List 26. Tečaj XLIX rske » I Izhajajo prejemane pa na ak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 glcl. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. iri za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača ise (inserate) vzprejemlje iipravništvo, in se plača za vsako leto 40 kr. Naročnino prejema iipravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogl vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Doi naj se pošiljajo uredništvu „jS V Ljubljani 3. julija 1891 Iz Ljubljane dne julija. izreke. Voditelji levice, kateri so še pred dvema letoma Za časa dresne debate v odseku bile so vse Taaffej vlado med najslabeje, katere je Avstrija do stranke poslanske zbornice edi tem, da je politični položaj tejasen, nadejalo se je, da bode adresna debata pokazala, kje bo večina. In ker te ni bilo, mislilo se je živela, šteli, so zdaj druzega mnenja, jo podpirajo torej njeni prijatelji. Ker Taaffeja tudi Poljaki ii so kon ativci podpirajo, trdi se res vsaj za zdaj lahko, da od več strani, da bodo razprave v državnem proračunu politični položaj razjasnile in večino ustvaril ali te nade se bodo težko uresničile, ker se vse bolj tako suče on veliko dosegel; ali da bi se mu posrečilo doseči, bi ga vse stranke tudi dalje podpirale, to pa ni nihče ne more odrekati,- da bi J da se sme soditi da se ne bode položaj uže zdaj bist da verjetno, akoravno jim ne delovale zmerno, razumno in politično razsodno veno m J premenil in bode ostal nejasen vsaj do prihodnje ali zime, ko se bode zopet sešel državni zbor pa Da to moglo dolgo trajati, ni verjetno, ker od kon- servativne stranke ni moči zahtevati, da bi se odpo Da je položaj od začetka zasedanja nejasen, zato se na vajajo med drugimi ti vzroki: izid volitev J propad vedala svojim narodnim in verskim težnjam, ker hočejo levičarji služiti vladi le, ako se ne dotika dosedanjih Staročehov in zmaga Mladočehov J dalj odstop finan^'. njih pridobitev, in ker jo tudi Poljaki hote podpirati nega ministra Dunajevskega, približevanje levice k vladi tedaj ) ako se na njih želje ozira. Iz katerih strani so Nejasnost političnega položaj se ajbolj kaže pri go vernikih o proračunu Prej so se ločevali navadno po bode večina naredila, če se ne uresničijo želje levičarjev da bi se zjedinili s Poljaki, to je zdaj še težko preuda- j 5 svojih sedežih na levi ali desni strani predsednikovi zdaj je vse drugače, le Poljaki in levičarji se popolnoma ujemajo z vlado in ne govore proti. Ministerski predsednik po našem mnenji ni zatajil svojih dosedanjih načel, izrekel se je le za nekako premirje, da se ustreže željam prebivalstva, katero želi miru rešitve nujnih socijalnih in riti. Le to je gotovo, da levičarji in konservativci ne kar pa pri takih strankah ni in On dobil bil in gospodarskih vprašanj. odkar je 1. 1879. zopet vladno krmilo v roke se stranke zjedinile v skupno bodo stopili v tesnejšo zvezo, ker bi drugače morali svoja načela zatajiti, mogoče. In to naše mnenje potrjujejo popolnoma dogodki zadnjih dni. Pred nekoliko dnevi se je mnogo govorilo o nekem razporu v poljskem klubu zaradi govora Jawor- na konservativce napravil slab vtis. edno za to da delovanj bili levičarji mu doslej niso pritrdili, ker so se do adnjih let mnenja ? da se ne more vzdr žati taka vlada, v kateri nimajo njih načela prevage skega, ki je posebno na Ali poljski listi so odločno trdili, da je v poljskem klubu najlepša edinost, in trditi so jim pomagali tudi cemško- liberalni listi. Če je pa res tako bilo, čemu bi dvomilo glasilo nemško-liberalne stranke, da je grof Pininski v tem ečine seveda so tudi Taafie-ja silili okleniti se prejšnje Ali uže za časa obravnav o češko-nemški spravi resnici govoril v imenu tega kluba > v katerem vlada tako gled sloga videlo se je, da so levičarji sprevideli, da z opozicijo Grof Pininski ie namreč poudarjal te dni v svo ne morejo Taaffe 1 kateri ima zaupanje na Najvišjem jem govoru, da so mestu, strmoglaviti, in tedaj so svojo taktiko premenili. Da je to previdno bilo, prepričali so se, ko je izstopil in njegovi somišljeniki za nravno versko vzgojo ter za mir med cerkvijo in državo. Po njegovem mnenji ni sicer zdaj ravno ugoden čas za IZ ministerstva finančni minister, katerega levičarski najbolj črtili so kolovodje premembe v šolskem zakonu, da pa mora vlada gledati administrativnim potom željam cerkve v ) in vravnali so svoje delovanje da ustreza tako, da se lahko nadejajo priti zopet na krmilo, ker se > tem oziru Grof Pininski, ki je govoril v imenu ne zatajiv v • svojih načel za vladni program lahko skega kluba — vsaj tako je trdil sam rekel je da je treba k večini pritegniti tudi zmerne elemente podlogi tega programa tudi levica, katero kot ustva- prejšnje večine f riteljico ustave in člana 19. osnovnih državnih zakonov Ta govor grofa Pininskega je pa napravil najne- pozdravlja s prav laskavimi besedami, kar je levičarjem ugodnejši vtis na levico. Zvijajo se njena glasila na tako dobro delo, kot bi jih mazal. Ne čudi se pa, da se desno in levo in skušajo na vse načine dokazati, da druge stranke, ki so bile dozdaj v večini, ne ogrevajo Pininski ni govoril v imenu poljskega kluba, da se ni posebno za tak politično negativni program. On pravi mogoče levici družiti s konservativci, ker sta si te dve da bi se te stranke gotovo z radostjo poprijeie programa stranki popolnoma nasprotni. Iz vsega tega je raz- katerega jim sedaj ponuja vlada, ko bi bila vlada v prej » » vidno, da se še danes ne more in ne sme trditi 1 da šnjih letih dala posameznim narodnostim tiste pravice, bila zveza Nemcev s Poljaki uže gotova stvar, katere so jim zagotovljene v osnovnih državnih zakonih marveč da je položaj danes ravno tako nejasen da je v in posebno z 19. članom. Po nekaterih krajih imajo vi državni zbor ravno tako brez večine, kakor je bil pred soke šole z nemškim učnim jezikom, drugod se niso posvetovanjem o proračunu. Zato je pa previdnost pri dovolile niti paralelke po nižih razredih srednjih šol posameznih strankah danes bolj potrebna, nego je bila z deželnim nenemškim učnim jezikom. Gledati treba > kedaj. meni govornik, da se ukrene vse potrebno, kar zahteva edinost države, da se prezirajo zahteve, bi Državni zbor. seji poslanske zbornice dne 24. jnnija je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo poslanca Fürnkranza in tovarišev zaradi ponarejanja vina. Tvrdka Karol Filip Pollak v Pragi je namreč naznanila »bčinstvu, da izdeluje ueki vinski izvleček ali eüstrakt. Poslanec Fürnkranz in tovariši so zaradi utegnile šKodovati državni skupnosti, ali narodnost in verski čut sta reči jako delikatni, in ž njima treba ravnati jako rahlo. Govornik se je prikupil s tem desnici, ali da bi levica ne bila preveč nejevoljna, posegne brzo po antisemitih, ki so po njegovem mnenji, na primer ( tega interpe- lovali vlado, ali misli dati natančno preiskati omenjeni ekstrakt ter-če misli ob enem popolniti nedostatni zakon glede ponarejanja dne 21. junija 18S0. Ministerski Schneider, preveč napadali židovski kapital in nemško-liberalno časopisje, imenovavši je židov^jlio časopisje. Govornik pravi dalje, da vlada premalo troši za zboljšanje javnega blagostanja. Vse gre na občine in dežele, in šele zadnja je vlaaa. Ker pa večkrat niso v stanu pospe- predsednik je odgovoril, da so pristojna oblastva preiskala Pollakov ekstrakt, še predno je bila stavljena interpelacija. niti občine niti dežele podpirati podjetij, ki ševala občno blaginjo, ostanejo neizvršena, ker jih ni vlada IZ svoje inicijative hotela* podpirati. Glede Goriške, Glede zakona z dne 21. junija 1880. 1. pa je rekel, da se bode popolnil s postavnimi določili, ki se bodo pred- toži govorniü, da je vlada jako malo storila, da bi se od pravila huda šiba pelagra, ki je nasledek glada. Tudi o po ložila državnemu zboru glede prometa z živili. Za tem se je posvetovala zbornica nadalje sameznih naslovih državnega proračuna. Na vrsti je bil dispozicijski zalog. Kot glavni govornik proti dovolitvi tega zaloga je govoril dr. Fuss., Dejal je, da se njegova da se se malo briga vlada, za prometne zveze na Goriškem kar dokazuje to, da ni še do zdaj zgradila tako potrebne Predilske železnice. Za Coroninijem je povedal še poročevalec Meznik nekoliko besed ter priporočal nasvet odsekove večine se je tudi stranka ujema s prestolnim govorom ter da odobrava dovoli vladi dispozicijski zalog. tudi sedanje stališče vladno. Uradniško ministerstvo je » po njegovem mnenji edino mogoče v Avstriji. Strankarsko ministerstvo nima v Avstriji obstanka, dokler se zgodilo z veliko večino glasov, ker so To proti nasvetu glasovali le Mladočehi, nemški nacijonalci, pa nekateri antisemiti. definitWno ne uredi razmerje Galicije do države. On Pri naslovu ^^splošne stvari" se je prvi oglasil m njegova stranka bodo glasovali proti dovolitvi volitvi dispozicijskega zaloga. To glasovanje naj se sicer ne smatra za nezaupnico vladi, ki je zadnji čas krenila na drugo, stranki prijaznejšo pot J ali glasovali bodo dr. Vašaty, ki je pa preveč govoril o vnanji politiki državni. Govoril je proti zvezi z Nemčijo ter priporočal kot zve-stejšo zaveznico naše države Rusijo. Za njim je prišel na vrsto dr. Lueger, ki se je pritoževal, da ni pravega proti, ker nimajo niti povoda, popolnoma zaupati danji vladi. razmerja med stroški ) spadajo na našo polovico ter se na polovico onkraj Litave. Po njegovem mnenji je naša Za njim je govoril kot glavni govornik za dovo- vlada nasproti Ogrom v marsičem prepopustljiva. On meni. da Ogri motijo v narodno-gospodarskem pogledu Ogri žele litev dispozicijskega zaloga grof Fran Coronini. Temu mir med našo državo ter Rumenijo in Srbijo, jako zmernemu in simpatičnemu govorniku so pritrjevali zlate valute, a ona zdaj levičarji J zdaj desničarji. intencijami prestol nega govora se popolnoma ujema njegova stranka. Ta bila samo njim v korist, nam pa na kvar. Tudi v nemško-avstroogrski trgovinski pogodbi se bode znižala carina na žito, ki se izvaža iz Avstrije kega programa, kakeršnega obsega letošnji prestolni na Nemško, najbrže na kvar tostransko avstrijske in- - dustrije. Najbrže bode carina na industrijske nemške govor, želela si je njegova stranka uže od nekdaj, reka srčno veselje, da se bode delovanja poprijela na izdelke, ki se bodo izvažali k nam iz Nemčije f niža % i ! 205 to bode pa posebno škodovalo naši domači Dunajski Za tem je prešla zbornica na dnevni red. Prvi je industriji. Govornik pozivlj vlado, da se v tem pogledu govoril vladni zastopnik, sekcijski načelnik postavi države na ono stališče, katero zahtevajo koristi naše . Erb, ter odvračal napade češkega poslanca Špindlerja, naperjene ki 80 ravnali zadnje ljudsko proti vladnim organom Mioisterski predsednik je posegel tudi danes v štetje. Vladni zastopnik je trdil, da se je pri ljudskem razpravo Povod so mu dale opomnje dr. Luegerj glede štetji postopalo popolnoma pravilno, kar najbolj dokazuje razmer med tostransko državno polovico in med Ogri, pido število protestov. Dokazoval je številkami da je katere si je štel v dolžnost kakor je sam rekel, zago- ostalo glede občevalnega jezika na Češkem in na Mo varjati proti nezasluženim napadom se mu ni zdelo vredno odgovarjati. Dr Vašatvj pa avskem pri istih razmerah, kakeršne so bile leta 1880 ker smatra diplo- Pri tej priliki je naznanil vladni zastopnik da bode matična premišljevanja govornikova za osebna, čemur vlada jeseni predložila poslanski zbornici načrt zakona je v imenu je zbornici povedal Mladočehov pritrdil tudi poslanec Tilšer, ki glede živinske plučne kuge, vsled katerega se bode da je Vašaty govoril le v svojem bijala okužena živina ter bode vlada odškodavala po po imenu ter da je bilo stališče mladočeških poslancev uže gestnike dovolj ozna po Heroldu pri splošni razpravi o državnem proračunu Dr. Promber je potem priporočal vladi, naj zboljša plače uradnikom nižih vrst, posebno pa davčnim urad- Po tem ko je še prof. Suess nekoliko polemizoval nikom. Nasvetoval je tudi J da bi morali politični urad proti dr. Luegerju, poudarjajoč potrebo prijateljskih od- niki, ki hočejo doseči više službe, napraviti praktične nošaiev med obema državnima polovicama, ter ugovarjal izpite. S tem bi bilo pomagano sposobnejšim uradnikom Vašatyju, pobijajoč njegove nazore o vnanji politiki, in pa politični upravi sami. Poslanec dr. Pacak se je pritoževal o krivicah, ki vzprejela je zbornica Klunov predlog, da se sklene debata seji dne 25. junija je odgovoril finančni minister ge gode češkemu jeziku Ome je češkega namestnika na pelacijo dr Fuchsa in tovarišev gled 11 in pa deželnega predsednika v Slezij katera sta ne ministerske naredbe z dne 25. junija 1890 drž. zak. zmožna češčine, ko je vender uže cesarica Marija Te htevala v posebnem odloku z leta 1763 da se samo taki adniki ki št. 101, s katerim se določuje, da je pri odmerjanji pri- režija stojbinskega ekvivalenta od nepremičnin najniža pod- morajo predlagati za Češko stava pristojbinski odmeri 108kratni zemljiški ali pa znajo češki. Dr. Habermann je zahteval, da se pomnoži hišni davek. Finančni minister je dokazoval, da niso število okrajnih zdravnikov ter da se jim zboljša plača določila zgoraj navedenega z določili člana III. zakona z dne v nikakeršnem protislovji Na to je pa zadonel po zbornici glas proroka dr. Fo reggerja, ter začule so se jeremijade o zatiranji Nemcev junija 1881. ter z onimi o. pristojbinskega zakona z dne 9. febru- na Spodnjem Stajarskem, ki so se pa glasile bolj smešno varija 1850. 1., s katerim je določeno, da je pri odmeri nego resno. Po mnenji „zmernega u moža morala vlada pristojbin od nepremičnin za najnižo podstavo jemati odpraviti slovensko hranilnico v Celji, slovenske para Tokratni zemljiški, oziroma 60kratni hišni davek, in lelke v Mariboru ter niti dovoliti 5 da se nastanil v sicer tedaj, ko bi za odmero pristojbine prijavljena Celji kak slovenski tiskar. Ker pa vlada ni storila tega kupna cena, navadna vrednost ali pa tudi sodna cenitev zato jej nič ne zaupa dr. Foregger. Uboga vlada Ker manj znašala nego Tokratni, oziroma GOkratni davek, je očital Slovencem panslavističn idej zavernil ga je v nasprotnih slučajih pa je odmerjati pristojbine od kanonik Klun tako le: prijavi j vrednosti Poslancu mestne skupine Celjske se je zljubilo Po ministrovih nazorih se pa navedene določbe slovenskim poslancem podtikati panslavistič namene kakor ne dajo uporabljati tudi pri rečeh, podvrženih in se v dokaz svoje trditve sklicevati pristojbinskemu ekvivalentu Za najnižo podstavo odmeri in hrvatskih poslancev v Ljublj dne pristojbinskega ekvivalenta je finančno ministerntvo do ločilo 108kratni davek zato, da rešilo stranke sit 1890. Meni vaših sveta dolžnost, v imen shod slovenskih oktobra leta slovenskih in hr- poslancev temu natoIcevan;u prav odločno opo nosti in stroškov katere bi jim prizadevala pozvedba o rekati in z ozirom na dotični zapisnik ki bil ves vrednosti nepremičnin. Sicer je pa dano strankam na objavljen in ga more čitati tudi voljo, da zahtevajo sodno cenitev, ako mislijo, da se popraviti da omenjeni shod ni imel jim godi krivica. Finančni minister je odgovoril tudi na stičnih namenov da tudi ni storil nobenega sklepa Foregger, dejanski nobenih panslavi- , ki interpelacijo poslanca Kaiserja in tovarišev glede zni- bi dr. Foreggerju dajal i ovoda tako neosnovanim na žanja cene soli ter izdelovanja in prodaje živinske soli. padom na slovenske poslance in tako perfidnemu sum Po besedah ministrovih ne misli še vlada ustreči tej ničenju slovenskega naroda splošni želji. Finančni minister je namreč rekel, da ne sme avstrijska vlada vsled zakona z dne T. junija 1868. leta ničesar premeniti v tem pogledu, ako ne privoli v tem naj bodo tudi popravljene m zavrnene prav enaKe obtožbe, ki jih je nedavno grof Wurmbrand v tej zbornici obračal proti slovenskim poslancem u to tudi ogrska vlada nio se pa baj naša vlada poganjala o tej reči brezuspešno. Minister sicer obeta, da hoče še poskusiti, ako bode kaj doseči. nemški Dalmatinski poslanec grof Bonda se je izrekel za . Grof Bonda je Italijan. dni jezik v Dalmacij Dokler je bila v Dalmaciji v deželnem zastopu italijanska 206 večioa da J ne bilo nikdar prišlo na misel grofu Bjndi 1 Minister deželne brambe je odgovoril na vse te bil iiaj takega odobraval. Zdaj pa ko se je to opomnje in želje. Rekel je, da se vojaške oblasti vedno premenilo in je zavzela hrvaška stranka tudi po javnih ozirajo na gospodarske potrebe posameznih dežel, kadar zastopih dalmatinskih ono mesto, ki jej gre vsled ogromne sklicujejo deželne brambovce in reserviste k vojaškim večine slovanskega prebivalstva v Dalmaciji, ter je Ita- vajam, ter da bodo vedno in kolikor mogoče ustrezale da lijanom nemogoče, da bi jih še kedaj izpodrinili, bratili bi se oni raje z vragom, nego priznali Hrvatom to > kar jim pristoji. pravičnim željam. Glede vojaške takse je pa rekel, ne bode mogoče odpraviti zadnjega razreda, ker znaša ravno prispevek zadnjih dveh razredov vojaške takse Predno se je nadaljevalo v seji dne 26. junija pet sedmin vseh dohodkov tega zaloga. posvetovanje o oslovih ministerstva za notranje reči J vzprejel se je predlog odsekov J se je posvetoval o predlogu Pernerstorferjevem, da se odpravijo določila naredbe skupnega ministerstva z dne 30. januvarija leta 1884., ki je bila naperjena proti anarhisti^.nemu gibanju Minister je sicer pritrdil, da se bodo morali povišati vojaške takse prvih razredov, dejal pa je, da bode to malo i/.dalo, ker je razmeroma pičlo število imovitih, na Dunaji in po nekaterih drugih krajih. Ta naredba se razred. vojaški taksi podvrženih oseb v Avstriji. ^Od enega milijona ta davek plačujočih oseb spada jih komaj 114 v prvi Glede je sicer delom a sterstva z vladi, da dne odpravila z uaredbo skupnega mini- odsek priporoča uredbe žendarmerije želi pa minister, da junija 1891. 1., ali se prepusti pristojnim oblastvom. Ako porabljajo se sčasoma razveljavila popolnoma. po- priča litične oblagti žendarmerijo za razne pozvedbe, to, da je tudi vredna zaupanja, katero se stavi vanjo Ministerski predsednik je na to izjavil, da je vlada Da se pa ne bode rabik žendarmerija za volitveno na spoznala za umestno, razveljaviti dotično odredbo de- loma vsaj začasno, da bode dokazala bodočnost', ako bo smela z ozirom na varnost javaega jreda odstraniti še ostali del izjemnih odredeb. Ker je poslanec Perners-torfer vlado v novič opozoril na nerednosti, ki se gode na kvar bolnikom po Dunajskih bolnicah ter se niso še do danes odpravile, dasi jih je on vladi naznanil uže leta 1887., odgovoril je ministerski predsednik, da bode vlada ukrenila vse potrebno, da se odpravijo nedostatki ter uvede red pri javnih bolnicah. Odsekov nasvet se je vzprejel ter nadaljevalo posvetovanje o poslovjh ministerstva za notranje reči. Pri naslovu o vodah in javnih zgradbah politične dežele mene, skrbel bode on vedno. Glede dobave raznih potrebščin se bode vojaška uprava vedno bolj ozirala na male obrtnike, «er so tudi poskušnje zadnjih let dokazale, da je to mogoče. tej seji je stavil naš poslanec Kušar resolucijo, s katero se pozivlje vlada, da stori vse potrebno, da se premestita vojaška bolnica in vojaško skladišče iz sre- dine mesta Ljubljanskega v obmestje ter da se pre uprave se je oglasilo več govornikov, ki so za in okraje, katere zastopajo, javili vladi želje in zahteve glede uravnave rek, novih mostov, cest itd. Izmed naših poslancev se je oglasil kanonik Klun ter se pritoževal, kako slabe so državne ceste na Kranjskem. Zahteval je, da se pri Zidanem Mostu zgradi nov most čez Savo puste dotična poslopja in prostori mesto Ljubljanskemu za primerno ceno. Za naslovom ministerstva za deželno brambo, ki je bil vzprejet, pričelo se je posvetovanje o proračunu za naučno ministerstvo. Naš poslanec Kušar je zahteval od vlade, da zopet napravi gimnazijo v Kranji. Govorni« je rekel. da je bilo ministerstvo slabo poučeno glede Kranjske gimnazije, ter poudarjal zaradi tega, da je za vsako deželo potrebno nastaviti v raznih ministerstvih po enega višega uradnika, kateremu naj posameznih dežel dobro znane. bi bile razmere in pa usuši Ljubljansko močvirje. V interesu občinstva želi > da se predložila tista proga južne železnice, ki Južno-tirolski poslanec Ciani se je pritoževal, da drži čez barje. — Proračun za notranje ministerstvo se vzprejme potem po nasvetu odsekovem. seji dne 27. t. m. se je posvetovala poslanska zbornica o proračunu ministerstva za deželno brambo. Poudarjali so poslanci pri tej priliki. hoče vlada ponemčiti južno Tirolsko J kar najbolj do kazuje vsiljevanje nemškega jezika po južno-tirolsijih šolah. Ciani je tudi zahteval, da osnuje vlada italijansko vseučilišče v Trstu. da se morale ozirati vojaške oblasti najbolj na to, da bi ne bile vojaške vaje takrat, kadar imajo naši poljedelci največ silnega dela. Poudarjali so tudi, da bi sq morali dovoljevati vojakom kmečkega stanu, kadar imajo kmetovalci nujnih poljskih del, dopusti. Politični pregled Domače dežele. Poslanec Fürnkranz je nasvetoval > da Cesarjevo popotovanje. Dne 25. junija zjutraj ob 8. uri se je pripeljal česar k brodovju poleg Lise iu se od- zaukazal, stopivši na vojno ladijo „Carjevič Rudolf pravil zadnji razred vojaške takse. Po njegovem mnenji naj se prično vaje. Na to je divizija torpedovk pod morale žendarmerije povsem biti podrejene minister- poveljništvom nadvojvode Štefana napala označen ostrog stvu za notranje reči da Poslanec Pacak je priporočal, ladij pri Valsaldonu. Opoludne je prišel cesar v Sal- se vojaška uprava pri dobavah vedno bolj ozirala donski zaliv, kjer so ga navdušeno vzprejeli ter ob sviranji avstrijske himne pozdravili občinski zastop, na male obrtnike 20 4 duhovščina, meščanstvo in mnogobrojno ljudstvo. Cesar vičene, ker se je krona se večkrat prikazal na mostu ladije „Mirama uže takrat izrekla za novo re- formo, ko se je zlagal z Popoludno je obiskal nepričakovano Trogir, ogledal si konskl načrt kot vlad lado da predloži tak za stolno cerkev in mesto ter potem zopet šel na ladijo Dne 26. junija si je ogledal cesar vojne ladije „Fran Josip I.^, „Nadvojvodinja Štefanija" in „Leopold^ ter se na načrt zbornic Češka « 0eški namestnik grof Thun je uže to ladij vaj Luka Pr Eugen u udeležil pi Castellih torpedskih liko okreval, da obiskuje razstavo. Dne 28. juoija obiskalo je razstavo 60.000 razsvetlj Zvečer je priplul na „Miramaru" v Spletsko luko. vse ladije v njej in mesto Splet je bilo krasno Spleta so plapolali nedeljek pa 38.520 plačujočih oseb. prišlo v Prago 22.000 tujcev, v nedeljo pa 36.000 v po- Minulo soboto je > Po • • gorovji okrog mogočni kresovi. Na štirih krasno ozaljšanih in azno bojnimi lampijoni svetljenih ladijah so se odpeljali Angleška Vnanje države. Za svojega bivanja na Reki je po do „Miramara" pevsko društvo „Zvonimir" „Narodna častil naš cesar s svojim obiskom tudi oddelek mornarice glasba ki bila ngleške u > Filarmonica in -Banda redili cesarju lepo serenado. Cesar je bil med serenado „------------------IVi JO Ulla Cittadina'^ ter pri- Angleški list „Standard takrat zasidrana v Reški luki piše o tem obisku tiko le ter je izrazil svoje zadovoljstvo ia Avstrij na krovu „Miramai ob tako sijajnem vzprejemu. Na obrežji je bilo na tisoče zbranega ljudstva. Dne 27. junija je pa obiskal cesar mesto Splet, kije imelo popolnoma praznično lice. Dne junija se je pripeljal cesar na parobrodu „Miramare" Pulj Prav za prav ni skoro mogoče, da bi nastalo med nami kako vzkrižje. Avstrija nima naselbi niti v Aziji in Afriki niti v Ameriki, in Britaniji v Evropi enak smoter dalo motiti Dokler pa je Avstriji , ni mogoče, da bi se V Pulj, kamor je za njim plulo ostalo brodovje. je bil cesar pri vojaški maši na prostem. Ogledal si je državno gimnazijo, topničarsko skladišče ter nekaj oddelkov arsenala. Peljal se je po mestu, kjer ga po vseh ulicah in trgih pozdravljalo navdušeno ljudstvo. Udeležil se je slovesnega polaganja temeljnega kamena Madonna del mar" .ter storil pri takih njijno prijateljstvo. Avstro-ogrska in An- , da se ohrani status zaslugo ima pa avstro za novo cerkev , prilikah običajne tri udarce s kladivom t^ilo, zagrmeli so z vseh vojnih ladij topovi ter je zvonilo po V3eh cerkvah. Od tod je šel cesar na kolodvor, kj Ko se je to zgo gleška sta v prvi vrsti odgovorni quo na evropskem vzhodu. Glavno ogrska diplomacija, da niso na vzhodu živeči narodi v zadnjih letih provzročili evropske vojne. Imenitni angleški državnik Gladstone je zbolel pred nekoliko časom za iafluenco zopet v parliment, ne da nila se mu ie Ke se čuval ter šel bil popolnoma okreval ) vr zopet bolezen ter ga prisilila, da je moral za nekaj časa odložiti vsak posel. Gladstone j uže 81 let star ga le že čakal dvorni vlak s katerim se je povrnil Francoska Pariškem listu Paix u je bilo ua Dunaj. Skozi Ljubljano se je peljal cesar v nedeljo večer ob 5. uri in 59 minut. Bilo je ob železnici zbra te dni brati neko čudno vest z Dunaja, katero pa Du nega vse polno ljudstva. Cesar stal pri zaprtem najski reči. n Fremdenblatt", glasilo ministerstva za odločno preklicuj da namreč pred vnanje kratkim oknu ter najmilostiveje odzdravljal pozdravljajoči ga množici. Vlak je postal na kolodvoru pet minut, a bilo ^li nobenega vzprejema. Deželni zbori se bodo sklicali sredi tembra ter bodo zborovali ves minister meseca sep časom na Duaaji bilo pod predsedstvom cesarjevim po- vnanjih ter več )vorilo o svetovanje, katerega so se udeležili reči. vojni minister, oba ministra predsed advojvod. Pri tem posvetovanji se je baj se dejo meseca novembra žavoemu zboru } mesec oktober. Delegacije . Vsled tega bo mogoče dr-ki bode odložen po končanem posvetovanji o državnem proračunu, sniti se šele meseca de-tiembra. Trocarska zveza se je podpisala minolo nedeljo Sklenena je zopet za šest let. Pogoji so ostali trocarski zvezi, katero nister Kalnokv. Ta list najživahnej ovarjal mi piše, da je nadvojvoda Albreht pri tej priliki izgovoril naslednje besede: Največa naša napaka je bila, da smo se zvezali z Nemčijo. Ta zveza je bila nepotrebna ter natvezla, ker smo ni moči opravičiti Nam se ečer je je uže v preteklosti mnogo sitnosti bili nespretoi, a napravila nam v prihodnjosti se vsi dosedanji. I/ Ogrska. — peloval poslanec U ^ , * ^llUlUUUJUOtl »C bo pa porodila iz nje vojska z Rusijo. Mi se ne smemo izpostavljati taüi nesreči zato. da ogrskem državnem zboru je inter- Pruska. Ostanimo s Prusko v nas lepo gledala ministerskega predsedaika ali je otresimo se njene zveze. ajboljših razmerah ali Veličanstvo cesar ob svojem bivanji v Pečuhu benim zavezniki vsemi prijatelj ali z no- občinskim deputacijam priporočal ter poudarjal važnost nove upravne reforme, o kateri se zdaj posvetuje to bodi pravi naše geslo! „Fremdenblatt > ^avni zbor Ugron namreč mislil da 3 dr- cesar moral biti nad strankami ter smel nekako vplivati s takimi da je vse to naivno izmišlj Pariškim listom se piše iz Chicaga, da je med ruski kurir, ki San Frančiškom in Newyorkom izgiuil je nesel iz Tokija depeše v Petrograd. izjavami na parlament. No ministerski predsednik je od- ustavil vlak delj časa ter sovoril > da se mu zde cesarjeve izjave popolnoma opra Drugi dan je izginil ruski kurir na tajen način Davesu se je so popotniki tam prenočili. Ker je 308 kurir pri sebi imel nataočna poročila o atentatu na ca GarašaDiD svetuje sedaojim vladnim možem srbskim y reviča, ki bi jako kompromitovale japonsko plemstvo, naj gredo kot spokorniki v Ungheui, kjer zdaj biva iz< govore, da so Japonci umorili kurirja ter mu vzeli tirana kraljica Natalija, ter naj povrnejo Srbiji kraljico depeše. kralju pa mater. Italija. Zadnje dni minolega tedna so se do godile v italijanskem parlamentu jako grde reči. Ire-dentist poslanec Imbriani je vprašal vlado, zakaj ne odgovori na njegovo interpelacijo glede otoka Pelagoze, ki ga je posedla Avstro-Ogrska neupravičeno. Ker mu je na to vprašanje minister Nicotera nepovoljno odgovoril, začel je vpiti Imbriani: Sram bodi Vas in zbornico, to je prava suženjska podlost! Vi se smejete, ker je Pela-goza majhen otočič, vi kukavice ! podli ljudje! i. nedeljo so se ponovili v zbornici škandali, ter so se ^arodno-goispodari^tvo. Uvažanje žepnih ur iz Švice. Na podlogi uradnih statističnih podatkov je iz računil gosp. Pizzala, da je znašal v naši državi letni konsum ur do leta 1887. 273.000, da pa znaša danea 376.000 ur, torej za 40 več nego leta 1887. Ker se nekateri poslanci spoprijeli prav pošteno celo z rokami, kakor poročajo nekateri časopisi. Povod tem škandalom je trocarska zveza, ki se le obnovila te dni, katero pa so hoteli iredentOTci v Italiji zaprečiti. Ministerski predsednik Eudini jo je odločno zagovarjal. Vsled teh škandalov se je odložilo zborovanje za dalje časa. Nemčija. — Nemški cesar in cesarica potujeta te dni po Angleškem, Nizozemskem in Holandskem. Povsod se jim prirejajo jako slovesni vzprejemi. pa uvažaio k nam ure iz inozemstva in je posebno veči konsum zadnjih dveh let pripisovati kupčijski pogodbi. katero je sklenila naša država Švico januvarija leta 1889., vsled katere se je carina na ure, ki se uvažajo IZ Šv ice, izdatno znižala, opozarja Pizzala našo država na posledice prenizke carine posebno zdaj, ko se bode sklepala s Švico nova kupčijska pogodba. Vsled znižanih carin po pogodbi z dne je uvožnja urah od leta . januvarija 1889. 1. poskočila 1889. do 1890., in sicer pri zlatih za 20-3 priliki pri deloma zlatih za 64*2 ^o» pri PO zlačenih za 24*6 7o P^i deloma pozlačenih za 2*3 potovanja nemškega cesarja piše Bis- Carine se plača namreč od vsake zlate ure 1 gld., od markov list Hamburger Nachrichten", da ne gre ter deloma zlate in pozlačene 75 kr. 1 od srebrne in po ni niti Nemčiji v korist, da se ona preveč prijatelji z srebrnjene 50 kr., od drugih pa po 30 kr. Pizzala pravi Angleško, z največo protivnico Rusije. da ni niti misliti, da se mogla pričeti urarska indu Nemški listi so objavili načrt zakona, ki se je strija pri nas pri takih razmerah, pač pa ne preostaja gledati, kako romajo vsako leto štirja nego predložil nemškemu zaveznemu svetu glede trgovine s drugega, sužnji. Po tem načrtu se bode kaznovala vsaka kupčija milijoni goldinarjev za ure v inozemstvo. s sužnji z najmanj triletnim zapörom. Nekoliko o obrestni meri. Rusija. Ruski listi, baveči se s ponovljeno Zanimali bodo morebiti naše čitatelje neki po zvezo med Avstro-Ogrsko, Nemško in Italijo, pravijo, da je zdaj, ko se imenovana zveza ni mogla zaprečiti, neizogibna rusko-francoska zveza. Srbija. — Bivši minister Mijatovič se je začel po časopisih poganjati za to, da bi prenesli kosti carja La-zara iz Vrdnika v Sriemu v samostan v Ravnici v Srbiji, ki ga je sezidal car Lazar. — Novine so se zopet jele baviti o še nepojasnjenih dogodkih glede umora Lene Kničanin in Jelene Markovič, ki sta bili umorjeni na skrivnem datki ? katere smo posneli iz H. Ehrenbergerjevega spisa „Avstrijske hranilnice v letu 1889." Iz te razprave je razvidno, kako močno se je spreminjala pri naših hranilnicah v zadnjih 13 letih obrestna mera (Zinsfuss) Obrestovale so se vloge v letu 1877; izmed .311 zavodov v letu 1889. izmed 414; zavodov v zavodih odstotki zavodov v zavodih odstotki zavodov 5 ' 2 V zaporu o 53 41 192 List r) Odjek U zahteva, da se začne sodna preiskava, da 1 se spoznajo pravi krivci ter se ne bodo več po krivem sumničile nekatere osebe, o katerih misli danes ljudstvo, da 80 one zakrivile ta zlodejstva. Med zadnjimi meni 2 17 17-04 19-28 61-74 257 547 21 87 303 1 2 3 507 21-02 73-19 0-48 0-24 r Odjek u najbrže kralja Milana in pa bivšega minister- skega predsednika Garašanina. Leta 1877. so se torej vloge pri 92 od vsakih sto zavodov obrestovale po pet in še več odstotkov, leta 1889. baikanski za\ezi, o kateri so pred nekaj tedni pa še pri petih zavodih od vsakih sto po 5 o Od toliko poročali časopisi, posebno pa za bivanja grškega 21 hranilnic, pri katerih so se leta 1889. obrestovale vloge državnika Trikopisa v Belem Gradu, piše radikalno po 5 ^ 09 pride jih na Galicijo sedem, na Moravsko šest glasilo „Narodne Novine^, da je laka zaveza nemogoča, na Češko štiri, na Štajersko tri in na Dalmacijo ena. dokler ne urede posamezni narodi svojih posebnih na- Povprečna obrestna mera, ki je bila leta 1877. 5*172 rodnih reči. znižala se je leta 1889. na 4*151 odstotke, torej % za. 4 k f t 209 '0*081 odstotkov. Kakega pomena je to zaižaoje obresti ni s silo primorala čitalničnega čuvaja, da je snel za hranljivo občinstvo, bode vsakemu jasno » ako mu obešeno zastavo. Ta dogodek je napravil na Hrvate > povemo, da je bilo konec leta 1889. vloženih po hranil- ne samo na Reki živeče, ampak na ves narod hrvaški aicah 1330 milijonov goldinarjev in jih je do danes go- tako neugoden vtis, da se danes niti ne more govoriti tovo vloženih uže 1350 milijonov goldinarjev. Računa o posledicah njegovih. Hrvaški listi pišejo o tem do se torej lahko , da dobivajo vlagatelji vsled padanja godku sicer mirno, a Jako odločno, ter pravijo Madjarom » t)brestne mere na leto skoro en milijon manj obresti, da je navadno najbolje za onega, ki se smeje zadnji nego jih dobivali, ko bi bila danes še ista obrestna nagodbi ,ni sicer določeno, čigava je Raka, je hr «nera, katera je bila pri hranilničnih vlogah leta 1877. vaška ali madjarska, ali Hrvatje so Ali s tem ni še storjen konec 5 kajti kakor vse kaže. popolnoma prepri hr ne smejo tega bisera •znižale se bodo še izdatno obresti pri hranilničnih vlogah. za Razne reči. čani, da je Reka njih in da vaškega kvarnerskega morja prepustiti nikomur ter nobeno ceno. Da je pa dandanes do tega prišlo, da se je hrvaški del Reškega prebivalstva izneveril svoji narodnosti, temu 80, pravijo hrvaški listi, krive razmere Presvetli cesar je podaril za ubožce na Reki m pa madjarski šovinizem. Ali teh razmer in tega 4000 gld. šovinizma bo moralo biti v kratkem konec. Kdor ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, izprevidi tudi to. Če Presvetli cesar in nadvojvoda Albreht sta iz- mislijo Madjari in njih zaveznica italijanska magistratna rekla zahvalo za izjave udanosti in patrijotičnega čustva klika tak način in s takimi surovimi razžalitvami hr Reškega vprašanja njim 'Ljubljanskemu veteranskemu koru in pa odboru za na- vaškega naroda pospešiti rešitev pravo spomenika pri Custozzi padlim vojakom povodom imajo prav ; če pa menijo, da se bode to zgodilo praznovanja petindvajsetletnice bitke pri' Custozzi. — Gospod deželni predsednik baron Winkler se > na korist, potem se pa varajo je odpeljal v četrtek na Dunaj. m Sokolski stod v Prasri. Obisk češke deželne Tudi zarad nujnih opravkov razstave postaja od dne do dne impozantnejši. Sentpeterska podružnica sv. Cirila m zaveza češkega Sokola je porabila to priliko za svoj shod ffietoda ki je bil ta teden v zlati Pragi. Udeležba je bila veli > v Ljubljani bode imela v praznik sv. Cirila in Metoda kanska, kajti ne samo češka Sakolska društva iz Češke, dne julija v gostilni g. Ivana Počivalnika na Sv. Moravske in Šlezij e 80 se odzvala radostno pozivu J Petra cesti (zraven Jarneja) svoj občni zbor, na ka- ampak tudi iz drugih avstrijsko-slovanskih pokrajin so terem se bode tudi osnovala prva Ljubljanska ženska poslala Sokolska društva mnogoštevilnih deputacij, ka- |)odružnica. Po občnem zboru bode na gostilničnem terim so se pridružili tudi drugi obiskovalci. Največ ^rtu veselica z vojaško godbo in petjem. — Poseben vlak na sv. Višarje odide v soboto dne il. t. m. Vozni listi se dobivajo y Ljubljani. posebnih vlakov je došlo v Prago v soboto dne 26. junija minolo nedeljo. Iz Galicije, od koder je dospel in pa pri dosp. J. Pavlinu prvi vlak, prišlo je nad 530 gostov, med njimi nad 300 Sokolov, ki 80 zastopali razna poljska Sokolska društva. Na Reki se je dogodil takoj po cesarjevem od- in nad 80 dam. Vzprejem na Kolodvoru je bil ganljiv, liodu velik škandal. Mi smo poročali v zadnji številki, Razen posebnega odbora Sokolov se je zbrala brez številna občinstva ter z burnimi ;,na zdar!" pozdravljala 'da sta bili izključeni iz števila onih društev ter javnih zavodov, katere je imel počastiti cesar s svojim obiskom, brate Poljake. Iz Ljubljane v Prago dašli posebni vlak Jirvaška čitalnica in pa hrvaška gimnazija. Čeravno se Hrvatje pritožili zaradi tega preziranja 1 ostalo 80 je pripeljal nad 200 gostov, in sicer Slovencev in Hr- je vatov, kateri poslednji 80 se Slovencem pridružili na vender pri prvotnem programu. To se je posrečilo za- Zidanem Mostu. Zastopana so bila Sokolska društva prečiti italijanski magistratni kliki ter ogrski vladi. Zaprečiti pa niso mogli sijajne njeni zaveznici Zagrebško, Karlovsko, Ljubljansi^o in Tržaško. Bilo je temi jugoslovanskimi gosti tudi lepo število dam. ovacije katero je napravila hrvaška čitalnica svojemu kralju, ko med Mnoge izmed njih so bile v narodnih nošah slovenskih se je peljal mimo nje. Naročila 81 je namreč vojaško in hrvaških, kar je občinstvu jako ugajalo. Ti slovenski -^odbo ter vzprejela cesarja, ko se je mimo nje peljal, in hrvaški gostje so dospeli v Prago v soboto dne z burnimi živio-klici. Odlične dame so pa posipale z 27. junija zvečer ob 8. uri in 50 minut. Na kolodvor balkonov cesarjevo kočijo z najdragocenejšimi cvetlicami, jih je pričakoval poseben odbor čeških Sokolov. Zunaj za prej kar se je cesar smehljajoč zahvaljeval. To je pa kolodvora je bilo ljudstva zbranega na tisoče. Pozdra navedeno kliko tako silno razdražilo, da je kar vil jih v imenu vseh čeških Sokolov starosta Pra j)okala od jeze Ko se je pa cesar odpeljal z Reke > škega Sokola gospod Višek, imenujoč jih brate ter po pridrla je pred čitalnico velika druhal — bili so večinoma udarjajoč, da ima ta obisk namen ukrepiti staro brat tlelavci, nahujskani in morebiti tudi nalašč podkuplj ter začela tako surovo razsajati in kričati, kakor sko prijateljstvo. Zagotovil jim je, da bodo češki So- bila koli storili vse 1 kar bode v stanu napraviti jugoslo divjala. Ta druhal se ni spravila izpred čitalnice, predno vanskim gostom prijetno bivanje v Zlati Pragi. V imenu 310 Hrvatov seje zahvalil dr. Mazura iz Zagreba, vimenu bode pa moralo ponoviti izpit čez dva meseca. Privatna Slovencev pa gosp. Nolli iz Ljubljane. Tudi zastopnik učenke so prebile izpit vse z dobrim uspehom. Prisoten poljskih Sokolov je pozdravil jako iskreno jugoslovanske je bil več ur tudi gospod deželni predsednik baro brate. Ob tej priliki je prišla tudi deputacija francoskih Winkler, ki je posebno pazljivo pregledoval pismene telovadnih društev v Prago, da povrne češkim Sokolom obisk, ki so jim ga napravili češki Sokoli za časa francoske razstave v Parizu. Vzprejem teh inozemskih gostov je bil dostojen. Kakor vzprejemali tudi drugi gostje in Sokoli, ki so z mno naloge ter se jako ugodno izrazil posebno glede nalo^ iz slovenščine in nemščine. Trtna uš pri sv. Križi blizu Trsta. Tudi pri tako so se slovesno sv. Križi blizu Trsta so zasledili ter konstatovali trtno uš. Natječaj. Savez hrvatskih pjevačkih družtva gobrojnimi iz raznih strani Češke, Moravske in Šlezije razpisuje natječaj za tri sbora. došlimi posebnimi in navadnimi vlaki se pripeljali v Skladati imadu se sborovi za mužka grla po mo- Prago. Prvi večer, to je v soboto, so se zbrali gostje na gučnosti značaja, srodna narodnim napjevom, za da restavracijskem vrtu „Meštanske Besede", kjer jih je laglje svojinom cieloga naroda postati uzmognu. Rieči jako prisrčno pozdravil društveni načelnik cesarski i vrst komposicije propušta se skladatelju. isvetnik Jahn. Čeravno je vrt prostoren, ali vender je primankovalo prostora, saj jih je bilo pa tudi na tisoče zbranih. Sokolski shod se je vršil v nedeljo dne 28. junija pod milim nebom pred razstavo. Zbralo so je nad 40.000 ljudi. Bilo je med zbranimi velikansko naudušenje. S^od se je dokončal v najlepšem redu. — Lep čin poljskih Sokolov. S kolodvora so krenili poljski Sokoli najprej v Palackega ulico ter se ustavili pred hišo dr. Kiegerja. Posebna deputacija je šla v stanovanje k dr. Riegerju, prositi ga, da jim dovoli ovenčati doprsni kip Palackega nad portalom dr. Eie-gerjeve hiše. Ker pa ni bilo doma dr. Eiegerja, ker biva sedaj na svojem posestvu na deželi, ovenčali so Palackega doprsni kip vse eno s krasnim palmovim vencem. Ko se je to godilo, zbrala se je okolo Poljakov velika množica ljudstva ter ta blagi čin pozdravljala z naudušenimi: Na zdar! t Slovenska Matica je imela to sredo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število dru- ogovora gosp. predsednika prof. Marna Matica" čvrsto napreduje v štvenikov. omenjamo Iz toliko ) da vsakem oziru. Lani so izšle društvene knjige v 22.000 izvodih, letos izidejo pa uže v 24.000 odtisih. Dohodkov bilo 1890. 1. 10.492 gld., stroškov pa 7058 gld imetje „Matično" je znašalo 53.824 izvoljeni naslednji gospodje bili : Hubad gld Dr. odbor vse so Detela Fran Fl Kržič Anton, Šubic an, dr. Gregorčič dr. Požar Lovro, dr. Stare Anton, Gregorčič Simon, Josip, Wibsthaler Fran in Leveč Fran. Načelništvi ženske in moške podružnice sv. Ci- rila in Metoda v Trstu sta izdali oklic rodoljubov nai v proslavo praznika bratov do slovenskih sv. Cirila in Metoda darovali male da rila in Metoda. v korist družbi sv. Ci Umrl je včeraj ob uri zjutraj gospod dr Filip Zaplotnik, c. kr. vladni svetnik v Ljubljani. — Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišči v Ljub- od 22. do 30. junija. Predsedoval je se vršili Ijani 80 dotični komisiji dežel pit se sta ga napravi z odliko šolski nadzornik Šuman. Za iz- Dve 5 jih glasilo 38 rednih in 9 privatnih učenk dobrim uspehom, 31 z Za ove skladbe opredieljuju se tri nagrade: Prva nagrada zagrebačkih gospojah od 15 dukata u zlatu. Druga nagrada načelnika glavnoga grada Zagreba od 10 dukata u zlatu. Treča nagrada samoga pjevačkog saveza od 8 dukata u zlatu. Natjecati se mogu skladatelji svih slavenskih plemena na jugu. Komposicije šalju se centralnom odbor piev sa veza, na ruke predsjednika Arnolda, kr. jav. biljež nika u Zagrebu, do kolovoza Skladatelji neka ne pišu svojom rukom priposlana skladbu, te neka ju provide geslom zatvorenom ime 1 omotu pod istim geslom neka ubilježe svoje obitavalište. Skladbe prosuditi 6e odbor petorice glasbenika i estetičara stoječih dakako izvan natječaja. Sud de se proglasiti i nagrade podieliti u glavnoj skupštini pjev. saveza obdržavanoj dne 7. rujna 1891. u Zagrebu prigodom jubilarne izložbe gospodarskog^ družtva. Savez stiče na negradjene komposicije u toliko pravo, sto imade prednost prekupa istih uz sporazumno sa skladateljem ustanovljenu primjerenu cienu, u svrhu publikacije ovakovih skladbah u svom mjesečniku. g r e b ? svibnja 1891 Savez lirv. pjevačkih družtva Fr. Arnold presjednik. J Drag. Lihi tajnik. 9 Budimpeštanske tržne cene z dne 30. junija 1891 Jesenska pšenica 8-94 do 8-96, koruza meseca julija in av- gusta 5 80, jesenski oves 5'55 do 5-57 Kurzi na Dunajski borzi dne 2. julij Papirna renta Srebrna gld. Zlata ?? 92-55. 92-55. 110-95. Mareijeva renta ............ ^^^ Napoleondori .......• * * • " C. kr. cekini.............. 9-29V 5'o6. a' Nemške marke ?7 5 roo. Odgo urednik Gustav o Tisk in založba Blasnikovi nasledniki