IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Ob krvavem pokolju v Modeni izrekamo v imenu tržaških Slovencev vso solidarnost junaškemu italijanskemu ljudstvu, ki se bori za svojo sveto pravico do dela, kruha, svobode, demokracije in miru proti klerola-šistični vladi podrepnici ameriškega imperializma in kapitalističnih interesov Vatikana VEČNA SLAVA PADLIM V MODENI ! ] Obnovljena izdaja leto II. štev 58. TRST SOBOTA, 14. JANUARJA 1950 Cena 15 lir - 5 din Častna Haloga >U°. da je bes sovražnika naj-„ ** Priznanje, ki ga more preje-„t Ul'ei; za pravično stvar, to svo-j, *ln° priznanje je ob 1. obiei-jq SVoJe*a ponovnega izioa pre-v Ust, ko se je vsem pozura-n, u Trsta in sveta pridružilo tu-»ih°,netII0*l0 kvakanje titotašistič-i ‘fobii, ki niso mogla zamolčati J* va/nega datuma v zgodovini 1,,**«» demokratičnega gibanja ^■»venskega naroda. J* Poldrugim letom so titolala, “‘•siili, da so popolnoma za-ifj *,as siovensaega ljudstva na » jr**®, Goriškem, Koroškem m nJ[^0<0v‘ni, ki je sedaj postala li ®‘a za vse svoje sinove. Misli-, «o,?’ ker so se z zvijačo, zabrbt-il0v*° fva' Uh vodi Sovjetska zveza, dežela socializma. \ »r»v zaraul tega jim Je slovenili il**IJansko demokratično preit^ .s,v° Trsta zadalo težak uda-iva je s svojimi lastnimi silami »i *r"o list, ki Je na svojo zasta-i,fl *P'sai gesla o boroi proti im-Vv'I,nu in tll0I*sizmu, za mir >^*stobo Sovjetski zvezi ter pra-Vi°0rt)i jugoslovanskih narodov. Si °. j*h Je in Jih danes Se bolj S’ .,er Je «Delo» SLOVENSKI SŠ Pnnasa v SLOVENŠČINI Sig pesnice slovenskemu nati, l’ r°da najbolj so se prestrašili ,.*° opazili, da je ta list poiti ‘Us,io pretežne večine trža-W“*ovencev, ki so ostali zvesti ivk, 00,11 demokratični fronti, Z4,kl zvezi ter borbi za mir. S°. So zakvakali. S tem so na-S.Vistu izkazali najvišje prizna-^ ^ko priznanje bi bilo manj-6» jl°' če bi sovražnik molčal. Ko <*°ral pretrgati svoj molk, Sun”' rta je naš list resnično \7n.° klasilo našega ljudstva; Sn00'*a> da predstavlja «Delo» 'iJt .hevarnost ne samo za pozi-SgU°i»Sizma v Trstu, ki so do-Sg,, °®ajane in nimajo nobene ^‘kif Podlage, marveč tudi za Sp, Je tltoiašizma med slovenili ®arodom na splošno. Slilj Prav te ne\ arnosti se titola-ifp0*avedaJo. Mednarodna solititi, g.1, ki jo je bil deležen nas V»a samo značaja priznanja Vktp J* borbe, marveč ima pred-b, ulJ**čaj težke in častne nalo-< Jo mora naš list izpolniti v viik0 z dne 21. januarja tlQ^ list začel izhajati tudi il<$Vilko , lis______________________ _____ izdajo. Pozivamo go-Ht * Slovence, naj lepo organi-0 razprodajo in raznašanje ^ lista. 4daljni borbi proti impellasi u' tl,01asizmu. Ta naloga je i Uh e0vsem rto izraza v pozora-Sg '■ Togliattija, velikega vodi-Sr0ti“1Jauskega ljudstva v bor-16s0n? kler°IaSistični vladi in po-»ttm, ‘mperializma, ki bi b» ,l*U italijanske množice v , ‘ki , hrano za vojno proti Sov-in državam ljudske de- Pozdrava je z jasnostjo i^oait Dot’ ki J° mora naš list ‘kiij ‘L da cinaoij prispeva k t 0,ru v svetu. «Dalo» mora r*tij ^ slovenske demokracije v i Brn,0,51?*' «lasilo vseslovcnskc-!, tl4sii‘ ilota4lstičnega gibanja, t. , tii su0 ‘riaških, goriških, koro-Jktyv v*ncev in predvsem pa Slo-°Iojjh’ kl ztve v Jugoslaviji v , krute fašistične diktature. torej najbolj boje titoliU| jin,10 bi radi preprečili. A k|S|> u ne bo uspelo, kakor Jim ,‘lil, ,, ** prizadevanja, da bi °»ti. siovenskt narod v neved- S Bo«0r se ‘orej pred našim li-i» r?t#v,JsJo velike naloge. Te 0 blu 0ramo Izpolniti, ako hoče-.a»i» .yredni mednarodnega žaga bili deležni v obletnice. Naš Ust hkrtaljnega postati glasilo KIeroiašistična policija je v Modeni ubila šest delavcev Italijansko ljudstvo ne bo dopustilo da bi se v bodočnosti ponovil modenski pokolj Protest vse Italije proti policijskemu banditizmu - Četrturna protestna stavka tržaškega delavstva v znak solidarnosti z italijanskim ljudstvom MODENA V ponedeljek 9. t.m. je došivelo to mesto, Ju je v NOts dalo skoro 1300 padlih, ki je odlikovano z zlato kolajno in proti kateremu ae je v zadnjem času poostrila policijska otenziva, eno izmed najbolj črnih dni svoje zgodovine Klerolušistična policija je 3 ure od 10. do 13. divjala nad množico demonstrantov, ki so zahtevali odprtje tovarne «Fonderie Riunite» in so protestirali proti ne-cu venem u postopku njenega gospodarja Orsija. V treh urah je policija, ki je oči-vidno imela nalogo od vzgoraj, streljala brez usmiljenja na delavce in jih ubila 6: Appianija Angela, starega 30 let; Rovattija Alberta, starega 36 let; Malagolija Artur», starega 21 let; Caragnanija Ennia, starega 21 let; Bersanija Renza, starega 21 let in Chiappel-li Ja A rt ura, starega 43 let. Ranila 21. januar 21. Januarja se bodo vse n apre* ne množice sveta spomnile velika na človeške zgodovine, ki je vo- dil ruske delavce in kmete v bo» bo za zmago revolucije, za strmoglavljenje carizma in za polaganje temeljev prvi socialistični državi na svetu. Vsi narodi bodo proslavili spomin velikega tvorca Zveze sovjetskih socialističnih republik, Vladimira lljia Lenina. Tudi tržaško delovno ljudstvo bo dostojno proslavilo spomin tega velikana, ki je neizbrisljivo vtisnil v človeško zgodovino pečat svojega dela in svoje borbe na čelu vseli delavcev sveta, ua čelu velike armade izkoriščanih, ki se danes po njegovem vzgledu, in njegovih naukih bori za boljše življenje človeštva. V programu Leninovih proslav, m jm prireja Komunistična partija n»se*a ozemija uv zborovanja ni Konference, prav tako je bno ouioceno, ua bo do zi. januarja vsak etan KB obnovil svojo izkaznico in ua se bodo do lesa one vključite v njene vrste stotine novih- članov. i udi ob priliki Leninovih proslav bo tržaško demokratično ljudstvo pokazalo svojo venko preua-nost stvari miru in demokracije, ker je bil prav Lenin oni človek, ki je z jekleno voljo m roko vodu ruski proletariat in ruskega muzika do zmage reda, ki je sovražnik vojne in sovraštva med narodi. NJ*’ ki smo sx* «• iL.tlf ,nv*nske«a naroda v borbi O* na» br*tstvo med jugoslovan-iu*' g» r°rti In vsemi drugimi na-vL^tzi , tu- za zvestobo Sovjet-1 'n državam ljudske demo-V *°slgvii* rtokončno osvoboditev »uNri.,, ter za njeno povrnitev a8lJlvi tabor miru in so- ^Kovic KAREL - M1TKO . . ga bomo morali streljali mil,, tržaška oeinokratična javnost zahteva konviti odgovor na vprašanje, ki ga je ze trikrat postavilo «Delo» tržaškim in slovenskim titotašistom. tržaška Demokratična javnost zahteva, naj utotasisti povedo svoje stausce giede junaka Finka Tomažiča, ki so ga hoteli izrabiti v svoje umazane protiljud-ske in protisovjetske namene. Ponovno postavljamo tem ljudem brez značaja, brez vsakega sledu morale in poštenja vprašanje, če Je res, da se je Boris Krajgher, sedanji notranji minister Slovenije, eden izmed titofašističnih prvakov dva ali tri dni pred ustrelitvijo Finka Tomažiča izrazil v Kranči-škauski ulici v Ljubljani: «Ce Tomažiča ne bodo fašisti u-strelili, bi ga morali streljati mi»? Zakaj ne odgovorijo na to vprašanje, ki ga že četrtič postavljamo, in brez sramu molčijo, ko so pa vedno tako zgovorni v svojih klevetah proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije In komunizmu? Naj vsaj Tomažičevi materi povedo, kaj je v naši trditvi resnice. Fred vso tržaško javnostjo obtožujemo Je ljudi, da so bili fašistični sokrivci in da so tudi oni moralno krivi Tomažičeve ustrelitve. pa je pieno on oseb, met katerimi je en utiuvee zen) lezko zauet. vesi o poiiolju, Ki ga je izvršila Kieroiasisticna policija je pretresla vso nanjo. Tovsou so delavci v znak prinesla prekinili uelo. Dan pozneje so stopila v splošno stavko vsa Emilija, velika mesta kakor Milan, menze, i orino, Neapelj, itd. Vsi kovinarski uelavci so se vzdržali od aeia. Prekinjene so bile vse železniške veze med južno m severno Italijo. Po vsej Italiji so se vršila protestna zborovanja. CGIL je takoj zavzela odločno stališče proti temu pokolju in zahtevala odstavko notranjega ministra, zloglasnega Scelbe. Vsa italijanska javnost je bila od tega dogodka pretresena. Celo demokristjanski in najbolj reakcionarni krogi niso mogli zamolčati težkega značaja teh umorov, ki so posledica proti-delavske politike sedanje vlade. Vsi senatorji in poslanci opozicije so se v sredo sestali na kraju zločina v Modeni in izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo odstavko Scelbe, prenovitev policijskih metod in s katero pozivajo vse italijansko ljudstvo na množični protest. Pogrebu žrtev, ki je bil v sredo ob 10,30 je prisostvovalo preko 300 tisoč ljudi iz vseh strani Emilije in predstavnikov vse Italije. Na pogrebu je imel razburljiv govor tudi voditelj italijanskih demokratičnih množic, tov. Paimiro Togliatti, ki je ostro obsodil politiko demo-kristjanske vlade. Dejal je, da mora ta pokolj biti znak poostritve borbe delavskih množič proti reakciji in imperializmu in da-mora služiti tudi kot podlaga še širši fronti italijanskega ljudstva za o-brambo človeških svoboščin in pravici Ta nečuveni pokolj, ki se je pri-družil neštetim pokoljem v južni in severni Italiji, ki so jih zakrivili italijanski oblastniki, je našel upravičeno ogorčen odmev tudi pri nas v Trstu, kakor po vsem svetu. Enotni sindikati so poslali modenski Delavski zbornici izraze svoje solidarnosti. Tudi IK KP STO je poslal modenski feraciji KPI svoje sožalje in solidarnost. Skupno z Delavsko zbornico so Enotni sindikati proglasili v znak solidarnosti in protesta proti rabi orožja četrturno stavko, ki se je kompaktno vršila v sredo od 11. do 11,15. V torek zvečer je tržaški občinski svet izrazil svojo solidarnost in sožalje težko prizadetemu mo-donskemu prebivalstvu. Na seji mi-ljskega občinskega sveta je župan Pacco proslavil žrtve policijskega banditizma in v imenu občinskega odbora protestiral za ta nov zločin, ki žigosa njegove povzročitelje. Prav tako je tov. Thorez V imenu francoskega delovnega ljudstva poslal CK KPI brzojavko, v katerem izraža solidarnost italijanskemu ljudstvu. Na CGIL in KPI izrazi solidarnosti iz vseh delov sveta. Vsekakor bo la zločin odprl marsikateremu oči in bo primoral sedanje italijanske vodilne kroge na prevzem ukrepov, ako ne bodo boleli izzvati odločnega ljudskega protesta, ker je napetost zelo velika. V ITALIJI VLADA POKOLJ E V PODALA OSTAVKO RIM V četrtek zjutraj je De Gasperijeva vlada podala ostavko. Včeraj so se začeli razgovori med predsednikom republike, Einuudi-jeni in predsavniki političnih struj in strank. Pričakuje se, da bosta tovariša Togliatti in Nenni kot I predstavnika opozicije iznesla stali- ■ šče italijanskih demokratičnih mr\g- 1 žic glede nevzdržnega položaja, ki j je nastal zaradi protiljudske poli- , tike dosedanje vlade. Konference Adatnolija ne bo TRST Najavljena je bila kon-lerenca župana Genove, Gelasiu Adamolija, ki je že bil v Trstu za časa volivne kampanje. Zaradi I neodložljivih poslov pa tov. Ariamoli ne bo mogel priti v Trst. Zago-j lovil pa je. da bo prej ali slej odiral konferenco. Tržaški demokrati ga bodo navdušeno sprejeli in bo-j do preko njega izkazali čast genovskemu prebivalstvu, ki se z vsem italijanskim ljudstvom tako hrabro | bori proti klerofašističnemu terorju. Solidarnost z našim listom je vzpodbuda k še doslednejši borbi Čitajte, širite « D E L O » Mednarodna ,n krajevna solidarnost, ki jo je bil deiežen naš list ob prvi obletnici ponovnega izida, je zajela širino, ki je ni bilo pričakovati in ki nam dokazuje velike naloge našega lista v borbi proti vojnim hujskačem, titotašistom, za razbitje imperialističnih načrtov glede T’ sta in njegovega ozemlja in za učinkovito pomoč jugoslovanskim narodom v boju proti poli-eijski in teroristični diktaturi, ki danes vlada v Jugoslaviji. Pozdrav, ki je za «Delo» največje priznanje ir. ki vsebuje v malih besedah ves program, ki ga mora naš list razviti v svoji nadaljni borbi, nam je prišel iz bližnje italijanske republike ud enega izmed največjih in najvidnejših voditeljev svetovne fronte miru, tov. Togliattija: POŠILJAM DELU, ZASTAVONOŠI SLOVENSKEGA ANTIFAŠISTIČNEGA GIBANJA POZDRAV IN VOŠČILO ITALIJANSKIH KOMUNISTOV — PALMIRO TO-| GLIATTI. Po drugi strani pa so nam po-j siali svoj pozdrav tudi jugoslovanski politični emigranti na Bolgar-I skem: Pozdravljamo enoletno uporno in imperialističnim podpihovalcem nove vojne in podru/.mci tiloiasistic-ne tolpe, vaia boroa je veum uo-prmos borbi zšan in vsega tauor« ueinokracije m socializma za unr, nacionalno neodvisnost in svobouu. s tem dajale veiiKo pomoč borbi jugoslovanskih narodov proti titovski tolpi spijonov in morilcev. Vodeč borbo pod zastavo internacionalama je «Delo» doseglo sijajne rezultate v razvoju bratske solidarnosti med italijanskimi in slovenskimi deiovnimi množicami. Ob priliki praznovanja I. obletnice ponovnega izida «Dela» vam jugoslovanski revolucionarni emigranti v L. R. Bolgariji pošiljajo bratske in tovariške borbene pozdrave in vam želijo popoln uspeh v nadaljnem delu. Pod zastavo internacionali-zina na čelu z veliko ZSSR in tovarišem Stalinom naprej v skupno borbo proti anglo-ameriskim imperialistom, podpihovalcem nove vojne in njihovim hlapcem, titovskim fašistom za stvar miru in demokracije, za socialistično Jugoslavijo. — NAPRED. Prav tako je našemu listu prispel pozdrav lista nemških demokratov, ki se v svojem svobodnem delu domovine bure za vzpostavitev e- težko borbo «Dela», glasila sloven-1 notne Nemčije, za razbitje vseh im-skih demokratičnih množic proti perialističnih načrtov njenega raz- A L I PRIPRAVLJ A J O UMOR ŽU JO VIČA IN HEBRANGA? S ski TEROR! «šajo t ISTIČNII itofašis Ml 0 ti “[ IBISI irido II Al ibivat iEN :i„ i TOV UDB naše ljudi Že drugič so UDBovci "obiskali,, tovarišico Katro - Stavka delavcev v Sremu, kjer aktivno deluje partizanski odred - Nova protialbanska provokacija Titofašisti so vzporedno s terorističnimi dejanji proti našim ljudem začeli tudi ustrahovalno akcijo proti poznanim borcem za de-mukratične pravice, ki so ostali zvesti svojim starim načelom borbe proti imperializmu in njihovim agentom. Zgleda, da skušajo titofašisti z nenadnimi obiski agentov UDB izsiljevati nekatere tovariše, jih ustrašiti in jih tako «pridobiti». Tako so delali fašisti in nacisti, ker niso poznali ljudstva in ker so mislili, da so vsi ljudje tako podli in neznačajni kot oni. Tako delajo tudi titofašisti, kar nam služi kot nov dokaz, da ne poznajo in niso še nikoli poznali ljudstva. Ze v oktobru se je agent UDB vtihotapil na stanovanje znane pro-tifašistke tov. Cebulec Slave-Katre in jo skušal z raznimi bedastočami «prepričati», da so oni edini «dosledni revolucionarji». Indirektno ji je grozil in jo skušal tako «pridobiti». Tovarišica Katra z Opčin pa mu je povedala, kar mu gre in mu pokazala vrata. Toda te dni sta se nenadoma na njen dom oglasila dva agenta UDB Očividno je, da je UDB dobro poučena o navadah Katrinega doma, ker sta prišla, ko tli bilo nikogai doma. Vsekakor je jasno, da imajo na Opčinah «marljive» obveščevalce, ki zasledujejo s plačanimi očmi naše tovariše. Ponovno sta agenta UDB, ki sta bila iz Jugoslavije, skušala «prepričati» tovarišico Katro, da imajo prav» in so ji indirektno grozni. Tovarišica pa se ni ustrašila njihovega postopka in jim je tudi tokrat pokazala, da nimajo kaj opraviti z njo in da je najboljše, če se zelo naglo vrnejo svojemu gospodarju, Ta obisk je torej v zvezi s terorističnimi dejanji UDB na našem področju. Zgleda, da imajo titola-šisti svoj načrt glede teh obiskov, ker jih je bilo več v tem zadnjem času. Vsekakor pa mislimo, da so ti njihovi obiski, ta njihova teroristična dejanja sad plicijske brezbrižnosti. Tolikokrat smo se ž*t vprašali, kaj dela policija. Se nikoli nismo opazili, da bi policija resnično ščitita interese tukajšnjega prebivalstva. Ko nastane vprašanje zaščite osebne svobode takrat policije ni. Se prav posebno če so napadalci titofašisti in žrtve pa komunisti ali demokrati. Pred vso javnostjo razgaljamo UDBovske metode izsiljevanja in terorja in obsojamo tukajšnjo podružnico titofašistične klike kot navdihovalko vseh teh dejani. Kakor zgleda, titofašistična tolpa pripravlja uprizarjanje procesa proti tovarišema Zujoviču in He-brangu, ki ju je aretirala v aprilu leta 1948. in ki sedita že skoro dve Mednarodna delegacija bo prišla da pregleda stanje našega ozemlja Poziva Kongresa partizanov miru vsem narodom, ki se borijo za ohranitev miru 12. marca bodo volitve v ZSSR Sovjetska agencija TASS objavlja vest Vrhovnega Sovjeta ZSSR, da bodo v nedeljo 12. marca t. 1. splošne politične volitve v ZSSR. v preu.-K.em lenita je bilo v ranga zaaeaanje UMeailjega uuuura ..ungieoa pai nztiuuv miru. u Kilometrov uou.e. Ljudske čete nagio napreaujejo v 1 notranjost otoka. RCitxiiNG — Poleg vseh drzuv ' ljudske aemokracije in Sovjetske zveze so priznale Kitajsko ljudsko republiko naslednje vlade: Velika kosanja in za miroljubno ter do Sovjetske zveze zavezniško neni -ko državo. Pozdrav se glasi: Uredništvo «Neues Deutschlande, glasila Enotne socialistične stranke Nemčije najsrčneje Cestita «Delu» ob prvi obletnici njegovega ponovnega izida. Vemo, da vodite kol e-jiui slovenski demokratični časopis težko, a uspešno borbo proti U-dajalskim intrigom titolašistov na STO. Čutimo se tesno povezani v vašo borbo proti titovski kliki in njenim imperialističnim gospodarjem, ki hočejo tudi iz vašega lepega mesta kakor iz zahoda naše domovine napraviti anglo-ameriško vojaško oporišče proti ZSSR in ljudskimi demokracijami. Vaš sovražnik je naš sovražnik. Pozdravljamo vas solidarno povežani z vami in vara želimo se nadaljne uspehe v borbi za svobodo in mir. — Rudolf Herrnstadt in Karl Maron. Glasilo bolgarske komunistične partije, «Rabotničesko Delo» nam je tudi poslalo svoj pozdrav: «Dragi tovariši, ob obletnici ustanovitve «Dela» vas srčno pozdravljamo. Srečni smo, da ima bratski slovenski narod STO svobodno tribuno za svojo borbo proti imperializmu i* » 'egovimi podlimi agenti titovske klike za bratstvo z ZSSR in narodi ljudskih demokracij, za mir in demokracijo. Želimo vam najboljše uspehe. — Georgjev». Prav tako ni mogel manjkati pozdrav vseh štirih izdaj velikega lista junaškega in hrabnega italijanskega naroda, «l’Ueiità». V pozdravu, ki so ga podpisali vsi štirje glavni uredniki, Pietro Ingrao, Davide Lajolo, Mario Montagnana in Giovanni Serbandini, nam pravijo med drugim: «Vemo; da je «Delo» nova bastava, ki se je dvignila v o-brambo intcrnacionalizma prav v trenutku, ko je IU razkrinkal titovsko tolpo... Vaša, tovariši «Dela», je zastava, ki ms združuje v mogočni fronti, ki se pod vodstvom ZSSR bori za mir in socializem. . .» Prav tako je milanska izdaja «l’Unità» povabila našega glavnega urednika na več dnevni obisk v milanske tovarne. Naše uredništvo je z veseljem in ponosom sprejelo to povabilo im pooblastilo svojega j glavnega urednika na obisk v Ml-j 'nn kjer se bo jionovno dokazalo ' bratstvo, ki veže slovensko z ita-| lijanskim ljudstvom, slovenskega delavca z italijanskim delavcem. Pozdrave je naš list prejel od 'VSIZZ in sekcijskega k ornitela KP za Magdaleno. ZASEDANJE \. S. LAKE SUCCESS — Začelo se je zasedanje Varnostnega sveta OZN. Takoj v začetku seje je sovjetski oritanija, indija, Burma, Pakistan, i delegat, Malik predložil resolucijo, tzrael, Ceylon, Norveška, Danska, v kateri zahteva odstranitev kitajskega nacionalističnega delegata. Zapudnjaki so se temu predlogu uprli in zato je sovjetski delegat zapustil sejo. Na dnevnem redu »ej Varnostnega sveta je tudi v praženje Trsta. ’ Ostra nasprotja v Commonvvealthu COLOMBO — V glavnem mestu Ceylona se je začela konferenca angleškega Coinmonvvealtha. Takoj v začetku so se pojavila ostra nasprotja med delegati. Predvsem »o se pojavila nasprotja za mirovno pogodbo z Japonsko in glede priznanja L. R. Kitajske. Švedska m Egipt. Združene države pa sc upirajo priznanju Kitajske in so zaradi tega stopile v ostro nasprotje z Anglijo, ki je nenadoma ukrenila vse korake za priznanje. V ZDA je zmagala struja, ki ji naceijuje Truman za nevmešavanje v zadeve otoka Formoze, kjer je nastanjen Cangkajšek. Nacionalisti obupno kličejo na pomoč, ker v kratkem pričakujejo izkrcanje kitajskih čet. Ameriški vojaški krogi so pred končno odločitvijo zahtevali. naj ameriško vojaštvo zasede otok in naj ga tako vključi v «tiri oceanski obrambni sistem». Prevladala pa je zmernejša struja. TREBČAM NAJ VRNEJO DVORANO! Sistematično odbijajo ijudstvu koristne predloge ‘23. februarja volitve v Angliji Začela se je v VB predvolivna kampanja I,ON DON — Ministrski predsednik Velike Britanije, Attlee je le dni uradno potrdil, da bodo splošne politične volitve v spodnjo in višjo zbornico dne 23. februarja t. 1. Laburistična stranka se je že v velikem obsegu lotila volivne kampanje. Ze od začetka predvidevajo, da bo kampanja zelo srdita in da bodo konzervativei izrabili v svojo korist vse političnene uspehe svojih nasprotnikov. Te dni se je začel v Skopi ju u-prizorjen proces proti skupini tovarišev, ki jih obtožujejo «vohun- j stva in terorističnih dejanj». Oblò- I žujejo jih, da so delovali po navo-1 dilih albanske ljudske vlade. Vsekakor je tudi ta proces del vse tiste provokatorske kampanje proti L. R. Albaniji, ki jo uprizarjajo titofašisti skupno z monarhofašisti, da bi mogli pred svetom upravičiti napad na to malo svobodno državo. Pred časom so v Sremu zaradi slabe hrane, slabega stanovanja in slabega ravnanja stopili v stavko delavci, ki so jih titofašisti prignali na delo v gozdove, da bi izrekli drva za izvoz v ZDA in Anglijo. Zaradi stavke so titofašisti zahtevali vojaška ojačanja. Ko so pa ta ojačanja prispela so se bili že vsi delavci razbežali na svoje domove tako da so titofašisti ostali brez delavcev in drv. Zgleda, da so se v Sremu lotili sečnie sozdov kakor nacisti, ki so s tem hoteli onemogočiti delovanje partizanskim odredom. V Sremu namreč aktivno V torek je bila prva seja v ie-l.«aijem letu, ki je mestoma potekala precej burno. Ueierent Bonetti je na vprašanje demoknstjanke Dense pojasnil, kako je poskrbljeno za higieno smetarjev m cielavk pri razdiranju smeti, iz njegovih pojasnil je bno razvidno da ti delavci delajo v obupnih higienskih pogojih, tako da ni bila zadovoljna niti De-iisijeva. Isti referent je odgovarjal kvalunkvistu Monciattiju in mu pojasnil, da uprava ACEGATa preučuje način postavitve večjega števila tramvajskih čakalnic. Referent Geppi je jpojasnii svetovalcu Deiiseju (DC) glede ureditve prometa na Ulici Duca d’Aosta. Siedi neizbežni interpelant «o važnih zadevah Akvedota» gospod Stocca, ki se je to pot spravil nad uboge ptičke, ki gnezdijo v njegovi domovinski ulici. ’ Na interpelacijo lov. Malalana je prisednik Dulci odgovoril, da občinski odbor ne namerava preklicati odloka o odvzetju dvorane prosvetnemu društvu v Trebčah, sklicujoč se na to, da ga uporablja ena sama politična struja. Zaman je tov. Malalan dokazoval, da je to edina dvorana, ki je na razpolago Trebčam. Padričam in Gropadi in da v Trebčah ne obstaja, nobene drugo društvo. Na ponoven negativen odgovor Dulcija irf župana je lov. Malalan izjavil, da spreminja «vojo interpelacijo v pismenu predlog, o katerem se bo ponovno razpravljalo. Tov Ririich je v imenu kom uni-tiene skupine predlagal, da mestni vet izrazi sožalje zaradi uboja šestih delavcev v Modeni, kakor tu- di da obsodi ta nečuven zločin Scelbove policije. Zupan se je v imemu oabora in vsega občinskega sveta pridružil žalosti Italijan skih delavcev, m sc pa hotel pridružiti protestu proti zločinom klerofašistične policije, češ da .trivda še ni ugotovljena. Tov. Fugassi je ponovno zahteval, da se čimprej uvede amnistija za cono A STO ali, v hajslabšem primeru, da e razširi na naše ozemlje italijanski odlok o j?omilostitvi. Omenil je, da gladovna stavka v Coroneu a-turtiay Evening 1 Post, ki je objavila podroben članek o značaju in ciljih «4. točke». Članek ima naslov: «Poglejmo kaj je v košu Božička». Uredništvo Saturday Evening Post nas pouči v uvodu, da je avtor članka «znan pisatelj in znanstvenik», William Vogt, čigar delo je izšlo pred enim letom «in je bilo predhodnik Trumanovih drznih načrtov o pomoči zaostalim predelom sveta». Ta knjiga, ki ima naslov «Pol rešitve», je v resnici prinesla wil-liamu Vogtu neko slavo, toda posebne vrste. Glavna teza knjige je, da je zemeljska obla prenaseljena in da je rodovitna zemlja, s katero razpolaga svet nesposobna hraniti tudi polovico sedanjega prebivalstva. Vogt izvaja zaključek, ki je znan izza Maltusovih časov: velika večina človeštva predstavlja odvečne želodce, ki jih ni mogoče, niti se jih ne sme hraniti; iz tega siedi, da je treba smatrati kot blagoslove najhujše epidemije in nesreče: kolero, koze, kugo, kot tudi glad in predvsem vojne, ki uničijo milijone človeških življenj ter omejujejo število tistih, ki zahtevajo grižljaj kruha. ■Pot rešitve« obstoja po Vogtu v zmanjšanju prebivalstva sveta z vsemi mogočimi sredstvi. Da se razumemo! To se mora zgoditi na škodo «zaostalih» narodov in plemen, da se tako zadovolji v celoti požrešnost «elite», ali v drugih be- «Pot rešitve» usmerjena z mišljenjem ameriškega tasizma. Tako je tudi ocenilo «to znanstveno delo» napredno časopisje, ki je ugotovilo pojjomu enakoost med Vogtovitm blodnjami in mišljenjem hitlerjevskih ljudožerov. Ce je Maitus Voglov praded, so nedvomno Kosem-berg m Haushofer njegovi starejši bratje. Vendar je točka v kateri ima uredništvo Saturday Evening Post očividno prav: «ideje» Williama Vogta so nedvomno služile kot temelj 4. tuCKi rrum..iiuvega progi aula. roda Vogt se ne jezi na Humana, aa ga je oropal prvenstva v ajegovem načrtu, čeprav je imel njegovo knjigo Kot ìcieo-iuski temelj, prav nasprotno, on je pripravljen pomagati se naualje avtorju programa. V svojem članku prevede Vogt milozvočno poezijo r rumana v jezik krvave proze ameriškega življenja. On poskusa pomiriti zabite ameriške bur-zuje, ki so na tem, da vzameje za resne Trumanove obljube, da bo obložil z dobrotami «zaostale narode». Ne! Truman ne bo «Božiček»! in Vogt izjavlja, da bo v resnici «4. točka Trumana prinesla nam (to je Američanom, op. ur.) velike dobičke, če bo modro izvedena». Zares, vsa modrost je v tem! Vogt navede tudi nekatere pridržke, da bi vsaj ohranil videz, vendar pa priznava, da je popolnoma prirodno da bo Trumanov načrt privedel končno «do oropanja virov surovin v tujini». Vogt je zvest svojim naukom v knjigi «Pot rešitve» za njega je «največja nevarnost», da bi tekom ropanja «zaostali narodi» ne bili iztrebljeni dovolj hitro. Njegova prva zahteva in razlaga «4. točke» predvideva, da se bo na vsak način preprečilo dvig življenske ravni prebivalcev Trumanovega raja. kajti «ce zvišamo življensko raven teh narodov, moramo računati na možnost hitrega porasta prebivalstva -mož. žena in otroki. Ko omenja raziskovanja svojih kolegov, Tizarda in Bowmana, zahteva Vogt, da ne smejo biti dovo- ' ijeni «niti najprimitivnejši ukrepi javnega zdravstva» v deželah, v katere bodo vdrli ameriški imperialisti. Vogt nadaljuje, da dokazujejo izkušnje z indijanskim plemenom Navajos v samih Združenih državah, kako privedejo najbolj elementarni ukrepi «do jiorasta števila prebivalstva» Vogt določa, da ne smejo Trumanovi načrti privesti do zmanjšanja števila smrtnosti prebivalstva v Aziji in Afriki zaradi «vojn, muhe tse-tse in slabih živi jenskih pogojev. Nasprotno Trumanov načrt mora celo doprinesti in digniti smrtnost. V nasprotnem slučaju bodo napori Ameri-kancev «zadušeni od naraščajoče poplave lačnih želodcev». Taki so zaključki te «prijateljske analize», kaj je v košu Božička -Trumana. Vogt pritrjuje in ploska tem načrtom, ki so sredstvo za oropanje in iztrebljanje v množicah «zaostalih narodov», v večjo slavo imperialistične elite anglo-ameri-ske rase. Vendar nadleguje Vogta velika skrb. On obravnava zviška vse druge narode, ki jih imenuje «zaostale» in ima za njih občutke, ki so značilni za fašista; vendar se on opravičeno boji, da bi ti narodi odbili in se ne bodo pustili ropati in ubijati. «Trenutno - piše - sprejemajo v mnogih predelih sveta obljube Združenih držav z občutokom nezaupanja, da ne rečemo še kaj hujšega». Vogt razume, da ima sovraštvo do ameriških obljub vse razloge in da mu stoje na poti za dosego svetovnega gospodstva nasproti velike nevarnosti in ovire. Zato predlaga da se nastopi z največjo okrutnostjo, a previdno da «se ne raztresejo nase sile po vsej zemeljski obli», vse na enkrat. Kot prvi cilj navaja Vogt predele, ki «oajejo naj vetje upanje na uspeh», to je, dezeie bližnjega in Srednjega Vznoda, donne Kuphrata m Tigra, ki j in je označil tudi predsednik Truman 9. | novembra kot prvo nalogo za u-resmeenje cvetočega ameriškega raja Resnični cilj «pomoči zaostalim narodom» je jjojpolnoma jasen: a-meriški imperialisti se hočejo polastiti kolonialnih in polkolonialnih dežel in predvsem predelov, ki so bili dosedaj pod angleškim, francoskim, nizozemskim in belgijskim pokroviteljstvom. V teh deželah naj bo dokazan rekord ameriških imperialistov v ropanju, nasilju in iztrebljanju ljudi. Tak je resnični in podli cilj načrtov, ki jih pridigalo z donečimi besedami avtorji in njihovi priveski. Članek Williama Vogto, predhodnika, ki razlaga program, dviga krinko, ki skriva krvave načrte ameririških monopolistov in se vidi resnični obraz raja, ki ga pripravljajo ameriški imperialisti. ... gr*— Tako se je aprila 1939. začel fašistični napad na Albanijo. ] Članek Alekseja Mišuroviča višjega oficirja III. vojne oblagi1 Priprave Htovcev za okupacijo Albanije v poletju 1948. lejg ž M JLl i ' iM ÉL .» t. : ' " Ai*.- . \ Ameriški in angleški špijoni, ki so sedeli na zatožni klopi v Budimpešti so v svojih priznanjih potrdili resničnost zgodovinske resolucije lnlormbimja. Prav posebno je bila na procesu razkrinkana «čudna misija», ki jo je izvrševala beograjska skupina petolizcev imperializma v pogledu razbijanja enotnosti demokratične ironie s Sovjetsko zvezo na čelu. Danes je popolnoma jasno s katere strani je spomladi 1948. leta v dneh pred objavo resolucije Informbiroja pretila nevarnost ljudski republiki Albaniji. To potrjuje tudi vključevanje Tita' v atianski pakt in izjave Aehesona ter novega ameri- formiranja 5. strelske divizije iz Banjaluke na albansko mejo (na sektor Ohrid - Prpsbansko jezero-Sv. Naum) in prenos strelske divizije pod poveljstvom polkovnika Milana Bosni ča iz daljnega Os jeka v Črno goro, na sektor Podgorica-Tuzi nasproti albanski meji. b. armade, 2;>. samostojni pl®111® polk., artilerija za bližnje - ^ ne siicijanje Korpusa in vrsta tašč " I' S gin enot. Kot odgovor na »—-a ,j jasno situacijo, so dali lit0 1 ^ generalnega štaba preko sv°Jč^ ^ ut v Štabu inske vojne oblaSe(Jec» ~ LJU^ Vojna pripravljenost na albanski meji V tistih časih se je vsakdo od nas spraševal, v kako posebno situacijo je prišla Albanija, da je prisiljena jugoslovanska armada izvršiti preformiranje omenjenih divizij iz mirnodobske v vojno forma- Od 1948. leta pripravljajo titofašisti pravtak napad proti svobodoljubnemu albanskemu narodu. škega poslanika Allena, da bodo I eijo in da jih premešča v popolni «branili» Jugoslavijo, s čemer ho- j pripravljenosti na albansko mejo. čejo ponovno poživiti propadle na- j Vprašali smo se, kakšni razlogi so črte proti Albaniji iz leta 1948. j prisilili generalni štab Jugoslovan-Danes, ko prihaja na dan tajno j ske armade, da formira prav na al-delo krvnikov jugoslovanskih na- | banski meji 5. strelski korpus pod rodov, mora biti jasno vsakemu | poveljstvom Marka Peričina - Ka-pripadniku jugoslevanske armade j menjara. V sestav tega korpusa so in posebno pripadnikom III. voj- j stopile 27. divizija, ki je bila pre-ne oblasti JA, kakšen je bil cilj meščena iz Banje Luke, 52. divizija Otroci so največje bogastvo ZSSR v štabih i. m 8. armade zeiu kratka «razjasnila»: — j republiki Albaniji preti neV^0[i-napada s strani grških mone sistov m mora biti naša ®r gl pnpiavljena za «vsak slučaj»'^ ji nudi pomoč. Govorilo se Je ^ da se bodo nekateri deli pusa morali prenesti na alf ozemlje v svriio, «uspešnejše i* ^ ci». Da bi dobila ta preval®^ verociostojnejsi izraz, je 8e®hp j osebe njegovega persomela, operativne in obveščevalne meji. Na čelu te skupine so Kar iznenadila sem se, ko me je tov. Laura Weiss tako dobrodušno sprejela. Resnici na ljubo povem, da zelo nerada hodim okoli ljudi, ki so preobloženi z delom in ko moram z žurnalistično vsiljivostjo vleči iz njih razne podatke, zlasti še, če se nanašajo na SZ. vedneži, ki ne vedo za nič drugega na svetu, kot za svoje male in velike igrače, marveč jim pri delu, zabavi in v šoli prikazujejo vsa dogajanja v svetu in v svoji domovini, zgodovino, kulturo svojega in drugih narodov v taki meri in stopnji, kot je to sprejemljivo za majhno otroško glavico. Praktična strokovna šola za sovjetske otroke ueiegulKe, so ■vioSKvo so m.eie r/Uies .viUr z, giavno suro, spoznajo življenje Zastava... imperialistov Vsaka podobnost s stvarmi ali osebami, ki resnično obstajajo, je popolnoma slučajna I pnsie v /.ttOfcuctUjti Ud Ulili UViJ m ueiu ouvjei-»Kili ljudi, ki postavljajo temere novi Komunistični uruzui. Nau vse vesele smo one je dejala tov. Laura, ko so nas predstavnice sovjetskih zena najprej j^eijaie meu rušite otroKe. V sKupuih domovih smo videle otroke iz raznih aeiuv nZ m smo se prepričale, aa se vzgajajo ti otroci v ounu medsebojnega tovarištva. Rose Ono nas je presenetila vljudnost in velika radovednost ten majhnih ljudi za vsako najmanjšo stvar in ki brez strahu odgovarjajo na vsa postavljena vprašanja. SZ posveča vzgoji otrok največjo paznjo. Poleg šol, ki imajo veliko vlogo pri vzgoji otrok, se otroci vzgajajo in si izpopolnjujejo svoje šolsko znanje v gledališčih, otroških knjižnicah, ki se nahajajo v vsaki še tako majhni otroški ustanovi, šoli itd. v zabaviščih in čitalnicah. Otroku v SZ je dana vsa možnost, da se lahko izpojpolnjuje in da raste v zavestnega člana nove družbe. Kako smešni se mi zdijo članki raznih katoliških, liberalnih in drugih pisunov, ki govore o tem, da je otrok v SZ popolnoma milita-riziran, dočim sem se lahko prepričala, da se nikjer na svetu ne povdarja toliko individualnost posameznika in še prav posebej individualnost otroka, kot ravno v SZ. Sovjetski vzgojitelji ne ravnajo z otroci kot z majhnimi ne- tiv sva s Lupile z Marmo y olru-»u gicuausue, sva viueie preu se-uvj pravi resnični leaier —- v sre-uiacu AioSkve ki je oodisi pu svoji notranji struKtun in repertoarju, buuisi pu zunanjem viue-zu m pu kvanten umetnikov popolnoma na višku gledališča Za odrasle ljudi. :samo gledališče je večje kot gledališče renne v Trstu in je zgrajeno v stilu giedansc iz XV Ul. stoletja v stinn nadstropjih z bogatinu štukaturami v ziatu in vse obloženo z rdecun zame lom. Otroci prihajajo sami v gledališče brez spremstva starsev. IVnajsi pripeljejo večje, tako da se počutijo popolnoma svobodne in jih ne mučijo s svojimi sitnosti niti preskrb-ne mamice, niti sitne vzgojiteljice. Kljub vsemu pa se obnašajo kot veliki in razumni ljudje. Pri vhodu v gledališče je velika dvorana s knjižnico, biffeji, kjer čakajo otroci na predstave in zlasti v odmorih med seboj živo diskutirajo o raznih vprašanjih. Kako lepo je videti, te «velike možičke» v svojih ljubkih oblekcah, ko se v vzornem redu, kot da so že zdavnaj poznali vsa načela vljudnosti in dobrega vedenja sprehajajo po veliki dvorani in ko od časa do časa vprašujejo svoje učiteljice naj jim razložijo in odgovorijo na njihova vprašanja. Vse poteka sicer v resnem ozračju, vendar pa takoj občutiš, da dajejo otroci tej zavestni samodisciplini svoj otroški.', nevsiljiv in pristen značaj. Pri gledaliških predstavah nastopajo satin najooijsi ruski umetniki, ner su se ruski vzgojniki postavili na stulisce, da je treoa otrokom nuditi pravo živo umetnost, ifer edino tako bodo otroci razumeli vsemno in pomen gledaliških predstav, ki morajo imeti se prav posebej za otroke vzgojni pomen. Koliko krat sem se ob pogledu na ta veuki otroški svet spomnila na Trst, kjer naši okupatorji toliko govore o demokraciji in svobodi m kjer nimamo niti enega samega stalnega gledališča, kaj šele, da bi mogli misliti na otroško gledališče. Največje doživetje pa je bila zame predstava sama, ki so jo takrat igrali. Koliko lepih misli, zdrave vsebine, ki mora nujno vplivati pozitivno na mišljenje teh majhnih ljudi. 2e takoj ob pričetku igre «Sne-žok» so vsebina in dogodki na odru takoj pritegnili vso pozornost o-trok. Dejanje se dogaja v Ameriki in prikazuje, prezir in krivično ravnanje ueiin ijuui uo vi me v. Ravnaieij v neki ameriški son, m je nupreunui mej sprejme meu svoje ucence tudi niaie erme m ■Snezuka meu njimi, čičerka bogatega trgovca, ki se prav tako vpise v to solo pa ima ou bnezoka rasne predsodke in kmalu pokvari s svojim mišljenje tudi dei učencev. To odru, marveč da je vse gledališče | žive otroci v Indiji? Ko jim je po-z otroci vred en sam velik oder, eno j vedala, da je po poklicu učiteljica, samo veliko dejanje, ki se v veli- in da indijski otroci niso tako ki napetosti razvija pred očmi gle- srečni kot otroci v SZ in da mo-daleev. Ruski otroci so tako do- j rajo delati že s šestim letom ter vzetni za vsako rasno sovraštvo, | da študirajo le otroci bogatih star-ker se vzgajajo v duhu bratskega šev, tedaj se je neka deklica pri- izvedejo pregled enot na ®- ^ $ bajali do takrat med vojsk0 u-znani voditelji .načelnik S® nega štaba Koča Popovič, n®^ politične uprave Svetozar ^ novič - Tempo in slični v0™ gotci. jj J Pošteni vojaki in voC*lle ijn1’ vojne oblasti, iskreni interna ^ listi ,ki so mislili, da je vse g niča, so hoteli prihiteti v ja. albanskemu narodu in so v ^ men neutrudno delali dneve ^ či, da bi le enote bile ep bolje opremi j ene, Posebno bi'e ^ čutili na svojih ramenih tov® i; inženjerskih enot štaba sodelovanja, da so takoj razumeli nepravilno postavljene trditve re- bllžala učiteljici, jo grdo pogledala s svojimi velikimi modrimi očmi štaba Skoplske armade, da b‘ šobili komunikacije za Pre _ _ sicer zveze Skoplje - Veles --: A (J., Mrvnrv» t.Cf * J tolj - Ohrid - Sv. Naum OH" lje - Gostivar - Kičevo ' jpoj*1 Danes ni več nobenega zacUjji>11 zakaj so se specialisti, ki s° J(i] na usposobitvi teh koniu ^ spraševali, zakaj popravljaj® ffpj-poti, ki gredo proti Ljudski |j toliki Albaniji, a komunik®cby vodijo proti Grčiji ostajaj® prej nesposobne za prevoz- Znižanje vojne pripravljenosti pr° grškim fašistom - Tovarišem v personalni upA(i-vojne oblasti, v personalne111 jit' ku ti. armade in vsakemu ku jugoslovanske arma de eiaJ *Xf. polnoma jasno, da je bilo 11 neumorno delo za lUUodsto ^ izpopolnitev vodilnih in borbel wl drov edinic ves ta 5, korpusa, da )e. njihov napor, napor varitev Titovih zločinskih I Sedaj je jasno zakaj je bila v “.f 5. te®1 Tu jem« ‘‘«Pu a m r»zn Zgon vUtii b ‘etat čahti do i delta Ud. Oi °ddt Snelli Coir «dì». ut toiji 1 njihovo napačno Stališče do crncev podpira tudi zagrizen m reakcionaren profesor. Ko so otroci v dvorani videli v kakšno smer se razvijajo dogodki na odru, smo lahko opazile tu pa tam majhne glavice, ki so se stiskale druga k drugi in stisnile svoje male pesti. Neka deklica pa se je dvignila in vzkliknila: «Zakaj ravna profesor tako krivično z malim Snežokom?» Ko je začel proiesor pretepati otroke na odru, zaradi neznanja lekcije, pa so zaceli v dvorani kričati na vse prete-ge ter e hudovati nad takimi vzgojnimi sredstvi. Ko nastopijo na odru policisti, ki odzenejo malega bne-zoka v zapor, ceš da je na surov način napadal belega otroka, je dvorana začela kar hrumeti, iz vseh galerij, lož so se dvigale majhne ročice proti policistom in kričale na ves glas malemu Sne-žoku: «Beži, beži, mi tvoji druzja, mi budem tebi pomagat». Ko je reakcionarnemu profesorju uspelo doseči to, kar je hotel ko je še nadalje ustvarjal med mladimi ljudmi mržnjo do SZ in kričal na ves glas: «V Sovjetski zvezi ni demokracije, tam vlada velik kaos». — Da ne bi tega nikoli rekel — Otroci so se ponovno dvignili in začeli kričati: «Pridi sjuda pasma-trit», «Krisa, krisa» (podgana). Ob takem sodelovanju otrok z dogodki na odru ima človek vtis, da se dejanje ne vrši edinole na aKcmiiaiiiegu uciteija. Ku pa «e na-., la pil Sla« 1 uvilC.j, llapieall.il luej, nauči emu us««U pi l PORCIJ«, aa izpustijo nnezuka ter »Kusa ustvarili meu beumi m črnimi otroci pomirjen,e in prijateljstvo rekoč: «na svetu je ena sama venka resnica o napream sovjetski zvezi», takrat je nastalo v dvorani tako navuu-senje, ua ga m hotelo biti konca ne kraja. Taksno ljubezen čutijo liuaoi sovjetski državljani uo svoje velike socialistične domovine, prisl-"- «nroscenot, lastno in samoslo-jr„, .sijenje otrok, spremljava dogodkov na odru, daje celotni predstavi tisto notranjo svežino, ki je tako značilna pri otrocih v SZ. Med tolikim bogastvom, ki ga ima SZ so otroci nedvomno njeno največje bogastvo. Med odmorom so nas otroci začeli z občudovanjem ogledovati. Sprva sicer boječe, potem pa so se kar udomačili in se nam približali. Pričakovali smo da je radovednost značilna poteza otrok in smo pač mislile, da nam bodo postavili vprašanja, ki se nanašajo na razne igre otrok v drugih državah ali kaj podobnega. Toda kako smo se začudile, ko naju je nek otrok vprašal: «Kdo je spisal to delo? Kako to, da v Ameriki tako grdo postopajo z črnci?» Ko so otroci opazili med našimi delegatkami neko Indijko v narodni noši, so jo takoj začeli izpraševati odkod je in kaj je po poklicu. Kako Otroško zdravilišče v ZSSR in dejala: «Koga pa potem učite? Ali učile samo bogate otroke?» Takoj smo opazile, da je to vprašanje vzbudilo pri ostalih otrocih veliko nezaupanje. Sele po dolgem prepričevanju Indijke so otroci le za silo razumeli, da ona ne spada v tisti krog Indijcev, ki izkoriščajo tudi mladoletnost otrok za svoje prolite. Ko sva jim z Marino povedale, da sva iz Trsta, so nam ti otroci poslali veliko jpozdravov za naše tržaške pionirje. «Recite jim, da sovjetski otroci želijo in hočejo mir v svetu in nočejo vojne». Ali je tudi to "informbirojevska ------laž ?..----- sto-odstotne izpopolnitve su in 3. divizije (ki je bil® pt’ času premeščena na sekt01 .^1 ren - Djakovica - Peč)> * pir vojna pripravljenost in ji1' 2. proletarske ln 42. strel®11 / zije na 25 odst., čeprav s° “L J* nahajale na grški meji v 5v ^jc*1 pore smeri Dževdželija, >’tr Bitolj. , pot' Da bi ohranil razpoloženi® y cev in poveljnikov omenje®11* Mi 5. korpusa, so titovci P°s ^jjl dvignoti moralo s pomočjo a. kulturno - prosvetnih ekiP1^ f uovuijsivo v vojski je u®u,r v(JjJ' rascaio iz dneva v uan, *e( ( ii ki niso vedeli zakaj so v v .p premi proti bratskemu alD mu narodu, nadalje zaradi ^ stanovanjskih razmer ter v® tjega števila vojakov. Pesmi fašistični vsebine in oblike 0 til" ŠTUDIJSKI MATERI AL ZA CELICE Komunisti in njih zavezniki Komunistična Partija je partija delavskega razreda, a pravice delavskega razreda, zahteve delavskega razreda so v skladu in se ujemajo s pravicami in zahtevami vsega demokratičnega prebivalstva, vseh slojev, ki čutijo posledice kapitalističnega režima. Zato si proletariat pridobiva v posameznih' akcijah (kot sploh v svoji borbi) zaveznike, ki vidijo v njemu najboljšega branilca, čeprav se razlikujejo od proletariata v raznih teoretskih in ideoloških vprašanjih. Komunisti morajo znati pridobivati ta začasna ali trajna zavezništva s svojo akcijo, s svojim delom, z razjasnjevanjem. Oni so v stanju to storiti, ker je njihova politična linija v pogledu vsakega političnega, gospodarskega ali socialnega problema jasna, odkrita in dosledna. V naši Partiji je bila, v času ko so se vanjo vrinili titovci, pravilna politika zavezništev sabotirana, preprečevana in oškodovana od zgoraj, od izdajalcev. V enem letu in pol je naša Partija naredila velik korak naprej v svoji borbi s tem, da se je postavila na stališče deslednosti in poštenja. Pravilna politika komunistov je bila, da smo ponujali roko, komur je vreden zaupanja in da smo odbijali vsak kompromis s sovražniki delavskega razreda. Vendar ostajajo še tu in tam sektastva, nerazumevanje, nepotrpežljivost in nestrpnost v pogledu tistih, ki se ne skladajo v vsem z našo politiko. Vendar je treba razumeti, da lahko vstopi v našo Partijo, kdor deli z nami naše mišljenje ali pa ga je mogoče prepričati. Izven teh oseb, ki so nedvomno številnejše kot se zdi mnogim tovarišem izven števila oseb, ki so pripravljene postati komunisti, so mnoge druge osebe, ki niso pripravljene boriti se aktivno v vrstah naše Partije, bodisi ker se ne strinjajo z nami v nekaterih vprašanjih načelno, a razumejo nujnost, da se združijo z nami v borbi za druge probleme, bodisi delne ali splošne. Trenutno stanje v našem mestu je tako, da postavlja pred nujnost skupne akcije z nami vse tiste, ki razumejo nevarnost vojne in potrebo aktivno braniti mir, vse tiste, ki ne soglašajo, da se ohranijo sedanji pogoj gospodarskega obstoja, da se ohranijo vedno bolj osovražene omejitve človeške svobode, nasilja, ki hočejo razcepiti Slo- vence in Italijane, hlapčevske kompromise z imperializmom, s strani dveh sosednjih držav, ki gredo na škodo nas samih. Stanje je težko, silno težko za tisoče in tosoče delavcev in demokratov in kot tako zahteva enotnost vsega našega ljudstva, med vsemi sloji prebivalstva, ki so enako prizadeti. Ni mogoče, da bi komunisti zaradi sektaštva, zaradi starih osebnih sovraštev in nezaupanja krčili te možnosti. Potrebno je gledati na vsako posamezno osebo, ki nam je blizu v njej tò kar jo druži z našo borbo, to kar ti preprečuje, da bi razumela resnico. Potrebno je potrpežljivo in dosledno razlagati linijo naše Partije v vsakem vprašanju, bodisi malem ali velikem. Mnogo je mogoče narediti in je dolžnost narediti, ker zanemarjati te možnosti naše borbe pomen j a zmanjševati možnost uspeha. Težke krize razdirajo nam nasprotne stranke: v vsaki od njih in med njimi obstajajo opravičena nezadovoljstva. Mnogo ljudi odpira oči z ozirom na obljube, ki jih vodstva niso izpolnila. Voditelji strank odstopajo ali pa jih postavlijajo v zatišje, dvignejo se lahko drugi, ki bodo vredni boljšega zaupanja, nego tisti, ki so do sedaj omenjene stranke. Da bi posamezniki in stranke stopali skupno z nami obstajajo vsi potrebni pogoji, če bomo znali vedno bolje pokazati, kdo smo in za dali in ki je spravil Se pred objavo resolucije I. U. je Kardelj dejal, da so «kulakom šteti dnevi». Toda če čilamo članek v «Slovenskem poročevalcu» od 31. aecemura ìtiTÉJ, ialino viunuu, ua sc nulam ua van iz uneva v uan ovij uujojejO. lvo naj piše mljuusku pravica» pod naslovom: «ve so lzponmi svojo uolznost man kmetje bi jo lem lažje veliki». Letos v jUiiju so kmetje v mur-sku-suuostiem Okraju piejeu uuiuc-ue o ouvezin reji živine ua njino-vm posestvih ... povirno pregledane statistične siev.ike o izpolnitvi letošnjega piana obvezne reje živine v mursko-soooskem okraju bi človeka se kar zaaoVoijne. Vendar je uejansno stanje po vaseh od teh statističnih po-uatKov precej razačno. Da je ce-lOkupni pian obvezne re.e živine v okraju izpom.en, je samo zasiuga manti in ueloma srednjih kmetov, ki redijo na svoji zemlji več živine, kot jim to predpisuje plan. Nasprotno pa je pri pretežni večini bogatih kmetov in deloma tudi pri srednjih kmetih stanje živine zelo slabo. Po osvoboditvi so namreč veliki kmetje začeli rediti na svoji zemlji samo toliko živine, kolikor so smatrali, da jo zadošča njihovim osebnim potrebam ... Take primere nam nudijo kar cele vasi. Na primer Hodoš in Kr-plivnlk sta dva tipična primera bogatih vasi, kjer je danes stanje živine naravnost porazno. V teh vaseh ni izpolnjen niti plan obvezne reje živine, niti ne izpolnjen plan odkupa živine. To pa iz edinega razloga, ker bogati kmetje niso na svoji zemlji redili niti toliko glav živine, kolikor je redijo mali kme-j tje, na mnogo manjših površinah Kmečke obdelovalne zadruge v Od ustanovitve pa do i"aZ1) ,■»# teh edimc so bile uglasbe»® d pesmi o Titu, med katerih11^» f sebno bodla v ušesa: «Naš zaslužil, da bi bil njegov c kan». v®1 t Videli smo, kako so borci in oficirji III. vojaške obrazložili makedonskem® ^ V cilje vojaške koncentracij® . ,n jf hodni meji Albanije. Toda ® ^ gli obrazložiti narodom , prihod divizij na albansko-® sko mejo celo iz Os jeka- M tako niso mogli obrazloži 1 fc ge meščanom 95 odst. poruse gorice, ki so zaradi teg® prenočevati pod vedrini ^1 V* je številno vojaštv0 wi°y dočim v njihovih stanovanjih. Zgodovinska resolucija cijskega urada je obsodil® a • kus krvnikov jugoslovansk ^M roda in popolnoma nne ‘ nameravani podli načrt T‘^se j objavi resolucije IU so bi ®ajal® J. jaške edinice, ki so se meji Albanije razpuščen^ .giji (! dant V. korpusa Marko ^^01 ri»® drugi vojaški glavarji so mesec brezposelni lovih Ohridskem jezeru. -M':« Anglo - ameriški špij°n*’ našega naroda Tito - ^®n pa’ Jj- drugi so pozabili zakaj ie^aS3 l, rod prelival svojo kri z® v rodno - osvobodilne b0.r'3<'Mji «1 vedeti o ljubezni ki j° . A narod do narodov Alb®®1’ p® » ljudskih demokracij, pose® o5',., o ljubezni do Sovjetske zve" boditeljice in zaščitni®6 ^ \f naroda Narodi Jugoslavije .c v dovolili, da bi postali °riniAt ših večnih sovražnikov K®'«, listov, ter da bi v njih0; j koga se borimo. To je vzgled, ki smo ga dali in ki je spravil v po uuucuvamc zau.unc v di e jene pogoje mnoga vodstva, strank. Dosledna borba proti nasiljem w.mečne uuuc v* c uiugc Z1SL irnnerializma. razkrinkanje vsakega poizkusa, da bi soboškem okraju plana obvezne reje živine niso izpolnile. Tu je osnovni in skoraj edini razlog po- anglo-ameriškega imjierializma, razkrinkanje vsakega poizkusa, se razbilo vrste naseka ljudstva, neumorna borba proti titovstvu, glavnemu agentu najnevarnejšega sovražnika našega mesta, dosledng obramba gospodarskih, političnih in moralnih življenskih interesov našega mestu, premostitev pomanjkljivosti in napak, otipljivost naših zahtev, vztrajni napori za uresničenje enotnosti delavcev in demokratov našega mesta, vse to nam daje danes nove velike možnosti, da dosežemo spoštovanje in zvesto sodelovanje večine našega ljudstva. O tem morajo biti prepričani vsi komunisti v svojem vsakdanjem delu v množičinih organizacijah, kjer koli dajejo svojo aktivnost: na deloviščih, v družini, v vseh krogih, ki ki jih posečajo, v vseh gibanjih in zvezah, katerih člani so, ali pa v vseh tistih, ki jih podpirajo ali podpirajo njih ustanovitev. manjkanja krmske baze za planirano število glav, odnosno nepravilno planiranje ...», V pismu Centralnemu komiteju VKP(b) z dne 13.4.1948 pa pišeta Tito in Kardelj, da je «Plenum CK KPJ potrdil ukrepe, ki jih je predložil Politbiro CK in ki streme za likvidacijo kapitalističnih ostankov v državi». Boril’ At«11. osvajali tuje dežele. j.#®1'-/ postali miroljubni *. jVt, bodočnosti, branil® . jeK neodvisnosti in vredni ^la kratične fronte na čelu ' } da bi boljše sko zvezo. Pod vodstvom."mv1-., bo naš n®r° ',1 ,r Jugoslavije uo nas n— ,e te zahtevo. Nezlomljiv® .Ln'11 ljudstva v boi bi proti u«1 tovih krvolokov. Čitajte, širite « D E L O italijanski delavci se borijo za delo in kruh Degasperijeva vlada brani interese veleposestnikov in industrij cev - Scelbova policija pa strelja na neoborožene delavce duu‘ »ti letošnjem novem «sve- 1,1 ietu so mnogi «preroki» Vi “^'veuaiei bouocnosti, preroKOva- 1 napovedali kot običajno naježita nejse aogoaj/,e, ki aa se boao »jtaiii v tekočem ietu. iviea ste-«prerokbami», je tudi ta, letos zbruhniia v Italiji pro- ^hte- rska revolucija. Delavci bodo j vali svoje pravice. Zasedli bo-„ , luc|i Vatikan. Umorjeni bodo kateri visoki cerkveni knezi, .. °ò;vidno ti «preroki» žive zelo ». .a*ieni od sedanjega elisa in do- 8odkf) K**» v> ki se v njem dogajajo. To z njihovimi «prerokba- “°l'ba italijanskih tovarniških in ^iedelsklh delavcev se je pričela kred nekaj časom. Preteklo je- > je na tisoče poljedelskih delav- zasedlo na tisoče kvadratnih '(‘'ali neobdelane, puste zemlje. Pre- S(). so jo in posejali. Se prej pa “tvarniški delavci zasedli šte- pul\e tovarne ter branili z dela od j,eScene delavce. Bodisi ene ali dru-6 Je k temu prisilila huda kriza, manjkanje in beda. ^ehssa, Torremaggiore, Nlic Monte- . -«‘So, so kraji, ki so bili prii a‘ da yodi Italiji že dalj časa revolucionarna borba delav- Sa razreda. Ta imena so pa tu- Bl'tča, da v Italiji «demokratič-fja .fddlcristjanska» vlada zagova- jt celo podpira tiste, ki se pokljajo po robu tej borbi, ki sku-v ‘P zadušiti vsako napredno in re-* «Monarno gibanje. Demokrist- jfnska vladna policija lahko stre- bj n‘! neoborožene delavce, ne da Se Ji bilo treba bati katerekoli „azni. Tudi lastnik zemlje, vele 6r.estnik, lahko strelja na ubogega y ,Jskega delavca. Tudi njemu se . reba bati kazni. Nasprotno kaz-kh v! ie treba tiste, ki zahtevajo t!l,®išanje sedanjih življenskih Kaznovati je treba pripro- tat-C*^lavce ’ • • Tako mislijo mag-ja 'n tako misli tudi demokrist-j-i ca vlada z De Gasperijem na „pred m -m dnevi se je dogodil ponov-n®zališni zločin. Scelbova poli- cij» . ?a'Je Ponovno segla po orožju in ^sperila proti golorokim delav- Ne: Tokrat se je to dogodilo v Hj.-^nl, v znani proletarski Emi- 1^ štiridesetih dneh je bilo ubitih nbl- lQVcev Za vse te umore pa ni 6e dst; poklicala na odgovor nobe tj,— krivcu. To je torej «demokra-n°st» demokristjanske vlade! zlasti pa v južnih pokrajinah, beda in pomanjkanje. Toda beda in pomanjakanje sta spravila miroljubno in delovno ljudstvo lake razmere, da je prisiljeno se postaviti po robu krivičnim «gospodarjem». Trumana zasedajo zanemarje o zemljo, jo obdelujejo ter zasevajo z žitom. To pa, seveda «gospodarjem», njihovim zagovornikom in Scelbovi policiji ni po volji. Zato je prišlo v več krajih do streljenja, do prelivanja krvi in celo do umorov.' Degasperijevi vladi in torej tudi Scelbovi policiji ni mar zato. če v napadu na preproste delavce, ki zahtevajo to, kar je za vsakega človeka — in za vsako živo bitje -- osnovnega pomena, t. j. svoj obstanek, najnujnejše vsakdanje potrebščine, borni košček kruha, do smrti pobijejo družinskega poglavarja, očeta številnih nepreskrbljenih otrok. Niti jim ni mar za to, če se v teh pohodih ponovi to, kar se je tako čestokrat dogodilo za časa oboro,'.enega upora proti fašizmu, namreč, če na polju obleži v mlaki krvi, mlada žena, mati nedolžnih a lačnih otrok, ki bodo ostali nepreskrbljeni in ki bodo prepuščeni na milost ali nemilost ... In dogajali so se taki nezaslišani zločni v več krajih Italije. Kot je v več krajih moralo priti do prelitja krvi tovarniških delavcev, ki so branili svoje tovarne, tako je prišlo uo prelitja krvi poljedelskih delavcev — in celo delavk — ki so branili svoja polja, ali bolje rečeno, polja, ki so jih svojčas napojili z znojem a katerih sadove so uživali naposled le tisti, ki se smatrajo za gospodarje, za neopor ične lastnike i polj, i delav-cev-sužnjev dvajsetega stoletja. In če je prišlo do prelitja krvi, do umorov nedolžnih ljudi, ki so zagrešili le to, da so zahtevali delo na zapuščenem polju, so bili tega «krivi» komunisti . . . Komunisti oz. Komunistična partija in Splošna delavska zbornica «sta tista, ki nagovarjata in celo silita brezpravne delavce, da zahtevajo delo in kruh». Tako nekako poročajo demokri-stjanski listi o žalostnih dogodkih. In to kar pišejo listi je pravi izraz reakcionarnih elementov. Tako bi hoteli krivci zločinov zvrniti vso krivdo na tisto stranko, ki v resnici podpira in brani sestradano delovno ljudstvo. » Stiano je, da se je v Italiji do wes ohranil fevdalizem. Po vsej j avi so še vedno lastniki zemlje drugi bodisi lajični ali cer-knezi. V mnogih krajih so ti sc./di tudi lastniki velikih trgov-■ • ®H industrijskih podjetij. Zato tj . 11 inai ^ če se niti malo ne brigajo ali je vsa plodna zemlja ob- s a®a ali ne. In ker je tudi vlada ika sestavljena iz podobnih eie-nt°v in ki seveda, podpira tak i %ž, b^.^bni sistem, se ni čuditi, če je .v teh krajih, kjer je mnogo 6o< bene zemlje toliko brez-(^'bih poljskih delavcev. Ni se vladata ^dko"so"zasedali^zapuščena zemljišča sicilski'poljedelski delavci Seveda po njih načelih, bi moralo delovno in neuko kmečko ljudstvo, milo čakati na to, da se kdaj spomni bogatin in mu ponudi droptinico od svoje mize . . . Toda ljudstvo se je naveličalo ustrahovanja «s peklom in z večnim pogubljenjem». Ljudstvo zahteva, to kar mu pritiče — in zahteva le svoje, ničesar drugega. Zahteva delo in kruh, in to je vse! V vseh pokrajinah je še trdo ukoreninjena stara fevdalna klika, ki še vedno izmozguje ubogo delovno ljudstvo. Grofi, knezi in veleindustrij ci ter cerkev, so v pretežni večini lastniki zemlje. Vse ostalo kmecicu ljudstvo je sestavljeno po večini iz kolonov ali pa iz navadnih poljskih dninarjev. V posebno slabih, obupnih razmerah se nahajajo navadni dninarji. Njih navadna dnevna plača — če so zaposleni — naša 390 lir za moške in 195 lir za ženske! Pomisliti pa je treba, da je komaj 125 delovnih dni na leto! Omenjena plača še zdaleka ne zadošča niti za najnujenejše potrebščine za čas zaposlitve, a kje je potem drugih 135 dni na leto?! In vsega tega ne razsodi «nezmotljiva Rimska cerkev» še manj pa seveda demokristjanska vlada! V Južni Italiji, so predeli kjer živi navadno ljudstvo, še popolnoma primitivno življenje. Marsikateri naš človek se je o tem prepričal, ko je bil iz enega ali drugega razloga v omenjenih pokrajinah. Na lastne oči se je prepričal, da še mnogo tistih ljudi ne ve kaj je udobna higijenska hiša kajti živijo v pravcatih podzemskih jamah. Poleg ognjišča, ki se navadno nahaja v enem kotu je ležišče, a v drugem kotu je prostor za osla ali kozo; včasih celo za prašiča. Ležišče sestoji iz slame na golih tleh. Na ognjišču zakurijo morda kvečjemu enkrat na dan; torej povžijejo kvečjemu enkrat na dan toplo hrano ... Otroci ne obiskujejo niti osnovne šole in so nepismeni. Živijo v vlažnih in nezdravih prostorih skupno s starci in bolniki. Ne poznajo zdravnika, ne zdravil. V vseh ozirih sploh vlada pri njih velika zaostalost in revščina. In kdo je vsega tega kriv? So morda krivi tisti ljudje, ki imajo kot vsako drugo živo bitje, voljo do življenja. So morda krivi oni, ki imajo voljo do dela in zaslužka? Mar so sami krivi, da so tako bedni in siromašni? Ne, niso te va krivi 'oni! Kriv je izkoriščevalski in zastareli fevdalni sistem, ki te ljudi izkorišča, tlači in zatira že sto in stoletja. Tega so sokrivi vsi tisti, ki ta sistem zagovarjajo ali celo branijo! z-e toliko c lisa se govori, o raznih ograrmn reiorman, o zooijsanjih, ljudstvo pa se vedno živi v neza-snšnih razmerah. Mnogo oenarja je na razpolago za vse mogoče druge stvari, za pripravljanje orožja za novo svetovno klanje in podobno, 1 da bi se pa razmere poljskih in tovarniških delavcev zboljšale, \-1 ni denarja. Lastnikom-levdalcem se ne splača dajati investicij za ponovno obdelovanje zapuščenih zemljišč. Zemljišča morajo še nadalje ostali pusta in neobdelana, poljedelski delavci pa naj si pomagajo, kot vedo in znajo. Nam ni to popolnoma nič mar. Taki so pomisleki i fevdalcev, i demokristjanske vlade. Za njih je mnogo važnejše sveto leto. Sli bodo v Rim, obiskali «sveta vrata» in «nezmotljivega papeža», pa jim bodo vsi grehi odpuščeni in bodo deležni oprostitve «častnih in večnih kazni». In vendar ti ljudje ti izkoriščevalci imajo na vesti toliko gorja, toliko krivic, toliko nedolžnih žrtev . . .! Za to gorje, za te krivice in žrtve pa ni odpuščenja. Četudi bo rimski papež podelil «odpustke», jim to ne bo odpuščeno! Je morda tudi to "kraška jama.? Ne, to je stanovanje delavske družine v Milanu. Med Slovenci se je začelo novo živahno delovanje za narodno prebujenje. Po mestih, trgih, in večjih krajih so se ustanavljale čitalnice, ki so postale žarišče narodnostnega življenja. To razgibanost je močno krepila tudi čimdalje n,«.-.« zelja Nemcev po germanizaciji vse države, medtem ko se je začela na Primorskem italijanska iredenta. Čitalnice so začele gojiti slovensko dramo, petje in glasbo; tu se ie razvijalo slovensko družabno, narodno in politično življenje. Iz £i talnic je prešel slovenski jezik kot občevalni jezik v srednje sloje, kjer je dotlej veljala kot « nobe 1 Špraha» le nemščina. Leta 1862 je bila slovenščina uvedena na so- diščih; uvedena je bila tudi v osnovne šole kol učni jezik, a v srednje kot učni predmet, kar pa je bilo povod borbe za uvedbo slovenščine kot učnega jezika tudi ria srednje šole. Narodni program iz leta 1865 je že j>et let pozneje (1870) zamenjal «ljubljanski jugoslovanski program», ki je pozval Slovence. Hrvate in Srbe v habsburški monarhiji, naj združijo «vse svoje moralne in materialne moči v dosego edinstva na književnem, gospodarskem in političnem polju» in to «z društvi in skupščinami, zbori in časopisi sporazumno v vsakem svoje delovanje je ta program razširil tudi na Jugoslovane preko KRAS JE VOTEL KOT GOBA 5Vad 2000 jam je dc sedaj raziskanih na Kvasu Čudoviti so kraški površinski, a mnogo bolj čudoviti in skrivnostni so njegovi podzemski pojavi. Doline, polja, skrape, ponikve, jame, kapniki, ledenice, podzemske reke in presihajoča jezera so njegovi Veliki steber v postojnski jami »vu,,cn.A'»i u-.iv.wu pvj-ivi. -ec.no icn pujsov je pripisovan vuui oz, nCT-JUj iti Hm lil » Vil' (vftliCliorf* sieiu površju lzuaUiju ziCU.ve, muzi icaieie cumijU v nul guua luknjasto pouzciiiije. ii z.ieoiCi se veuiio bolj širijo in poglabljajo, ker vo-uu z laniccio r«ziap!ja ogijCiiceso- nisi! apnenec, voune kapnice pomešane z razlopmnaml apnenca s svojim kapljanjem, ustvarjajo v pouzemiju novo kamenje t. j. prekrasne kapnike. Kapnikov imamo dve vrsti: višete stalaktite in stoječe stalagmite. Razumljivo je, oa ti rastejo zeio počasi. iNavaauo je potrebno uevet let, preuen zrasie kapnik za pol milimetra. Po dolgih tisočletjih, ko se ras teči in viseti kapniki zuružijo, nastane ra-steči steber. Tako imamo v postojnski jami prekrasen steber gotskega sloga. Podzemske vode, včasih, prave reke, s svojim tokom zaje- | c. V dajo vedno bolj apnenčasto skalo-! vje in ustvarjajo vedno nove rove 1 in vdolbine. Tam kjer je vodni tok močan, seveda ne morejo rasti I kapniki. V mnogih krajih je voda tekom tisočletij izlizala strop, nakar se je zrušil. Tako so nastale več ali manj globoke kraške doline. Znanstveniki trdijo, da se bo v doglednem času zgodil tak primer v jami pri Briščkih. Strop tamkajšnje jame je namreč komaj 24 m debel. Do sedaj je na primorskem Krasu raziskanih nad 2UUU jam. Od teh je 314 izredno velikih Največ jih je v okolici Bazovice, Gro-pade in Trebč. V omenjenih krajih je do sedaj raziskanih že 42 večjih in manjših jam. Kraške jame so v zgodovini dosti puiueuue. V njih je bival ze prazgodovinski človek. Pozneje so klaski preuivaici iskali zavetja v vsen burnih vo.mli časih, ko so lou divjaie podi v jame vojaške trume. V jame so se zatekali doma-vini pred turškimi navali in celo pred r rancozi. Tudi v zadnji vojni so se preuivaici skrivali v jamah pred zračnimi napadi. Na primorskem Krasu in na svetu sploh največja in najiepša Jama je Postojnska jama. Dolga Je nekaj nad z2 km. Odkrita in udoma raziskana je bila ze v poznem srednjem veku, vendar pa je bila pozneje zanemarjena. V njej so se na steni ohranili pompisi iz 1412 leta Razni učenjaki so jo raziskovali tudi v poznejšin stoletjih. Leta 1771 je lizik Steinberg objavil neko monografijo. Isto je ponovil pozneje znam zgodovinar Valvazor. Podrobneje raziskana in za javnost odprta pa je bila šele v 19. stol. in od takrat se je začela širiti njena slava po vsem svetu. Predolgo bi se zavlekli, če bi hoteli podrobneje opisati vse njene čudovite dele, kar tudi ni naš namen. Učenjaki trdijo, da je zelo stara. Računajo, da so gotovi kapniki in stebri stari nad 260.000 let. Skozi Postojnsko jamo teče tudi skrivnostna reka Pivka, ki malo pred izlivom v podzemlje dobiva pritok Podnanoščico. Dolgo časa so trdili, da izvira Pivka iz presihajočega cerkniškega jezera, sedanji učenjaki pa to pobijajo. Vseka-kar Pivka izvira blizu Bača oU vznožju Snežnika. Sicer pa je tudi Pivka skoraj presihajoča reka. Velika je le ob deževju. Tedaj preplavi skoraj vso pivško dolino. Kakor je postojnska jama bogata na visečih in stoječih kapnikah, da se obiskovalcu zdi, kot bi sanjal, tako je Škocjanska Jama polna po- polnoma nasprotnih čarobnih skrivnosti in veličastva. Ta jama nima kapnikov, brez dvoma zato, ker, jih pogoste poplave uničijo. Toda dasiravno brez kapnikov, je vendar čudovita in izredno zanimiva. Skozi njo teče reka Timav. V njej je bival že predzgodovinski človek. O tem priča mnogo najdenih predmetov. Tretja izredno lepa jama blizu Trsta je jama pri Briščkih. Globoka je 100, a dolga 300 in. Raziskana in opisana je bila že 1. 1887. Tudi ta jama je prirejena za obiske javnosti. V «najemu» jo ima Società Alpina delle Giulie, ki pa ima od nje le koristi, ne da bi se zmenila za njeno negovanje. Ob priliki nekega obiska smo videli, da razni neodgovorneži (če smemo ako reči) plezajo po krasnih stalagmitih ter jih z noži in palicami okvarjajo. Prejšnja stoletja je bila zelo znana jama Viienica pri Lokvi. O njej so mnogo pisali. V njej so baje živele vile, po katerih je nato prejela tudi sedanje ime. To so pač pripovedke. Dejstvo pa je, da je bila baš Viienica zelo obiskana in znamenita jama. Globoka je 126 m, dolga pa nekaj nad 500 m. Ima tudi nekaj zelo lepih kapnikov. Blizu Nabrežinske železniške postale je jama V laška pečina, ki je bila tudi v predzgodovinski dobi bivališče raznih zveri, pozneje pa tudi bivališče ljudi. To nam potrjuje na tisoč okostij raznih velikanskih živali in ljudi, ki so jih raziskovalci tam našli. Enake stvari so našli tudi v jamah pri Gabrovcu, Proseku, Devinu, Hepentabru, Briščkih, Postojni, Kačičah in drugod. Zanimive so tudi jame drugačne vrste, prav za prav nekaki spodmoli. lak čudovit spodmol Je v Predjami pod Nanosom, kjer je že od zelo starih časov zgrajen zgodovinski Predjamski grad. Marsikdo se bo spomnil Erazma Predjamskega, ki se je dolgo časa boril proti sv ojemu sovražniku. Brez dvoma bi bil ves sovražnikov trud HE -, H® - x/y <: - «šmn Škocjanska jama P R EjD J A M A zaman, če bi ne prišlo do izdaje. Znano je, da je neki skrivnostni podzemski rov, ki vodi iz Predjamskega grada v Vipavsko dolino. In prav po tem rovu je bojeviti Erazem dobival pomoč in hrano ter celo sveže vipavske črešnje. Predjamski potok, ki se zliva v podzemlje prav pod gradem priteče ponovno na dan v Vipavi. Tudi brezna so izredno zanimiva, dasi je v njih globino vhod pogo-stoma zelo težaven, ali celo nemogoč. velikansko brezno je Kačja Jama pri Divači. Globoko je 304 m, dolgo pa 1500 m. V stiku je s Timavom in preko njega z drugim podobnim breznom Labadnico pri Trebčah. V obeh breznih je mnogo lepega peska. V Labadnici pa živijo celo neke vrste brezoči raki. Mnogo je sličnih manjših brezen po vsem Krasu. Nemogoče bi jih bilo na tem mestu opisati. Navadno so ta brezna ob vhodu majhna Včasih se le s težavo prerine raziskovalec. Ze po nekaj metrih globine, pa se brezno naenkrat razširi in razčleni Takih brezen Je zlasti mnogo med Nabrežino in Optanami ter v okolici Gropade. Zanimivo je brezno Gabrnca pri Novi Sušici. Globoko je 63 m m ima 4 podstropja. Na zadnjem dnu | je vedno nekaj vode in ga je nemogoče podrobneje raziskati. Ob velikih deževjih privre na dan velika reka, ki poplavi vso okoliško dolino. Bruhanje vode navadno traja po en teden, včasih pa celo ves mesec. Mnogo se je že pisalo o Krasu in njegovih pojavih, nmogo teh pojavov je bilo tudi raziskanih. Toda še mnogo vode bo preteklo skozi podzemska, nepoznana brezna preden bodo odkrie vse naravne podzemske skrivnosti. vprašanju, ki se tiče njih zadev»; avstro-ogrskih državnih meja. Posebno se je tega programa oklenila mladina. Koncem leta 1871 pa je bila po zaslugi Nemcev in Madžarov zamenjana zadnja federalistično usmerjena Hohenwartova vlada z novo, centralistično nemško-na-ciotialno usmerjeno in Slovanom sovražno vlado. Slovenska knjiga in slovenski časopis sta se začela širiti iz dneva v dan Zastareli Bleiwgiss ni mogel več zadovoljevati mladega po-kolenja slovenskih izobražencev, ki so si v kulturno-političnem oziru utrla nova, ‘svobodomiselna pota. Josip Stritar (1836-1921) in Fran Levstik (1831-1887) ter mnogi drugi naši tedanji kulturni delavci so ta boj prensli tudi v slovenske književnost. Neodločnost konzerva-tivcev na eni in energično nastopanje svobodomisk ev na drugi strani v delu za ustanovitev zedinjene Slovenije sta ta boj med obema strujama čimdalje bolj zaostrovala. Temu razgibanemu narodnostnemu delovanju se ;e kmalu pridružilo še novo gibanje. Odpoved konkordata leta 1870 je povročila razkol med konzervativci in liberalci; ljudskošolski zakon je postavil temelje širši ljudski izobrazbi; postopoma se je začela uvajati industrializacija; odprava protioderu-škega zakona leta 1868 je dala prosto pot kapitalizmu, izkoriščanju delavca, obrtnika, zlasti kmeta; odprava nasledstvenega zakona je povzročila razkosavanje kmečkih gospodarstev in zato razkrajanje kmeta, ki je bil prisiljen zapuščati svojo zemljo in se seliti v tovarne, predvsem v inozemstvo (v Ameriko) — vse to je povzročalo nove borbe, borbe med svetovnimi nu-ziranji. Proti kapitalizmu je kmet začel ustanavljati zadružne hranilnice in posojilnice, delavstvo pa se je začelo združevati v lastnih razrednih organizacijah. XXX Ustavne in iz teh se razvijajoče borbe za enakopravnost narodov so vplivale seveda tudi na avstrijske Nemce, ki so se kaj kmalu ločili v konzervativne, fevdalno usmerjene in narodnostno strpnejše kroge na eni in liberalne, boržuazno usmerjene, narodno — šovinistične kroge na drugi strani. Razliko med obema strujama je nemški živelj Avstrije ostro občutil, ko je konzervativno Hohenkurtovo vlado zamenjalo liberalno Auersperg-Las-serjevo ministrstvo; značilnost te dobe (1871-1879) je brezobzirno zatiranje vsakega nemškega narodnostnega gibanja in neomejena težnja po hegemoniji Nemcev nad vsemi ostalimi avstrijskimi narodi, Tudi med Slovenci je molai razkol: Bleivveissovi konzervativci so zagovarjali preusoim poiozuj cerkve in duhovščine v orzavi, medtem ko so slovenski svobodomiselni krogi dajali prednost orzavi pred cerkvijo; v narodnostnem oziru so prvi bili popustljivejši, drugi ostrejši. Do pupoinega razkola tedaj sicer še ni prišlo, pri državnozborskih volitvah teta 1873 sta pa obe struji le nastopali ločeno: slovenski konzervativci so tedaj kandidirali — nemškega konzervativca Hohenwarta. Se značiinejše so bile državnozborske volitve leta 1879, ko so Slovenci volili poleg Hohenwarta celo še tri druge nemške konzervativne fevdalce. Zaradi premoči konzervativcev na teh volitvah se je liberalna Auersperg-Las-serjeva vlada morala umakniti konzervativni Taafejevi. Za nje posto-janja (1879 do 1893) so za Slovane nastopili mirnejši časi; po nemških krajih raztreseni slovenski uradniki so bili povrnjeni v svojo domovino, leta 1880 je predsednik kranjskega deželnega zbora postal goriški Slovenec A. VVInkler, leta 1882 si je Ljubljana izvolila prvega slovenskega župana, slovenščini je bila priznana enakopravnost v uradih in šolah. Vse to je pa veljalo le za Kranjsko, ne pa tudi za Štajersko, Koroško in Primorsko. Se nadaljuje BREJSKI Valentin k ataj e v 6- nadaljevanje l?r‘gadir, ki je naglo obšel brigado, jo pripel Semjonu križ, ga rebljal po rokavu in rekel: «Junak!» Sem j on se je začudil. Vendar VZ(iignil brado in vzkliknil: «Trudil se bom, vaša vzvišenost!» *st‘ dan je bil Tkačenko povišan v podpraporščaka, kar je bila |'tìrski vojski vmesna stopnja med podčastnikom in častniško ko-na naramenke pa prišil širok zlat trak. , n to je bila meja, nad katero se pripadnik nižjega stanu m 'gel dvigniti Tako je torej Tkačenko iz gospoda narednika postal podpraporščak. Nova stopnja ga je docel* ločila od vojakov, Imal° Pa ga ni približala častnikom. Tkačenko je prenehal kaditi ■J/ne pipice s pločevinastim po v«kom in je prešel k cenejšim aitarti. Namestu vžigalic si je z vžigalnikom, napravlje-j, iz_ Patrone Priskrbel si je tudi ‘urežnika, nekaj takega kakor izbral ga je iz vozotajstva. Xna se je nadaljevala. Na po-lt baterijo je Tkačenko nekoč ^istega leta pod Smorgonjo 11 Semjonu. Semjon je čepel j^njičku in grel na njem šrap-jl 0 Patrono. V tej patroni je hernške oluminijaste daljino-iv^j iz pridobljenega aluminija je žlice. Tlačenko Senjjo: >nu se je neopazno usta-za hrbtom in pričel ^.Xati majhno talilnico s prste-■ kalupi in z že gotovi ž > in pa se je čulo slabotno brnenje nemškega letala, ki je letelo na oglede. «Pripraviljaš za dom?» — je vprašal Tkačenko. Semjon se je zdrznil, se zvpel in se zravnal pred podpraporščakom, Tkačenko je zamežal, s tremi prsti pobožal brke in brez naglice stopil pred Semjonom gor in dol, nato pa postavil nogo predse. «Kako je, Katko», je vprašal, se mrko smehljal in se z roko dotaknil roba svoje čepice, «mai si že opustil misel na tisto ali Še ne?» «Ne morem vedeti, gospod podpraporščak», — je s pobešenim pogledom odgovoril Semjon. Tkačenko je pomolčal. Njegovo suhljato, mišičasto lice, pokrito z vijoličasto rdečico, je izražalo zloslutno zamišljenost. «Kakor hočeš. Tvoja stvar. To si zapomni!» Tkačenko je počasi stopil k Semjonovemu topu, odprl zapirač in pogledal v cev. «Tako. Imenitno. Dva prsta blata. Prevzel boš dnevno službo štirikrat zapored čez mero». «Razumem, gospod podpraporščak», ki je bil pred pičlo uro očistil svoj top Kmalu so se pričeli vojaški dopusti vrsti odhajali domov za ena in dvajset dni. Tako se je baterija. Semjon pa nikakor ni prišel na vrsto. Šestnajsto leto je minevalo. — je brž pritrdil Semjon, z nafto. Vojaki nižje stopnje so po zvrstila vsa IX. POGLAVJE Leta sedemnajstega z že gotovi žlicami, vzboklimi, ki so se hla-haokoli po pesku Okrog njiju ifj 10 nikogar. Izkoriščujoč pre-iroj Se je vsak vojak bavil s o 71 opravkom. Ta je pral pe-*e’la rS* kvartal s tovariši tretji je iti n‘ Golici za igranje «dame», zabiti s Posajenimi smrečicami. e> °žhat majski večer se je prebijal skozi mlado zelenje stoletnih 'jst dolenski cesti, po kateri se je nekoč pomikala Napoleonova Nevšečno brenčeč je nad ušesom letal majski brošč, od daleč pisal pismo na lastnoročno v zemljo poleg topa in za- -I) otekalo je že tretje leto vojne. Brigado so metali z bojišča na K bojišče. Povsod so grmele bitke. Gozdovi ob Viljejki so bili na daljavo petnajstih vrst požgani z dušljivimi plini. Stali so suhi in žolti kakor sredi jeseni. Za Baranoviči, pod Dvinjskom in dalje vse tja gor do Rige se je cele tedne brez konca in kraja tresla zemlja. Ponoči je nad opustelimi polji, ki so umirala sijal oster svit pošastnega ognja. Po razžarjenih ulicah Crnovic so vozove prehitevali tovornjaki z rezervami za vojsko generala Brusilova ki je napadal. Dorna-Vatra je grmela od bliskov in treskov. Po vrtovih Bukovine pa so visele zrele slive. Avgusta je Romunija stopila v vojno. Ruski armadni zbor je pie-stopil Donavo in naglo pregazil skoraj vso Dobrudžo. Topničarji so z izvidniškega mesta že videli onkraj turščičnih polj in vrtov stolp« bolgarskega mesta Bazardžlka. Tedaj je z močnimi silami udaril Mackensen. Vse se je premešalo. V hrupnem naletu so napadala nemi tka letala nad odprtimi stepnimi cestami in so s strojnicami kosila kolone na pohodu Starinski romunski topovi z volovsko vprego so se pogrezali v blato. Nemci so jih jemali z golimi rokami. Jesenski mesec je hladno odseval nabuhla trupla in razmetano strelivo, ki se je valjalo med truščico. Nerodni pastirji z visokimi ovčjimi kučmami in z dolgimi palicami so stali sredi ovčjih čred poleg kamnitih vodnjakov, okroglih kakor mlinski kamen. Ravnodušno so gledali vojsko, ki se je brez reda vlekla po stepi. Medlo sonce je slabotno obsevalo rumeno listje, raztreseno pod bukovim drevjem. Obupna jesen je ležala nad Donavo. Skozi brezbarvno rečno meglo so se komaj videli zobčasti vrhovi Karpatov, kooer je odmevalo grmenje topov. Konca vojne ni bilo videli. «Zdaj je pa res že dovoTT potrpežljivosti pri vsem vojaškem trpljenju v jarkih», je tisto zimo pisal Semjon materi domov v vas. Konec februarja so se v Petrogradu spuntali delavci. Car se je odrekel prestolu. Sonce je zasijalo nad žuborečimi poteki Sinje nebo, ki je pobliskovalo v medeninastih trobentah polkovnih godb, je bilo videti zeleno. Odkod se je vzelo toliko rdečih trakov in rdečega platna. Komisarji začasne vlade, sama zmerna civilna gospoda v lepih plaščih iz dobrega blaga in v krznenih kučmah, so obšli prve črte v spremstvu sekretarjev posameznih enot in so prirejali zborovanja. Razburjeni vojaki ponoči niso spali, marveč so v svojih skrivališčih pripovedovali o državi in o miru. Semjon je hodil omamljen od nestrpnosti. Vsi so bili prepričani da je vojna pri kraju. Tkačenko je bil prvi čas precej zmeden. Ni se še mogel znajti in ni vedel ,ali je vse to zanj koristno ali ne Vendar je kmalu spoznal, da mu bo to bolj v prid kakor ne. S tem, da je pometla s prednostmi posameznih stanov, mu je revolucija omogočila, da nemara postane častnik. Tudi on si je na prsi pripel rdeč trak. Izvolili so ga v baterijski komite. Pomlad je minila kakor v omami. Nastopilo je poletje. Izčrpani vojaki so vsak čas pričakovali miru. Namesto tega je Kerenski zapovedal napad. Na bojišče so prihajpale napadalne čete iz nadomestnel delov z razbitimi rdečimi zastavami. m i Spet so se prikazali komisarji začasne vlade. Zdaj so to že bili plačani kričači z naočniki in v ovojkah, z mornaskimt bodali namesto sabelj, preobloženi z daljnogledi in vojaškimi torbami. Spremljali so jih prostovoljci z lobanjami na rokavih. “ Prebijali so se v rove preko zveznih prehodov, sklanjali so se pred slučajnimi streli. Z rameni so zadevali v vogle in dvigali Strahi, vit prah. To poletje je baterija stala v Romuniji. Za Jassyjem na višavi 1001. Dan in noč so po ozkotirni progi tekali vožički s strelivom Po pobočjih višavja so bile izkopane kleti, prenapolnjene s čvrsto zbitimi zaboji francoskih trokalibrskih granat in z zažigulnimi bombami. Inženirci so betonirali postojan- ko za daljnostrelne topove Vicker-sovego izdelka. Po pešadijskih rovih je bilo razpostavljenih sto In sto metalcev min. Znoj je žgal razkopano zemljo. V divizijo je prišel sam Kerenski. zgrbljen kakor vsak civilist, s kljukastim nosom, s čepico iz angleškega blaga, z razpetim oprsni-kom. Bolna roka v usnjeni rokavici se je držala prsnega žepa na plašču. Glavni vrhovni poveljnik je stal v štabnem avtomobilu, obkrožen od radovednih vojakov. Široko je odpiral obrita usta, hripavo je vzklikal vojakom in zahteval v imenu svobode in revolucije, naj preidejo v napad. Vpil je najmanj pol ure. Vojaki so molče poslušali. Nekateri so bili že trudni in so posedli naokrog. V času dolgega odmora, ko je Kerenski naslonjen z zdravo roko na rdečo šoferjevo naramenko šel preko poslušalcev z lahnim pogledom državljana in vodje, se je iznenada začul nekoliko zmeden pa vendar odločen glas, ki je s tulskim naglasom rekel- «V četi vprašajo. ali bo kmalu premirja. Treba je iti domov». : il s ; ;f : KDO SO PRIJATELJI «DELČKOV? — To nam najboljše pove uvodnik v zadnji številki njihovega trobentaškega glasila. Torej «belčki» smatrajo, da je «njihova borba neporušen del splošne borbe med zagovorniki svobode in pristaši sužnosti». Seveda so «belčki» pristaši svobode. Toda kakšne? Takoj vam bo jasno. Ti «svobodnjaki» se namreč prav ponižno obračajo do svojih «za-padnih prijateljev» ter jih milostno prosijo «naj tie ovirajo njihove borbe z nerazumljivimi u-krepi . . .» Torej «belčki» so jasno in nedvomno izpovedali, kdo so njihovi «prijatelji». Pač anglo-ameriški imperialisti, nositeji toliko slavljene m opevane «zapahne svobode» in za to svobodo se seveda «belčki» krepko potegujejo. Tako so se «zagovorniki slovenstva» postavili odkrito na stran svobode», ki dopušča linčanje črncev, kot manjvrednega plemena, zasužnjuje kolonialne in polkolonialne narode, zatira napredno kuluro in vsako izražanje napredne miselnosti, na našem ozemlju pa ukinja slovenske razrede, odpušča slovenske učitelje in zapira antifašiste, ki so se borili za boljšo bodočnost vsega človeštva. Za tako «svobodo» so torej gospodje okrog «Demokracije». Pač prava svoboda suženjstva in izkoriščanja človeka po človeku. Tisti maloštevilni Slovenci, ki še čitajo ta papirnati glasnik «odrešenja slovenstva» bodo lahko kar vzhičeni nad temi prijetclji «belčkov» in njihovo «junaško borbo» za narodne pravice. Res svojevrstni oznanjevalci vere v boljšo bodočnost. PREPOZNO SO PRIŠLI — Kakor titolašističm «Primorski», tako poziva tudi VValstreetska «De- . mokractja» naše kmete naj se «pripravijo za svojo lastno stanovsko zedinjenje na izključno gospodarski podlagi». V «proglasu», ki so ga naslovili «slovenskim kmetom» namreč med drugim «ugotavljajo», da je naš kmet brez svoje strokovne organizacije, sindikati da zasledujejo vse druge cilje in namene, ker so pač. . . politični. Isto so sicer skušali trditi tudi Babičevi štirje «jposlan-ci», ki so na odborovi seji predložili «lastnoročno» resolucijo v kateri pozivajo odbor naj se razpusti in se pridruži «inicijativne-mu odboru» vohuna Bortola Pe-tronija. Ali je ta «proglas» le slučajno naključje ali pa skupen manever s titofašisti in krščansko demokracijo? Prve dni tega meseca je pozival naše kmete neki veleposestnik inž. Brunner, naj se združijo v lastno organizacijo. Istočasno vodi Primorski srdito gonjo proti naši Zvezi malih posestnikov, ter poziva naše kmete, naj se pridružijo špijonu Bortolo Petronio, ki jih bo «odrešil». In glej, prikazali so se še novi «zaščitniki» naših kmetov in to naj bi bili slovenski odvetniki, veletrgovci, bivši bančni ravnatelji in drugi slični «alaristi». Ali so se morda «belčki» domenili s titofašisti in skuj^no «ustanavljajo» novo «Zvezo malih posestnikov»? Saj ne bi bilo nič izvan-rednega. Povelje je pač povelje in anglo-amenski imperializem ne redi svojih hlapcev za to, da bi lenarili v brezdelju. ZAČASNO «OKREVALA» — Iz dolge in težke bolezni se je, v veselje in radost Titovih «mdi-pendentistov» vsaj začasno izmuznilo drugorojeno dete Marije Wiifanove — «tržaška smetišnica» vulgo «Trieste-Sera». Do okrevanja so mu pač pomagale Babičeve «inekcije», ki so ga začasno poživile, da je pretekli teden jpo-novno zavreščal kot oskubljena vrana. Ves smisel njegovega «o-krevanja» pa tiči v tem, da je tudi on dvignil svoj jokajoči glasek v obrambo špijona Bortola Petrcnija, ki ga je celo njegova hči javno obsodila kot izdajalca delavskega razreda. Pa še kako pogumno se vam ta «neodvisni» otrok repenči o «družinski morali», «proštovanju in ljubezni do starišev», i.t.d. Pri tem se krepko posiuzuje ck zastareuh protikomunističnih gesei, ki so j in ceio najDolj reakcionarni časopisi ze •ipostili, Ker so vsekakor preveč ui uasta in nic ne zalezejo, «irie-. te-aera» noce namreč «dokazovali», ua so komunisti sovražniki unižine, da so komunisti tisti, ki nočejo razdvajati družinsko zi-vijenje in netiti sovraštvo med otroci m starsi. Po teh «izvajanjih» titotasističnega časopisnega priveska so torej komunisti pač celo sovražniki človeške družbe. To je pač pravi odraz titoiaši-stične politike ki se je celo «Primorski» ne upa tako odkrito «oznanjati». Za to so torej tito-fašisti ponovno obudili to umazano glasilo. Očividno je torej, da so Babičeve «inekcije» zelo jpoma-gale k okrevanju, skoro poginulega «indipendentističnega» glasila. Kakor izgleda pa so «inekcije» zelo šibke. «Indijpendentisti» so namreč v trajnem strahu, da se zdravstveno stanje «tržaške smetišnice» ne bi poslabšalo. Dolga bolezen in hiranje je to Wil-fanovo dete precej izčrpalo in se le z veliko težavo drži na svojih ohromelih indipendenti-stičnih» krevljastih nožicah. Potrebne so torej še večje «dinarske inekcije», ker bo v nasprotnem primeru «tržaška smetišnica» definitivno — crknila. Bo pač en titofašistični smrad manj! V ponedeljek 16. t. m. ob 20. uri bo v dvorani DSZ, ul. Conti 11 konferenca o «Ljudski demokraciji in delovnih množicah Češkoslovaške. Govoril bo tov. Ernesto Radich, delegat ES na krongresu češkoslovaških sindikatov. Konferenco organizira ZES. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED DELAVCI INDUSTRIJSKE STROKE SO UKINILI VSAKO NADURNO DELO Enotno mezdno gibanje se je poostrilo - Od stališča delodajalcev je odvisen nadaljni razvoj agitacije - Predlogi ES za skupno akcijo upokojencev - Pri IACP še vedno stavkajo Bliža se kongres ZES Ni sindikalnem jpolju je mezdno | industrijskih delavcev v teh dneh gibanje industrijskih delavcev še I še poostrila. veuno ooprto vprašanje, ki se je v tem teanu znatno poostrilo. Dne 7. t. m. so se sestali predstavniki ES m DZ, ki so se spora- uumCU Z. d UitluUuVitt!« CiK>b*.iC£«t v-iiiciicliega ouuuia, Ki bu vuun uieZutiu Kidanje, na uesiuiiku je u.i n.uc.11 .-kupen proglas, v katerem »ia »e poseono pouuarjena uspen protestne stavke visuka razi cuna zavest vsen industrijskih delavcev. v ponedeljek je bil sestanek tovarniških odborov in sindikalnih zaupnikov industrijske stroke. Tov. rtaaich je podal izčrpno j?oročilo o stanju te stroke ter v imenu zb premagal poostritev mezdnega gi-uanja z ukinitvijo vsakega nauur-nega dela. Ta premog, ki ga je stavila svojim članom tudi DZ, so Člani Eti sprejeli s pritrdilnim odobravanjem. V primeru, da ne bi tudi tokrat delodajalci pristali na delavske zahteve, bodo industrijski delavci proglasiti 24urno stavku ter eventueino se ostrejšo obliko corbe, to je stavko, ki bo trajala do ugoditve vseh njihovih upravičenih zahtev. Tako so sredo vsi industrijski de-iavci začeli izvajati prvi sklep in do nadaljnega ukinili vsako nadurno delo. Od stališča, ki ga bodo zavzeli delodajalci, je pač odvisno ti svojo strnjenostjo v prvi fazi borbe so industrijski delavci neizpodbitno pokazali svojo enotnost borbi za osnovne življenske pravice. Pri IACP se stanje v bistvu ni s premendo, fclavka nameščencev se veuno traja z nezmanjšano oorbe-nostjo vsen uslužbencev. Merodajne oCiasti se do danes niso niti najmanj pobrigale za rešitev spornega vprašanja. Tuni tržaška občine, ki je neposredno zainteresirana pri IACP je od svoje strani dolžna, da posreduje za končno rešitev tega problema. V tem tednu so se sestali predstavniki ES in DZ, da skupno preučijo pereče vprašanje upokojencev. Vu je namreč odbila predlog sindikatov, da bi se dala ujiokojencem izl-edna božična doklada. V zvezi s tem so Eti predlagali, da se tudi za agitacijo upokojencev sestavi j?ari-tetični odbor, ki naj bi vodil njihovo borbo. Nadalje predlagajo naj se v doglednem času skliče enotna skupščina vseh upokojencev, na kateri naj bi se začrtale skupne smernice. Predstavniki DZ so si na te predloge pridržali odgovor. XXX Kongres ZES STO, ki bo 4. in 5. februarja je nedvomno za vse tržaško delovno ljudstvo eden izmed najvažnejših dogodkov. Na kongre-ali se bo odločna in enotna borba I su bodo sindikalni predstavniki po- NAJ SE AMNESTIJA KONČNO PODELI! V ponedeljek bo delegacija pol. preg. prejela odgovor VU Preteklo soboto bi bil moral biti razgovor med predstavniki Zveze političnih preganjancev in gen. Ed-uicmanom zaradi razširjenju amnestije na Tržaško ozemlje, nazgovu-ra m Duo m Do komaj pojutrišnjem, v ponedeljek iti. t. m. Razgovoru ne uu prisostvoval gen. rsu-itiuaii, marveč ravnatelj za pravne zaaeve. 10 zavlačevanje je vzbudilo protesi zveze poiiticnin preganjahcev, »gr uu v icfvu iLuilu zufiievuu čimprejšnjo rešitev tega perečega vpi a*ailj> na pouiagi ruzcir.lv e am- *»>__, v VJ « g 1 t-^/UUlll.r k. V. AgC . ,i,s u» rvlV. rU wriaCùli,,!., »Vi j v ,v .muorila na.ijuiisku zuu.n.cu -u. ucvciriuiu Itikd. z,u «.umestijo slu »e zavze.a puu pi.us.iuin juviibgu mnenja .11 preu-vscin zuraui ostrega protestu pripornikov v voi one j u, ki so v ec un. vz.iuju.i V svoji giauuvn. s loVki, tuoi suoi in župan. U tem vprašanju so razpravljati tuui na torkovi oocinsKi seji era poDuuo komu-nislicmn svetovalce.v, ki so zante-van, naj se oblasti vendar le odločijo. uruztne političnih pripornikov, ki upajo na Skorajšnje svidenje s svojimi dragimi, so zelo nestrpne in pričakujejo od oblasti, da store svojo dolžnost. Zelo značilno pa je, da se oblasti ne brigajo preveč za to vprašanje Vse to eram vzbuja sum, da jim ni tnar za usodo ljudi, ki so po nedolžnem v zaporu in ki bi morali biti svobodni, ker so preveč žrtvovali za stvar svobode. Upamo, da bo razgovor, ki bo v ponedeljek, privedel do nekih konkretnih rezultatov in da se stvar ne bo več dolgo časa zavlekla. Nadaljujejo se predkongresna zborovanja Enotnih sindikatov Delavci m kmetje z nestrpnostjo in zanimanjem pričakujejo kongres Enotnih sindikatov, ki se bo vršil a. in o. ieuruaiju i. ì. io je naj-coljsi dokaz delavskega in kmečkega zaupanja do svoje razredne ur-guiuzacije. rreiekio socuiu je bitu sindikalno zuurovanje v velikem nepnu, kjer je govoril tov. /vao titavec. * uscam so se udeieziu zcoruvanju v znatnem stevnu in obravnavan v V uz-lU-jaU aiIiUijtcUXi.il vpittiniljo. xilema uiie je govoril na smuiKui-nem zborovanju v ttoijuncu tov. ui. i*uofcar-m oouin. klicno zooro-v ulije se je vršno pretekli teuen tudi v rreucan, kjer je bna uoe-.ezoa nad vse zadovoljiva. Dvorana je bila zasedena ao zadnjega kotička. Prisotnim je spregovoril tov uombac, elan izvršilnega odbora Eti. Tudi v Padričah, kjer je govoril tov. Slavec so prihiteti vaščani v lepem številu. V j?onede-ijek, ti. t. m. je bilo zborovanje v Uotnju. Tudi v tej mali vasici se je udeležilo sestanka lepo število vaščanov, ki jim je spregovoril tov. Slavec. V nabrežinskem okraju se nadaljujejo slična zborovanja in volitve delegatov za kongres ES. Zborovalci so se že sestali v Praprotu in Prečniku, kjer so isto tako izvolili iz svoje srede delegate. Na obeh sestankih je govoril tov. Markovič Alojz-Zvonko, član Izvršilnega odbora ES, ki je obravnaval vsa važnejša sindikalna vprašanja. Po izvolitvi delegatov so vaščani ob-ravnali tudi občinske probleme. Vsi prisotni, brez ozira na politično pripadnost, pa ostro obsodili zahrbtno delovanje svetovalcev «De-makracije» in titovske skupine, ki so skupno z italijanskimi svetovalci (Torre) onemogočili svetovalcem SIAU dostop v občinsko jwdporno ustanovo (ECA). Ob tej priliki so izvoliti vaške odbore volivcev, predkongresno zborovanje je bito tudi v tialezu, kjer sta ob števnm udeležbi vaščanov govorila tov. Zvonko in Gratton. Prihodnji teden bodo naslednja predkongresna sindikalna zborovanja: danes, 14. t. m. ob 19. uri v Stivanti. Govorita tov. Zvonko in Graton. V torek 17. t. m. ob 19. uri v Malem Hepnu (tov. Slavec), ob 19. uri v Briščkih (tov. Grbec), ob 19. uri na Proseku-Kontovelu (tov. Muslin. V četrtek 19. t. m. ob 19. uri v Gabrovcu (tov. Slavec), ob 19. uri v Sempolaju (tov. Gerbec in Gratton), ob 19. uri v Trnovci-Samatorci (tov. Gombač). Danes se poročita Drago Žerjal in Dorica Pečenik iz Boljunca. Ob tej priliki jima iskreno čestita prosvetno društvo «Prešeren». Čestitkam se pridružuje tudi šjportno društvo iz Boljunca, SHPZ in uredništvo «Dela». dali obračun dosedanjega delovanja, Z Eti, Kt se vztrajno bori proti naraščajočemu odporu delodajalcev. Nedvomno je, da je imela naša razredna smdikama organizacije v tein .eia ttzkin čorb zadovoljive uspehe. Kljub pritisku kapitanstič-nm krogov so tržaški delavci z odločnimi borbami dosegli vrsto zmago, ueiavci na Dazi so s svojim Stališčem prisilili ceio voditelje uciavske zournice, ua se pri-... - a.vvijai.1 ISO. o.evuile tilOt- ne uu: ije so llujoutjsi auuaZ, ua je enotnost na oazi g.ocoKo občutena. v tein razaooju ne je po zasiu-gi znatno razčistilo ozračje sovraštva m mrznje, ki so ga italijanski sovimsti in titolašističm vo-u.teiji umetno jpodpthovali. To so vsekakor zeio pozitivni pogoji za okrepitev ueiavske enotnosti. Posebno v zadnjem času je začela prevladovati mea aelavstvom zura-va razredna zavest, ki ne pozna ne verske in ne narodnostne mržnje» Zavest, ki tesno združuje delavce in kmete katere koli narodnostne verske ali politične pripadnost. To zavest, ki je predpogoj trdnejši enotnosti, pa je treba stalno krepiti. V tem jxigtedu so bili doseženi znatni uspehi. Dejstvo je, da se vrši kongres Eti v ozračju splošne ofenzive imperializma proti delavskemu razredu. V tej oienzivi se imperializem krepko poslužuje vsakovrstnih hlapcev, a v prvi vrsti titolašistov, ki se prav v razdobju priprav na sindikalni kongres besno zaganjajo proti Eti. Titotašisti, ki jih je delavski razred ob pravem času iztočil iz svoje srede, skušajo rušiti Eti iz notranjosti m zunanjosti. Toda vsi načrti so jim neslavno propadli. Nasa razreuna organizacija je kljub vsem imperialističnim in ti-tolasisUcnim napadom ohranila svojo enotnost. Tuoi kongres Eti je za titolasiste nov udarec, ki ga nikakor nočejo preboleti. Toda vsi njihovi razbijaski poskusi so zaman, ueiovno ljudstvo je že v pripravah na kongres jasno pokazalo svoje globoko zaupanje v ZES STO. Ta kongres bo torej velik korak naprej k organizacijski enotnosti tržaškega delavskega razreda. —o— Z OPČIN: Hvalevredna pobuda Na pobudo krajevnega sindikalnega odbora ES se je vršil preteklo soboto v Ljudskem domu na Opčinah jaester družabni večer. O-penci in prebivalci sosednjih vasi so prihiteli na prireditev v velikem številu. Pester in šaljiv sj?o-red je razvedril obiskovalce in jim nudil nekaj ur prav prijetnega razpoloženja. Sodelovala je tudi godba. Sledil je ples. Izkupiček tega večera je namenjen za kritje stroškov kongresa ES. Pobuda požrtvovalnih Opencev je vsekakor hvalevredna. To je obenem dokaz, da skuša naše delovno ljudstvo po svojih močeh jpoma-gati pravi razredni sindikalni organizaciji. S številko z dne 21. januarja bo naš list začel izhajati tudi z gor iško izdajo. Pozivamo goriške Slovence, naj lepo organizirajo razprodajo in raznašanje lista. SMRTNA KOSA v verne,« je nenauoma plenumu v u ui mi z-i-ietm tov. otrajn nuj-muuu, Mn zaveune demokratične uruzme. tov. titrajn, ki ga je »pravila v prerani grob zavratna bolezen, je bu vsem zelo priljubljen. Kljub težki boiezni, ki si jo je nakopat v nemških tabornem, je bu tov. Rajmund eden izmen najbolj aktivnih m požrtvovalnih članov KP in demokratičnih organizaciji. Za časa zadnje vojne je bil poslan v zloglasni «battaglione speciale». Ob razpadu Italije se je uvrstil v partizanske edinice. Toda v neki partizanski akciji so ga nacisti zajeli ter ga poslali v Dachau in nato v Ravensbruck. Po osvoboditvi se je končno vrnil domov ter se pričel takoj aktivno udejstvovati v krajevnih demokratičnih organizacijah. kjer je požrtvovalno deloval do zadnjega dne svoje mladega življenja. Težko prizadeti družini izreka uredništvo «Dela» iskreno sožalje. —o— Obvestilo invalidom in družinam padlih v NOB Zveza invalidov in svojcev padlih v NOB vabi vse invalide in družine padlih partizanov, ki niso še uredile zadeve glede penzij in invalidnin, da se čimpreje zglasijo na sedežu Zveze, trg P otiterosso št. 6. K seboj naj prinesejo vse listine v njihovi posesti, ki se nanašajo na penzije oziroma invalidnine. Tako bo Zveza invalidov lahko intervenirala za uspešno rešitev posameznih prošenj in izplačilo pokojnin prizadetim. Prva obletnica "DELA,, litovska izgubljena bilka V okviru proslave L obletnice ponovnega izida «Dela» se je vršila preteklo soboto v dvorani P. D. Škamperle» slavnostna prireditev, na katero so prišli v velikem številu slovenski in italijanski demokrati iz mesta in okolice. Prostorna dvorana je bila že pred pričetkom prireditve zasedena do zadnjega kotička. fašistično skupino, ki se je po objavi resolucije i. U. s silo polastila «Primorskega dnevnika» in s tem oropala Slovence edinega demokratičnega časopisa. Tako je nastala nujna potreba, da pridejo Slovenci do svojega resnično demokratičnega glasila. Se pred izidom «Dela» so titofašisti prerokovali, da «Delo» ne bo dolgo živelo, toda njiho- Po otvoritvi slavnostnega večera je v prvi točki sporeda nastopil pevski zbor P. D. «Zvezda» iz Fod-lonjerja, ki je zapel tri pesmi. Za lem je nastopil pevski zbor «Cassano» in Krevatinov s tremi italijanskimi pesmimi. Sledil je govor glavnega urednika «Dela» tov. Siškovič Karla-Mitka, ki je v jedrnatih obrisih podal kratek pregled borb in težkoč, ki jih je imelo glasilo OF v tem prvem letu svojega obstoja. Poudaril je visoki čut požrtvovalnosti, ki so ga dokazali demokratični Slovenci in Italijani ob izidu lista. V svojem govoru je razkrinkal tito- DELAVSKE SVOJIM ZADRUGE ČLANOM Delavske zadruge so brez dvoma ena izmeu uajvecjitl m najvažnejši!! Zauruziun ustanov, ki so jul ueiavci ustanovni z lastnimi silami. Kot vse imovine, ki je bua v kateri koii obliki last ljudstva, si je laštzem nasnno osvojit tudi te važne zuuruzne ustanove, ki jo je vsa leta svoje tiranske nadoblasti izkoriščal m izzemal v svoje politične namene. Tisočerim članom pa je bila dejansko onemogočena vsaka kontrola in vjjogled v njeno delovanje. Leta lS4ti. je Vojaška uprava s posebnim odlokom imenovala tričlanski nadzorni odbor, ki je imel nalogo, da čimprej izvede redne volitve za novi upravni svet, ki naj bi si ga izvolilo članstvo samo. V tem smislu so se tudi vršile redne okrajne in krajevne skupščine članov, na katerih so bili izvoljeni delegati za občni zbor. Toda tržaškim reakcionarnim strankam ni bilo po godu, da pridejo Delavske zadruge ponovno v roke dejanskih lastnikov, to je delovnih slojev. Zaradi tega je skupina članov, pripadnikov, Delavske zbornice vložila par dni pred občnim zborom tožbo za razveljavljenje volitev delegatov. Toda dejstvo je, da tožba, ki je bila vložena še marca 1947. do da- ODIGRALI SO ZADNJO KARTO Klavrno propadli načrti za rušenje kmetijskih sindikatov Na redni mesečni seji odbora kmetijske strokovne zveze ES so titofašistični plačani razbijači delavsko - kmečkih vrst odigrali še zadnjo karto svojega že dolgo pripravljenega manevra. Poslužili so se to pot štirih odbornikov, ki igrajo vlogo lutk Babičevega generalštaba. Ze v začetku odborove seje je namreč Kriščak Andrej, ki je imel glavno vlogo, predložil že pripravljeno m skiono sestavljeno resolucijo s štirimi podpisi. Nikakega dvoma ni, da je bila ta resolucija sestavljena na «štabu» v ui. Ruggero Manna, kjer so ti možakarji prejeli tudi vsa potrebna navodila, toua čeprav je bil načrt skrbno pripravljen ni žel nikakega uspe-na, marveč so ostati preuiagateiji resolucije popolnoma osamljeni. v lesoiuciji, ki so jo podpisali Kriščak Anurej, Cok Uašper, tila-mič Alojz in Krizmančlč Ivan, Skuša tnoiasisltcna skupina sovražnikov enotnosti dokazovati, da «Zve-za malih posestnikov ni .pokazala nobene aktivnosti, nezadovoljstvo kategorije manh posestnikov do sindikalne organizacije. Nadalje navaja resolucija, ua «.e je ustanovil pripravi jami uciDur, ki sklicuje svoj o beni zoor za to. t. m. in poziva ostale ciane oobura, naj razpustijo izvršilni odbor m se priključijo iniciativi pripravljalnega oobura». Resolucijo sta skušala Slamič in Knscak podpreti z argumenti, ki sta jih ocivtano prejela v ul. Ruggero Manna. Toda tov. Slavec m Muslin sta vsa ta izvajanja pobila s konkretnimi dokazi tako, da so titovci ostali brez besede. Predvsem je tov. Slavec razkrinkal ta manever k*t razbijaško delo Bortola Petronija in njegovih gospodarjev. Razkrinkal je obenem z hrbtno delovanje inž. Čoka, ki vneto išče pristašev za njihovo «Zvezo», to j« človeka, ki je vodil do pred krat- kim Kmetijsko zaurugo in zahteva »euaj, aa mu Zauruga izpiaua uupravnmo. ruki so torej ti «zaščitniki» kiueck.n interesov, iire-scak je ceto govoru o neki «materialni poupori», ki bi jo potrebovala z.veza vendar pa m v enei me jasnega jpoveoali. Morda bo Tito ponovno ukraoei jugoslovanskim kmetom kake traktorje in jih ven-koausno «daroval» tukajšnjim tito-tašisticnim jKJkhcnim razbijačem? Dejstvo je, da so ostali ob zaključku sestanka ti štirje «poslanci» .popolnoma razkrinkani in o-samljem, ker se njihovemu manevru ni nihče pridružil. Zaman skuša «Primorski» dokazovati, «da se ostali niso še odločili, ker sta jim tov. Slavec in Muslin skušala to preprečiti.» Vsi odborniki prav dobro jpozna-jo skrajno pasivnost teh štirih «odrešenikov», ki se ves čas obstoja Zveze malih posestnikov sploh niso pobrigali za njeno ueiovanje in potezkoce ter sp.ou niso reuno prinujan na odborove seje. Po svoji odsotnosti se je se posebno «ounkoval» Križmane ič Ivan iz Bazovice, ki že vec mesecev sploh ni prihajal na seje. in to so ljudje, Ki skušajo danes govoriti na podlagi «osebnih izkušenj». Prav zaradi tega je za lilo-lasistc žalostno jiropadei njih iv podli manever, s katerim so Skušali razpustiti izvršilni odbor. Na njihovem «ustanovnem občnem zboru» bodo pač pod poklicnim pokroviteljstvom špijona Bortola Pctrrnija zastopani taki «delegati», ki so jih titofašisti skrbno izbrali v privatnih stanovanjih in pri zaprtih vratih, kot se je to dogodilo v Križu pri Trstu, kjer je bilo v neki privatni hiši prisotnih kar. . . Iti ljudi. Pač običajne metode hlapcev imperializma, poklicnih razbijačev delavsko - kmečkih vrst. nes ni prišla do nikakega zaključka. in a vuustu Deiavskin zaurug pa se se veuno nahajajo ijuuje, ki so bili imenovani ua VU. ciani zadruge pa nimajo še danes niku-zadruge pa nimajo še danes nika-ke kontrole m vpogleda v njeno delovanje. Razen letne bilance m suhoparnih mesečnih jporočil, ki jih objavlja nadzorni svet — ne vedo člani o stanju Delavskih zadrug prav ničesar. Prav zaradi tega stanja se med članstvom Delavskih zadrug starno širi nezadovoljstvo in obenem zahteva, da se skliče občni zbor, na katerem si bo članstvo izvolilo svoj upravni svet in ostale organe. Tako bodo Delavske zadruge končno prišle ponovno v roke pravili lastnikov, to je tistih slojev, ki so jih dejansko ustanovili s svojimi žulji in trudom. Fašistični vandalizem Pretekli teuen je bil otroški vrtec v iNuOiezim preumet vanaai-škega razuejanja, ki »o ga v nočeh meo peikum in soboto ter neoeiju m puiKie.jkom izvršili neznani Zlikovci. tivoje vanuaisko dejanje so izvršni doccia nemoteno, lotovaj-»Ki neznanci so v kuhinji razmetan vso posodo, raztresli hrano in razbili dve omari. V učilnici so razbili radijski aparat, otroške igrače in druga ročna dela. Tudi zvezkom in knjigam niso prizanesli, marveč so jth polili s črnilom, tite-ne pa so umazali z napisi «W Hi. tier» m «Vv Mussolini». Policija Jfe uvedia preiskavo. Skoda je cenjena na prilično 100.000 lir. Zaradi lega zločinskega napada, ki »e lahko primerja edino z uobo najnujšega lašistisnega terorja, je vse ljudstvo zelo ogorčeno m zahteva, da se policija resno pobriga za izsleditev krivcev, ki morajo Diti strogo kaznovani. Ali mislijo morda H neznani fašistični banditi, da bodo na ta način ustrahovali slovenske starše, ki pošiljajo svoje otroke o otroški vrtec? —o—■ Prosvetno društvo «Lonjer - Ka-tinara priredi v četrtek Iti. januarja t. 1. v dvorani P. D. «Škamperle» pri Sv. Ivanu igro «UROKI» M. Feleja v štairih dejanjih. Začetek ob 20. uri. Sodeluje lonjer-sko-katinarski pevski zbor. Udeležite se polnoštevilno lepe predstave. SHPZ javlja vsem prosvetnim društvom, da ima na razpolago enotne društvene izkaznice, ki naj si jih društva čimprej nabavijo. ve želje se seveda niso izpolnile. S svojo borbo proti imperializmu in njegovim hlapcem je dalo «Delo» obenem pomoč trpečim jugoslovanskim narodom in je še posebno ob svoji I. obletnici deležno splošne mednarodne solidarnosti. Visoko priznanje tej borbi je brez dvoma pozurav, ki ga je poslat tov. Togliatti. ta pozuravm telegram je vse ooctnslvo sprejelo z burnim m navdušenim ploskanjem. V zaključku svojega govora je tov. Mitkq pozval vse demokrate naj se še tesneje strnejo okrog svojega naprednega glasila, ki ga čakajo še nove in težke borbe. Spregovoril je nato tov- Vidali, ki je podal kratko zgodovino starega «Dela», ki je pričelo izhajali v Trstu po prvi svetovni vojni. Tov. Vidali je v svojem govoru orisal težke borbe ustanoviteljev takratnega «Dela» in njihovo visoko intemacionalisicno zavesi. V nadaljenjem je poudaril važen doprinos današnjega «Dela» za utrditev slovansko-italijanskega bratstva in borbe proti titotašizmu in imperializmu Oba govora so vsi prisotni pozdravili z navdušenim ploskanjem. Ob zaključku proslave je pevski zbor «Cassano» zapel še tri pesmi. Sledil je ples ki je trajal pozno v noč. S svojo številno udeležbo na tej proslavi so slovenske in italijanske demokratične množice ponovno in konkretno dokazale svojo solidarnost in zaupanje do našega borbenega časopisa. KAKŠNI NOVINARJI? Cim bolj se bliža kongres Enotnih sindikatov, tem besnejši postajajo titofašisti, ki skušajo na vse mogoče in nemogoče načine razbiti enotne delavske vrste in razrušiti našo sindikalno organizacijo. Ker je njihov splošni načrt klavrno propadel, so se v zadnjem času spravili z vso jezo in onemoglim besom nad posamezne strokovne zveze ES. Svoje razbijaške manevre so to pot osredotočili na tiskarske delavce, stavce in novinarje. Kot poroča «Primorski» so se pretekli petek sestali uslužbenci tiska in novinarji. Govoril jim je, kot običajno «novinar» . . . Bortolo Petronio. Lahko si pač predstavljamo kdo je prišel na sestanek, ki ga je po nalogu fašističnega «federali-ja» Babiča sklical poklieni policijski vohun Bortolo Petronio, človek, ki mu še na misel ne pride delavska borba in tem manj sindikalne organizije. Element pač, ki muzi ualeiiUi, ki ga najootj macino piana, in e uvonumo, ua so piatii utiuzoenci «prostuvoijono», puc z namigom «ua zgoraj». Nic posebnega ve so lahko sklicali skupino ljudi, ki so v njihovi službi m bi jin v nasprotnem primeru prav gotovo vrgli na cesto. Kje so pa u njihovi «novinarji»? Kdo je bil prisoten? Pač skupina dobro plačanih mazačev papirja, udbovskih špijo-nov in koristolovcev, ki jim je edina m največja skrb mastna mesečna plača in razne doklade za «udbovske usluge». Da bi razbil enotne vrste stavcev, se je zloglasni Bortolo jxislu-žil celo članov fašistične MSI in italijanskih nacionalistov. Ta «tri-umvirat» je sklical v nedeljo neko «sindikalno zborovanje», ki je pa za organizatorji izpadlo zelo slabo. Predstavniki ES so javno razkrinkali podlo delovanje tega «triumvirata», ki je s tem klavrno propadel. -, TE DENSI-<1 KOLEDARČEK Sobota 14 Hilarij Nedelja 15 Pavel Ponedeljek 16 Marcel Torek 17 Anton h Sreda 18 Vera (Zadnji krajec 8.59) Četrtek 19 Marij Petek 20 Fabijan Vremenski pregovor: ojj Ce se v prosine o (januarju) iP-i mušice, so v malem travnu (*™ lu) še dobre rokavice. Spominski dnevi: ^ 17. 1945 je RA premagala Ne"1 pri Varšavi in jo nato zased ' 18. 1943 je RA strla blokado Le»1 grada. 19. 1876 se je rodil na Premu V nik .Dragotin Kette. RADIO TRST II. Sobota: 13.40 Slovenski naroi motivi; 0 Glasbeno potov» 1830 Oddaja za najmlajše - Ko»™ svinca, orientalska pravljica; Klavirski koncert pianistke 21-1« Mi^ Sancinove; 22 Plesna glasba »z teklih časov. . Nedelja; 8.45 Narodne pesrnt ■ . vaja na harmoniko Marijo Sa"v |j J2.15 Od melodije do melodije: ,, Radijski oder — Marcel Ac»8 # «Srečava se na Trinidadu», ‘P j, 4 dej.; 19 Pogovori z žectol 2{I,e gi»s: domače knjižne police; 22.30 plošče. Ponedeljek: 13 Iz češkega benega sveta; 18 Nekaj kotno ^ skladb; 20 Športna kronika; Večerne melodije; 23 Serenad romance. j| Torek: 13 Glasba po željah Mozartove in Haydnove 20 Vokalni koncert tenorista L .... na Pertota; 21 Vzori mladini . Jo- sip Jurčič; 21.30 Schubert: nija št. 7 v C-Duru. Sitnf0' Sreda: 13 Iz francoskega 8*» je; nega sveta; 18 Mamica pripev®» ^ 20 Nekaj slovanskih skladb. ^ Razgovori pred mikrofonom. Simfonični koncert. jj- Četrtek: 13 Slov. nar. m°Lv" vi vaja pevski duet, ob sPre*fjL$' harmonike; 18 Glasbeno P1®» Cf; nje; 19 Slovenščina za Slov®<(|(f 20.10 Vokalni koncert sopra*11 y Otte Ondine; 21 Radijski 0■ (V srbohrvaščini) čas: 18,1® dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol 891 zen ob sredah in nedeljah)- PRAGA y9|. (V srbohrvaščini) čas dol. 31,4; čas 16,30-17 val dol 3 N. V slovenščini) čas 17-17,18v 49,92; čas 17,15-17,45 val. dol- *'ji (V srbohrvaščini) čas 20,»1®' gj, val. dol. 49,92; čas 0,30-0,45 val-31,41. BUKAREŠTA v»l- V srbohrvaščini čas: 20,00 dol. 48,30. BUDIMPEŠTA $ (V srbohrvaščini) čas: 7, d® ^ val. do. 288,5; čas: 17 do 17,1® y dol. 549,5; čas: 17,45 do 18, V«*- #|j, 288,5: čas: 19,40 do 20 val. dol- ® j| (V slovenščini) čas: 20,45 a val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: 22 d® val. dol. 288,5. ji (V slovenščini) čas: 22,45 val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: 24 d val. dol. 549,6. VARŠAVA v*1' V sibohrvaščini) čas: 19,®» dol. 48,25. V S p o Spored Jutrajšnjih tekem: NOGOMET Prvenstvo Tržaškega ozemlja (na-doknadna tekma): Tovarna strojev-Skedenj, na igrišču v Boljuncu ob 14.30. Tekne za prvenstvo cone: Ponzianinl erranti-Greta, v Boljuncu od 8.30; Sv. Alojz-Partizani, v Nabrežini ob 8.45; Primorje DZ-Kolonja, v Boljuncu ob 10.30; Magdalena B-Redivo, v Nabrežini ob 10.45; A. Vivoda-Hozandra, v Boljuncu ob 12.30; Nabrežina B-Treb-če, v Nabrežini ob 14.30; Skoljet-Primorje PK B, v Trebčah ob 14.30. Počiva: Vesna. Enajsterica «Frausina», ki Je v turnirju za prvenstvo STO-Ja krepko «usidrana» na prvem mestu 1 KOŠARKA Predtekmovanja za prvenstvo STO-ja - moške ekipe: Tomasi-ICCA, na igrišču D.SZ. (ul. Conti 11) ob 8 uri; Magdalena-Arzenal A, istotam ob 9.15; D.S.Z. ES-Skoljet, istotam ob 14; Sv. A-lojz-Tovarna strojev, istotam od 15.15. Predtekmovanja za prvenstvo cone Moške ekipe: Dijaki-Arzenal B, na igriščuD.S.Z. ob 11.30; Sv. Mark-Barkovlje, na igrišču Tomasi ob 15; ACEGAT-Partizani, na igrišču D.S.Z. ob 16.30. Zenske ekipe: Magdalena-D.S.Z. ES na igrišču D.S.Z. ob 10.30; Barkovlje-FLENT, na igrišču Tomasi ob 14. uri. ODBOJKA Tomasi-D.S.Z. ES, na igrišču Tomasi ob 9. uri; Skedcnj-Sv. Mark, istotam ob 10.30 uri. Počiva dijaška ekipa. Vsa Dolina se sm^ Članek titofašistične ke» Mare Samse o «borcih gji' petletke», ki ga je objavil ^ «Primorski» je izzval sploš®*1 po vsej Dolini. Ljudje, ki prav dobro «udarnika m novatorja», se od srca smejejo nad to časti*