Politični ogled. Avstrijske dežele. Mo6no osupnilo je ljudi, ko so izvedeli, da je minister Andrassy nemškim in magjarskim poslancem posebič razlagal, kako stojimo proti našitn sosedom, tev nekako osorno j zbadal v Italijane. Nekateii sklepajo iz tega, da j je boj Avstrije proti Italiji blizu. Italijanski listi so res začeli vresati in poročati, da Avstrija utrjuje Gorico, Pontablo in Trident, 6esar pa listi naše ' vlade ne piuznavajo. Resni6no pa je, da so svitli cesar pohvalili društvenike slovenske nEdinosti" \ pri Trstu, ker so ti slovesno ugovarjali ali protestiiali zoper tržaškc Labone, ki vedno ščujejo zoper Avstiijo in komaj čakajo, da bi jih italijanski kralj pograbil. Sedaj bodo menda ljudje vendar verovali, da smo Slovenci sploh vrli At- ' strijani in da nas ni treba po veSnem nadlegoranjn naših listov v prarem domoljubju podučevati?—¦ Še bolj U8iipnilo je ljudi naglo potovanje ogerskega ministra Tisza-ja v Berolin iu, kakor mnogi listi trdijo, k Bismarku, poglavitnemu sovražniku Avstrije. — V Salzburgu so list ,,Chronik" konfiscirali, ker je objavil govor slovenskega poslanca dr. Vošnjaka o državnib posojilnicah, in o pomanjkljivosti računov glede 14 milijonov. Kaj takega še se do aedaj ni zgodilo, ker postava razlo6no prepoveduje liste konfiscirati zarad objavljenja poslaniških govorov. Sploh politični listi, ki ne trobijo v rog ustavovercev, ne ved6, kaj in kako bi pisali o naših zamotanih domačib zadevah, da bi se konfiskacijam ognili. Sedanjo tiskovno svobodo bodemo se dolgo pomnili. — Upravna sodnija je od)o<5ila, da najem lova in torej piavica loviti prehaja na dediča, ako najemnik umerje, in se torej nova dražba pred dote6enim rokom ne 8me razpisati. — Po večjih mestib trgovci in obrtniki hudo tožijo, da ni ne kupčije, ne dela, ne zaslužka; Ijudje morajo sedaj uasledke liberalaih goepodarstvenskib naukov čutiti, ker se o njihorej nevarnosti niso hotli poda6iti. Ogerske novine bodo niorale davek t. j. kolek plačevati, do sedaj bile so tega davka proate; požigalci se tako množijo na Ogerskem, da so v požunski in zemplinski županiji oklicali stojno, naglo sodbo ali sodbo na mestn. — Hrvatski zbor v Zagrebu zboruje. Denarji iz posekanib gozdov v vojaški granici se bodo do 56% porabili za magjarske železnice, drugo pa za 5olo, steze in popravljanje Save v granici. — Cesarica 8e je z cesarjeTi6em Tred odpeljala aa Angleško. Vnanje države. Turškema sultann že budo šivlje, ker je angleškega ministra Derby-ja poprosil, naj raskega carja nagovori z Turčijo sklenoti mir. Ali rugki minister, knez Gorčakov, je Angležem rekel, da je ruski car vselej pripravljen na mir, vendar Turk se mora ponižati in priti prosit zanj. Ošabne Angleže je ta dobra brca močno razljutila in razdražila in žugajo Rusoni z vojsko. Vendar sultan je v svoji eadregi zopet Angleže poprosil, naj mu veaj do premirja — Waffen8tillstand — pomagajo. Rusi so Angležem zopet rekli, da »o pripravljeni nekaj 6asa v vojsko prenebati, toda Turk sarn mora priti prosit. Tako stoji sedaj. Ruske pogodbe premirja še niso znane. Ruski car pojde sredi jannarja zopet na bojišce. Nemški Bismark je baje skrivno zvezo sklenil z Italijani in francoskimi republikanci ter ho6e Švicarsko deželo razkosati in razdeliti. — Papež Pij IX. so imenovali 2 nova kardinala. — Francozi so jako nemirni postali, ko so zvedeli, da hoče Anglež res vzeti Egipt, Kandijo, Ciper. Tudi Italijani so rekli, da tega ne bodo trpeli. — Ruinuuski knez Karol se je vrnoi v Buknrešt in j« kot dobitnik Plevenski bil sijajno sprejet. — Grška vojna stoji na turški meji iu steje blizu 30.000 mož. — Vojska za svobodo tnrških kristijanov. Hada zima je potegnila na celem bojišču, ua poti od Bukurešta do Donave je zmrznilo 1200 ruskih vojakov, krivec, siež in led so pa vse moste 6rez Donav potrgali. Te nesreče boj sicer motijo ali vstavijo ga ne. Rusi marširajo že celib 14 dni neprestano in so 8edaj začeli črez Balkan prodirati za Sulejmanom in Sakir-pasem, ki se proti Adrianopelnu in Caiigradu pomičeta ter za seboj vse do čista požigata: mesta iu vasi. Povsod morajo Rusi gasiti, kder Turke dojdejo. Cesarjevič je tako prišel blizu do Balkana, general Gurko je pa 29. dec. mahnil črez Balkan celo blizu do Sofije; večina Turkor se je pred njira umaknila v Sofijo in v Ihtiman. Prehod je bii tcžaven; Rusi 80 morali nove steze z dinamitom izlomiti, kanone samotež za seboj vlačiti črez 5000 črevljev visoke z suegom in ledora pokrite plauine; toda rusko junaštvo je premagalo vse, Gurko stoji v letu 1877. drugokrat na južni straui Balkaaa v neizmeren strah Tuikom, cijih žene, otroci in stari povsod zapuščajo svoja 5001etna selisča in vkljub strašnej zimi bežijo proti Aziji. Z Guikom se bodo pri Sofiji kmalu združili hrabri Srbi pod Belim Markovičem. Ta general je namie6 29. dec. po hudem boju, v kate:em je palo 700 Srbov, z naskokom ali ršturmom" vzel Pirot, kder 15.000 kristijanov prebivlje, ter je zapleuii 23 kauonov in 1000 pušek; potem pa je hitro mabnil v soteske pri Žarigradu, od koder je se samo 12 ur do Sofije. Streljanje v Niš so Srbi vstavili, ker se jim Turki hočejo vdati, od Kuršumlje in Leskovaca pa hitijo srbske cete proti Perištini na Kosovem polju in pridejo tako Turkom pri Novembazarju za brbet. Tukaj je 12 turških bataljonov vdrlo v Srbijo, so pa pri Raški zadeli na šance Milojkoviea, ki je vse napade hrabro odbil; tepeni Turki so zbegnoli v Novibazar. V Armeniji se Turkom enako slaba godi. Muktarpaša je zapustil Erzerum ia odbežal v Carigrad. Erzerum bo kmalu v ruski oblaeti. Naposled še omeuimo, da tudi na morju za Turka ni ne sre6e ne varnosti ve6, čeravno iuna samo na Črnem inorju 13 velikanskih oklopnic. ruski mali parobrodi jih vedno z torpedi nadlegujejo, katerih se Tui k strašno boji in tako so turški parobrodi brez obrambe. Rusi jih torej zaporedom ugrabljajo in vlačijo v Odeso ali Sebastopol; nedavno so zgrabili veliko tmško ladijo, ki je imela 900 vojakov naložeuih, vsi so morali kot vlovljenci v Odeso. Največja zaslomba Torkom so še njibove trdnjave: Ruščuk, Silistrija, Šumla, Varna, Vidin, Sofija, Adrianopel, Carigrad, Erzeruni in Batum. Padnejo te, je Turčija zgubljena. Rusi pa ženejo 460 bataljonov reserve na bojišče, atevilo vojaških novincev za 1. 1878. znaša 480.000 mož, dosti za Turke z Angleži in vsemi turkoljubi vred. Vsi bodo tepeni.