni red: Gospić, Šibenik 22, Merkur 21, Medveš-čak 19, Kranjska Gora 18, Mladi Krajišnik, AJM, Vojvodina 16, Ragusa, Jedinstvo 15. 1. SL (ž), 13. krog: Konjice - Domžale 70:49; K. Klanč-nik, N. Šrot 17, Božičevič 10, N. Klančnik 9, Javornik 6, Zdovc 5, Krajnik 4, T. Klanč-nik 2; Vukovič 17, Fink 16, Kozmetika Afrodita - Ježica 63:120; Baloh 17, Lesjak 16, Muhovic 9, Unverdorben 7, Cverlin 6, Rajniš 5, Starček 3; Špacapan 29, Perič 15. Vrstni red: Merkur 26, AJM 23, Kranjska Gora, Ilirija 19, Triglav 18, Ježica, Konjice 17, Odeja, Domžale, Kozmetika Afrodita 14. (KM) U) @ * o.' ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 20. 1. KOŠARKA 1. SL (ž), 14. krog: Kranjska Gora - Konjice (18), Celje: Merkur - Domžale (20). 14 KULTURA NOVI TEDNIK Milena Kofalt med svojimi slikami, v katere izliva jezo, žalost in film svojega žalostnega življenja. Slike jeze in žalosti Prva razstava brezdomne Milene Kofalt v celjski galeriji V Galeriji Nika Ignjatiča, nekdanji Galeriji Nikca v Celju, je na ogled razstava likovnih del Milene Kofalt. Gre za neznano ime v so- jega nesrečnega življenja, o ka- dobnem slikarskem svetu, saj bo to njena prva razstava. Nič posebnega, a vendar izjemno. Milena Kofalt je namreč brez-domka, ki trenutno živi v celjskem zavetišču za brezdomce. Vso jezo, stisko in bes svo- terem pa ne mara govoriti, je izlila na slike in platna. Z velikim pogumom jih zdaj daje v presojo javnosti.»Zdaj živim v zavetišču za brezdomcev v Celju in življenje tam je lepo, varno. Prijeten dom je to, z dobrimi stanovalci. Ne maram govoriti, kaj vse se je v mojem življenju pripetilo, da sem končala tu, kjer sem zdaj. Pristala sem, kjer sem ... in to sem jaz,« ostaja zaprta vase Milena Kofalt. Govori umirjeno, resno, nekoliko sramežljivo, a jasno. »Povem le toliko, da me je sem pripeljalo zelo težko življenje in težka izkušnja, ki se je peljala skozi vse moje življenje. Izkušnja, o kateri res nočem govoriti. Izkušnja, ki se je ni dalo popraviti. Iskala sem novo pot, nova doživetja in tu sem to našla.« Barve in čopič je odkrila po naključju. »Nikoli nisem raz- mišljala o tem, da bi slikala. Imela sem barve in šla sem jih preizkušat. To je bilo igračka-nje, delala sem nekaj tudi s krep papirjem, potem pa sem prijela za čopič in huda jeza me je spravila, da sem nekaj napacala na papir in spravila to jezo iz sebe. In preizkusila sebe in morda iz tega nekaj nastaja.« »Žene me jeza« Njene slike ne skrivajo, kaj jo žene. »Pretežno me žene jeza. Ko se mi v glavi zavrti film o vsej moji preteklosti, moram to dati ven in to se kaže na sliki. Potem se počutim boljše, olajšano.« Slike sem hranila v sobi v zavetišču in sčasoma se jih je kar veliko nabralo. »Zdelo se mi je, da je to le zame, pomoč, da gre stiska iz duše. Hotela sem, da ostanejo slike skrite, da jih tudi ni vredno kazati drugim. Potem so te slike videli najprej zaposleni v domu in me začeli nagovarjati, da jih pokažem, češ da so vredne ogleda. Potem je prišel v zavetišče slikar Matej Čepin, videl slike in me vzpodbudil, naj rišem in slikam še naprej ...« S Čepinom se je povezala še vodja zavetišča Zdenka Zrinski in stvari so stekle naprej. Do Milenine prve razstave. Ji je pri delu kdo pomagal z nasveti, vodenjem, je že prej obiskovala kakšne likovne razstave? »Ne, nič, nič od tega. O vsem tem nimam pojma. Začela sem kar sama, po svoje in tako tudi nadaljujem. Kar na- stane, nastane.« In kako se odloča za motive, kako izbira barve? »Kakor kdaj. Včasih jih imam v mislih, nekako zložene. Potem začnem slikati, enkrat z leve strani platna, potem z desne, pa če se kakšna od barv noče hitro odpreti, jo odložim in vzamem drugo, začnem pri sredini in tako . slike nastajajo, preprosto povedano, iz mene same. Res ne vem, kako je. Kakor pride.« Njene slike so brez risbe, brez figuralike. Občasno se le v kakšnem kotu pojavi kakšna skica ženske figure, ki pa jo v poplavi v hitrici in grobo na-nešenih barv komaj opaziš. »Slikam zgolj s čopičem, po občutku, kakor mi pride v roke, nič ne razmišljam, sproti se odločam.« Njena prva razstava je zdaj na ogled. »Vesela sem je, malo pa me je tudi strah, kakšen bo odziv nanjo. Nobenih načrtov nimam, nobenih želja, videla bom, kaj bo prinesel čas. Za zdaj ostaja, kot je. Če pride kakšna sprememba, bo dobrodošla. Morda bo ta razstava nek nov motiv, morda še kaj narišem .« Razstava Milene Kofalt ni posebna zgolj zato, ker gre za prvo likovno razstavo te brezdom-ke, posebna je tudi zaradi izredne moči, ki jo v abstraktnih konstrukcijah in urejeni zmedenosti barv nanaša na platno. Vsekakor razstava, vredna ogleda. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Dostopnost in odprtost Prva cilja Muzeja novejše zgodovine Celje v tem letu dopolnjuje še projekt digitalizacije gradiva iz NOB V Muzeju novejše zgodovine Celje so predstavili letni program dela, ki temelji na kontinuiteti dela, vpetosti v okolje in sledi evropskim trendom ter smernicam na področju premične kulturne dediščine. »Temu prilagajamo tudi program razstav. Poudarjamo predvsem dostopnost. Zato pripravljamo prvo razstavo na prostem, muzej bo še bolj dostopen invalidom, gluhim in drugi hendikepirani populaciji, uvajamo pa tudi nove oblike dela z mladimi,« pravi direktorica muzeja Tanja Rožen-bergar Šega. »Naš cilj je muzej brez zidov in omejitev, ki se angažirano odziva na dogajanje v družbi in okolju.« V muzeju bodo tako letos nadaljevali prenovo stalne razstave Živeti v Celju, ki so jo začeli že konec lanskega leta, zdaj pripravljajo še nekatere nove vsebinske dopolnitve in tehnične izboljšave ter nadaljujejo trend »nestalnosti stalnih razstav«. Že konec tedna začenjajo povsem nov projekt, s katerim želijo povezati varovanje kulturne dediščine s sodobno umetnostjo. V projektu Ne meč'te piskrov stran, bodo s sodelovanjem mladih celjskih umetnikov Marka Požlepa, Manje Vadla in Jureta Cvita-na na novo interpretirali del dediščine delavskega Celja skozi Emovo emajlirano posodo. Pripravljajo še razstavo Obrazi dediščine Celja, ki bo postavljena na prostem, pa razstavo Zgodovina magistrata, ki bo javnosti predstavila obraze in dogodke povezane s stavbo, v kateri do-muje muzej. Tudi del te razstave bo na prostem, na mu- Alma na knjižni kazalki Muzej novejše zgodovine Celje je v sodelovanju z Muzejem železarstva Štore ponudil nov spominek Alme Maksi-miljane Karlin. Gre za unikatno knjižno kazalo, delo umetnice Diane Kočica, v različici kaširanega papirja in čipke ali v obliki srebrne sponke. »Ob Alminih dnevih na Svetini smo že pred leti, ko se v Celju z Almo in njeno dediščino ni kaj prida dogajalo, narediti nekaj na temo Alme. Odločili smo se za knjižni zaznamek, saj je bila Alma pisateljica. Spominek je pripravila kot unikaten izdelek Diana Koči-ca. Nastal je izdelek višjega cenovnega razreda, kot smo si ga predstavljali za takratno občinstvo na Almi-nih dnevih. Za nekaj časa smo ga dali v depo in čakali na Almino leto v Celju. V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje ga zdaj predstavljamo kot nov zejskem balkonu, ki je bil nema priča prelomnih dogodkov v prejšnjem stoletju. Muzej bo nadaljeval tudi etnološko dejavnost. Pripravljajo že četrto etnološko delavnico Perspektive Celja, ki bo namenjena celjski subkulturi, malo šolo etnologije in predstavitev etnografske zbirke suhih rož iz Šmartnega v Rožni dolini. Med največjimi projekti letos bo digitalizacija gradiva o drugi svetovni vojni na Celjskem z vzpostavitvijo med-mrežnega portala, na katerem bodo jasno in pregledno ob- javljene vsebine, ki zadevajo ta prelomni in revolucionarni čas. Ker gre za projekt, ki bo v obliki digitaliziranega in elektronsko dostopnega gradiva zagotovil javno dostopnost do pomembnih zgodovinskih virov, so pred zahtevno nalogo. Na nek način namreč vzpostavljajo standarde, ki jim bodo sledili tudi v drugih sorodnih slovenskih muzejih, prav standardizacija pa bo omogočila tudi spletne povezave s podobnimi portali doma in v svetu. BRANKO STAMEJČIČ izviren celjski spominek. Vsak je original, certifici-ran, ima prednost, da se ga lahko nadgradi tudi v zlatega, in kot tak bi lahko postal izvirno darilo ob jubilejih, počastitvah zaslužnih Celjanov in Slovencev. Alma je svetovljanka in ta spominek je tudi nekaj posebnega, svetovnega,« je ob predstavitvi povedala Slavica Glavan iz štorskega muzeja. Unikatno knjižno kazalo s čipko stane 10, srebrno pa 50 evrov. BS Foto: SHERPA Darja Jan, Tanja Roženbergar Šega in Slavica Glavan z novim Alminim spominkom. VB ■ ■ ■ V ■ ■ novi knjižnici Prvi vtisi o novi knjižnici zelo dobri, čeprav veliki prostori bralce še begajo Po dobrem mesecu, kar so jo začeli seliti v nove prostore na Muzejskem trgu, je v ponedeljek v Celju vrata znova odprla osrednja knjižnica. Gradnja prizidka in popolna prenova prejšnje stavbe Osrednje knjižnice Celje je največja naložba Mestne občine Celje v kulturo v zadnjem desetletju. Gradnja 4.700 kvadratnih metrov uporabnih površin je občino stala nekaj nad 11,5 milijona evrov, 45 zaposlenih in okoli 16 tisoč uporabnikov pa je pridobilo eno najsodobnejših knjižnic v državi, ki se je tako pri storitvah, ki jih bo ponujala, kot po organizaci- Vinko Robek: »Prvi vtisi v novi knjižnici so zelo lepi. Prav nič me ne moti, le nekoliko me še bega, ker ne vem, kje bi iskal, kar iščem. Ne spoznam se še, ne vem, kje je kaj. So pa knjižničarji zelo ustrežljivi, pomagajo in najbrž bom kmalu našel zdravstvene knjige, ki jih iščem.« Marjeta Golob: »Knjižnica je na prvi pogled zelo lepa, a še ni bilo časa, da bi si vso ogledala. Sem pa navdušena, da je spet odprta, ker sem jo zelo pogrešala. Vrnila sem kar veliko knjig, ki so bile zadnji mesec pri meni doma. Sicer prihajamo v knjižnico vsakih 14 dni ali Vinko Robek Marjeta Golob ji in dejavnostih, ki jih bo poslej lahko razvijala, zgledovala po skandinavskem modelu. Knjižnica v poprečju beleži 1.500 obiskov dnevno in v enem letu opravi okrog 1,1 milijona izposoj oziroma vračil, letno pa naštejejo 330 tisoč obiskovalcev. V prosti izposoji je dobrih 120 tisoč knjig, časopisov, revij, CD-jev in DVD-jev ter drugih gradiv, še 250 tisoč enot je v skladišču. Prvi vtisi uporabnikov so zelo dobri, čeprav večino nov način prostega dostopa do knjig in dejstvo, da sta vračilo in izposoja knjig vseh oddelkov le na enem mestu, še vedno bega. tudi pogosteje, tudi otroci radi zahajajo vanjo, zato sem si najprej ogledala prostore Miška Knjižka.« Vladimir Jurančič: »Knjižnico sem ta mesec, ko je bila zaprta, zelo pogrešal, saj sem reden obiskovalec. Prej sem hodil v mestno knjižnico zraven gledališča. Nov prostor je zelo lep, arhitektonsko odlično vklopljen v okolje in nudi res primerno ponudbo za bralce. Boljše je to, da lahko sami zdaj v prostem pristopu brskamo po knjigah, preden se odločimo za izposojo.« mi pokaže pot in pomaga pri izbiri knjig, saj knjižničarji radi pomagajo. Doma sem imela knjige dober mesec, zadnji dan pred selitvijo sem jih šla iskat, medtem sem jih prebrala in zdaj že res rabim nove.« Vladimir Jurančič Silvestra Vehovar Silvestra Vehovar: »Prvi vtis je, da je novo knjižnica veeelika. Če bo še pregledna za knjige, bo super. Prepričana sem, da se bomo bralci hitro navadili na ta nov, krasen ambient. Lepo je, da je knjižnica praktično v parku. To je zelo primerno; pelješ otroke na sprehod, se mimogrede oglasiš še v knjižnici ... Zgubila se pa v knjižnici, čeprav je velika, ne bom. Bom že našla koga, da Majda Kink Majda Kink, knjižničarka: »Naši bralci iščejo predvsem nove stvari, saj v času selitve izposoja ni bila mogoča. Zadnje dni pred selitvijo smo ponujali, naj si izposodijo čim več knjig in res so si jih ljudje veliko izposodili. Zdaj pa se že prvi dan dogaja, da vse, kar bralci vračajo, sproti odhaja v novo izposojo. Že prej sem bila informator-ka in svetovalka v oddelku na Gledališkem trgu. Z bralci se poznamo in mislim, da težav ne bo, čeprav tudi zaposleni še moramo kdaj pomisliti, kje je kak oddelek, kje kak prostor, tako velika je nova knjižnica.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A NE ZAMUDITE ... 1 Stew A □ locjrni'lin I H.'ki ... predstavitve monografije Mi2, izpod peresa Mohorja Hudeja, danes (torek) od 14.00 v knjigarni Antika Celje. Mi2 so ena najbolj izvirnih slovenskih rok skupin, zvesti rokenrolu in okolju iz katerega izhajajo, svojemu Rogatcu. Mohor Hudej se je pisanja o dečkih s Sotle lotil na izviren, svojski način. Ni se zadovoljil z njihovimi biografijami, diskografijo in nekaj na kup nametanimi anekdotami. Skozi zgodbo o nastanku, o vseh članih, ki so se v skupini izmenjali, in o okolju, iz katerega so, je stkal zgodbo o ljudeh in času, o (tudi svoji) mladosti, o rokenrolu v Sloveniji in o pokončnosti skupine, ki ni in ne bo podlegla zahtevam tržišča ampak ostaja zvesta sebi in svojim koreninam. Biografijo spremlja še pesmarica z besedili večine pesmi Mi2 in tudi s tistimi, ki prihajajo na njihovi novi plošči, katere izid napovedujejo še letos. »Roke- nrol je odgovor na vso prekleto pametnost tega sveta, ki je že tako zelo pameten, da je na tem planetu že vse skupaj zajebal, pa je še zmeraj najpametnejši (vključno z Verhaeghejem in vso psihoanalizo vred). Hvala bogu, da obstaja rokenrol.« (M. Hudej). Založba Litera, Cena biografije 19,90 EUR, cena Pesmarice 14 EUR. ... odprtja razstave Bojni ples za zbombardirano luno, v četrtek ob 19. uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Nov umetniški projekt Ive Tratnik in Marka Jakšeta je začetek novega galerijskega ciklusa, ki so ga naslovili Iz domačih ateljejev. »Umetniki širšega celjskega prostora so v zadnjem desetletju nedvomno pomembni soustvarjalci družbene in kulturne klime. V njih prepoznavamo sile, ki jih je treba upoštevati kot posamični in hkrati kolektivni duh javnega ter hkrati kot vez med periferijo in večjimi, tudi mednarodnimi centri. V ciklusu, ki se navezuje na njihovo svežo produkcijo in produkcijo posameznikov v prerezu daljšega obdobja, namenjamo januarja pozornost delom Ive Tratnik in Marka Jakšeta, za katera je bilo zadnje leto skupno eno slikarsko platno. Delo, ki je nastajalo v dialogu, prvič predstavljata v Galeriji sodobne umetnosti Celje.« Razstava bo na ogled do 31. januarja. Vstop prost ... Bumfest prerasel dolino Za peti festival bodo potrebne vsebinske dopolnitve Festival tolkalnih skupin Bumfest so letos v Žalcu zelo uspešno izpeljali že četrtič. Tridnevno festivalsko dogajanje je v Dom II. slovenskega tabora pripeljalo tri vrhunske tolkalne skupine iz tujine in eno domačo, dogajanje so poživile in požlahtnile še odlično obiskane delavnice. Direktor festivala Dejan Tamše, žalski zavod za kulturo, šport in turizem ter Stop -slovenski tolkalni projekt so na opravljeno lahko več kot ponosni. Festival je v celoti več kot uspel. Dvorana je bila razprodana za vse štiri koncerte in skrajšanje festivala s petih na tri dni se je pokazalo kot smotrno. »Je pa že zdaj jasno, da je festival prerasel meje doline in Žalca in postal dogodek, ki na tem področju in na tovrstnem zemljevidu Evrope že kar predstavlja Slovenijo.« Navdušile so vse štiri gostujoče skupine. »Mlajše najbolj koncerta naše skupine Šus in španske Per-Se-Cus-sio. Obe skupini imata mladostniški, igriv nastop, kar sproži sproščen odziv. Za sladokusce so bila najbolj zanimiva japonska dekleta iz skupine Fujii Trio and Uru-ki s tipično folk glasbo, velikimi gongi in res vrhunskimi skladbami za marimbo in vibrafon. Posebna atrakcija so bili Nemci The Groove Machine, ki so nastopili s povsem nekomercialnimi inštrumenti in kot taki navdušili. Igrali so na domače izdelke, ki jih uporabljamo vsak dan v garaži, kuhinji in še kje,« opisuje nastope gostov Tamše. Morda najpomembnejše za razsežnosti festivala pa so delavnice, ki so tudi letos izvrstno uspele. »Korak naprej smo dosegli s tem, da smo jih strnili na vsega dan in pol, pri čemer nismo ničesar od- vzeli. Sodelujoči so tako lahko ves dan uživali v delavnicah, kar je prineslo še višji obisk. Tudi učiteljem in profesorjem, ki so sodelovali, je udeležba prinesla nekaj točk za napredovanje v službi in zato je bil odziv še toliko večji.« Z uspehom četrtega lahko pričakujemo tudi peti Bumfest. »Župan Lojze Po-sedel nam je, ko je videl razprodano dvorano in odziv občinstva, že obljubil vso podporo. Mi pa bomo morali še kaj dodati, narediti nekaj res posebnega, da izpeljemo festival tako, kot se spodobi za prvo majhno obletnico,« obljublja Tamše. BRST Foto: GrupA Nastop skupne Fujii trio and Uruki je bil poslastica za sladokusce, izjemno pa je navdušil tudi Dejana Tamšeta. 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Sojenje za žalitev prej kot za hudo tragedijo? Vinjen povzročitelj tragedije iz leta 2007 še ni stopil pred sodni senat O hudi tragediji, ki je se zgodila 26. maja 2007, v kateri je umrla naša 26-letna novinarka Jasmina Žohar, več mladih pa je bilo poškodovanih, smo že večkrat pisali. Maja bo minilo že tri leta od nesreče, sojenje povzročitelju, ki je vozil vinjen, pa se še vedno ni začelo. Lani so nam odgovorili, da bo prva glavna obravnava razpisana januarja letos, kar pa se ne bo zgodilo. Zadnji odgovor celjskega sodišča je: »Predvidoma februarja.« Žoharjeva je umrla na cesti ločili sesti v povzročiteljev avto, Šempeter-Žalec. S štirimi prijatelji (starimi od 24 do 27 let) je prisedla k 21-letnemu vozniku volkswagna passata Roku J. in njegovemu sopotniku. Njena druščina naj bi želela poklicati taksi, saj so bili vsi brez avtomobilov ravno zato, da ne bi vozili vinjeni. Še danes ni znano, zakaj so se od- Cigareta zanetila požar V petek zgodaj zjutraj je v Spodnjih Lažah v občini Slovenske Konjice zagorelo v novogradnji stanovanjske hiše. Požar, ki je izbruhnil v zgornjih prostorih hiše, so pogasili domači gasilci, škode pa je za okoli 5 tisoč evrov. Prvi podatki kažejo, da je požar povzročil med drva odvrženi ogorek cigarete. Kradli v Liscah V noči na petek so neznanci na Cesti Miloša Zi-danška v Šentjurju vlomili v osebni avtomobil Fiat Punto in demontirali avto-radio in zvočnike. Lastnik vozila je oškodovan za okoli 600 evrov. Noč kasneje pa je tat s tovornega vozila, parkiranega v Liscah, odnesel sprednji odbijač z lučmi in smerokazi ter prednjo registrsko tablico CE V5-99L. Škode je za 3 tisočake. Prijeli tatico Celjski policisti so prijeli 36-letno žensko z območja Celja, ki jo sumijo več tatvin v Celju. Minuli teden je namreč pred trgovino Merca-tor v Brodarjevi ulici napadla neko občanko in ji ukradla torbico. 36-letnico so izsledili v bližini in ji odvzeli prostost. Preiskava je pokazala, da je ženska od novembra lani storila še pet takšnih kaznivih dejanj, največkrat je napadala starejše občane, ki so se vračali iz trgovin. SŠol saj ga vsi niti niso poznali. 21-letnik je nato pritisnil na plin, precenil svoje sposobnosti, na rahlem klancu zapeljal s ceste, trčil v prometno signalizacijo, nato še v drevo ob desnem robu vozišča. Med premetavanjem vozila so trije mladi padli ven, štirje so ostali ukleščeni. Naša novinarka je dobila tako hude poškodbe, da policisti z dolgoletno kariero kaj takšnega še niso videli. Sodna preiskava se je končala la- ni spomladi, obtožnica je bila vložena 25. maja, torej le dan pred obletnico novinarkine smrti in le nekaj dni zatem, ko smo na celjskem tožilstvu spraševali, kaj je s primerom ... Od maja lani torej čakamo na obravnavo. Sodnik, ki bo zadevo vodil, je sicer znan po svoji korektnosti in tudi po hitrih sojenjih. Kljub temu pa smo verjetno s svojimi vprašanji na sodišču že malo tečni. Minuli teden se je na celjskem sodišču namreč končalo sojenje šentjurski novinarki zaradi žalitve, njeno kaznivo dejanje se je zgodilo leta 2008. Laično se nam pač zdi neverjetno, da se sojenje, v katerem zaslišujejo pol nekega kraja o govoricah, kdo je s kom spal in s kom ne, Avtomobil, v katerem je umrla naša novinarka, šest mladih pa je bilo poškodovanih. Na območju Šentjurja so policisti včeraj okoli poldneva ustavili voznika, osebnega vozila, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal 0,95 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. To je skoraj 2 promila. Voznika, ki je doma iz Šentjurja, so pridržali, zoper njega sledi se ob-dolžilni predlog. začne prej kot pa za tako hudo tragedijo, ki je prizadela najmanj šest družin poškodovanih, povzročitelj pa se ves ta čas verjetno še kar vozi po naših cestah. Zato bomo s spraševanjem o sojenju za smrt naše novinarke nadaljevali do začetka sojenja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Druženje za skupno pomoč V soboto je bilo na Golteh športno srečanje rudarskih in gorskih reševalcev - prvi so člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje, drugi Gorske reševalne službe - Postaja Celje. 60 reševalcev se je pomerilo v štirih panogah: veleslalomu, prvi pomoči, vlečenju vrvi in vožnji s pležuhi. Namen srečanja je bil spoznavanje članov obeh reševalnih ekip in možnost za skupno sodelovanje. Rudarski in gorski reševalci opravljajo enako dejavnost, vendar do sedaj niso velikokrat sodelovali v akcijah. Zadnji primer njihovega sodelovanja je iz leta 2008 na hidroelektrarni Avče, ko je prišlo do nesreče pri gradnji jaška, v kateri sta umrla dva delavca, dva pa sta bila hudo poškodovana. Ideja za srečanje se je porodila v Premogovniku Velenje, kjer deluje številčna in izredno dobro usposobljena rudarska reševalna četa, med zaposlenimi v podjetju pa je tudi veliko gorskih reševalcev. Golte so za srečanje izbrali zato, ker planino gorski reševalci dobro poznajo zaradi usposabljanj, reševalnih akcij in sodelovanja pri montažah smučarskih naprav, Premogovnik Velenje pa aktivno sodeluje pri revitalizaciji centra Golte. Kot je povedal vodja Jamske reševalne čete v Premogovniku Velenje mag. Marjan Kolenc, je pomoč ljudem v izrednih razmerah stična točka, ki povezuje obe reševalni službi. »Prav gotovo bomo razmišljali o nadaljnjem sodelovanju in skupnem usposabljanju na področju nudenja prve pomoči. Naša reševalna četa je najštevilčnejša reševalna enota v Sloveniji, ki jo je mogoče hitro zbrati, zato je lahko dobrodošla v večjih nesrečah.« Srečanje je za navezovanje tesnejših stikov med obema reševalnima službama pozdravil tudi načelnik Gorske reševalne službe, Postaja Celje, Matej Zaluberšek: »V naši postaji je okoli 30 aktivnih gorskih reševalcev. Pokrivamo izredno obsežno območje reševanja na celotnem porečju reke Savinje, torej celotno hribovje nad Logarsko dolino, na območju Savinjske doline, Posavsko hribovje do hrvaške meje. Lani je bilo na tem območju 18 nesreč v gorah, v katerih je umrlo pet planincev. Usposabljamo se na individualnih in skupinskih pripravah. Vsak gorski reševalec mora sam skrbeti za svojo fizično in psihično kondicijo, imamo pa tudi skupne vaje, na katerih v različnih okoljih preizkušamo različne reševalne tehnike.« TMJ Rudarski reševalci so bili boljši v veleslalomu in vlečenju vrvi, gorski reševalci pa v vožnji s pležuhi, medtem ko so si pri nudenju prve pomoči točke razdelili. Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« -območje stanovanjske gradnje Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu«- območje stanovanjske gradnje, ki ji jih je pripravila MO Celje v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01). II. Predmet sprememb in dopolnitev prostorskega akta je dopolnitev toleranc za celotno območje ureditve, ki bo ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov omogočila izboljšanje prostorske umestitve in dostopov z zazidalnim načrtom predvidenih objektov. III. Gradivo iz prve točke bo od 27. 1. 2010 do vključno 26. 2. 2010 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu MČ Gaberje, Celje IV. Javna obravnava bo potekala 10. 2. 2009 z začetkom ob 14. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 26. 2. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »ZN Golovec«. VI. V osmih dneh po preteku javne razgrnitve mora pristojni organ mestne četrti posredovati pripombe in svoja stališča županu Mestne občine Celje. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se krajevna skupnost strinja s predlogom. Pripombe in stališča iz prejšnjega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošljejo županu Mestne občine Celje. Le-ta zavzame do njih stališče, ki ga posreduje v potrditev Mestnemu svetu Mestne občine Celje. Celje, 13. 1. 2010 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot KRONIKA Zbor policistov. Vodilni so jim šele tik pred odhodom povedali, na kateri lokaciji bodo izvajali nadzor prometa. Pijani kričač ni hotel v »marico« S policijo na terenu: v sedmih urah ustavili 24 vinjenih, deset so jih poslali v pripor - Konec tedna pridržali kar 29 voznikov! Takole so v »marico« spravljali kričača. »Uf, cviček je pa >v nulo< dober. Zakaj pa mislite, da hodim peš,« nam je dejal Velenjčan, pijan kot »mina«. Nekaj po polnoči v noči na soboto je pripešačil mimo policijske patrulje, s katero smo bili na terenu v Velenju. »Moja me bo tako ali tako ubila, mobitel sem pa že pred dvema dnevoma izgubil ...« Moški je hodil po cesti tako majavo, da je ogrožal sebe, pa tudi druge voznike, ki bi lahko trčili vanj. Vedel pa je vsaj nekaj: da alkohol in volan ne gresta skupaj, zato je iz gostilne odšel peš. Sedem ur je trajala akcija poostrenega nadzora prometa celjskih policistov. Ti so se odpravili na lokacije, ki so bile vnaprej izbrane na podlagi podatkov, ki kažejo, da so tam problematični vinjeni vozniki. 34 policistov je bilo s službenimi in civilnimi vozili razporejenih na glavne ceste in ceste v bližini gostinskih lokalov. Samo v petek, še preden se je akcija sploh začela, so pridržali že 8 pijanih voznikov, nato pa do konca vikenda (izven akcije) 29! Vsi ti vozniki so potencialni cestni morilci. V Velenje Vožnja proti Velenju je po dolgem času ena redkih, ko nas na cesti Arja vas-Velenje ni prehitel nihče, a kaj hitro smo se zavedli, zakaj. Seveda, saj nihče ne bo šel prehitevat kolone policijskih vozil ... »Pihati je potrebno šest sekund, nato bova skupaj pogledala, kaj bo pokazala naprava. Izvolite, prosim,« je bil pogost stavek v tisti noči. Prvi avtomobil, ki so ga policisti ustavili, je vozila ženska. Naprava je pokazala 0,0. »Srečno vožnjo,« smo ji zaželeli, ko nam je povedala, da nikoli ne sede za volan, če pred tem pije alkohol. Zatem so ustavili moškega, čigar pogled je bil odsoten in prestrašen. Na vprašanje, ali je kaj pil, je okleval, nato dejal, da pivo pred nekaj minutami. Alkotest je pokazal 0,2 promila. Ker ni bil voznik začetnik, je bilo to še v dovoljenih mejah. Videti je bilo, kot da je bil voznik sam prepričan, da bo skoraj zagotovo na- Vodja oddelka za cestni promet v Sektorju za uniformirano policijo na celjski policijski upravi Elvis. A. Herbaj: »Še preden smo začeli s to akcijo, smo v petek pridržali 8 pijanih voznikov.« pihal več . Ko so ga policisti spustili, sta se s sopotnico ustavila pri lokalu in vstopila. Je še pil? Ker smo s patruljo stali v neposredni bližini lokala, smo vmes med postopki opazovali okolico. Nekateri gostje, ki so lokal zapustili, so nervozno postopali okoli avtomobilov. So bili pijani in niso upali sesti v vozila in se odpeljati? Policijske patrulje so bile v vsej okolici. Na katerokoli cesto bi P E o u <ù u o "C ® C o Tale voznik (bolj natančne slike ali osebnih podatkov ne smemo objaviti) je napihal 0,22 promila. Ker je to zakonsko dovoljeno se je odpeljal dalje in ustavil pred gostinskim lokalom. Je še pil? Voznica, ki je pihala, je vozila po pravilih in trezna. »Nikoli ne pijem alkohola, preden sedem za volan.« se takrat zapeljali v bližnji okolici, se policistom ne bi mogli izogniti . Kričač Nato je sledil klic ene izmed patrulj. Pri trgovskem centru ob glavni cesti proti Celju so ustavili vinjenega voznika, ki je odklonil strokovni pregled. Moški je napihal kar 0,88 promila, sledilo je pridržanje, toda nekako ga je bilo treba spraviti v policijsko službeno vozilo. Kar pol ure so potrebovali, da so ga prepričali. »Ne grem. Pustite me domov, saj bo vse ok ...« je razlagal opiti možakar z območja Slovenj Gradca, ki je v avtu vozil še žensko. Lahko bi ubil dva ... In medtem ko so mu »pomagali« v policijsko vozilo, je moški tako kričal, kot da bi ga mučili. Čeprav smo se ob neumnih izjavah kričača in pijanega pešca malo nasmehnili, pa to nikakor ni smešno. Spomnili smo se mladih invalidov, ki so se po nesrečah morali na novo učiti govoriti, pisati, brati. Ki nikoli več ne bodo mogli hoditi, pa so na vrhuncu svoje mladosti. Spomnili smo se treh umrlih na avtocesti pri Arji vasi, 12 poškodovanih deklet in mrtvega dekleta v avtobusu na avtocesti pri Ljubečni, mrtve mame dveh otrok na Kidričevi, mrtve 10-letne deklice pred leti .Ti ljudje so izgubili svoja življenja ravno zaradi pijanih voznikov. SIMONA ŠOLNIČ Foto: SHERPA Verjemi vase in osvoji svet Sedmošolci Osnovne šole Petrovče smo imeli v četrtek, 3. in v ponedeljek, 7. decembra tehniška dneva Obdelava lesa in Božično-novolet-na dekoracija. Izdelovali smo: podstavke za kozarce, magnetke, zabojčke, voščilnice, obešanke ... Skupina učencev je v gospodinjski učilnici pekla pecivo. Letos že drugo šolsko leto zapored sodelujemo v projektu Verjemi vase in osvoji svet, katerega koordinatorka je Ben-ka Pulko, ki je znana po tem, da je svet prepotovala z motorjem. Po vrnitvi domov je ustanovila mednarodni humanitarni sklad Verjemi vase in osvoji svet, ki pomaga samo otrokom in podpira izključno njihovo izobraževanje. Lani smo sedmošolci tako rekoč posvojili zdaj že 17-let-no deklico iz Tibeta, za katero smo zbrali denar za šolnino za šesti razred. Letos smo že zbrali denar, da bi isti deklici omogočili obiskovanje sedmega razreda. Zbrati smo morali 300 evrov - toliko namreč znaša enoletna šolnina. Zelo smo hvaležni vsem tistim, ki so doma pobrskali za drobižem in kupili kakšen iz- delek, narejen v upanju, da bo kupljen in bo s tem pripomogel k čimbolj brezskrbnemu šolanju tibetanske deklice, ki si želi hoditi v šolo, vendar si brez naše pomoči tega ne more privoščiti. Nekdo je nekoč zapisal: »Vsi ljudje smo si podobni po besedah, samo po dejanjih se razlikujemo.« Zdaj je čas, ko smo sedmošolci OŠ Petrovče naredili nekaj velikega, lepega in dobrega. Dokazali smo, da se da z majhnimi prispevki narediti ogromno. ANJA GRUBELNIK, 7. a OŠ Petrovče Vesolje, teleskop in noč v vrtcu Leto 2009 je bilo leto astronomije in v vrtcu v Šmarju pri Jelšah smo imeli temo Vesolje. Otroci so se že pred tem med sabo zelo radi in veliko pogovarjali o zvezdah, planetih ter vesoljskih poletih; iz lego gradnikov in lesenih kock so gradili rakete; rakete in domišljijska vesoljska bitja so tudi risali. Otrokom je bila tema zelo zanimiva, saj so si z veseljem ogledovali knjige z vsebina- mi s področja astronomije, se o vsebini pogovarjali in spoznavali nove pojme. Obiskali smo knjižnico, kjer nam je Gusta Grobin predstavila pravljico z »vesoljsko« vsebino. Prebirali smo knjigo Zvezdica Zaspanka ter si ogledali še lutkovno predstavo na DVD-ju. Po vtisih iz pravljice in iz knjig o vesolju smo nato likovno ustvarjali. V sklopu teme smo se z osnovno šolo dogovorili za og- Šola za vse Na naši šoli sta dva oddelka sedmega razreda in v sredo, 2. decembra, je bil za nas, sedmošolce, prav poseben dan. Pouk smo imeli popoldan, skupaj s starši. Urnik je bil ta dan malo spremenjen. Imeli smo angleščino in matematiko ter na koncu imeli še uro oddelčne skupnosti in športne vzgoje. Učilnica je bila urejena za delo po postajah. Na mizah smo imeli napisan listek z imeni članov skupine in tako je bilo določeno, kdo je v kateri skupini. Učenci smo bili skupaj in starši v svojih skupinah. Pouk je bil pri obeh predmetih takšen, da smo prehajali od postaje do postaje in reševali naloge. Pri delu smo se zelo veliko smejali, si pomagali, se pogovarjali in se spra- ševali, če starši sploh kaj znajo. Kako zanimivo je bilo šele videti starše! Starši nam vedno pravijo, naj se med poukom ne pogovarjamo, pa so se najbolj ravno oni. Pravi nemir so delali. Ure so bile 35-minutne in so zelo hitro minile. Po drugi uri smo odšli v jedilnico na malico. Starši so dobili kavico, otroci pa sok in sirovo štručko. Vsi smo imeli čas za sprostitev in klepet. Po malici smo zopet odšli v matične učilnice, kjer smo imeli uro oddelčne skupnosti. Najprej smo igrali igrico Moj stol na levi je prazen. Starši so nas pri tej uri samo opazovali in se smejali našim pogovorom ter različnim ugotovitvam o prijateljstvu, ugotovitvah, komu od odraslih oseb si želimo biti podobni in zakaj ... Nato smo dobili liste z vprašanji o sebi, na katere smo morali odgovoriti. Ko smo končali, smo prebrali, kaj smo napisali. Na koncu ure smo se postavili skupaj s starši v krog, si podali roke in s stiskom rok prenašali med sabo energijo ter ljubezen. Za konec so imeli starši še skupni roditeljski sestanek v knjižnici, kjer so si ogledali filmček o sedmo-šolcih in dali listek z našim imenom na oglas, za katerega so mislili, da pripada nam. Na oglase se prej nismo podpisali. Srečna sem bila, ker mi je moja mami povedala, da je takoj našla moj oglas in na njem prepoznala moj opis. Doma sva z mamico preverili, koliko nalog je uspela rešiti. Ob tem sva se veliko smejali. Ta dan je bil eden mojih najlepših in želim si, da bi se še kdaj ponovil. ZARJA ANTLOGA, OŠ Petrovče Malčke iz šmarskega vrtca je teleskop tako pritegnil, da bo nekdo od njih gotovo postal astronom. led učilnice na prostem za opazovanje neba s teleskopom. Vreme nam je sicer nekoliko zagodlo, saj je bilo nebo večinoma zastrto z oblaki, vendar so otroci kljub temu uživali pri gledanju skozi teleskop. Zelo jim je bilo zanimivo in imeli so veliko vprašanj. Ker lahko gledamo nebo s teleskopom samo v temi, je bilo po končani dejavnosti že kar pozno. Otroci, ki so to želeli in so se tako dogovorili s starši, so lahko to noč prespali v vrtcu. S seboj so imeli pižame, zobne ščetke in pasto, ljubkovalne igrače in še kaj. Po večerji v vrtcu, ki je še posebej teknila, so sledili ples v pižamah, rajanje in pravljica. Bilo je nadvse zabavno in kar ni se jim dalo odpravit k počitku. Od celodnevnega navdušenja so bili utrujeni ter so nato ob uspavankah hitro zaspali na svojih ležalnikih. Noč je bila kratka in ob šestih zjutraj so se že odpirale prve nasmejane očke in po vrtcu se je razlegel smeh. Po zajtrku so starši začeli prihajati po svoje otroke in zanimive ter prijetne izkušnje je bilo konec. PK, RS, AP, TJ, KŠ, IG Nastop vokalne in plesno-gledališke skupine Humanitarnost OŠ Šempeter V OŠ Šempeter že vrsto let sodelujemo s krajevnim odborom Rdečega križa in tako skušamo polepšati trenutke in dneve pomoči potrebnim ljudem. V tem šolskem letu smo že izvedli številne zbiralne akcije, ki kažejo našo humanitarno nrav, predvsem pa osveščenost učencev in vseh zaposlenih o pomembnosti ter nujnosti humanitarnih dejavnosti v današnjem času. Kljub hitremu razvoju tehnologije, ki naj bi nam omogočala boljše, lažje in kvalitetnejše življenje, se mno- go ljudi vsak dan bojuje z vse hujšo revščino. Zato smo v okviru krožka RK in v sodelovanju s KO RK organizirali zbiralno akcijo otroških oblačil ter igrač. Starši, otroci in zaposleni na šoli so darovali mnogo oblačil in igrač. Množično so se izkazali tudi pri zbiranju zamaš-kov, le-te odnašamo na TIC v Žalec. Prav tako so učenci OŠ Šempeter pripravili kratek kulturni program za starejše občane ter zanje izdelali namizne dekoracije. S tem smo jim polepšali nekaj trenutkov ter okrasili njihove domove. Že nekaj let zapovrstjo zaposleni decembra prispevamo simbolni znesek, ki ga namenimo pomoči potrebnemu sočloveku z zdravstvenimi težavami. Na pomoč smo priskočili deklici pri zbiranju denarja za operacijo in sodelavkama za zdravstvene terapije. Nekaj dolgih zimskih po-poldnevov smo izkoristili za druženje. Tako so člani krožka RK z mentorico izvedli uro pravljic, uro družabnih iger in uro kreativnosti. Nenehno si prizadevamo negovati vezi med učenci, starši, sokrajani ter kolektivom. Da nam slednje uspeva, priča dejstvo, da smo uspešno izpeljali zdaj že tradicionalni Božično-novoletni koncert. Ta dobrodelni koncert pripravljamo že več let, lani smo uprizorili opereto Kresniček, še leto poprej smo organizirali koncert z zabavnimi in narodnozabavnimi ansambli. Izkupiček s koncertov je namenjen šolskemu skladu, iz katerega tekom leta črpamo denar za udeležbo naših učencev v šoli v naravi in na letovanjih v času počitnic. Številne dejavnosti, organizirane na OŠ Šempeter, so dokaz, da v pomembnih trenutkih združimo moči ter prispevamo delček sebe socialno ogroženim. LUCIJA KUPEC, mentorica krožka RK Kako ravnati z najdenčkom? Velikokrat nas ljudje sprašujejo, kaj naj naredijo, če najdejo izgubljenega ali zavrženega psa ali mačko. Če je žival poškodovana, morate nemudoma poklicati zavetišče, ki ima podpisano pogodbo z občino, na območju katere ste žival našli. Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali namreč določa, da mora zavetišče v roku štirih ur poskrbeti za namestitev poškodovane živali. Če pa žival ni poškodovana, svetujemo, da najprej malo povprašate v bližnji okolici, če jo kdo pogreša, morda objavite oglas na lokalnem radiu, lahko pa jo odpeljete k veterinarju, da preverijo, če ima morda čip. Torej če je le mogoče, malo počakate, preden začnete klicati v zavetišče, da ste našli žival. Tri dni je namreč zakonsko predpisan čas, da predate najdeno žival pristojnemu zavetišču. V tem času lahko najdenčku sami poišče- te novega lastnika, a mora biti v tem primeru žival nujno pregledana za čip, vendar vseeno svetujemo, da ga rajši predate v oskrbo zavetišču, kjer ima še aktual- ni lastnik osem dni časa, da se oglasi ponj. Po tem času bomo zelo veseli, če nam boste pomagali pri iskanju novega, seveda primernega in odgovornega lastnika. Sicer še nisem dolgo tukaj, a si že močno želim nove priložnosti pri dobrem človeku. In da se še malo pohvalim, sem mirnega karakterja, neagresiven, malo še plašen, a željan družbe ljudi. (7736) Uh, dolgo časa sem že tukaj. Ko sem prišla, je bilo še poletje, zdaj smo že krepko v zimi. A upanja, da bom našla nov domek, mi nikoli ne zmanjka. (Štefi) Sem labradorec s čipom, ki pa ga žal ni v Centralnem registru psov. Najden sem bil na Opoki v Štorah in sem zelo, zelo prijazen. Želim si nazaj k lastniku, če pa se najde kdo, ki bi mi nudil nov dom, se tudi ne bom pritoževal. (7738) Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Tudi za nas je treba skrbeti Prosimo še, da upoštevate tudi našo razpoložljivost s časom in se ne pritožuje-te, da nismo pravočasno prišli po žival. 24 ur od prejema zahtevka za prevzem živali ima namreč zavetišče čas, da poskrbi za najdeno žival. In če nas v enem dnevu pokliče šest ljudi iz šestih različnih krajev v Sloveniji, potem lahko razumete, da je včasih potrebna tudi strpnost in da ne moremo po žival takoj, ko vi to želite. Prosimo tudi, da nas ne kličete po žival, ob prihodu pa najdenčka ne predate zavetišču. Kaj boste storili, se odločite, preden nas pokličete. Drugače dežurnemu oskrbniku jemljete dragocen čas, ki bi ga lahko porabil za prevoz katere druge živali. Razumite, da zna biti delo v zavetišču včasih tudi naporno in stresno, predvsem zaradi nerazumevajočih strank, tako da nam ne zamerite, če smo kdaj upravičeno razdraženi in jezni. Tudi mi namreč razumemo vaše pritožbe in slabo voljo. NINA ŠTARKEL Pri skrbi za živali ne gre le za pse in mačke, so tudi glodalci, ptiči, govedo, konji, prašiči ... Vsak od njih ima rad čisto pitno vodo, svežo hrano in udoben prostor za bivanje in življenje. Naši najbolj zvesti spremljevalci so v večini primerov psi. Osnovne stvari, ki jih lahko naredimo za njih, so, da jih redno pregledujemo, negujemo in hranimo, saj mnogokrat obisk veterinarja ne bi bil potreben, če bi kakšne stvari ne spregledali. Sam pregled se lahko začne pri vsakodnevni negi psa. Pogledamo oči, okolico oči, ali je kakšna sprememba, izcedek, nato pogledamo smrček, ušesa. Veliko psov trpi zaradi vnetja ušes, ki se kaže v preveliki občutljivosti na dotik, izcedku -ponavadi smrdeč, temno rjav, ter v rdečini v sami notranjosti uhlja. Pes tudi lah- ko drži glavo postrani in stresa z njo. To je že nujno za obisk veterinarja. Velikokrat se pozabi na ustno votlino, ki je tudi zelo pomembna za samo zdravstveno stanje psa. Velikokrat opazimo močan zadah - smrad iz ust psa, posledica tega je lahko vnetje obzobnih tkiv, zobni kamen, lahko pa tudi karies. Pregledamo kožo, dlako, šape. Posebno pozornost je potrebno posvetiti negi šap pozimi, zaradi soli. Psu po vsakem sprehodu umijemo šape z mlačno vodo in jih osušimo. Sol je velikokrat vzrok za razna vnetja na šapah. Pogledamo tudi urin in blato psa ter zabeležimo vsake spremembe, ki bi lahko prišle prav v primeru, če pes zboli. Veterinarji priporočamo preventivno zdravljenje vsaj na vsake tri mesece za notranje zajedalce in mesečno proti zunanjim. Na trgu obstaja veliko zdravil, ki DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ preprečujejo in odpravljajo bolhe in klope, ki so najpogostejši zunanji zajedal-ci in prenašalci bolezni pri psih in mačkah. Skrbeti moramo tudi, da živalim natočimo čisto pitno vodo večkrat na dan in da psom ponudimo vedno svež in kvaliteten obrok. To pomeni, da hrane ne puščamo na hudem mrazu in visoki vročini, saj hrana po nekaj urah ni več užitna. Vsak ima rad čisto posodo, iz katere je in pije, redna higiena le-te reši tudi ta problem. V zimskem času priporočamo, da se pse hrani z bolj kvalitetno hrano (kruh, krompir in ostanki hrane z mize niso za psa). Lahko pa dodajamo tudi razne vita-minsko-mineralne dodatke, predvsem pri živalih, ki se ne prehranjujejo z briketi-rano hrano. Pozorni pa moramo biti tudi takrat, ko psi pozimi jedo sneg, mnogokrat je to vzrok za obolenja želodca, posledica sta bruhanje in driska. Vsak lastnik živali je dolžan skrbeti za žival, tudi takrat, ko ostari, zboli in je poškodovana. Ljubezen in skrb, ki jo nudiš psu, ti leta v veliki meri vrne. Lepo skrbite za svoje živali, hvaležne vam bodo. MATEJ ZUPANC, dr. vet. med. Veterinarska bolnica Šentjur radiocelje novitednik Joj, kako je bilo lepo na sprehodu! Tako se pa že dolgo nisem nasmejal. No, upam, da se bom lahko po treh mesecih bivanja v zavetišču končno smejal tudi s svojim novim lastnikom. (Bart) winiw.radiocelje.com www.novitednik.com 20 NASVETI NOVI TEDNIK Razvoj osteoporoze Osteoporoza in Vi ■■ ■ ■ življenje z njo Osteoporoza je nevarna, ker vodi v zlome kosti. To ni nujno nekaj, kar se bo morda zgodilo nekoč nekomu drugemu. Lahko se zgodi meni. Lahko danes ali jutri. Kost je živo tkivo in je tako kot ostala telesna tkiva stalno podvržena spremembam. Vsak dan se kost gradi in razgrajuje. V dobi rasti je gradnja večja od razgradnje. Okrog 30. leta tako človek doseže največjo kostno gostoto. Kakšno kvaliteto kosti bo dosegel, je odvisno od dednosti, spola, prehrane in telesne aktivnosti. Ker na prva dva faktorja ne moremo vplivati, je toliko bolj pomembno, da otroke spodbujamo k telesni aktivnosti in uživanju hrane, ki vsebuje veliko kalcija. Po 40. letu se začne obraten proces. Razgradnja se sprva le nekoliko poveča. Po menopavzi, včasih pa že prej, pri ženskah razgradnja kosti tako poraste, da se pri tretjini razvije osteoporoza. Bolezen pa prizadene tudi petino moških. Kaj je osteoporoza? Kot že preberemo iz besede same, gre pri osteoporozi za porozno kost. Gostota in kvaliteta kosti sta zmanjšani do te mere, da se pojavljajo zlomi. Do pojava zlomov skoraj ni težav. Vendar je pomembno vedeti, da se nekaterih zlomov ne opazi takoj. Na rent- genskih slikah hrbtenice pri 70-letni osebi v 30 odstotkih najdemo zlome hrbtenice, ki se jih oseba ne spominja. Telesna višina se zmanjša, drža se spremeni, lahko nastane grba. Vzrok je posedanje hrbtenice zaradi osteoporoze. Kaj je vzrok osteoporoze? Vzroki so različni. Pomembno je pojavljanje osteoporo-ze v družini, torej dedno nagnjenje. Dejavnik, ki močno poveča možnost bolezni, je pojav zlomov kolka v družini. Ženske, ki so pozno dobile ali zgodaj izgubile menstruacijo, so bolj ogrožene. Nekatere bolezni povečujejo možnost nastanka osteoporo-ze. Sem sodijo revmatična obolenja, povečano delovanje ščitnice, kronična ledvična odpoved, vnetja črevesa, sladkorna bolezen, zmanjšanje spolnih hormonov, presaditve organov in mnoge druge bolezni. Ogrožene so osebe z majhno telesno težo, kadilci, tisti, ki uživajo preveč alkohola, premalo kalcija ali nekatera zdravila, na primer proti epilepsiji, ščitnične hormone, kortikosteroide ... Osebe, ki se malo gibljejo ali so dlje imobilizirane, si večkrat kaj zlomijo. Kako ugotoviti, kdo si bo kaj zlomil? Meritve kostne gostote so zaenkrat edina možnost ugo- -X- KUPON NOVEGA TEDNIKA V ambulanti na Jenkovi 20 v Celju ponujamo možnost meritev kostne gostote, ki je samoplačniška po ceni 36 EUR. S tem kuponom bomo do konca marca vsaki osebi, starejši od 55 let, ki ji bo meritev pokazala vrednost v območju osteoporoze, to meritev opravili brezplačno. Za meritev se lahko naročite na telefon 041 755-401. ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Aspergiloza tavljanja ogroženosti za zlom. Vendar pa zlom kolka prizadene kar 54 odstotkov ljudi, pri katerih kostna gostota pri meritvi ni bila v območju osteoporoze. Če upoštevamo le izvid meritve kostne gostote, spregledamo polovico ljudi z velikim tveganjem. Ker se pri osteoporozi bojimo predvsem zlomov, so Kanadčani razvili metodo ugotavljanja 10-letne ogroženosti za zlom. Metoda, imenovana FRAX, je opisana in vsakomur dostopna na inter-netu.Tako si lahko na osnovi nekaterih podatkov vsak človek zase izračuna 10-letno tveganje za zlom. Pomembni podatki so: kostna gostota izmerjena na densitometru, predhodni zlomi, zlom kolka pri materi in starost, vključene pa so še teža pod 60 kg, kajenje, nekatere bolezni in zdravila. Enaka vrednost kostne gostote, ki kaže na meritvi začetno osteoporozo, pri 50-let-ni osebi pomeni 5-odstotno absolutno tveganje za zlom, pri 65-letni pa 20-odstotno oziroma visoko tveganje. Visoko tveganje za zlom ima 70-letna oseba že pri vrednostih, ki niso nujno v območju os-teoporoze. Starost je torej eden najpomembnejših dejavnikov za napoved zloma. Drugi pomemben dejavnik je preboleli osteoporozni zlom. Kot takega smatramo zlom, ki je nastal pri padcu iz stojne višine, torej ne pri padcu z lestve ali stola. Ugotovljeno je, da si petina ljudi, ki so si zlomili vretence, v naslednjem letu zlomi še vsaj enega oziroma doživi kak drug osteo-porozni zlom. Velik delež ljudi, ki doživijo zlom kolka, ostane invalidnih, veliko jih prvega leta ne preživi. Zaenkrat pri nas uradne smernice še ne upoštevajo dejavnikov tveganja kot merilo za začetek zdravljenja, se pa na tem področju pričakuje spremembe. Nadaljevanje prihodnjič DARJA GAŠPERLIN DOVNIK, dr. med Vprašanje bralke Mojce: Mož je prebolel vnetje na pljučih. Rekli so mu, da ima alergično in glivično vnetje. Po dveh mesecih zdravljenja se mu je povrnila moč in apetit, a so mu zdravila povzročila sladkorno. Po treh mesecih, odkar je brez zdravil, se mu je stanje spet poslabšalo. Zanima me, kaj je as-pergiloza in kaj lahko stori, da se mu bolezen ne povrne v tako hudi obliki kot prvič. Aspergiloza je glivično vnetje ali alergična reakcija na glivico Aspergilus Fumigatus, ki je pogosto v odpadlem lesu in listju, kompostu in starem lesu. Te in njim podobne glivice se rade naselijo v pticah in njihovih iztrebkih, spore se hitro razširijo zlasti po kakšni poplavi. Ljudje vsak dan vdi-hujejo spore te glivice, bolezen pa se ponavadi pojavi po dolgotrajni inhalaciji večje količine in še to le pri tistih z oslabljenim imunskim sistemom ali ljudeh, ki uživajo imuno-suporesivna zdravila ali imajo oslabljeno odpornost. Pogosto je vzrok za smrt pri levkemiji, ponavadi pa se izraža le kot alergična reakcija. Bolezen se lahko pojavlja v treh oblikah na pljučih ali v velikem spektru različnih bolezni. Pogosta je alergična pljučnica, redkeje se pojavi kot pljučni aspergilom, ki se kaže kot multipli tumor oz. zasenčenja na pljučih, ali in-vazivna aspergiloza, ki infiltrira pljuča. V njih rastejo kolonije glivic in teža bolezni je odvisna od imunskega stanja obolelega. Spore so pogosto v pljučih bolnikov z bronhiek-tazijami, pri raku na pljučih, sarkoidozi ali tuberkulozi pljuč. Manjša zasenčenja ne povzročajo večjih težav in se ponavadi odkrijejo pri rentgenskem slikanju pljuč. Večkrat se pojavi kot ponavljajoč kašelj, ki ga lahko spremljajo sledi krvi ali je krvavitev kar obilna, redko pa je usodna. Akutno vnetje povzroča pogosto le kašelj, temperatura se malo poveča, a ne nujno, lahko se pojavi bolečina v prsih in oteženo dihanje. Ob tem bol- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog nik hujša, je utrujen, brez volje, pojavljajo se napadi piska-jočega in oteženega dihanja. Če je infiltracija pljuč hitra in masivna, je klinično stanje težko, pojavijo se vročina, bolečina v prsih in oteženo dihanje. Če se bolezen razširi v globino pljuč, je lahko zelo težka, bolnik pade v šok, delirij, nastajajo krvni strdki, odpovedo ledvice, jetra, oteženo dihanje se stopnjuje. Lahko nastopi tudi smrt. Če se vnamejo sinusi ali srednje uho, je bolečina pogosto neznosna, prisoten pa je tudi izcedek. Pri bolnikih so pogoste bolečine v kosteh, sklepih, prsih, glavoboli, pojavi se kri v urinu, izločanje urina je zmanjšano, glivica se lahko naseli tudi na srčnih zaklopkah, preide v možgane in povzroči meningitis, oslabi vid . Diagnoza se postavlja na osnovi rentgenskega pregleda pljuč, včasih je treba opraviti tudi CT pljuč. Vzorce sputu-ma ali izcedkov je treba poslati na mikrobiološko preiskavo, ki potrdi prisotnost glive. Ker obstoja več vrst podobnih plesni, ki povzročajo podobno klinično sliko, je potrditev zelo pomembna (preiskava traja več tednov). Lahko se opravi tudi test na antigen ga-lactomannan. Test je pozitiven 7 dni pred pojavom kliničnih znakov ali sprememb na pljučih. Glivice se razmnožijo najpogosteje v pljučih, a tudi v sinusih, koži, v urinarnem traktu, ušesu . Na pljučih vidimo okrogle sence in jih lahko zamenjamo s cistami, tuberkulozo ali pljučnim absce-som. Zasenčenja se pojavijo na mestih, ki so že bila obole- la in je odpornost celic zmanjšana. Se pa lahko pri težjih oblikah razširi po celem telesu zlasti pri bolnikih z aidsom, levkemijo, po transplantaciji organov ali jemanju zdravil, ki zmanjšajo število levkocitov. Da to preprečimo, je treba opraviti teste na protitelo, slikanje pljuč, analizirati izp-ljunek na glivico, CT in biopsijo posameznih organov. Testi so osnova za zdravljenje, saj ponavadi benignih nenevarnih oblik ne zdravimo s fungi-cidi (zdravila, ki uničujejo glivice). Invazivno aspergilozo pa zdravimo z intravenoznimi fungicidi in tudi operativno. Če se naseli glivica na srčnih zaklopkah, je operacija edino uspešno zdravilo, nato se več let nadaljuje zdravljenje s fun-gicidi. Invazivna aspergilloza se zdravi z amfotericinom B, z voriconazoleom, echicandi-nom in itraconazoleom. Ta zdravila niso uspešna pri alergični obliki, tak bolnik potrebuje zdravljenje s kortikoste-roidi, ki pa poslabšajo sladkorno bolezen in imajo druge neželene učinke. Prognoza pri tej obliki je v glavnem dobra, se pa bolezen rada ponavlja in je potrebno ponovno zdravljenje. Bolezen lahko napreduje v kronično fibrozo pljuč, zato svetujem redne kontrole! Ob tem je treba urediti življenje. Ker se glivice ali spore zadržujejo v lesu ali kje v suhi zemlji po kleteh, na podstrešjih ali na vrtu, je treba odstraniti staro pohištvo, okvirje slik, postelje, obloge . Preprečimo dostop pticam, zlasti če posedajo po zunanjih policah hiše ali stanovanja. Treba je poskrbeti za imunsko odpornost, higieno prostorov, kjer živimo, prehrano in fizično aktivnost, pri težkih oblikah pa je vse odvisno od osnovne bolezni, ki je omogočila oz. pospešila nastanek aspergiloze. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. Ko kopnijo kilogrami in slabe navade V celjskem zdravstvenem domu začenjajo z novim ciklusom zdravstveno vzgojnih delavnic. Med prvimi se bo februarja začela Šola zdravega hujšanja. Gre za eno uspešnejših delavnic. Zadnja se je končala konec preteklega leta. Uspešno jo je zaključilo 17 udeležencev, ki so skupaj izgubili 111 kilogramov. Najuspešnejša udeleženka šole hujšanja je izgubila skoraj 14 kilogramov. Vsaj tako pomembna kot izgubljeni kilogrami so spoznanja o zdravem načinu življenja, ki so jih pridobili udele- ženci šole hujšanja. Strokovnjaki so jih v štirih mesecih naučili pravilno razporejati obroke in sestavljati jedilnike s poudarkom na raznovrstnosti, sadju in zelenjavi ter omejitvi maščob. Poleg pravilne prehrane je ključnega pomena še telesna dejavnost. Priporočajo predvsem hojo in razne vaje za moč. »Ne obljubljamo čudežne shujševalne diete in hitrega hujšanja. Ni najtežje shujšati, ampak vzdrževati doseženo telesno težo in zdrav način življenja ohraniti tudi v prihodnje,« poudarja Vlad- ka Vovk, koordinatorica zdravstveno-vzgojnih delavnic v ZD Celje. Ob tem opozarja, da se z izgubo kilogramov zmanjšajo tudi zdravstvena tveganja. »Prekomerna telesna teža povečuje tveganje za številne bolezni, na primer srčno in možganska kap, zvišan krvni tlak, sladkorno bolezen, nastanek žolčnih kamnov, z debelostjo pa so povezane tudi nekatere vrste raka (rak debelega črevesja pri moških in rak maternice pri ženskah).« MBP ASVETI PRAV(N)I KORAKI Pravica do regresa Vprašanje: Z delodajalcem sem sklenila pogodbo za določen čas 6 mesecev s 40-urnim delovnikom, ki je potekla 31. 5. 2009. Delodajalec mi za leto 2009 ni izplačal regresa, ker nisem bila zaposlena več kot 6 mesecev in naj mi ta ne bi pripadal. Ali je delodajalec ravnal pravilno? Lahko po tolikšnem času še kako izterjam regres, če mi pripada? Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/ 2002 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZDR) v 1. in 4. odstavku 131. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Pravica do regresa za letni dopust je torej odvisna od tega, ali delavec v tekočem koledarskem letu pridobi pravico do letnega dopusta ali ne. be dopusta zgolj v sorazmernem delu, to je 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu. Za takšne primere gre: 1. če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, delavec ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, 2. če delavcu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, 3. če delavcu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. V naštetih primerih ima delavec pravico do 1/12 letne- Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. pravice do celotnega letnega dopusta in niste upravičeni do celotnega regresa za letni dopust. Delovno razmerje vam je namreč prenehalo že v prvi polovici koledarskega leta oziroma pred 1. 7. 2009. V primeru prenehanja pred 1. julijem pravice do celotnega letnega dopusta ne bi pridobili niti v primeru, ko bi bili predhodno zaposleni že dalj časa in bi delovno razmerje neprekinjeno trajalo več kot šest mesecev. Vsekakor pa ste na podlagi 3. alineje 1. odstavka 162. člena v povezavi s 4. odstavkom 131. člena ZDR upravičeni do sorazmernega letnega dopusta in s tem sorazmernega dela regresa za letni dopust. Za leto 2009 vam torej pripada regres v višini 5/12 celotnega regresa za letni dopust. Neizplačani regres za letni dopust je denarna terjatev iz delovnega razmerja, ki jo lahko delavec na podlagi 4. odstavka 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Zastaranje terjatev iz delovnega razmerja nastopi v roku petih let, kar izrecno določa ZDR v 206. členu. Ker vam delodajalec ni izplačal sorazmernega dela regresa, do katerega ste bili upravičeni, terjatev pa še ni zastarala, saj petletni zastaralni rok še ni potekel, lahko izplačilo regresa uveljavljate neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, z vložitvijo tožbe. Da se izognete nepotrebnim stroškom postopka in rešitev spor po mirni poti, svetujem, da bivšega delodajalca čim prej pisno pozovete k izplačilu sorazmernega dela regresa. Posredujte mu vse potrebne podatke za nakazilo regresa in postavite skrajni rok, do katerega pričakujete izplačilo. Opozorite ga, da boste v nasprotnem primeru o kršitvi obvestili pristojnega inšpektorja za delo in po potrebi sprožili sodni postopek. V kolikor delodajalec svoje obveznosti v postavljenem roku ne bo izpolnil, bo potrebno plačilo regresa izterjati po sodni poti. Pri tem priporočam, da se za pomoč obrnete na pravnega strokovnjaka. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica Pravico do celotnega letnega dopusta pridobi delavec, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev (161. člen ZDR). 162. člen ZDR dalje določa posamezne primere, ko delavec pridobi pravico do izra- ga dopusta in s tem tudi do izplačila le 1/12 celotnega regresa za letni dopust za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu. Kot navajate, je delovno razmerje v vašem primeru prenehalo z 31. 5. 2009. V letu 2009 zato niste pridobili V novi rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. KUHAJMO SKUPAJ Slastna pečenka Včasih je kar cela znanost, kako iz kosa govejega ali svinjskega mesa pripraviti okusno pečenko. Začne se pri izbiri mesa. Kateri kos vzeti, naj bo z malo maščobe ali brez, vzeti še mrežico, v katero lahko ovijemo pečenko, ali ne ... To sredo smo na Radiu Celje ugotavljali, da zagotovo dajo piko na i še začimbe, ki jih uporabimo, da na koncu ostane okusen sok za polivanje priloge. Možnosti za peko pa je kar nekaj, saj lahko pečenko spečemo pod peko, v pekaču v pečici in seveda, če vam ne diši takoj generalno čiščenje pečice, lahko gre pečenka pred peko v posebno vrečko. Temperatura naj bi bila na začetku nekoliko nižja in jo postopno višate do 180 stopinj Celzija. Ne pozabite na obračanje in polivanje. Za sočnost lahko uporabimo juho, vino, pivo ali navadno vodo. Kavbojska pečenka (recept poslušalke Helene) Potrebujemo: 3/4 kg govejega stegna, sol, poper, gorčica, čebula, začimbe po okusu, bel fižol iz pločevinke. Priprava: Meso posolimo, popramo, namažemo z gorčico in opečemo z vseh strani. Čebulo razrežemo na krh-lje in jo popražimo, malo po-mokamo in dodamo najrazličnejše začimbe. Na to položimo pečenko, ji dodamo fižol iz pločevinke in vse skupaj pokrito dušimo v pečici približno 2 uri. Pečenki lahko priložimo tudi na krhlje narezan krompir in ga duši-mo skupaj z ostalim. Na koncu dodamo omaki malo kisle smetane in žlico vina ter postrežemo. Svinjska pečenka (recept poslušalke Klavdije) Svinjsko pleče nasolimo tako, da sol vgnetemo v meso kot da bi mesili kruh. Na tak način dodamo še meša- nico kumine in sesekljanega česna, zavijemo v mrežico in damo v naoljen pekač. Priložimo 2 čebuli, narezani na trakove in za zalivanje dodamo približno pol litra vode. Pečenko med peko obračamo. Čebulo, ko je že malo rjava, še posolimo. Po peki lahko sok, v katerem se je pekla pečenka, polijemo po prilogi in narezanih kosih mesa. Peka malo drugače Če imamo čas, lahko govejo pečenko spečemo tudi malo drugače - na način, kjer ROŽICE IN CAJCKI Z zelmi nad prhljaj Dobro je, da pečenka po peki počiva 10-15 minut, da se sokovi umirijo in ne iztečejo takoj, ko začnemo rezati. Tako je meso bolj sočno. razen časa peke in temperature praktično ne spreminjamo ničesar. Meso začinimo, na hitro popečemo, da ostanejo sokovi v mesu, in potem pečemo počasi na 7080 stopinjah Celzija. Peka traja nekje 7-8 ur, vmes lahko dodamo tudi narezano zelenjavo. Ne glede na način priprave, je dobro, da pečenka po peki počiva 10-15 minut, da se sokovi umirijo in ne iztečejo takoj, ko začnemo rezati, saj bo v nasprotnem primeru meso suho. Če je zunaj zasneženo, še ni rečeno, da morajo biti takšna tudi naša ramena. Zato se čim prej znebimo majhnih belih lusk, ki kvarijo naš videz in počutje. Zdravljenje prhljaja z zdravilnimi zelišči je eno izmed najbolj učinkovitih metod preprečevanja nastajanja prhljaja, poleg tega pa zelišča stimulirajo tudi rast las. Prhljaj ni nevaren, vendar nam ta bela nadloga pogosto povzroča sive lase, če se smemo tako izraziti. Človek dnevno izgubi na milijone kožnih celic na lasišču, če pa nam bele luske pretirano padajo na ramena, imamo na lasišču verjetno preveč kvasovk. Za vas ne vem, sama pa sem ugotovila, da se mi prhljaj pojavi vedno in samo takrat, kadar sem pod hudim stresom. Drugi vzroki nastanka so lahko še povečano delovanje žleznih mešičkov na lasišču, kar poveča naravno izločanje odmrlih celic z lasišča, zamašene pore na la-sišču, saj to povzroča sušenje in luskanje lasišča, neprimerna prehrana, pomanjkljiva higiena, dedna nagnjenost, hormonsko neravnovesje ali okužba. Pogosto prhljaj povzročimo tudi sami z neustreznimi šamponi in barvami za lase. Tudi nošenje pretesnih pokrival ali izpostavljanje glave izjemno nizkim temperaturam lahko privedeta do prhljaja. Poskusimo se enkrat za vselej znebiti prhljaja s pomočjo zeliščnih šamponov in prelivov. Poglejmo najprej, kakšne ukrepe zoper luskasto belo nadlogo je svetoval naš »stiški dohtar« Simon Ašič. Pripravimo si poparek za masiranje la-sišča iz kamilice (Matricaria recutita) in koprive (Urtica di-oica): z 1 litrom vrele vode poparimo 4 žlice mešanice obeh zelišč, odstavimo za 1 uro, precedimo in dodamo 3 decilitre vinskega kisa, narejenega iz črnega vina. S tem poparkom masiramo lasišče vsak drugi dan po 20 minut, enkrat na teden pa si z njim umijemo glavo. Prhljaja naj bi se znebili tudi, če si glavo umivamo s po-parkom iz preslice (Equisetum arvense) in žajblja (Salvia of-ficinalis) ali pa s poparkom iz rožmarina (Rosmarinus offi-cinaslis) in vrbove skorje (Sa-lix alba). Obnesel naj bi se tudi poparek zçlene (Apium gra- Piše: PAVLA KLINER veolens): vodo, v kateri so se kuhali liste zçlene, ohladimo in si z njo večkrat izmivamo lase, na koncu pa jih izplak-nemo z mrzlo vodo. Drug recept navaja, da v vodi skuhamo nekaj vejic zçlene, počakamo, da se prevretek ohladi, z njim večkrat zapored izperemo lase, na koncu pa jih temeljito izplaknemo. Temu šamponu lahko dodamo tudi nekaj brezovih listov (Betula pendula) in kobul hmelja (Hu-mulus lupulus). Koristili naj bi tudi nezreli plodovi oreha (Juglans regia): plodove stol-čemo in pečemo 30 minut v 30 dekagramih svinjske masti. Precedimo skozi krpo in s tem mazilom natiramo lasiš-če dvakrat na dan. Zelo dobro se obnesejo tudi poparki iz koprive, arnike (Arnica montana), timijana (Thymus offici-nalis) ali rožmarina. Z njim si pogosto negujemo lasišče. Pospešili bodo prekrvavitev kože in krepili lasišče. Prhljaj bomo ukanili tudi na zelo preprost način: količini šampona, ki ga damo na dlan pred vtiranjem, dodamo štiri kapljice eteričnega olja čajev-ca (Melaleuca alternifolia), šampon in olje dobro zmešamo in mešanico s prsti dobro vtremo v lasišče, pustimo delovati 5 minut, nato glavo dobro izperemo. Čajevec je zelo dobro sredstvo proti kvasov-kam in mikrobom. Kvasovke, ki so povzročiteljice prhljaja, bomo uničili tudi z eteričnimi olji evkalipta (Eucalyptus melliodora), rožmarina in sivke (Lavandula officinalis), ki jih na podoben način kot eterično olje čajevca dodamo šamponu. HUJSANJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT Î2/252 32 55,01/519 SSffl www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.0- Razlagava 29, Maribor_ NL Proti prhljaju zaleže tudi rožmarin. 22 BORZA DELA - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA DELAVKA V PAKIRNICI MESNIH IZDELKOV - M/Ž; PAKIRANJE MESNIH IZDELKOV, PREDPAKIRANEGA MESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) POLAGANJE UMETNE TRAVE IN PODOV IZ UMETNIH MAS - M/Ž; POMOČ PRI POLAGANJU UMETNE TRAVE NA ŠPORTNIH IGRIŠČIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.1.2010; ŠPORT PROJEKT TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OPEKARNIŠKA CESTA 15 B, 3000 CELJE ZIDAR GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VSA GRADBENA IN POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.1.2010; GRADNJE RO.POT ROSANA GRUM JESENEK S.P., PARMOVA ULICA 1, 3212 VOJNIK AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE AVTOMEHANIK - VOZNIK KOMBIJA - M/Ž; DELO NA TERENU, PRELAGANJE TOVORA Z VILIČARJEM, POPRAVILO VOZIL; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK ELEKTROINSTALATER HIŠNIK - VZDRŽEVALEC - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽ. ELEKTRONAPRAV, CENTRALNEGA OGREVANJA, KLIMA NAPRAV, VZDRŽEVANJE IN UREJANJE OKOLICE, VZDRŽEVANJE VSEH OBJEKTOV. BELJENJE, BARVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRGOVSKI POTNIK - M/Ž; NALOGA TRGOVSKEGA POTNIKA JE PRODAJA KOZMETIKE ZA LASE PO FRIZERSKIH SALONIH IN POSPEŠEVANJE PRODAJE PO FRIZERSKIH SALONIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC PRODJA KRUHA - M/Ž; PRODJA KRUHA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.1.2010; PEKARNA STARA PEKA KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA D.O.O., MIKLOŠIČEVA ULICA 2, 3000 CELJE PRODAJALKA V PE LAVA - M/Ž; PRODAJALKA V PE LAVA DELIKATESA IN GOSTILNICA, POSTREŽBA PO NAROČILU, PRIPRAVA NAREZKOV, DELO IN POMOČ PRI RAZDELJEVANJU DNEVNIH MENIJEV, DELO NA BLAGAJNI; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE FRIZER FRIZER - M/Ž; DELOVNO MESTO JE V FRIZERSKEM SALONU MITJA V PLANET TUŠ CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK POSLOVNI ASISTENT - M/Ž; EVIDENCA IN VPIS PREJETE IN POSLANE POŠTE, FAKTUR, SPREJEMANJE DOHODNIH KLICEV IN PREVEZAVA NA USTREZNO OSEBO, SPREJEMANJE STRANK, ARHIVIRANJE, VNOS NAROČIL IN IZDELAVA NALOGOV ZA ODPREMO, IZSTAVITEV FAKTUR - VELEPRODAJA, IZVOZ, ZA AVANS, IZSTAVITEV BREME-PISOV, DOBROPISOV, IZDELAVA UVOZNIH IN IZVOZNIH DISPOZICIJ, ZAKLJUČEVANJE PROIZVODNIH DELOVNIH NALOGOV ZA ETIKETE, TAJNIŠKA DELA ZA PROJEKTE, VODENJE KNJIŽNICE; DOLOČEN ČAS, 23.1.2010; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALNI REFERENT - M/Ž; SPREJEMANJE NAROČIL KUPCEV, VNOS DOBAVNIC, IZDELAVA FAKTUR ZA DOMAČI IN TUJI TRG, IZDELAVA DEKLARACIJ ZA TUJI TRG, IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA MPE, REŠEVANJE REKLAMACIJ, ARHIVIRANJE DOKUMENTACIJE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2010; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. CELJE, KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK SREDNJA MEDICINSKA SESTRA I. - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE IN VARSTVA UPORABNIKOV, NAČRTOVANJE POSTOPKOV IN POSEGOV ZDRAVSTVENE NEGE TER SVETOVANJE ZAKONITIM ZASTOPNIKOM V OKVIRU KOMPETENC, NUDENJE MEDICINSKE POMOČI, PRIPRAVA MEDIKAMENTOZNE TERAPIJE IN UREJANJE PRIPOMOČKOV, DOKUMENTIRANJE IN EVIDENCA VSEH ZAKONSKO PREDPISANIH DOKUMENTOV, SPREMLJANJE UPORABNIKOV NA ZDRAVSTVENE PREGLEDE, IZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADU Z DELOVNIM PLANOM PO NAVODILU NADREJENEGA, DELO V SKLADU S PROGRAMOM USPOSABLJANJA PRIPRAVNI-KA/CE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.1.2010; CENTER ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DOBRNA, LOKOVINA 10, 3204 DOBRNA RAČUNALNIŠKI TEHNIK PRODUKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE CELOTNEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA DOLOČENEGA PRODUKTA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE RAZVOJA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PODPORE. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PRODAJNO MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2010; ADAMSOFT D.O.O. PROGRAMSKA OPREMA, KIDRIČEVA ULICA 24 A, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - M/Ž; POSLOVODJA V PE LAVA SKRBI ZA KOMPLETNO POSLOVODENJE PE, UREJUJE NAROČILA, VODI IN KNJIŽI DOKUMENTACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA PROJEKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE PROJEKTA - REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA, PRIPRAVA POGODB, PODATKOVNIH BAZ, ANALIZ IN POROČIL, KOMUNIKACIJA S PODJETJI IN ŠTIPENDISTI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2010; RRA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CELJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA - M/Ž; PRIPRAVA LIKVIDNOSTNIH PLANOV, IZVAJANJE PLAČILNEGA PROMETA, KONTIRANJE IN KNJIŽENJE BANČNIH IZPISOV, BLAGAJN, DOBROPI-SOV IN BREMEPISOV, OBRAČUN DDV, VODENJE MATERIALNEGA POSLOVANJA, VNOS PREJETIH RAČUNOV, EVIDENCA OSNOVNIH SREDSTEV, ODPIRANJE AKREDITIVOV IN VODENJE EVIDENC O ODPRTIH AKREDITIVIH, OBRAČUN DNEVNIC, PRIPRAVA KOMPENZACIJ, CESIJ, ASIGNACIJ, VODENJE GLAVNE BLAGAJNE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.1.2010; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. CELJE, KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC STROKOVNI DELAVEC 2 - DELO V CELJU - M/Ž; SPREJEMA DRUŽINE V OSKRBO, PRIPRAVLJA SPREJEMNO PSIHOSOCIALNO OCENO, TIMSKO PRIPRAVI NAČRT OSKRBE DRUŽINE IN OBLIKO DELA ZA POSAMEZNE UPORABNIKE, NENEHNO SPREMLJA PSIHOSOCIALNE, DUHOVNE IN MATERIALNE/FINANČNE POTREBE BOLNIKA OZ. DRUŽINE, O TEM SEZNANJA TIM HOSPICA IN PREDLAGA UKREPE, SODELJUJE S PRISTOJNIMI ORGANI V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM SOCIALNIH IN ZDRAVSTVENIH PRAVIC BOLNIKA, AŽURNO VODI ZAPISE O SVOJEM DELU Z UPORABNIKI, PREDPISANE EVIDENCE IN PRIPRAVLJA POROČILA; NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC, DOLENJSKA CESTA 22, 1000 LJUBLJANA DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) FINANČNI SVETOVALEC KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž; DELO JE TERENSKO IN PRI ZNANIH STRANKAH., NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2010; FINANČNA HIŠA, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., ULICA HEROJA NANDE-TA 37, 2000 MARIBOR DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKA, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 23.1.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE PO OPRAVLJENEM STROKOVNEM IZPITU - M/Ž; ZDRAVLJENJE POD NADZOROM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE ZDRAVNIK SPECIALIZANT III - M/Ž; IZVAJANJE PROGRAMA SPECIALIZACIJE NEVROLOGIJE, DOLOČEN ČAS, 19 MESECEV, 20.1.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.1.2010; TEATANIC TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV MARJAN ČO-KELC, S.P., TRUBARJEVO NABREŽJE 1 A, 3270 LAŠKO MIZAR NASTAVLJALEC LESNO OBDELOVALNIH STROJEV - M/Ž; MIZAR ALI DELAVEC Z AFINITETO ZA NASTAVLJANJE LESNO OBD. STROJEV, LAHKO TUDI KOVINAR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.1.2010; SADEKO TOVARNA OTROŠKEGA POHIŠTVA D.O.O., GRAČNICA 4, 3272 RIMSKE TOPLICE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRODAJNI REFERENT - M/Ž; DELO S STRANKAMI - SVETOVANJE, SPREJEM IN OBDELAVA NAROČIL S STRANI KUPCEV, FAKTURIRANJE, IZDELAVA POROČIL, IZDELAVA POTREBNE DOKUMENTACIJE ZA POMOČ PRI PRODAJI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, SPREMLJANJE PREDPISOV, OSTALA DELA PO NAVODILIH PREDPOSTAVLJENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.1.2010; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.. , SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO INŽENIR MULTIMEDIJEV (VSŠ) INŽENIR MULTIMEDIJE - M/Ž; OBLIKOVANJE ZA TISKANE MATERIALE (ZLOŽENKE, PLAKATI, LETAKI, KNJIŽICE, KATALOGI ...) GRAFIČNA PODOBA IN UREJANJE SPLETNIH STRANI, OBDELAVA IN PREDELAVA FOTOGRAFIJ, VSEBINSKA IN SLIKOVNA PRIPRAVA OGLASOV IN PR ČLANKOV, UREJEVANJE KATALOGOV, LETNIH POROČIL IN DRUGIH MATERIALOV, FOTOGRAFIRANJE IN VIDE-OPRODUKCIJA, DELO NA DRUGIH PODROČJIH, KI SO POVEZANA Z MULTIMEDIJO, ITD, PODPORA PRI IZVAJANJU TRŽNIH AKTIVNOSTIH V SODELOVANJU S PRODAJNIMI REFERENTI, VODJEM TRŽENJA IN OSTALIMI VODJI DELOVNIH ENOT, DOGOVARJANJE, PREDLAGANJE IN IZVAJANJE VSEBINSKIH IN CENOVNIH POGODBENIH ODNOSOV S POSLOVNIMI PARTNERJI S PODROČJA MULTIMEDIJE, SODELOVANJE PRI VSEBINSKI IN OBLIKOVNI ZASNOVI PROMOCIJSKIH MATERIALOV, TEKOČE SPREMLJANJE IN ANALIZIRANJE KONKURENCE NA PODROČJU MULTIMEDIJE, SODELOVANJE PRI IZVAJANJU PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI, REDNO STROKOVNO USPOSABLJANJE IN UPORABA PRIDOBLJENIH ZNANJ; NEDOLOČEN ČAS, 20.1.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VILIČARIST - M/Ž; OPRAVLJA VES MEDFAZNI TRANSPORT Z VILIČARJEM, ODVAŽA ODPADKE IN SMETI IZ PROIZVODNE HALE, RAZKLADA MATERIAL IN GA ODLAGA PO PREDPISANEM REDU NA ODLAGALNA MESTA V SKLADIŠČU MATERIALA ... ; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.1.2010; KLS LJUBNO D.D., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB SAVINJI KONČNA KONTROLORKA, KONČNI KONTROLOR - M/Ž; IZVAJANJE KONČNE KONTROLE V SKLADU S PLANOM NADZORA, ZAGOTAVLJANJE IDENTIFIKACIJE IN STATUSA IZDELKA NA KONČNI KONTROLI ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.1.2010; KLS LJUBNO D.D., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB SAVINJI STROJNI MEHANIK STROJNI MEHANIK - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV STROJEV IN OPREME, IZVAJANJE LETNEGA REMONTA, REDNO VZDRŽEVANJE ... ; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.1.2010; KLS LJUBNO D.D., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB SAVINJI DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) STROKOVNI DELAVEC - M/Ž; SODELOVANJE V PROCESU REHABILITACIJE IN DELO Z INVALIDNIMI OSEBAMI, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 20.1.2010; ZAVOD RUJ- CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN REHABILITACIJO, VELENJE, OBRTNIŠKA ULICA 17, 3331 NAZARJE UE SLOVENSKE KONjlCF SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT - M/Ž; ISKANJE PREVOZOV, KOMUNICIRANJE S POSLOVNIMI PARTNERJI, DOLOČEN ČAS, 60 MESECEV, 7.2.2010; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE KOZMETIK PEDIKER - M/Ž; PODALJŠANJE NOHTOV, MANIKURA, POSLIKAVA, PEDIKURA; NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; FRIZERSKI SALON TEJA VLASTA SREBOT S.P., MESTNI TRG 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) KAKOVOST IN KONTROLA V PODJETJU - M/Ž; NADZOR, DOPOLNJEVANJE IN VPELJAVA IZBOLJŠAV TER NOVIH STANDARDOV ZA IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V PODJETJU ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.1.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU OBLIKOVALEC KOVIN DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; NASTAVITEV IN KONTROLA STROJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.1.2010; LINGA PREVAJANJE KARMEN MOČNIK S.P., LJUBLJANSKA CESTA 37, 3230 ŠENTJUR VRTNAR VRTNAR CVETLIČAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA V VRTNARIJI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; PREVOZNIŠTVO - VRTNARSTVO VALNER STANISLAV VALNER S.P., VODRUŽ 1 A, 3230 ŠENTJUR VRTNARSKI TEHNIK VRTNAR CVETLIČAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2010; PREVOZNIŠTVO - VRTNARSTVO VALNER STANISLAV VALNER S.P., VODRUŽ 1 A, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC V NEČISTEM DELU PRALNICE - DELO V ŠMARJU PRI JELŠAH - M/Ž; PREVZEM PERILA, SORTIRANJE, ŠTETJE, PRIPRAVA ZA PRANJE, NAKLADANJE NA TRAK PRALNE LINIJE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.1.2010; SALESIANER MIETTEX PERITEKS, NEGOVANJE IN IZPOSOJA TEKSTILA, D.O.O., BLATNICA 2, 1236 TRZIN ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIČAR - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.1.2010; TOMO DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO ZA TRGOVINO, MONTAŽO IN STORITVE, PODRUŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA CESTA 29, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PRODAJALEC TERENSKI ZASTOPNIK - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGO-VALNIH IZDELKOV NA TERENU (PO GOSPODINJSTVIH), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA NATAKAR NATAKAR - DELOVNO MESTO JE V SLOVENSKIH KONJICAH, LIPTOVSKA 6A - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.1.2010; TEHNOSERVIS - ŠALAMON PROIZVODNJA, PRODAJA, SERVIS, GOSTINSTVO IN TURIZEM, K.D., TRŠKA CESTA 82, 3254 PODČETRTEK PROFESOR LIKOVNE UMETNOSTI PROFESOR LIKOVNE UMETNOSTI - M/Ž; POUČEVANJE LIKOVNE UMETNOSTI, DOLOČEN ČAS 30. 6. 2010, 23.1.2010; ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA, STEKLARSKA ULICA 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC ZELENJAVE - M/Ž; ČISTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVE, TEHTA IN PAKIRA ZELENJAVO, ZLAGA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, USTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 31.1.2010; VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 56 B, 3320 VELENJE AVTOKLEPAR SAMOSTOJNI AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI IPD, NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE AVTOLIČAR SAMOSTOJNI AVTOLIČAR - M/Ž; IZVAJA SAMOSTOJNO LIČANJE VOZI (KITANJE, BARVANJE, LAKIRANJE ...), NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; ANTLEJ AVTO ŠOLA, D.O.O., VELENJE, TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POSLOVODJA TEKSTILNEGA ODDELKA - CENTER JAGER VELENJE - M/Ž; VODENJE TEKSTILNEGA ODDELKA, PRODAJA, NABAVA, PREVZEMI ... , NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT PRODAJALEC TURISTIČNIH ARANŽMAJEV - M/Ž; PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.1.2010; INTELEKTA, PODJETJE ZA ORGANIZACIJSKE IN INTELEKTUALNE STORITVE, MURSKA SOBOTA D.O.O., PREŽIHOVA ULICA 5, 9000 MURSKA SOBOTA MIZAR MIZAR - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, MONTAŽNA TERENSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; MIZAR- STVO - MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST (SAMOSTOJNI, NA TERENU) - M/Ž; SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - PRODAJA IZDELKOV IN STORITEV (GLEJ WWW.ERHART.SI), DELO NA TERENU IN V PISARNI, SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVA PONUDB IN OBDELAVA NAROČIL, POROČANJE O KOMERCIALNIH AKTIVNOSTIH, SPLETNA PRODAJA; DOLOČEN ČAS, 21.1.2010; ERHART MARKETING, D.O.O., VELENJE, KOROŠKA CESTA 29 B, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) REFERENT PRODAJE - M/Ž; SPREJEMA, ZBIRA IN OBDELUJE POVPRAŠEVANJA (TUDI IZ TUJINE), KOMUNICIRA IN VZDRŽUJE STIKE Z DOBAVITELJI, NAROČNIKI IN OSTALIMI PARTNERJI, TRŽI PROGRAM DELODAJALCA TER OPRAVLJA OSTALA KOMERCIALNA DELA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.1.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS) PROJEKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE IN KOORDINACIJA NOVEGA PROJEKTA IZDELAVE LESENIH IGRAČ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) DELOVNI TERAPEVT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DELOVNE TERAPIJE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROGRAMA DELOVNE TERAPIJE, SODELOVANJE Z ZDRAVNIKOM, ZDRAVSTVENIMI INSTITUCIJAMI, SOCIOTERAPIJA, POVEZOVANJE Z KULTURNIMI INSTITUCIJAMI, VODENJE SKUPINE ZA SAMOPOMOČ, DRUGE NALOGE PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE ALI DIREKTORJA ... ; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.1.2010; PV INVEST D.O.O., NALOŽBE, UREJANJE OKOLJA IN GEODETSKE STORITVE, VELENJE, KOROŠKA CESTA 62 B, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; ČIŠČENJE JARKOV IN POLAGANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA - M/Ž; BRUŠENJE, POMOČ PRI IZDELAVI POHIŠTVA, SESTAVLJANJE; NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2010; A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., BRASLOVČE 26, 3314 BRASLOVČE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; VOZNIK VLAČILCA PO DRŽAVAH: RUSIJA, KAZAKSTAN, UZBEKISTAN, TURČIJA, VOZNIK V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2010; GOMAKS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., GRIŽE 46, 3302 GRIŽE POSLOVODJA - TRGOVEC - M/Ž; OSEBA NA DELOVNEM MESTU TRGOVEC BO SKRBELA ZA ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V TRGOVINI, POSPEŠEVANJE PRODAJE, NAVEZOVANJE STIKOV Z NOVIMI KUPCI, OBISKOVANJE STRANK NA TERENU, SKRB ZA KLJUČNE STRANKE; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KUHAR PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA, PEKA TER STREŽBA HITRE HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2010; LIDIJA REPAS, S.P.; PE KRALJEVA OKREPITEV, LIDIJA REPAS, S.P., POLZELA 11 B, 3313 POLZELA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA RAZVOJA - M/Ž; SODELOVANJE IN VODENJE RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, ORGANIZACIJA PROIZVODNEGA PROCESA GLEDE NA CILJE IN POTREBE PODJETJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA IN STANDARDIZACIJE PROIZVODOV, NAČRTOVANJE IN SKRB ZA NEMOTEN POTEK PROIZVODNJE, UKREPANJE PRI ZASTOJIH V RAZVOJU, PROIZVODNJI, PRESKRBI Z MATERIALOM SPREMLJANJE IN IZVAJANJE DELOVNIH NALOG Z NAMENOM DOSEGANJA EKONOMIČNOSTI IN KAKOVOSTI ISKANJE POTENCIALNIH NOVIH DOBAVITELJEV ZA DOSEGO BOLJŠE KAKOVOSTI IN ZMANJŠANJE STROŠKOV PROIZVODNJE VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL, ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI TER STRANKAMI ODGOVARJANJE IN NADZOR VSEH PROIZVODNIH PROCESOV POROČANJE DELODAJALCU O REALIZACIJI ZASTAVLJENIH CILJEV; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) STROKOVNI DELAVEC ZA VARNOST PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA DELOVNI PROCES NA PODROČJU CELOTNEGA PODROČJA VPD IN VPP, IZVAJA STROKOVNE NALOGE NA PODROČJU VPD IN VPP ZA ZUNANJE POSLOVNE SUBJEKTE, IZDELUJE IN STROKOVNO OPRAVLJA STROKOVNE PODLAGE ZA OCENO TVEGANJA Z IZJAVO O VARNOSTI, IZVAJA USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO IN VARSTVO PRED POŽAROM, IZVAJA PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME, IZVAJA PREGLEDE IN MERITVE ELEKTROIN-STALACIJ TER STRELOVODNIH INSTALACIJ, OPRAVLJA MERITVE MIKROKLIME NA DELOVNIH MESTIH, OPRAVLJA MERITVE OSVETLJENOSTI NA DELOVNIH MESTIH, OPRAVLJA MERITVE HRUPA NA DELOVNIH MESTIH, IZDELUJE TEHNIČNO DOKUMENTACIJO ZA VARSTVO PRED POŽAROM, PREGLEDUJE STANJE VPD IN VPP PRI ZUNANJIH POSLOVNIH SUBJEKTIH,ORGANIZIRA IN IZVAJA USPOSABLJANJE ZA VOZNIKE VILIČARJEV; NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2010; POSLOVNE STORITVE "TH", SONJA HORVAT S.P., ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANI ORGANIZATOR TURIZMA (VS) PRODAJNI REFERENT KOMERCIALIST - M/Ž; ZAHTEVNEJŠA DELA V ZVEZI Z ORGANIZACIJO, SPREMLJANJEM IN ANALIZO PRODAJE OD ZAČETKA, PRIPRAVE TURISTIČNIH ARANŽMAJEV DO SAME PRODAJE. DELO S STRANKAMI OSEBNO, PREK TELEFONA IN E-POŠTE. SPREMLJANJE PODATKOV NA SPLETNI STRANI. SPREMLJANJE PLAČIL TER KOMUNIKACIJA S PARTNERJI., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2010; DRUŽBA ZA TURIZEM IN STORITVE OJLA, D.O.O., PETROV TRG 2, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI VODNIK TOREK, 19. 1. 14.00 Knjigarna Antika Celje Mohor Hudej: Mi2 predstavitev biografije in dopolnjene pesmarice 17.00 Galerija sodobne umetnost Celje Slika: prehajanja javno vodenje po razstavi -mag. Alenka Domjan 17.00 (18.00 in 18.30) Glasbena šola Celje Javni nastop nastopajo učenci osnovne stopnje (4.-8. razred) 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Desa Muck: Blazno resno o seksu komedija Prešernovega gledališča Kranj 18.00 Knjižnica Šentjur Ekvador in otočje Galapagos potopisno predavanje Andreje Vidali 18.00 Glasbena šola Žalec Pod roko usode predstavitev pesniške zbirke Magde Šalamon 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Medverski dialog okrogla miza s predstavniki večjih verskih skupnosti v Sloveniji SREDA, 20. 1. 15.00 Glasbena šola Celje Javni nastop pevcev in komornih skupin 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop pianistov 17.30 Glasbena šola Celje Javni nastop pihalcev 18.00 Vodni stolp Hotela Evropa Literarni večer predstavitev revije Celjskega literarnega društva Vse-sledje in pogovor z Ivanom Janezom Domitrovičem 19.19 Knjižnica Velenje Mi v svetu pogovor z dr. Anico Mikuš Kos vodi Sonja Bercko 19.30 Dom kulture Velenje Carlo Goldoni: Beneška dvojčka komedija MGL v režiji Dušana Mlakarja za abonma in izven 19.30 Kulturni center Laško Mavrica polk in valčkov nastopajo ansambli Pepel-njak, Kvinton, Okrogli muzikanti, Kvintet Dori, Razigrani muzikami, Vigred, Navihanke in Iskrice 19.30 Kulturni center Rog. Slatina Julijan Barnes: Prerekanja drama SNG Drama Ljubljana v režiji Borisa Cavaz- CETRTEK, 21. 1. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Pijane zverine novitednik predavanje in predstavitev knjige dr. Andreja Studna o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dobrodelni koncert OŠ Griže 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Bojni ples za zbombardi-rano luno odprtje razstave umetniškega projekta Ive Tratnik in Marka Jakšeta 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zakaj? predavanje nadškofa dr. Marjana Turnška o svetopisemskih osnovah zakramenta sv. evharistije 19.00 Narodni dom Celje Zimske serenade koncertni večer z dijaki Gimnazije Celje - Center 19.00 Center Don Bosko Celje Večeri za starše pogovor v družini o spolnosti - predava Sara Jerebic, spec. ZDT 19.00 Knjižnica Laško_ Večer z rojakom srečanje z Milanom Jezer-nikom, avtorjem treh literarnih del 19.00 Hotel Thermana Laško Narava in zdravje zdravstveno predavanje društva Dotik 19.00 Glasbena šola Velenje Predstavitveni koncert umetniška gimnazija in vzporedno glasbeno izobraževanje KINO Spored od 19. in 20. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avatar - akcijska ZF-pustolovščina 17.40, 21.20 Avatar - akcijska ZF-pustolovščina - 3D 16.40, 20.20 Jelenček Niko - animiran, sinhroniziran 16.10, 18.10 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes - romantična komedija 15.50, 18.20, 20.50 Mlada luna - domišljijski romantični triler 17.50, 20.30 Planet 51 - družinska animirana pustolovščina - sinhroniziran 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kriminalka 16.00, 18.30, 21.10 Princesa in žabec - animirana družinska komedija - sinhroniziran 18.00 V zraku - komična drama 16.20, 18.40, 21.00 2012 - ZF-drama 20.40 Legenda: samo torek sreda - premiera SREDA 17.00 Zgodbe iz zlate dobe - drama ČETRTEK 19.00 Zgodbe iz zlate dobe - drama www.novitednik.coni ze ODDAM MANSARDNO stanovanje, v hiši, v okolici Laškega, z možnostjo obdelave vrta, oddam v najem. Telefon 040 840-441. n OPREMLJENO stanovanje, v samostojni hiši, za dve osebi, 42 m2, oddam. Telefon 041 650-737. 202 NAJAMEM GOTOVINSKI KREDITI; I-zaposlenekcijr, Ljubij-miki - h upokojence ' 040/37 33 371 PRODAM ROVER ser. 400 1,6 16 v, letnik 1999, vsa dodatna oprema in vlečna naprava, srebrne barve, prodam za 1.300 EUR. Telefon (03) 746-1741. š 44 ŠKODO favorit, letnik 1993, dobro ohranjeno, reg. do 19. 3. 2010, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 306-723, 5770240. 190 HIŠO, v Celju z okolico, kupimo. Hipoteka ni ovira, plačilo takoj. Telefon 041 601555. 148 PRODAM ODDAM PRODAM FRANKOLOVO, Sojek. Prodamo starejšo hišo. Plačilo možno pol sedaj, pol na obroke na 5 let. Telefon 041 876-316. 192 HIŠO, pritlično, 130 m2, Bukovžlak 8, Teharje, oddamo v najem. Telefon 031 231096. ž 5 POSLOVNI prostor, v Celju ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Sparom, možno za več različnih dejavnosti, dajemo v najem. Telefon 041 262-063.195 Emm PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p SUHA drva, možna dostava, prodam. Telefon 031 399-763. š 45 SUHA bukova drva, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 031 533-801. p PRODAM KUPIM ENOSOBNO stanovanje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 238-002. 185 KUPIM HIŠO, vikend ali kmetijo, lahko je obremenjena s hipoteko do 50.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 4570 STANOVANJE v Celju kupimo. Plačilo takoj, hipoteka ni ovira. Telefon 041 601-555. 148 PRAŠIČA, 150 kg in svinjo, 250 kg, domača reja, prodam. Telefon (03) 5823-379. 165 PRAŠIČA, težkega od 160 do 180 kg, krmlje-nega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 173 KRAVO simentalko, brejo sedem mesecev in pol, prodam. Telefon 031 576-458.174 HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rTT777TT> tudi letnik2010 A J»Wil ^ s prilogo TV-OKNO! ^ * Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. vmmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika UREJEN, zaposlen, Slovenec, najame sobo v hiši, manjše stanovanje, manjšo hišo ali vikend za daljše obdobje, lahko širša okolica Celja. Telefon 070 339-814. TELICE, težke od 80 do 170 kg, prodam. Telefon 041 654-729. š 35 VEČ jagenjčkov, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 642-504. š 39 PRAŠIČE, odojke ali za nadaljnjo rejo in prašiča, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 998-012. 170 PRAŠIČA, 120 kg, domača kuhana hrana, možen zakol, prodam. Telefon (03) 5808-895 ali 070 817-985. 182 TELIČKI simentalki, 250 kg ter bikca, 220 kg in 300 kg, prodam. Telefon 5772372. 194 TELICO simentalko, v devetem mesecu brejo-sti, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 203-914. 198 DVA bikca simentalca, 130 do 150 kg, prodam. Telefon 041 324-256. š 46 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, od dobre krave, in žrebeta, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 051 839-116. 193 200 kg prašiča ali polovice, domača hrana, zakol možen pri prodajalcu, prodam. Telefon (03) 5822-134. 197 KUPIM PRODAM • r1 n i. ODDAM 8-dnevno potovanje v Španijo oddam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5739332. 180 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 5874 SUHE gobe jurčke prodam. Telefon 041 210119. 15 SENO in otavo, v kockah, prodam. Telefon 051 202-893. 167 VINO, rdeče, belo in rumeni muškat (bizelj-ski okoliš), prodam. Telefon 031 741437. p Žalostni, da smo ga izgubili, a zelo srečni, da smo ga imeli ... Z A H V A L A Zapustil nas je STANKO LESKOVSEK iz Vrtne ulice 19 v Štorah Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sokrajanom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče, za svete maše in lepe misli, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi 196 VABLJENI na tečaj klasične masaže s pripravo na npk. Za informacije in prijave pokličite po telefonu 031 723-848. Za zaposlene obstaja možnost povračila stroškov izobraževanja. Avrora, Sara Josić, s. p., Ul. frankolovskih žrtev 17 a, 3000 Celje, telefon 031 723-848. š 40 PROSTOR in osebo za prodajo vina, v privatni hiši ali v zasebni trgovini (cvetličarna, pekarna), na območju Celja ali širše okolice, iščem. Telefon 040 581-943. p ZLATKA Koren se opravičujem za v afektu izrečene žaljive in neresnične besede sosedu Edvardu Svetu dne 26. 11. 2009 ob 11. uri. 136 NOVA RUBRIKA novotednik 38-letna situirana in izobražena Celjanka želi urejenega prijatelja do 53 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 191 SIMPATIČNI moški, 36 let, želi moškega od 30 do 56 let, za avanturo. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 191 IŠČEM delo: enkrat tedensko, 8 ur: pomoč starejšim osebam ali pošteni, prezaposleni družini. Kuham, likam, pospravljam, delam na vrtu. Telefon 041 830841. 183 Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. 200 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Solinič, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZLjSL K VAM, L\h t L ZJlk LAM, l/V-e-C t L Delovna upokojenca V gostišču Zibika v Grižah sta v družbi kakih 50 svatov praznovala zlato poroko Marija in Vlado Tomašič iz Liboj. Obred zlate poroke sta opravila Tatjana Žgank Meža in Henrik Krajnc. Življenje zakoncev Tomašič je bilo zelo pestro. Zakonsko zvezo sta sklenila v kraju Vratešinec na Hrvaškem, kjer sta nekaj časa tudi živela, potem pa je moral Vlado s trebuhom za kruhom, kar ga je pripeljalo v rudnik Liboje. Medtem se je rodila prva hčerka Štefka. Ločeno so živeli kar tri leta in v tem času se je rodila še Danica. Leta 1963 pa se je družina dokončno preselila v Liboje. Medtem ko je Vlado delal v rudniku, je Marija skrbela za družino, ki se je povečala še za Zlatka in Zorana. Živeli so skromno, a srečno. Svojo delavnost, dobro voljo in odprto srce sta vztrajno prenašala na otroke, ki so se kmalu postavili na lastne noge. Postali so samostojni in delovni. Potem se je zaposlila še Marija, delo je našla v Kil Liboje, kjer se ji je po zaprtju rudnika Liboje pridružil tudi mož Vlado. Oba sta se v tem podjetju tudi upokojila. Sčasoma je njihovo življenje postalo bolj lagodno, včasih premajhno stanovanje je postalo skoraj preveliko. Ko se zbere vsa družina, njuni otroci, zakonci ter 5 vnukov in 6 pravnukov, pa je znova pretesno. Ko sta spoznala, da ju otroci ne potrebujejo več, sta si v bližini rojstnega kraja postavila hiško z vinogradom, ki od njiju zahtevata veliko dela. Kljub temu sta tam zelo rada, družita se s sorodniki in prijatelji, privoščita pa si kopanje v bližnjih kopališčih. TT Cerkvica iz snega Sneg je lahko spodbuda za umetniško ustvarjanje. Takšno simpatično cerkvico je postavil Janko Završek s Planine pri Sevnici. FOTO TEDNA Foto: SHERPA Po opravljenem obredu so bile med zdravico izrečene mnoge lepe želje. Tisoč pohodnikov zdravju naproti Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo 28. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki je eden izmed najštevilnejših zimskih pohodov pri nas. Posebni vlak je pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele in naprej proti Velenju, na Goro Oljko so namreč prišli tudi iz andraške, velenjske, šoštanjske in šmarske strani. Vseh je bilo okrog tisoč. Privabilo jih je pravo zimsko vreme in dolgoletna tradicija. Pla- ninsko društvo Polzela je vodilo pohod s Polzele in Šmartnega ob Paki. Pri planinskem domu so udeleženci prejeli okrepčilo. Pohodnikom, ki so se pohoda udeležili desetič ali dvajsetič, so podelili posebna pisna priznanja. Med pohodniki, ki so bili na vseh 28 pohodih, sta bila Štefka Jordan iz Šempetra in Nandi Glavnik s Polzele. TT Utrinek s sobotnega pohoda Med poslovilno mašo škofa Antona Stresa Št. 5 - 19. januar 2010 -