it prssaiso*« +Ü7 ud Holiday*. PROSVETA .YEAR XXVI Komentaiji komcdiantstvo. — Dik tatorake kapric« v pravkar zaključeni kampa-Bi primarne volitve v Cle-^ \i je besnela dnevno v kolonah dveh cleveland-ilovenskih dnevnikov in de--jedosegi» tudi V Proeveto J^iterih dopisih in člankih, ponovno opazili staro poto) komedijo. Večina priza-¡I volilcev je ni videla, niti Mbo nikdar, ker je slepa ko jímejáa noč.__ ¡Uvni boj za županske kan-■ K je vráil okoli dveh de-itov. Boj torej ni bil na-„ niti strankarski; enostaven je bil. Slo je za gole k. Slo je le za to, kdo bo I pri koritu prihodnja štiri tli dve leti. In okoli dveh i, ki se obe kosatita z demoro per jan ico, ki ju nič dru-i ne loči ko ime in oblika i ter morda barva las, je bil krik, toliko srda in toliko ,jnja, podtikanja in oprav-j« - kakor da gre za življe-ili smrt vseh prebivalcev v irelandu. Wino slovenskih delavcev, ki ¡ v Clevelandu, so pognali v drugega proti drugemu za-dveh tepcev, ki sta mlatila [po drugem samó zaradi ike službe in plače, za nič Ako ni bila to kome-tedaj ne vemo kaj naj pota izraz. Vzlic temu so se li obeh tepcev držali sll-mno in izlivali svoje kon-ctne strasti s takšno vnemo, da jim grozi "večno polje", če ne zmaga njihov kandidat. Ako hoče čitatel j spoznati brezkrvnost in tipično ja-t demokratske ali republi- ie lokalne politike kjerkoli Združenih državah, naj opa-primarne kampanje. Na-itao bo izvedel vse lumparije kandidatov te ali one do-»tne stranke. Sami si jih izpovedali! Za politične med imigranti, ki se delavno važne in visoke, je to ije kavsanje kajpada vrhu-vieh važnosti. Se v poznih niso toliko odrasli, da bi se Hi, kako smešni so vsi sku- fc tem pa vlečejo za nos več-«**o naAeKa delavstva. To Wj žalostno ko smešno. Nič lio od vse komedije — saj •^ne razlike, če je iupan ■bratski Peter ali demokrat-J«vel. ali če je republikan-|«n ali republikanski Dick temu ne razburjajo do J* Zarea lepa politika in *P* lokalno slovensko vod-rte brozge! Nič ni čudnega, * «»venski živelj v A meri-¡J*« plazi ne še po štirih, Po nagem trebuhu — po-prevar jen in ponižan koncih in krajih. teo «voJ(ttvo reakcionar-•ttatorjev je, da diktirajo osebne navade %in način • «^solini je pomagal pa- • Nu proti kratkim kri-,7 Ta I>oj se je sicer obnoM., ^ ^ ^ iu|{> «diktator začel vročo kam ¿'T Unk0iti -J"1 Lhfx" f»«bele in okrog- ffiit' ** 10 * f^tlč-¿^ske lepote. "T1 Bu ^ tO izpodletl strani pa Hitler ho-lT; ^nuino mršave Nem-JJJJ'1 J*. ženskam ni In*nja v matemati- po- . a»r.., .--"i" v maten ^ ™'ovju, zgodovini, I in v allčnem; Cy^M^in viéjt |*| N 0Tt*J'ti a temi učnimi \ruv tako so nemški vojno GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE —^^ " ——g.-zwmmr i - - ^o^^^J^T^T Chicago, 111., petek, 6. oktobra (October 6), 1933. Aeasftanea for aufllnf it .p^ui ^ ^ —3BPCLh«, naa u y^g Urodailkt ta apravailki prostori mit t. LawndaW ava Offlco of Pttblioatioa; MAT South Uwod.lt Art TaWphoaa. Rockwall 4004 Subscription |6.00 Toarly STEV.—NUMBER 196 L1*'" križarsko lr' Pud ran j«___ ' niao škodljive «ečnejše kakor ka- REBELNIRBDAR JI ROtEJO KON ČATIZ UPOROM "Prick mora priznati unijo," še vedno doni v znpadni Penni. Revolta proti voditeljem U. M. W. Illinoinka situacija • ———. Harrisburg, I1L, 5. okt. — Danes zjutraj so v tem mestu izbruhnili veliki izgredi med rudarji dveh unij. Cez 1500 rudarjev Progresivne unije je obkolilo premogovnik No. 43 Pea-body Coal kompanije. Več osel) je bilo ranjenih in šest hiš je bilo dinamitiranih. Iz Spring-fielda so dospele štiri kompanije državne milice. CenterviUe, Pa. — (FP) — "Ne gremo na delo, dokler Frick ne prizna unije," je bil gromo-vit odgovor 10,000 do 26,000 rudarjev na vprašanje njih mili-tantnega voditelja Martina Ry-ana, ki jih je vprašal na enem od največjih shodov, kaj name-ravajo storiti. To je odgovor antiunijskim operatorjem, glavnim voditeljem UMW in Niri, ki si prizadevajo, da bi. zdrobili uporni duh rebelnih rudarjev. Kakor vsi prejšnji, je skrahiral tudi zadnji poskus, da bi pridobili rudarje, naj se vrnejo na delo. Na tem shodu, ki se je vršil na vznožju nekega hriba, so imeli deputacije tudi rudarji iz centralne Pennsylvanije. Neki zamorski rudar is 2. distrikta je rekel, da je bil na shod poslan, ker žele tamkajšnji rudarji izvedeti resnico o položaju. "Prišel sem, da se prepričam, koliko je resnice na trditvi miših voditeljev, da ste se vrmli na delo." Stavkarji so mu viharno aplavdirali, ko je rekel, da jih rudarji v centralni Penn-iylvaniji ne bodo pustili na cedilu. "Ce pride tako daleč, da streljajo na vas, smo tudi mi pripravljeni biti z vtmi vred postreljeni." In zopet se je ,o-zrtčje streslo od gromovitega pritrjevanja tem besedam. To je bila le ena dramatična epizoda tega shoda, na katerega so rudarji prišli v tisočih avtih in trukih iz širokega stavkovnega okrožja. Ob okrajni cesti na obeh straneh je bila vrsts vozil pet milj dolgs. Druga epizoda je bila odprta revolta stavkarjev proti voditeljem UMW. Martin Ryan je ti sočero množico vprsšal, če so zadovoljni z voditelji 4. rudarskega distrikta, ki objems koksovo polje. Ta distrikt je bil zadnjih 40 let le na papirju in šele sedaj so izgledi, da bodo rudarji do bili unijo. Kakor običajno, je Lewis nastavil provizorične voditelje. Feeney je distriktni predsednik, ki se ps med rebel-nirai rudarji že več dni ni poka-zal. Ko je Ryan vprašal rudarje Če ao zadovoljni s provizorični mi uradniki, je zagrmelo, ds ne. "Mi hočemo bojevite ursd nike," je bil odgovor. Rysn Je sugestiral, naj takoj izvolijo nove, kar na shodu. Ker se pa ru-darjem ta procedura ni dopadla in gotovo ni v smislu prsvil or ganlzacije, je bil sentiment ru-darjev, da izvolijo svoje ursdni ke v bližnji bodočnosti. Iz tega in podobnih incidentov je razvidno, da je upor rudar-Jev naperjen ne le proti Fri-ckovi kompanijl. marveč tudf proti Lewisovi administraciji ki smatra-to stavkovno gibsnj« za Ryanovo "unijo". To mne nje je izrazil neki "organize-tor" rudarske unije, ki je dobi besedo In sUvkarJem povedal, da je shod "nelegalen", da Je on "za UMW in ne za Ryanovo unijo". 8 svojim govorom ps ni prišel daleč, ker Je bil po-tegnjen s govorniškega truka Drugi organziator unij« J« bi bolj previden in je govoril o solidarnosti delavstvs i (psiJe us I. straši-1 Delavci Anglije proti vsaki vójjni (í enera In i štrajk in totalna razorožitev sta dve glavni sred* stvi London, 5. okt. — Dejavska stranka v Angliji se je včeraj na svoji konferenci v Hastingsu izrekla za generalno stavko kot sredstvo proti vsaki vojni in sprejela resolucijo totalne razo« rožitve. Resolucija zahteva ne le popolnega razoroženja vseh, držav, temveč tudi ustanovitev mednarodne policij^ odpravo vseh privatnih podjetij za izdelovanje orožja in munipije ter strogo mednarodno inšpekcijo in kontrolo za izvršitev razoroži-tvenih pogodb. Arthur Henderson, eden voditeljev stranke in bivši delavski zunanji miniatur, zdaj pa predsednik mednarodne razoro-žitvene konference, je dejal: "Brez iskrenega sodelovanja Združenih držav in Sovjetske unije ne bo uspeha na razoroži-tveni konferenci. Pot v Washington in Moskvo drži skozi 2e-nevo. Ako hočemo premagati vojno, moramo najprej odpraviti' naciontlne ustsnove in opremo, iz katere se vojne skuhajo, nadalje moramo odpraviti vse privatne interese, ki žive od vojne." ArtlMlJi M»li«V Diktator Dollfuss igra vlogo heroja Dunaj, 5. okt. — Danes je u-gotovljeno, da je bil Rudolf Den» til, ki je v torek streljal na Dolt-fussa, v zvezi z avstrijskimi hi-tlerjevci. Izvedelo te je, da je^ bil Dertil dva dni prej na Bta^|»aavljena jerskem, kjer je središče naci-jev v Avstriji. Štajerski "hajm-verovci" so se ločili od avstrijskih fašistov in se navdušujejo za Hitlerja. Včeraj so aretirali večje Stavilo oseb na Štajerskem, s katerimi je atentator občeval; are-tirana je tudi njegova mati, brat in očim, ki je navdušen na-cij. Dertil sam še ni priznal, da j e v kaki zvezi s hitlerjevci.' Med tem ps krščanski socialisti 1)0 je j o slavo Dollfussu kot velikemu junaku in mučenlku, ki trpi za neodvisnost Avstrije. Ves avstrijski klerofašizem se mu klanja in ga odeva s sijajem mučeništva. i Dtlovodjt odgovorni z« smrt 27 Mav*v Katastrofa v \a* Angelesu po-I sledica nesposobnost i in zani-krnosti I ¿os Angele*, Cal. - Oflciel-na preiskava glede vzrokov požara, ki je v torek uničil mestni Griffith park in v katerem Je zgorelo 27 brezposelnih revežev, ki jih je mesto nsjelo, da popravljajo omenjeno zabavišče, je doslej odkrils, da so za žrtve odgovorni delovodje. Histerični delovodje so pognali grupe de lavcev v smrt, ko so Jim veleli gasiti goreče lesov je, dssl bi lsh ko vedeli, ds je to bilo nemogoče; pos Is 1 i so delavce v smrtno past, iz kstere se niso mogli rt-4lti« ♦ „ Število žrtev še ni ugotovljeno. Doslej so izgrebll iz pogori-šča 27 ožganih trupel. Koliko Jih še Um leži, nI znano. Policija napadla pifcaU San Dlego,- — Tride«* stavkarjev Je bilo ranjenih in veliko število aretiranih, ko Je poUciju navalila na stavkovno stražo, ki Je plkHlrala neko tu-kajinjo tovarno. ZlaUritffcalei se «rgaaizirsjo Vlctor. Coio. — 43 "placer" ru-darjev ali zlatoiakalcev je pod pisalo peticijo za čarUr nove u. nI je zlatoiskalcev, katero je or-ganiziral socialistični organ Iga- tor l T. Undls. STAVKAJEKLARSKIH DELAVCEV IA VZHODU Zahtevajo priznanje unije in zvišanje plač. Unljaki vodite-I ji gledajo mrko na revolto. Uradniki kompanijake unije dezertirall Weirton. W. Va. — (FP) — Spontana s^vka 10,000 delavcev pri National Steel kompanijl je prva večja stavka v jeklarski industriji od leta 1919. Tri tovarne te družbe v Weirtonu in okolici so prenehale z obratom. Stavka je pričela spontano. Provocirala jo je družba. Pri-%ôela se je v oddelku za valjanje jekla. Ker delavci niso hoteli delsti nt večernem šlhtu v nedeljo, je družbt ntjelt črnce. Ko so v pondeljek prišli v tovarno delavci nočnega šihta in so videli, kako jih skuša kom-panija izigrati, je mahoma nastala stavka po vsej tovarni. Drugi dan se je rastegnlla tudi na dnevne detavoe in nato na oetali dve družblni tovarni v tem distriktu. Plameni révolté so hušknlll po vsej jeklarski dolini ob reki Ohio in je možnost, da stavka zavzame večje dimen-4Je. Glavna zahteva stavkarjev je priznanje Amalgamated Association of Iron, Steel A Tin Workers ter zvišanje plač vsaj na tisto stopnjo kakor so bile pred skrajšanjem delovnika od-nosno pred uvedbo pravilnika. Družba dosedaj noče nič slišati o priznanju unije. Stavkar-jem je povedala, da »e je pri-pogtti — s svojo, komptnijsko unijo, deltvci pt o tej uniji in proceduri ne mtrt-Jo nič slišati. Voditelji krajev-ne unije pravijo, da je B0% u-radnikov kompanljske unije de-sortiralo In to pristopili v A-m a J ga m a ted Association. Družba je delavce forsirala v svojo unijo, proti kateri pa so zrevol-tirali. Uradniki Amalgamated Association nič ne prikrivajo svoje nezadovoljnosti napram tej revoltl. Podpredsednik E. W. Miller je rekel delavcém, da so na "wildcat" ali nelegalni stavki. "Prelomili ste pravila organizacije, ampak ml bomo skušali, kar je v naši moči, da vas izvlečemo iz te situacije. Najbolje je, da greste domov in o-stanete mirni," je bil njegov nasvet po izbruhu stavke, Rezultat tega je bila večja konfuzija. Prvih par dni ni ni-kdo skušal organizirati piketnu straže. To situacijo so izrabili organizatorji in pripadniki levičarske jeklarske unije, ki so pričeli med stavkarji z agitacijo za izvolitev stavkovnega odbora štiridesetih, ki naj izdela zahteve in organisira piketno delo. Poleg Weirtona je stavka tu di v Clarksburgu, W. Va., ter v Steubenvlllu, O. V 8t*ul»nvil-lu je poleg tovarno National Stoel Co. tudi ena največjih jeklarn pod imenom l4tHHIe U, 8. Steel korporacije. Plameni révolte ogrožajo tudi to Jeklar no. Tudi Je možnost splošne jeklarske stavke po vsej dolini, od PitUburgha do Wheelinga. Izbruhnila je že v Ambridgu. Pa., pri Hpang-Chalfant kompanijl, kjer js v sredo prišlo e ga je »lilo nad Cerknico in drugo nad IAko in Ribnico. V Ribnici je voda šalila trg in vdrla v hiše; odnesla je predmete in rasdrla ceste. Povodenj je zadela tudi GuŠtanj in vsa Mdiika dolina Je bila pod vodo. Jeklarna v Ravnah je bila talita. Kamniška Bistrica Je tudi pobesnela in popUvtla bližnje kraje. Po prvih vesteh sta tam utonila dva otroka IX Kokrškega sedla. Narasla je tudi Krka in zalila vasi, polja In easte v novomeškem sresu. Promet med Kočevjem ln Novim mestom je bil pretrgan. Mirna je bila odreiana od cele doline. Poplava Je dosegla nižine ob Koetanjevicl in Krškem. Vlaki so prenehali vositl, ker je bila proga v več krajih šalita in zrshljana. Na ljubljanskem barju, v ribniški kotlini in po SavlnJaki dolini so bila uničena vsa polja in vrtovi; drevje je polomljeno in ponekod iiruvtno s korenlntml vred. Mnogo ftlvlne je utonilo. Pri Rimskih Topllctlrje Btvlnjt odnesla most. Koliko ljudi je mrtvih in koliko maša vsa škoda, te prve vesti še ne morejo povedati Vendar je gotovo, da Je škoda kolo-salna ln nesreča revnih ljudi nepopisna. Revttlna bo gram* to slmo, kajti vodt Je odnesla in uničllt po dollnth vae letošnje pridelke ln porušila nebroj hiš, mostov in drugih stavb ter rasdrla ceste. Poiifilfo primal, da il imol pomi|«6ov Obtoženih komunistov al prej videl. Nedolšaoat štirih obtožencev jasno itpričtnt Kralj Akkaandor v Carigrada Istanbul, Turčija, ft. okt. — Jugoslovanski kralj Aleksander je včeraj dospel sem na razgovore s ¿urškim predsednikom Kemalom. Navzoč je tudi bivši grški premiar Vsnisaioa. Razgovori se tičejo nove balkanske entente Aleksander je prvi monarch, kl je oblakal turško republika. . ..¿tllfl Leipzig, Nemčija, 6. okt. — Sodna obravnava proti Marlnu-su Van der Lubbeju in štirim komunistom saradi poiiga zbornične palače v Berlinu se je včeraj obnovila pred tukajšnjim vrhovnim sodiščem. Van dar Lübbe Je bfl ponovno zaslišan, da potrdi svojo iveso z obtoženimi komunisti, ampak na veliko pre< aenečenje sodnikov in tollteljev Je odgovoril, da nI Imel pomaga-čev pri činu izžiga. Ogenj je podtaknil sam. Bolgsrskl komunist Dimitrov je ponovno razburil sodnika, ko Je med izpraševanjem Van der Lubbeja skočil pokonci in za-vpil: "Vprašam Marinusa Van der Lubbeja, naj pove, Če me Js kdaj prej videl in če Je l*sttal ln govoril s Tor-glerjem in ostalima Bolgaroma. Komunist Tolgler Js izjavil, da ni prej posnal Van der Lub-baja niti treh Bolgarov. Bolgari in Holend«* so |>otrdlli, da js to res Predsedujoči sodnik Wilhelm Buengcr Je dejal, da je preiskava dognala, ds enemu samemu človiku bi bilo nemogoče zanetiti ogenj. Nato Js vprašal Van der Lubbeja: "Kdo ti Je pomagal r "Nihče," Je odgovoril Van der Lübbe. Kljub Umu vztrajajo tožlte-IJI, da so Tor gier In trije Bolgari bili v slMiriiwwm poalopju tisti dan pr«d požarom in so govorili * Van 'U-r Lübbe Jam. Izkopali zlato k Kopenhagen, Danska, ft. okt. - Ko so zadnje dni kopali pod tlakom glavnega trga v bližnjem Ucu, ao našli krono iz čists-zlata Poleg krone je bila zlata verižica s križam. Dom nava da Je krono zakopal kralj iKrlstian IL. kl se je leta 1**2 skrival tamkaj. Stivkoval val v avtal h- o «Iliriji Izgledi kažejo, da bo moral tudi Ford prisaat! unijo Detroit, Mich. — (FP) — Avt. ne tovarne v Detroltu je sajel drugi stavkovni val. Krog 20,-000 delsvoev Je v tem momentu v boju sa priznanje unije in drugih zahtev. Stavka je v teku tudi v Fllntu in drugih meatlh, kjer Ima General Motors Co. svo-Je tovarne. Stavko proti Murray Body Corp., ki ladeluje avtna ogrodja sa Fordovo in nekatere druge kompanije, vodi Fred Caderwall, organise tor Metal ft Mschlnari Workers unije, ki Je pridružena IWW. Pričakuje se, da se bodo stavki pridružili tudi delavci, ki so uposleni pri Briggs Body Co. v ^Highland Parku. Stavka avtnlh delavcev v For-dovl tovarni v Chasterju, Pa., ja bil prvi močni udarec Fordovi dl-nastlji, ki Je raje zaprla tovarno ko bi priznala unijo. Govorica s« širijo, da bo Ford premestil svoje tovarna v Norfolk, Va., ali pa v Buffalo, N. Y„ "kjer nI da-lavaklh nemirov". Nedavne zmaga delavcev proti Briggs Co. in Bowers Roller-Bearing Co., ki zalagata Fordovo kompenijo z raznimi avtnlmi izdelki, smatrajo tukaj kot prvi korak k eventualni unionliaciji 70,000 delavcev v tukajšnjih Fordovih tovarnah, Hovjetake težke industrije nt-preda jejo Moekva, 5 okt. — Bovjetl so začeli kampanjo aa dvig težkih industrij v zadnjem četrtletju tega lata. V zadnjih treh mesa-cih so te industrije precej napredovale v primeri s lanskim letom. Produkcija sirovega lele-sa je narasla na 23,6*4 ton in jekla na 22^7,'i ton; lani v tem čaau je bila 16,000 in 14.000 ton. Produkcija premoga tnaša danee dnevno povprečno 200,000 ton, d očim Ja bila pred letom dni 160,000 ton. Program sa zadnje četrtletja leta 1036 je 244,000 dnevnih trm premoga, 16,000 ton sirovega želesa ln 24,000 ton jekla. FROSVETA THE ENLMHTPNMEMT u> m LAtTuiKA »ummea MAllbOMB M I« Mi PODPORNI J fcr Htfelaliii M tAruif» drU»* (We* CM- —Hi Krni* M «« m - T SUS*u«; - »j-**«-» «Mm -U I-. »t» •• ** " ___ rmtmt O «Mai (JSTcSi®) o"*4* * CklM* »»d CkMT« Iti» i« miM hm p« r-' p« «t*oion will MK b« r«»rn* M TM, PB08VETA Kit t*. Leweiel* A»*-. Hat» OF THE~m;CAATEP •tik ■ IMm* Glasovi iz nciéêlbih h raznih krajev Zanimive Domač drobiž Obiskovalci raz*tove, Chicago. - Svetovno razsta-vo in urad SNPJ »o obiskali: John Agnich, Eveleth, Minn. Clevelandske volitve Cleveland. — Pri primarnih volitvah zadnji torek »o bili no-rainirani štirje slovenski alder-man»ki kandidatje in eden Hrvat. Zmagoviti Slovenci ho Geo. Travnikar v 2. wardi, John Novak in William Kenick v 28. ward! in Anton Vehovec v 32. wardi, Vehovec je dobil med vsemi tekmeci največ glasov, 2112. Barbič, socialistični kandidat v ¡riti wardi. je prejel 284 glasov. Težko ponenrečen Arma, Kan». — Pri delu v rovu ne je težko ponesrečil Martin Krušič, večletni tajnik društva št. 484 BNP/. Prebilo mu je lobanjo, vendar je upanje, da o-kreva. Zdravi ne v bolnišnici Mt. Carmel. Stara Slovenka /gorela Breezy Hill, Kan». — Tu je na živem zgorela France» Pevc Htara 76 let in doma iz Gornjega Tuhinja na Gorenj«kem, Sa-motarila je v koči in najbrž »e ji je prevrnila avetllka. Ko »o »o-nedje opazili ogenj, je bila že v »a koča v plamenu ln »tarko »o potegnili iz ognja mrtvo in v »o ožgano. 37,000 mladeničev zapustilo oiviho armado i Odšli ao domov, d« al poiščejo drugo delo Washington, D. C. — Robert Fechner, direktor Rooseveltove civilne armade za pogozdovanje in druga dela, je v aredo poročal, da je 37,000 "civilnih vojakov" že pustilo federalno aluž-bo in odšli »o domov likajoč drugega dela. V civilni armadi je ¿e vedno okrog 800,000 mladeničev. Iz taborišč v Novi Angliji odide me-»ečno okrog 1000 fantov, ki »o le aiti federalne alužbe. Ruda raka aUvke «a antracitu Wilke»-Barre, Pa. — Na tisoče rudarjev ae je odzvalo pozivu na »tavko. Prvi »o zaatavkali rudarji pri Hudaon Coal Ca, nakar »e je »tavka razširila na druge kompenije. Val premogovniki Hudaon Co. v okraju Lu-zerne, ki je center an t rac i t nega premogovnega polja, »o zaprti. V več premogovnikih v okraju l.ackawana je bil tudi ustavljen obrat. Stavko je oklicala pred kratkim uatanovljena unija Anthra-cite Minera o f Pennaylvania. Voditelji te organizacije pravijo, da ae je še 106 krajevnih unij UMWA pridružilo novi organizaciji. V kratkem bodo oklicane fttavke tudi v drugih okrajih, In či> bodo uspešne, ae bo aituacija na antracltnem polju, katerega je doslej kontrolirala UMVVA. radikalno izpremenila. Obravnava proti Tena« i ju pre- New York. — Okrajno sodišče je pristalo na predlog obrambe in odlolllo obravnavo proti Athosu Terianiju, mlademu an-tifašlstu. ki je óbioit'n. da je u-strelil svojega tovoriAa Anthonia Fierra na nekem fa&iatičnem shodu. Obramba pravi, da so Fierra ubili fašiati. Obravnava je bila preložena na 27. novembra. Di-striktni pravdnik Loacalzo j« po izjavi dveh prič izpustil pravega morilca, nekega fašista, ki je po» bejrnil neznanokam iz države, ln prldrial umorjenčev» gn prijate-Ija Tersan ia. , Kriza spaljena — "pru^periteT; iza čoška! Park Falla. Wla. — Fmancijoi-na oligarhija koja odred ju je vo-njsku in nuUrnju politiku ove zemlje, a istu izvadja formalno-s ti radi putem svog kongresa, tako je i ovoj put proturila novi" zakon pod imenom NIRA (National Industrial Recovery Act), koji ima avrhu povratak "prospe-rlteto". Od kako je usvojen taj zakon po kongresu, mnogi rad* niči, zadojeni patriotizmom, počeli su baciti kape u zrak od ve-likog veaelja, da se vračamo na-trag u "normalna" vremena I e-ru "proaperiteta". Ti lojalni Amerikanci trebali bi znati, da se bistorija ne vra-ča več stalno svojim tokom ali-jedi na pred. Covječje bice proš-lost ostavlja zad led j ima. a bu-dučn6fti gleda očima u lice — ako je svijesno! Mnogi američki "lojalni" poU-tičari, uključujuči i dio jugosla-vensklti žurnalista, tumače Uj novi ¿kkon na razne načine. Taj zakon po zdravom razumu »e ne» moža ¿nače tumačiti nego: reformiranje (krpanje) starog iz-nemoglog otreanog kapitallstič-kog sistema na račun radne klasa in siromašnih farmera. Ovo je jedna strana tog zakona, a druga jest avakako: zajednUka ko-operacija radnika I kapitalista, siromašnih farmera i mono-političkog kapitala koji je mono-polizlrao sva sredstva za proizvodnja i zemlju. Drugim rije-čima, klasnu kolaboraciju, koju au »loge džingoističke politike mondpolističkog kapitaJa godina-ma pričali da au interesi radnika (koji neposjeduje ništa doli svoje radne ruke) in kapitaliste (koji izrabi ju je radnu klasu, a mo-nopolizirno srestva proizvodnje) jednaki! Sada, prema njihovom rezonovanju i financijalne oligarhije "zakonu" treba da nastane era "mira" na zemlji i za-jedničke ko-operacije izmed ju izrabljene in izrabljivačke klase. U prvi mah financijalna oligarhija, preko svog novo-izabra-nog presjednika, je počela i pre-više obečavati radniclma, što u praksi ni je tako lahko primjeni-tl. Nakon oduljeg vremena, što je taj zakon usvojen, mnogi svi-jesnl radnicl su vidjell da je to samo jedna iluzija po radnu siro-tlnju, a više proflta za kapitaliste. a Cim se više pribllžavamo "realizaciji" tog zakona tim postaje jasnije za vse, da su predsjed^ nikove riječl samo obečanja kao Hooverova. Napokon Rooscvelt je pjfcao da če do "Labor day-a" ujKwhti pet milijona radniku. a prema službenoj statistici tajnice rada uposleno ih je samo 750, 000. Ta obečanja nlsu jiišta dru go\»to: čeka j magare, dok na rsste*(rava. Dana» »u gospoda gvijesna či njervice da nemogu ispunitl svo-jlh o ječanja in da su radnici po čeli gublti povjerenje u novog kralja. Da je tome tako, najbo lje pokazujo rudarski štrajki Pen ni i drugim državama. štrajki u drugim predjellma važne industrije. Na temelju toga počeli au priprematt javne "de monatracije" u "prilog" novog zakona, tako do se stvori povjerenje u Roosevelta. U ovom mjestu na 2$. ovog. o driUfhfl je "demonstracija" u ko-joj su s udje! ovala tri kotara — demokracija u znak "pokopa" depresije. « atvaranje povjeren-ja u Rooee volta. DomonatranJ tu b|l| rasni trgovci zajedno na avojim radniclma. a velika podu-seča sa svojim upoelenim rad niči ma. Ovdje se je najbolje ispo-Ijilo kako novi zakon Isvadja klsanu kolaboraeiju. ffdje bogati i »iromaci maš i raju aajedno pod "plavim orlom". Tvornice trube. bubnjevi lupa-ju« muzika svira, vojaka prola-zi, a na kolima ae vati drugač ko truplo od 10 nog% što je pre-at ovijalo k risu» Svijoaan rodni k poomatrajuči tu drkiaaijadu. minilo je do jo proglašen rat i po-bjeda več izvojMooo. Nakon jo održana "parada" odriani su t magoški govori« u ko j ima ae bečova ave rad no j I farmera ko, sirotinji samo do bode pokoma do ima "povjerenje" u novo«; kralja kapitala — Roosevelta Principalni govornik je pošao tako daleko i obočao rodnicima riše nego če to rodnki ima I i u prvoj fazi komunističkog poret ka. socijolitmu. Izmedju oatalog roka o je ¿Ujedete; "Tke NBA is «o krte« M^litr Frasdss I'oder the NRA every worker «vH) get foN benefit of what he produces! Izmedju toga, mnogo je revolucionarnih frazo upotr« bio u obecanju svega Ho ni je moguče u današnjem društvu. Prema kapitallatičkom rezono-vanju NRA če donesti jedna k o.-1 i alobodu, d očim nije kazano KOME?! 1 američka konatitueija kože jednakost i alobodu štan«>e a u praksi je samo ima vladajuča kloak. A da če NRA dati ava-kom radniku pod punu vrijed post svog rada — jest velika absurdnost. U današnjem društvu radniku nemože dobiti pod punu vrijednoet avog rada. Kad bi tako bilo, tada ae ovo nebi zvalo kapitalietičko društvo. O vaj demagog je bas obecao toli ko, koliko obečavaju socijalisti i komunisti. No, izmedju osta-log, govornik je naročito isti-cao, da "demonstracije" se odr-žavaju da se stvori naročito "povjerenje" u Roosevelta. Da borne, treba »tvoriti naj-prije teren, a tada če biti lahko zavladati putem fašietičke diktature financijalne oligarhije, koja je zamotana u plašt "demokracije" i dnevno ae sve više ispoljuje u praktičnim alučaje-vima. Nakon što je cirkusi joda dovršena sa demagoškim govorima, tada su "divljaci" dugačku lje-šinu koju su vozili na kolima objeaili t spalili. Evo što kože "Park Falls Herald" povodom "demonstracije": After the speaking, Old Moo Depression woo hanged to a wire stretched between tke Park Failo Garage and Oil Company building and the Wieconsin House. He wao not only hanged but he was burned." Ovo može jasno po-svjedočiti na koji stepen ljudski možak može doči u "civilizova-nom" svijetu kao Amerika. Depresij u paliti! Tak ljudi manite »a čorava posla! Depresija se ne pali tako, več treba odstraniti anarhij u proizvodnje i danšanji poredak iz kojeg proističe kriza. Tak palili ste vi i kajzera 19i 17, a on je i danas živ. Tak palite depresij u, a ona je danas, sjutra i dok bude ovog sistema biti živa. Te bolesti svi specie jalisti kapitalizma nijesu u stanju odstraniti, a kamo li da bi to odstranio Roosevelt. Sada radnici ne treba ju misliti u krizi, ista je "zauvjek" »paljena u Park FaHau, Wis. Ali usprkos, što je "kriza spal jena", radnici treba ju ovo-kove iluzije zabaciti i.prihvatiti se stvarnog rada na izgradnji svojih ekonomskih in političnih organizacija, putom kojih če biti u »tanju ne samo poboljšati radne uslove nego izvojštitl konaČ-nu pobjedu i h pod financijalno monopolističkog kapitala — imperij alizma. Zato na p red k hq-cijalizmu u ovoj zemlji, kao što ruski radnici i aeljaci realiziro-ju, usprkos što je "Kriza spa-I jena — "proaperitet" iza čo-ška." E. Movrick. 436. Dve zadružni prireditvi Woukegon, No. Chicago, lil.-Mesec oktober si je zadružništvo izbralo za zadružni mesec. Ta mesec se vrši najbolj živahna a-gitaclja za zadružništvo, pa naj al bo za izboljšanje obratovanjo podjetij, ali za boljše razumevanje zadružne misli. Prvo kot dru go je potrebno. Zadružno podjetje, pa naj tx kakršnokoli, ni tako tetko tinta noviti. težje pa je podjetje obdr- žati m širiti, ako ni znanja, ko terena podjetje potrebuje. Se težje po je za podjetje, ako ne stoji za njim z zadružništvom prepojim* mana. . Tt«a se zadružništvo dobro zaveda, zato temu dejstvu posvete največ pozornosti in dela. V dosego tega izdaja brošure, letake, prireja shode, predavanja, zabave itd. Veliko tega dela pravi Zadružna liga, pomagajo ji pa pridružene ji zadruge, bo« di si vsaka posamezno ali pa veft skupaj. Tukajšnji dve zadrugi (imamo tri, po ena ni v Ligi) bosta delali skupaj, in vsaka za se. Dne 14. oktobra ob 8. zvečer priredi shod Waukegan-No. Chi cago Coopérative Association t SND v spodnji veliki dvorani Nastopilo bo več govornikov slovenskem oz. hrvaškem jeziku. Da se Čas govornikov ne bo pre več zavlekel, bo vsakemu govorT niku čas odmerjen. To pa prvič zato, ker se občinstvo od dolgih govorov utrudi in ga je drugič težko dobiti, drugič pa zato, ker bo po končanih govorih nekoliko prigrizka in potem ples. Vse odjemalce se prosi, ne da se samo tega shotia udeleže, ampak da tu. di agitirajo zanj in pripeljejo s seboj svoje prijatelje in prfjate tjice, ako tudi niso odjemalci. Vsi »te dobrodošli ! "Dne 21. oktobra prireditito vel t, daai no videzno izgleda, da je za ljudstvo, ne bo s avojim načrtom uspel, ako ne bo odločno nastopil proti izkoriščevalcem in zmenjevalcem denarja. Treba je energične akcije v tem oziru, da se jih prisili brezpogojno na pravične zahteve ljudatva. Delovno ljudstvo moro dobiti svoje pravice do dela in poštenega plačila za njegovo pošteno delo, tako, da bo lahko pošteno živelo. Okeda je ene some kaplje delavske krvi. Toda kdo jJm-či, da se ne bo prelivala, ako se merodajni faktorji ne zganejo pravočasno!? Ali nt druge poti kot sila? Po poglejmo NRA. Kdo se jo je paslužil? Kapitalisti, zato so pa tako naglo poskočile cene, mezde pa so ostale na dnu in ¿levilo brezposelnih je še vedno ogromno. Spet špekulacija in profi-taratvo. Ubogi delavec pa plačaj ali pa stradaj. Stradaj v sredi izobilice vsega! Zato pa se lahko reče, da je NRA v prid pro-fitarjem in izkoriščevalcem, ker vlada noče nastopiti odločno, da >i vsaj delno izvedla svoj program. , V . Ko delavec prekorači 40. leto svoje starosti in če ni podlaga kapitalistični peti, zanj ni več dela. Nikar se ne trudi, da bi ga dobil Prestar si! Sedanj i sistem obe zadrugi Waukegan-No./ Chl-cago Cooperative Ass. in Coope-rative Trading Co. skupni program v SND. Začetek ob 8. zvečer v veliki dvorani. Brez dvoma bo ta prireditev zopet nekaj lepega in velikega, kakor so bile o-ne v preteklosti. Zatorej še enkrat: Ne požar bite dnevov obeh priredb in se jih zagotovo udeležite! Za izob. odsek, John Zakoviek. Poročilo iz Penne Johnetown, Pa. — Ko to pi-Šem^je pre»ogarsi:a industrija v osrednji Penni v popolnem zastoju. Samo par dni je vzelo ta-kozvanim "ponočnim jezdecem" da so kljub vsem prizadevanjem od strani oblastev okraja Cam-bria in od strani kapitalističnega tisRa, da bi jim zabranili pot, so kij uJa temu prišli v velikih karavano! iz okrajev Fayette, West-mojMind in Indiana. Skušali so jih ultaviti na okrajni meji, pa ni Šlo. Potem so ščuvali ljudi naj se oborožijo proti tem "anarhistom" in naj z njimi obračunajo. Kljub vsemu teinu ni niti en sam strel počil. Velike skupine rudarjev pa so šle od majne do maj ne in klicale svoje stanov ske tovariše na stavko iz simpa i«MMg In glej čudež ! Odziv je bil stoodstoten. Niti ena jamo ne ope rira. Delavstvo, zlasti rudarji so postali odločni v boju za svoj obstanek. Pa ni čuda. Razmere Bkrajno slabe, zaslužek pa tako mršav, da ga sploh ni bilo. Pov prečni zaslužek dobrega delavca je pod NRA znašal na dva tedna $20. S tem naj plača stanovan je, živež, raosvetljavo, kurjavo vodo, davke, plin, obresti, dru Štvo, zdravniško oskrbo itd. N čuda, da se je ljudstvo res naveličalo takih razmer, Vlnda sama bi morala biti na strani delavcev ter jih odločno projektirati v teh težkih čaaih Vlada bi morala storili vse, da se ščiti delavske pravice. Soj ima v svojih rokah vse. Ima vao ai lo, do prisili kapitaliatični svet no pogoje, ki bodo spreiemijiv to vse. Vlada ima armado in vse potrebno, do to lahko uvede v 24 urok i?rez vsakega šundra. Vs se ji ¿»do morali ukloniti. Ljud itvu gredo vae dobrine in vae narodno^ bogastvo, kajti delovno ljudstvo je pripravilo vao dobrine. I mm PETEK, 6. OKTOBRj vo ima Vdiko ^ , vršijo za naselbino m «d Pro-sto. Ah , ^ socialist, vedno prvi ob *tra naše ponoane stavbe? Pa ^ «o v leta, ko se jt ustanovili družna prodajalna, ki * a Ponos naselbini. Ali niso bi njenem rojstvu socialisti on " in an* dt delovali? Prihodnjega < arja bo ioiet, odkar se je novilo slovensko hranilno i, •ojilno društvo, ki je danes v ponos tudi med drugorod tu živečimi Amerikanci Za hovali ste to malo peščico l listov, ker jih je bilo ob ust vitvi le toliko, kolikor zahtev kon direktorjev v sličnih ust vah. Dosedaj ste se te ustano veliki meri posluževali, kei ste, da je dobra. Zakaj p nt nas kažete, ko veste, da ko nekaj pokažemo, da smo' žni, kot na ljudi, ki niso nič dni? Tu ne gre za osebe, \ slih imam ljudi, ki so bili nem povsod na straži proti ki reakciji, ki nas dam s Njihovi nasprotniki so bili elementi, ki danes operiraj« republikansko in demokri firmo, katerih cilj in plati je žep. Mi želimo, da vsaj oni, niso zgubili svoje pameti v te ne potrebuje več. Se preveč mladih in krepkih moči ima. | Či naših nasprotnikov, voli Star pri štiridesetih letih!? Ali kandidate, ki sem jih je mogoče? Mari niso dejali, da je človek pri teh letih na višku svoje moči? Da, ampak stroji so stvar zaobrnili, ker so jih vzeli v svojo oblast kapitalisti, ki jim je le za privatni profit, k vragu delavstvo. Kdo »e briga zanj? Proiit šteje vse, drugo nič. Kot državljan, zahtevaj, da se uvede zakon, ki bo odločno tirjal življenje od vsake osebe, ki prekorači to dobo starosti. Tak zakon pa naj bi v prvi vrsti veljal za vse one, ki so požrli kruh sestradanim delavskim staršem in njih otrokom. Čas prihaja, ko se bo ta nečloveški sistem.zrušil Zal* da ga večina nas, ki siqo v boju za bolje razmere, ne bomo dočakali. Ljudstvo je zaostalo v svojem mišljenju. Ljudje počasi razumevajo zahteve časa. —ch. Glavni atan delavske telenakepoe kooperative v HeMngfors«. Naš volilni boj Sirobane, Po. Menda še no-benkrat v zgodovini te dežele ni bilo opaziti take živahnosti pri volitvah v razne urade v mestih in po deželi. Ta pojav je največ povzročila depresija in marsikdo, ki ni imel nikdar v mislih kak šnega usoda ali ambicije do njega, se danes zanj poteguje. Stari uradniki ae seveda borijo, da mesta obdržijo. Mi kot socialisti posežemo v boj vsakokrat in nismo prišli letos kot novinci na pogorišče. Prišli smo spet na pozorišče radi socialističnih principov. V tej državi imamo tak sistem, da vsak svojo aplikacijo lahko vloži, pa naj pripada h katerikoli stranki. To je, da republikanec lahko dobi podpise na peticijo soc. stranke in obratno. Mi kot socialisti smo se držali svoje stranke in dobili podpise za naše kandidate na,naše peticije samo od ljudi, ki so socialistično registrirani. Medtem pa so se republikanci, ki jim gre ves kredit za polomijo v deželi, poslufili vseh strank z namenom, da nas pri primarnih volitvah popolnoma vrfejo z liste za splošne ali gla vne volitve. Za enkrat jim je iz-podletelo in boj je tukaj. To je velikega in važnega pomena >a nae. Okraj Strobane letos voli dva šolska nadzornika, dva mirovna sodnika, cestnega nadzornika, zapisnikarja, cenilca posestev in davčnega kolektorja. Soc. otran ka je odobrila kandidaturo au saptaikorja sod mg a Johne Ko-klicha. za cenilca posestev s. Johna žigmana. sa cestnega nadzornike a. Antona Slanovioha in n davčnega kolektorje pa Mihaela Vrhovnika. Čeprav ao naši noaprotaiki hoteli a pijačo vse nate volilce omamiti, da naa vržejo a I late. se Jfm to nakano ni pooročila. Sem pa tam se sliši argument, češ, do mi nismo upravičeni boriti se so javne ur»«le. Prvič, da nimamo sposobnih moči, drugič pa. da Slovenec proti Slovencu ne bi »mol kandidirati Nasprotniki noj povedo evoje zaaluge, mi po bomo branili našo soe misel n delo soc. elementa, ki ima v tem več zaslug. Vzemimo društvo "Postojnska jama" št 138 SNPJ. To društ- n»| zgoraj. Lahko ste gotovi, do vršili svoje delo poáteno I stno, ako bodo izvoljeni. ( že sedaj udejstvujejo v stranki za odpravo krivic. Ob prifiki se še oglasim! bo treba še kakšnega poji našim nasprotnikom, če bo navajali svoje zasluge. John Terteij, 1 LISTNICA UREDNIŠT Waukegan, Illv F. I,: poročilo, oddano 29. sept., lo prepozno dostavljeno, ga pravočasno priobčili. Za je bila na pošti. Oikaika policija oviri »vaos!! slavkarje Podružnica Civil Likertie» vložilo tožbe proti polici radi nelegalnih aretacij k Chicago. - (FP) - S jproti Kimball Co. je bila s jinjunkcijami in aretacija« ketov. Pikete je policija dla v naj zanikrne j še pn stare bridewelake jetniénk katerih kar mrgoli mrčesa dno jih je odpeljala v zapo je silovito pretepls. Kri NBA avtoriteta, kateri so karji predložili svoje u glede minimalne tedenske $15 za ženske in od $18 ^M galne aMscije stavkah Nizke me* ^ Washington. krajevne ske federacije, k. so vi jene med lesni«» p¿n¡h drla va h. P^f mu stanu lesne kompsnije kstenr a "-3d ar^SS? n. » ur Uk". maja I* »"2 M ^ % OKTOBRA revščino je bil v čudnem kontrastu z bleskom in sijgjem zlatih ornatov in simbolov katolicizma Amerike, v katerih so se svetili najvišji predstavniki cerkve na odru in okoli njega. Na sredi odra je na pozlačenem stolu sedel kardinal Hayes v škrlat-nem plašču in naokoli so sijali v pozlačenih in svilnih oblačilih Škofje iz vse dežele, na Roose-veltovi desnici je pa blestel nadškof Giovanni Cicograri, pape-ški delegat. Razume se, da se je predsednik nerodno počutil v tej druž-bi, ki predstavlja največje svetno bogastvo na svetu, obenem pa naglaša dobrodelnost kot svojo najvišjo čednost. Delo pri javnem projektu usta-* vljono Cleveland, O. — Gradnja odvodnih kanalov v tem mestu je bila ustavljena, ko je prišlo na dan, da so delavci prejemali od 15 do 30 centov na uro, kar je bila kršitev tako Nire kot mestnega čarterja. Zadnji določa, da ne sme noben podjetnik, ki dobi pogodbo za gradnjo kakega mestnega projekta, plačevati delavcem manj ko 50 centov na uro Proti nizkim plačam se je prva pritožila zidarska unija, nakar sc sledile druge pritožbe. REBKl.NI RUDARJI NOČEJO KONČATI 2 IIPOKOM (Nadaljevanje s I. strani.) Na delo *e je vrnilo dosedaj k nekaj tisoč rudarjev izven koksovega okrožja. Ce se bo pa stavka nadaljevala, in izgleda da se bo, . dokkr se jeklarski trust ne poda in prizna unijo, je skoraj gotovo, da se bodo ao-pet pridružili m ta v kar jeni. Q. aračje po vaej aapadni Pennsyl-vmniji je tako prepojeno z rebrnim duhom, da brc* prizna-aja unije ne more nihče pregovoriti rudarjev, da bi ae vrnili «Wo. Ta duh ae širi tudi med jeklarskimi delavci. Springfield, III. — Governer Homer je v četrtek aranžiral konferenco med operatorji in predstavniki obeh rudarskih u-nij z« izravnavo spora. Na konferenco je prišel iz Washingto-na Donald Richberg, glavni pravdni svetovalec Nire. Njegova naloga je, da izravna bratomorni boj med obema organi-zacijama. Ni pa dosti upanja, da bo pri tem uspel. V okraju Saline je bilo v noči od srede na četrtek bombardiranih ¿est domov progresivnih rudarjev in prišlo je tudi do streljanja. V okraj je bila poslana milica. Boj med obema frakcijama je ponovno vzplam-tel, ko so progresivni rudarji zagrozili h piketiranjem rovov, v katerih delajo importirani skebi. Za illinoiske rudarje je situacija kritična in postaja bolj in bolj kritična z vsakim dnevom. Do sedaj so progresivni rudarji upali, da jim bo Šla na roko vlada v Washingtonu. Ni pa nobene podlage za to upanje, ker je Lewisova moč prevelika. Dobri opazovalci tudi pravijo, da so voditelje progresivne uni-Je dobili pod svoj vpliv republikanski in demokratski politični boasi, reakcionarni odvetniki, ki 1 ao glavni odbor pridobili za aodnijsko postopanje proti operatorjem, kai* pa je le Urra. — ■■ ■ I ----- • -- «■'!■» PodporM J>d«oti\ 16.»7-59 Se. Lawndsle Are* Chicago, III. Tel. Rockwell 4904 GLAVNI ODBOR S. N.P. J. UPRAVNI ODSEK: VINCENT CAIN K AR, predaednik... .2057 S. Lewndale Ave., Chicago, III. FRED A. VIDER, gl. tajtrik.........»657 8. Uwndale Ave„ Chicago, III. LAWRENCE GRADISHKK, tej.bol.eckl.2AA7 S. Lawndak. Ave, Chicego, III JOHN VOGRICH. «I. blagajnik......2047 S. Uwndele Ava., Chicago, III. FILIP GODINA, upravitelj glasila,.. .2057 S. LawndaJe Ave., Chicago, 111. JOHN MOUCK, urednik glasila......2007 S. Lewndale Ave., Chicago, III ODBORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......000 E. 74th St., Cleveland, O. JOHN E. LOK A K JR., drugI podpredsednik.. I IM K. 170th St., Cleveland, O. GOSPODARSKIODSRK: % MATH PETROVIČ H, predsednik...........hm K. 140th SL, Cleveland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............2H2 Seneca Ave., Brooklyn, N. Y. JOHN OL1P...................142 S. Prospect Ava, Clarendon Hills, IU. POROTNI ODSEK i JOHN GORÄEK, predsednik..............414 W. Hay 8t., Springfield, III ANTON ftULAR...................................Box 27, Arma, Kans. JOHN TRČBU..................................Bos 247, Rtrabane, Pa. FRANK PODBOJ.................................Box 61, Parkhitl, Pa. FRANK BARB1CH.......................1216 E. 174th St., Cleveland, O. NADZORNI ODSEK t FRANK ZAITZ, predsednik..................103» W. 20th St.. Chicagc, III FRED MALGAI...............................24 Central Park, Peru. Ill JACOB AMBROZICH......................418 Pierce fit., Evaleth, Minn, Govoril je na federaciji katoliških dobrodelnih organizacij v New York« New York.—Predsednik Roosevelt je v sredo zvečer govoril na konferenci katoliških dobrodelnih organizacij Združenih držav in ob tej priliki je dejal, da je "najhujša borba za odpravo depresije in obnovo prosperite-te šele pred nami." Vse to, kar «e godi od zadnje pomladi, ko je nastopila demokratska administracija, so le preliminarnosti a-H priprave za odločilen boj, ki prihaja. Kljub temu je Roosevelt optimistično naznanil, da je vojna z depresijo že zmagovita — "a-meriški duh, ki je prvotno premagal divjino in od pionirske dobe dalje zmagal v vsaki krizi, ta duh, ki mora vedno biti duh pravičnosti, duh kooperacije, po-žrtvovaaja in sosednosti, bo tudi zdaj zmagovalec" — in končni triumf je gotova stvar. Rooseveltov govor o boju z nil'® f W raiToiax Tudi Virginia glasovala proti prohiblelji Richmond, Va. — Zadnji torek je država Virginija, najšta-rejša kolonija v Ameriki, volila delegate za ratifikacijsko konvencijo in mokra lista je zmagala z večino dveh proti enemu. Istočasno so volilci z enako večino odobrili načrt kontrolne komisije, ki zamenja državno pro-hibicijo. (S tem je število drŽav, ki so v nepretrgani vrsti glasovale za odpravo prohibicije, naraslo na 32. Potrebne so še Štiri države za popolno zmago mokrote. Prihodnji torek voli Flotida in konec pride 7. novembra, ko bo volilo nadaljnjih šest drŽav.) Deaet kaznjencev m podvrglo na in ki imajo pikati kaznjence, bolezni aa poakušnjo/, Zdravniki bodo na ta način do- Jackson, Miss. — Deset kaa- K'1«". ti komarji raznašajo njencev v tukajšnji državni Jet- «P»^« bolezen. Governer Je ob- nišnicl je prevzelo vlogo mor- *Jub» desetorlci kaznjencev, da skih prašičkov, da zdravniki na vsakdo izmed njih, ki prestane njih eksperimentirajo s svojimi bolezen, bo izpuščen iz zapora. poskušnjami. Katnjcnci so lapr- MlidlllBkl list ti v poaebni sobi bolnišnice v „,!?; ... .h kaznilnici in z njimi vred ao ko- niJboljU HlMeAltk Rt slo- marji, ki so Jih dobili ia St. Loui- vcinsko mladino! m ciste ÉËjtt ggf H FINIM TOBAKOM VHled tega Liiokien tako dobro vlečejo Opasili sir in rettlli glsilki», mak* memt» gorilno kakovost, ki tvori v toliki meri enačaj turkjra , . , Okrogle In čieto oladen v posteljo, avtomatično polovi vse bolhe. Ta izum jo ka kopak hitro našel ljudi, ki so spoznali njegovo koristnost in vrednost. Hvalili so km zlasti no-voporočencl, katerim ne pr«*>-staja časa, da bi ae Mami ukvar jali a takim poslom. A « tem inženir Stikač ie nI umiril svojega notranjega glasu, ki ga je pozival k še večjim in občekorlat-nim ter človekoljubnim dejanjem, Vaak človekoljub — in to je bil naš inž. Stikal — prispeva k blagru človeštva pat1 po svojih sposobnostih in močeh. Sočustvujoč z nesrečnimi ženskami, katerih arce j« naie! črv Ijuboaum-nostl, je izumil aparat, ki je bil precej podoben radijski sprejem-ni postaji In ki je imel to čarobno avojatvo, da Je U davne preteklosti privabljal vse tiste slad-ke beaede, ki Jih je nekdaj govoril saUublJeni mol svoji izvoljeni. a »edaj sapuAlrni in trpeči «eni. S slušalkami na uAealh ao se nearečite žene vtapljale v sladki omami |jubavn**ga šepeta, da ao jhn preko lic drle solse ganjenosti Nekatere. itmehno starejše In fte nagluin« so si nabavile celo zvočnik. I nI. Stikač je ls-našel še več tak Mi malih atvari. Tri meeecs za tem. ko ne je go. inženir Stikal vrnil ispod Triglava, kjer je bil na oddihu in na vremenski poataji hladil svojo razgreto izumiteljsko glavo, po vsej deželi ni bilo slišati nič drugega kakor le tihe in glasne pomenke o inž. Stikaču in njegovem novem isumu. Šport, kino, družinski škandali in škan-dalčki, vse to je bilo pozabljeno, kajti vsa javnost je govorila le o tem novem isumu inž. Stikala, izumu, ki je bil — kakor bomo takoj videli — apohalnega pomena. Na ulici, trgu, v briv-nicah, tramvajskih ter želcsni-ških vozovih, skratka, povsod se je govorilo le o tem. Grandozni načrt ki ga je zamislil inženir Stikač, je v glav-nem obstojal v tem: Vsa dežela naj bo preprežena s oddajnimi postajami raznih valovnih dolžin. Te postaje naj bi oddajale vremenska poročila. To za enkrat nI še nič novega. Cudovltost teh naprav Je tičala v tam, da so oddajale muhe lahko posebne valove, ki so imeli presenetljiv vpliv na oblaka, njih električni naboj, na pritisk, temperaturo, v lažnost zraka Itd. S temi pripravami se Ja lahko poljubno spreminjalo vreme ob vsakem letnem čaau. Sredi slme Je bilo mogoče ustvariti vročim» pasjih dni, poleti pa mraa In sneg. da je vse Škripalo, marca meseca sušo In meglo opoldne. Vliek čudo-vttoatl teh aparatov pa je bil v tem. da ae je s njimi lahko vpil- al« na mišljenje In duie dežela* Nemika faiistična stranka je prišla na oblast z nesramnim BUBVVU ._______ter0rj€m, , davčni itrajk, če ne izpoaluje, da Strokovne, zadružne m po-se vreme spremeni njimvkorist ,ltlčn* organizacije delavskega Zategadelj jim je ief ministrske- ™zr*da/ *°Júe ^jene v ga odbora sa vreme obljubil, da **«tietnjh Požrtvovalnih bojih, bo ustregel njihovim željam in Wputtene in uvrščene v ta-predrugačil vreme. Ko je po že- ko*van(> edinstveno fronto, ki Iji te deputacUe skozi štiri dni f* ^ nič drugega kot Hitlerju neprestano deževalo, že ae je v ,n Goebbelsu vdano orodje, za ministrstvu zglasila druga depu- katero delavci plačujejo, nimajo tadja in v imenu nekega meata P* nobenih pravic, ker smejo z 10,000 prebivalci zahtevala taJ ^ plačevati in molčati. De kojinje zviianje temparature. «ettisoče funkcionarjev delav-Po napetem in burnem posveto- h*ega gibanja ječi po ječah in vanju, ki je trajalo vso noč, je prenaia razna mučenja. , vremenski odbor sklenil, da sel Vse sadove proletarskega de-temperatura za 8° C zvtta in u- la so uničili, prekleli osebe, ki stavi dež. Radi tega ukrepa ao bi utegnili biti nearijskega ple-stopila v stavko vsa gledališča in mena, kakor tudi vse intelektu-biroekopi, zadovoljne pa so bile alce, ki menijo, da se ne morejo športna druitva itd. A zveza »lepo podvreči Hitlerjevemu mi-zvese ledničarjev, pivovamarjev, šljenju in postati njegova čre-kmetijcev se je radi vremena | da. j pritožila naravnost na resorni ka-¡bínet z utemeljenim protestom «strašne suše In zahtevala ta-1 njo menjavo vremenskega , ia. Spričo te protestne akc|-| je se je vlada izognila krizi s tem, da je kar najhitreje čes vso deželo poslala ploho, ki je po-i plavila vso deželo. Tedaj so pristopile kmetake] organizacije is vseh krajev in se. stavile kolektivno tožbo na Dr. žavno sodišče, od katerega so zahtevale odškodnino sa uničene poljske pridelke. Poljedelski minister je hitel med narod in svetoval kmetom, naj hitro prodajo svoje konje, vole in drugo živad, Čei, da bo že on pri vladi isposloval podporo za drugo živino. S tem so bili kmetje poto-lažen i, zadovoljni pa ao biM tudi Čikaika razstava; Fauntz, dijakinja na Illinois in šampionka v pl performira svoje skoke "Pariških ulicah." Fašizem je otvoril m« vojno proti delavskemu du, plemensko in stanovi no, ki dobiva oblike srt ikega barbarizma. Te razmere so po vs«l tu, predvsem med deli povzročile ogromno vzi nost. Ta ogorčenost mora dalje. To pa Ae ni dovo letarijat vsega sveta m praviti enoten trden blo bo odločno boril proti mu fašizmu, kot jako mu pojavu za civilizacij in posebno pa Ae za razred. Tovariši! Poprimite no boja proti hitleri napovejte mu neizprosn Povsod mora biti naš bo Proč s fašističnim stvom! Naj živi delavska < cija! Za internacionalno i\ darjev: W. Lee, predsednik; lattre, tajnik; E. E blagajnik. te blažene dežele prebivalci po- mesarji, a navslic temu se meso) stali prevroči nasprotniki tam ni pocenilo. Naaprotno pa je v vladajočega režima, tedaj jih je vremenski reaor kar deževalo iz-j krajevna oblast s tem aparatom rasov zadovoljstva s strani ka* hitro ohladila, brez vseh nere- varnarjev, kinematografov in dov ali celo spopadov s policijo I drugih, ki ao v deževnem vre-j in zlahka regulirala njihovo mii- menu dokaj dobro zaslužil i. J Ijenje. Vsa javnost je bila pod A čez dva dni se je pred mi-j vtisom tega izuma in nikjer ni nistrom za regulacijo vremena bilo slišati nič drugega kakor i- zbrala velika množica is prestol-| me inž. Stikača in pogovore o nega mesta, ki je z dežniki ma- njegovi iznajdbi. Postreščki, ki haje burno protestirala proti de- imajo v tej krisi malo opravkov žev ne mu vremenu. Vmes je bilo NAZNANILO W ZAHVALA Sorodnikom, insneem in prijatelje« ter druitvom izrektera lejio safe vale rsdi sočutjs in tolaibe. ki ste jo iskusli ob p« uri sami sine ia brata JOHNA BARBIČA in se samo pogovarjajo med boj, so stikali glave in modrova- s toča j no tudi nekaj kranjskih marel. Samo ob sebi umevno pa li: "Ta Je pa ti£, U jo je pogrun- je, da v te j množici ni bilo no-| tal" itd. Vse časopisje je bilo benega dežnikarja. polno čestitk in intervjuvov z .pod vtisom te demonstracije! inž. Stikačem ln celo v parlamen- Je vlada popustila In poslala nad I tu in na miniatrskih sejah ao deielo nekaj solnčnih žarkov, raspravljali o njegovem isumu. Zvesa simakih športnih dru- Kmetje pa so pogabili na davke ftev je napravila vlogo na mini- in menili: "No vendar nismo nič .tmtvo in povdarjala v svoji spo- m!*,0?, odvUnl- N»vdui- menici, da vlada že iest tednov jlvi ljudje so ustanovili "Drui-1 ni pustila pasti nobene snežinke tvo sa regulacijo vremena," ki g neba. "Kaj imamo zimski šport-je imelo razne sekcije: posebno ,Jki od taka vlade," ao napisali, sekcijo sa dež. burjo, točo, sneg. Vlada je morala sredi poletja na-To druitvo je naglo napredovalo p*viti sneg ln s tem zadovoljiti In ker dandanes nikjer ne gre fimmkim športnikom. Sicer se je bres snakov je tudi to občeko- «^dala, da bo sadela ha hud *™4tvo llb"i0 k0_i «voj odpor, a je vendar računala s ^iiP?,krf.milur!?ti2!V?V *•«. ^ obatojajo druitva zim-sredini, ki Je Imela čes usta ka- salec kot snak molčečnosti. Za isum inženirja Stikač« ao nov, prav ga do korenin globoke in temne podsavaati. Nihče se ni mofel ubraniti tega vpliva. To ja bilo v ažno predvsem za vlado te dežele In tudi cerkven» poglavarji ao ae potegovali sa to reč ln nameravali celo kupiti U patent. Ce so npr. v nekem kraju športnikov is takosvanih boljših krogov. Ni trajalo več kot itiri dni, se začeli sanimatl tudi gospo* I že se je v ministrstvu sa regu-darskl krogi in napredni poIRikl.hiranje vremena nakopičila cela ki so ustanovili novo stranko pod gora proteatnih brsojavk proti Imenom "VremenakiMlemokra- takemu vremenu sredi poletja, nacionalna stranka" (VI)NS) in Druitvo "Ne prehladi se" ki Je Isdelali obširen program, ki je I imelo več podružnic v rasnih -SK^JE ^ PH- kopališčih, je sahtevalo takoj- i volitvah je dobila VD.| Sen odatop vremenskega mini-NS toliko glasov, ds pe je s dve-: atra In takta to je ima kmetij-tretinako večino seatavila nova\c*v sklenila, da odpokliče agrar- ij u Ji ^ «ini-tra. V skrajni zadre- Njen prvi ukrep je bil razpis no* gi se je snaiel prometni mini- kl je toko naglema preminul sa vedao. Pokojni je bil rojen 3. n bra 18S8 v Hraatjn, občina Cerklje, okraj Krik o. V Cleveissi« In v Shebeyffsnu, Wla., si je sinili svoj kruh ie od lets 1M7 (I js). Zadnjih 12 let je Ml sapeelea pri J. A. JCockrsn« Br«. liSO E. 41 §t., Clevelaad, Ohio Ia sicer do sprils 11, ko je sedel mrtvoud. Zdravje se mu je bilo nekoliko iiboljtal« i> upal na boljše ihrljenje. a kruU usoda je ponovile svoj nspri uda opeldae 28. septembra 1913. na kar je po uri in H poxnrjf saspal sa vedae. Pokojni je bil Član Carnioi* Tent Ne. 12HS I bees, ter Samoetojness druitva "Loika Dolina." Ups hvsb l teb dveh draitev sa ves njSi trud bi sa podporo cs čsss bole»l smrti ss dostojen pogreb, ss vence in sa govor oh kruli. Hvala lepa ,sa darovane vence druiinam: Koielj Jeh., Jas Anten, Slmsich John. Nadalje hvala sledečim, ki so w u«Wei greha a svojimi avtomobili in pripomogli do lepftefs »prmi Artel. A. Brenčlč, A. Mervar (Aceordion Mf*.). J. Mrssior. Pi skia, A. Pierce. Mrs. P. Planine. J. Pirnat, John Zursw»ki. J. Jee Vene, A. Slepko, Mre. M. ViČMf, A. Sils. Jskoh ftubfl. Jot I Joe. Thomso in Peter Winter. Iskrena bvals pogrebnem «svsia Svotek sa eekrbe pogreba, ki se isvriil po civibiem obredu v K torija ns Gašper Road de enkrat najlepše hvala vsem skupaj, ki ste mu iikstsli p« čast, Ia storili dobro. . . Ravaotako hvsls sdrsvidku »kf 8. D. D. doma sa vse oskrbe v čaau bolessi. Tebi ps. drsai počivaj v miru, dokler todi mi ne pridemo is Teboj.-Zslsjrfi John Barbič, oče v stari domovini. Sestre: Msry. Resi e is Ameriki, Prenčiika v stari domovini. Joseph. Prssk is Mike. Clevelsad, Oble. TISKARNA S. N. P ^ SPEEJEMA VSA t tiikariko obrt »padajoča Tiska vabila sa veealice (n shode, knjiga, koledarja, letak« itd. v slovenskem, ur slovaiksm, čeikem, nemikem, angleškem jeziku VODSTVO TISKARNI APELIRA NA CLi & N. P. U DA TISKOVINE NAKOCA T SVOJI H8KAENI Piiite pe SN.P.J. PRINTE! *iT4t Sa. Uwnsais^ Ta mM m mintrn J