GLAS
ARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
llie jifll/ SHifeiiiau ujuj: la tli« United Sute^ s=
ittned awry day «xta/i štadaii - —: od Legal Holidays- s— 50*000 Readers, s*
TXLKPON FUAB1TB: 4*87 OORTULNDT. S	ater*4 u Steoni-OlMt Ma	iter, S«pUmb«r 11, IMS, al th* Foat Offet al Maw York, H. Y„ ante tha Act of Oon|	praM of Ha	rek S, 1871.	TELETOM PHi	IMMMi 4887 OOXTLAHDT,
NO. 142. — *TEV. 142.		NEW YOKK, SATURDAY, JUNE 17, 1916. — SOBOTA, 17. JUNUA, 1916.			VOLUME Z3	dV. m LETNIK XXIV.
Grška vlada in zavezniki. Ofenziva avstrijske armade.
GRKI SO MNENJA, DA JIH HOČEJO ZAVEZNIKI IZSTRADATI. — VLADA JE ODPOKLICALA SVOJE ČETE IZ MAGEDONIJE. — VROČI ARTILERIJSKI BOJI. — ITALJANSKI KRALJ JE BRZOJAVIL RUSKEMU CARJU. — BOJI NA ASIAGO PLANOTI. — ITALJANSKA POROČILA. — 18 BATALJONOV PROTI ENI SAMI ITALJANSKI UTRDBI. — BOLGARSKE ČETE OB RUMUNSKI MEJI. y __w /
Demokrati,
rv
London, Anglija, 16. junija. — Atenski dopisnik "Time-V porof-a, da se grško prebivalstvo silno jezi na /uvoznike, kvr so mu odvzeli skoraj vso samostojnost in Ler so zn blokirali vso grško obal.
V torek so se vršile po glavnem mestu Grške velike demonstracije. Pred francoskim in angleškim poslani-:tvom je bilo zbralo nad 4000 oseb, ki so na vse mogoče načine zmerjale francoske in angleške diplomate. Ko s<- j«, pripeljal mimo policijski šef, se je obrnil vstran in m hotel preprečiti na daljnih izgredov.
Vsi grški uradniki nastopajo proti zaveznikom in ee le morejo, Škodujejo zavezniškm poslanikom.
Pariz, Francija, 16. jnnija. — Francoski generalni Štab poroča, da se bije ob jezeru Dorain že dva dni vroča artilerijska bitka. Avstrijci, Nemci in Bolgari obstreljujejo z vso silo zavezniške postojanke.
Bolgarska vlada je odpoklieala veliko svojih čet iz Alacedoniju ter jih poslala na rumunsko mejo.
čilsko vojaštvo je že pred par dnevi odšlo iz Maee-donije. Zdaj je koncentrirano ob zapadiii tesalski meji.
Washington, D. C., 16. junija. — Italjanski kralj je p»>slal carju kot vrhovnemu poveljniku ruske armade, sledečo brzojavko:
— V svojem in v imenu vsega italjanskega prebivalstva, čestitam vam in vašim četam, ker se tako hrabro bore in tako dobro napredujejo. Prepričan sem, da bo nnela \aša ofenziva velik uspeh.
Sprejmite izraz mojega prijateljstva in občudovanja.
Atene, Grško, 16. junija. — Nemška artilerija ne-prestano obstreljuje zavezniške utrdbe ob jezeru Arzan .'n pr; Kilindiru. Škoda, ki jo povzroča nemška artileriia je ossromnu.	'
Ve-"ji del bolgarskih čet je odšel na rumunsko mejo.
Rim, Italija, 16 junija. — Boji ob celi italjanski fronti, posebno pa med reko Adižo in Brento, se neprestano nadaljujejo. Mi smo uspešno odbili vse napade, katere je včeraj vprizoril sovražnik v Lagarina dolini.'
Astico planoti je prodiralo osemnajst avstrijskih tntaljonov proti neki naši utrdbi. Ko so se utrdbi približali, smo mi vprizorili splošen naskok in pognali sovražnika z velikimi izgubami v beg.
Pri Monte Lemerle smo vjeli skoraj 300 avstrijskih vojakov.	J
Dunaj, Avstrija, 16. junija. — Avstrijski generalni -tab poroča-
„ ~ Pri Asiago smo zavzeli včeraj z naskokom nek^
važno višino. Naše izgube so bile v primeri z italjanski-
nn -P o malenkostne. Višina je zelo velike strategične važnosti.	6
Na'i letalci so obstreljevali včera j železniške postaje v Porto Gruare, Latisanu in Motti. Škoda, ki so io povzročil«. je precejšnja.
iDu,1laj' Avstri;ia, 16. junija. — Ofenzivno prodiranje avstrijskih eet v Italiji prav dobro napreduje. Avstrijci so pognJLli na več mestih Italjane v beg.
Atene, Grško, 16. junija. — Grška vlada namerava izdati -,a 30,000,000 drahem papirnatega denarja. Proti temu je vložila mednarodna finančna komisija ■ oster protest.
Francoski in angleški člani komisije so izjavili, da
1 o dobila Grška ue od Francije in ne od Anglije kake
fuianeialne podpore, dokler bo vstrajala pri tej svoji zahtevi.
Washington, D. C., 16. junija. — Takoj, ko bo končana se(L*v>ija ruska ofenziva v Voliniji in Galiciji, bodo začeli ameriški poslaniki v Evropi agitirati za mir. Prepričani so, da bo takrat nastopil najbolj ugoden trenutek.
Nek ugleden državnik je rekel, da dozdaj ni bilo veliko upanja za mir, ker so Nemci na vseh frontah napredovali.	"
Dan, ko bo treba začeti z mirovnimi pogajanji, se bliža z naglimi koraki. Ako zmaga Rusija, ne bo Nemčiji nicewr drugega preostajalo kot ukloniti se mirovnim pogojem.
Mirovni agitaciji bodo najbrže načelovali predsed-španski kralj m nizozemska
mm
Konvencija jc -sprejela politični program predsednika Wilsona. — Zopet malo "popra" za Nemce
St. Louis, Mo.. 16. junija. Narodna konvencija se je končala daues ob treli popoldne, ko je re zolueijski kouiitcj sprejel politični program, katerega je sestavil predsednik Wilson za demokratično stranko. Edina točka, s katero se niso z veliko večino strinjali, j«' bila sufragetsko vprašanje, to da zmagali so zagovorniki ženski volilne pravice in zdaj zelo trium-firujo, češ, da je to velike važnosti za žensko vprašanje.
Program se je sprejelo z aplavz-volitvijo. Naj burne je so a pla vdirali in pozdravljali točko "arneri-kauizem", v kateri se predsednik Wilson zgraža na neke vrste ame riške državljane, ki jim je na srcu prej kaka druga inozemska dežela kot pa Amerika. Burno so pozdravili tudi program za vojaško 'preparedness'.
Konvencija se je strinjala tudi s predsednikovo mehiško politiko, namreč, da bodo ameriške čete tako dolgo ostale v Mehiki, da se bo odstranila vsaka nevarnost ua-laljnih napadov na ameriška obmejna mesta, oziroma, dokler ne bodo varni vsi ameriški interesi v Mehiki in zlasti še ameriška življenja.
Ženske, ki so bile na galeriji, so delegate, ki so se strinjali s sufra-getsko točko, pozdravile z velikim krikom in ploskanjem.
Washington, D. C., 16. junija. Vsi člani kabineta so danes, ko so se sestali pri olgčajni petkovi kabinetni seji, čestitali predsedniku
Wil.sonu na njegovi nominaciji, — Wilson je našel v svojem uradu cele kupe brzojavk, v katerih mu različni visoki uradniki in politični voditelji ter drugi čestitajo in mu prerokujejo gotovo zmago.
v
Železniško vprašanje.
Delavski voditelji so razposlali vsem delavcem volilne listke, da se odločijo za ali proti stavki.
Delavski zastopniki štirih Zvez železniških delavcev in več drugih delavskih voditeljev se je včeraj zbralo v Bryant Hall v New Yorku in so sklenili pozvati delavce, da se odločijo za stavko ali proti nji.
Uspeh, katerega so imeli delavski zastopniki pri konferenci z maguati, so potom posebnih okrožnic sporočili vsem okrajnim delavskim voditeljem, da sporoče vsakemu posameznemu delavcu.
Garretson, predsednik ene teh Zvez, je rekel, da bodo dali vsakem udelavcu volilnil ist, na ka terega bo zapisal ako je "za" ali "prot*'\
Rezultat volitev se ne bo dal v javnost prej. da bodo vsi glasovi skupaj. Garretson je pripomnil, da bodo železniški magnati kljub temu zvedeli kako se vrše volitve in kake rezultate prinašajo, kajti svoje agente imajo povsod, tudi v Unijah.
Angleži in Nemci.
London, Anglija, 16. junija. — Uradno naznanilo angleškega vojnega urada se glasi:
"Preteklo noč smo imeli velike uspehe z minami, katere smo raz-streljevali pred sovražnimi zakopi pri SoUchezu, Quarrriesu in Cuin-chy-ju.
Na celi fronti so divjali hudi artilerijski boji, toda položaj je stal neizpremenjen".
o-
Italijanski parmk potopljen. London, Anglija, 16. junija. — Italijanski para i k "Motia", tri
Lloydova agentura. — Kaj je po vzročilo potop, ne omenja.
Potres v Italiji.
film, Italija, 16. junija. — Moč ne potresne sunke se je danes ču tilo v Srednji Italiji v mestu For-
Carranza pzi Zdr. drž.
General Trevino je po naročilu Caranzove vlade sporočil Pershin-gu, da mora mirovati,
VELIKA NEVARNOST.
Preko meje je šlo več ameriških čet. — Vlada je odgovor na noto pridržala. Mobilizacija v Mehiki.
Washington, D. C., 16. junija. Mehiška situacija je postala tako opasna, da je nevarnost, da pride med Mehiko in Združenimi državami do vojne.
Vsa poročila — uradna, kakor tudi neuradna — naznanjajo, da je v najkrajšem času mogoče, da se spopadejo čete mehiške "de faeto vlade in Pershingova ek-spedicija, ki se nahaja v mehiškem ozemlju. Izražena je celo bojazen, da se spopadejo, predno bo Carranza dobil odgovor Združenih dr-žavn na noto, v kateri je Carranza zahteval, da washingtonska vlada takoj odpokliče svoje čete.
Uradno se naznanja, da je general Jancinto Trevino, poveljnik arranzovih čet, po naročilu vlade sporočil J. J. Pershingu, da se ameriška ekspedicija ne sme premakniti s svojih sedanjih pozicij, in da bi vsako premikanje njegovih čet pomenilo toliko kot vojno med Mehiko in Združenimi državami.
Kljub temu svarilu Carranzove vlade so pa danes ameriške čete prekoračile mejo in šle za banditi, ki so včeraj napadli patrolo štirinajstega kavalerijskega polka. — Poročajo, da je šla za Amerlkanei neka četa Carranzistov, pod poveljstvom generala Ricauta.
Wilsonov kabinet je danes razpravljal o mehiškem položaju in predsednik Wilson je odredil, da se odgovora na noto še ne odpošlje, temveč, da se še nekoliko počaka in vidi kako se bo cela stvar razvila.
Predsednik Wilson in njegovi svetovalci so sklenili, da čet pod nobenim pogojem ne bodo odpo-klicali, dokled ne bo čisto jasno, da se bodo razmere v Mehiki izboljšale, kajti to je v interesu Amerike, kakor tudi mehiškega prebivalstva.
El Paso, Tex., 16. junija. — Vsi moški prebivalci v Juarezu so bili poklicani pod orožje. Na vseh hišah in drugih vidnih prostorih so razobešeui oklici, s katerim Jesus Valdez, vojaški poveljnik v Juarezu, poživlja vse meščane, da se takoj prijavijo vojaškim oblastim in se "pripravijo na mogočo vojno z Združenimi državami".
Danes je prišel sem neki ameriški premogar iz okraja Parrall in je povedal, da so Villove čete, pod poveljstvom generala Calecia Cou-trerasa. premagale nek večji oddelek Carrauzovih čet.
Columbus, Nv M., 16. junija. — Baterija "A" Narodne straže v New Mexici je dobila danes povelje, da takoj odrine v El Paso in da se prijavi generalu George Bel-lu, ki poveljuje četam v oinenje ne tnmestu. Zakaj se je to storilo, ni bilo izdano nikako pojasnilo.
El Paso, Tex., 16. junija. — Iz pripovedanj in raznih drugih poročil, ki so došla zadnji čas od Per-shingove ekspedieije, je razvidno, da je Pershing popolnoma pripravljen za vsak slučaj.
Zaplenjena nevtralna pošta.
Berlin, Nemčija, 16. junija. — (Brezžično v Sayville). — Prek-morska poročevalna agencija poroča, da so angleške blokadne o-blasti vzele z nizozemskih parni-kov "Ophir" in "Kawi" vso pošto. Parnika sta vozila iz Rotter-dama v Vzhodno Indijo.
Nemiri v Rotterdam u.
,	Amsterdam, Nizozemsko. 16. ju-
ft,.	kot. poroča nija. - V Rotterdam je prišlo
včeraj zopet do resnih demonstra cij, vsled visokih cen življenskih potrebščin. Posredovati je morala policija.
Preiskava radi visokih cen. London, Anglija, 16. junija. —
li in Rimini, ki imata vsak nekako Trgovske oblasti so odbrale pose-50,000 prebivalcev. Potres je na- ben odbor, ki bo imel nalogo pre-pravil precej materijalne škode, i iskati, kaj je povzročilo sedanje ismed prebivaleev ni bil nihče po-(visoke cene različnim iivljenskim nr r_ _	potrebščinam, _
Boji pred Verdunom.
Boji pri Verdunu neprenehoma divjajo, toda pričakovati še ni nika-ke odločitve. — Ogromne izgube.
V
London, Anglija. 16. juuija. — Francoska in nemška poročila naznanjajo, da so oboji odbili sovražne napade.
Francosko popoldansko poročilo francoskega vojnega urada se glasi:
"Na naše pozicije na južnem delu La Mort Hoinme, zlasti pa še na zakop, katerega smo mi včeraj zavzeli, so Nemci vprizorili več hudih napadov, toda so bili brezuspešni. Vsi poskusi »o se jim ponesrečili. ker so jim naše čete vrnile vroče protinapade. V teh bojih je bilo ujetih 5 nemških častnikov in 180 navadnih vojakov.
"Na desnem bregu reke Meuse je sovražnik okoli šeste ure včeraj zvečer z vso silo napadal naše postojanke pri Thiaumontu, toda napadalci so morali vtihniti, ker smo jim z našimi strojnimi puškami in s pomočjo infanterijskega ognja povzročali tolike izgube, da jim ni kazalo drugega. — Izgube Nemcev so bile velikanske.
Pri gozdu Cailiette je poskušal sovražnik priti iz svojih zakopov. toda se mu ni posrečilo, ker je bil naš ogenj prehud.
Na ostalih delih fremte se je cel dan vršilo običajno bombardiranje. ki pa ni imelo nikakega rezultata."
Večerno francosko poročilo javlja, da so se v mraku boji pri La Mort Homme nadaljevali, toda Francozi so zopet vse nemške napade uspešno odbili ter ujeli okoli 'JOOO mož, med njimi šest častnikov.
Berlin, Nemčija. Iti. junija. — Nemški gla\-ni stan je izdal poročilo, ki se glasi:
4'Na desnem bregu reke Meuse so Francozi napadali naše postojanke na južnem delu La Mort Homme; imeli so uspeh, toda dobljenih pozicij niso dolgo držali, kajti zavzeli smo jih v hudem protinapadu. pri katerem smo vjeli 238 navadnih vojakov in osem častnikov ter zaplenili več strojnih pušk.
Na levem bregu so se vršili boji okoli Thiaumonta, in so se končali ugodno za nas."
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA 8E VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno počiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
Cene s
celi Volhiniji divja strahovito vroča bitka
K.	8	K,	8
Mm m	■50 1	120....	17.40
10...«	1.00 t	180....	18.88
15....	2.35 |	140....	20.10
30....	5.05 t	150... .-	21.75
25....	5.80 |	100....	28.20
80••••	4.60 |	170....	MJ5
88••*«	5.25 1	180....	25.10
40....	5.95 I	190....	27.88
45....	170 |	200....	85.00
BO....	T.40 j	280....	55.25
55....	8.15 |	800....	45.80
50....	8.88 |	880....	50.75
w*...	•.00 |	400....	5500
TO....	10.80 |	480....	88.L5
TS....	11.05 |	800....	72.50
50....	11.78 1	500....	57.00
55....	12JO |	TOO....	101.50
50....	18.20 |	500....	118.05
100....	14JS0	500....	180.80
115....	. 15.95 |	•1000....	142J0
Kar	5a sda j earn	8 denarja skoraj	
računati po Bsjnovijilk eenak fta bomo tadi nakazovali po aJft. Včaailt w bo vodilo, da dobi M-dondk kaj vit, včasih po tudi kaj
m
mm
AVSTRIJCI IN NEMCI POROČAJO, DA SE JE MORALA RUSKA KA VALERIJ A UMAKNITI JUŽNO OD REKE DNJESTER. — RUSI ZMAGUJEJO NA CELI ČRTI. — ZADNJA DVA DNI SO VJELI ZOPET 14,000 AVSTRIJSKIH4 IN NEMŠNIH VOJAKOV. — PETROGRAJSKA POROČILA O RUSKIH ZMAGAH. — AVSTRIJCI NISO BAJE NIKJER VSTAVILI RU-v SKEGA OFENZIVNEGA PRODIRANJA.
\ N x	__
Petrograd, Kusija, 16. junija. — Sem prihajajo poročila, i/ katerih je razvidno, da zmagujejo Rusi ob celi fronti med Pripetskim močvirjem * in med Besarabsko mejo.
Vse avstrijske in nemške vesti, da je bilo ofenzivno prodiranje generala Brusilova parkrat vstavljeno, so neresnične. V Voliniji je ruska fronta široka šestdeset angleških milj in se neprenehoma pomika proti .Vladimiru Volinskem.
V	Vzhodni Galiciji so Rusi pognali sovražnika od reke Stvr in prodirajo proti Stanislavu. Kakorliitro si n.- voje to važno železniško križišče, bodo navalili na mesto Lvov in ga poskušali ocl treh strani obkoliti.
Včeraj in predvčeranjem so vjeli Rusi 14,000 avstrijskih in nemških vojakov. Skupno število jetnikov znaša potemtakem 166,000.
Petrograd, Rusija, 16. junija. — yeliki ruski generalni ?tab poroča:
—	Boji ob naši fronti južiio od Pripeta se neprestano nadaljujejo. Včeraj smo vjeli 100 častnikov in 14,000 mož. Razentega smo zaplenili tudi veliko vojnega materiala. »
Ko smo odbili sovražniški napad pri Sokolu, smo v-jejj 20 častnikov in 1,750 mož.
V	eeli Voliniji se vrši vroča bitka, kakršne še ni bilo v sedanji vojni.	\
Med Kosinom in Tarnovkom\smo pregnali sovražni! a iz njegovih postojank pri Pljaševki. Dva polka naših vojakov sta sklenila prekoračiti reko. Vojaki so bili ponekod do brade v vodi. Ena naša stotnija je vtonila, drii^i vojaki so pa vjeli 70 častnikov in 5,000 mož. Nadalje so zaplenili dva topa, veliko strojnih pušk in precejšnjo množino drugega vojnega materiala.
Armada generala Šterbačeva je pognala 'Avstrijce na zapadni breg reke Strype.
Kozaki so vjeli včeraj sedem častnikov in 600 navadnih vojakov.
Ob reki Dvini se artilerijski spopadi še vedno nadaljujejo. Vsa sovražnikova prizadevanja, da bi stopil v ofenzivo, so bila dozdaj brezuspešna.
London, Anglija, 17. junija. — Vsa ruska poročila so str'uri a jo v tem, da ni bilo v sedanji vojni še nobene take ofenzive kot je ofenziva generala Brusilova.
Ruska uradna poročila so zelo kratka in pomanjkljiva. Ruska vlada hoče najbrže prikriti načrte, ki jih ima general Brusilo v ter tako preprečiti, da bi se sovražnik preveč ne pripravil.
London, Anglija, 16. junija. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Petrograda brzojavko, da se morajo Rusi za vse uspehe, ki so jih priborili zadnji čad, v prvi vrsti zahvaliti dobrim japonskim topovom, katerih imajo več tisoč na razpolago. Topovi so veliko boljši od vseh, kar so jih še imeli Rusi. Granate vsebujejo neko posebno eksplozivno snov in imajo nevrjetno velike učinke.
London, Anglija, 16. junija. — Akoravno poročilo o zavzetju Črnovic še ni potrjeno, je najbrže resnično. Rusi so zavzel? mesto brez izgub. Sovražnik se je umaknil proti jugu. V mestu je pustil vse polno municije in drugega vojnega materiala.
Berlin, Nemčija, 16. junija. — Čete pod vodstvom generala Bothmera so odbile med Przemloko in Burka-iiovom ob reki Strvpi vse sovražne napade. tVjele so štiristo ruskih vojakov in nekaj častnikov.
Dunaj, Avstrija, 16. junija. — Avstrijsko vrhovno poveljstvo naznanja:
—	Južno od reke Dnjester smo pognali v beg močne oddelke ruske kavalerije. Ob reki Strypi smo vjeli enega častnika in 400 mož.
V	Voliniji se nadaljujejo boji ob celi fronti. Rusi so na več mestih poskušali prekoračiti reko Styr, pa smo jih povsod odbili in pognali v beg.
Berlin, Nemčija, 16. junija. — Na jugovzhodnem bojišču s« je vnela strahovita bitka, ki ne bo še tako kmalo končana. Rusi so koncentrirali velikanske množine vojaštva v Voliniji, vzhodnem delu Galicije in-Bukovim.
Našim četam poveljujeta general Bothmer in general JLinsingen.
yest,da so Črnovice y ruskih* rokaH, ni resnična.
Chilli "



GLAS XARfrDA, 17. JT7N. 1916.

"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.) Owned ud Published by the SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSER. President LOUIS BFNEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation
and addresses of above officer«: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. T.
Z* celo leto velja list xa Ameriko in
Canado .......a*..*.«......	$3-00
pol leta1 -50
„ celo leto za mesto New York..	4.00
m pol leta aa mesto New York..	2.00
„ Evropo xa vse leto....................4.50
h	„ pol leta ..........	2.55
w m m četrt leta................1.70
"OLAS NAHODA" izhaja vsak dan Ixvzemfct nedelj in praznikov.
"O L A S NARODA"
("Voice of the People") every day except Sundays find
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti m ne
prlobCuJejo. Denar naj ae blagovoli poBlJatt po f—
Money Order.
Prt spremembi kraja naročnikov pro-aimo. da ae nam tudi pnjinj« bi-
bivaUtfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
lX>piaom ln poSlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
«2 Portland! Ht„	New Yyk City.
Telefon 4687 Cortlandt.
in ker je vsaka njihova beseda premišljena, ne pa zapisana kar tjavendan. smo prepričani, da bo imela, akcija uspeh, kakoršnejra ni imela še nobena med ameriškimi Slovenci.
-Jako dobra je ideja Mr. Zupana, urednika "Glasila K. S. K. J.", da bi se posebno od dveletnici napovedi vojne spomnili starokraj-skih sirot.
Daruje naj vsak. komur je le količkaj mogoče.
Vsak dar, četudi je samo en celit, bo sprejet s hvaležnostjo.
Vsem darovaleem in dobrotnikom. od najmanjšega do največjega, bo hvaležen eden onih narodov, ki so največ pretrpeli v sedanji vojni.
Dopisi.
i f
Little Falls, N. Y. — Tem potom se na j iskrene je zahvaljujeva vsem ♦nim, ki »o uaju tolažili ob priliki izguba najine hčerke.
Iskrena hvala, vsem darovalcem vencev in cvetlic. Hvala za tolažbo družinam Mrzlikar, Mlinar, Kolar, dalje sestri FVances Mrzlikar. potem Johnu KunsteJju in delavkam v Little Falls Mfg. Co. Frank in Cecilija Kolar, žalujoči stariwi.
Gowanda, N. Y. — Z delom gre še dosti dobro. Brezposelnih ni, pač pa v tukajšnji tovarni za lep
primanjkuje delavcev. Plače v •strojarni so različne; največ j>la-čujejo »hI kosa in s«- zasluži od naprej. namree kolikor naredi. V
Rekel ni nič, ampak zaloputnil je videlo.
vrata zgornje sobe, kjer sta bila' Prišel je nedelji večer. Bolnik
sam. 1_________________ . _____„	_	_
zo in žalost, ki sta ga pekli. j dalo. Obraz mu je, bil nekaj časa
Proti večeru je Štempihar že vroC* iu rdeč- a ,,ato Wed' in inrzel zvedel, kam jo je bila mahnila ?ot mu ** stoPii lia cel°- Včasih
kupčije. Tudi s kmetijo se je ba-vil, ali bolje: njegova družina se
i ženo, in šel v klet. Hotel je biti je ležal v omotici in težko sopel. jo z njo ukvarjala in pri tem delu iam. pa tudi ohladiti si v vrnu je- Včasih je hotel zakašljati, a ni mu najlažj
BBQBE53O0 ■BDQBSHDQ
BQ
Agata in kaj vse ljudje govore.
je mož vendar močneje zasopel.
žje pozabila prejšnjih časov. Oče in -mati sta šla že dobro v leta. Albinka se je oinožila daleč iz domačega kraja, a kar je bilo mlajših, so bili že odrastli in so
To je bilo novo netivo za njegov! Vldel° mu <*a le z vehko te- pridno delali.	i
notranji ogenj. Zdelo se mu je v^avo- 111 v ?rlu 1,111 Je grgralo.	V nedeljo popoldne po litanijah
divji domišljiji, da se mu podira'. "At;l bodo umrh> ata že «n>i™-,so ^ zbirali možje pred velikan-
BB bb bb bb
zapeka, slaba prebava, otrpla gg llvpivUdV Cl-j jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti. splošna slabost, slabokrvnost m želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili
SEVERAS
Balsam of Life
,a bilo semkaj, tla	J	' .	....	(
počil. Nekam za- z:,sl*al ^ 111 sopel mirneje; župnikj Miha mu je segel v roke, pa je egnil poleg grma, J"?	?rl"°y* P°I)reJ Pa potola-^el naprej v zadružno poslopje V
ga je gnalo; in sel je ven kakor iz ihteli hl molili- Poslali 80 P° ŽUP" har3a:
navade proti kolodvoru, ko se je mka' kl jtl1 Je ma,° pomiril. a	"Ej, Franeek. pa pojdi Še ti z
bila storila žv tema Nekoliko ča-	tudi sam začel moliti.	nami! Kaj bi bil zmerom tak? Po-
*a je hodil tako. ogibaje se ljudi;'.	oh' kako P<*e!" vzdilmil zabi. kar je bilo!'5	_	_
naposled jo ie zavil malo v stran. Jl' bolmk m žena 11,11 Je hltro P°-j ' Pusti, Miha, pusti me! Saj veš, □□ vam redno delovanje crev ter odpravlja utrujenost, osvežuje Slednje visok »rm je raste! in o- lludl,a v kozarcu vodo, katere je da ne morem. Privoščim vam vse krog njega je bila mehka travica.'Požrl P* r kapljic.	jdobro, a zraven va* ne morem
Stempiharia je vabilo semkaj, da' °	Je bolniku odleglo..biti "
bi malo legel iu
dovoljen se je ste„____t____^ 0_____
da "a ne bi nihče mo^el opaziti Žl1	^ <la bo *koro goto- dolgi dvorani je bila zbrana vrsta
in je opre! vročo glavo ob roko.|vo Jutri že boljše'	!mož kakor v cerkvi. Zopet je bil
Utrujenost, zavžito vino. hladni R<*s j** hdo boljše, ker bolnrk je govormk na odru kakor nekdaj,
zrak_ vso to pokazalo kmalu tlolgo, in ko s" j<' dop<ddiie ko se je zadruga snovala. Govoril
svojo moč S tem. da gaje zazibalo vzbudil, čutil se jc mnogo krep-'jc o kmetiški samoobraiiibl. Ka-
v spanw. a obenem mil naprav- kejše5a- Vsem se je povrnilo upa- zal je, kako skrbi za druge stano-
ljalo liud"1 sanje	ko je naslednji dan prišel ve država, kako uradnikom povi-
. zopet zdravnik, je potrdil, da je šuje plače, delavcem lajša delo in t ez polnoei je /,e bilo. ko so pri . ,	- ,,	J	1 , . ,• •	, , ,
' . , „ , , bolezen zc odločno obrnila se na jih preskrbliuje za starost, trgov-
Mempiharjevili j^e vedno bdeli. ,	, t -	T - •	■
-Ki, so ata" Kie so ata"' Tako	,	,, '	lce brdni Z OStr,,U1 P»stavai»' ^
.	. '.. , ! ^ štirin tednih je bil Štempihar jim odpira novih virov z železni-
ce ]e glasilo po lnsi sienuntja. ker t , , ,	. , ,, . , , , , . , .
. ...	,.	, zopet zdrav kakor prej, pa lahko eami. rokodelcem daje delo za ar-
niso nikjer mogli naiti gospodar-, . - u i - i i	• i • j • - i j	.
;	i i- K i- ,	» i 1 it^cieiii. .-,e bolj kakor poprej, zakaj mado m jih druži v skupine, da se
ja. Poslali s«, bih tudi na kolo-	,	, i-	- t	, . . . . . K *
,	■ , £	,. i bil je ozdravljen tudi po srcu m lazjc vzdrzujejo v boju za obsta-
dvor pogledat za njim, a ni ga bi-; , - -	, . . , .	... , , , , -
. .. . .• . ,	• v , po duši. Besede ni hotel snesti, nek: le kmet jo osamhen, zapu-
lo. Sele proti jutru ga je uatvel > +	. , , - - . , --	-	, . J , . -
. ,	. ,	... i katero je bil dal v bolezni, in tako seen, pae pa silno obložen z davki.
hlapiH', a spravi pa je le z veliko	1
(Severov Zivljenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika. ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovan;- *— * " **	"	- *
bb in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli-bb ke vrednosti v slhčajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. «	Gena 75 centov steklenica.
Bol V Želodcu. Mr* M* RoWco,,rlalt- Cob«rB. WM«villa,
Intl., mm Je pisal: "Moj.i >na iinpW bol v 7.eli<l<-ii t>»l:i b"-leCino prenehale ixjtcm ki je ralula S^\erov Ži-vljonski IJtlz.nii.'*
Kail.-ir k-itpnipt«. zdravila, jahtenjt« \o.lnf> SfUmin in	.1» jih »loliii.-. I^kur-
rarji wpov-irwli prtxl:i ju jo Severi >ve Pri tmvke. A*to slufajnu ltkarii:tr nima zilruvila katen-f« žalitev«*« nun^ite c i n:is.
aa
OB
ea
BB
BB BB BB BB
BB
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa §|
voriJ, je bilo zmešano.
S strahom so pričakovali d»>uia-
^ -	,	,, .	. . , i.!*31 bil prvi znameniti dogodek v	Ker mu nočejo noiuajjati drujri.
težavo domov. Moz je komaj sel, , . . ..	, , ,	. . 1 ® . . e !
, ,	, - ,kotn — zenitfev na kolodvom.	]>oniaga nai si sam. Ko imajo vsi
opiraje se na hlapca, a kar je go- 4,	, . ,	1 *	.	...	...
1	'	-	Ako upata, da bodeta srečna,	stanovi boljše zasliizke. plačajo
pa bodita! Agati dam gostilno;	naj kmetu dražje njegovo blago:
d ost i me je stala, zato mislim, da	živino, mleko, žito in druge
Naša največja naloga.
Ameriški Slovenci so se ze vsaj deloma vživeli v razmere, ki so zavladale v starem kraju in so pri-iili do zakljueka, da je treba ttlo-veneeni v domovini pomagati.
Pomoči so potrebni vsi, od prvega do zadnjega.
Ako se bomo |>odali vsi na delo in ee bomo delali res požrtvovalno, lahko olajšamo del revščine, lahko jim že vsaj v gotovem oziru pomagamo.
Mrtvih ne moremo poklicati k življenju, žena, ki žalujejo za svojim sinom ali možem, ne moremo potolažiti, lahko pa napravimo, da ze vsaj večina ne bo stradala ter da bo imela kaj obleči m kam pod streho.
Skoraj vse slovensko časopisje, ki je glaven javni faktor ameri-šketra slovenstva, si je nadelo «re-slo: Pomagati je treba! Veliko de na rja je treba zbrati, ker je potre ba izvanreduo velika.
Prednik našega lista je bil poslal prejšuji teden vsem sloven skim listom v Ameriki nekak poziv, ki je priobčen na tretji strani današnje izdaje.
Skoraj t. vseh strani je dobil za gotovila, da se bo nekaj napravilo, in eele kope dobrih nasvetov.
Vsi nasveti so dobri, uredništvo našega lista se popolnoma strinja z vsemi, toda vseh liajbrze ne bo mogoče upoštevati.
Po našem mnenju bi bilo najboljše, če bi se vsi zaeukrat zedi-nili samo v eni torki: — Denarja, ki se ga javno nabira, naj se pred koneem vojne ne pošilja v stari kraj.
Vprvi. zato. ker se ne ve. v kakšne roke pride, drugič zato. ker je svota, kljub temu, da zuaša par tisoč dolarjev, veliko premajhna, da bi si moglo ž njo kako večje število rojakov pomagati, tretjič pa zato. ker se v sedanjem času ne more pri nas doma niti z zlatom kupiti najnavadnejših potrebščin iz edinega vzroka, zato, ker jih ni.
Ker se že zdaj na več mestih pobira prosto^voljne prispevke, je na-iia misel, da zaenkrat še ni treba f>o«ebnega odboru.
Vsako društvo lahko nabira za *e, vsaka Jednota ali Zveza zase, .vsak časopis zase itd.
Nabrane svote naj se obresto nosno naloži v banke.
Ko bo vojna končana iu ko bomo natančnejše poznali razmere v starem kraju, se bo treba pomeniti, kam bomo poslali deuar in kako ga bomo razdelili, da bodo deležni podere najbolj potrebni Slovenci.
S tem. d« se zbira denar na ta način, se izognemo vsemu stran-karatvu.
Ljudje različnih političnih prepričanj, da In hI o gledali drug dru gega postrani, ampak bodo tekmovali, kdo bo več nabral.
Kot Mino izvedeli, se bodo ured niki vseh slovenskih časopisov v Ameriki zavzeli za stvar in začeli
Iz našega kota.
Povest. — Spisal Anton Jaklič.
Konec.	_
X.
Četudi je Agato izgnal Štempihar sani. vendar ga je jako mučila misel, da mu je šla hči od hiše. Ko se je vračal s kolodvora domov, tedaj mu .ie ta misel ne samo pregnala jezo do otroka, ampak ga navdala tudi s skrbjo: "Kako pa sedaj?" Najprej je sklenil poslati Dorko v gostilno na Agatino mesto.
Štempihar ni bil mož, ki bi se bil strašil vsake neugodnosti ali zapreke. Toda poslednji dogodki so nanj udarjali rnaih na mah, in pod takimi udarci se razdrobi tudi trda skala.
Prvikrat v življenju inu je odločno rekla zavest: "Nisi prav ravnal!" A z druge strani se mu je oglašala: K. jaz sem gospodar! Ona me hotela goljufati, okra-ti — moj otrok — uit-ue — svojega očeta!"
Zares hud notranji boj je vihral
t
Bila je velika gostija, ker Štempihar je hotel pokazati,
na lijerm močno izpremembo. Srpo jih je gledal in -se po njih oziral,
kakor bi s- jih bal.	\ \nvd. a tilupec tudi ni maral ženiti
„ Kaj mi hočete? Pustite me. se po beraško. saj vas tudi-jaz pustim! Naj le gre /\gata. nič ne branim!"
"Oh, očetu je slabo!" zakličv Albinka vsa v solzah.
Hipoma se je raztegnil obupni
Sedaj, ko je vel drug veter na f
Ženski jok po v» ži. Sin je p;i poleg stal in ni vedel, ali hi s«- tudi sam joikal. ali kaj svetoval, ali kaj pomagal. Mati je odločila, da mora
! Štempiharjevini, oglasil se je tudi mora biti z njimi preprežena in Pet i čar. Ali se mu j^ vnela vnovič' vs« morajo biti med seboj zdru-| ljubezen ali kali: nekega dne je 'žene. Tedaj lahko same določijo prišel snubit — Dorko, — in čuda.'een<> pridelkom, same prodajajo vse je šlo gladko; samo pri doti 111 «« ognejo dobickarskih prekup-so morali vsi prijenjati, da so na-)cev% P* tudi kupujočim ljudem;
posled udarili v roke.
"De te. to se jim mudi! Šterapi-
t o varni za lep so v mami, prosto-.-; lloriH-.:i« ,, .».vt., Ko oriseli- • V	. . ,
vol i n o nn višali /a "V n- dan-V tM,JtK,la ° <K,,V Kf> Jt	je zanjo dosti velika dota, ker nas delke. A t
voljno povloan za -K na aan, (]omov 0 , hlapca, opaali so	->
prej so plačali $1na dan, zdaj	1	1 J	-1' vollko-
pa	za deseturno «lelo. Zad-
njo jesen se je pweej Slovencev sem priselilo, toda 'zdaj so pričeli pa izseljevati ter si iščejo' lioljše sreče. Ker je med njimi precej vlanov uašegti društva, jih opozarjam, da bi pravočasno, t..i. vsaj par dni pred Sfjo poravnali društvene prispt^vke; pošljejo naj kar na spodnji nasViv. Kateri s<> pa v bližini društva, ki spada k J. S. K. .1., naj na dopošljejo mesečni no za dva mesca naprej in 2.V ter ime dnritva. h kateremu lahko pieitoj^ijo, da jim tako lahko pravočasno pošljem prestopni list. da ne bo suspe.ndiw.-ij ali v slučaju bolezni kakih sitnosti.' — Karol Strniša, društveni tajnik, 114 Miller St.
Rosemont, W. Va. — Tukaj se dela vsak dan; zasluižok je odvisen od prostora in delavca. Družba jc zadnjič u.a isest odstotkov I »o višala plače; zdaj plača <wl 4'i? do -P,*1-t od Ione. Premog je čist 6 do 1) čevljev. Tukaj je nas malo Slovencev, samo dve družini. Matija Škurja.
pri-j
oga ne more storiti en kraj, marveč le cela dežela, pokrajina: vsi kmetje v pokrajini moda kaj rajo prodajati pridelke po taki ceni, da lahko tudi sami žive kot' ljudje. Zato niso dovolj posaanez- j ne zadruge, marveč cela dežela ;
/a kaj draginjo delajo le nenasitni prekupo-
Oče v posteljo; in to j.- bilo res har SH podviza popraviti, kar je
nenasitni »
najbolj potrebno, zakaj moža j< trerlo po vseh udih in bil je smrtno blod. '/, združenimi močmi so ira sinavili v posteljo; vedel se j«', kakor bi ne imel nobene volje.
Stempiharica je bila dovolj izkušena. da je kmalu izprcvidela. kako je. z njenim možem. Spoznala je, da je bolan, morda celo nevarno. in zato je poslala opoldne po zdravnika v bližnji trg. Ko je ta za nekaj ur prišel, ogledal si težko sopečega bolnika in poz vedel o prebiti noči. bila mu jo bolezen jasna iu napovedal je pljučnico, za katero treba največje skrbi, ker je ta sicer glavna, a ne edina njegova bolezen.
Pri Štempiharjevih je bilo sedaj žalostno življenje. Nikomur se ni ljubilo delati, ljudje so maloštevilno, pa tiho prihajali v proda-jalnico in odhajali, v gostilno pa itak med tednom niso -zahajali. Nekateri so privoščili Štempihar-iu bolezen, nekateri so ga pomilo-vali. Bolezen je bila res huda. Vročina je nekaj dni rastla in bol-nikiose je mešalo. Govoril je vse vprek. včasih je podil domače od sebe, včasih jih klieal nazaj, včasih molil., včasih klel. Ko se je pa vrnila zavest, je bil oslabljen, da s*' mu je malo poljubilo govoriti. < '»-trti dan bolezni so prišli z Bogom, tako je želel bolnik in tudi zdravnik je rekel, da je prav. Zopet je šla govorica po okolici, a ljudje so ga že mileje- sodili iu mu niso želeli smrti. Se tisto popoldne so prišli vsi otroci k njemu in tudi Agata je pri<šla, ker so jo poklicali k bolnemu očetu. Bolnik je je bil vesel in ji podal roko. hči pa ga j« s solzami prosila odpuščanja.
"O. ata. saj vas bom slušala. saj ne maram iti nikamor, da le ne umrjete!"
Zares je bila misel na smrt te-I rneljito izpremenila položaj pri
poprej zamudil", rekli so ljudje, ki so odobravali njegovo ravua-uje.
Morda hi bila prišla tudi Albinka na vrsto za možitev, ako hi se
Stempiharjevih prsih, ko se je peljal proti domu. Doma se je pa Stempiharjevih. ne saiuo pri otro-grozno jezil nad vsem. kar mu jejcih, ampak tudi pri očetu samem, prišlo naproti: nad živalmi, nad Hitro sicer ni šlo pri možu trdega
posli, nad otroki. Posebno je vr-šalo m«*d njim in med ženo.
"Ti si ji dajala potu ho, zato je laka!"
" Ti pa hočeš vse otnuke ugonobiti, ker uimaš z njimi nobenega usmiljenja
"Vso hišo mi hočete razdvjati, še blago mi hočete odnesti!"
mišljenja in župnik si je dolgo prizadeval, pripraviti Štempiharja, da je naredil oporoko, a naredil jo je le in določil detleže hčeram, ako se omoiže in odidejo iz doma.
Ko je bilo to v redu, "je rekel pozneje bolnik ženi:
"Ne bom več branil Ihčeram o-možiti se, a.ko bodo hotele. Naj
"Vsak oče da vendar kaj svo- store po svoji volji in naj bodo jim otrokom, da gredo u hiše po- srečne."
Steno in se kaui pripravijo, samo Agata bi bila tega poročila iz ti hočeš drugače. Kaj gvore ljud- srca vesela, ako bi ji ne bila pred je, ker je pri nas tako! Oh, kar očmi smrt očetova. Nevarnost je
pomagajo večinoma valei.
"In glejte", tako je sklenil svoj
govor govornik, "danes smo že
dosegli ta krasni uspeh. Cela
kranjska dežela j»' preprežena z
zadrugami in vse so združene v
,-■	, -	j veliko "Zvezo". Ta nas brani, v
ne bilo zgodilo nekaj uepricako- . -	. .	....
... - . - . 1 ... tej smo močni, nepremagljivi, vanega. \ eliki lesni trgovec, ki ie v •	,	.
i u i i ^ -	, - XaJ na in ne očita, da smo uni-
oskrboval lesno trgovino po tistih	,
,	, • - ,	veliko trgovcev. Trgovec se
krajih daleč naokrog, ie pnsel za-|. . , 3 -	. .
,	lahko loti drugačnega dela, saj ga
radi nerednosti v sodno preiskavo,'• , ... , « ... J ^
. -	-	.	, . J« dovolj in svet je velik. Sloveii-
zato je vsa njegova kupčija kakor •	. . , . .	■ .
,. -	® .. , . • ei imajo od nekdaj to napako, da
tudi njegovih zaveznikov kar ob-., -	,___. .. 'V . ,
, , ti, . • . i ** i I	obogateli, toda le s tem,
stala. A dolgo to m moglo biti ta- . - , - ... * . .	'
, , - ° - . . , , j . , da si izkoristijo svojo brate. Prav ko. ker jc nas kot od nekdai da- , mt	. .	, ,	x. .
. . J . ™ . . .. . .zato smo tako na slabem. Nai se jal mnogo lesa. Tedai pride neke- i/lt;- , - - . .	... J ,.
. ® . A	, lotijo kvečjemu kake gostilne ali
ga dne tuj trgovec in se ustavi	1 i	- , > ,
-	• XT — . , prodajalnice, ker tu p* treba malo
pri Stempiharju. Nagovarial ga i i - i t . i . — . -. .	: ' . . n d-ela in kapitala, a dobiček je ve-
je. nai začne lesno trgovino, za ' vi-	w
i , . , .	® . ' i lik. Zakaj se pa ne lotijo večjega
katero je sedaj prav ugodna pri- bpta zakaj ^ Zldaj(> tvorni d;i
lika S emp&ar je nekoliko porim-jbi	ubožnejfe ,judstvo kaj
sijal, ker je bil vajen le domače	;	i, . •
.	J , , • , (Zaslužka m bi nas ne tlačili tujci,
trgovine; a naposled se je vendar. V t j,.„„,	- t j	i
^	' 1	J	Zadruge so in se bodo premendCj
t. , - , , . . . I značaj našega ljudstva, zadruge, Začel je lesno trgovino iu zato .	, ,
'	. j	- -i i bodo postavile kmeta na ono sto
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika'
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatni tiskovine. Nai« tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskarcn v Ameriki, rišite za cene vsmke tiskovine nam, predno se obrneta kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA
*U9 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND. O.
S i
V
v £
I I
v
je bi! mnogokrat iz doma, včasih
pinjo, da bo njegova beseda in vo-
po cele tedne. V takih razmerah	, j i - -
. , ....	, ,!!Ja odločilna med drugimi stano-
mati ni mogla pustiti Albinke od doma, dokler ne bi porastle druge
hčere za pomoč.
Lesna trgovina je tedaj šla dobro, zato je sklenil Štempihar popustili dosedanjo trgovino in držati .st» nove. S tem se je hotel tudi uma.kniti vsem praskam z zadrugo
i vi. Zato kličem h koncu v veselem pogledu na boje in na napre-
dek naše zadruge: Živela naša za druga, živela srečna bodočnost našega slovenskega kmeta!" *
Mogočno je,odmevalo po dvorani, veselje je burno plalo v srcih vst-ui prasaam * wJl navzočih. pa saj tudi po pra-j kar je storil tem rajši kerf ^ ker tu se kazaU uy(h mQ-
se ni izplačalo za mali prislužek . so se ^^ v[<M[ h[ z(Jru kramarstvom .»- •.	, . ,
ukvarjati se s kakor je rekel.
Ko je stopil Štempihar s kupčijo na drugo polje, ponehala je napet-ost, ki je bila med njegovimi privrženci in ined zadružani. Saj niso imeli več vzroka prepirati ali sovražiti se med seboj. Ce je pa kdo spominjal se tega ali onega iz prejšnjih časov, izkušali so razlagati si tisto na dobro stran. Štempihar je rc.kel o zadrugi:
"Vsak si pomaga, kakor si ve in zna. Nespametni bi bili, ako bi blago plačevali drago, ako ga lahko dobe poceni."
Zadružani so se pa menili o Stempiharju:
"Mož je pameten, ne more se z nami bosti; rajši je wel na drugo pašo."
Trgovina se je Stempiharju čim dalje širila. Potreboval je tudi dokaj ljudi v gozdih in pri vožnji in jemal same domačine. Tako so imeli ljudje zaslužek, ker je bilo
plačilo dobro in pošteno.
* * *
Več let je minulo za temi do-
ženih slovenskih kmetov.
Pred mano stojiš in poglede Obračaš na solzno oko; Sočutne, tolažne besede Moj drug, šepetaš mi v uho.
Človeško srce je brezdauje, Umeti ne more ga vsalk: Zdaj lepe prinaša nam sanje, Zdaj žalosti nosi nam mrak.
Le goji sožalje. le goji, Četudi ne umeš srca. Jaz duši hvaležen sem tvoji, Četudi miru mi ne da.
Anton Medved.
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim bolezninf
Gena aa "BBINJHVEC je: i steklenic 9 t.»0
12 flteklenle 18.00 V ZALOGI IMAMO
ttidl Cisti domaČi TKOPINJEVEO la SLIVOV-KA kuhana v nnSl lastni dlstllerlji.
Nai« cene so sledeče: Troptnjevec per sal. $2.25. $2.50. 12.75 In »T00
Sllvovttz per gal.................92.75—$3.00
Troplnjevec zaboj .................... $ «.00
Sllvorltz eaboj ...................... $13.00
"66" Bye Whiskey 5 let atar, aabo] .... $11.00
Bodeča Ohio vlna per gal.....56c.. 60c.. Ma.
Oatawba In Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, aa 25 gal. $2.00. aa večja naročila je aod zastonj. Naročilo naj ae priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijač« jamtloa«.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. OAK AVL. CLEVELAND, I
Gorenjska.
Solnce s nebes pozlatilo je 2i(:t. snop in ženjica na njivi gorita in prepelička tako prepeluje:
godki. V našein kotu je zadruga. Kam bi z družino iz gnezda na tuje? najlepše proevitala, njeni prvotni.	v
nasprotniki, Jci so ji hoteli kiju- z J*l>lan, orehov jesen se zasmeje,
domov bi šla... kar vsi pojdemo bila se vedno velika, »dravnik je bovati, so vsi propadli, razven	gorkeje,
It . . Vtrjev.1, da ne more fe reji, k^^tempih^j., ki ji je [»& SLVSS*. To je Stem^aiitju prevse. t<? »e<Uw Mi WW 4W « WWtfcWl >B *S	________________ n, Gftar,
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin.
Fitttfi ft1* P! pi1<iitf swbaql
Rojaki!

ruih-ri -rifi'riiiMiXnlilV •
Columbia gramofone In slovenske plošče Je dobiti ]JJ vedno pri:
IVAN PAJK, 45C Chestnut St., Cenemaagh. Pa. f Plfllte po cenik.
Društvom v Greater New Yorku.
Društvo "Bratska Zveza" štev. 14d S. X. P. J. v Brooklynu, X. Y., ni olxlrzavalo svoj letni piknik zadnjo nedeljo, dne 11. junija, ker smo imeli na določen dan jako neugodno vreme. Zato smo preložili naš letni piknik na 10. septembra 1916. Prosimo, da vsa slovenska društva v New Yorku in Brooklynu upoštevajo to preureditev. Za odbor: Antoa Staodohar, tajnik.
'flutiirf? "iliflt -MliSliiiMl
GLAS NARODA, 17. JUN. 1916.
Vsem Slovencem v Ameriki.

V Sledeč- članek je poslal urednik našega lista ured-
Odpri srce, odpri roke.
*» » ———
Med zelo krasna dela našega pokojnega proroškega pesnika Si-
f
li in združili, da bi ne nasprotovali tej ideji. Vsak list naj bi v svo-Ijih predalih odmeril malo prostora za priobčevanje imen daroval-1 cev za ta sklad in zneske; poleg tega naj bi od dne do dne tudi obelodanili kak bodrilni članek v ta namen. Dosedaj delajo po tem lepem načinu že trije ameriški slov. listi. Who is next?
Naši trgovci, gostilničarji in drugi podjetniki naj bi imeli v
ni kom .stovcnskib časopisov v Ameriki s prošnjo, da naj mon Gregorčiča moramo po vsi pravici prištevati tudi njegovo pe- svojih lokalih poseben nabiralnk in polo; skrbeli naj bi, da se na "■i priobči jo Skoraj vsi so se odzvali, urednik "Glasila sem "Sam". ki je sicer kratka, a sega vsakemu globoko v srce, 6* bere kak dolarček v ta plemeniti namen. Poleg tega naj bi se tudi
K. S. K. Jednote", Mr. Ivan Zupan, je pa poslal v -menoj*^*^ ———« -e'aiKk "Odpri srce, odpri roke", za kar se mu prisrčne	___i,:
zahvaljujemo.)
Rinalo bo minilo dvoje let, odkar je zadela naš narod resreča, kakorsne ni nikdo slutil, ki je tako obsežna, tako vsestranska in grozna, da je mi niti pujmiti lie mo-remo. V tem kratkem času so bile skoraj vse naše dobre m na;bolj>e >ile žrtvovane sunt i, prej kot v dveh letiii jt- postala naša lepa domovina zemlja obupa, žalosti ni breznu jnilt bridkosti. Slovenci v starem kraju so postali mahoma narod izdelanih starcev, napolblaznih žena in lačnih, izstradanih otrok.
\ «imgo ,j<* ]K>brata sila, kateri* n<* |»i eprosijo no l>«*nt* *»rošnje, katere m; ganeta ne kletev ne jok.
Prt j smo žalovali, «-<* nam je umrl mož, k s še i;i dodobra skončal vzvišene naloge, ki mu jo je zadalo življenje, prej s«- nam smilil človek, kateremu je pogorela streha nad hUo in če smo le mogli smo pomagali, pa naj j ti slo za posameznika, vasi ali mesta.
Zrlaj. v tem kratkem času smo jih izgubili na tisoč" in tiW-e Srečni oni, katerih se je po kratkem trpljenju usmilila smrt. neizmerno nesrečni oni, ki se bo.lc še leta in h ta vlačili kot sence, nikomur v pomoč, vsem v breme.
Padli mi možje in mladeničih katerih iine^.a bi bila morda zaslovela po vsem svetu, padli so možje, ki so s svojo krepko roko in zdravo glyvo gojili in obdelovali zemljo, da je rodila desetcren sad, padli so naši učeniki in voditelji.
Ljudje. ki so ostali doma, ne umirajo vslčd bolezni, pač pa vsled žalosti in stradanja.
Strašna doba je vtisnila svoje strahovito znamenje '•tli naši domovini: strašni čas nam je vzel na tisoče ljudi.
Y	tej strašni dobi je naloga nas vseh: p nt'a^ati.
V	Ameriki imamo sedem li osem slovenskih podpornih or/aiiizaeij, precej slovenskih časopisov, \eliko mo<
jo čita. Ta, prvič leta 1882 obelodanjena pesmica, sestoji samo iz 11 spominjali nesrečnih sobratov v stari domovini naši ameriški Slovenji pn raznih prilikah: gostijah, ženitovanjih, krstih, godovih Le glede takojšnje sestave osrednjega pomožnega odbora ne
Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam! Imaš-li, brate, mnogo od nebes, Od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil boli,
A sreče vžival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze,
Kedor pa srečo vživa sam, Naj še solze preliva sam!
itd. V«?ak vinar pripomore h kroni, odobravam nasveta. Fotrpimo še nekaj tednov, da bode stvar en krat že v polnem tiru in da vidimo kakšen bode uspeh. Nabrano svo i to naj vsaka podp. organizacija, ali list naložil za nedoločen čas
! v kaki dobri hranilnici na obresti; svoto se lahko potem izroči osre-'dnjenpt odboru, ko pride čas zato, ali ko ga bo večina ljudstva iz-I brala. Denar naj bi se poslal šele po končani vojni venkaj na dolo-jcena mesta; kajti danes še ne moremo določati komu bomo delili .kruh, ker še žita dobro zasejali nismo.
V Ameriki nas živi okoli 183,000 Slovencev, ali morda še nekaj -Sakor je pokojni Simon Gregorčič bas v sedanjem času zašlo-j več. A k o bi daroval vsak posameznik v ta sklad samo $1.00, bi ime-vel z nic^ovo proroško pesmijo "Soči", tako je morda tudi že pred ]i kmalu nad K 1,250,000 skupaj, kar bi nedvomno Že dosti zaleglo 34 leti čutil in v pesmi "Sam" slutil, da bo njegov ljubljeni sloven- najbolj bednim žrtvam vojne v stari domovini, ski narod enkrat osamljen in zapuščen. Žal, da se je tudi to njego- i Odprimo torej srce, odprimo torej roke in hitimo na delo, da VO prorokovaaje uresničilo!	j pomagamo naši ljubljeni stari domovini, katera se topi v potokih in
Naš, vedno borni, dobri in pohlevni slovenski narod v stari do- morju solza.
Novice.
movini tepe neusmiljena šiba vojne že celih 23 mesecev. Na dan sv. Ane, dne 26. julija t. L bode poteklo že dve leti, odkar so bili vpo klicani ood orožje naši vrli očetje, sinovi, bratje, sorodniki in znanci. Tedaj je mati Slovenija bridko zaplakala in si nadela žalovalno
obleko, ker je napočil zanjo dan smrti, dan izkušnje, usode in pomanjkanja. Naša mila rojstna domovina zdihuje in plaka vsled vojne že 2 ".eti; ali ni toraj naša sveta dolžnost, da se mi ameriški Slo-, venci saj te krvave dveletnice spominjamo, .čeravno smo prejšnje mesece spali?
Nemogoče nam je tukaj delati kake pojme in misli o vojni. Mi si ne ir.oiemo nikakor predstavljati, kake žrtve zahteva vojni moloh ali kake posledice in gorja se kažejo dandanes zunaj vsled krvavega bratomornega klanja. Zvedeli smo le iz časnikov, ali privatnih poročil- Ti si zgubil očeta, sina, brata, strica, zeta, prijatelja, ta je oslepel na frorti, onega se pogreša, ta je do smrti pohabljen i. t. d.
Taka poročila pa ne prihajajo samo iz ene vasi, ene fare, ali občine, taka žalostna poročila prihajajo iz cele širne Slovenske. Neusmiljena puška ali granata je izkopala že tisočim in tisočim naših rojakov prezgodnji grob vsled višjega ukaza, ker je bil baje cesarski prestol v nevarnosti? . Za eno osebo, ali dve, je že padlo v Evropi na milijone in milijone nedolžnih žrtev. To so sadovi evropske kulture in naprednega 20. stoletja...
Vsled tega groznega udarca sočustvuje z nesrečno Evropo ves omikan svet, tako tudi naše Združene države ameriške. Tu živeči
IVAN ZUPAN,
urednik "Glasila K. S. K. Jednotc."
mli sa-trostojnili društev ter lepo število splošno uglednih razni in številni inozemci tekmujejo medsebojno, kdo bo več nabral uplivnili mož.	Isktipa.1 in poslal nesrečnikom v staro domovino. Med temi so: Bel-
Voj predlog hi bil. sestaviti odbor, katerega člani liai^"' Francozi' Nemci, Irci, Italijani, Ogri, Litvinci, Finci in vsi slo-
_	.. j ,	11*1"	iranrlri mntta/l« ^T	tvi m nn -nnl%«,nl« <w v ^V* vnn im« m vvan« DnKnlr« vam« mmIm
I»i hm nredsedniki vseli slovenskih podpornih organizacij
Ti ni ožje in
in uredniki vseh slovenskih listov v Amerik', i.aj izvolijo iz svoje srede tri ali štiri tajnike nil: a.
Vsako slovensko društvo naj priredi eno ali dve ve-s»-liri, katerih dobiček naj bo namenjen skupnemu skladu z;i *lov« n-ike reveže v starem kraju.
Pri .Fednotah in Zvezah naj bi se uredilo, da bi plačeval vsak član po par centov7 na mesec.
PoHralo naj bi se oh vsaki priliki: če kdo ne more z večio >voto pripomoči, naj pripomore z enim centom.
Denarja bi se ne smelo prej poslati v stari kraj kot po vojni.
Siliti bi se ne smelo nikogar, dolžnost vsakega je pa vsakomur pojasniti, da je ta akcija najbolj vzvišenega in človekoljubnega pomena.
Z daj ni čas tarnanja in pomilovanja, zdaj je čas resnega dela. od katerega sta odvisna življenje in smrt našega naroda v starem kraju.
Zdaj se pravi delati brez fraz, brez visokodonečih besed in strankarstva.
< Vprav je sto strank med nami v Ameriki, pristaši vseh teh st ^tih smo vendarle Slovenci.
Pristaši vseh strank in prepričanj so ljudje, ki raz ločujejo slabo od dobrega in vedo, da je njihova naravna, sveta in človeška dolžnost nesrečniku pomagati.
Ne vprašujmo, za koga je bila kri Slovencev po nedolžnem prelita, ne prepirajmo se, če so se borili za pravično, krivično, pametno ali neumno stvar.
To nas nt' sni«' brigat i, ker smo veliko, veliko preslabi. da bi naš glas kje kaj zalegel.
V vseli nas se mora vkoreniti edinole misel, da so na-i ljudje v potrebi kot še nikoli niso bili, da nimajo na ceh»m božjem svetil, razen Hias, nobene žive duše, katero bi prosili pomoči.
\ čast bi si morali šteti, da jim mi edini lahko pomagamo. v največje zadoščenje in povračilo nam bo, ko nas ne bodo več smatrali za izgnance in izgubljene sinove, pač pa za o«?rešenike in največje dobrotnike.
Smili se nam siromak, smili st* nam pogorelee, vdovo !>omi!ujemo,pri pogledu na lačnega otroka nas zazebe v srce.
Ali smo res tako enostranski, da se nam ne smili cel narod siromakov. Ali nam nič ne očita vest ko spimo pod streho, in smo vsak dan siti, dočim je naših na tisoče in tisoče brez strehe in skorje kruha f
Ali s** bomo res ugonobili v brezplodnem strankarskem boju. ali so nas medsebojna nasprotstva res tako prevzela, da se niti ne zmenimo za strašno krvavo žalo-iirro. v kateri je naš narod najbolj trpeč in največjega pomilovanja vreden junak?
Končujem še enkrat z besedami:
— Zbližajmo se in napravimo v delu za svojega trpečega brata velik korak k združenju ameriškega Sloven st va!
Nova predloga.
Washington, 1>. C.. 16. junija
Prihodnji torek bo zbornica z voli-tvjjo odločila ako h«1 bo sprejela no v,i predloga. ki določa, da se da
ix državne zakladnice $35.000.000 za obrambna »vrh«1. S tem denar-i bodo Združene države, ako bo predlo«* »prejeta, nabavile
gib morilnih strojev, katere bodo postavili na trdnjavo ob merski obali.
Angleži v Afriki.
London, Anglija, 15. junija. — Najnovejša poročila iz Afrike naznanjajo, da so angleške čete, ki prodirajo v nemško Vzhodno A-
topov in dru- friko, zopet osvojile par mest.
vinski narodi. Nedavno so nabrali v Cbicagu živeči Poljaki pri neki prireditvi en sam dan $35,000; judje tega mesta so pa spravili skupaj tekom enega tedna $534,000; ameriški judje so sklenili nabrati letos do 1. julija ogromno svoto $5,000,000 za pomožni sklad.
Tudi naši bratje Hrvatje delujejo z vso vnemo za sklad $100, 000, kar nameravajo poslati nesrečnim sobratom na Hrvaško. Ni ga tu civiliziranega evropskega naroda razen Slovencev, ki bi v sedanjih resnih časih držal roke križem in dremal, med tem ko umira naš starekrajski narod gladu, strahu in bolečin. Bomo li imeli ameriški Slovenci že zanaprej tako zakrkla srca do naših rodnih trpečih bratov na Slovenskem? Ne trpimo, da bi Američani s prstom kazali na nas: —; Glejte Slovence, kako imajo trda srca! ..
Američani sami nabirajo s posredovanjem "Ameriškega Rdečega Križa'" velike zneske za evropske žrtve, ker imajo srca na pravem mestu. Učimo se torej od njih in drugih narodov bratoljub-ja in človekoljubja, če ne, nas bodo naši preostali v stari domovini enkrat še v grobu preklinjali. Stopimo vsi v en krog in zaženimo glas po deželi: Na pomoč ranjencem in sirotam padlih žrtev na Slovenskem1 -- Ne ozirajmo se pri tem na strankarstvo, politična in verska prepričanja, kajti dobrosrčnost in usmiljenost ne pozna nobene meje, ali razlike. Vrzimo torej vse predsodke in plašč dosedanjega nesporazuma stran in podajmo si bratske roke v tem ozira!
Omenil sem že, da nas veže sveta dolžnost, da vstanemo ameriški Slovenci iz dolgotrajnega spanja in da pomagamo bednim v starem kraju. Prvič nas veže v to že božja zapoved, ali ljubezen do bližnjega: drugič nas veže v to naša narodna zavest in domoljubje; najbolj naj bi pa nas vezala v to hvaležnost do stare domovine in mar-tere Slo*, eni je, ker nas je svoječasno posvarila in nam še pred vojno velela iti semkaj na varno. Govorila nam je: Ker že sedaj primanjkuje mojim hčeram in sinom tukaj kruha in svobode, podaj se v boljšo in bolj svobodno domovino preko oceana še predno se uresniči Gregorčičevo prorokvanje... Vsakdo izmed nas naj bi bil hvaležen onemu, ki mu je svetoval, ali celo pripomogel semkaj, kajti s tem ga je naravnost rešil in obvaroval največjega gorja na svetu — krvave vojne — in morda tudi smrti.
Nikdar se ne podajajmo v brezmislene utopije, da bomo mi ameriški Slovenci rešili Slovenijo v političnem oziru; da se bodo razne velesile in svet oziral na naše visoke ideje, ki so neizpeljive. Zato smo mi tukaj še premalo politično zreli in preslabi. Neka gotovo stranka naj bi to upoštevala in naj bi ne begala našega ljudstva z obljubami in zlatimi gradovi v oblakih. Pač pa lahko pomagamo našemu trpečemu narodu v starem kraju dejanski, s podporami, ali z našimi usmiljenimi rokami.
Cenjeni čitatelji in čitateljice! Jaz sem mišljenja, da, če se mi vsi ameriški Slovenci v tej ideji združimo, bode zapisano leto 1916 z zlatimi črkami v naši zgodovini; kajti s tem bodemo pozabili naše stare hibe, nasprotstva in se bomo pri izvrševanju dobrih del pobratili in združili v mogočno narodno skupino. Oj srečna Amerika, ko bodeš imela potem tudi srečne in ljubeče se slovenske sinove ter hčere!	• { *
Kar se tiče raznih nasvetov urednika "G. N.", katere je pred kratkim obelodanil, se strinjam skoraj do cela ž njimi. V prvi vrsti naj bi v tem solidarno nastopile razne naše podp. Jednote in Zveze. Vsaka organizacija naj bi nabirala za pomožni sklad .v svojem okviru, da se nabere nekaj več stotakov in tisočakov. Pri dru* Zvenih sejah naj bi gg. uradniki apelirali na zborovalce za prostovoljne milodare. Nalagati mesečne doklade za ta sklad je pa brez konvencije ali splošnega glasovanja nemogoče. Bazna slovenska društva, osobito po večjih naselbinah, naj bi se tekom poletja, ali na jesen združila, ter priredila kako skupno veselico v pomoč ranjencem in sirotam v stari domovini. Z združenimi močmi se da vedno več doseči, kakor pa posamezno.
V vsaki večji, ali manjši naselbini naj bi se o priliki 2. obletnice vojne, dne 26. julija t. 1. ali na nedeljo preje določilo takozvani "Tag Day", dan za splošno pobiranje milodarov za slovenske vojne žrtve. V Chicagu je bilo sličnih kolekt že obilo in so imele vse lep finančni uspeh.
Treba bi bilo dalje apelirati na našo č. duhovščino, da bi se ta dan tudi po vseh slovenskih naselbinah in cerkvah pobiralo milodare za. slovenske ranjence. Lepo in umestno bi bilo tudi, ako bi se povodom druge obletnice vojne čitala. sv. maša zadusnica po. vseh slovenskih cerkvah za naše padle žrtve.
Dobro bi bilo tudi, ako bi se našel kak požrtvovalen mož, ki bi zalomil več tisoč komadov lepih in primernih razglednic'v prid tega sklada. Naši rojaki naj bi jih plačevali po 5 centov in jih pridno rabili pri dopisovanju. Tudi taki primerni kolekti bi bili umestni
Naši ameriški slovenski listi naj bi se saj sedaj v toliko sedini-
Vojskujoče se države delajo pogodbe,
V dvaindvajsetih mesecih, ki so pretekli odkar je bila napovedana vojna, so evropske velesile skle- . nile že več zelo važnih pogodb o-ziroma se pripravljajo, da jih bodo sklenili.
Te pogodbe so povečini trgovske ali, kot bi drugaee rekli, krama rske.
Koncem aprila se je sestal v Luxembourg palači v Parizu takozvani ekonomični komitej zavezniških držav. Sestali so se takrat na poziv Francije, ki stremi za tem. da bi se med Anglijo, Francijo. Rusijo. Japonsko. Italijo, Portugalsko in drugimi zavezniki napravila nekaka pogodba za prosto trgovino med temi državami, s pomočjo katere bi sezidale okoli centralnih držav tako steno preko katere ne bi moglo seči nemško, avstrijsko ali turško blago. To mislijo napravit na ta način, da bi na vse nemško blago nastavili visoko eoinino.
Konference koncem aprila se je vdeležilo štiriinštirideset francoskih državnikov, dvainštirideset angleških, štiriintrideset italijanskih poslancev in senatorjev, deset portugalskih in par srbskih zastopnikov; ruska delegacija takrat ni bila prisotna, temveč je bil pričuj« m'- le ruski poslanik v Parizu.
Angleški delegaciji so načelo-vali: Bonar Law. voditelj konservativne stranke; Walter Runci-man. predsednik trgovske oblasti: in William Moris Hughes, avstral
pogodbe in je že na večjih straneh tudi uspela.
Avstrija in Ogrska poskušati zdaj medsebojno doseči spora/um in podpisati medsebojno pogodbo, kajti šele potem jima bo. kot celotni Avstro-Ogrski, mogoče skleniti trgovske zveze /, Nemčijo.
Nemčija in Turčija sta že vsi taka vprašanja rešili v popolnem sporazumu.
Nedavno sta Avstro-Ogrska in Bolgarija izdali kratko naznanilo o pogodbi, ki se tiče balkanskega vprašanja. Naznanilo se je glasilo. da je "v zadovoljnost obeh držav."' Kakšna je dotična pogodba se ne ve.
Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija dozdaj še niso med^eboj sklenile nikakih trgovskih pogodb.
Romunija, ki j«' zelo velika žitna zaloga, je bila vedno v trgovskih pogajanjih z centralnimi državami in zavezniki. Najbolj upoštevanja vredna pogodba Romunske je bila ona. za katero ji bo Nemčija dala za plačilo streljiva in drugih izdelkov.
Centralne države so vsled lega sicer zelo triumfirale, v resnici pa nima nikakega večjega pomena. — Romunija se bo ravnotako pridružila zaveznikom, če ji bo kazalo, kot bi se drugače.
Za Rum lin i jo se je potegovala tudi Turčija, jo poskušala na kak drug način privezati nase. toda dozdaj še ni imela uspeha.
Pred par meseci je prišlo v javnost neko zelo zanimivo neuradno naznanilo, da sta ška in Romunija sklenili nekako zavezo, da si bosta pomagali v slu čaju. da bi bila ena izmed njiju napadena. Ta zaveza tudi baje vse-
Zopet zaplenjena posta.
Berlin, Nemčija. 1.1. junija. — (Brezžično v Sayville'. — Poročilo iz Kodauja poroča, da je danski glavni poštar naznanil, da so Angleži vzeli vso pošto s paruika "Frederick Vili.", ki je odplul dne 31. maja iz New Yorka v Ko-danj.
Kristianija, Norveška. 1"». juniji*. Norveški parnik "Kristia-
uiafjortl". ki j«- »liitieN dospel sem i/. New Yorka preko Kirkwallu. je prišel brez pošle, kajti Angleži so v Kirkwallu vzeli doli liUo vreč pošte. ki je bila namenjena večinoma v Nenieijo iu Avstrijo.
Zadnja rusko-nemška pomorska bitka.
Pet-ograd, Kusija. 1». junija. — Rusko porodilo pičile /ailnje pomorske bitke med ruskimi 111 nem škiuii ladjami se glasi, da so ruske križarke potopile tri nemške trgovske paruike in eno pomožno križarko.
Indijauisi napadajo Mchikancc.
San Pedro. < al.. Iti. junija. ' \ a<|lli Imlijaiiei s,i ponovili svoji* napade ua Mehikance v južni Sonori. Zadnja dva dni se je vršilo. kol se s«-ui poroča, več bojev. Podrobnosti niso znane.
Farme na lahke in poljubne obroke.
Mi lastujemo 'JOGO akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farrner-jev in jo prodajamo v kosih po 40, 60, 80 in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kupcem postavimo na zahtevo tudi hišo in hlev ter očistimo tudi nekaj zemlje, a vse na dolgotrajna odplačila.
Poleg omenjene zemlje lastujemo še čez dvajset tisoč akrov zemlje v Clark <'o., toda, če hočete zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dept. 3	Tioga, Wis.
ski ministrski predsednik, ki se je ljn.it' sporazum, da ne bo nobena ravuotakrat nahajal in se zopet nahaja v Angliji oziroma v Franciji.
Hughes je šel takrat v Pariz, ne da bi dobil od vlade ali od parlamenta kako navodilo ali naročilo kako politiko naj zastopa v imenu Anglije.
Avstralski ministrski predsednik je velik sovražnik Nemčije in kot tak je pričejkom leta držal po er-li Angliji govore, s katerimi je pozival ljudstvo, tla zahteva, da se odredi visoko tarifo, s pomočjo katere bo mogoče spraviti Nemčijo na kolena.
Ljudje so zahtevali, da gre v Pariz in zastopa Anglijo; od angleškega kabineta pa. kot že rečeno. ni dobil nikakega naročila.
Kaj se je na dotičui konferenci dne 27. aprila v Parizu sklenilo, oziroma, kak namen in pomen je pravzaprav imela, ne vemo. ker tozadevno ni bilo izdanega nikakega oficielnega poročila, vsled česar se lahko sklepa, da se ni vse završilo tako kot bi vse države želele oziroma zahtevale.
Angleški delegati so vsiljivim časnikarskim poročevalcem rekli, da so se le dogovorili na katero blago naj ta ali ona država da prepoved za izvoz.
Prof. Millinkoff, voditelj ustavnih demokratov v ruski dumi. ki je bil ravno takrat na potu v Anglijo. je baje v Stockholmu rekel, da se njemu zdi. da se bodo pri teh pogajanjih preje napravile zarote zoper Rusijo kot pa zoper Nemčijo.
Kolikor se da sklepati s te molčečnosti. so zavezniki Angliji v gotovih točkah nasprotovali.
Ravno te dni se je priečla vršiti zopet neka taka konferenca, o kateri domnevajo, da je zopet kra-marskega značaja.
Medtem pa tudi centralne države niso rok križem držale. Napravile so več vsakovrstnih pogodb in so bile gotovo bolj uspešne kot zavezniki.
Nemčija je poskušala z vsemi svojimi zavezniki napraviti tesne
teh dveh drŽav šla v vojno, ne da bi privolila druga. To naznanilo, kot rečeno, ni uradno, vendar je vrjetno. ker je bilo tiskano v Londonu. Berlinu. Parizu in Bukare
Št II.
Tekom teli dvaindvajsetih me se cev se je sklenilo bogzna koliko m bogve kakšnih pogodb.
V Parizu so se zopet sestale delegacije zaveznikov. Poskušali bodo skovati nove zarote zoper svoje sovražnike.
Te pogodbe bodo. ako ne bodo o-stale samo na papirju in ako se ne bodo »še pravočasno razdrle, bo Evropa še to stoletje plesala enak ples kot ga pleše zdaj.
Doki er ne bo trgovina prosta in in strogo mednarodna, dokler ne bo izginil imperializem posameznih držav, dokler ne bodo vsi narodi in vse države pod eno samo svetovno nadvlado ter se vsaka zase po svoje razvijala, bo vedno nevarnost. da se pojavijo v nedoslednem času zopet leta 1914, 1915 in 1916.
Kdo je kriv?
r>a si tittša ti uboga.
Trdil ibom. dokler bom živ.
Ali smem dolžiti ikoga : "Moje bede .ti si kriv'/"
Da srce jaz nosim mečje. Kot po drugih prsih tli.
Da gorje me tare večje. Kot se vsemu svetu zdi.
Da nestalnega značaja Sklepe delam in teptam.
Da. mi često duh rated vaja. Ko se zdim na j gor j i sam,
Da se vlečejo mi dnevi Kalkor megle po gorali.
Davi tetžke megle — dre vi
Raztopljene <že v bližali.
Da si duša vsa uboga. Kdo, o kdo je t«ga kriv?
Ali smem dolžiti iktifga? Nikdar ne, dokler bom živ.
Antou Medved.
NIMA VEG OMOTICE IN JE LAHKO.
H H. von Sehlicku. tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja. kateri je s stotisoči bolnih v stalni zvezi in daiizadnem dobiva ua kupe zahvalnih dopisov od onih. katerim je Bolgarski Krvni Ca j povrnil zdravje. je pisal rojak | Ivan Blieha. li. F. I). 77. (Jraf-ton. \\ . \ a. sledeče pismo: | "Mnogo boljšega se počutim.
odkar pijem vas Bolgarski Krv-1 -
ni Oij. Prej sem imel večkrat o-motico m iiiseiii mogel jesti, toda zdaj mi je omotica prešla in z dobrim tekom jem .
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
Marvel Products Co.,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Ako hočete pošiljatev osigurati, pošljite 10c. več.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik	¥ ^
c	*
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nas list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne dila vsled česar ga rojakom! topleje priporočamo.
Upravniftvo "Glas Ni
GLAS NAHODA, 17. JUN. 1916.
IŠP
Jugoslovanska
a —

Katii. Jodnita
13
lokorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež V ELY, MINNESOTA
* Ar'
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, Box 106. Pearl Ave.. Lorrin, Ohio..
Glavni tajpik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blrgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. .
VRHOVNI ZDRAVNIK:	/
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:	' f
MIKE ZUNICII, 421 — 7th St., Calumet, Mich. ' PETER ftPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN A US EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KR2IŠNJK, Route 2, Burley, Idaho.	i & \\
POROTNIKI:	>
FBAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
J'REPII PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs. Wyo. '
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. " / /
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Sloveucc, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
< Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo:"GLAS NABODa".
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Poročilo umrlih članov-ic za junij 1916.
As«1*, štev. 215.	Dne 1. junija, 1916.
Umrli brat Petri- Šneler. retr. stv. 18221, rojen leta 1883, član «1ruštva 'Zvon" št v. 70 v Chicago, ill — Umrl dne 20. aprila 1916. Zavarovan je l>ii za $1.000. Pristopil k Jeduoti 19. septembra 1915. Vzrok .-»m rt i j. Sika. ^Opomba: rl'a smrtnina je bila zamujena vsled nepopolnih listin.)
Umrli brat Louis Zalar. eert. štev. 7682, rojen leta 1884, član društva sv. št. lana. štev. 2<» v Pittsburgh. Pa. — Umrl dne 9. maja 191fi. Zavarovnn je 1>H za $1.000. Pristopil k .Jednoti 18. novembra 1907. V/:rok smrti jetika.
Umrli član John Žitko. eert. štev. 17143, rojen leta 1888, Član društva sv. .Jožefa, štev. 20 v Gilbert, Minn. — Umrl dne 26. maja 1916. Z« vi row n je bil za $1.000. Pristopil k Jednoti 28. novembra 1913. V/rok smrti ubit v rudokopu.
Umrli brat Anton Bendekovie. eert. štev. 14786, rojen leta 1880, čl-»n društva sv. .Jurja štev. 22 v South Chieago, 111. — Umrl dne 27. maja 1916. Zavarovan je bil za $1.000. Pristopil k Jeduoti 22. novembr.i 1911. Vzrok smrti Myocarditis.	v
Umrli br;-t John Terbovee, eert. štev. 5304, rojen leta 1879. č'an društva Marija Zvezda štev. 32 v Blaek Diamond, Wish. —
I mrl dne 12. maja 1916. Zavarovan je bil za $1.000. Pristopil k Jednoti 17. junija 1906. Vzrok nirti Diabetus Mellitus.
Umrli brii< Anton Kolar, eerl. štev. 5801, rojen leta 1863. član
društvi« sv. Frančiška, štev. .»1 v Hibbing. Minn.
Umrl dne 3.
meja 191«. Zavarovan je i>il za $1,000. Pristopil k Jednoti dne 20. oktobra 1906. Vzrok smrti Cerebral Hemorrhage.
1'inr'i brat Avgust Sirra. eert. štev. 7362, rojen leta 1888, član društva Jožefa, štev. 85 v Aurora, Minn. — Umrl dne 29. maja 1916. Zavarovan je bil za $1,000, Pristopil k Jednoti 22. septembra 1907. Vzrok smrti ubit v napadu.
Umrla s»\>ira Marija Kekie. eert. štev. 8849. rojena leta 1849. članica društva sv. Jurja štev. 22 v South Chicago, III. — Umrla dne 27. maja 1916. Zavarovana bila za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 190«. Vzrok smrti Lobar Pneumonia.
M-s. -a maja 1916 je bilo izplačano društvom kako sledi: '/.\ smrtnim- rlanov in članic	$8.247.25
bolniško podporo in poškodbo	5,309.40
Skupaj :
$13.556.65
r naročiti glede raznih izprememb. Ta pravila bodo takorekoč le pod-'laca. po kateri bo konvenciji mogoče sklepati. Karkoli bo tukaj sestavljeno. bo le za korist Jednote. ne pa za katerikoli druge osebe, j j Obenem prosim cenjene tajnike, da kadar dobijo ta pravila, da j tudi ob oriliki pošljejo svoja mnenja Glasilu Jednote. Glasilo pri-, občuje tako razmotrivanja in nasvete v posebnem oddelku, namreč J. S. K. J." in vsak član je dobro došel. Vsa mnenja bodo pazljivo čitenn in le na ta način zamoremo kaj koristnega doseči.
Debatiranje o pravilih iia zborovanju stane ogromno svoto de-; narja Ako se poslužimo te priložnosti in pišemo svoja mnenja v Glasilu, !>o ob času konvencije vsak delegat na jasnem glede zahtev in niih koristi za Jednoto.
Kot glavni tajnik bom skušal sam priobčevati in pripravljati delegate. Ker so pa tudi moje zmožnosti omejene, uljudno prosim, da se več cenjenih tajnikov oglasi, da pripomoremo Jednoti kaj korist-' nega doseči z oziroin na nova pravila.
Upajoč, da mi boste stali na strani in pripomogli v kolikor mogoče. ostajam	* .,. f; ,t.| § z bratskim pozdravom Vam udani:
Geo. L. Brozich, glavni tajnik.
» w
I

OPOMBA.
S t«»:n mesecem se bode zaključilo poslovanje Jednote za prvih š"st mesecev t«-ga leta. Z oziroin na to uljudno prosim vsa krajevna društva, da bi skušala poravnati ostali dolg in pa račun z glavnim uradom /a pr^topniuo. da na ta način zamoremo od tukaj izdati čisti račun za prvih šest mesecev.
Ob enem kličem pozornost na važnost točnega pošiljanja de-
narja /a teko "i asrsment na glavni urad. Glavni urad ne more svo-
jih knjig zaključiti, dokler je še kaj društev, katera niso poslala
svojega denarja. Tako zadrževanje je posebno ob tem času leta ze-
lo neprijetno iu jaz upam. da bodo cenjena društva na to pazila.
Ako pa sedaj uvidite, da bo kaka morebitna zamuda pri vas. ste uljudno prošeni, nam sedaj naznaniti, da se nam na ta način prihrani nekoliko truda in pa stroškov, kateri bi* nastali vsled.br-zojavov v slučaju, da nismo obveščeni.
Ker ve hljža čas glavnega zborovanja Jednote, opozarjam vsa cenjen« društva, da se pravočasno začno pripravljati. Glavno zborovanj« si* bo vršilo letos v Eveleth, Minnesota, pri če uši zdue 11. septembra. Kolikor se tiče zastopanja društev na zborovanju, sem že naznanil v posebni okrožnici, katera je bila razposlana v začetku meseca. Vsa društva se imajo po tej okrožnici ravnati in naj pazijo, ,la ko glavni urad obvesti glede njih delegata takoj po društveni seji. Obenem, kadar se mi naznani ime delegata, se mi naj tudi naznani njegov natančni naslov, da bom potem zamogel vse pravočasno urediti.
Kratka zgodovina naše nove domovino.
Leta 1844 so dobili prvo brzojavno zvezo med Washingtonom in Halt imorem : to je bila sploh prva taka zveza ha svetu. Leto pozneje so zvezali z brzojavnimi žicami tudi New York s Philadelphi jo. Leta 1856 jc bil pa brzojav že skoro v vseh državah v rabi. Ta krat so imeli nekako štirideset br zojavnih družb, katere so se pa pozneje združile v Western Union Telegraph Comp., katera ima da nes 24,000 uradov in razpošlje letno kake sedemdeset milijonov brzojavk.
Leta 1840 je dr. John W. Drap-per iznašel fotografični aparat, s katerim so pa takrat mogli slikati le predmete, na katere je padala nega gotova svetloba.
Tudi zveze z Evropo so bile dobi«'. Parnik je prvič pilil v Evropo leta 1819., toda poskus se ni obne-sel. ker so bili stroji še nepopolni. Leta 1838. ko so stroje v večjih o-zirih spopolnili, sta parnika "'Siri-tus" in 44Great Western" plula iz Liverpoola v New York, ne da bi jima bilo treba rabiti jadra. Naslednje leto je Samuel Cunard pričel voziti med Ameriko iu Anglijo s petimi paruiki in kmalo nato se je ustanovila 'Cunard črta7, katero je gmotno podpirala angleška vlada. Ne dolgo nato se je pojavila ameriška "Collins črta", katero jc podpiral pa kongres Zdr.
letodajalci so jim po dolgih upiranjih ugodili, da so delali le deset oziroma dvanajst ur na dan.
Leta 1810 so izdelale tovarne v Združenih državah za $173,000,000. Leta 1860 so ga izdelale še za desetkrat toliko; zaposlejuih je nad en miljon moških in žensk.
VOJNA ZA UNIJO, 1861—1865.
Pri predsedniških volitvah leta
1860	je postavodaja v South Caro-lini sklenila, da. ako bo Lincoln iz voljen, bo odstopila iz Unije. Liu-con je bil 20. decembra I860 izvoljen. nakar je South Carolina odstopila in se proglasila za samostojno.
Vzgledu South Caroline so sledile v februarju še Mississippi. Florida, Alabama, Georgia, Louisiana in Texas.
Kmalo nato sto se zastopniki tell sedmih držav zbrali v Montgome-ry-ju, Ala., in napravili novo u-stavo, ustanovili provizorično vlado ter izvolili Jeffersona Davisa in Alexandra II. Stephensa za pro-vizoričnega predsednika, oziroma podpredsednika. Novo republiko so imenovali *4Konfederirane dr zave".
Tedanji predsednik Buchanan — Lincoln je nastopil šele 4. marca
1861	— ni nič ukrenil, da bi ta razkol v Uniji preprečil. Rekel je. da
držav. Takrat se je pričela med nima nobena država pravice od-
tema dvema družbama velika konkurenca ; vsaka črta jc poskušala delati krajša potovanja. Leta 1851 so prišli paruiki preko morja v dvanjastih dneh. nekateri so seveda vozili tmli dvajset ali trideset dni. Toraj je svet v prometnih ozi-rih grozovito hitro napredoval. — Leta 1790 se je rabilo od Bostona Jo Pliiladelphije toliko dni kot se je leta 1851 od New Yorka do Li verpoola.
Toda še nekaj bolj občudovanja vrednega se je dogodilo. Leta 1854 je bil neki Cyrus W. Field iz New Yorka naprošen, tla bi pomagal s svojimi načrti pri gradnji podmorskega kabla med Ameriko in Novo Fuulandsko. Največje težkoče so nastale pri vprašanju kod naj bi kabel položili. Sklenili so ga položiti preko Atlantiškega oceana. — Prvi poskus leta 1857 se ni obue-sel. ravno tako tudi drugi ne leta 185*8, toda tretji istega leta se je pa posrečil. Tri tedne je bilo vse v^-edu. toda 1. septembra 1858 je prenehal delovati. V onih treh tednih so poslali štiristo brzojavnih poročil; potem je pa trajalo zopet sedem let, da so ga popravili in zvezali Stari in Novi svet s kabel-brzojavom.
Izboljšanje prometnih zvez, različni novi stroji so tudi delavcem veliko pomagali, kajti s tem je bilo delo veliko lažje, hrana je bila cenejša itd. Leta 1860 so nosili delavci lepše obleke kot kdaj poprej. Od kraja so delali delavci štirinajst ali petnajst ur na dan, toda sčasoma so priečli protestirati in 1
Naša pesem.
nasti; ako pa odpade, nima nihče moči prisiliti jo nazaj.
Nekateri so ga silili, da bi se pričel pogajati z južnimi, toda on ni hotel, ker se njegovi predsedniški dobi ra\ o bližal konec.
Vsi so napeto pričakovali kaj bo ukrenil Lincoln.
Zakaj so pa južne države pravzaprav odpadle?
Glavni vzrok je bil ker se je Lincoln s svojo strauky zavzemal iu deloval na to, tla bi se odstranil suženjski sistem z vseh držav. Re kli so ,da bo Lineolnova vlada o-grožala njihovo prosperiteto, (katero jim je prinašalo suženjstvo), za katero jim pa jamči ustava Združenih držav.
Lincoln in Ilamlin sta nastopila svoji službi kot predsednik in podpredsednik 4. marca 1861, kar smo že prej omenili.
Preduo je vstopil v svojo novo domovanje, je na stopnicah držal pomenljiv govor in med drugim tudi rekel .-
1.	"Jaz nimam namena direktno ali indirektuo se vtikati v suženjstvo v onih državah, v katerih že obstoja".
2.	"Jaz smatram Unijo za zdaj še nerazdvojeno in gledal bom na to, da se bodo postave Unije ena ko spoštovale in uvaževale v vseh državah".
3.	"Moč. katero mi je dežela izročila, bom porabil za to. da b< Unija postala taka. kot je bila, in da bo vlada dobila vse, kar ji spa da" V
(Dalje prihodnjič).
L tošnje zborovanje obeta biti eno najbolj živahnih, in jaz tipam, tudi najbolj važnih, ker smo jih še imeli. Zatoraj prosim cenjena druŠtv« in delegate, kateri bodo izvoljeni, da se prično pripravljati in Sa se pouče o Jednotinom poslovanju in potrebah, da bomo potem kaj dobrega ukrenili.
Ijetos imamo mnogo zelo važnega razmotrivati. Najbolj pogla-\ itn« toka pa bo bolniška podpora; zatoraj naj cenjena društva *kn*ajo poslati na Jednotino zborovanje člane, kateri imajo neko-poja c v tej zadevi in kateri bodo zmožni o tej točki debatirati. Na priporočilo so-uradnika iu porotnika, brata Geo. J. Poren-tf'avni tajnik nest a vil nova primerna pravila ta mesec, katerem društvom v trezno razmotrivanje. Cenjena proteaa i§t§ passive pregledati in svojemu delegata
Johnstown, Pa. — Pred 14.timi dnevi sem naznanil pevskim društvom, da se vrši koncert v nedeljo, 3. septembra t. 1. v John-stownu. Pa. Poleg zadnjič imenovane pesmi 41 Slo venae i Hrvat", bodo pela vsa društva skupno Fr.
; Gerbičevo skladbo ''Slovanski brod". Zadnje pesmi pevska društva najbrže ne bodo imela, zato pa prosim, da se mi vsako društvo, ki te pesmi nima, priglasi, nakar takoj pošljem partituro.
Posamezne glasove si bodo pač morala društva preskrbeti sama. ker zato nimam časa. Omenil sem tudi zadnjič, da mi naj vsako društvo naznani 3 ali 4 pesmi, izmed katerih bom izbral 2, ki jih bo potem društvo pelo na koncertu. Prosim, da to društva store prejkomogoče, kajti časa nimamo veliko, dela pa dovolj. PlSŠtvm fl§j »e potrudijo, da &
dobro nauče posameznih pesmi. Ker se imamo mnogo učiti, naj bi društva do koncerta obdržavala eno vajo več na teden kot do sedaj. Nikdo se naj ne tolaži s tem, da imamo še 2 meseca in pol do koncerta. Kdor misli takoj, bo iz-previdel, da bo čas hitro minul pesmi pa še ne bodo naučene.
Čim prej pričnemo, čim prej dovršimo. tem bolje. Nikakor ne bi želel, da bi se moral koncert odložiti, ker se morebiti nekatera društva niso mogla pravočasno naučiti pesmi. Zdaj je še Čas!
Tedaj: pevci na delo in dovršimo, kar smo pričeli! Tretjega septembra naj doni slovenska pesem iz stoterih grl! Društva, ki se koncerta ne bodo mogla ude ležiti, naj prirede na ta dan doma veselico, da se bo isti dan gla sila naša pesem sirom Amerike.
Da ste mi zdravi!
_ _ j Ifm. Hude.
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
. Imam šs nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. ■	1 ;
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.	x v
Našel bos tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš Vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploli kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje,-od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.	r /
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš -katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z \spehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
• Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ fN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. :
" FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00.	'	^
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
V?o to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra.
Tmam valoviteTvmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti.
JAZ VSE TE-KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7,00 DO $10,00 PO AKRU.
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
i
)
OLtAB N
SloToni ko katollilro
B= . B
podp. društvo
svoto Barbaro
ZA ZCD1NJENE DRŽAVE UVKKNE AMERIKE
Seetež: FOREST CITY, PA.
U«r>>r<ri— dm. 21. iMuiji 1*02 v driavi P^lmih
t
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95 Willock, Pa.
I.	pod pred Willi! k: KAKOL ZALAR, Box 547, Forest City. Pa.
II.	podpredsednik: LOlTI8 TAUCHAR, Box 835, Rock Spring«, Wyo. Tajnik • JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN 080LIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 637, Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Jollet, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MJJIT1N IVEC. «J0 Chicago St.. Jollet. 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IONAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittaburgh. Pa.
I.	nadtoruik : JOHN TORNl<"\ Box 6*22, Forest City. Pa.
II	nadzornik : FRANK PAVLOVČIC, Box 705, Conemaagh. Pa.
III	Dflioruik: ANDHEJ SLAK. 7713 Isaler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN "oBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kana.
I	prrotnlk MARTIN 8TEFANW. Box 78, Franklin, Kana
II	porotnik: MIHAEL KLOPClC, 528 Davson At®.. R. F D 1 Green-
field, Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Pred red ti Ik : ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11^, Bridgeport, O. I upravnik : ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton Pa
II.	upravnik: TA VEL OBREOAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj
CSf*. Prnna.
A&ODA,
IT. JUN. me.
pošiljajo I. tajniku Iran Telban, P. O. Box 707. Fortst Društveno glasilo :"GL48 NAROD A".
vesel ples, ki je potegnil v svoj vrtinec še starega moža, kateremu je krpelo oko v solzah. Za hip uru je prešla starost in zbudili} se mu je mlada sila v starih, udih. Zapel je tudi on, a njegova pesem je zvenela med mladimi, zvonkimj glasovi kakor odmev iz starili časov !
Zatrepetal sem v snu... Čutil sem, kakor da se mi vrača življenje in sreča otroških dni.
In sanjal sem dalje___
V onem hipu se je odprlo nebo in v svetlih oblakih je priplaval angel in obstal nad vrtom. Njego^ vo nebeško oko je zrlo umrjoče življenje pod seboj, življenje, ki kaže v svojem početku svojo moč, ki se hoče ob svojem koncu pomladiti ob sreči mladostni, ki se hoče šiloma iztrgati smrti iz koščenih rok, katere ga prižemajo v poslednji mrzli objem, ki v njem človek zaspi, prestane za vekomaj. Angel pa je dolgo gledal, in začul sem, kakor da vre iz odprtega neba ti'ha, mehka pesem o sreči, katere je deležen moj mladi prijatelj.
In v sanjah sem sklenil roke in semi se hotel dvigniti v sinje višave, da bi zaprosil poslan-ca božjega, naj čuva to srečo mlademu mojemu prijatelju. Toda angel je odplul tja, odkoder prihaja pomlad, nje veselje in slast, nje pesem in cvet!
In hotel sem skoprneti. .. Sanjal sem dalje. ..
in videl sem. kako se zagrinja | v somrak dedova soba. kako raste ,od tal mrtvaški oder. kako plete
Stavkokazi.
Moj prijatelji
t rtiča — Spi Na 1 E. Gangl
Krr j«- preživel / tueuoj prvo dobo UK»j»*ga življenja in ker se ga vedno spominjam,
pi»d seboj svoj«- učeuee. pa tudi rož.
ob njem nevidna roka mrtvaški Ž| venec in kako lega na to posled-telja svojega. Mlado življenje mu »je ležiišče utrujeni dedek. Pribije kipelo iz jasnega pogleda, na tel je k odru tudi mladi moj Ijub-licu mu j«* gorela rdeča, zdrava ček. A plakal ni. Spel se je na kri. Ded pa je gladil vnuku z velo prste in z mehko ročieo gladil mr-roko zlate kodre in mu pel pesem zlo dedovo lice. s katerega je iz-o sreči mladih dni.	| gin i l zadnji znak upehanega živ-
Hilo je pomladno jutro, zakaj Ijcuja. ( ozka greda ob hiši jf dehtela v o-j "O, le spaučkaj, dedek moj!" kadar gledam pojneui vonju kouuaj razcvelih' dejal. "Tudi jaz sem truden.
Dva košata oleandra sta se Jutri vstaueva zgodaj in vesela
bova zopet. I^aliko noč!" Ded pa ni več vstal.
Potem pa je prišel čas. ki je mojemu prijatelju skoraj izbrisal de-
Meer včasih, kadar mi v opominu zibala v lahki jutranji sapici; li-' "žive dnevi pr žitih mladih hrt v'mona, kat»ra je rastla pred hišo,' d<»m,nVm kraju, zato uiu powveeu-, j«* razprostirala daleč naokrog Mili tr vrstiee. JS'ič nenavadnega! prijeten vonj. Priletela je lasta-
Hil mi jV prijatelj in bil bi mi š,( viea Za,šumele so dolge veje divje^;^ ^ spt>mina. Kako-li ne? rtko * 7 m'	*	PO stenah m	svet	^ ki hia
tali Ml vo.-iio. Izneveril se mi	~ ~ ------- '—* ' ■ * •	« * °
•m m,ui , t„di ja, njemu. ^^ ... .	JB	pilca brf ^eJmu je odpiral
v- I tako. ker jm K,telo z.vlje- ,u pripela pod strop dolgo bilko, b ^ ZHkladnJ veselja in ratlo.
»" *» J" ^ ono zopet da s, sez.da gnezdo. Zašumelo je!^ v u.m syctu je zablial tek_
li je - z zelenimi listi vila ob hiši lep na-j jo ;,adala ,jubefa umtl ^ pn?do_ Moralo kit. Vanje se je zagnala ona ptiea bri ^e. mu je odpiral dan na dan
Pred par dnevi smo dobili s Pennsylvanije od nekega rojaka pismo, ali pravzaprav dopis za list, v katerem poroča, da je v dotičnem kraju stavka ; omenja tudi. da se družba poslužuje — stavkokazov in da je med temi stavkokazi ali skebi celo par Slovencev ter navaja njihova imena
Dotični dopis smo sicer ptiob čili. toda imena slovenskih stavko kazov smo izpustili, ker nismo hoteli, da bi dotični rojaki prišli ob dobro ime pri celem slovenskem delavstvu v Ameriki.
Izpustili smo imena, dasi bi zaslužili, da bi se zvedelo zanje.
Rojaki, zakaj se daste vendar preslepiti družbenim agentom?
Zaslužite par centov, pri tem pa ne pomilite. da si boste s tem zaprli pot k lastnim rojakom.
Ako delavci zastavkajo, zastav kajte vsi in stavkajte tako dolgo, dokler bodo drugi.
Ako hočete pa na vsak način vedno delati, si pa poiščite dela drugod, saj zdaj ga ni težko dobiti.
Le stavkokaz ni treba postati. Rojak, ki postane skeb, se zameri vsem sorojakom, da ga potem prezirajo ali pa s prstom kažejo nanj.
Pa še ne samo to, temveč s tem vse slovensko delavstvo postavijo v slabo luč pri delavcih drugih na rodnost i j.
Med našim narodom v Ameriki je sicer malo skebov, toda bolje bi bilo, tla bi tudi teh ne bilo.
Kdor zdaj stavkokazi. naj vrže proč lopato in kramp ter se naj takoj pridruži stavkarjem, ali si naj pa poišče drugo pošteno delo.
Ako ste delavci, držite z delavci. ne pa z onimi, ki bi imeli naj-rajše, da bi jim ljudje napol zastonj delali in jim gromadili kupe denarja.
Kot rečeno, med našij^sloven-sk im delavstvom Je malo takih, toda onim. katerih se ta članek tiče, svetujemo, da ga vpoštevajo.
/ brzini tekom vzelo prej, kakor zopet po vejah* in -detel je na lipo
si mislil. — Potem šele. ko m-iii m* začel polagoma zavedati, sem bridko čutil njegovo izgubo. Nem sjM>zna|. da mi je bil vsa sreča. ki nemi jo neskaljeno užival, dokler mu ni>em jH>slednjikrat segel v roko.
Kako hitro je prišla ta ločitev!
Tamkaj je bil rojen: v onem le-Iwin svetu na meji moje domovine. Od temelja do slemena lahko opišem njegov rodni dom. Preprosta hiša je v malem mestu. Njegov ded. ki se je iz tujine preselil k na m okoli leta 1H20., je kupil to hiw> od upokojenega duhovnika. In kakor da bi bil kupil z njo tudi tisto pobožno življenje, ki je je živel bogoljubiii mož, one molitve, Ui jib je molil dobrosrčni svečenik. oni mir in «mo ponižnost, ki sta polnila v hiši zadnji kotiček in priklieala nad njo božji blagoslov. tako je bilo pozneje v onem domu. In tamkaj si je sezidal ded mojega prijatelja grugo ognjišče. Oženil se je in Hog mu je dal družino, ki jo je vzgajal trdo. a obenem ljubeče, dokler ga ni prisilila starost, da je izročil vse posestvo h Ii«m> vred najstarejšemu sinu, ki je podedoval po oče-tu tudi v He lastnosti, katere krase skrbnega družinskega očeta.
Kmalu potem je pestoval osiveli dedek svojega vnuka, ki pa je kmalu umrl. Za njim je bil rojen drugi — tisti, ki je bil meni pol življenja. Čuvali so ga domači in ljubili od srca, takisto obe sestri-ei, ki sta zaaiveli druga za drugo.
Bilo je dokaj let pozneje. Bival »eni v tujem mestu, kamor so me poslali v šolo. Nekoč sem se pre hladil iu nevarno zbolel. Porodila «e mi je v glavi misel, tla mi morda skoraj prid o dan. ko se bom moral ločiti od sveta in pustiti one, ki sem jih ljubil z otroško udauontjo. Takrat me je prevzela težka bolest. Pred menoj je stalo življenje, ki uii je je vzela nedavna preteklost. Oslabelost in nezavest mi je padla na ude. Zaprl sem oei in v polsnu zrl v dobo, katero sem že preživel in ki »e je v onem hipu hitro, slrkovito obnavljala pred menoj.
Sanjal »eni...
Ob postelji je plakala mati, ki j« bivala v dobi moje bolezni pri »pa »esn mmajal žive sanje.
nasproti hiši vrabec, ki je predolgo zadremal v temnem zavetju. Za njim je privršal cel roj in se gnal z glasnim čebljanjem po vejah cvetoče lipe. Po trgu je prišel oče. Sinek se je iztrgal dedu iz objema in stekel očetu naproti. Silil je vanj, kakor ona lastaviea pod hišni strop, in v eni sapi mu je govoril jutranji pozdrav, da mu je tekla beseda naglo, kakor oni vrabčji jati glasno čebljanje.
"Čakaj, sinko", reče oče, "kuram treba zajutrka!"
In za nekaj hipov se je vrnil oče i t hiše ter nesel posodo z zrnjem na dvorišče. Zažvižgal je. Iz golobnjaka se je vsulo lepo število golobov, iz kurnjaka pa je stopil petelin s kokošjim spremstvom.
Na hodniku j'' stala mati, ob levi fu desni sta se je držali obe hčerki, ki sta veselo zrli živahno življenje na dvorišču, jasno nebo, ki je žarelo ob prvih žarkih jutranjega «olnca in cvetoči bezeg na sosedovem vrtu. Bili sta tu dve pomladi: pomlad prirodna, pomlad človeškega življenja. Druga je zrla drugo, ta je bila lepša od one — jaz pa sem želel v snu, da bi mi v sree padla ta dvojna pomlad in na vek ostala v njem.
In sanjal sem dalje...
Moj prijatelj je priskakal k materi. Oklenil se je je s tisto ljubeznijo. ki jo hrani v sebi otroško srce, ki priklepa otroka k materi in mater k otroku, kakor božja moč zvezde in solnca na nebeški strop. Poteiu mi se odpravili na pot: ded. obe deklici in moj prijatelj, isli so na pristavo. Tu je pa poaulad razgrnila cvetoči prt po razorauem svetu, no mehki travi, a nekaj ga je obviselo na lepem sadnem drevju. ki je rastlo v dolgih vrstah po prisojnem bregu. Po njem so se pasla goveda in pastir si je žviž gal ua piščal ter se veselil življenja
In veselili so se življenja vsi! Otroci so tekali za pisanimi m-etu Iji. ki so se zibali po poljskih cvet lieah in srkali iz njihovih nedrij sladko hrano. Mladi moj prijatelj je bil posebno živahen. Trgal je pomladne cvetlice in jiii donašal dedu. Ded pa j rti je zatikal za trak na širokem klobuku. Po vejaii pa
lost in živel sedajnosti...
Pred mojo dušo je begalo leto za letom. V sanjah sem iztegal roke. tla bi ustavil ta brzi tek. A leta so tekla hitreje kakor želja, hitreje kakor misel. V sredi tega nag'ega teka pa je stal moj prijatelj. Ni mu dala mlade sreče slast in neskrbnost, da bi pazil, kako ginejo dnevi njegove mladosti, kako se je začel odpirati pred njim svet, ki ga je vabil iz varnega zavetja, iz ljubečega objema materinega in "očetovega. Tema dvema pa je črtala skrb globoke znake na čelo, težka skrb, kaj bo s sinom, ki bo moral z doma, da se pripravi za življenje.
In sanjal sem dalje. ..
Prišel je trenutek, ko se je moral moj prijatelj posloviti od otroškega "življenja, od očeta in matere, od sestric in od rojstvene ga kraja, ko je stopil prvi korak v svet. Takrat sem mu stopil naproti in mu ponudil roko v slovo.
Bilo nii je težko pri srcu, saj je slovo težko, bridko, toda moralo je biti.
"Z Bogom, dragi moj prijatelj!" sem mu deja-l in mu pogledal globoko v oči. In zazdelo se mi je, da predobro poznam ta pogled. to čisto otroško dušo, ki je bila vanj izlita. to mlado lice, ki se mi je tako prikupilo. Iu ko sem ga gledal, sem spt>znal v njem samega sebe. svojo mladost, svojo srečo!
POZOR, GOZDARJI!
Potrebujemo delavce za delati drva. Plača je od kvarta $1.20, gozd je lep. Dnevna plača za čiščenje okrog klafter, da se lahko z vozom zraven pride, je pa $1-90, drva nakladati na voz pa $2.00, na kare $2.05 in konje goniti pa $2.20. Za nadaljne podrobnosti ob i-ii i te se na :
Rudolph Debelak. Box 4o,	Forest Lake. Mich.
(17-23—6)
Ustnica uredništva.
Jos. K., McDonald, Pa. — Naj-globokejši rov na svetu je "Tamarack Mine" v Houghton couu-tvju, Michigan, ki sega 5.200 čevljev globoko v zemljo. "Qulucy Mine", tudi v Houghton county-ju, je globoka 4.000 čevljev. Ena je v Belgiji 4,000 čevljev in ena
KAM PA 2, JULIJA?
vsi NA SLAVNOST NA PRIJAZNI ZELENI GRIČEK BON AIR!
Društvo "Napredni Slovenci" št. 254 S. N. P. J. bode ta dan ob 2. uri popoldan razvilo krasno novo zastavo na zeleni trati oziroma farmi rojakov L. Butara in Pe-trovčiva na Bon Air, Conemaugh, Pa.
Omenjeno društvo najvljudneje vabi vsa naša slovenska društva iz Moxhama, Johnstowna, Cone-maugha in Franklina, tako tudi vse posamezne rojake in rojakinje za polnoštevilen obisk, za kar jim bo naše društvo j ako hvaležno in ob priliki radevolje vrnilo.
Pri slavnosti bo sodelovala naša slovenska godba na pihala iz Moxhama.
Društvo bo skrbelo, da bo vsak posameznik gostoljubno sprejet in tudi post reže n s svežo pijačo, o-kusnimi jedili, sladolr-dom, sploh z vseun, kar bo najbolje mogoče.
Kr-r je društvo še mlado in potrebuje vsestranske gmotne podpore, upamo, da naši rojaki obiščejo v obilnem številu, za kar jim izrekamo vnaprej našo najlepšo zahvalo.
Vstopnina za moške $1.00. Dame so vstopnine proste. (13,15,17—6)	Odbor.
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi društvo "Slava" št. 22 S.D.P.P.D. v nedeljo 25. junija 1916
na prostorih kompanijske zemlje.
Na piknik vabimo vsa sosednja društva iz Ralphtona, Bossvvella, Acoste, Pa., in iz okolice ter tudi vse posamezne rojake in rojakinje, da nas polnoštevilno obiščejo. Za dobro pijačo in lini prigrizek bo preskrbel odbor. Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste.
Omeniti moram, da v slučaju slabega vremena pa priredimo veselico v prostorih sobrata Martina Koroschetz.
Članom omenjenega društva pa naznanjam, da bo moral vsakdo prispevati 50 centov, če prav se piknika ne udeleži, ker čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno; izvzeti so le bolni člai
Torej na veselo svidenje dne junija!
Martin Koroschetz, tajnik.
(15-17—6)
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
r-
ieV25.
POZOR ROJAKI!
NalnapeAnij« mašilo za Senika lase. kakor tudi *a molke brke In brado. Od tega mazila zraatcjo t Vtlb tednih krasni goati in dolgi lasje kakor tod) ntoSklm krasni brki in brada in nebodo odpadali la osiveli. Revmatizem. kostibol aH trganje t rokah, nogah in ▼ križn. v osmih dneh popolnoma ozdravim. rane. opekline, bole. ture. kraste in grintr. potne noge kurje očesa, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim /.& $5 00. Pišite takoj po cenik, knjižico in žepni Koledar in polljite 4 cente v markah za poštnino.
JACOB WAHCIG, 1092 £. 84. St.. Cleveland. O.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
INDIJANSKA REZERVACIJA
v Colville. Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom s poštnino vred"stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili.
Smith & McCrea, Eagle Bldg., """ Spokane, Wash. (12-6—17-7)
NAZNANILO.
Rojakom v Conemaugh, Pa., in
okolici naznanjam, da pridem tja, kjer bom obdržaval nekaj predstav o čarovništvu. Pokazal bom več novih komadov, katerih še sploh niste nikdar videli igrati. Slovencem po širni Ameriki sem že dobro poznan še iz prejšnjih let. Marsikdo se je nasmejal mojim copernijam in upam, da bom sedaj tudi vse zadovoljil. S pozdravom
Josip Zima,
profesor čarovništva. (14-16—6)
NAZNANILO.
Članom društva "Šmarnica*' št. 26 S. D. P. Z. v Exportu, Pa., naznanjamo, da smo pri seji dne 4. junija sklenili, da se konvenčni zapisnik prečita na drugi seji dne 2. julija. Torej, bratje, posebno oni, ki ste v bližini Exporta, udeležite se vsi brez izjeme te važne seje, ker rešiti imamo več važnih t of-k v korist našega društva.
Zaeno pa tudi naznanjam, da sedaj zborujemo vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Johna Rozardi.
S sobratskim pozdravom
Frank Trebets, tajnik.
(15-16—6)
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodsja^oelo vino po..........................70c. gallon
črno vino po ......................60c. ,,
Drožnik 4 p* I Ione za .................... f 11.00
Brinjevi-c 12 steklenic za ................ ? 12. hi
„ 4 gallone (sodček) za.......... 916. i
Za obilno"oaro£bo ■« priporoča
Marija Grill,
Ll 308 St. Clair A™./ N. E., Clev^nd, Oh

Iščem svojo sestro KATARINO LEBKN, poročeno NOVAK. Pred 10. leti je stanovala v Clcvelandu, O. Sedaj bi rada zvedela za njen naslov, ker ji imam sporočiti zelo važne stvari. Kdor mi naznani njen naslov. mu bom iz dna srca hvaležna, ali naj se pa sama oglasi. Agne« Leben, 1619 — 19th St., Chicago. 111.	(17.20—6)
POZOR!
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno ilatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia gVafofone in slovenske ter drugojezične plošče. Pišite po cenik 1
ANTON J. TERBOVEC,
PLEŠASTIH NIKDAR VEC.
Prof. Lonf-ov Magnetični glavnik
odstrani prah, povspeši rast in zabrani izpadanje las.
Ozdravi glavobol. Se ne zlomi. Cena $1.00. Moški žepni česnik za brke 25c. Po sprejemu te svote, pošljemo kamorkoli. Pigite: Novelty Sales Co., P. O. Box 1332, Pittsburgh, Pa.
d bi izvedel za naslov svojega rata JOSIPA KORDLŠ. Doma je iz vasi R-etje št. 70, občina Lioški potok. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov na slov, da ga mi naznani, ali naj se sam oglasi svojemu bratu: Anton Ko rdiš, 146 Derry St., Mansfield, Mich. (14-19—6)
SLOVANSKI NASELJENCI!
t ?
?
T ?
T T
*f ?
T
4* j
♦i« f
T
V t T T T T t
Y f
T ❖
t
T ?
T t
Beseda znanstvenika.
20 tisoč akrov zemlje na prodaj v Taylor, Lincoln, Eau Claire in v Angliji 3,000 čevljev globoka.!Forest okrajih, Wisconsin. Že je Srebrni rudnik v PKbramu na oa tisoče Slovanov, ki so kupili Češkem je globok tisoč metrov.' farme. Cena zemlji je $7.50, $10, Oloboke jame so tudi' v Avstraliji, $12.50 do $15 za toker. Zemlja se več jih. je od 3,000 do 4,000 čev-1 — ------— *---™
računa med rodovitne farme. Pičite ali pa pridite sami! Slovenian Colonisation Agency,
Marochnich & Cb., 124 — 5th St., Milwaukee, Wis.
ljev globokih.
H. N., Cleveland, O. — Židov je zdaj v Rusiji okoli 6.500,000. Žki-je »e menda najhitreje množe, so žvrgoleli tiči. Brat in sestrici kajti pred desetimi leti jih je bilo Zastopamo Soo Line Ry. Land Co. so stopili v krog. Glavice so dvig-1 v Rusiji le 5,000,000; danes jih je mnjagt Ma^ftT*—> mi* nili proti jasnemu metra in zapeli pa toliko kot «no gori navedli, '^iffjSflijjSSij^^Ma o lepem pomladanskam ča-'kljub temn, da ae jih je zelo teli- vaNfl	'
j 00 p« zopef postočflj t ko iwetilo t Ameriko in drogain. M
.............-n,,--- —--------- - —.....----
Arinaiid Gautier, claA francoskega zdravniškega znvoda in pisatelj nekega znamenitega dela o prebavi, je pred medicinsko akademijo govoril o zdravilnih in redilnih snoveh vina, in med drugim rekel tudi sledeče: "Vino je v veliko korist delavcu, ki ne pride dovolj na zrak; starim, slabotnim ljudem; ranjencem; turistom; polarnim raziskovalcem; vojaku, ki mora ležati v snegu in mrazu, ter sploh onim, ki morajo prestati veliko mraza. — Z eno besedo, koristi vsem, ki se nahajajo v zdravju škodljivih razmerah. Vino jim da moč in eneržijo, da zamorejo prenesti napore."
TRirSER-JEVO
»triiki |lixir grenko fino
vsebuje vse dobre snovi naravnega vina, poleg tega pa še več drugih redilnih snovi. To vino je najboljši pripomoček za:	.
ČIŠČENJE ČREVES; PREPREČI ZAPRTJE; PREPREČI GLAVOBOL I. T. D. POVEČA TEK IN TELESNO MOČ, OMOGOČI BOLJŠO PREBAVO, POVEČA DUŠEVNO MOČ, ENER2IJO I. T. D.
Toraj, ako želite ozdraveti, oziroma zdravi ostati, rabite vedno:
T T t T
T
V T T T t
V
T »;»
TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO.
V vseh lekarnah.	Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333« 1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, UL
Ako ste ranjeni, otekli, ako vas mišice bole, ako ste prehlajeni, i. t. d. rabite Trinerjev Liniment. Gotovo boste zadovoljni. Cena 25c. ali 50c., s poštnino 35e., ali 60c.



GLAS NAKOPA, IT. JXIX. 1916.
EVGEN SIJE«
M h H
N M N N H h
VEČNI ŽID.
(Priredil a- T.)
ta
(Nadaljevanje
— Cm»s|mn]i«'-na <"ardoville. nobem-g;i trenutka iip smete izgubiti.
........ grofa Mont brona moment al no ni v Parizu. — Jaz iu moj
oče *va prišla sem. da vas rešiva.
I>ra«i prijatelj, ali Iti ne bilo boljše, če 1 • i najprej rešili otroka generala sittM>iia. -laz lahko *«■ par dni prestanem.
Tudi <l« klin bova rešila. samo m* veva, kje se nahajata.
Prva j,- /aprta \ pritličju. druga pa v prvem nadstropju, ravno nad menoj.
—	Torej ni»ta skupaj?
Ne. ločili so ju. Prvo mnktropje je preeej visoko. — Ali iuiHp' le>tvin* ^el»..j? Pri kap<*li«*i lahko dobite par velikih drogov.
Hvala lepa sr«»s|M»di«"na je vzkliknil Agricol. — Najprej moramo nekaj ukreniti glede vas.
—	Naj|»rej "Irokii. jaz prid«-ni	potem ua vrsto.
(iospodii-ua. nikar ne govorite tako. — .laz sem dovolj močan in / lahkoto odtrgani mrežo.
TVfja ni treba, Hišna \rata so samo od zunaj zaprta. — Mene ne pazijo v«*«"* lako kot so me v začetku.
Pripravile se na l^jr. gospodična. jaz bom takoj tukaj. — Samo očetu bom povedal, da str pripravljeni pobegniti.
—	Z Bogom je rekla Adrieua. — čakal« vas bom. — Za pom li i te si. da ue smete priti prej pome. dokler ne rešite obeh deklic.
Koma M" Agricol izjrinil izpred omrežja, je (»pazila Adriena v go hi avi moško postavo, ki je stekla po aleji iu se skrila za velikim grmom.
Park rat je iakli<-aia /a Agriroluin. da bi ^u posvarila, toila on je ni več slišal. Bil je že pri svojem očetu in mu razlagal načrt.
—	Oče, d< kliei sta v dveh sobah. — Prva je v pritličju, druga v prvem nadstropju.
Torej -j slednjn" \e;idarle izvedel! — je vzkliknil Dagobert in mu stisnil roko.
—	Poglejmo, ee sta okni zamreženi in če sta deklici res v sobah.
Ne. ok'it nista /amn ženi. - Vzemi oni drog in poskušaj splezati do prvega nadstropja je rekel Dagobert. — Ako se ti posreči, potrkaj in pokliči Ko/o ali Blaušo. — Zdaj pa le hitro na delo.
Ko je Agrieol plezal po drogu je stopil Dagobert k oknu v pritličju in potrkal nanj.
\ sobi j«' bila Ko/.a, toda bila je tako prestrašena, da sprva ni tipala pristopiti k oknu.
Se|e ko je zaslišala Dagobertov glas. je z veselim vzklikom odprla okno. Predno je zamogla skočiti na vrt. je zaslišala tri ali štiri poke ter strašlio kričanje:
—	Straž*' Koparji! Tatovi!
Kot okauK uela je obstala na oknu.
V temi je videla par mož, ki so se borili med seboj in belega psa. ki je skakat itd euega do drugega in se jim zaganjal v goltauec.
Šesto poglavje. PREDVEČER VELIKEGA DNE.

7ABINGHI, Sedmo poglavje.
V sobi je zavladal molk. — Aigrigny je hodil nekaj časa od okna do vrat. slednjič je pa rekel svojemu tajniku:
—	Prosim vas. preberite mi poročila današnjega dne.
—	Takoj. — Z mize je vzel debel zapisnik iu začel brati:
—	Nocoj so aretirali Jakoba Renneponta. kateremu pravijo tudi Goloroki, in ga zaprli.
—	No. ta nas jutri ne bo nadlegoval.
—	Prednica samostana Milosti mi je naznanila, da sta hčerki generala Simona pod strogo kontrolo ter da tudi Adriena Cardoville ne more nikamor.
—	Izvrstno, izvrstno. — Naprej! Kaj je pa s Hardyjem?
—	Iz Toni use je dospelo pismo, v katerem nam piše uaš zaveznik gospod Bressae. <la naj mu vrnemo vse njegove papirje in listin-.'. ki se nahajajo v naših rokah. — Pravi, da bi ga neka dama. katero obožuje, kljub temu. da je že poročena, lahko razkrinkala.
—	Bomo videli, bomo videli.
—	Hardy je pooblastil svojega delovodjo, očeta generala Simona, da naj bo ]:■{. februarja v Rue Saint Francois. — Zanj je dobil; pri sodišču i.....blastilo. kateremu ne more nikdo oporekati.
—	I >r ga ne bo v Pariz, bo še poskrbljeno. — Potemtakem pride samo še Indije«* v pošte v.
—	Njega se ni treba bati. — Zdravi ga doktor Baleinier. Kaj pa Gabriel ?
Pravi, da je zelo žalosten, ker so mu prisodili pet dni kazni. — Z Vami bi jako rad govoril.
—	Dobro, naj pride jutri v Rue Francois. — Torej je vse urejeno, da ne bo jutri razen Gabriela nikogar drugega v omenjeni hiši?
—	Da. vse.
(Dalje prihodnjič).
dobite "GLAS NARODA" skozi itiri mesece dnevno, tzvsemšl nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na testih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v "^a mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s bojišča in rasne sli-
__ ke. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljamo "^a
13,0001_Ta številka jasno govori, da je list selo razširjen.
Vte osobje lista je organizirano in spada ▼ strokovne unije, ^tl
DR. BUKKFS MEDICAL INSTITUTE
407 East 68tb St. NEW YORK,	N. Y.
Starokrajskl slovenski zdravnik.
Zdravi u»pcSnn l»lnni želodca, pljai. j«l*r. mehurja in «w notranjeb^Miii. kakor slabokrvno*), revmatičen, tajne bolezni. boftjaat. holesni na aiatarniei. kožne bolezni in olrotk« bolezni.
Zdravnik
govori slovenski.
Odprto je ▼pak dan (tudi t nedeljo) od Hwetih zjutraj do aednuh trtter Med pr»o Ave in Ave. A. BKa 1. Ave. Pi-Site ali p rid Me osebno.


S S ^
^ A A	J
rHOM X4S
Zastopnik
'GLAS NARODA"
82 CJortiandt Street, New York. N. T.
Frank Petkovsek
Javili Dotar (Notary Public)
S
718 720 MAR KE T S T R E E T waukkIIan, ill.
PRODAJA fina vina. Is vrstne smotke,
patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo 1»
pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spada joča dela.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND.
Or Richterjev
PAIN-EXPELLER
ca nymMh balcti-
aa. ekereUal in atfik.
tell AUfsv in si-
iic
Pristni prihaja v zavoju, kot je DMlikMI tukaj Odklonite vse nivoje, ki ni ko čateni z Anchor »»rutveoo znam ko. -
in 60 centov v lekarnah ali n« rsvnos l od
F. AD. RICHTER & CO.
74 M VufcfafU* S« Se- Tark. T.
IŠČE SE
Slovenec (samec ali ožeujeii). ki se popolnoma razume na čiščenje oblek, niožkib in ženskih (French Drv Cleaning & Dying). Mora imeti večletno izkušnjo v tem poslu, torej pri ženskih finih delili {Fancy Dresses). Ponudbe z navedbo. koliko se zahteva plače, naj se pošilja na:
Frank Oufcr, 68!) Sel by Ave.. St. Paul. Minn. (16-17—6)
Rad bi zvedel za sledeče: FRANCA VIDU A, IVANA FALET1-(A in ANTONA DUGARJA, ker jim imam sporočiti več važnih stvari. Večkrat sem jim že pisal, pa žalibog ne morem dobiti nobenega odgovora od njih. Prosim, da, ako kateri izmed teh treh bere ta oglas, se mi javi in mi sporoči, kako se mu kaj godi. Svojim sinovom in sestri se pa tempotom najlepše zaliva ljujem za pomoč, katero so mi izkazali, in se jim še v bodoče priporočam. — Anton Hvalica, \~ieo Vol p« No. 11, Benevento. Bassa, Italia.	(15-19—6J
I)ve ori i>i«-d trmi dogodki st;» simIiIji Kod in in ahbe Aiprignv v Iiim ua Milieu des Irdns kjer suio ju srečali že začetkom naše I ki vest i.
—	Ali ie /a. asa moje od>»oluosti kaj novega pripetilo? — Ali
je prišlo kuj u<T4Hliiih novi«*?	4
—	l>*. vv u<»vi<-e so /.elo iix<kIii»*.
—	Berite. prosim.
Pred im ugodim /flji. V am moram sporočiti, da je Morok dva dni v Parizu.
—	Morok* je \/kliknil ahbe. — Jaz sem pa mislil, da deluje nas v Niutfsn m Avignonu. kjer bi uain m«»gpl zelo veliko kori
Miti. Me.| tumofuijiiiti protestanti se opaža neko sumljivo gibanje.
—	1/. trotovih vzrokov jr moral izpremeniti svoj načrt.
Vel'k>» boljše bi bilo. če hi delil svete podobice kot pa da ho
di k svojimi ivermi po svetu.
On raka spodaj svojim služabnikom, ki je pravi orjak. —
* e hočete, ga pokličem.
Ni potrrha. — Danes imam dovolj drugega dela. — Ali je kdo v Rue Kant Francois?
Sfvrda Stari židovski špion jr dobro poučen. — Jutri bo dni odpreti notar zazidana vrata. — Po preteku stopetdesetih let bo shramba zopet razsvetljena.
Na predvečer takega pomembnega dne ne smemo ničesar zamuditi. Prosim \as. preberite še enkrat, kar se je nabralo v poldrugem stoletju v naših arhivih o gospodu Rennepoutu.
Rodni je vzi'1 z uiiznice kos papirja in začel brati:
10. februarja I6h'J. Danes je sporočil provincial Aleksander Bourbon s pripombo "zelo važno za bodočnost" sledeče:
Eden najbolj navdušenih pristašev reformacije. Marij Renne-l-ont. vojvoda <'ardovilski se jc zopet izpreobrnil. da bi s tem rešil kv«»je ogroženo premoženje. — K» r se j<- pa dognalo, da je še vedno pristaš krive vere. je odredil kralj Ludovik XIV.. da naj s t mu kon-^iscira v»e premoženje, njega naj se pa obsodi v dosmrtno ječo, kjer k malo zatem usmrtil. — Kralj Lmdovik je izročil ves dobiček te konfiskacije našemu R»*du. — Naš Red je tbibil vse, razen hiše v Kue Saint Francois, katero je kupil nek Rennepoiitov prijatelj. Ker je ta človek naš pristaš, ne moremo proti njemu ničesar opraviti. Da »e izognemo vsem nepotrebnim prepirom, se je dalo hišna vrata zazidati z določbo da se odpro šele po preteku stopetdeset let. — Svo-to petdeset t isoč frankov se jc izročilo neki oblasti, katere pravzaprav ue poznamo, toda vemo. da ne moremo proti njej ničesar doseči. — Ta svota je obrestouosuo naložeua in se jo bo izplačalo po poldrugem stoletju Rennepontovim dedičem. — Ako računamo obresti in od obresti obresti je umevno, da bo znašal po preteku tega časa kapital približno šest milijonov liver. — V oj>oroki je določeno, da naj se ti dediči zberejo 13. februarja 1832 v Parizu in sicer v ome-iijeni hiši. — Da ne bodo v dvomu, je dal pokojnik izdelati bakrene svetinje, ua katerih je vtisnjeno nekaj opazk in datum. — Vsak tfe-dič ima po eno tako svetinjo. — Kdor ne bo označenega dne v Parizu. ne lm deležen dedščiue. — Svetinje je razdelil nek neznanec, Samuel po imenu, ki je star kakih trideset let in je zelo visoke po-eiave. — Ds -bi se uaš Red polastil tega premoženja, je bilo vsem Članom naročeno, da naj imajo dediče vedno pod strogo kontrolo. — Vae to čuva neka poštena židovske družina J — Oče jo bo zapustil Mi.iti, ta zopet svojim potomcem in tako naprej stopetdeset let.
—	Dobro. pre*krbite vse potrebno, da bo jutri v hiši ua Rue Gabriel. — Ali mk to izvrstna ideja*
\ Pozor!	Pozorl
V zalogi imamo iz starega kraja importirane
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
New York, K. Y.

82 Cortlandt Street,
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.
i

MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NAHODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVBJlUJE PO NIZKIH
: DELO OKUSNO, t i
m <m • •
IZVRftUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
• m * •
UNUSKO ORGANIZIRANA
■ m
rosniMom Mt DRUŠTVENA PRAVILA,
CENIKI L T. D.
vsa naboOla
*Ai
Veliki vojni atlas
tujsknjooh se evropskih drža? in p* kotaij-dob posestev vseb yek&3.
Obeega 11 rasnih zemljevidov.
ua 'JOtih straneh in vsaka stran je lOVz pri l3l/» palea velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
ua 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev.
Cena samo IS centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in uatančeii uaslov in uii vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas, odjemu damo popust.
Pri večjem
Slovenic Publishing Compam,
32 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zanpno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženi.
Velika vojna mapa
vojskqjocih se evropskih držav.
Velikost )e 21 pri palcih. Cena 15 centov.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje pri aeljence ter jim pomaga, če ao bili oaleparjeni, oropani ali četoi njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v oaturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr žav, kje se oglasiti ea državljan •ke listine.
Sorodniki naj bi. čakali novo-došle priseljence na Kills Island ali pri'Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Newyoraki urad t 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od oame do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor. gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure svečer.
HARMONIKE
fkortlal kakršnekoli vrste todelujem le {•opravljam po naJoMjlb cenah, a de-io trpežno In zanesljivo. V popravo «an**lJ1vo vnakrio poilje. ker sem nad 18 let tukaj v tem poeta ln eedai * svojem lastnem domu. V popravek •samem kranjske kakor vse drage harmonike ter rmfnnmm po dela ke lorfeM kdo aabteva brea nadaljnlb rpraAan]
JOHN WtNUL i«I7 iHt (M EL. CWvefend. Okie
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain. Ohio In oko Uc! naznanjamo, da jfli bo obkkal oai zastopnik '
JDHN KHHtl, ki j« pooblaKan pobirali naročnino aa list Glas Navoda. 8 spoitovanjam ?
Upravniitvo Olaa Naroda.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imaruo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50
Veliko stensko mapo, na eni strani Z jedi-njene države in na dru^i pa celi svet, cena (1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi vidike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Frau-eijc, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno tn vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite ua:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.

Kaj pravijo pisatelji, učeujakl tu državniki o knjigi Be rt« pL Suttuer.
"Doli z orodjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo seui z velikim ulit koin prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selc vpliva na človeka iu obsega nebroj iepib misli.
Friaerik pL Bodenstedt: Odkar je umrl« madame 8Uel nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Sottnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem* je pravo ogledalo sedanjega <*asa. Ko človek prečita fo knjigo, mora nehote pomisliti, da ee bližajo človeštvu boljSi časi. Kratkoinalo: zelo dobra knjiga.
Or. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe polJubU. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v uekem gozdu pri ijJrleglaota in win bral kx>*'go z naslovom "Doll a orož Jem!" Prebiral sem jo dva dnevi neprenehoma lu sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj jH>sebnega v mojem življenju. K« sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse
kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ue moglo ustauoviti družbo, ki bi razfilrjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar ao jih spi aall ljudje, ki se borijo za svetovni uiir.
Hans Land Cna shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne boen slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po-sudil. Naj bi tudi ta knjiga nagla svoje apostolje, ki bi 611 žujo krlžemsvet in učili vse narode.
Plnaaini minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal nobea voja-fikl strokovnjak, noben državnik, pač t*a pri prosta Ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduSeval za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA M CENTOV.
Nantejta Ja pri:
Slovenic Publishing: Co.,
82 Cortlandt Street, . New York City, H. T.

5
"QLAS NJJtODA" JJ5 EDINI SLOVENSKI BHXVWm ¥ DRŽAVAH. — NAROČITE SE VAS J)
:-. _ ...v f. isJk^gSŠL s2Eh^BSš*«iiei$;	*...