OGLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA novoletna številka leto ix. številka 12 Na fotografijah so objekti, kjer smo delali ali pa še delamo SREČNO 1976! I 4 4 4 ( OB PREHODU V NOVO LETO Ko se v teh dneh poslavljamo od poslovnega leta 1975, delamo zaključke in ugotavljamo uspešnost poslovanja ter načrtujemo naloge za leto, ki je pred nami, lahko nedvoumno ugotovimo, da je bilo tudi leto, ki se izteka za IMP uspešno. Leto 1975 je bilo leto ponovnih velikih naporov in prizadevnega dela vseh članov kolektiva, lahko bi rekli na dveh frontah. Na eni strani smo se borili za izpolnjevanje med letom povečanega plana, na drugi pa v okviru stabilizacijskih ukrepov za znižanje stroškov in večjo produktivnost. Bitka za plan je dobljena, saj bo po sedanjih pokazateljih letni plan sigurno presežen. Druga fronta, fronta stabilizacije je zastavljena. Sprejeli smo programe in po prvih spopadih se nekje bolj, drugje manj kažejo prvi rezultati Na širšem slovenskem in jugoslovanskem področju smo delno uspeli v brzdanju divjanja cen, bije se bitka za večji izvoz ter postavljajo barikade uvozu. V okviru našega podjetja pa so bile v tem letu izvršene priprave, analizirane šibke točke in zastavljeni cilji za stabilizacijo. Torej nas čakajo v letu, ki prihaja, obsežne naloge za realizacijo že sprejetih programov. V letu 1975 smo prav tako vložili veliko dela in truda v poglabljanje za nove integracije. Z notranjo reorganizacijo sta bili ustanovljeni dve novi temeljni organizaciji združenega dela -Klima proizvodnja - montaža in Družbeni standard. Z integracijami smo število temeljnih organizacij povečali še za nove tri (Dvigalo, Blisk, Elektrokovinar). V zvezi s tem smo morali na novo urediti nekatere medsebojne samoupravne odnose, uskladiti in dopolniti samoupravne akte ter proizvodne programe posameznih TOZD in podjetja. Ravno na tem področju, področju medsebojnih odnosov v najširšem smislu in obsegu bo potrebna v naslednjem letu še večja zavzetost slehernega člana kolektiva, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij podjetja. Doseženi uspehi preteklega leta in prejšnjih let so bili pogojeni z enotnostjo volje in cilja celotnega kolektiva. Zato moramo doseženo enotnost ohraniti in utrjevati tudi v prihodnje, kar pa nam bo uspelo le s takimi medsebojnimi odnosi, ki se odražajo v tovarištvu, solidarnosti, humanizmu, odnosu do dela in sredstev, samodiscipline, pripadnosti kolektivu in naši samoupravni socialistični družbi. Istočasno, ko si vsi želimo boljši jutri, se moramo zavedati, da bo naš boljši jutri odvisen od našega lastnega dela in rezultatov. Prepričani, da bomo tudi v 1976 letu z enotnostjo in prizadevnostjo vseh članov kolektiva doprinesli svoj delež k stabilizaciji našega gospodarstva in nadaljnjem poglabljanju samoupravnega in dele- j gotskega sistema v duhu nove ustave ter si s tem zagotovili tudi lastni boljši kos kruha. Vsem članom kolektiva in svojcem želimo, da bi bilo novo leto 1976 zdravo, srečno in uspešno. SAMOUPRA VNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE POSLOVODNI ORGANI UREDNIŠTVO IMP GLASNIKA SESTALO SE JE PREDSEDSTVO KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V sredo, 17. decembra 1975, se je na prvo redno sejo sestalo predsedstvo konference OOS. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki jih mora rešiti sindikat v tem in prihodnjem mesecu. FINANČNI IN DELOVNI PROGRAM ZA LETO 1976 Predsedstvo je sklenilo, da bo letna skupščina konference v januarju 1976 in sicer najkasneje do 20. 1. 1976. Delegacije TOZD naj bi sestavljali največ trije člani. Letna skupščina bo sprejela finančni in delovni program za prihodnje leto. Osnutka obeh programov mora pripraviti posebna januar. Predsedstvo bo po ŠPORTNE IGRE komisija, obravnavati pa tej seji osnutka dalo v javno GRADBINCEV predsedstvo na drugi redni razpravo^ vsem članom de- pravila letnih športnih nekoliko spremenjena. Predlagane so tri variante. Spremembe pravil ŠIG bodo obravnavali vsi športni referenti in dali svoje pripombe. Zimske športne igre gradbincev bodo 20. in 21. februarja. Ekipo je bilo treba prijaviti do 27. decembra, rok za prijavo posameznikov pa je 4. 2. 1976. Predsedstvo je imenovalo tri članski odbor za pripravo reprezentance. Sestavljajo ga: tov. Anton Oven (za teke), tov. Tomo Lovrenčič (za alpsko smučanje) in tov. Anton Lah (za organizacijo). KRVODAJALSKA AKCIJA Osnovne organizacije sindikata temeljnih organizacij IMP bežigrajske občine bodo organizirale krvodajalsko akcijo 16. januarja 1976. Prijave sprejemajo kadrovsko-splošni sektorji TOZD. Vse zdrave zaposlene prosimo, da se krvodajalce akcije udeležijo, ker samo kri lahko nadomesti 'kri. V____________________________/ IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: inž. Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov Treninge tekmovalcev do 31. 12. organizirajo in finansirajo TOZD, kasneje pa jih bo organiziral že imenovani odbor, finančno pa podprl3 konferenca osnovnih organizacij sindikata. Predvideni stroški za zimske športne igre gradbincev so c ca 100.000 din. Predsedstvo je obravnavalo organizacijo srečanja upokojencev in se je s predvidenim programom strinjalo. Krvodajalska akcija bo 16. 1. 1976, IMP naj bi po predvidenem planu zbral 100 krvodajalcev. Ljubljanski klinični center je prosil za dotacijo, da bi lahko kupili učila, ki jih otroci uporabljajo v bolnišnici-Predsedstvo je sklenilo, da bo Kliničnemu centru nakazalo 1.000 din. Pogodba za nakup konfekcije pri Varteksu je podaljšana do 31. 1. 1976-Sindikat ima na voljo 13.000 din, kot rabat iz tega naslova. Če se bodo 006 strinjale, bo konferenca ta denar porabila za trening smučarjev. NOSILCI NALOG IN ORGANIZACIJA V novembru ali točneje 28. 11. 1975 je potekel mandat delegatom v samoupravnih organih večine TOZD in D. O. IMP Ljubljana. Nekateri delegati so svojo funkcijo opravljali štiri, drugi pa dve leti, naj si bo v D. S. TOZD, D. S. DSSS, D. S. D.O. IMP ter v odborih in komisijah, kjer so samoupravno načrtovali, odločali o rezultatih skupnega dela, o pogojih gospodarjenja ter o vseh vprašanjih upravljanja z družbeno imovino. Nikakor ne smemo prezreti pomembnosti urejanja samoupravnih odnosov s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, kakor tudi ne povezave TOZD in DO s širšo družbeno skupnostjo. Učinki dobrega gospodarjenja se morajo praviloma kazati oz. delovati v vseh sferah družbene porabe, splošne porabe ter seveda tudi osebne potrošnje. Na vse to vpliva in učinkuje delavec — samoupravljavec. Družbenopolitične organizacije, predvsem DOS, so se zavedale svojih nalog pri volitvah delegatov v samoupravne organe. Celotnemu kolektivu je bilo potrebno na demokratični način omogočiti sodelovanje pri evidentiranju kandidatov za volilne liste. Družbenopolitične organizacije so imenovale kandidacijske komisije, katerih naloga je bila, da organizirajo po sindikalnih skupinah razgovore, kjer so delavci iz svojih vrst predlagali tiste, ki jim najbolj zaupajo, da bodo vestno in pošteno opravljali zadane jim naloge. Delegati, ki so te naloge sprejeli, so seveda to storili z zavestjo, da jih zaupanje sodelavcev in družbe obvezuje. VSINDlKSmSlJPINAH Tu se omejujem na opis dogodkov oz. razprav v sindikalnih skupinah TOZD Elektro-montaža. Narava dela montažnih TOZD je pač taka, da smo neke vrste nomadi in se selimo iz kraja v kraj, torej tja,kjer je delo. Naša kandidacijska komisija je v sodelovanju D.P. O. ugotovila, da imamo več sindikalnih skupin, ki praktično pokrivajo celo Slovenijo. Z vodilnimi monterji smo se dogovorili za terminski plan sestankov po gradbiščih s samo eno točko dnevnega reda, t.j. razgovor o tem,kateri delegat bo iz te ali one sindikalne skupine prišel na kandidatno listo. Presenečeni smo bili nad zavzetostjo v razpravah, predvsem v razpravah neposrednih proizvajalcev, ko so tehtali v odločitvi za tega ali onega delegata. Nemalokrat je bilo slišati besede: ,,Ti boš naš delegat, saj se razumeš na te stvari in nas boš tudi o vsem obveščal, o čemer boste razpravljali in odločali. DELO V SAMOUPRAVNIH ORGANIH -PRAVICA IN DOLŽNOST Iz razprav v sindikalnih skupinah je čutiti kvaliteten napredek v samoupravljanju. Vsi se zavedamo, da je delavsko samoupravljanje široka aktivnost demokracije v naši družbi, kar nam omogoča še hitrejši razmah na vseh področjih naših aktivnosti. Vendar se moramo zavedati, da zahteva delavsko samoupravljanje disciplino na vseh področjih, čut odgovornosti, čut samokritičnosti, pri odločitvah moramo imeti v mislih širši družbeni pomen, ko se odločamo za to ali ono. V današnjem času, v dobi saporazumevanja nikakor ne smemo poznati le ozkih podjettniških interesov. Taki interesi — ozko usmerjeni se prej ali slej izkažejo družbeno škodljivi. Da bo delo samoupravnih organov kvalitetno in uspešno je nujno potrebno, da vse strokovne službe, ki pripravljajo gradiva za obravnavo in sprejem, to pripravijo v obliki in vsebini, ki je razumljiva vsem. V delavskem samoupravljanju ni upravljanja in odločanja po stopnjah izobrazbe. Tu. pa nikakor ne smemo prezreti pomembnosti in prizadevnosti za čimbolj strokovno usposobljenost vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. Od nivoja strokovne usposobljenosti delavcev so odvisni rezultati uspešnosti vloženega dela in sredstev. VOLITVE IN PROSLAVE Oti DNEVU REPUBLIKE Zborom delovnih ljudi so kandidacijske komisije predlagale kandidatne liste v potrditev. S tem je bil zaključen postopek evidentiranja kandidatov. Na zborih delovnih ljudi so razpisali volitve, imenovali komisije za volilne imenike ter volilne komisije. Volilne komisije so imenovale volilne odbore. Volilni odbori so okrasili volišča, pripravili v sodelovanju z volilnimi komisijami vse potrebno za nemoten potek volitev. Na voliščih je bilo svečano vzdušje. Datum volitev je tudi sovpadal s praznovanjem dneva republike. Nekatere TOZD in DSSS so ob dnevu republike pripravili proslave s kulturnimi programi. V TOZD Elek-tromontaža in DSSS IMP so dijakinje in dijaki II. Šubičeve gimnazije iz Ljubljane priredili pester kulturni program s tematiko partizanskega pesništva med NOB. Dijakinje in dijaki so z umetniško besedo v recitalu ali pesmi prikazali čas in nas spomnili na krutosti, ki so jih doživljali naši narodi v dneh med NOB in v dneh nastajanja nove družbene ureditve, katere temelji so bili postavljeni na II. zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943. Proslava ob dnevu republike s kulturnim programom v TOZD Elektromontaža -L W. J. Služba varstva pri delu in pooblaščeni delavci Če se ozremo v bližnjo preteklost, lahko ugotovimo, da je po uveljavitvi republiških ustavnih amandmajev od XXV. do Lil. in zveznih ustavnih amandmajev od XX. do XLI. v letih 1971 in 1972 bilo potrebno pristopiti k izdelavi novega zakona o varstvu pri delu. Zakon je bil izdelan v letu 1974 in ga je sprejela skupščina SR Slovenija na seji dne 16. oktobra 1974 leta. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 32/74. Zakon o varstvu pri delu normativov neposredno Pooblaščeni delavec v zagotavlja vsebinsko boljšo ogroža življenje ali zdravje organizacijah združenega ureditev varstva pri delu ter delavcev. O tej prepovedi je dela z zahtevnejšim in težaven otn o, celovito in samo- dolžna takoj obvestiti organ nejšim delovnim procesom upravno urejanje tega var- organizacije združenega dela je lahko delavec, ki ima stva in tudi odgovornost za' za zadeve varstva pri delu in predpisano strokovno iz-to področje, kije izrednega pristojni organ inšpekcije obrazbo iz 9. člena in stro-pomena za varno in uspešno dela. kovni izpit iz 17. člena tega delo delavca. Z zakonom c Organizacija združenega pravilnika, varstvu pri delu se uveljavlja dela, v kateri so nevarnosti V organizacijah združene ustavno načelo, ki delavcu za poškodbe in obolenja v ga dela z enostavnejšim de-zagotavlja ne le pravico do zvezi z delom večje, organi- lovnim procesom lahko podela, temveč tudi pravico do žira posebno službo za var- oblaščeni delavec opravlja dela v združenem delu s stvo pri delu; v tej službi poleg svojega rednega dela sredstvi dela, pravico da smejo biti zaposlene samo tudi strokovne naloge s po- odloča o svojem delu ter o osebe, ki so na predpisan na- dročja varstva pri delu. pogojih in rezultatih svojega čin strokovno usposobljene V organizacijah združe-dela. za varstvo pri delu. nega dela, kjer imajo na pod- Z novim zakonom o S samoupravnim sporazu- lagi samoupravnega sporazu-varstvu pri delu se seveda mom lahko več organizacij rna o združevanju v delovno na novo ureja tudi služba združenega dela ustanovi ah sestavljeno organizacijo za varstvo pri delu, popol- skupno službo za varstvo pri združenega dela organizi-noma na novo pa je vpe- delu, določi njen položaj in rano skupno službo za var-ljano določilo glede po- način njenega financiranja, stvo pri delu, pooblaščeni oblaščenih delavcev. Republiški sekretar za delavci v temeljnih organiza- Službo za varstvo pri delo s pravilnikom določi cijah združenega dela sode-delu in pooblaščene de- osnove za organiziranje po- hijejo s to službo in ta služ-lavce opisuje zakon o var- sebne službe za varstvo pri ba usmerja njihovo stro-stvu pri delu v 4. in 23. delu v organizacijah združe- kovno delo. členu zakona: nega dela, ter strokovno Organizacija združenega Za zagotavljanje pravic do usposobljenost oseb iz prve- dela, v kateri so nevarnosti varstva pri delu za varno de- ga in tretjega odstavka tega za poškodbe in obolenja v lovno okolje in delovne raz- člena. zvezi z delom večje, organi- mere, morajo skrbeti delavci Na podlagi določila v žira posebno službo za var-v organizacijah združenega prejšnjem odstavku je repub- stvo pri delu. dela z določanjem varstve- liski sekretar za delo izdal Skupne zadeve s področja nih ukrepov in normativov, poseben Pravilnik o osnovah varstva pri delu, ki jih oprav-z urejanjem varstva pri delu za organiziranje službe za. lja skupna služba za varstvo in z organiziranjem službe varstvo pri delu ter o stro- pri delu za vse temeljne varstva pri delu, s samo- kovni usposobljenosti delav- organizacije združenega upravnimi sporazumi in dru- cev, ki opravljajo strokovne dela, se določijo s samo-gimi splošnimi akti, s takš- naloge s področja varstva pri upravnim sporazumom o nim organiziranjem in izvaja- delu. Ta pravilnik glede služ- združevanju v delovno orga-njem delovnega procesa, v be za varstvo pri delu in po- nizacijo oz. v sestavljeno de-katerem so zajeti varstveni oblaščenih delavcev določa lovno organizacijo, ukrepi in normativi kot se- naslednje: V delovno področje služ- be za varstvo pri delu spada Temeljna organizacija opravljanje zlasti naslednjih združenega dela oz. delovna strokovnih nalog: Vi " ° " 1. Organizira in stavni del tega procesa ter z izvajanjem predpisov o varstvu pri delu. Organizacija združenega organizacija, ki v svoji sesta-dela pooblasti določenega 'd nima temeljnih organizacij delavca kot odgovornega za združenega dela, mora po-opravljanje strokovnih nalog ohlastiti določenega delavca s področja varstva pri delu za opravljanje strokovnih na-oziroma za zagotavljanje iz- *°8 s področja varstva pri polnjevanja varstvenih ukre- delu, za strokovno izvajanje pov in normativov. m zagotavljanje varstvenih V okviru takega poobla- ukrepov in normativov ter stila za varstvo pri delu od- za izpolnjevanje predpisanih govorna oseba prepove delo obveznosti v zvezi z varna delovnih mestih, za ka- stvom pri delu (v nadaljnjem tero ugotovi, da zaradi opu- besedilu: pooblaščeni dela-stitve varstvenih ukrepov in vec). koordinira ter usmerja delo svojih delavcev in pooblaščenih delavcev v temelj, nih organizacijah združenega dela; 2. Proučuje varnost delovnega okolja in delovnih razmer v organizaciji združenega dela, pripravlja predloge za varstvene ukrepe in normative po 8. členu Zakona o varstvu pri delu ter sprem- lja njihovo izvajanje m tiste, ki imajo višje šolsko iz-učinkovitost; obrazbo pa je izpit zahtev- 3. Svetuje in strokov- nejši. no pomaga pri urejanju Iz vsega navedenega sledi, varstva pri delu s samo- da tako zakon o varstvu pri upravnimi splošnimi akti delu, kakor tudi imenovani in s programi dela: pravilnik nalagata velike na- 4. Programira, sestavlja loge in odgovornosti delav- in določa roke za pe- cem v službi za varstvo pri riodične preglede in pre- delu, kakor tudi pooblašče-izkuse delovnih priprav in nim delavcem. Zato je že naprav, ter ekoloških pro- pred časom bil na vseh sa-grama; moupravnih organih naše de- 5. Sestavlja programe lovne organizacije sprejet teoretičnega in praktične- sklep o kadrovski ojačitvi ga usposabljanja ter pre- službe za varstvo pri delu v verjanja znanja delavcev o IMP. Tako je bil v mesecu njihovi usposobljenosti za oktobru in ponovno v me-varno delo ter skrbi za iz- seču novembru v časopisu vajanje tega programa; Delo objavljen med drugim 6. Skrbi in predlaga tudi razpis prostih delovnih načine organiziranja delo- mest samostojnih referentov vanja varstva pri delu za za varstvo pri delu. Žal se na opravljanje skupnih del z oba razpisa ni javil niti eden drugimi organizacijami sprejemljiv kandidat, ki bi združenega dela ali dolo- odgovarjal postavljenim za-čenega dela na skupnem htevam. V službo za varstvo delovišču; pri delu smo zato sprejeli 7. Določa roke in de- dva slušatelja II. letnika lavce za zdravstvene pre- Višje tehniške varnostne šole. glede v skladu s predpisi o zdravstvenih pregledih; 8. Skrbi za ustrezno Tak razpis, lčakršen je bil organizacijo in zagotavlja- objavljen v Delu je priobčen nje prve pomoči ter reše- ^u<*! v tej steV1^1. Glasnika, vanje za primer nesreče Pozivamo vse, kr imajo vsaj pri delu- I. stopnjo tehnične fakultete 9. Z ’ rednimi poročili bi. jih zanimalo delo v seznanja o razmerah na službi za varstvo pri delu ali področju varstva pri delu čutijo veselje do dela na organe upravljanja, poro- mestu pooblaščenih delav-ča organom inšpekcije cev, da se odločijo za ta dela o začetku dela v de- P°klic; Kot doslej, bo naša lovni enoti oz. na delo- delovna organizacija gotovo višču ali o začetku po- tudi v bodoče tem delavcem sebno nevarnih del, ter o nudila možnosti strokovne-hujših in smrtnih nesre- ga izpopolnjevanja. Za vsa čah pri delu- dodatna pojasnila pa se lah- 10 Proučuje in anali- k° obračate .direktno na žira vzroke poškodb in službo za varstvo pn delu. obolenj v zvezi z delom ter predlaga ukrepe za odpravo vzrokov; 11. Vodi evidence in Ker pa bo potrebno skrbeti za kadrovsko ojačanje službe tudi v bodoče, sestavlja poročila o stanju istočasno pozivamo vse, ki in problemih varstva pri imajo srednje solsko izobraz-delu po predpisih o var- bo; 311 J° bodo pridobili v stvu pri delu- prihodnjem letu, da se odlo- 12 Opravlja druge čij° za nadaljevanje študija strokovne zadeve v zvezi z na V,Tši' tehniški varnostni varstvom pri delu. ‘ ^ v Ljubljani, seveda če jih Nadalje so v tem pravil- nadaljevanje stud,ja v višji niku še predpisani programi sob zan1™- Študij je organi-strokovnih izpitov za delav- ^lrari med delom in traja dve ce, ki delajo na področju ^etl- Podrobnejše informacije varstva pri delu. Enostav- Pa 50 na razpolago v službi nejši strokovni izpit je pred- za varstvo pn delu. pisan za delavce, ki imajo ANDREJ HUDOKLIN, srednje šolsko izobrazbo, za dipl. ing. ---------------: \ Dijaški dom Domžale ob novem šolskem letu Zahteve našega časa postavljajo pred pedagoške delavce čedalje odgovornejše naloge. Na račun njihovega dela so izrečene ah zapisane včasih upravičene, mnogokrat pa tudi neupravičene in neutemeljene kritike. Njihovo delo pa gotovo ni ne lahko in nezahtevno, zato bi vam rada v današnjem sestavku spregovorila nekaj besed o vzgojni dejavnosti Dijaškega doma — Domžale v šolskem letu 1974/75, predvsem pa o tem, kako smo zastavili delo v letošnjem šolskem letu. Ker smo že lani posvetih posebno pozornost organizaciji učnih ur in utrjevanju domskega reda, smo dosegli zadovoljiv učni uspeh. Se vedno pa terjata učilnici, ki sta pretesni za vse učence, ustreznejšo opremo, ki bo v skladu z normativi v šolski opremi. Ugotavljamo tudi, da prinašajo novinci s seboj zelo različno in sorazmerno skromno znanje, da jim manjka delovnih navad, da imajo učenci iz drugih jezikovnih področij precejšnje težave z jezikom, da so učbeniki preobsežni, urniki pa neustrezni in da kampanjsko izpraševanje pogojuje pri šolarjih tudi kampanjsko učenje. PREVELIKE VZGOJNE SKUPINE Težave, ki so spremljale realizacijo vzgojnega Programa in otežkočale vzgojno delo vzgojiteljev, so tudi naslednje: prevelike vzgojne skupine (čez 40 učencev); nehomogene skupine (šolarji, praktikanti, terenci, precejšnje starostne razlike, različna odsotnost učencev, različne šole, ki jih obiskujejo, več podjetij, več narodnosti); preobremenjenost vzgojiteljev z medskupinskim delom, prostorska stiska, oddaljenost staršev, premajhen interes šol za vzgojno problematiko učencev in slab pouk pri nekaterih predmetih. Obnovljen dom je vsekakor prispeval k boljšemu počutju učencev in vzgojiteljev. Marsikatera težava pa bo rešena šele z dograditvijo novega trakta, ki jo vsi budno spremljamo in težko pričakujemo. Letos se je število učencev IMP povečalo od 108 na 121. Nekaj mest pa smo odstopili domžalskemu srednješolskemu centru za potrebe njihovih učencev. Imamo 4 vzgojne skupine, ki so v glavnem formirane po TOZD zaradi boljše koordinacije ^gojiteljev s samostojnimi referenti za izobraževanje. Število učencev v skupini se še vedno giblje od 40 do 43, kar daleč presega pedagoški normativ. S prihodom novega vzgojitelja Podjeda pa smo uvedli sistematično telesnovzgojno aktivnost za vse učence doma. Vsak šolar in vsak Praktikant je tako deležen štiri ure telovadbe tedensko. Velik napredek smo dosegli tudi pri organizaciji in izvajanju učnih ur ter pri delu s praktikanti. Zanje odgovarja vzgojitelj Smerdelj, ki redno spremlja pisanje njihovih delovnih dnevnikov in jih tedensko pregleduje, in sicer strokovno, oblikovno ter jezikovno. 4 PODROČJA VZGOJNEGA NAČRTA Na osnovi vzgojnih smotrov si je zadal vzgojiteljski zbor mnoge vzgojne naloge, ki so planirane v celotnem okvirnem vzgojnem načrtu. Le-ta je bil sprejet na seji vzgojiteljskega zbora dne 1. 10. 1975. Vzgojni načrt je razdeljen na 4 področja: 1. Obseg in organizacija dejavnosti doma - S tega področja je razvidno, kaj je dijaški dom, kaj nudi učencem, časovna razporeditev dnevnega in hišnega reda, vpis učencev v dom, naselitveni načrt, grupacija po TOZD, domski koledar, urnik interesnih dejavnosti ter časovni načrt učenčevega organiziranega in neorganiziranega prostega časa. 2. Vzgojne dejavnosti obsegajo: vzgojne smotre in vzgojne naloge; vzgojo za poklic (organizacija učnih ur, delo s praktikanti, skrb za terence); organiziran prosti čas učencev — interesne dejavnosti in delo komisij; zunanje aktivnosti učencev; predavanja; rekreacija in zabava; domske prireditve; zunanje prireditve; estetska vzgoja; oblikovanje kolektiva in kriterije, po katerih se dele skupine; medskupinsko delo vzgojiteljev; formiranje domske samouprave. 3. Sodelovanje z ostalimi vzgojnimi činitelji vsebuje: čim tesnejše stike s starši, s šolo, s podjetjem in domskim okoljem; posredovanje vzgojiteljevih zapažanj o vzgojenosti učencev in o učnem uspehu staršem, razrednikom, referentom za izobraževanje in mojstrom. 4. Spremljanje vzgojnega dela: skrbno vodenje pedagoške dokumentacije; od dnevnih priprav, preko osebnih listov in psiholoških opažanj učencev, do domske kronike in knjige bolnikov. V to področje sodijo še konference vzgojiteljskega zbora, hospitacije ravnatelja, spremljanje vzgojnega dela Zavoda za šolstvo in izobraževanje vzgojiteljev na rednih ter obveznih seminarjih. Vsem vzgojiteljem in učencem mora biti jasno, da je učenje prva in največja dolžnost učencev in da je prizadevanje za čimboljši učni uspeh osnovna naloga doma vse leto. Poleg rednih in dobro organiziranih učnih ur pa uporabijo učenci največ časa za delo v interesnih dejavnostih, ki imajo velik družben in pedagoški pomen. Zanje so se fantje odločili z anketo, ki smo jo izvedli v mesecu septembru. Vzgojitelji — mentorji — pa so sestavili celotne okvirne programe, ki jih bo mogoče realizirati le, če bo dom uspel zagotoviti materialno osnovo za delovanje interesnih dejavnosti. V šolskem letu 1975/76 bomo organizirali: 1. redno telesno-vzgojno aktivnost, ki jo vodi vzgojitelj za telesno vzgojo tov. Podjed; 2. dramski krožek — mentor tov. Kovačeva — izvajalec vzgojitelj; 3. likovni krožek — mentor tov. tlrbanijeva — izvajalec zunanji sodelavec; 4. pevski zbor — mentor tov. Urbanijeva — izvajalec zunanji sodelavec; 5. marksistični krožek - mentor tov. Kovač — izvajalec zunanji sodelavec; 6. foto in kino krožek — mentor tov. Smerdelj — izvajalec vzgojitelj; 7. modelarski krožek — mentor in izvajalec zunanji sodelavec; 8. šahovski krožek vodijo in izvajajo učenci; 9. estetska vzgoja in zunanje prireditve — mentor tov. Dimitrijevičeva — izvajalec vzgojitelj. Dom mora učencem ustvariti prijetno okolje, v katerem naj le-ti najdejo oporo, pomoč, red in zaupanje, spodbudo za delo in pristne ustvarjalne stike z vrstniki ter vzgojitelji. Zato je nujno tudi sodelovanje učencev pri vodenju in upravljanju doma, in sicer preko organov domske skupnosti. Domska skupnost je posebna oblika samoupravne organiziranosti mladine v domu, ki v skladu s svojim pravilnikom dela po komisijah. Te so: 1. komisija za red in medsebojne odnose — mentor tov. Dimitrijevičeva; 2. komisija za izobraževanje — mentor tov. Kovačeva; 3. higienska komisija — mentor tov. Urbanijeva; 4. gospodarska komisija — mentor tov. Kovač; 5. komisija za šport in rekreacijo ter zabavo — mentor tov. Podjed. 00 ZSMS v domu predstavlja družbenopolitično organiziranost mladih. Skrbi za idejno uravnano st vzgojnega dela in družbenopolitično angažiranost učencev. Ce bomo hoteli vzgojitelji uresničiti vse vzgojne naloge, ki stoje pred nami, pa ni dovolj samo naša dobra volja in pripravljenost za delo. Vzgoja je namreč dolgotrajen in zapleten proces, odvisen od več vzgojnih činiteljev. Zato si tudi v prihodnje želimo, da bi bilo sodelovanje med domom, šolo, starši in podjetjem, tu mislim predvsem na referente za izobraževanje in mojstre, čim tesnejše in da bi bili naši odnosi čim pristnejši. Učenci prebijejo v dou le del dneva, ostali čas pa so v šoli ah na delovnih mestih. Zato se moramo vsi, ki imamo opravka z njimi, zavedati, da je mladina nam in družbi posvečen drogocen zaklad in da je skrb zanjo stvar celokupne družbene skupnosti. GABRIJELA KOVAČ DELA TEČEJO PO PLANU Bernardin, sredi decembra: Dež neusmiljeno pada. Pota na gradbišču se spreminjajo v jezera brozge in blata. Gradbinci hitijo, takoj za njimi, ko je vse pripravljeno, pridejo naši monterji. Njihova skrb je vodovod, centralna kurjava, klima in elektrika. Vse je pravzaprav tako kot na vsakem gradbišču. Številni gradbeni stroji, materiali. Med njimi se delavci kar izgubijo. V notranjosti, med surovimi zidovi, naši monterji polagajo cevi in kable. Slabo vreme jih ne more zadržati, roki so kratki, obveznosti velike. Na obsežnem gradbišču se človek prvič težko znajde. Bernardin postaja resničnost. Najdlje je gradnja hotela Vas, hotel na Pomolu (ali kot ga delavci imenujejo ,Pristan“) mu vztrajno sledi, iz temeljev pa bo vsak čas začel „rasti“ tudi hotel Pečina. Gradnja tega se je zavlekla zaradi težav pri gradnji temeljev. DELO RAZDELJENO MED TOZD Trenutno delajo na Bernardinu monterji iz štirih naših TOZD, peta pa se na delo pripravlja. Na gradbišču so monterji treh ljubljanskih TOZD (Klima, OV, Elektromontaža), koprskega TOZD, Mariborčani pa zaradi zamud gradbenikov še niso imeli večjega dela — poskrbeli bodo namreč za hotel Pečina in sedaj čakajo gradbenike, da jim pripravijo vse potrebno. Ta hotel gradi mariborski Gradisov obrat. Koprčani napeljujejo zunanji vodovod na celotnem gradbišču in prav tako zunanji razvod centralne kurjave, od notranjih del pa bodo delali kotlarno v hotelu Pečina in večino objektov hotela Vas. Ljubljanska Klima bo poskrbela za dober zrak v obeh hotelih (Pristan, Vas) in v servisih. TOZD Ogrevanje, vodovod dela s polno paro na hotelu Pristan. Groba montaža vodovoda v stanovanjskem delu je že predana. Dela so končana tudi pri centralni kurjavi. Električarje sem prav tako našel v stanovanjskem delu hotela Pristan. Dela so tako razdeljena približno enakomerno med vseh pet TOZD. upoštevani pa so tudi gradbinci, saj hotel Pristan gradi ljubljanski Gradis, hotel Vas pa primorska gradbena podjetja. POSKRBLJENO ZA MONTERJE Trenutno dela na Bernardinu že skoraj 100 naših monterjev. Delajo cele dneve, če je treba tudi ob sobotah in nedeljah. Stanovanje in hrana sta enotno urejena za vse. Stanujejo v hotelu Punta, hrano pa jim pripeljejo v barako na gradbišče. Edina pripomba: baraka je daleč in za posamezne obroke je izgubljenega preveč časa. Na žalost ni bilo mogoče dobiti prostora bližje, ker so ga pač zasedli tisti, ki so prišli pred nami na gradbišče. Koprski monterji se vozijo na delo vsak dan, ker je gradbišče zanje sorazmerno blizu. IN KAJ PRAVIJO MONTERJI Čanadi Juraj, vodilni monter centralne kurjave iz Kopra: ,,Od včeraj naprej nas je že sedem, prej pet. Delamo v skladu z grad- binci in doslej nismo imeli nobenih težav. Medsebojno sodelovanje med Podjetji je odlično. Moti nas predvsem raztegnjeno gradbišče in včasih zelo težak dostop do delovnega mesta. Na delo se vsak dan vozimo, za hrano poskrbi vsak sam. Zaenkrat delamo po planu, če bo treba, bomo začeli tudi popoldne in ob prostih dnevih.“ Kozinc Franc, monter specialist, TOZD OV iz Ljubljane: „V stanovanjskem delu hotela Pristan smo z grobo montažo do roka končali. Težave so se začele, ker so nekateri zboleli. Cene piha burja.je dobro. Predaleč je menza, hrana je bila od začetka zelo dobra, a se je nato poslabšala. Probleme, ki nastajajo pri vsakdanjem delu rešujemo drug z drugim. Vsak teden hodim domov k družini. Žena po eni strani želi, da bi delal v Ljubljani, če pa gledamo skozi dinarje pa dobro, da sem na terenu. Če primerjamo gradbišča, na katerih sem delal, je na Prvem mestu ljubljanska bolnišnica, takoj za njo pa Bernardin.“ Avbelj Jože, vodilni monter centralne kuijave TOZD OV iz Ljubljane: ,.Prihodnji teden bomo del ogrevanja preizkusili in predali. Plan še nekako dohajamo, primanjkuje pa nam monterjev, ker so nekateri v bolniškem staležu ali pa na rednem dopustu. Delamo večkrat tudi pozno Zvečer, ker nas čakajo gradbinci s svojimi nalogami, ki jih brez dokončanih naših del ne morejo nadaljevati. Nad vsemi pa visijo kratki roki. Gradbišče je urejeno, če kaj potrebuješ, dobiš." Kocjan Vili, vodilni monter vodovoda iz Kopra: ,,Pri vodovodu trenutno dela 16 monterjev, ki vsakodnevno prihajajo na delo. Delamo po planu na vseh zgradbah in tudi pri zunanjem razvodu za celotni Bernardin.“ Pavlica Albin, monter centralne kurjave: „Že nekaj let delam na terenu. Posledica tega je ločeno družinsko življenje. Domov prihajam vsak teden. Gradbišče je podobno ostalim. Ko prideš, ni ničesar in potem, kakor se kdo znajde.Daleč je menza in ni časa, da bi se med malico malo odpočil. Če gledam finančno, je v redu, da sem na terenu. Ker pa gradim hišo in bi marsikaj lahko sam naredil, mi pač denar, ki ga zaslužim popoldne, poberejo obrtniki, ki delajo namesto mene." Franc Mrhar, šef montaže TOZD O V: „Bili smo 105 dni v zamudi, a smo plan ujeli, kar pomeni, da sme pošteno stisnili. Zamude so samo pri delih, ki jih gradbeniki še niso končali. Na gradbišču nastajajo vsak dan problemi, ki včasih predolgo hodijo do nas, rešujemo pa jih skupaj.“ Tako torej delamo na Bernardinu. Prve goste bo „baje“ sprejel že na prvomajske praznike prihodnje leto. Ljubljanska Emona, kije investitor (investicija bo vredna okrog 700,000.000 din), pa bo turizmu na slovenski obali dala nove možnosti. K dograditvi bo del prispevalo tudi naše podjetje. Naša dela bodo po predračunih vredna približno desetino inve-sticije. T.ŠTPUS TOZD OV Odbor za medsebojna razmerja želi pridobiti — 2 monterja za servisno dejavnost centralnega ogrevanja in vodovoda Pogoj: KV monter centralnega ogrevanja ali vodovoda, vozniško dovoljenje B kategorije. Prednost imajo monterji z daljšimi delovnimi izkušnjami. Prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor TOZD OV. :•> - ,* Dvajset let je v življenju človeka že kar dolga doba. Če vzamemo vsakdanji primer: v dvajsetih letih otrok odraste, se izuči poklica in odide od doma po svojih poteh v življenje. Dvajset let dela v isti delovni organizaciji, morda celo na istem delovnem mestu je tudi dolga doba, ki pa večini dokaj hitro mine. Naši jubilanti so se zbrali letos, da proslavijo dvajset, mlajši pa deset let dela v IMP. Slovesnost je bila 5. decembra v hotelu Union in so se je udeležili skoraj vsi jubilanti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci podjetja. Prvi je spregovoril predsednik DS podjetja tov. Dominik Brajer. Omenil je. da se tradicija dajanja priznanj delavcem ob njihovem jubileju nadaljuje. Nagel razvoj podjetja je še pripomogel, da so ta leta tako hitro minila, jubilantje pa so z vestnim delom pripomogli k razvoju delovne organizacije in k utrjevanju položaja, ki ga ima danes v našem gospodarstvu. Jubilante je pozdravil tudi glavni direktor Stanko Krumpak. Poudaril je, da se je podjetje v preteklih letih srečevalo s številnimi ovirami in zaprekami, a da so bile vse premagane, za kar gre brez dvoma zasluga jubilantom in vsem zaposlenim, ki jim ni vseeno, kako podjetje posluje. Obenem je direktor poudaril, da so ravno jubilanti garancija podjetja za nadaljnje uspešno delo. Jubilante je v imenu sindikata pozdravil in se jim zahvalil za dolgoletno delo predsednik sindikalne konference IMP tov. Jože Šubic. V Glasniku naj bi predstavili v$e dvajsetletnike, a nam iz tehničnih razlogov to ni uspelo — so namreč raztreseni po deloviščih v Sloveniji, nekateri pa tudi drugod. Zaradi pomanjkanja prostora pa ne moremo objaviti razgovorov z desetletniki. delo, ki se mu je obetalo, veselilo. V dvajsetih letih je kot vsakdo doživel veliko lepih in težkih trenutkov. Najlepši spomini: desetletnica in pa dokončanje del pri vsaki večji nalogi. Anton Mavrič, delovodja montaže: V podjetje je prišel po prijateljevem nasvetu in z željo, da vidi . kakšno je delo, odnosi in osebni dohodki drugod. Njegova želja: da bi podjetje še naprej Uspešno poslovalo. TOZD OGREVANJE, VODOVOD -DVAJSETLETNIKA: Janez Kokalj — vodja skladišča: ,,Monterji so pred dvajsetimi leti delali kot danes obrtniki. Samoupravljanje se hitro razvija, težave so predvsem pri ljudeh, generacije se ne da tako hitro prevzgojiti. Delovna disciplina bi se morala razvijati vzporedno s samoupravljanjem. Kot vemo, se nam približujejo časi, ko bomo morali pokazati več. Temelji gospodarstva so za vse nekje enaki: imamo toliko, kot naredimo." Franc Rus, vodilni monter centralne kurjave: ,,Leta so hitro minila, časa za razmišljanje ni bilo. Dosegli smo veliko, a pri tem pozabili na ljudi. Zgodilo se je, da je večina izučenih vajencev odšla, zato bi morali že v osemletkah najti učence, ki bi se izučili tega poklica in mu ostali zvesti." TOZD TRAA - DVAJSETLETNIKI: Fani Erjavec, balanser: Delala je na delovnem mestu strugarke in je bila ena izmed „pio-nirk žensk", ki so dobile kvalifikacijo za poklic, ki je veljal za ,,moškega". Z delom je zadovoljna, v bodoče pa želi, da bi podjetje tako uspešno poslovalo kot doslej. Marija Brezovar, poenterka: Prej je delala v menzi in nato v delavnici. Zadovoljna je, da je v podjetju ostala 20 let in želi, da se razmere ne bi poslabšale. Jožica Velikonja, obračun OD: Pred prihodom v podjetje je bila sedem let učiteljica. Pred dvajsetimi leti je začela na istem delovnem mestu. Prva leta se ji je tožilo po učiteljskem poklicu, a se je kasneje privadila. V podjetju želi ostati do upokojitve. Bogo Vižintin, skupinovodja: Dvajset let je vztrajal predvsem zaradi dobrega kolektiva in zdravih odnosov, ki vladajo v njem. V podjetje je prišel zato, ker gaje TOZD ELEKTROMONTAŽA -DVAJSETLETNIKI: Franc Martinčič, elektromonter: Doma je z Jesenic, dela trenutno v Novi Gorici. Delovni pogoji so bili pred dvajsetimi leti slabši, pa tudi orodja so imeli monterji mnogo manj. Eden od problemov monterjev je tudi ta, da so vedno nekako odmaknjeni od dogajanj, saj za novice večkrat zvedo šele, ko to že niso več novice. Pravi, da ni vzroka, da bi podjetje zapustil. Miro Koželj, vodja skladišč: Delati je začel kot KV elektroinstalater, bil nato vodilni monter, nabavni referent, sedaj pa je že 10 let vodja skladišč. Njegovi vsakdanji problemi: da bo v skladišču vse, kar monterji potrebujejo in ničesar preveč, saj velike zaloge vežejo velika sredstva. Marjan Osredkar, vodja operativne priprave dela: Začel je kot KV inštalater. Ob delu je končal srednjo šolo. Bil je nekaj časa projektant, 15 let pa že dela na sedanjem delovnem mestu. „Mlad človek nekaj čaPlj®6 sprijazni in ostane. C= sem doslej vzdržal, upam, da bom 1 naprej, saj so danes neprimerno boljši pogoji dela, kot sof[ 11 leti." Rudi Jagrič, električar: I Dvajset let je hitro minilo, ji1''je zadovoljen, z osebnimi dohodki tudi. Srečanja v Ljubi"1 mogel udeležiti, ker ga je vabilo čakalo na starem našlo'*! sek medtem prešelfl. Miroslav Knez, samostojni k. ^tor: Zaposlen je v Slovenskih Kcjjker mu je bil kraj po končani šoli naj bližji in še v svoji stroMpo zaposlil. „Cas sicer teče počasi, ali hitro je minilo teh ‘L.16h Na začetku smo si zadali nalogo, da izboljšamo deloV°eJEin to smo tudi uresničili, odprta pa so še stanovanj ska VPIJ' Dvajsetletniki TOZD TRA^ Dvajsetletniki vseh TOZD skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodilnimi delavci podjetja Desetletniki TOZD TRAA Deset in dvajsetletniki TOZD TEN Deset in dvajsetletniki TOZD Elektromontaža Desetletniki TOZD Klima Desetletniki TOZD TIO Idrija (Nadaljevanje z 9. strani) TOZD SKIP - DVAJSETLETNIKI: Anton Oman, ključavničar pri cisternah: Ko se je zaposlil, so delali različne konstrukcije in dvigala. Od leta 1965 pa dela cisterne. Pred leti je mislil zaradi nizkih osebnih dohodkov zapustiti podjetje, a je zaradi dobrih prometnih zvez in bližajoče se dvajsetletnice ostal. Po združitvi SKIP z IMP so se osebni dohodki zaposlenih precej povečali. Ciril Bremec, normirec: Začel je pri evidenci norm, delal nekoliko na kalkulacijah in potem na normah. V oddelku, kjer dela, se je v dvajsetih letih izmenjalo gotovo sto ljudi, dela še danes. V združevanju TOZD v delovno organizacijo IMP vidi le napredek, čeprav so rezultati dela odvisni od dela zaposlenih v TOZD. Bil je tudi aktiven v samoupravnih organih, danes pogreša predvsem sodelovanje na športnem področju. TOZD TEN, DVAJSETLETNIKI: Janez Marinko, šef prodajnega oddelka TEN: ,,Začeli smo v hlevih in pod kozolci, a je bilo pri takratnih zaposlenih več entuziazma in osebnega angažiranja. Sklepi samoupravnih organov so se striktno izvajali, danes že pozabljeno udarniško delo je bilo takrat nekaj vsakdanjega tako v podjetju kot izven. Dvajset let je hitro minilo. Za bodoče predlagam več dobrih medsebojnih odnosov, več razumevanja težav drugih in ne samo svojih. Zastaviti moramo vse sile v okviru tovarne za uresničitev stabilizacijskih ukrepov." Rafael Zorko, vodilni razvijalec: V podjetje je prišel na delovno mesto monterja in je štiri leta delal v železarni v Zenici, bi nato vodilni monter, šef gradbišča, delal v konstrukcijskem oddelku in nazadnje prišel v razvojni oddelek. „Delo je samostojno in zanimivo, poznati je treba delo drugih firm. Večkrat vidiš, da bi lahko bolje naredil, pa ni ustreznih materialov." Milan Bohanec, kontrolor: Po poklicu elektromonter, je precej časa delal na terenu, kasneje pa v delavnici. Z delom je zadovoljen in namerava pri podjetju še ostati. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, DVAJSETLETNIK: Alojz Kosi, direktor finančno računovodskega sektorja: ,.U mojem prihodu sta odločali dve stvari: daje bilo razpisano delovno mesto vezano s stanovanjem, ki ga nisem imel in pa slutil sem razvoj tega podjetja. Prvih deset let je minevalo počasneje. Danes bi se težko odločil za kaj drugega, saj je za mano 27 let operativnega dela. Pri takem razvoju, kot ga je dosegel IMP, je dana možnost vsem. ki se čutijo sposobne, da lahko napredujejo. Danes Vse spremembe odnosov zadevajo računovodsko službo, zato se ustrezni kadri odločajo za druga delovna mesta." TO 'D LIVARNA, IVANČNA GORICA Jože Kavšek je bil rojen na Mleščevem pri Ivančni gorici v številni kmečki družini. Prvič se je zaposlil kot nekvalificiran delavec 1. 7. 1955 pri bivšem podjetju ..Agroservis" v Ivančni gorici. Po pripojitvi tega podjetja k podjetju IMP Ljubljana je Jože Kavšek nadaljeval svoje delo kot član delovnega kolektiva IMP Livarna Ivančna gorica. Vajen trdega dela se je priučil za livarja in na tem delovnem mestu še danes uspešno opravlja delo. S svojo strokovnostjo in dolgoletno prakso je tudi prispeval k delovni storilnosti, predvsem pa je dajal in daje vzgled mlajšim delavcem in jim pomaga pri premagovanju začetnih težav. Med sodelavci je zaradi svoje strokovnosti pri delu in dobrih odnosov do sodelavcev priljubljen. TOZD PMI,MARIBOR Letos smo ponovno izrekli priznanje našim tovarišem sodelavcem, ki že 10 let odnosno 20 let prispevajo s svojim delom k razvoju naše temeljne organizacije združenega dela. Če se ozremo nazaj, se spominjamo začetka nastajanja naše TOZD, ki je začela z nekaj delavci v neurejenih prostorih z dokaj slabimi možnostmi za nadaljnji razvoj ter to stanje primerjamo z današnjim, lahko ugotovimo uspešen in velik razvoj, ki ga je doseglo podjetje kot TOZD. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi pri tem upoštevali tudi truda naših jubilantov, ki vam jih predstavljamo: 20-letniki MILENA FEGUŠ, vodja oddelka v knjigovodstvu; Jubilanti — 10 in 20-letniki mariborske TOZD (od leve proti desni stoje): Janez Majcen, Franc Medved, Hinko Kovač, dipl. inž., Anton Kirbiš, Jožef Rajšp, Franc Belina; sedijo: Jožica Velički, Milena Feguš,Mira Cotar Že 20 let nepretrgoma dela v materialnem knjigovodstvu. Pravi, da se počuti na delovnem mestu in v okolju, v katerem že nepretrgoma 20 let dela, srečno in predvsem zadovoljno. Vseh 20 let je živela z razvojem TOZD kot podjetja, zato želi, da bi se TOZD še v naprej razvijala in da bi se tudi v bodoče v delovnem kolektivu tako dobro razumeli med seboj kot doslej. Prepričana je, če bomo enotni, pošteni, delovni in zaupali delavskemu samoupravljanju in vodstvu delovnega kolektiva, uspeh ne bo izostal. Mladim svetuje, da bi bili tudi oni delovni, požrtvovalni, predvsem pa naj delajo na nadaljnjem razvoju in rasti podjetja IMP. ANTON KIRBIŠ - vodilni monter Imenovani je ob svojem jubileju izjavil: „V delovni organizaciji se počutim dobro. Ves čas mojega neprekinjenega dela sem našel veliko prijateljev in sodelavcev, ki so prav tako ostali zvesti našemu podjetju. Skoraj 15 let sem kot vodilni monter vzgojil vrsto novih kadrov, ki jih danes srečujem že kot vodilne monterje. Omenil bi, da je bilo v prvih letih, ko smo bili majhen kolektiv, med nami večje tovarištvo, ker smo se med seboj bolj poznali. O samoupravljanju mislim, da je za delavca zelo pozitivno, opažam pa, da nekateri ne jemljejo samoupravljanja preveč resno, predvsem pa jih je težko pridobiti za kakršnokoli delo v odborih, komisijah in v organih samoupravljanja. Prepričan sem, da se bo podjetje še naprej razvijalo, kar je predvsem želja nas starejših delavcev, kajti z boljšo tehnologijo in boljšo organiziranostjo dela nam bo tudi omogočeno opravljati delo z manjšim naporom in z večjim efektom dela, kar je predvsem v prid delavcem. Mlajšim delavcem bi svetoval, da se bolj poglobijo v strokovno usposabljanje, da si pridobijo čirnveč znanja in, da bi jim bilo boljše in lepše, kot je bilo nam." FRANC BELINA — monter specialist: „Kljub temu, da sem zaposlen pri mariborski TOZD šele od julija meseca 1967 praznujem letos 20 let nepretrgane dobe v podjetju, predvsem po zaslugi samoupravnega sporazuma podjetja IMP. ki mi priznava kot nepretrgano delovno dobo v Mariborski tekstilni tovarni, od koder sem bil skupno z ostalimi delavci prevzet k ■gospodarski organizaciji IMPja. Ne glede na to, da sem šele praktično nekaj več kot 8 let pri IMP, pa imam občutek kot, da sem vso 20-letno dobo preživel v tem delovnem kolektivu. Poudariti moram, da se nikoli nisem počutil zap°; stavljenega, da so me delavci ^ sprejeli v svoje vrste kot dol' goletnega člana delovnega kolektiva, mi pomagali, da sem se usposobil za svoje delo, ki ga z veseljem in za' H dovoljstvom opravljam. Priznati moram, da je redko kje srečati tako čvrst in organiziran delovni kolektiv, predvsem pa gospod arsk‘ 1 organizacijo, ki daje velik poudarek nenehnemu raz- j vj^ju, predvsem pa življenjskim pogojem delavca. Moja edina želja je, da zdrav dočakam upokojitev; pri tem delovnem kolektivih L ki mi je postal drugi dom- I Tudi 10-letniki so na tovariškem srečanju predvseH1, izrazili željo, da bi se podjetje razvijalo v taki smeri da bi bili dani pogoji za za gotovitev del delavcem zagotovitev možnosti nadalj njega izobraževanja in napre dovanja ter možnosti za za gotovitev takih osebnih do hod kov, ki bi bili usklajeni življenjskimi potrebami delovnega človeka. Vsi bi radi dočakali 20 le nepretrgane delovne dobe v podjetju in da bi v tem casu bil njihov prispevek vsaj tak šen, kot je bil prispevek delavcev, ki so 20 in več letv A7iri\m'l tictill. ** I so se že upokojili. < Vsi jubilanti želijo svojim sodelavcem v TOZD kot ostalih TOZD in delavce"1 skupnih služb obilo zdrav)3, zadovoljstva in sreče pol" novo leto 1976. * • Ml SPRAŠUJEMO - PRAVNIK ODGOVARJA Deset in dvajsetletniki TOZD Livarna Ivančna gorica Ker se pri vsakodnevnem delu srečujemo s številnimi problemi, ki bodo verjetno zanimali tudi širši krog zaposlenih, smo se odločili, da bi uvedli v našem časopisu rubriko „Mi sprašujemo -pravnik odgovarja". Vse zaposlene, ki jih zanimajo ali pa težijo kakšni problemi, ki bi jih lahko razvozlala naša pravna služba in bodo odgovori zanimivi za širši krog zaposlenih, pozivamo, da svoja vprašanja zapišejo in pošljejo na uredništvo Glasnika. Za začetek smo si vprašanja in odgovore izposodili iz „G la sila", ki ga izdaja Združeno kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. 1. vprašanje: Kakšna je vloga sindikalne organizacije v postopku za varstvo pravic delavca? Odgovor: Sesti odstavek 61. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določa povsem novo vlogo sindikalne organizacije pri uveljavljanju in varstvu pravic delavcev iz združenega dela. Le-ta v skladu z novim ustavnim položajem sindikalne organizacije zavezuje organ druge stopnje v temeljni organizaciji, da si mora pred odločanjem o delavčevi zahtevi za varstvo njegovih pravic iz združenega dela preskrbeti mnenje sindikalne organizacije. Ta zakonska določba je osvojena tudi v samoupravnem sporazumu o enotni ureditvi vprašanj skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu, ki so ga podpisale tudi sindikalne organizacije vseh temeljnih organizacij združenega dela. Praksa kaže, da se to načelo le stežka uveljavlja, kljub temu da sodelovanje sindikalne organizacije v postopku pred organom druge stopnje ni formalizem, pač pa uresničitev vloge, ki jo ima sindikalna organizacija po novi ustavi. V to smer gre tudi sodna praksa. Izrečenih je bilo že nekaj pravnomočnih sodb, s katerimi so bile odločitve pristojnih organov v TOZD razveljavljene kot nezakonite, ker si organ pri ponovnem preizkušanju zahteve ni preskrbel mnenja sindikalne organizacije. Kršitev te zakonske določbe je sodišče vedno upoštevalo kot bistveno kršitev, ki ima za posledico nezakonitost odločitve. Zakon ne predpisuje, na kakšen način sindikalna organizacija posreduje svoje mnenje, prav tako pa tega tudi ne predpisuje samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Sindikalna organizacija lahko torej mnenje o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti delavčeve zahteve posreduje pismeno ali ustno prek svojega predstavnika. 2. vprašanje: Ali ima delavec, ki mu je med letom prenehala lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji pravico biti soudeležen pri delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu? Odgovor: Po določbi 42. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) se delavcu med letom izplačuje osebni dohodek kot akontacija, dokončno pa se mu obračuna po preteku leta, ko se ugotovi in razporedi dohodek TOZD z zaključnim računom. Tudi po dločbi 10. člena zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljni organizaciji (Uradni list SFRJ, št. 71/72) izvrši TOZD končni obračun celotnega dohodka in dohodka po zaključku leta - po zaključnem računu. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je obračun osebnega in dohodka med letom le začasnega j' slavnostno zasedanje DS TOZD Ogrevanje, vodovod, na katerega so bili povabljeni značajin d^se" končn!’obmčun izvrši z zaključnim računom. To mošnji petdesetletniki. Na sliki: Janez Rozman (stoji) m levo Jernej Vomberger. Slav- pomeni, da imajo pravico bi............ n°sti se nista mogla udeležiti Franc Serajnik in Matjan Košir osebne dohodke biti soudeleženi pri delitvi sredstev za po zaključnem računu vsi delavci, ki so v tem obdobju delali, ne glede na to, ali je med tem prenehala lastnost delavca v združenem delu, in sicer zaradi tega, ker so tudi oni s svojim tekočim in minulim delom pripomogli k ustvarjanju dohodka v TOZD. Glede na to so torej tudi delavci, ki nimajo več lastnosti delavca v združenem delu, upravičeni do soudeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu sorazmerno s svojim prispevkom (na primer sorazmerno s prejetimi akontacijami osebnega dohodka). Iz te delitve tudi ni mogoče izključiti delavca, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu izključno po njegovi volji ali njegovi krivdi. ^desetletniki TOZL/ TEN na sprejemu pri direktoiju TOZD (od leve proti desni): Dolfe Olivija Čirič, Srečko Magister, Ivan Bergant DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB objavlja prosto delovno mesto — samostojni referent za varstvo pri delu Pogoj: višja tehniška varnostna šola ali 1. stopnja fakultete za strojništvo ali elektrotehniko. Kandidat bo moral opraviti predpisani strokovni izpit iz varstva pri delu. Prijave sprejema splošno-kadrovska služba DSSS. $ PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI S PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI © PRIŠLI - 1 2. Jože Lubej - VŠS stroj. ing. 3. Štefan Vereš - KV klima TOZD ELEKTROMONTAŽA 1. Janez Jakopič — pom. ključ. 2. Aleksander Januš - vajenec PRIŠLI V MESECU NOVEMBRU 1975 TOZD TEN 1. Lojze Pustotnik — montažni delavec 2. Maks Urbančič - mont. del. 3. Alojz Stanko — montaž, del. 4. Peter Kavčič — vodja kalkulacij DSSS 1. Miroslav Nastran — SSU 2. Marija Nakrst - NSU 3. Gordan Šibič — SSU TOZD PROJEKTIVNI BIRO 1. Cilka Peklaj — SSU 2. Drago Goli - VSU pripr. 3. Saša Hrovatin - viš. SU prip. TOZD KLIMA 1. Marija Hočevar — NSD admin. 2. Mihael Stiškovski - NSD teh. risar 3. Franc Geijol — SSD admin. ref. 4. Stanislav Krvina — SSD sam. norm. 5. Franc Šturm — SSD planer TOZD TRAA 1. Frančiška Zajc - pom. ključ. 2. ing. Pavel Kavčič - sam. razvijalec 3. Slavko Kastelic - vajenec 4. Pavla Verbič - gimn. pripr. 5. Miroslav Markovič - pom. varilec 6. Drago Rici - pom. varilec 7. Jovo Nikolič - pom. ključ. 8. Marčeto Pahor - stroj, tehnik 9. Ferdinand Premelč — pom. ključ. 10. Peter Kumar - NK delavec 11. Boris Krznar - NK delavec TOZD PM KOPER 1. Miro Muženik — viš. SU 2. Jože Cetinski — viš. SU 3. Albin Cerkvenik — viš. SU TOZD PMI MARIBOR 1. Milan Dolinšek - KV klima TOZD TIO IDRIJA I. Jasna Kordiš - VS pripr. TOZD LIVARNA 1. Alojz Matoz — PK delavec 2. Franc Kožar - KV delavec 3. Silvo Zupančič - PK delavec 4. Franc Gorišek — PK delavec 5. Ivan Lampret — PK delavec 6. Jože Primc - PK delavec 7. Alojz Zupančič — PK delavec 8. Rajko Alkar — PK delavec 9. Alojz Ban - PK delavec 10. Milena Klemenčič - KV delavka II. Jožica Kožar - NK delavka 12. Franc Bregar - NK delavec 13. Ciril Gnidovec - NK delavec TOZD SKIP 1. Mile Vojnovič — PK 2. Dragan Zafirovič — KV stroj. ključ. 3. Milan Petrovič - KV sploš. ključ. TOZD OV 1. Dragutin Žeželj - mont. del. 2. Franc Paulin - inšrukt. p rak. pouka 3. Stanko Samsa — transp. del. 4. Janez Kastelic — transp. del. 5. Miran Žuvela — stroj. teh. — tehnolog ODŠLI V MESECU NOVEMBRU 1975 DSSS 1. Jožica Samec - SSU - sporazumno 2. Frančiška Jamnik — NK — druž. upok. 3. Stanko Samsa — NK — prem. v TOZD OV • DRUGI 0 NAS # DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 _____________________________________________________ TIO IDRIJA DOSEGLA PLAN Tovarna inštalacijske opreme iz Idrije dosegla letošnji plan. 206 delavcev tovarne inštalacijske opreme iz Idrije — temeljne organizacije Industrijsko-mon-tažnega podjetja iz Ljubljane je že v prvih letošnjih 11 -tih mesecih doseglo začrtani plan. Sicer pa velja za to temeljno organizacijo še zanimiva ugotovitev, da so plan, ki je bil sprva predviden v višini 3,8 starih milijard avgusta z rebalansom popravili na 4,9 milijarde. Letošnja tako velika realizacija pa ne bazira na višjih cenah, te so še iz leta 1973, ampak predvsem na višji produktivnosti in zboljšani tehnologiji in organizaciji dela. Uporablja samo domače reprodukcijske materiale — tudi na področjih, kjer so bili prej odvisni od uvoženih surovin, so se povsem preusmerili na domače. Vzporedno z živahnejšo aktivnostjo v poslovanju in večanju ekonomskega učinka, pa je tekla tudi akcija za čimboljše samoupravne odnose znotraj temeljne organiza- cije. O tem nam je spregovoril direktor Pavel Troha. (RTV Ljubljana; 10. 12. 1975) POČASI LE PREMIK ... V primerjavi z lanskim letom se je v nekaterih delovnih organizacijah povečal povprečni osebni dohodek od 40 do 107 % (za 107 % v Hidroinženiringu, v projektivnem biroju GIP Obnova za 93 %, v delovni skupnosti skupnih služb-IMP za 67 % in tako naprej) .. . Delo, torek 9. 12. 1975 POJASNILO: Objavljeni podatek je točen, vendar je nastala napaka, ki smo jo napravili mi. Podatki o zaposlenih po stanju konec meseca in o zaposlenih po vkalkuliranih urah za DSSS v periodičnem obračunu v stolpcu za 9 mesecev 1974 niso točni. PRAVILNI PODATKI SO NASLEDNJI: Osebni dohodki delovne skupnosti skupnih služb so se v enem letu povečali za 37 odstotkov (izračunano na osnovi števila zaposlenih), oziroma 40 odstotkov (po vkalkuliranih urah). TOZD KLIMA 1. Franc Peternelj — KV monter — podal odp, 2. Albin Šetina - viš. SD - podal odp. 3. Martin Škof — Viš. SD — podal odp. TOZD TRAA 1. Cvetka Fric — strugar — odpoved del. 2. Boris Krznar — NK delavec — neg. ocena 3. Mirko Kurtnjak - električar - prem. v inoz j ^ 4. Anton Lazar - PK ključ. - umrl ' . 5. Cvetko Poženel — skladiščnik — odpoved del TOZD PM KOPER 1. Zdenka Semič — NSŠ odpoved del. PMI MARIBOR 1. Kristina Lešnik - snažilka - dol. čas TOZD ELEKTROMONTAŽA 1. Janko Veber - vajenec — izpit za KV 2. Zuhdija Sadič - spec. mont. - na željo del. 3. Ivan Volf — KV monter — na željo del. 4. Marjan Pevec - vajenec - razv. uč. pog. TOZD TIO IDRIJA 1. Bojan Bogataj - KV ključ. - sporaz. 2. Vojko Lapajne - NK ključ. - sporaz. TOZD LIVARNA 1. Franc Kuhelj - PK delavec - sporaz. 2. Karel Dremelj — NK delavec — upok. 3. Jože Jarc — PK delavec — samovoljno (Nadaljevanje v prihodnji številki) ANTON LAZAR Nepričakovano nas je zapustil član kolektiva Anton Lazar. Tokrat je botrovalo njegovemu nenadnemu odhodu iz naših vrst čudno naključje - prometna nesreča, ki se je pripetila v njegovem rojstnem kraju Sopot pri Krapini. Pri podjetju se je zaposlil leta 1974 in seje, kot vsi člani delovnega kolektiva, veselil praz- nika republike, ki ga je želel preživeti med svo- jimi domačimi. Žal se njegova želja ni izpolnila in je njegovo 224etno življenje za vedno ugasnilo • Ves čas dela pri podjetju je naloge uspešno opravljal in se izobraževal ob delu na poklicni kovinarski šoli. Naloge, ki mu jih je zaupal de- lovni kolektiv, je z veseljem izpolnjeval, z njegovim odhodom je delovni kolektiv izgubil vestnega delavca, njegovi najožji sodelavci pa iskrenega tovariša. Od njega smo se poslovili 2. 12. 1975 v njegovem rojstnem kraju Sopot pri Krapini. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. J 1 rekreacija v imp # rekreacija v imp • rekreacija v imp • rekreacija v imp • rekreacija v imp • rekreacij dejane pred tekmovanjem in po njem: rošec, G. Križman, V. Bemetič, N. Hrs e- 1 J ODBOJKA končalo se je tekmovanje ženskih ekip, v ka-[ern so zmagale naše, ki so z zbrano igro in po uspehu premagale vse nastopajoče ENKRATEN USPEH NAŠIH Redkokdaj se zgodi, da bi ena OZD pobrala lel* možne zmage. To je usnelo našim kegljav-^ in kegljačem, saj so na bežigrajskem obči :em tekmovanju zmagali v obeh ekipnih tei banjih, kakor tudi v tekmovanju posamezn ?v, kjer sta zmagala Koroščeva pri ženskah i ,Qiobič pri moških. Za žensko ekipo so nasU ^ še Bernetič Vera, Tonin Marija in Hrs Nc inka. Pri moških pa Bizjak, Rihtar, Remil 'bojdin, Golobič in Dolničar, s skupaj 253 ? °drtimi keglji. Ženskih ekip je nastopilo 15, ‘°ških pa 18. A. L. Ivanka Korošec vedno med najuspešnejšimi ekipe. Igrale so: Cotičeva, Vrhovčeva, Jurševa, Dordevičeva In Jocičeva. Tudi moški premagujejo nasprotnike in se jim obeta prvo mesto, seveda, če bodo tudi v zadnjih dveh kolih ponovili dobro igro. A. L. Direktor Mazovec predaja pokal zmagovalni ekipi OV Ljubljana OBVESTILI Organizator zimskih S IG za leto 1976 SGP ,,Sava“ Jesenice je razpisal zimski ŠIG od 19. do 21.2. 1976 v Kranjski gori. Tekmovanje bo ekipno in posamično v veleslalomu in tekih, in sicer: Veleslalom a) ženske — 1 tek b) moški nad 40 let — 1 tek c) moški 33 do 40 let — 1 tek d) moški do 33 let — 2 teka Teki e) ženske — 2 km f) moški do 33 let — 4 km g) moški nad 33 let — 2 km Ker tudi OZD IMP že več let uspešno nastopa na zimskih ŠIG, bi bilo prav, da tudi letos ponovimo uspešen nastop, zato vabimo vse naše smučarje, da se aktivno vključijo v našo akcijo za čimboljše priprave pri svojih referentih v TOZD. Izbirne tekme za sestavo reprezentance IMP za ŠIG bodo predvidoma 17. 1. 1976 tam,kjer bodo snežne razmere ugodne. NAMIZNI TENIS Tudi tekmovanja v namiznem tenisu med OZD občine Bežigrad smo se udeležili z več nastopajočimi člani v moštveni in posamični konkurenci. Z rezultati smo lahko zadovoljni, čeprav nismo nastopili z najboljšimi, toda drugi so se od lani popravili, kar dokazuje resnost nastopa na takih in podobnih tekmovanjih med OZD. Tudi med našimi je treba še bolj vzpodbujati k tej lepi igri, ki razbremenjuje in bistri po napornem delu. Nastopilo je 26 ekip, naši pa so osvojili 6 mesto. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 11. številki glasnika, smo prejeli 45, od teh je bilo 10 pravilnih. Žreb je nagrade razdelil takole: I. nagrado Silvi Hribar, TOZD Elektro-montaža II. nagrado Aleksandru Gosler, TOZD TIO Idrija III. nagrado Darji Filipčič,TOZD TIO Idrija Čestitamo! —teliš t •••' * T 0 't < s 0 i v / i 0 t ssa e i O is j r . £ J T 1 S l T H H E V t ■s: T B H - 7 K T0 g ! la. ■ n Sr K i z /v • TOZD TRAA INOVATORSTVO IN RACIONALIZATORSTVO Tokrat objavljamo novatoija oziroma racionalizatorja iz Tovarne regulacijskih armatur in aparatov, ki sta po sklepu delavskega sveta dobila izplačano enkratno denarno nagrado. Primc Anton, priučeni ključavničar, se je zaposlil v TOZD TRAA leta 1970 v splošno-ključavničarski delavnici,. sprva je opravljal razna ključavničarska dela v tej delavnici ter se pozneje specializiral na izdelavi niro mrežic za lovilce nesnage. Delovni proces na izdelavi teh mrežic, predvsem krivljenje, se je odvijal ročno. Ker je pa delavec bil zainteresiran, da v istem delovnem času proizvede več brez dodatnega fizičnega napora, je po svoji zamisli izdelal 3 strojčke za krivljenje mrežic. Z izdelavo mrežic (krivljenje) na strojčku se je čas izdelave pri enem komadu skrajšal za več kot 10 %. Po ugotovitvah komisije za inovacije znaša letni prihranek 12.500 din. Prav tako je ta komisija izdelane strojčke ocenila ugodno ter (udi prizadevnost delavca, ai je ;e omenjene pripomočke iz- Novator Andrej Cankar delal v prostem delovnem času. Po veljavnem pravilniku o tehničnih izboljšavah in inovacijah je bila delavcu odmerjena nagrada v višini 2.055 din (ki je bila tudi izplačana po sklepu delavske- Novator Anton Primc ga sveta). Andrej Cankar se je zaposlil pri podjetju leta 1964 na delovnem mestu tehnologa in to delo še danes uspešno opravlja. Po njegovi zamisli in tehnološkem posegu je bil na črpalkah ukinjen magnet in je na ta način bila odpravljena operacija dela na vrtanju in rezanju navojev na gredah črpalk. Na ta način je bil ustvarjen prihranek v vrednosti 133.840 din — ugotovljen v enem letu. V skladu s pravilnikom o tehničnih izboljšavah je bila delavcu po sklepu delavske ga sveta izplačana enkratna denarna nagrada v višini 4.975.20 din. Ugotavljamo, da je v tovarni še več racionalizator-jev, vendar svojih tehnoloških izboljšav ne prijavljajo, z druge strani pa je sam pravilnik o tehničnih izboljšavah zastarel in bi ga bilo potrebno čimprej dopolniti oziroma spremeniti s tem, da bi bil bolj stimulativen in da bi zaposlene delavce zainteresiral k večjemu številu racionalizatorstva oziroma tehnoloških izboljšav ter s tem tudi k večji ustvarje-nosti. B. R. SREČANJE UPOKOJENCEV V petek, 19. 12. 1975, so se na tradicionalnem srečanju zbrali naši upokojenci. V sejni sobi upravne zgradbe v Ljubljani jim je spregovoril predsednik konference sindikata tov. Jože Šubic, predsednik delavskega sveta tov. Dominik B raj er in glavni direktor tov. Stanko Krumpak. V Ljubljani so upokojenci prejeli tudi darila in koledarje. Avtobusi so jih nato odpeljali v Ivančno gorico, kjer so si ogledali delovni proces v naši TOZD Livarna. O uspehih in načrtih tega kolektiva jim je spregovoril direktor TOZD tov. Valentin Mendiževec. Od tod so upokojenci krenili na Polževo, kjer je bilo potem res pravo tovariško srečanje. Tak bi bil telegrafski zapis o srečanju. Toda že v Ljubljani smo videli številna prisrčna srečanja nekdanjih sodelavcev. In če se po dolgem času ali pa samo po enem letu srečata delovna tovariša, ki sta usodo delila pri istem podjetju dolgo vrsto let, si imata kaj povedati. Namen takšnih srečanj je predvsem dvojen: da j podjetje izpolni svoje obveznosti iz minulega dela in da se upokojenci srečajo in pogovorijo, saj so raztreseni po različnih krajih v Sloveniji, dva pa sta na srečanje prišla celo iz Zagreba. Srečanje je bilo dobro pripravljeno, upokojenci so bili zadovoljni in veseli, posebno še iz tistih TOZD, kjer takšnih srečanj pred priključitvijo k IMP niso organiziran. V nadaljevanju objavljamo del govora predsednika konference sindikata tov. Šubica: Med naše delovne uspehe lahko prištejemo dograditev ljubljanske bolnišnice, Iskrino poslovno-zgradbo na Trgu revolucije ter izvedena dela na številnih gradbiščih v domovini in tujini. Omenim naj še naša dela v tretjem svetu, saj smo odprli veliko delovišče v Iraku. Čeprav obstaja lb TOZD, ostaja dohodek tam,kje) se je ustvaril, to je v TOZD. Sporazumno dogovorjeni del dohodka se združuje na nivoju podjetja. A tudi ta del dohodka ne ostaja odtujen neposrednim proizvajalcem, ampak se vrača v TOZD, glede na njihove trenutne potrebe v skladu z dogovorjenimi programi in za razvoj novih dejavnosti. V vsaki TOZD v sestavu IMP danes deluje delavski svet kot najvišji neposredno izvoljeni organ delavskega upravljanja. Zaposleni v IMP pa svoje samoupravlja vske pravice uresničujemo še v številnih odborih in komisijah. Najbolj neposredna oblika odločanja delavcev pa so zbori delavcev. Določene pristojnosti pa TOZD poveijajo svojin1 delegatom v DS podjetja. Njegova sestava zagotavlja vsem TOZD enakopravnost, samostojnost in neodvisnost pri odločanju o skupnih zadevah. Skladno z razvojem podjetja se razvija tudi delo DPO. V vsaki TOZD deluje osnovna organizacija ZK, na nivoju IMP pa je ustanovljen svet zveze komunistov. O uspešnem delu ZK govorijo številne rešene naloge ter novi člani, ki prihajajo v njene vrste vsako leto. Prav tako se je v letošnjem letu na novo organ1-zirala konferenca osnovnih organizacij sindikata, v kateri ima vsaka osnovna organizacija po 2 delegata-Konferenca ima tudi 7-člansko predsedstvo. Konferenca zlasti povezuje vse osnovne organizacije in ** prizadeva za njihovo enotno delovanje na vseh p°d" ročjih. Delo sindikata je glede na mesto, ki ga ima v naši skupnosti, zelo pomembno in sega od organiziranja športnih tekmovanj, družbenopolitičnega dela ter razne pomoči članom sindikata. Pri številnih nalogah pa nismo nikdar pozabili na Naše zaposlene. Glede na dane možnosti rešujemo stanovanjska vprašanja zaposlenih, njihov družbeni standard itd. O zdravih odnosih v delovni organizaciji govorijo tudi številni 10 in 20-letniki, kijih imamo vsako leto toč in jih ob tej priliki primemo pogostimo. Naloge, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju, niso Nič manjše od tistih v preteklih letih. Ena od nalog je Nedvomno spodbujanje in realizacija integracijskih Prizadevanj. Iskanje novih oblik in kvalitet poslovnega sodelovanja se kaže prav v zadnjem času v že zadovoljivih rezultatih. Tovarišice in tovariši! Brez dvoma je v uspehe, kijih je doseglo podjetje, ^kano tudi vaše delo. Mnogi ste bili pravzaprav pio-Nirji pri IMP. Zato se vam v imenu vseh zaposlenih v Naši delovni organizaciji zahvaljujem za vaše delo in vam želim, da se danes prijetno počutite med nami, v Novem letu pa vam želim veliko zdravja in osebne sreče. POZDRAV IN ZAHVALA UPOKOJENCEV TOZD PMI MARIBOR Kakor vsako leto nam je tudi letos delovni kolektiv temeljne organizacije združenega dela v Mariboru priredil tovariško srečanje, na katerem smo se zbrali vsi upokojenci mariborske TOZD, da skupno preživimo dan, ki nam veliko Pomeni, saj se ob tem dnevu srečamo delovni tovariši, ki smo dolga leta sodelovali pri napredku in razvoju mariborskega IMP-ja, ki danes predstavlja čvrst delovni kolektiv, ki je sposoben poprijeti za vsako delo ne samo v domovini, temveč tudi v tujini. Iz pozdravnega govora tovariša direktorja Ttlčar Vladimirja in predsednika sindikalne organizacije tov. Kučej ing. Romana, kakor tudi k tovariških pogovorov na samem tovariškem srečanju, smo se prepričali, da naše delo ni bilo zaman, da so novi in mlajši kadri resno poprijeli za delo, da imajo veliko strokovnega znanja, jetju kot temeljni organizaciji združenega dela tako da ni bojazni za nadaljnji napredek naše še v naprej veliko uspehov, ter srečno in uspe-TOZD, ter podjetja kot celote. hov polno novo leto 1976. Vsi upokojenci se zahvaljujemo za pogostitev Na sliki zgoraj:upokojenci mariborske TOZD in darila ter čestitke, ter želimo svojemu pod- na tovariškem srečanju V mesecu novembru je minilo 10 let nad vse plodnega in za mlajše TOZD pri IMP — spodbudnega dela kolektiva TOZD Livarna Ivančna gorica, ki pa istočasno ta kolektiv obvezuje pri doseganju enakih rezultatov v prihodnosti Dne 27. oktobra 1965 je po sklepu skupščine občine Grosuplje prišlo do prisilne uprave v kolektivu „Agrro-servis“ Ivančna gorica. V skladu z dogovorom organov občinske skupščine in IMP so člani kolektiva IMP prevzeli vodstvo in sanacijo omenjenega podjetja. Do danes je minilo 10 let in zato je prav, da se ob tem jubileju spomnimo, oziroma ozremo nekoliko nazaj na prehojeno pot, ki jo je sedanji kolektiv TOZD Livarna Ivančna gorica v tem obdobju opravil.. Ker livarna postaja drugo največje podjetje v občini Grosuplje, je bil ta jubilej pomemben tudi za organe občinske skupščine Grosuplje. Slovesnosti so se udeležili poleg vodilnih delavcev livarne in dolgoletnih članov tega kolektiva tudi glavni direktor IMP Stanko Krumpak, direktor gospodarsko računskega sektorja mg. Kosi. Slovesnosti pa so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Grosuplje, predsednik izvršnega sveta, načelnik oddelka za gospodarstvo in sekretar občinske konference ZK Grosuplje. Vse prisotne je pozdravil direktor TOZD Valentin Mendiževec, ter z nekaterimi 'številkami prikazal uspešno delo tega izredno delovnega kolektiva. Ko smo pred 10 leti izdelali svoj srednjeročni program smo se dobro zavedali velike in težke naloge, ki je pred nami, ter da bo ta uresničljiva le ob izrednih napo- rih vsega kolektiva, krepitvi samoupravnih odnosov, sodelovanju z ostalimi tozdi IMP, s skupnimi strokovnimi službami ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje. Prva naloga je bila sanirati obstoječe stanje ter se kar najhitreje izvleči iz tehnič-no-tehnološke zaostalosti in statusno urediti svoj položaj v delovni organizaciji IMP. Ob številnih težavah in problemih ter zaradi jasnega programa je kolektiv to svojo nalogo v minulih 10 letih zelo uspešno opravil. Danes, ko analiziramo svoje dosedanje delo, lahko rečemo, da je visoka produktivnost, ki jo kolektiv dosega, zasluga vseh zaposlenih, ob strogi tehnološki in splošni disciplini, ter pravilnih ukrepih vodstva livarne, 1W in mi it £» -1| r ii6 s * i mm i Š kakor tudi pomoči in sodelovanju samoupravnih organov. Če primerjamo poslovne rezultate desetih let, vidimo, da smo produktivnost dvignili 20-kratno, z ozirom, da smo v letu 1965 odlili 400 ton dobrih odlitkov, da pa jih bo konec leta 1975 8.000 ton. Sorazmerno s produktivnostjo seje dvignila tudi realizacija in sicer 324tratno. Leta 1965 smo ustvarili s 101 zaposlenim 3,473.606 din, a letos bomo z 290 zaposlenimi ustvarili 110,000.000 din finančne realizacije. Res je, da je realizacija hitreje naraščala kot pa produktivnost, kar pa je povsem razumljivo ob vsakoletni stopnji inflacije. Zanimiv je še podatek, da je bil leta 1965 povprečni osebni dohodek zaposlenega 571 din in da je danes že 4.240 din ali 7,4-krat več. Tudi za bodoče delo ima-' mo velike perspektive oziroma načrte, saj se zelo dobro zavedamo, da moramo po prelomnem obdobju oziroma otvoriti nove livarne noti ularne litine iti samo naprej v svojem razvoju in to z velikimi koraki. Tako smo si že za leto 1976 postavili plansko nalogo ustvariti 10.000 ton dobrih odlitkov in finanč-no realizacijo 150.000.000 din pri sedanjih prodajnih cenah, oziroma celo nižjih, če nam bo to dopuščala politika stabilizacije oziroma nabave osnovnih repromate-rialov. Smo mlad in delaven kolektiv, ki ve, kaj hoče. Dne 22. 11. 1975 je naš delovni kolektiv obiskal član sveta federacije Ivan Maček-Matija, ki si je v spremstvu generalnega direktorja Stanka Krumpaka, direktorja livarne Valentina Mendiževca in predsednika skupščine občine Grosuplje tov. Lesjaka ogledal proizvodne prostore in proces dela ter se zelo pohvalno izrazil, ko smo mu bili posredovali podatke o minulem 10-letnefi1 delu. Spomniti se moramo vseh, ki so omogočili naš razvoj in napredek. V prvi vrsti gre zalivala vsem članom delovnega kolektiva Livarne. ki so prispevali velik delež v 10 letih, samoupravnim organom TOZD, direktorju TOZD tov. Mendi-ževcu, samoupravnim organom celotnega podjetja IMP glavnemu direktorju IMF tov. Krumpaku in vsem direktorjem TOZD in DSSS V sedanjih stabilizacijskih; prizadevanjih bomo posvečali vso pozornost varčevanju s surovinami in reprodukcijskimi materiali-zmanjševali stroške ob večji produktivnosti ter boljši organizaciji dela. Imamo svoj stabilizacijsk* program, po katerem uresničujemo akcijo za boljše g°' spodarjenje in uresničevanj6 ustavnih določil. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so v kakršni; koli obliki prispevali svoj delež k našemu uspehu Delovni kolektiv Livarne pa se zavezuje, da ha še naprej stremel za svoj nadaljnji razvoj, ustvarja* nove boljše rezultate i" vzgajal nove kadre. MARJAN SEŠEK : i i i r i i l i s ] \ I j k 1 I v i F s I d X h ti z g C si