118. stniiin. * I IMIjlll, l UNJtljrt, 2. jllijl 1917. i. mi. ^^^^^^^^^^^^^^^^f ^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^l^i ^^^^^^^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^H I^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^E^E ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^H ^^^^^^b ^^^^^^^^^D ^^^^^^^^^^h ^^^^^^I^^HS fl^^^^^^B ^^BPQB9n^y9^^B 53^đ?5^^S^P^^?^^^» fl .Slovenski Narod' T#l|« ?• poitl: m Avstro-Ogrsko: odo leto skupaj naprej . K 28-— Pol leta „ „ . . . 14 — četrt leta „ .... 7-- i oa mcsec . «... 2*50 | za Nemčijo: Icdo leto naprej . . . . K 33*— xa Amcriko in vsc druge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vpra5an]em glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnltoo (spodaj, dvorišne lcvo). KnmfioTm ulica £L 5, Utolon it 85. Iihala vsak 4aa svečar tsv*a«4l aaialla la prozaika. Inserati se računaju po porabljenem prostoru in sicer: I mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 viri., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., p*irte In zahvale (ftnak prostor) 10 vin. Pri večjih inserrijah po dogovoru. Na pismena naročila brer istodobne vposlatv* mročnine se ne ozira. „narodna tlskaras" ttlafoa 4t. 85. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, rekla ničije, inserati !. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v L)ubijani dostavljen na dom ali Če se hodi ponj : cele leto naprej . . . . K 26*40 I pol leta „ ..... 13*23 ] I četrt leti „ ..... 6*60 I ni mesec „ ...'.» 2-20 Posamezna stevilka velja 10 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. * Uredništvo: Eaallo7a ulica it. 3 (v pritličja levo), teleloa št. 34. flaše oralo porodio. Dunaj, 30. junija. (Kor. urad.) Uradne se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Sovražni artiljerijski ogenj. ki Je ie nekaj dnl sem narašcal. se je od včeraj opoldne v okolici Brzežanov In Koniuhov stopnjeval do najvec?e sile. Kier to zahteva položai odgovara naša artilieriia z msčnim uni-čujočim ognjem. Od Koniuhov sem izvršeni infanteriiski napad se je zlo-mfl v našem zapornem ognju. ITALUANSKO BOJIŠČfZ. Sovražni ttalijanski letalci so rrgli v blizini Trsta več bomb. Na gori Orti^ari smo spravili đo-sedaj 12 vplenjenih topov. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Ničesar poročati. Šef generalnega štaba. Dunaj, 1. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. V vzhodni Galiciji Je pri armodi geoeraZobersta v. Bohm - EnnoHžja cbramna bitka v pohiem teku. Po večdnevnem ocitneai narašcan»u ar-tiljerijskega ognja se je razvila vče-raj artiljerijska bitka do največje sile; tudl najtež.ii topovi so posegli vnies. Popoldne so se pričeli Južno in jugovzhodno od Brzežanov in pri Konju hi h moćni infanterijski napadi ki smo jih povsod popoinoma zavr-nili; kjer so se mogli deii sovražne in-fanteriie v našem uničevalnem ognju sploh dvigniti, so obležaii ▼ zapornem ognju. V poznih popoidanskih urah se-verozapadno od laločev poizkušeni zelo silni napad se je ziomii v izborno zbranetn artiljen.iskem ognju. Proti polnoči je poskusil sovražmk južno od Brzežanov brez artiljerijske priprave prodretl, zavmili smo ga. Čez noč je popustO artiljerijski ogenj, v iu-tranjih urah pa je zopet ožive!. ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Pri soški armadi so vdrle naska-kovalne pat rulje ogT5k!h armadnih polkov št. 71 m 72 pri Vrtoibi do druge sovražne crte, zavrnHe tam dva protinapada ter vfele enega častnika in 156 mož. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE, Ničesar pomembnega. Sef generalnega štaba* Berolin, 30. junija. (Kor. urad.) VVolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina presto- lonaslednika Ruprehta Ba- varskega. Ob deževnem vremenu ja ostalo bojno delovanje artiljerije v zmernih inejah. Zgostilo se je do močnega ognja samo na malo točkah. Popo!dne je vdrla neka angieška stotnija, spremljana od globoko letećih letal jugo - vzhodno od Annentieresa v naše jarke. V protisunku smo jo takoj zopet vrgli ven. Ponoči smo zavrnili na več točkah sovražne iz vidne čete. Lastni šunki ob Vseri in severo-zapadno od St. Ouentina so nam pri-uesli več Belgifcev \n Francozov, ki smo jih vjeii. Armadna skupina nem§ke-ga prestolonaslednika. Včeraj zjutraj so bavarske čete po uspeštii strelski .oricravi izvrfije nasi!en izvidni sunek jugo vzhodno od Corbem ja. Ćete so v šunku pro-drlje na 1200 m širine t.ia do zadnjih franco^kih črt ter so kljub žilavi obrambi razstrelHc nekai kritii. Z velikim števiioni vjletih so se nemotene od sovražnika vmile v svoje larke. Zvečer so razširiii westfalski polki uspeh pre?>njecja c'iieva \ shodno od Cernyja. V nresenetl.iivern jurišu so vzeli več sovražnih črt iarkov južno od pristave La Bovelle. Število vjetai je ze!o naraslo. Istočasno so Francozi dvakrat z močninsi stigmi napadii pri Cemvrj. \'r^i r-no |sh v tližinskem boju nazaj. Tuđi na zapadnem brc^u Mcse smo povećali nridchitev z dne 2S. \\x* mj3. Na v7hodneTi pobočju visine 304 je zavzel r?ek- poznanjski polk kako 500 metrov franeoske pozicije. Naškakovalni oddefki, šestavljeni iz Brandenburžanov in BerJincev, so se poIastiJi sovražnih jiarkov v nizini, se-gajoci od Bethincourta proti Esnesu. Dne 28. in 29. jjun;5a 5mo pripe-Sali nazaj 825 vjetih. Sovražnik se žilavo upira. Njegove krvave izjrube «o velike. Poveća! jih ie še z brezu speš-nimi protinepadi na .iuoro-vzhodnem robu gozda pri Avocortu in proti jugozapadnom pobočnu vis?ne 304. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode <\ 1 - brehta W u r t e m b e r š k e g a. Ničesar histvenega. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna skupina gener. feldmaršala princa Le- opolda B a v a r s k e s a. Vsled naraščaioče^a pritiska ostalih ententnih držav, dobiva rusko bojno delovanje v vzhodnji Galiciji vtisk nameravsnih nanadov. Močan ruski uničava!ni egenj leži od včerai na na?Ah noz?ciiah od železnice Lvov - Brodi do višin pri Brzežanih. Pri Konjuliih so nonoči napadle ruske sile, v našem uričeval-nem ognju pa so valovile z izg«jbami naza;. Tuđi severno in severo - zapadno od Lučka se je rusko strei.iarne moč-no ojačilo. Na fronti generalober-sta nadvojvode Jožefa in pri armadni skupini genc-ralfeldmaršala v. Macken-s c n a .ie položaj neizpremenien. Prvi generaini kvartirni mojster v. Lndendorff. • • • Berolin, 1. iulija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJ?ŠCE. V dežju in inegH je osiai na celi fronti v skeraj vseh odi^kih ccenj slahoten. Neksi izvkinih bcicv ?e poteklo za naše izvidaike ustsšno. Pri armadni s !t u p i n i nemškega prestolonaslednika so Francozi zanian fjoskusili zopet z?vzeti od navih čet ob Chemin des Daniesu in na zapadn. fcregu Mo-se zavojevane prednosti. Vzhodno cd Cemvja je «ovrsž-nik po kratkem stopniovan»u ognia trikrat napade! na vNoki nlanoti južno od pristave La Bovelle zavojevane jarke. Vse napade smo krvavo zavrnili. Izrabliajoč zmedo pri so-vražniku in odvrnitev njegove pozornosti so lippenski bataljoni bolj proti vzhodu do ceste Ailles - Pa!ssy na-skočili franeoske crte. S tein uspe-hom se je zvišalo število od mnogo-krat preizkušenih westfalsl:ih divizij v treh boith vjetih na 10 častnikov in nad 650 mož. Na zapadnem bregu Mose so po-skusili Francozi v večkrat obnovljenih napadih vreči nas iz jarkov, za-vzetih ob visini 304 in vzhodno od tam. V zapornem ognju in v ljutih I oiih z ročni mi granatarai smo jih zavrnili. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna skupina general feldmaršala princa Le-opolda Bavarskega, Ruf ka vlada se ni mos!a odteg-nlti pritiskanji: vodUnih enlcntnih držav ter je prlčela z napadalnini gibanjem dela arrrade. Po uničevalnem ognju, ki je tra-ja! čez dan proti našim pozi čija m od gornje Stripe tja do Narsjovke, so vfedili popoidne silni napadi ruske in-fanterije na fronti kakih 30 km. Povsod Je naš obran^bni ogenj prisiHl nap^dr«lne čete. da so z izgubaoii va-lovile naza*. Ti?di ponočni stmki, pri katerih so Rase brez artiljerijske priprave pognaii v ogenj, so se na obeh straneh Brzežanov in pri Zvižinu brez uspeha zSomiti. Streljante se je razširilo proti se-veru do srednjega Stoh3da, proti ju-su cio Staništavova, vendar do sedaj tam ša nišo biii izvršeni napadi. Med Karpati in Crnim morjem iiobeniii posebnih dcgodkov. MAKEDONSKO BOJlSCE. Na desnem bregu Vardarja so zavrnile bolgarske straže pri Alčaku Malem napad nekega ansleškega ba-taljona. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. fiemšHo uecerno poroosla. Berolin, 2. julija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. julija zvečer: Na zapadu malo b o j n e g a d e I o v a n j a. Zjutraj se je po-nesrečil an^leški napad p r i L e n s u. Na vzhodu so priveclli napadi Rusov pri Konjuhih in med Zloto Lipo in Nara-jovko do novih bojev. ■ jgP^ ^7 g 9 9 GRŠKA PRETP y LA DIPLOMA- TICNE STIKE S CENTRALMMI DRŽAVAML London, 30. junija. (Kor. urad.) Remcrjev urad poroča iz Aten dne 29. jun i ja: Grški poslanik v Bero-linu, na Dunaj u, v Carigradu in Sofiji so bili od-poklicani. Diplomatični stiki so pretrpani. GRŠKA V VOJNEM STANJU. Amsterdam, 30. junija. (Kor. ur.) Rcuter poroča iz Aten: L) a s i r a v -no vojna šc ni napov cd ana, je vlada mnenja, Ja se na-hajaGrška s centralni ni i državami v voinem stanju. Basel, 29. junija. Rimski »Messa-g'ero^ piše: Venizelos se je prej ved-no zavzemal za intervencijo na strani entente. Francozi so že govorili o nastopu armade 300.000 Grkov prot! Bolgarom v Makedoniji. Zdi se. da so se zmotili. Venizclosova prvra naloga bo reorganizacija dežele in armade. Sele potem se bo mogel baviti z druginii nacrti. Ta naloga se ne bo dala tako hitro resiti in ni nikakor lalika. Zdi se pa. da se vojna še ne bliza koncu i'i Grki bodo imeli še časa dovelj, da nastopijo, će bodo hoteli. SporočUo na Dunaj??. Dunaj, 30. junija. (Kor. ur.) Grški podanik rc je cg»asil danes po-noldnc v ziinanisrj mini.strstvu ter podal po na roči!u svoje vlade to-le izjavo: Ker ;e fjdaj Jo^o/^na edinost med obema t'cioma v dva tabora raz-ccpljenc Grškc in ker se bore grške čete ra makedonski fronti, se zdi jarški vladi potrL^n^ pretrpati tiiplo-matične stike z Avstro - Ojrrsko. Gospod Grvoiiris. ki je s to ;z-javo v zvezi zanross1 za svrje potne listine, je ober.en? sr»orcči!, da je ni-zozcrrsko poslanistvo prevzelc var-^tvo mrskih inreresov v monarhiji Venlzelcs ra dslu. Lupano, 3D. junija. Secolo : poroča iz Aten 27. t. m.: Verizelos je pregledal kretske čete ter je pri tem z balkona svoje niše proglasil. da bo dal obsoditi politike, ki luinirajo de-želo, da bo kaznoval provzročitelje decemberskih orgij. da bo očistil vojsko in upravo nečistih elementov fti da bo vpoklical letnike 191^. in 1917. Pozncje bo vprasal narod, ali je pripravljen na nove žrtve za domovino. Curin, 30. juniia. Iz Aten pero-čajo: Vojni minister je kasiral patente več kot 250 častnikov, med njimi sedmih generalov zaradi nepokornosti napram ukazom nove vlade. London, 30. junija. (Kor. urad.) >DaiIy iMaiU- poroča 28. junija: En-tenjne čete zapuste zvečer Atene. E n polk v e n i z e-listične narodne armade jih bo nadomestil. Lugano. 30. junija. (Kor. urad.) Italijanski listi javljufo: General D a n g 1 i s, dosedaj član solinske a lađe, je imenovan za vrhovnici povelj-nika grske armade. Dusmanis, M e t a x a s in G u n a r i s so prispeli s še 26 izgnanimi Grkhi v Ajaccio. Atene, 30. junija. (Kor. urad.) Vlada je odpiistila germanofilske vsled decemberskiii dogodkov kompromitirane uradnike. V Tcsaiiji so razkrili nove zaioge orožja. Generali, ki jih je Doklical Venizelos iz Fcloponeza, so prispeli v soboto v Atene, izvzemši Papulosa. Protivenizelistični izgredi v Atenah. Milan, 29. junija. (Kor. urad.) >Secolo« poroča iz Aten; Prihod Vc-nizelosa v Atene je izzval nemire in spopade med venizelisti in kralju zvesto stranko. Franeoske in ruske čete so napravile mir. V Atiki je sedaj razdel.ienih kakiti 40.000 ententnih vojakov. Venizelos je mnenja, da bo v kratkem obvladal položaj. Vrhovni koinlsar Jonnart je manj optimisti-čen. zlasti ker so kralju zvesti zaprli na Peloponezu mnogo Venizelistov, jih pretepli in obsodiH pred improvi-ziranimi vojnimi sodišči. Princ Niko-laj se odpelje v Švico, princ Krištof na Angleškc. Proti novi vladi. Berolin, 30. ^unija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča, da je berolin-ski poslanik Tlieotokis brzojavno za-hteval od nove grške vlade svoj od-pust ter izročil posle poslaništva pr-vemu lcgaciiskemu tajniku Polychro-niadisu. Amfisa zasedena. Solun, 27. junija. (Kor. urad.) Reuter. Francoska konjenica je za-sedla mesto Amfisa (Salona). Razoroženje grških čet v Peloponezu. Lugano, 28. junija. (Kor. urad.) Ententa razoroža zdaj v Peloponezu se mudeče kralju zveste čete, ker se te postavljajo proti ententi ter so po-nekod provzročile tuđi izgrede. Grška in Italija. Milan, 29. junija. (Kor. urad.) >. Secolo« poroča iz Aten, da name-rava Venizelos takoj postaviti komisijo, ki bi imela namen, poravnati na-sprotstva med Grško in Italijo v obo-jestranskem interesu. Protektorat nad Albanije. Zeneva, 30. junija. Pariški listi poročajo, da stoje franeoske čete generala Sarraila samo nekaj kilomet-rov od Janine. »Guerre Mondiale« pravi, da dokazuje to dejstvo in pa dejstvo, da se Anglija brani priznati italijanski protektorat nad Albanijo, jasno nezaupa-nje in ncedinost ententnih držav, ki so pri svojih korakih proti slabotni Grški nastopale tako edino. Kralj Aleksandcr pod nadzorstvom. Ženeva, 26. junija. Iz Rima poročajo, da je grški kralj Alekeander popoinoma pod kuratelo Jonnarta, ki je odredil, da se mora kralj takoj po za-prisegi umakniti na neki grad na deželi. ' Vojna z Ifalijo/ Iz bojev za Ortigaro. Iz vojnih poroČil: Proti sovražniku pred Porto Lepozze proti Cimi Maora se je nahajalo iz bojev najnovejse ofenzive še malo italijansko gnezdo. Ko so bile sovražniku vse pozicije, ka-tere je zavojeval od 10. junija, zopet vzete, je zletel 29. t. m. Še iz te svoje ostale pozicije. Izgubil je pri tem okoli 400 vjetnikov. Protinapad Itali-janov je bil že v kali zadušen. Plen iz bojev za zopetno osvojenje Ortiga-re, v katerih je Ie malo naših bataljo-no pripeljalo vjetnikov trinajstih itali-janskih bataljonov, šestih stotnij strojnih pušk in šestih gorskih bate-rij, se je še povečal. Vplenili smo še dve strojni puški, nadalje tri topove kalibra 7*4 cm, tako da smo vzeli Ita-1 ijanom vsega vkun deset topov. Ita-lijani so izgubili poleg vjetih oficir je v tudi enega polkovnika in enega ma-jorja. Naasiažki visoki pla-n o t i. Iz vojnih poročil: Dosedanje bojevanje v okolišu Sette Communi je bilo razmeroma kratko, ali poseben značaj gorske vojne v zvezi z energično obrambo številnih navalov ]e provzročil Italijanom tako močne izgube, da dovažajo sedaj neprestano nove čete in nov materijal. Zlasti po noči je živahno gibanje na cestah iz Asiaga in Gallisa v gorovie. Vedno in vedno kažejo žarometi dolge itali-janske avtomobilne kolone. V doseda-njih bojih ie bil italijanski bobnajoči ogenj, v tem skalnem labirentu dvakrat občuten. izredno ljut. Njihovi napadi s plinom, ki so hoteli zlasti onemogočiti dovroz po dolin^h, so bili jako težki. posebno pa so skušali Ita-lijani pobiti c. in kr. čete z grozovitim bombardiranjem z miuami največjega kalibra. Na posamezne odseke je padlo 12.000 do 15.000 min, v minuti povprečno 65 do 70. Italijanske napa-dalne čete so bile sestavljene iz posebno izbranih, gora vajenih forma-cij, ki so poznale tuđi že tamkajsnje kraje in so prodirale z lahkoto po strmih pobočjih. Za napade so pripravili Italiiani močne sile, treji zbor, ob ka-terega hrabrosti so se ti napadi tako hitro razbili, je naštel osem sovražnih divizij. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 29. junija. Artiljerijski boj je bil včeraj na vsej fronti prečej živahen. Na sovražnikov ogenj na Alo smo odgovorili s ponovnim obstreljevanjem kolodvora v Callianu. Na asiažki visoki planoti je izvršil sovražnik ljute koncentracije ognja v pokrajini Col di Agnello. Pri Sveti Luciji so bile zveze večkrat pretrgane z našim ognjem. Zvečer so razvijala sovražna letala nad Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 2 julija 1917. 14a. Stev. kraškimi crta mi veliko delovanje, ka-tero je ogenj naših odbijalnih baterij w Snkovito pobijal. ITALUANSKI PARLAMENT. Sonninov govor. Lagano, 30. junija. (Kor. urad.) V včerajšnji tajni seji poslanske zbornice je imel Sonnino velik govor, ki je bil velepatrijotičen in velikega mo-raličnega učinka ter velikega uspeha. Nadalje so govorili vojni, mornarički in munidjski minister, na kar je dal predsednik predlog za sklep debate na glasovanje, ki je bil tuđi sprejet. V nadaljevanju tajne seje se je razprav-ljalo o raznih dnevnih redih. Danes bo javna seja, v kateri se ima irvr&iti glasovanje. Kralj je imel dvakrat pogovor z Bosellijem in Sonninonn Glasovanje o vladu! iz|1yL Curiti, 30. junija. (Kor. urad.) Ita-lijanska zbornica je sklenila s 361 glasovi proti 63, da priđe preko vladne izjave na dnevni red. Odstop itaitjanskega mlnistrskefa predsednlka. Lugano, 30. junija. .Corriere della sera* potrjuje vesti, da ministrski predsednik Boselli v kratkem odstopi, in sicer radi svoje visoke starosti. Isti list pa oporeka vesti, da bi mu utegnil nasledovati Orlando. I Ruska ofenziva RUSKO URADNO POROClLO. 26. junija. Zapadna fronta. V smeri na Zločov v okolici vaši Perepelniki je močen sovražni odde-lek pod zaščito artiljerijskoga ognja poskusil približati se našim strelskim iarkom, naš ogenj pušk pa ga je pre-Knal. Južno od Brzežanov v okolici vaši Svistelniki so po silnem artilje-rij^kem obstreljevaniu oddelki sovražne pehote vdrli v prvo crto treh naših stotnij, ko so pomorili Nemci straže. Naš protinapad jih je prisili], da so se umaknfli v svoje jarke. So-vražna težka artilieriia je začela silno obstreljevati Redon, Potutore, Rfbnike in Kotov. Na ostali fronti ogenj pušk. — Romunska fron-t a. Ogenj pušk. 27. i u n i j a. Na zapadni fronti In ob romunski fronti ogenj pušk in le-tafsko delovanje. 28. Juni j a. Zapadna fronta. V smeri na Kovel je sovražnik spustil dim, ki ga pa je rahli veter razgnal predno ie dospel do naših jarkov. Južno od Brzežanov je napa-del sovražnik po silnem ognju metal bomb v noći na 27. t. m. neki naš naj-sprednji strelski jarek. Ko so Nernci obsuli branitelje jarkov z ročnimi granatami, so se odstranili ter vzeli s seboj vietnike. V okolici Kuropat-nikov in Sibalina je sovražnik silno obstreljeval naše jarke z artiljerijo. — Romunska fronta. Ogenj pušk. Vandervefde o Rusiji. Stockfaohn, 29. junija. (Kor. ur.) Vandervelde je sprejel stockholmske m druge Časnikarie ter jim na t/rza-devno vprafanje povedal svoje mne-nje o Rusiji. Med drugim je izjavil: Nasprotniki naj pokopljejo vsako upa-nje na neparatni mir. separatno pre-mirje in na nesporazumHenfa v en-tenti. Carizem je zapusti! revoluciji strašno \relik dolg. vendar je, kakor mi Je Brusilov nedavno izjavil: Mi prevzamemo bolnika, ki pa je sedaj v popolnem okrevanju. Glede stockrnlmske konference Je ponovfl Vandervelde. kar je b!l v znanem pismu delavskemu sovjetu pisal, da mu je moralično nemogoče, sestati se z nemškfmi socijalisti većine, đokfer odobravajo cesarjev nastop. Glede slučaja Orimm je zjavil: Ta slučaj je pokaza!, da je ruska vlada odloćena, da ne trpi, da bi se pod plaščem svobode ali miru v Rusiji de-lala propaganda za nemško stvar. Protf razpustu dume. Stockholm, 27. junija. (Kor. ur.) »Russkaja Volja« poroča, da se je zadnjo soboto sestal pod predsed-stvom Rodzijanka interimistični odbor državne dume k seji. katere se Da progresisti in kadeti nišo udeležilf. Razmotrivali so od delavskega in vojaškega sovjeta predlagani razpust dume ter se izrekli za to, da se to vprašanje ne more odložiti, predno rriso potekli mandati članov dume in da provizorična vlada nima pravice, raspustiti dume. Duma proti delavskemu sovjetu. Petrograd, 29. junija. Na nejav-nem zborovanju članov dume se je vršil razgovor o zadnjih sklepih kongresa vseh delavskih in vojaških sov-ieto\\ ki so zahtevali razpust parlamenta. Soglasno se je izreklo mne-nje, da duma kot organ narodnega zastopstva ne more prenehati. Duma ima patriotično dolžnost, da po potrebi dvfgne svoj glas fn da svari domovino pred nevarnostmi, ki ji groze, kakor tuđi, da ji pokaže pravo pot. LSTAVODAJNI ZBOR. Petrograd, 28. junija. (Kor. ur.) Provizorična vlada je razglasila dekret, s katerim določa kot dan volitve ustavodajni zbor 30. september 1917 ter sklicuje zbor na dan 13. oktobra 1917. leta, Anarhisti v Rusiji. Karlsnihe, 30. junija. »Novoje Vrerrrja« poroča, da je sedaj v Petro-gradu 35.000 anarhistov, ki so izborno oboroženi s strojnlmi puškami in municijo in katerih število se dan na dan veča iz vrst dezerterjev. V od- prtem pismu provizorični vladi groze anarhisti, da bodo v slučaju vojaških operacii na fronti razstreliii pe-trogradsko oboroževalno industrijo. Kercnjskcmu so opetovano noslali pisma, v katerih mu groze, da bodo proglasili svoje vojno pravo nad Pc trocrrad^m. će se jim ne prizna po-po!m> 7r^rov:i!na svob«-da, Stockholm, 30. iunija. Provizo-rična vlada je izdala proklamacijo v kateri se prebivalstvo glavnega me-sta pozivlia. da naj bo mirno. Ker ;nj-skij sam je šel v V'iborsko četrt. V svojem nagovoru je Kercnjskij izia-vil: -»Tuđi čas miru bo prisel*, nakar mn je navzoči sociialistični govornik Axelrod zakfical: »Tuđi revolucija se je izvršHa / dejanji in ne z besedami." Malino. 30. jun i ja. Med generalom Brusilovom in delavskim sovjetom je prišlo do oštrih nasprotstev. ker so za Brusilovim hrhtom pre-glcdoval! nievjovo korespondenco ter našli pri tem. da je Ml v ozkth sHkih z monarlrčnimi krogi. Stockhofm. 29. jtiniia. (Kor. ur.) V Bakuju ie vdrlo 180 dezerterjev v centralno jeČo ter oprostilo in oboro-žilo 600 kaznjencev. nakar so ^ćVA ti na cesto. Vojaška patntlja jih je po-tisnila nazaj v ječo, nakar so dezer-terji streljali z gornjih nadstropij na vojake. \* mestu vlada panika. Z de-zerterji so se pričela pogajanja. V Tambovu je razglasil neki polk. ki je bil poslan na fronto, da bo izsilil svojo osvoboditev, če ga do 8. julija ne bodo poslali dornov. Tuđi druge rezervne čete tamošnjega oolka so se branile oditi na fronto. Enaka porobila prihajajo iz Rostoka ob Donu. Iz Orgejeva, Odese in Uščijagina poro-čajo, da so čete tam plerile. Mirovne demonstracijfe na Ruskem. Stocknolm, 30. junija Danes se vršno v ruskih mestih demonstracije za skorajšnji splošni mir. sklicanje ustavodajnega zbora in uvedbo demokratičnih reform proti reakciji. Demonstracij se udeležuje tuđi petrograd ska garnizija. ki v ostalem obso-ja demonstracijo bol§evikov. Kozak! in agrarno vprašanje. Petragrađ, 27. iunija. (Kor. ur.) Splosno zborovanje kozakov je soglasno sklenilo. da odklanja vsako mi^el na separatni mir ter pripozna-va potrebo voditi vojno do popolne zmage in v sporazumu z zavezniki. Nadalje strogo graja dezerterje, ki jih označuje kot izdajice, in končno po-z:v!fa ljudstvo, da naj podpisuje vojno posojilo. Petrograd, 30. jnnija. (Kor. ur.) Petrogradska r»rzoja\*na agentura poroča: Vseruski kozaški kongres je odohril z vsemi glasovi proti enemu glasu tole resolucijo gleds ngrarnega vprasanja: 1. Vsa -posestva, ki so danes last kozakov in tvorijo njih historično deđfčino, ostanejo v njih lasti. 2. Vsa posestva. ki leže v koza-?k-ih pokrajinah ter so bila pod starim režimom dodefiena posameznim ose-bam, ter ona polia. ki tih posedujeta tam država m cerkev. se marajo vr-nit? prvotnim posestnikom. 3. V kozaških pokrajinah ležeča posestva kmetovalcev ostanejo kmetova! cem. Kerenjskii ins;icira. Petrograd, 30. junija. (Kor ur.) Vojni minister Kerenjskij je odšel v Kasan in v Kavkazijo, da inspirira tamošnje čete. Predpreiskava proti bivšim ministrom. Curib, 30. junija. Iz Petrograda poročajo: Izredna preiskovalna komisija je sklenila otvoritev predpreiskave proti Stirmerju, Protopopovu, bivšemu justičnemu ministru Dobrovoljskemu in generalu Rennenkampfu. V Sebastopolu. Amsterdam, 28. junija. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Odese 22. t m.: V Sebastopolu vlada sedaj navidez mir. Admiral Pukin je prevzel povclj-ništvo nad brodovjem. Aretirani čast-niki. med njimi admiral Kolčak in ka-pitan Smirnov, so bili zopet izpu-šćeni. Rvald mmaM In nue. Stockholm. 26. junija. V Petrograd u se mudeči zastopniki fronte so pozvali rusko vlado, da na) vpokliče vse menihe v vojaško službovanje in vse nune za delo na polju. Napetost med Rusijo fn Romunsko. Frankfurt, 30. junija. „Frankfurter ZeitungM poroča iz Stockholma : Vsled izvršene smrtne obsodbe neka-terih romunskih socijalistov, se zdi prelom med Rusijo in Romunsko ne-izogiben. Ruski vladni krogi ?kušajo dokazati, da so Romuni sami temu krivi. | tnteiune pogodbe. i Rotterdan. ?8. junija. »Dailv Mail< poroča: Vojn^ konterenca za-veznikov je skieniia iz vcjaških raz-logov ugovarinti uroti objavi entent-nih pogodb, ki jo zahteva Rusija. Bitka ia napadu. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 29. ju ni ja popoidne. Sovražnik je bii čez noć na fronti ob Aisni zcjo delaveu. Silnemu topovskemu ognju so sledili zeio živahni napadi v okolici Cernvja, južno od Corbenyia in scverozapadno od tam. Vse ie po-skuse smo zlomili z ognjem ali pa zavrnili s protinapadi. Svoje pozicije smo držali. Boj je bil posebno živa-hen v okolici Cernyja, kjcr so sovraž-niki opetovano na dveh raziičnih toč-kah na£e fronte napadali. Severovz-hodno od vari Cerny smo z močnim in krepkim orotinapadom vrgli nazaj sovražne oddelke, katerim se je bilo posreolo ustaliti se v naši prvi crti. Sovražnik je pustil mnogo mrtvih na prostoru in vjete v naših rokah. Na levem bree^u Mose je sledil v okolici grozda Avocourt in visine 304 na silno obstreljevanje naših pozicij z veliko-kalibrskimi ^ranatami proti 6. in 30 minut mogočen nemški napad, ki so ga izvršile posebno izvežbane napa-dalne čete na fronti kakih 2 km zapadno od visine 304. Sili našega ognja se je posrećilo napraviti nered med napadala, ki so se ustalili na nekate-rih točkah naše prve crte. Nadalnji sovražni poskus proti našim pozicijam vzhodno od visine 304 smo danes zjutraj proti 3. in 45 minut popolnoma zavrnili. 29. junija z v e č e r. Po krva-vem neuspehu zadnje noči v okolici Cernv je sovražnik nanovo napadel severovzhodno od te vaši. Po več brezuspešnih poSfcusih, ki so jih stali resne izgube, se je Nemcem iznova posrećilo vdreti v točke prve Crte, od koder smo jih bili pregnali. Jugo-vzhodno od Corbćnvja so izvršili Nemci tekom te noči posebno silen napad. Sovražnik je zastavll tam več bataljonov, katere so posebne napa-dalne čete potegnile s seboj ter so skušali večkrat vzeti naprej moleči kot naše crte na obeh straneh ceste iz Laona v Reims. Napadalni valovi, zlomljeni od našega ognja, nišo mogli vdreti v naše jarke ter so morali z močnimi izgubami valoviti nazaj. Na levem bregu Mose traja silni artiljerijski boj v odseku visine 304 in go-zda Avocourt. Dne 28. junija zvečer je izstrelil daleko segajoč nemški top več granat vetikega kalibra v smeri na Dunkeroue. Belgijsko poročilo. 25. I u n i j a. Nekaj vaši za našo fronto je ponoći artiljerija obstrelje-vala. Nemška artiljerija je zlasti silno namerila svoj ogenj na več naših baterij. Čez dan je bilo artiljerijsko delovanje zlasti silno na južnem delu belgiiske fronte. 26. junija. Sovražni ogenj na naših zveznih crtah. Artiljerijski boji so bili posebno živahni v okolici Rnmscapella, nixmuidna. Repingha in Pvpaegela. Precej živahen boj z br.Tnnami v smeri na brodarsko nišo. 29 j u n i j a. Čez noč je napadel sovražni oddelek neko našo postojan-ko, naš ogenj pa ga je pregnal. Čez dan silno artiljerijsko delovanja. ki se je obraćalo zlasti proti nekaterim našim baterfjam. Zivahcn boj z homba-mi v odseku brodarske niše in boj z ročnimi granatami v smeri na Dix-muiden. ANGLESKO URADNO POROClLO 29. j u n i j a. Včeraj po noči smo napadli najsprednjo sovražno pozicijo na fronti kakih 2000 jardov južno in zapadno od Oppvja ter jo zavzeli. Vse svoje cilje smo dosegli, vjeli smo več mož in vplenili strojne pusice. Na široki fronti južno od potoka ^ouchez nadalje pridobivamo tal. vdrli smo v Avion ter smo tu vjeli še nekaj mož in vplenili šest strojnih pušk. Po noči smo zavrnili sovražni sunek severno od Chernyja. Izvršili smo uspešen napad na sovražne jarke jugovzhodno od Loosa. Od vesolnega potopa največja nesreča. Rotterdam, 27. junija »Westmin-ster Gazette« piše v uvodniku p go- voru Llovd Oeorga v nedeljo v cerk-vi v \Valesu. Rekel je, da je sedanja vojna največja nesreča od vesolnega potopa sem. Če se to uporabi na London, pomeni to, da ne gre iskati novega sporazuma samo med bogom in ljudmi, marveč tudl med Ijudmi samiini. LIoyd George o vojni. Ministrski predsednik Lloyd Qe-orge je imel v Glasgovu govor, v ka-terem je rekel med drugim: Nikdar nišo bili možje potrebni toliko simpaiij. podpore In sodelova-nja, kakor voditelji našega naroda v tej uri. Brez dvoma je presenetljivi razvoj Rusije v tem letu slabo vpli-val na vojaški položaj, a se je že na bolje obrnilo. Kar se je zgodilo na zapadni fronti, kaže, kaj bi se bilo moglo zgoditi v letošnjem letu, Če bi bile pripravljene vse sile alirancev. Zdaj je izvežbanost, izkušenost in oprema naše armade neskoneno bolj-sa kakor kdaj poprej. Brez dvoma nam dajo zdai mnogo opraviti notra-nje homatije Rusije. Kakor je ruska revolucija brezdvomno rodili usnehe že letos in jih bo imela še pozneje, je vendar zadržala zmago, naredila jo je pa tuđi sigurnejšo in, kar je še važ-neje, povečala ie vrednost zmage, ki jo dosežemo. Rusija je zdaj svobod-na in njeni zastopniki na mirovni kon-ferenci bodo zastopniki svobodnega ljudstva, ki se bori za svobodo, bo-do^nost in demokracijo. Med tem smo Francija, Italija in ni i nosili največje breme. Naši napori so preprečili, da se ni zgodila katastrofa demokracije. Sila Angltje je Evropi še enkrat resila svobodo. A zdaj se množi moč Rusije od dne do dne, Amerika je začela pošiljati svoje hrabre sinove na evropska bo-jišča, zato bo zmaga zanesljiva in večja nego smo sami upali. Na zma-go je treba stremiti pod dvema pogo-jema. Prvi je, da se morajo odbiti ali omejiti napadi podmorskih čolnov. Naše izgube so težke in nas bodo prisilile še na dalnje omejitve naših obratov in na trdo pomanjkanje. A po jako skrbnih računih je prišla vlada do sklepa, da ne morejo podmorski Čolni ne nas doma izstradati, ne naše armade pregriati s prekomorskih bojišč. Naše izgube so bile v maju in v juniju težke, a ?a stotisoče ton manjše nego je računala admi-raliteta. Zdaj smo začeli prihaja'i podmorskih čolnom do zivega Pre-skrbljeno je, da se jim onemogoci delo ali pa bodo uničeni. — - Će storimo vse, kar treba, bodo nemški podmorski čolni taka ponesreČenost, kakor so nemški Zeppelini. Ce ne bomo za-pravijali. ne bomo stradali. Posrećilo se najn je, pomnožiti dovoz živil. Naša armada je nepremagljiva. Ar-mada je zdaj narod. Moralo naroda je treba vzdržati na visoki stopnji. Ni-kjer ne vidim ravnodušnosti ali nemarnosti. Z vztrajnostjo in krepkimi živci dosežemo zmago tako gotovo, kakor gotovo vzide jutri zopet soln-ce. Vojna bo končana, ko dosežejo zavezniki svoj cilj, ki so si ga dolo-Čili, ko so sprejeli izzivanje, katero je vrgla Nemčija civilizaciji. A če bi bila vojna končana Ie en dan prej nego bo dosežen cilj. bi bila to največja nesreča za človeštvo. Pravijo, da je nemški narod pripravljen, nam dati zadoščenje in mir. Brez dvoma bi se zdaj za gotovo ceno dal doseći mir, kajti Nemčija potrebuje mir, a to bi bil mir, ki bi dal Nemčiji gospodarsko in drugo nadzorstvo nad de-želami, ki jih ima zdaj zasedene. Mezopotamija, nekdaj žitna zakladnica sveta, je pod turskim gospodstvom postala puščava. Ravno tako je z Ar-menijo. Kar se tiče usode nemških kolonij, morajo biti odločilne želje domačega prebivalstva. Ali imajo Nemci kako željo, da se sprijaznijo s temi glavninu* pogoji? Ravnokar je avstrijski ministrski predsednik odločno odklo-nil načelo, dasemorausoda narodov urediti po njihovih Iastnih željan. A dokler se to ne doseže, ne bo miru, ali pa, če bi že nastal mir, bi ne bil trajen. Miru na pravični podlagi ne bodo narodi kmalu prelomili. Jamstvo trajnemu miru je uničenje vojaške sile Prusije. Najbolje jamstvo bi bilo demokratiziranje nemške vlade. Nemcem neče nihče predpisovati načina vladanja, a z demokratično Nem-čijo bi se pokajali z drugim duhom hi mišljenjem kakor z Nemčijo, ki jo vlada napadoželjni oblastni duh pru-skega militarizma. Vlade zaveznikov store dobro, če se drže tega razločka pri vsakem razpravljanju o miru. Evropa je napojena krvi najhrabrejših in najboljših mož, a ni pozabiti na dolgo vrsto svetih vzrokov tega bo-jevanja. To so postaje na križevem potu za osvobojenje Človeštva. Kli-čem narode naše dežele in drugih de-žel, naj nadaljujejo boj za veliki cilj mednarodnega prava in mednarodne pravičnosti, da ne bo nikdar več kruta sila sedela na prestolu pravičnosti, nikdar več barbarična moč viht Ja žezlo svobode. Nemški decnentL Berolin, 30. junija. (Kor. urad.) *Norddeutsche Allg. Ztg.« piše: V franeoskem armadnem listu skuša general Petain zelo neokretno resiti krhajoče se razpoloženje na Franeoskem. Nercsnična je Petainova trdi-tev, da se je vojna skuhala v Bero-linu, nesmiselna trditev, da bi pome-nil nemški mir robstvo in tlačanstvo Francoske. Petain prikriva, daje edina Ang'ija ovira miru. Francoska more vsak čas skleniti rnir z Nemčijo, mir, ki Francoskl ni-kakor ne pritisne pečata suženjstva, marveč, ki na novo prinese mirno sosedstvo obeh narodov, kakor je obstojalo pred vojno. Toda franeoski mogočniki vedo dobro, da prihaja z mirom za nje tuđi ura, ko se bo oglasilo maščeyanje od njih v nesrečo pahnjenega franeoskega naroda. Zato hočejo preprečiti vsak mir. Nova nemška mirovna ponudba? Stockholm, 30. junija. (Kor. ur.) Listi poročajo iz Londona preko G6-teborga, da pričakujejo tamošnji listi povodom zopetnega sestanka držav-nega zbora govor državnega kancler-ja z novo mirovno ponudbo v obliki odgovora na Ribotov govor In s posebnim ozirom na vprašanje Alzacije in Lotarinške. Nova ententna konferenca. Berolin, 30. junija. »Tageblatt« poroča iz Lugana: »Corriere della se-ra« označuje kot verjetno, da se bo> julija vršila v Londonu ali Parizu konferenca entente, vendar tozadev-no Še nišo storjeni koraki. Zavezniki se bodo na tej konferenci ražgovorili o političnih vprašanjih. Ententa proti cesarju Viljemu. Znani grof Reventlow se v bero-linski »Deutsche Tageszeitung« je umljivo jezo obrača proti različnim napadam na nemškega cesarja. Glasom »Deutsche Tageszeitung« je švedski socijalist Branting rekel: da na mirovna pogajanja ni upati, dokler bi imel sedanji vladar Nemčije moč v rokah. »Dailv Ne\ves« — citira gro! Reventlow — pravi, da je za entento glavni kamen izpodtike nemški cesar in nekako pozivlje Nemce, naj store s Hohenzollerni tako, kakor so Rusi storili z Romanovi. Iz »Deutsche Ta-geszeitung« je posneti,da se navedeni angleški list uprav besno zaganja v nemškega cesarja, dasi bi pač tuđi lahko že na Angleškem vedeli, da je stališče nemškega cesarja ;ieomajna Vojna po vojni. Ženeva, 26. junija. Župan v Pa-dui Lorini je odšel v Pariz kot za-stopnik Italije na kongresu za boj proti nemškemu vplivu po vojni, skli* canem od Wetter!e"ja. Dogodki na morju. IZGUBLJENA FRANCOSKA KRI2ARKA. Pariz, 29. junija. (Kor. urad.) Križarka »Klćber«, ki se je vozila v Brest, da se izlo-či iz službe, je zadela dne 27. junija na visini rta St. M a 11 h i e u ob mino ter se potopila; 35 mož in 3 ćast-nike pogrešamo. »Kleber«. Oklopna križarka »Klćber« je bila zgrajena leta 1902„ dolga je bila 130 metrov, široka 18 metrov, obse-gala je 7710 ton, stroji so razvijali moč 17.100 konjskih sli, vozila je 21 milj na uro. Posadke je imela križarka 506 mož, oborožena je bila z 8 topovi kalibra 16 cm, 4 topovi kalibra 10 cm in 10 topovi kalibra 4*7 cm. NA ČRNEM MORJU. Rusko uradno poročilo, 26. j u n i j a. Križarka »Breslau«, ki se že 11 mesecev ni prikazala v Crnem morju, je obstreljevala 25. junija našo brezžično postajo in sve-tilnik na otoku Fidonisej. Ko je izkr-cala oddelek čet na otoku ter so čete tam razdejale barake, je križarka iz-ginila v Bosporu, zasledovana od naših vojnih ladij. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN V CADIXU, 2eneva, 30. junija, »Corriere della sera« poroča iz Pariza: Če bo Spanska izpustila nemški podmorski ćoln, ki je v Cadizu interniran, bosta Francoska in Anglija z največjo energijo kaznovali to flagrantno kršenje nevtralnosti Španske. Madrid, 30. juni]3. (Ker. urad.) Po ministrskem svetu objavljena nota sporoča, daje nemški pod-morskičoln,krsejebil za-tekel v Cadix. danes zjutraj zapustil pristanišče terdasta^ado meje špan-skih voda spremili dve š p a n s k i t o i p e d o v k i. Madrid, 30. junija. (Kor. urad.) Reuter poroča: Kralj je pođpisal dekret, s katerim se podmorskim col nom bojujoči'i se držav prepoveduj^ vožnja v špa.TSKii: vod vi !n prjstđja uje v španskih prisiaaiSg^ U8. štev. .SLOVENS ;i ::.\ROJ-f dne 2. ...lija 1917. -Stran 3. DELO PODMORSKIH COLNOV. Berofin, 27. junija- (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Novi uspfhi podmorskih čolnov v Angrleškem Kanalu, v Biskajskem zalivii in v Severnem morju: Pet parnikov m 4 jadernice s skupaj 21.700 registrskimi tonami. Sef admiral štaba mornarice. London, 27. Junija. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča: Potopljenih je bf!o pretekli teden 21 ladij, od teh 7 pod 1600 ton. Berolin, 28. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V Angleskem Kanalu, v Atlant-skem oceanu in v Severnem tuorju so naši podmorski čolni potopili na-daljnjih 24*500 ton bruto. Sef admiral, štaba mornarice. Rotterdam, 28. junija- »Maas-bode« poroča, da je franeoska ladja »Marseille« (3335 ton) trčite np drugo ladjo ter se potopila. Pogrešani sta norveška barka »Blanca« (1501 tono) in an^leški parnik »Bellero-phon« (8954 ton). Parnik *Belgravia« (2521 ton), kl je odplul 25. februvarja iz Londona v Novi Jork, smatrajo za izgubljen. Berolin, 30. junija. (Kor. urad.) vVoJffov urad poroča: 1. V Atlantskem oceanu je neki podmorski čoln zopet potopil 36.000 ton. 2. Neki naš podmorski čoln je U. t. m. v Sredozemskem morju potopil neznano angleško maio križarko sta-rejšega tipa. Najdenf razbiti čolni so nosili črko »G«. Sef adm. šttiba mornarice. Berolin, 30. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad V>oroČa: Naši podmorski čolni so zopet potopili: V severnem zapornem okolišu 26.400 ton in v Sredozemskem raorju 27.042 ton. Šef admir. štaba mornarice. Angfeška brodovna akcija? Berofin, 30. junija. *Lokaianzei-ger* poroča iz Curina: »Tagesanzei-srer> poroča: An?le§ki kralj je obiskal admirala Beatvja. Zcfi se. da nomeni to. da bo angleško brodovje v krat-kem izvršilo energično akcijo. Angfeske izgube na morju. Amsterdam, 29. junija. (Kor. ur.) Olasom poročila »Aflg. Handclsbla-da iz Londona, je sporočil državni podtajnik včeraj v nekem govoru v Birminghamu. da je Anglija v iej vojni do zadnje nedelje vsled vojne podmorskih Čolnnv izgubfla 449 ladij z več kot 1,500.000 tonami in 7! mani-ših ladij. Del teh !ad5j se mora nado-mestiti z novimi ladjami. sicer bi bila An^lija vsled lakote prisiljena se vdatf. Amerika v vojni. Nasilje proti nevtralcem. Rotterdam, 28. junija. Ameriški izvozni svet bo zaplenil vse žito. ki so je pokupili nevtralci. Ti dobe, kar bo ostalo, ko se bodo Amerika in za-vezniki preskrbeli. Poleg tega se bo žito za nevtralce racijoniralo. Kakor rv>roča »Newyork Sun«, se v ameri-Skem zunaniem minfstrstvu rz%no na-vtjo z možnostjo. da priđe vsled teh izvoznih utesnitev do zapletliajev z nev^ralnimf državami. VVflson m Skandinavija. Breoftn, 30. junija. »Lokalanzei-ger« poroča \% Haaira: Iz Washin?rto-na poročajo, da je Wilson prepo^ed izvoza živil v nevtrame države z ozi-rora na Skandidavijo že prekrcaj. PRVE AMERIŠKE ČETE. Lugano, 1. julija. (Kor. urad.) .Agenzia Stefani" poroča iz Pariza, da je dospel prvi aroe-riški kontingent čet v neko atlantsko pristanišče na Franco-skem. Japonslti ultimatum Zedfnjeniin državam. Ženeva, 28. fnnija. Ko je pred redni posla! državni tajnik Lansing kitajski vladi noto. da opomni vlado fn revolucijonarje na sločnost. se je smatral ta korak Zedin. držav za ne-dovoljeno vmešavanje v japonsko interesno sfero na Kitajskem. Šle so zelo oštre note sem in tja med Toki-fom in VVashingtonom in končno je poslala Japonska Zedinjenhn drža-vam ultimatum, v katerem zahteva Japonska. da izrečejo Zedlnjene države formalno, da nišo interesirane na Kitajski. Zedinjene države so morale popustiti in Lansing je obljubil, da se v bodoče ne bo več vmešaval v kitajske zadeve. Z ostalih boji«. BOLGARSKO URADNO ' POROCILO. 30. janija. Makedonska fronta. Slabotno artiljerijsko delovanje na eeli fronti. Na Crveni Steni smo z ognjeni zavntfH jpvraJni izvidm odde- lek. Na levem bregu dolenje Strume so naše najsprednje pozicije prisilile angleške izvidne oddelke, sestavljene iz konjenice, da so se umaknili. Pri Drami smo zbili v boju v zraku neko letalo. — Romunska fronta. Pri Tulči in Mahmudiji osamljeni streli topov. Francoske ćete na Balkanu. Pariz. 30. junija. Matin izve, da se bodo francoske čete iz Orške in Soluna umaknile ter kmalu vrnile na Francosko. Neverjetne vesti iz Srbije. Curiti, J^. junija. Glasom nekekra srb^kega poročila, priobčenega v cu-riških listih, je izvršila to pomiad častniška liga atentat na kralja Petra in prestolonaslednika. Prišlo je do boja med elani lige in zvestimi ća^tniki. Zato je morala srbska armada za tri mesece izstopiti iz Sarrajlove anna-de. Osem častnikov. med njimf vojvoda Štefanović. je bilo obsojenih na smrt, več drtfgih na večletno ječo. NAPAD NA JERUZALEM TURSKO URADNO POROCILO. 30. junija. Sinajska fronta: Od sovražnih letal, ki so bila 26. t. m. napadla Jeruzalem, smo v blizini naših črt s tal zbili 3 letala. Dne 25. in 26. t. m. so torej izgubili Angleži 6 letal. _____ Japonska in Kitajska. Petrograd, 26. junija. Oficijozni list ^>Kokurnin« v Tokiju izjavlja, da bo Japonska. če se zapletiiaji na Kitajskem ne razreštjo, kljub svoji izjavi, da se ne bo vmesavala v kitajske razmere. prisiljena aktivno na-stopiti. Mirovno vprašanje. Mirovno razpoloženie na Francoskera. Bern, 29. junija. (Kor. urad.) Francosko* časopisje z dne 25. t. m. prinasa pomembna poročila o razvoju notranjegra položaja Francoskc. ^Journal des dćbats« naznanja atentate na železnice. da S3 popularizira misel takojšnjeg"a miru za vsako ce-no. brez aneksLi. zavoje vani in od-škodnin. »Gaulois* piše: V Rusiji se ra7jasnjuie horizont, na Francoskem vidimo intrigre. V ^riomme Enchainer se obraća Clemenceau proti pacifi-stični propagandi, ki je na Francoskem ravno tako nevama, kakor v Rusiji. Frankfurt o. M., 29. junija. »Frkft. Ztg. c poroča iz 'Pariza: Ne-nadno je padla luč na gibanje med franeoskimi četami za hitro končanje vojne y pozivu, ki ga je izdal vrhovni poveljnik general Pctain na vojake in ki je natisnjen v ?>BuI!e1:inu des ar-mćes*. Na čelu tuđi od Petaina pod-pisanega članka stoji naslov: Zakaj se borimo?- Pctainov članek ni dru-gega. kakor zbirka fraz, s katerimi hoče franeoska vlada omamiti ljudstvo, da prepreci razmotrivanje o lastni krivdi. Pomembno je, da Pctain ne omeni vprašanja a?! se bore Francozi za Alzacijo in Lotarinško. Mfnister Thoma«; zagovarja ljudsko glasovanje o Alzaciji in Lotarin-ški poć temi-le pogoji: 1. Noben nri-selien Nemec ne srne glasovati. 2. De-želani, ki so zapustili deželo po miru v Frankfrutu, se smejo udeležiti glasovanja. K on terence med neraškhnf neodvisnim? in ruskim! sociUlisti. Stockholni, 29. junija. Zastop-niki nemških neodvisnih socijalistov so konferirali z niskimi sodrug^. Haa-se je dokazoval. da so nemški radikalni socijalisti od vsesra začetka za-stopali idejo miru brez aneksij in kontribucij. Kautzkv je zatrieval, da zastopajo sicer tuđi oficijelni nemški socijalisti isti mirovni program, vendar pa je to le s o g 1 a s j e v b e -s e d a h. • Ruski socijalisti v Stockho!niu. StockhoiiiK .50. juuija. (Kor. ur.) Oficijelno poročajo, da prispe v torek šest ruskih deiegratov v Stockholm. AnsleSki socfhlisti. London, 27. junija. (Kor. urad.) >Dai!y Graphic poroča. da je izvr-^evalni odbor angleške socijalističke Stranke odklonil prvvabilo petrograđ-skega odseka zastopnikov delavcev in vojakov. da naj se udeleže konfe-rence v Stockholmu. Amerika. WashlTnrtonf 28. iuniia. Reuter. Ameriško deiavsko /druženje odkla-nja udeležbo na rrtednarodnem se-stanku Trade Union, ki je sklican za septembar v Švico. češ. da so taki razgovori časovno neprimerni in da ne morejo imeti zadovoljiveura uspeha. Perzija na socijallstičftefti zborovanju. Stockfaofin« 29. Junija. ^Kor. ur.) Ova perzijska delegata sta dospela scu], da zahtevata o^popioč jjroti^po- ' šega uju Aiiglije in Rusije v perzijske r adeve. Protest Japonske prc?: niski mirovni formuli. Stcckholrr 2>. itinija. Preko Pe-trograda porr'čaio \? Trkija 16. t. m.: K ruskim rahtevam o miru brez aneksii" in kontribucij piše »Asaghi*: »Japonska se je udeležila vojne, da prežene Nemčijo iz dalnjc^a vzhoda. \rnite\' kolonij Nemčui bi dala tej zoptt možnost iznova ogrožati mir na vzhodu. če se to načelo res uve-ljavi, mora storiti Japonska pravo-časno korake, da to na vzhodu prepreci. < Botr-niepolltirn! rnložaj. Cesar in ce^arica v Stifttgartu. Cesar Karl in cesarica Žita sta prispela v spremstvu zunanjega ministra grofa Czernina dne 1. julija v StuUgart, da oblščeta wurtemnerske-ffa kralja in kraljico. Pri slavnostnem obedu so bile iztneniane zelo • pri-srčne napitnice. i Avdi|enca prof. Spfnčića. g D u n a j. 29. junija. Danes dopoldne ob 9. je sprejel cesar poslanca prof. Spinčića v dalj-ši posebni avdijenci. Poiitični krogi pripisujejo avdijenci posebno važnost. Profesor Spinčić je kot narodni voditelj ter izkušen parlamentarec znan tuđi najvišjitn krogom. Kot temeljit poznavalec naših prilik na jugu in od'očen zastopnik pravic našega naroda prof. Spincić gotovo ni poza-hil v avdijenci ničesar, kar je danes jiigoslovanskemu politilai pri srcu. Profesor Spinčić pozna priv dobro tndi naše gospodarske in narodre razmere na soški fronti in naravno je, ako je primerno omenjal grozoto vojnih dot^odkov ?n njihovih posledic v materijalnem. socijalnem in politič-nem ozfru.'V tem oziru smemo z £o-tovostjo pričakovati vidnt'h u^pehov te avdijence. Avdijenca je trajala pol ure. Cesar je poslanca S p i n č i č a jako mi-lostl.iivo sprejel in se ž niim živahno raztcovarjal o vseh vprašanjih, ki so danes v srcu in na jeziku vsakega Jugoslovana. Hrvatska. Za hrvatskega bana je imenovan Anton p!. Mi ha 1 ovi ć. Novi ban ie član konservativne struje, skrajne desnice v hrvatsko - srbski koaliciji in je imenovan na podlagi sporazuma med večino hrvatskega sabora in ogrske vlade. Na mesto uradniške vlade ba-rona Skerlecza stopi parlamentarna vlada iz saborske večine. Novi ban Anton pl. Mihalović je 1. 1913. kandidira! v Vuki kot član hrvatsko-srb-ske koalicije in ie tuđi v časih težkih političnih situvacij izvrševal v stranki korektno in zavedno vse dolžnosti članstva. Vuković - ŽuS*eršić. Povodom imenovanja novega hr-vatskega bana Antona pl. Mihalovića, pišejo zagrebški „Riječi" z Dunaja: V tiikajšnjih jugcslovanskih krogih so pozdravili rešitev hrvatske krize z zadovoljstvom, ker se je tuđi to pot pokazalo, da so se intrige frankovcev izjalovile. Oni sicer se nišo odložili orožja, ali jugoslovanski poslanci upajo, da je-neuspeh teh intrig definitiven. Horvati in Saehsi pletejo svoje mreže v Budimpešti in na Dunaju. Brzojavka kranjskega deželnega glavarja dr. Šu-steršida ministru Aladarju pl. Zichvju, protektorju frankovcev, je odkrila tajne niti, ki se pletejo iz Zagreba v Bu-dimpešto in iz Ljubljane na Dunaj ter je pokazala čudno koalicijo. Jugoslo-van1" so se z začudenjem vprašali, Gd kdaj sta Zichy in Šusteršič znanca in prijatelja. Bila sta sicer skupaj na kongresu v Curinu — no pa je bilo to povod, da čestita načelnik velike slovenske stranke Zichvju, čigar imenovanje je bilo kršenje temeljnega zakona ? Zadnje dni se je izvedelo, da skušajo frankovci dobiti nazaj izgubljene pozicije potom zvez z zunanjim niinistrstvom. Izvcstil sem Vam, da je bil te dni tu dr. Horvat, vodja Fran-kove stranke, ki je konleriral v zuna-njem ministrstvu o hrvatskem vpraša-nju. A dalje sem izvedel, da je bil tukaj tuđi — dr. Šusteršič, ki je imel tajno konterenco s samim grofom Czerninom. Toda oziri grofa Czernina na zunanjo politiko so onemogočili vse spletke frankovcev in Šusteršiča. Kaj se plete? Kake nove intrige snuje družba ljudi, s katerimi je usoda kaz-novala naš narod? Kako more Jugo-slovanski klub dopustiti, da se eden njegovih članov, ki sicer ne igra v klubu nobene vloge ali ki je kot načelnik ene največjih jugoslovanskih strank vendar politično prominentna oseba, druži z neprijatelji naroda, ka-terih delovanje je v največjem na-sprotju z vodilnirni idejami jugoslo-vanske delegacije? To vprasunje pri-haja v vrstah jugoslovanskih poslan-cev vse bolj na površje Jn kakor čujem, se bo Jugoslovanski klub že v eni svojih bodečih scj bavi! z afero šusterlič, Jti jo hoće razjasniti v inte- resu lasttfega ugleda in v brigi za interese hrvatskega naroda. Zdi se, da bo moral Jugoslovanski klub energično razdreti mreže, ki jih različni ljudje pleiejo okrog njega. Sem spadajo ludi različni poskusi dvorne^a svetnika Vu-kovića, ki je z raziičnimi osebnimi in pismenim; intervencijami poskusil za-nesti prve razoore v Jugoslovanski klub, kar se mu* pa ni posrećilo. Treba konstatirati, da vlada med dvornim svetnikom Vukotićcm in, dr. Šusterši-Čcm intimrio razmerje, da oba politika — eden je že doslužil, drugi je pa na prajin politične penzije — de-lata roko v roki. Tako se je dr. Su-stersič, še pred no se je se^el državni zbor, trudil na vse mogoče načine, da doseže imenovanje Vukovića za poljedelskega ministra. Prava sreč? je za ves naš narod, da so ljudje, kakor Vuković in Šusteršič že doigrali svojo vlogo. Gcs::>:>«!la zbornica. Pomanjkanje papirja nam one-niogoča, da bi iz državnega zbora prinašali izvlečke iz govorov. ki jih cenzura sploh dopusti. Zato se mo-raino tuđi pri poročilu o sejah gospodske zbornici omejiti na najvaž-nejše podatke. V zadnjih dveh sejah sta stali v ospredju gališko vprašanje in češko vprašanje. Razprava o galiških razmerah je bila jako zna-čilna. Nadškof Todorovicz, bivši mi-nister Đilinski. bivši minister in b:v-ši g^ališki namestnik Korvtov/ski, bivši gališki namestnik general Diller, vsi so nastopili proti sistemu, ki je bil vpeljan v Galiciji ob izbruhu vojne in zagovarjaioc lojalnost prebivalstva in uradniStva. obsojalf v Galiciji etablirani sistem. Generalni polkov-nik Dankl je na zastopal takorekoč ohtožbo. braneč z njo deloma to, kar je bil sam v Galiciji vpeljal. O češkem vprašanju je bila tuc-i zanimiva razprava. Dvorni svetnik Lammasch, ki je med tem izstopi! iz srednje stranke, ker je s svojimi nazori prišel ž njo v nasprotje, je pred vsem odkrito obsodil odstopivšega ministra grofa Clam - Martinica. češ. da je gresil proti svoji i dt\\ ustavni dolžnosti odloživsi cesarjevo obljubo na ustavo. Govornik ie tuđi prizna!, da je treba reformo ustave in da mora Avstrija kot narodnostna država imeti v sve i em prc^rairu svo-bodo, avtonomiio in samoodločbo vseh narodov. Prav obzirno in vehenienrpo =e govori 1 mladi grof Osvald Thnn-?alm. Prišel je v lajtnantski uniformi in napadel češke rezervne oficirje in češke vojake ter metal ekrog sebe z velsizdajalci. kar se je ddlo. Trdi! je, da so češki oficiri! in vojaki vsfor;li v Rusiji in v Srbfji v .Tojno službo in da Cehi nišo bili vAž navduseni ob jz-bruhu \~ojne. Znvzemal se je z veliko vnemo za odstoptvše ininistrstvo Clam - Martinic. V debato je pose^el dvorni svet-nik Goli, ki je zavrnil napade in dol-žitve grofa Thuna in omenil tuđi proces dr. Kramara. Reklo se je, da v rem procesu ni *!o samo za osebe dr. Kramara, nego za proces proti če-skemu naroda. Če je ta izrok opravi-čen ali ne. more Ie vedeti, kdor i>ozna vse akte. Kd>r pa pozna te akte, bo morda imel na^nenje. označiti ta iz-rek za jako resnićen. * ahko. se pa reče, da akti tega prjctsa nišo za!<"!jr«-čeni, da zadnja bc«»;da* morda še r»i bila zadnja beseda in rnde zopet kdaj prva. Poznanje tesra procesa daje pojasnilo za jsrrenko udaljenost in raz-burjenost ćežkega naroda, kar je dobilo izraza v poslanski zbornici. • Bivši minister dr. F o r t je re-kel. da sta tedenea in ton grofa Thuna bila taka. da mora proti njemu nastopiti vsak Čeh. Grof Thun se je dotaknil stvari, ki se niorajo mirno in nepristransko preiskati. Taki pre-iskavi se Čehi nič ne nmikajo. Če so se res zgodile nekorektnosti, jih naj-ostreje obsojamo in če so se zgodila zločinska dejanja, se naj brezobzirao kaznu je jo. Braniti pa se moramo proti sovražni tendenci in sistematičnemu očrnjenju, kateremu je češki narod leta sem izpostavljen. Kar je po-vedal grof Thun. ne da bi imenoval imena čeških rezervnih častnikov in vojakov, so pavSalna sumnič3nja. če se cčita češkemu narodu, da ni izbru-ha vojne pozdravil z navdušenjem, ne more to začuditi nikogar. kdor po-| zna ljudsko psihologijo. CzŠki narod i je vsled agitacije vscijemškega nad-: cioveštva v zudnjih dveh desetletjih 1 mnogo trpel in ko je leta 1914. izbruh-j nila vojna, se je prikazala grožnja z ' oktroiranjem. Vzlic temu je češki na-! vuć pri mobilizaciji, na bojiščih ter s ! požrtvovainostjo v ozadiii izpohul I vse svoje doižnosti. O slučaju dr. ' Kramara je govoriti drugače, kakor i je govoril scroi Thun. Politično ni ! slučaj Kramar Še res judicata, kajti ; obtožba proti Kramaru ne sloni na ■ pozitivnih dejanjih, nego na supozi-I cijah. Rekvizicija v južnih deželah. V soboto je bila ori ministrskem predsedniku dr. Seidlerju deputacija j nosla:'Li;v iz Štajerske. Kranjske. ; ! Utre in iz Dalmacije ter mu obraz- • ložila prftožbe prebivalstva glede f$~. kvizicije živil zlasti ^lidc rekvizicije /.ivine. Oeputacija je upozorila mini-strskega prsdsednika, da so imenovane dežele že izčrpanc in je pripo-ročala. naj preskrbi vlada potrebno živino z Ogrskega. kjer je je dosti. Ministrski predsednik je izjavil, da bo pomagal kolikor bo inogel. Deputa-cija^se je oglasila tuđi pri ministru za prehrano generalu Hoferju in tuđi ta je obljubil, da stori, kar bo mogoče. Nova ogrska vlada. 2e sedaj je očirno, da nova ogrska vlada ne bo napram nemadžar-ski.ii narodom nič pravičnejša. kakor so bile vsc dosedanje. Vse izjave članov novega ministrstva kažejo, da hoče vlada chraniti in utrditi madžarsko nadvlado. To potrjnjejo tuđi na-črti za volilno reformo. Vsi ti nacrti kazejo. da bo voli'na reforma zgraje-na na podlagi krivičnesti do nemad-žarskih narodov. Pri volilni reformi gre pač v prvi vrsti za volilno pravico v kmečkih občinah. Po nacrtu, naf imajo volilno pravico na deželi tišti, ki so dovršili šest razredov ^ ljudske sole. To pomeni silno mn.050. Ljudskih šol s šestimi razredi je jako malo in še te so samo v madžarskih kra-jih. v slovaških, romanskih in drugih krajih imajo kvečjemi? štirirazredne ljudske sole, dostikrat Ie dvorazre^ ne. Pri takem pogojn volilrre pravice bo seveda dobro, preskrbljeno za? madžarstvo. P^litiin© vesti. Srednia Evropa ie že tu. V Nemčiji začne 1. julija izhajati korespondenca »Srednja Evropa«. V, prvi številki se je o^lasil znani dr. Pridcrik Naumann in piše v oceni Stolperieve knjige »Das mitteleuro-paische VVirtschafsproblem«: »Srednja Evropa je že tu, manjka ji Ie še organov. Čas je. da se konca splošua debata in da se zaćno dejanja. Zakaj se nič ne zgodi? Zakaj se ne izrabi sijajnougodni.položaj? Zakaj ne stare nič oba cesarja, trlje rmnistrskj predsedni^i i 1 oba generalna Štaba? Narodi morajo sedeti; kak namen ima, da skupno str ada jo in skupno umirajo. Mudi se za probaš obeh cesarjev za srednjo_Evropo — četnu imamo državnike če ne za tako zgo-dovinsko delo.« — Ka>-se gospodu Naumannu n?ki tako mud*? Kurir z razstrelivom. Na Norveško poslan nemški kurir je bil pri prihoda v Kristijanijo areti-ran. Preiskali sp njegovo z uradnimi pečati opremljeno prt!ia?o in našli v njej tuđi — razstrelivo. Norveška vlada je proti tamnu odredila sodno postopanje, ker leti nanj sum, da je nameraval razstrelivo porabiti na Nor- ' veškem. Nemčija je proti temu posto-panju protestirala, češ, da razstrelivo ni bilo namenjeno za vporabo na Norveškem ali za oškodovanje norveških interesov, ter ]? zahtevala izou-stitev kurirja iz zapora. Norveška vlada je kurirja izpustila, a je po svojem poslaniku v Beroltnu orotestirala proti postopanju kurirja. Fristopne nernške oblasti so odredile preiskavo^ a vzli^: temu je nastalo na Norveškem vzne-mirjenie, ki je napotilo nemško vlado, da je v svojem eiasilu novič zatrdila, da pri kuriri u najdeno razstrelivo ni bilo namenjeno za porabo na Norveškem. fet ft mv$? fty. Kako je odsel admiraf Spiun iz Gorice? Admiral Spaun ima v Gorici na Korzu lepo vilo, v kateri je prebi val, odkar je stopii v pokoj. Tam ga je zajela ludi italijanska vojna, Kako so ga spravili iz Gorice proti njegovi volji, o tem pripoveduje neki oficir v „Pester Llovdu" nastopno: Neki stotnik 17. pešpolka mu je pra-vil, da je bilo v Gorici ljudij, ki bi bili radi prerasli vse drugo, samo ne tega, da bi se loći'I od nje. Med te je spadal tuđi admiral Spaun. Zaman je bilo prigovarjati mu, naj si izbere mirnejši kraj za bivanje. Ko pa je bilo sklenjeno, da se Gorica izprazni in so bila vsa prigovarjanja T)rez-uspešrra. je ostaia Ie še zvijača. Ne-kega dne je dobi I admiral Spaun po-vabilo k večerji od zbornega povelj-nika v Vipavski dolini. Prišel je avto poveljtijočega generala in admiral se je nemudoma odzval vabilu. Večerja je potekla in ob dobrem razpoloženju je bila kmalu pozna noč. Admiral je hotel oditi. Poveljnik pa je rekel, da ne more biti še govora o odhodu, tako redkega gosta hočejo proslaviti, naj ostare torej v gosteh tuđi Čez noč. Admiral je ostal. Drugo jutro se je hotel pcsloviti. Poveljnik: Dragi prijatelj ! Žal mi je, ti moraš še danes tu ostati, nimamo nienega voza. Izvršu-jemo oštra podjetja. Admiral se je vdal, tretji dan pa mu je bilo treba povedati resnico: »Česar nisi hotel verjeti, se je zgodilo, Gorico smo iz-praznili. Zadnji čas je bil, da smo te spravili na varno. Kar je važnih tvojih reci, smo spraviH s s^boj.* In admiral Stnn 4. »SLOVENSKI NAROD", đne 2. julija 1917. 148. Stev. Spaun se je odpeljal r avtom v vtr-nejše kraje. Polkovnik, ki j« osttl v Oorioi. „Pester Llcyd" poroea nadalje: V Gorici je živci umirovljeni polkovnik, star rnožiček, ki je točno ob svoji uri ht;J!! v kavarno. \'sakdo v me^tu ga je poznal. Nobeno obstreljevanje ga ni metila, srnešen strah se mu je zdclo, ako je kdo rekel, da ga more kak iz?lrclek zadeti na cesti. Že 30 let je vsak dan obiskal grob svoje žene. Tirtc granate že pozna iz bojev pri Solierinu, kjer si je on kot stotnik pmlužii red Že!ezne krone. Da bi zađe1: izstreiki njegovo stanovanje v pr-vcm naditropju, je čisto nemogoče. Narisal je na papir temeljne obrise fai^e in vpadne kote in zagotovil je: popolnoma nemogoče. Nekoč je v ka-varni povedal mrmraje, da se je strop podrl v njegovi spalnici, ali izselil se ni. Potem so se porušila tla v jedil-nid. Moral se je prese':iti v hotel. Ko s^ je izpraznjevcia Gorica, srno ga prosili, naj gre z nami. .Ne!" Nckaj mesecev pozneje smo izvedeli to-le: 901etn: po'kovnik je ostal v Gorici, kakor da hi se ne bilo nič izpremenilo. Ko so Italija*;; prišli v mesto, je Šel kakor ro navadi v kavarno v uniformi z že-iezno krono. Kavama polna oficirjev. Stopil je k svoji mizi in se predata-wl: Buon giorno signori, colonello in Tif>0"0 . . . Začuđeno so ga gledali. Siarega polkovnika so kmalu na to odpeljali v Fiorenco. Ul. vojno posolilo. — Pri Kranjski deielni banki v Ljubljani so 5e nadalje podpisali VI. vo;ne?a posojila: C. kr. z?.klari za vojaske Mlove in sirote 1 m'V'jort kron; Mihael Tomš?ć 1000 kron; .Ja-t»cz Bizjak 3000 kron; Franc Mravlje lOfsO kron; župni urad Ihar JOOrt krer: vodstvo III. mestne deške ljudske sole v Ljubljani Kal kron. — Pri Češki Industrijski banki so še nadalje p dpisali na VI. avstrijsko vojno n>sc*n-> sledeči zavodi in stranke: F. Fabian, vinska trgovina, 3000 kron: J. Zaveršnik Hrušica, 50 K; A. & E. Skaberne, Ljubljana, 15.000 K; Mestna hranflnlca ljubljanska, nadalj-niih 22.000 K: Fran Berlec. Kandija, *0 K: Josirina Jug. 11.000 K; Učiteljsko društvo za kranjski bolski okTaj 200 K: FridriH Wehrle» nadrevident Južne železn»ce 300 K; Marija Rus, Liubljana. lO.noo K; Splošno kreditno društvo, Ljubijana. \4J00 K: potom Okrajne hranilnice fn posojilnice. Skr-fia Loka, Franc Kos, Vilharje, v>oo kron. Dnevne vesti. — Občinski svet ima v torck. dne 3. i u li j a J917 o b 6. zvečer v mestiii dvorani redno sejo s teni-le dnevnim redom: NaznanHo predsed-stva. — Odobrenje zapisnika zadnje seje. —• Fmančnesra odseka poročila: o dopisili župana glede podrnsa VI. vojnoga posojiia za mes:no občirto; giede dolocitve prispevka raznih rnestrsih podjetij k upravnim stro-skoni mestnega masjistrara; x1ede revizije sedanjiii predni.sov ter slede i:\edbe zvisane portalne Dristoibine; o r-rosnji društva hišnih posestnikov 5rIede pobiranja pristojbine za voja-žko na^tanitev v Spodnji Siski ter za sprerrcmbo racna porazdelitve te pristoibine na posamezne hišne po-se^tnike: o prošnji mestnib slug. sol-skih slug. tržnih stražnikov itd. za nadaljno nrejemanie službene <->bleke i"i natura, odnosno za zvišanje pav-šala za ohleko in obut2v; o dopisu upravnega ravnateljstva Mestne hra-nifnice glede računskega sklepa Mestne hranilnice za leto 1916.; o dopisu upravnega ravnateljstva Mestne hranilnice glede računsKega sklera Kreditnega društva Mestne hranilnice za leto 1916.; o dopisu M>ravnega ra\-nateijstva Mestne hra-nihice g-edc dolnčitve obrestne me-re neVemu posojthi Dru/bi sv. Cirila in iVletoda v Trstu; o prošnji telo-\adnega dništvra »Ljubljanski Sokol* za nadaljr.o prepustitev mestnega (lirketlišča v na;cm; o ponudbali Jarko Ćepona za nakup stavbnih parcel I. in II. mestne parcele št. 99/1 kat. občinc Gradišće ob Cesri na Rožnik; Marije Koželjeve za nakup mestne rarcele st. 22.'fi kat. občine Poljan-sko predmestje ob Poljanski cesti in Ar ton a Siovšc za <;dkup njegove se-režeti na LjuMjanskem gradu ob Re- | mafijevern Raju. — Per^oi alnoprav-ncea odseka poročfli: o dopisih župana j^lede izjave mestne občine © določilih pravi! »Pru^tva za olepša-vanje dezelne^a stolnegra mesta Ljubljane in !jub!i?.nske okolice« za slučaj razpusta tej?a društva in grlede ne-katerih sprememb disciplrnarnfb predpisov službene pragmatike zst mestne uradnike. — Stavbrrega odseka poročlla: o prošnji tvrdke G. Tonnies v Ljubljani za đoločitev od-prtega stavbnega sistema za njena stavbisča ob Dunajski cesti severno od pro^e Južne železnice; o dopisu stavbn#Kt mada glede premembe repu lačnega nacrta za projektevano cesto ob južni teleznici severno od c. kr. gozdnega vrta, o prošnji »Ljubljanskega športnegfa kluba« za premembo regula^nega nacrta pro-jektovane obrežne ceste ob Ljublja-nici ter za odprodajo nekaj mestnega obrežnega sveta temu klubu; o dopisu stavbnega urada glede naprave betonskega mostiča ob ponierijalni meji mestne občine v Rožni dolini. — AprovizaČnega odseka poročilo o raznih anrovizačnih zadevah. — Dnevni red tajne seje: NaznanHo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnopravnega odseka poročila: o prošnjan za razpisa-no mestno ustano\-o za učence obrtne iole v spornin srebrne poroke Mj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. fn cesa-[ riceE!izabete;opro^njah za razpisano službo slu^e na c. kr. višii realki in o proSnji nekega mag, pomožnc?a uradnika za stalno \ pokojitev. — Fi-nanenega odseka poročilo o prošnji vdove nekega rr^agistratnega usluž-benca za vdovnino in vzgojnino, -1 Tbožne~a odjeka porobilo o pred-Iogrih gospodarskega odbora za upia-vo me^čanske imovine glede podelit-ve meščanskih podpor. — Obrtnoga odseka ^oročila o treh proSniah za razne obrtne koncesije. — Po smrti odlikovan. Povelinik nekega voja prost, gtrel. bat. VI. Fran Perdan, ki |e padel n3 bojisču je odlikovan z zlatiro zaslužnim križem s krono na traku nrabrostne svetinje z meci. — Za črnovojniškaga polkov-nega zdravnika je imenovan črnovoj-niski vijji zdravnik dr Fran Derganc v garnfzijski bolnici št. 8 v Ljubljani. i — Umri 'e v Kraljevem gradcu i na bolezni, nakopani na bojnem poiju poddesetnik Ernest H a 11 e r, sin trgovca gospoda Hallerja v Radečah pri Zidanem mostu. Xaše oto in nedeljo tosta ob sodelova-nju skoro samih vnanjih umetinških moči in vojaške godbe v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani na korist Soškemu zakladu dva gledalidka večera, katerih spored obsega: onjen-talsko mimodramo .Buddhov ognjeni nakit* s plesalko - umetnico (klasični plesi) gdč. Claudino Margit v glavni ulogi, utnetniško pevanje serijoznih arij» umetniSki - pripovedovalna predavanja resnega značaja, vedra predna-šanja s petjem ter koncertno glasbo vojaške godbe. Vstopnict se v pred-prodaji dobe od danes \ Dolenčev: tranki v Prešernovi ulici. Podrobnejša obvestila slede. — Novi dvokronskl b^nkovci. Z 9. julijem prkiejo v promet novi dvo-kronski bankovci z rdecini in crnim tiskom na beleni napirju in z datumom 1. rr.ar^a 1917. Kdaj se poteg-nejo dvokronski bankovci z datumom 5. avgusta 1914 iz prometa, se | ho se ra^glasilo. | — Izvestje me«tne?a dekiiškega Hceia v Ljubljani. Med vsemi zavodi, v katerih vzgajajo slovensko mladino, uživa posebne simpatija mestiii dekliški licej in da te simpatije tuđi zaflužu to priča slavensko čenstvo. ki je oblikovalo to solo. V pcteklcin šolskem letu je na liceju nodučevalo 16 učnih moći. n?, licejski ljudski foli oseir.. na trgovskem tečaju pa pet. Koncem šolskrssja leta .ie bilo na zavodu 271 rednih učenk In dve priva-tistinji. Klasifikacija kare, da je bilo odlično sposobnih 64. sposobnih 204 in obč? sposobna 1. Tri je profesorji zavoda sr> mr^iHzirani. -— Izredna nesreća. Včeraj okoli 1. ure popoldne so se po Streliški ulici pripeljalt z vojaškim avtomobi* lom korporala - šoferja Dubas in Rov-šek ter gospa in hčerka kleparskega mojstra Korna s Poljanske ceste. Avto je vozil z najhujšo hitrostjo (baje 80 kiloraetrov na uro). Ko so se pripe-Ijali do ovtnka Nadvojvode Friderika ceste, $e je šofer, na mesto da bi z*~ vil, z v^so silo zaletel z avtomobilom v železno ograjo, ki je ob cesti Grn-barjevega kanala, pri kateri se je vsled močnega šunka izdrl v cement zaliti železni kol, ograja se podrla, avtomo-bil pa je zdrsnil z ljudini vred v kanal in se med potjo prevrnil. Prizor je bil grozen. Korporal Dubas je sko-čil k sreči \z avtomobila, Rovlek je izginil pod vodo, gospo Kornovo s hčerko so mogli pa Se rditi ter so ju odpeljali v bolniSnico. Hčerka, da-siravno silno prestrašena, bo okrevala, gospa je pa baje v brezupnem stanju. Ce so Rovika že dobili iz vode, nam do tega Časa Še ni znano. Prišli so na lice mesta vojaški funkdjonarji z avtomobili in rešilno pripravo in re-silno društvo z veliko Iestvijo in le % veliko težavo so reSili potopljeni razbiti avtomobiL — Treielfo \% včeraj popoldne v veliko, staro brezo na Koschirjevetn vrtu Pred Prulami ter jo tako razbilo, da stoje pokoncu same trske. — Pi^a ra kuretano te c kr. Iom-Oiilui dražba krinka. Tukajšnja de-/elna centrala za krmila oddaja pičo za kuretino. Slučajno um U ciotcala svoje pharniške prostore v isti hišj, kakor kmetij^ka družba. So pa Ijudje, ki ne vedo, da je deželna centrala za krmila popolnoma samostojen urad, ki ni v prav nikaki zvezi s kmetijsko družbo, dasi bi to lahko iz napisov na hiši m v hiši doznali. Kurja piča. ki jo oddaja v zadnjem času centrala za krmila, res ni veliko ali nič vred-na in zato se Ijudjc popolnoma neosnovano v pod nišan ih in surovo pisanih nepodpisanih pismili hudujeto nad kmetijsko družbo, ki ie na :em popolnoma nedolžna. Sicer pa centrala za krmila oddaja tisto hla^o. ki fra dobi nd centrale :>a krmila na Lhi-naju, ne sine prav nič izbirati, ne dobi naprej niti vzorcev in če kako krmilo zavrne, pa dimajska centrnla to zameri in potem nagaja. cia tuđi dobrih krmil ne nakaze ali vsai ne v tišti množini, ki odnode na našo de-želo. Toliko v pojasnilo vsem tištim, ki se jili tiče. V Domžaiah je umrla gospa Ivanka Januš, roj. Janežif, v starosti 32 let. Cenjeni rodbini naše sožalje! V Beeun'ah na Oorenjskem je 24. t. m. umri gostilničar in posestnik Ivan Avsenik, star 47 let. Pokojnik je bil lanskn le*o potrjen \' vojake in pozi mi prestavljen v Lesce. Teden pred smrtjo je dobil 14 dni dopusta, ki mu ea je prekinila smrt. Ž njim je iegel v Grrob v?trajen in požrtvovalen pristaš nirodno-napredne stranke. Ob volitvan ie bil vedno mož na svojem mestii. navduševal je vedno k delu in moral vsled te^a prestati mnogo na-sprotstev od ljudi, ki nišo bili ravno izbirčni v sredstvih. Pogreb je bil 26. t. m. ob veliki udeležbi prijateljev in castnem spremstvu vojašrv'a. Lahka mu zemljica! — V.— S &as*;io svetinjo za 40lctno zvesto službovanje je odlikovana okrajna babica Marija Čicjale v Go-doviču. — tvze^t e c. kr. državne realke v Iciri i za solsko lMo 1916/17 pri naša polcg vojnih spominov izza preteklega ! leta, tičoah se zavoda in njega uči-ieljsrva in ućencev podrobne statistiene podatke o razvoju realke v 16. letu njenesra obstoia, oziroma 8. letu od-kar je bila od države prevzeta. 1 S'refa je vdarila v sredo 27. t. m. zvečer proti 9. uri v gospodarsko po-slopje £d;\ ..Tožefe Tavčarievc v Šmal-rjivdsi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. V hipu je bilo s slama krito poslopje I v ognju, ki je preskočil potem na so-sednii kozolec ter obe stanji do tal upeiii. Ker so bila hlevska vrata za-kienjena. sta zgoreli breja krava in | telica ter 3 prešiči. Žkode je več tisoč kron, a zavarovalnina znaša ie 1400 ! kron. Prihitelo gasilno društvo iz Št. i Jerneja in sosedi so komaj oteli hišo in sosednja poslopja. Ko bi pihala burja, bi bila vsa vas v plamenu. — Lov kra;3vne občine Selca se bods dne 26. julija 1917 ob 11. uri do-poldne na uradnein dnevu v občin-ski pisarni v Skofji Loki potom javne dražbe v zakup dal za dobo petih let, fr j^ od 1. avgusta 1917 do 31. julija 1922. ZakupnI in dražbeni pogoji se Iahko vpogledajo pri c. kr. okr. Rlavar5t\-j v K ran ju med navađhimi izradnimi nraim". Tanina Visokošolcu g- Kregarju je bila minuli teden iz odklenjenega stanovanja v Merosodni ulici, med tem, ko se je bil za par minut od-stranil iz sobe, z miže ukradena zlata žepna ura z zlato verizico in 40 K denarja. V istem času in ob isti pri-liki je bila tuđi neki drugi stranki iz odprte kuhinje ukradena srebrna žlica. Tatvine sta daljno sumljiva dva vojaka, ki sta se takrat mudila v hiši. fzgub jftnih je bilo v rumeni de-narnici na Pogs^arjevem trgu 62 K 26 v ter magfstra+no nakazilo za zdrob. Odda naj se v našem uprav-ništvu. Izgubi! se je zlat prstan z 4 ka-menčki v poločn se nasled-nji red; Od pol 3. do 3. pridejo na vrsto vse one rudece izkaznice. ki so zaznamovane z veliko ^ačetne črko A. Od 3, do pol 4. rudece izkaznice s št. 1 do 200. od pol 4. do 4. št. iOl do 400. od 4. do pol 5. st. 401 do do 6f)0. od pol 5. do 5. št. 601 do Sfso, od 5. do pol 6. št. 801 do 1000. od pol 6. do 6. št. 1001 do konca. Rudece izkaznice s črko A dobe salami po 2 K kilogram, ostale rudece izkaznice po 4 K ks. Pri nakupu je pripraviti drobiž. -!~ Kasa, ki se je oddajala na mestnem magistralu za rodbine z več otroci, je pošla. Stranke se opozarjajo, naj ne hodijo več na magistrat, ker se nadaljnih nakazil ne more več izda jati. Za trgovce in konsumente. Na podlagi odredbe § 7. rninistrskega ukaza z dne 8. decembra 1915, št. 378 drž. zak. določa mestni magistrat, razveljavljajoč uradni razglas z dne 1. ianuarja 1916 št. 20.854 za nadrobno prodajo petroleja za razsvetljavo v de-žclnem stolnem mestu Ljubljani na-naslednje najvišje cene: za 1 liter 56 vin., za 1 kg 67 vin. Po ten cenah je plačeva ti petrolej v prodajalnah, ne da bi ga trgovec dostavit na dom. Pro-dajalci petroleja morajo nabiti te haj-višje cene v prostorih prodajalne, ki so dostopni kupcem, na dobro vidnem mestu. ftozne sRvml * V ženski obleki. ISletni Grga Trunec iz Komusevca na Hrvatskem je oblekel žensko obleko in je v bližnjem kraju vstepil kot služkinja. 2e drugo jutro je ukradel 3400 kron in pobegmil. Ko so ga končno vjeli, so našli pri njem samokres. Rehabilitacija ir *" P* revolucija. Nizozemski listi priobčujejo brzojavko, s katero si je ravnatelj neke živežne centrale v severni Nizozemski nemu-doma nabavil potrebno množino krom-pirja. Brzojavka se glasi: „Nepopisno pomanjkanje krompirja ! Grozi revolucija. Pošliite takoj šest vagonov krompirja ali močnejši policijski oddelek, najboljše konjeništvo." Drugi dan je došlo šest vagonov krompirja. * Skrivnosten umor v Nowem Yorku. Pred tremi meseci se je po-vrnil iz Nowega Yorka v Bdlogno v Italijo mehanik Alfredo Cocchi. Tega so pred kratkim zaprli in sicer po na-ročilu amerikanske vlade. Obdolžen je, da je iz Ijubosumnosti umoril eno najkrasnejših lahkoživk Nowega Yorka. Truplo te njegove žrtve, ki se je pisala Ruth Cruger, so našli v kleti Cocchijeve hiše v Nowem Yorku* Cocchi je irael v Ameriki svojo to-varno, hišo in je živel v sijajnih raz-merah; po storjenem umoru je po* pustil vse imetje in je prišedši domov v Bologno, moral iti kot navaden mehanik v službo. * Žen« in narodnost. Češka umetnica, Članica narodnega divadla v Pragi, Lr. Dostal, je objavila v wVen-kovu" oklic na Češko ženstvo, v ka-terem je rečeno: Caka nas prebujenje našega celega narodnega življenja in samostalnost naše češko - siovaške domovine ni daleč. Samo-4li me razu-mete, kaj smo dolžne svojemu narodu? Ali odgajamo svoje otroke v onern dahu, katerega so zđaj naša srca polna do dna. Ženske smo središče in os rođbin in cospodinjstva. Tu moramo v prvi vrsti đeiati: otrokom je treba od prve mladosti vcepljati čisto češko misel, gojiti v njih narodno zavest in pri vsaki priliki buditi v otročjih du-šah narodni ponos in kljubovalnost proti sovražni surovosti. Učimo tuđi služkinje, da popravimo krive nazore, ki so jim jih vcepili tujci, pri katerih so služile. * StimUivu nevesta. Pred dese-tirni leti je vzbujal uprav svetovno P«ixornost kazenski proces, ki se je vrsti v Parizu. Obtož:na je bila ma-dama Steinlieil, ki je igrala v najod-liCnejši pariški družbi veliko vlogo in imela stikc ćelo z bivšim preziden-tom republike; obdolžena je bila, da je umorila svojega moža, slikarja Steinlieila, in svojo mater. Proces je spravil na dan čudne stvari in mnogo irmazanega perila. Obložena madamai Stcinheii je bila sicer oprošcena, a da na stvari ni bila povsem ncdolžna. to je bilo občno mnenjs. Leta 1912. se je madama Steinheil preselila v London in se zdaj tain — poroci s pomorskim' častnikom lordom Abingom. Sicer je madama Steinheil milijonarka. a kot nevesta je vendar precej sumljtva. * Prva volitev 5kofa na Ruskem. Odkar stoji Pctrograd, se je zdaj pr-vic zgodilo, da je n?l izvoljen škof tega mesta po starokršćanskem obi-, čaju. Prejšnji metropolit je odstopil, ker je bi! zapleten v Razputinovo afero in sinod je odločil, da ne bo sam imer.oval novega škofa, nego dm [ naj ga volijo zastopniki crne in bele duhovšeine (menibov in svernih du-hovnikov) ter tuđi zastopniki verni-kov. Zbor ovan je se je vršilo v ka-zanskf katedrali. Sredi cerkve so za rdeče pogrnjeno mizo sedeli škofie. i Po službi božji je navzoci škof Platvu i molil ^a srečm Izid volitev. nakar se je začela volitev. Volilnth opravičen-cev je bilo 1900. glasovalo jih je 1603. Poloćeno je bilo, da pridejo tišti trije kandidatje, ki dobe največ glasov, v o/jo volitev. izvoljen je bil pri ožji volitvi z 976 glasovi Benjamin C\ d o v s k y. Ali dobi izvoljenec naslov nadškofn ali metropolita, se od-ioči pozneje, vendar se duhovniki ze-lo zavzemajo, naj tega ne odloči naj-višja cerkvena oblast, sv. sinod, nego zbor duhovščine. Obnovitev sta-roslovanskega običaja, da volijo ško-fe duhovniki in vernik! skupno, je velevažen dogodele v pravoslavni cerk^i in morda začetek velikih no-tranjih reform. Gospodarstvo. ^ Medu se pridela največ na Ogrskem; prodaja se sedaj po 12 K — Cebelarjem na znanie. Odboi osrednjega čebelarskega društva se 3e peča! v zadnji seji 28. t. m. z vprar šaniera o ceni medu. Izrazil je strr> kovno mnenje, da je vreden 1 kg medu z ozirom na sedanjo vrednost denarja in z ozirom na sedanjo ceno živi! vsaj 10 kron. — Mestna hranllnica v Kamnku. V mesecu juni ju 1917 je 181 strani vložilo K 222.25838, 115 strank vzdig nilo posojil K 194.797-11. Stanje hra nilnih vlog K 3,015.935*32, stanje hi« potečnih posojil K 1,280.399-46. De-narni promet za mesec junij 191 i K 1,170.302-62. MATfflONIS^ /jEDfNSTVEN f u svoJoi f AKMJTICHOJ KAKVOČ/ KUK PORDSlCHCl PlĆ£ i MEMMsmm^ -^ Velika ^ nbcrz rvfauic in raznovrstnih patfemov % 148. štev. .SLOVENSKI NAROD\ ane 2. juliji* 1917. ———~—^—-^—^—^——.^^—^ Stran 5. ■— ..... Književnost Čiscpfs za slovenski imzik, književnost in zgodovino. Ker tedaj čuti naš časopis iz opisanih razlogov potrebno zvezo z di-daktiško - pedagoško stranjo od njc-ea gojenih strok (saj bodo med nje-govimi satrudniki v precejšnji meri ! zastopani tuđi pedagogi). hoće v do-šego dostopnosti in pravilnega izrab- ! ljanja znanstvenih rezultatov v pedagoške svrhe posvetiti didaktiško-pedagoškim vprašanjem, poseben od-delek, v katerem se bodo strokovno ocenjevale učne knjige istih strok. Komentirali slovenski pisatelji in pes-niku objavljali doneski k metriki umetnih in narodnih pesni itd. Stroga ■; rneja se v tem med znanstvenim in pedagoškim namenom kake razprave seveda večkrat ne da izvesti, pa se ! bo tuđi časopis izogibal vsake tesno- j srčnost!. Izdajanje časopisa je ornogočil neimenovan mecen s prisnevkom po j KX)O kron skozi tri leta ter se nekaj i drugih prijateljev slovenske znano- j sti, ki so priskočili na pomoć s pri- i spevki po 100 kron za isio dobo. j Vkljub temu bo moral časopis v seda- I nj;h časih izhajati le enkrat na seme- ! *ter v skromnem obsegu najmanj 10 • pol na leto. Da bi pa bilo mogoče ! ustvariti če ne vsega programa, vsaj j glavni njegov del, bi bilo želeti. da ' bi izhajal vsekako v se enkrat toli-kem obsegu kot čctrtletnik. Zato va- . bimo vse prijatelje slovenske znano- I sti. da se mnogoštevilno oglase posebno kot deio/niki podjetia s rr? spevki po 100 kron na leto (delež se fahko vplača v dveh obrokih po "0 K početkom in sredi leta) ter ustanove urejcno društvo, v katere^a področje . bf spadalo pospesevanje preučevarna t slovenskih predmetov, torei sloven- j ske znanosti. Kdor bi na ne hotel aM mogel od dati celeora del*?a. nai pri-stopi vsaj kot naučnik z letnimi 8 K (za dijake in učitelje 6 K) ali kakor Voli drugače podpira podjetie, če tuđi le s tem, da pridobi časopisu novih pristasev. (Dalje prihcđnJlC) | Darifa. ! Namesto vene a na grob ge. Deu je darovala rodbina ravnatelja Trdine 20 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Siominskt darovi. Povodom ne-nadne smrti g. pomorskega kadeta Pavla Geduldigerja sta v roke njegove mateie, moje soproge, za za-klad za vojne slepce ražen zadnjič imenovanih dam darovali ga. Rosner-jeva 50 K in ga. dr. Jenkova 20 K Bodi jima v imenu zaklada za vojne slepce tem potom izražena prav srčna , zahvala. — Gencralštabni zdravnik dr. : E. Geduldiger. * Darila Rdečemu križu. Kranjska j hranilnica 500 K; Helena Suver - Pe-tričič, stanarinsko odškodnino 110 K ; 68 v; dvorni založnik Franc Kollmann, i stanarinsko odškodnino 125 K 48 v; j barona Borna, gozdni urad v Tržiču, ' Zbirko nasfavljencev 38 K; občina Cerklie na Dolenjskem 10 K 80 v; ( Ela Heinz 8 K 68 v; novomašnik Pado t Miglič, zbirko na novi maši pri Sv. j Križu pri Litiji 33 K 33 v. \ Mesečna darila v juniju 1917. Mornarični nadkomisar J. Goliaš na Dunaju 20 K; konceptni uradniki fi-nančne prokurature 17 K 29 v; Ivan Černe, stanarinsko odškodnino oddelka profesijonistov 15 K; učno osobje ući-teljišča 14 K 14 v; konzistori jalni svetnik profesor dr. Franc Peme 10 kron; okrajni nadkomisar v p. Anton Klein 2 K. ; Snom niailp se oD gođovili in ! limit H rtiS no?reft! ; -■ ———^^—■^^^—^^^—^^^ i -- i Izdajatelf in odgovorni urednik: j Valentin Kopitar. ' Lastaina In tisk »Narodne tlskarnec Umrli so v Ljubljani: Dne 28. juni ja: Alojzij Prohinar tin sod- nega sluge, 19 let, Radeckega cesta 9. — Josipina Deu roj. Koban, vdova mestnega ži-vinozdravnika, 47 let Sodna ul. 1. - Sestra Amalija Cikhart usmiljenka, 63 let, Radeckesa cesta 9. 5 V deželni b o 1 n I Š n i c i: Dne 23. junija: Marija Kladnik. občinska uboga, 63 let Dne 24. junija: Peter Gorjup, posestni- kov sin, 17 let Iffitan »inu namdu ponujam v okrašenje javnih in zasebnih lokalov : a^^LET^?^ i^LiB H^LV a^B ^^^m a^BW^^?3aV slovanslcflt ?postotov I su. Cirila In ilet&ik. I Ce:a slih brei eitrirja 20, ! 15, 7, 4 K a i K 50 Tln. V mali : ob!thi za stisko salona 1C0 ifo-l mafto7 4 " 50 ?Ih. ia 7 K- | Zabranite škode, ki t<"> v vs3aCiti £ospnchrstvu provzroča mičeš-Cesto ?e §e ne vc, da je kaki nciađoma ic ^oj.v vljeno š'Hodonrcd:' skrit mrčes. Rastline na rtu, fivila v kleti, ob'ckn v omarah. živina v blevu, jedila v kuhinjski shrambi. so izpostavljeni nann-dom Šlvod'ji^ :£i nu.esa, koi listnili uši, pri.c, ::io-Ijcv, Sčarkov, ušij, boih in stenic. Bolhe, stenice in muheprer:n?ajobolezenske kali.ki ogrožajo čio veka in živino. Potrebno je zato, da se v vsak-. hiši tiporabFaFe'lerjevpTi'.n.ini mrčesni nrn^ek .Eiza*. Po noročilih fsočev, ki so ga že uporabijali. nena-vadno hitro in varno učinkuie proti vsaki vrsti mr-čcs3. Karnor se ga potrese, nnič: ves mrčes z za-lego vTed. Fellerjev mrčesni t>rašek (TE!za" ni mot! nadomestiti z nobenim dragim. Prcdvojne cenc: 1 puščica K 1*50 če se naroči hkratu z drugimi izdeiki, 4 nuščice f* K z?. zavojnino in post-nino K 230 več. N'atančno navodilo ie pri-'oženo. T: izborni fzdelki se naročajo edino pristni pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubicn, E\zm \tq- št. 238. (Hrvatska). % seboi vieti te mogoče Feller;evbol lajšajoč:, osve^'ijoči, men] ••clov *ertnfk zoper migreno z znamko ,E!z?" ki st^e sano K 1 4n in se hrani v leseni pur čiči. Poljski delavci, hriboiazci itd. ga 'jporabijajo za hladitev pri prehudi vro^ini za preprečenje soln-črega pika, dame ga uporahljaio zoper migreno, glavcbol, vsled prijetneca duha -ičinkuje oži^'lja-joče in bra/ii žuželknm. Pr: pikih žuže^k odstranja trganje v koži. zabranja odrćenje in zatečen je Voze. Rabi se ^a iahkn dolgo časa in stane K 1 40 Ti mnoso *i>očkrat pre'7t;:;"-en: izdelki se na-ročajo pri lekamarji: E V. Feller, Stubicn. Elsa trg št. 238 fHrva?k\.\>. Da se prihranijo po5trin-?k; stroški. se lahko raročc zajedno še druiri tu priporečani ali srlošno znani izdeiki, r. p. mo čno frano' sko Žcranje, cimetove kapljice, Hofman-nove kapljice, tucat stane samo < 4*30 švedske kapljice. Baizamova tinktura itd., kakor jlh pozna lekarni^ka veda. Zavojnina in poStnina 2 K 30 vin. ve . Redite se krepkeje in napra/ite tuđi svoje otrokc in siabo^ne, bolne svojce s krepko izrejo zdrave in za življenje mo-čne Za zdravetja in krepkega čioveka je tud; suhi kruh redilna :ed, ;z katere pridobiva moč in veselje do življenja. Mafi otroci, n^ krvi revne, bledolične osebe, doječe matere, slabotni, bolniki in trpeči, starejše osebe in t?ike, ki so prestale bolezen ali teŽke stranace, otroci, ki imajo bule ali dobivajo zobe, porodniv^e in druge slabotne osebe pa ne moreio jest' r-'va-dnih jedil, ker so večinoma slabotne, da ne mo-rejo delo prebave izvršiti. Take osebe potrebn-jejo torej posebno lahko, lahko prebavliivo in jako redilno, močno hrano, in to je Fellerjevo pristno dorŠevo ribje olje. Nirna slabega okusa in duha, marveČ ima najboljši okus, se torej prav lahko jemljc. Tuđi otroci ga pijejo radi. DorSevo ribje olje se od številnih zdravnikov in profesorjev jemlje. Odlikovati je .sekakor pred vsem inozemskim mešanicam, emulzijam, redil-nim praškom in drugim preparatom. Edino ; pristno od lekamarja E. V. Feller, Stubica, j n-^-trg štev. 238 (Hrvatsko). j Zahvala. i Povodom prebritke izgube našega preljubljenega. nepo-zabnega edinega sina, brata, gospoda Dermaiu Tsthaienuka I stid. jur. In porolnika v r«. I. R. 17. odllL srtb. L in bronasii) swtWo, I | ki ie v zvestem izpolnjevanji svojih doižnosti naše! 19. junija I I prezgodnji grob, izrekamo tem potom vsem, ki so z ;nami , ; sočustvovali, prisrčno zahvalo. i ■ 2145 LUKOVICA' 2'jttliia 1917' l*»W o^. I ! Franc Janvl jav!?a v svojem in imenu otrok Anice, ?rancltaf i 1 Ivanke, PetSi« in Alcnfice rrefu2no vestt da j? njegova is'creno J i ljubljena soproga, nad vse dobia mamica, h"i, sestra, svakinja, go^pa !ran!^^ luni i? *nl l»y*fi?l!? i i i danes ob *> uri dopoldne po kratki in mučni bolezni previđena s sv. i zakrament! v 32. letu staro-:ti mirno preminula. | ► Pogreb nepo^abne rajnice se vr5i v torek dne 3. julija ob 9 uri 1 * na famo pokopali5če. ^ ■ Predraso rajnico priporočamo v t ho molitev in bl3g spomin! I DOM2ALE, 1. julija 1917. 2U4 j ■ ^ _ I i Na laski zemlji pod M -^ <ć& <2^' &*&':3§ ■ desetnik, er^G'sirH prostovoEIec. i ! : Sv. nia^a zadušnica bo darovana v poneđeljek 2 iuliia ob 10. uri dopoldne v franči&kaisjiki cerkvi v Ljubljani. i Rodbina Maks Lilles. Potrti žalosti naznanjamo vsem ?orodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, i brat in gospod pcd4$5etnik pri nekem topn^arskein polkn 27. junija v Kraljevom gradcu v 21. letu po mučni bolezni previđen s sv. zakramenti mirno in udano v Gospodu izdihni! svojo dušo za ljubo mu domovino. Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi v Radečah. Počivaj v miru! V RADEČAH, dne 28. junija 1917. jfrantt&ka Baller, mati. — Ivan 3ailer, trgovec, oče. — Ivan, c. kr. ognjičan Leor>olđ, c. kr. praporščak (oba na bojnem polju) in Gtdn bratje. — Vaiorija, Pavla, Miči, in Olglca, sestre. Soška bitka v filmu m Tl«J ie daaes v poM«ol]«k la Jatrl v torok ob 4., pol 6., 7. In 9. wi xv*š«r ia u splote« Mhtovo i« v srote la cotrtek tb 4. wi popoUs« f , !f ino Csntnr * ^\. $mm. Bmes lm ^trl pri udajlk dv#h večemlh pređgtavah psT" pivo vrstni orkester. ~W1 ]Ya mnoga vprašanja odgovaramo, da kauu;emo kontrola« blarjafne na§e?3 labrilt^Ca, ki nišo već v rabi, nazaj. 2142 rfati3QP^ vtrtstr. blaqa]n drniba CiEaa] Vi2.9 Slcbensterngasso 31. W^W Dobro ofiranvena "M i\\vM nnvfDlfirsi U II U j i ^ pUJlbiJIllu se tako! kupi. 2135 Ponudbe pod „G*aste21ica/2135" na upravni-tvo »Slovenske^a Naroda«. R^fcro Izrežban 2139 • • vi • >f •» idujiiMs IIII111 ii Lili ti. vejašćine prost, išče priinerne službe« Naslov peve upravn. »Slov. Naroda«. = Proda se * iiiila sosalka (Bau umpe) slroro nova z dobrirnl pri^ađafofJini gumi cevi. 2133 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. I Eonnsflstropoo hi sa z vrlom, v L^ubijani, Galjevica 3.g se prosto^olfno uroda. Pojasnila daje pa^r?:a Jane, soproga trgovca v Šniariu pri ^ubljaal. 2132 za hlače Breeches, le dobro izurjenega, se STirejme fakof. 2102 ! Vora^a s- v trgovini Back & Fehl, Ljubljana, Stari trg 8. v Liubliani ^29 se proda brez posredovalcev. Kdo, pove uprava. »Slov. Naroda«. m 1 v • dobra prodajalka W0F~ se sprejme. JOS. ERRATH, trgovina meš. blaga v Mokrossogn, Dolenjsko. 2111 koja je dobra kuharica, zmo2na za vsako delo v gospodinjstvu, pridna, varčna in vestna vajena na snago in red, ter malo besedna se takof spreftno. — Plača po dogovoru. Pismene ronudbe pod „ Slttikinja 2091u na upravništvo »Slovenskega Naroda«. mebliraoo, s posebnim vhodom, Če mo* gn^e v sredini mesta z boljšo hrano, išče enol. prost., potrebna živila, kurjavo in event. razsvetljavo preskrbi sa•■' — Cenj. ponudbe pod „Stalen/ 210411 na upravn. »Slov. Naroda«. V %r II ^ d za trgovino s špecerijo in železnino sprejme takoj tvrd ka K. WERLI, Cerknica pri Rakeku. 2143 OCIJ© lahko, na pol krito, dobro obranjeno, kupi takol 2i4i lože Rozman, zasebnik v Ljubljani, Gradišće štev. 13, priUlčJe. Jšzem prtfazno in pohievno vdovo, Staro do 40 let, %i ima 51/0/0 hišo in nekoliko jemljišča, še rajše pa da ima malo gostilno v lastni hi$i, Jmam /50 kron mesečnih dohodkov in sem vojašhne prost 2138 le resne ponudbe na upravn vSt°v- Aaroda" pod ^38612138*. ———^^—__^_^__— __ Stran 6« »SLOVENSKI NAROD-, dne 2. Juliji 1917. 148. štev. PRODAJALKA ▼ 17 letu s 6 rezredno ?olo, li A« ■aeata ▼ večji trgovini v meetn ali na defteli. 2136 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. ~9lKLKA~ 20 let stara, želi službo y kuhinji opol dne in zvečer, ▼ soboto ia nedeljo ▼es dan. Brezp!aČnot samo proti hrani. Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. 2131 liaileTiiiiiiir ▼ najeai. Dobro obranjen se tuđi kupi- 2116 Na-!o7 pove upravn. »Slov. Naroda«. Fran Marolt, Ljubljana, Slovenske io85 volai narodni! peii za K 1*50 ali 1-80 so dobe se. Po posti 20 v. već. Najlepše darilo! Krepak deček iz fcolj'e hsie, z dobro šolsko izobrazbo teli vStopHl kot nćenec v večjo trgovino z vso oskrbo v h:ši v kakem mestu ali večjem trgu. 209? Naslov pove uprav rt. »Slov. Naroda«. - ■ -^^-^^^^^■■■■■■Bai^BaaaaaaaBBBBaaaaBBBBi &riporoča eenj. damam tu in na deieli na Dunaju osebno obrane novosti ^rasnih /(lobu/(ov = in čepić finega okusa ja dame tn deklice. ££2* ^oeravila se sprejemajo. Zalni klobuki vedno v zalogu Tt£M Solidno blago — n/j^T«? c«n«. Trgovina H. Kenda v Ljubljani —^^————— priporota ——-—————^— papirnato platno za žitne vrefe, blazine i. dr. meter......K 4*80 izgofovijene vre*e 561140 cm, 100 komadov . . „ 890*— », »• „ „ 1 komad . • „ 9*20 STANOVANJE ma tako! ali pomole, \z 2 do 3 sob. 50 kron nagrade. 2093 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Urna stenografima I z 6 letno prakso v slovenskem in nemSkern jeziku IM« dela o4 1.—3. ure popoldn«. Ponudbe morebiti z navedbo honararja na Vtro Tatar, Marijin trg *t 1., Ljubljana. 2141 Mladenič odpuščen od vojaščine, trgovsko izobra2en, zmožen slovenskega, nemškega, italijanske^a in hrvaškega jezika, ttće pisaralsko slni-bo ali kal primarnoga. — Ponudbe pod „Invalid 81/209**" na upravništvo »Slovenskega Naroda. 2092 Kupujem in proSajam: bodisi pohiitvoy atoklonlno9 lo« lozo, anllco, porcelan, oroi{ey podobo, atar donar, aploh vso, kar Je Ba)maa) 50 lot staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd. Albert Derganc briveo in konoeslionfrani starinar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. : Mestsa liranilnica v Hadovljicl : Kmetska Siraniliiica in posojilnica y Radovljici s : Posofllafca v Radovljici : : dovo5?oi©:o si test potom naznanjati, da bodo nričenfti z dnem I iulila 1917 za stranke uradovale od 8. zjutraj do 2. pDpoidne razun ob nedeljah in praznikih ter prezilo, da blsgovoli i\ n. ofečlnstfo vzeti to na xnaa]e. Ravnateljstva : Mestne hran^ke v Radovljici, Kmet hrani!, in posojilnice ¥ Radovljia9 Posojilnice v Radavijici. _______^_^ BBBB^BBBBBBgBBBJB^BB^I^BBJBBBBBBJBJBBBBBBaBBBBBBjBBBBBBBBHB teiiio. poteofs. DrioeKo. Mt lole. liSsje. M. !:0l!is bo!eznl isie. oteklme in race i ozdravi hitro in sigurno l ~ >2ntarsko mazilo. Xe urraže tn ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče brinovo milo 4 K. ^sr^ ^snaor, lekarnar, Nagy Koros 30. ___ _^__^___________________________________________---------------- ■ - —------------------------------------—---------_^^^^—— VSALBE M — Itte se — ! konforistinja vešča slovenskega in nemškega jezika, samostojna delavka in spretna racu* j narica za takoj. Ponudbe v nemškem ieziVri! raj -.» vp