^SN 0351-6407 minicom d.o.o., vegov* 13, m. sobot«, tal.: 069 32 735, f»x: 31 354 M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 CERTIFIED PROFESSIONAL A k 1 k RAČUNALNIŠKA^ Mikiošv Kizmiča 4, M. Sobota. 111.: -2-2 162 Murska Sobota, 18. aprila 1996, leto XLVIII, št. 16, cena 150 SIT RAČUNALNIKI, KI LETIJO! GUALIFIED OEALER NIK VESTN megra CREDITANSTALT Bankajjspešnih v Gornji Radgoni do sobote v vrumji ivauguiu uu : država ne bo več največji investitor »Gradbeni sejem v Gornji Radgoni s j in bil v oporo gradbenikom v časU’ drugim gradbeništvu precej za nohte,«je , Predal ob otvoritvi ministerR^---------------— - _ ~ •• Radgoni odprli V torek, 16. aprila 1996, so na razstavišču' »r po petnajstih 'e-kT? gradbeništva in gradbenih matena'0 ’ remenil v ^>tic0 MEGRA in se iz bienalnega s^. je a V seiem gradbeništva je bil v Go L, veiikim . in. Se ie ohranial in ^-krizi v gradbeništvu, kc J n A ^arsklm spremembam ter pereči k Požirala denar za naložbe. na otvoritveni župan SA naiprei P°zdravi' Miha v??® Gornia Radgona k 'denik, ki se zaveda po-de;aa .Vestnih sejemskih Po.v 7°St' Za mesto in nasprot-siov Jnn'mwem kulturnem delu sWe°„Sra ,t° nast°P'i' učenci TrohuA a™ene šole Maribor in nja o tno Glasbene šole Gor-^ugona. uspešnosti grad-ra7«ma na gornjeradgon-cija ie ugodna 'oka' štirih n, A Oz'roma na stičišču organi, J°dov kakor tudi dobra '^čega^r ?ZStave in sprem’ Mri Programa. ee, direktor Pomurske- ga sejma, ki je organizator sejemske prireditve, je na otvoritveni slovesnosti predstavil kratko zgodovino razvoja gradbenega sejma in letošnji sejem, na katerem sodeluje 412 razstavljalcev iz 19 držav, letošnji sejem je največji in najboljši, kar 132 razstavljalcev prihaja iz tujine, ki so v Gornji Radgoni videli idealno mesto za predstavitev ponudbe za obnovo v vojni porušenih mest; Gospodarski zbornici Slovenije je uspelo k pripravi spremljajočega strokovnega programa o aktualnih, zakonodajnih, organizacijskih in « strokovnih temah pridobiti vse, ki so pomembni v gradbeni stroki, Z G. Erjavec je sklenil z besedami, < da bo sejem toliko dober, kolikor bodo dobri vsi sodelujoči, vsi, ki § si želijo gospodarsko uspešne Slo-venije. (nadaljevanje na 3. strani) 'S < s ep TEČAJI: OSNOVE RAČUNALNIŠTVA, WIN 95, WORD, EXCEL... Do 15. maja za tečaj promocijska cena 14.000 SIT! Podjetje z najvišjim MICROSOFT-ovim statusom v Pomurju! Peti slovenski sejem kadrovskih potencialov Top Job in AIESEC VREME Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo, topleje bo. Vestnikov koledar 18. april, četrtek, Jaka 19. april, petek, Leon 20. april, sobota, Hilda 21. april, nedelja, Drago 22. april, ponedeljek, Simeon 23. april, torek, Jurij 24. april, sreda, Vojko Pregovor Jurij zakuri in odpre nam duri. ^cpotivodijo v N mesto 18. do 30. aprila Stavka zdravnikov se je končala, pa se vendarle sprašujemo, mar po vsem, kar se je zgodilo, res smemo reči: konec dober, vse dobro. Dobro je, da je prišlo do sporazuma, toda tako vlada kot stavkovni odbor sindikata Fides ali stavkajoči zdravniki so si v času stavke, predvsem pa zaradi njene dolgosti, nakopali toliko jeze in gneva, da jim tega mnogi še dolgo ne bodo oprostili. Saj ne gre za to, da bi spet dajali na tehtnico, na eno stran tisto, kar si ob stavki zdravnikov lahko pripiše vlada, in na drugo, kaj gre v breme zdravnikom, ampak za to, da vendar jasno povemo: v stavki so bili prizadeti predvsem bolniki. Zato ti ne bodo našli opravičila za vse, kar se je dogajalo, čeprav priznavajo, da so zdravniki upravičeni do boljšega vrednotenja njihovega dela. Kajti s stavko, predvsem pa njeno dolgostjo, so jih zadeli tja, kjer je ranljivost največja: to pa sta zdravje in pravica, dobiti zdravniško pomoč. Javnost in bolniki pa ne le da so bili zaradi stavke prizadeti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, prizadet je bil tudi njihov ponos. Bili so kot med dvema ognjema, vlada in sindikat Fides sta si podajala žogo, toda udarce pri podajanju je dobival skoraj gotovo je, da se bo zgodilo popolno pretresanje sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pri nas. To nam namreč nakazuje izjava ali kar zahteva vlade, ki jo je izrekel minister za družino in socialne zadeve Tone Rop, da bodo zdravniki s svojim delom morali prispevati k skrajševanju čakalnih dob. To pa ne pomeni le tega, da bodo zdravniki zato, ker bodo za svoje delo bolje plačani, morali biti učinkovitejši ali v istem času narediti več, ampak, da se je vlada s tem stališčem postavila nasproti dosedanji politiki zdravstvene zavarovalnice, ki pa je imela zaslombo tudi v ministrstvu za zdravstvo. Podaljševanje čakalnih dob je bilo namreč javnim zdravstvenim zavodom svetovano kot možna pot za boljše poslovanje. Ali drugače: zdavniki naj bi opravili le toliko pregledov in storitev, kolikor jih zdravstvena zavarovalnica javnemu zavodu tudi plača. Vladna zahteva, da morajo zdravniki delati več in bolje, in dosedanjo politiko postavlja na glavo. S tem je odveč tudi nasvet sekretarja iz zdravstvenega ministrstva, Jožeta Zajca, da morajo imeti vodje oddelkov obseg plačanih storitev vedno pri sebi, celo na svojih nočnih omaricah, seve- Med dvema ognjema tekočih gnojil ASEF izdelovalca Ip KRKk mineralno gnojilo X® ’ bralno gojilo ASEt, ft । -• Drobnoprodajna cena samo bolnik. Ob vsem pa je poslušal še pozive zdravnikov, da naj bo solidaren z njimi. In z vsakim novim dnem stavke, z vsakim novim cinizmom, aroganco in dokazovanjem med vlado in sindikatom, kdo bo koga ali kdo je močnejši, so ljudje v svoji nemoči vse bolj čutili, da s takim početjem brijejo norce iz vseh, ki so zaradi stavke prizadeti. Stavka je bila boj tam zgoraj, ljudem tam spodaj pa nihče ni povedal niti tega, katere so tiste storitve, ki spadajo v krog nujne zdravniške pomoči. Nihče v času stavke bolnikov ni bil pripravljen pojasniti, da je na primer nujna zdravstvena storitev tudi to, da zdravnik predpiše zdravilo proti zvišanemu krvnemu tlaku, torej da so nujno potrebna tudi vsa zdravila, ki jih potrebujejo kronični bolniki. Mnogi bolniki tega niso vedeli, zato so si nekateri pomagali z nakupom zdravil v lekarni ali s prošnjo, da škatlico odnesejo domov na up in da bodo recept prinesli, ko bo njihov osebni zdravnik spet delal. V stavki je bil torej prizadet tudi ponos vseh malih, tudi zaradi tega, ker so občutili svojo nemoč in odvisnost. Izid pogajanja med sindikatom zdravnikov in vlado pa nam je vendarle napovedal še nekaj drugega: da zato, da ga ne bi prekoračili. In če vemo, da zaradi tega novega vetra vreča denarja za zdravstvo ne bo smela postati ne debelejša ali brez dna, potem moremo pričakovati, da se bo zdravstveni sistem prav kmalu začel tresti in spreminjati prav v temeljih. Težko pa verjamem, da s sedanjo vrhnjo garnituro na zdravstvenem ministrstvu. Za ta nemajhen zalogaj bo moral biti postavljen novi človek. Zgodila se bo revolucija in tako kot nobena doslej, tudi ta ne bo minila mirno in brez ran. In končno je prav, da se bo začelo pometati tudi po največjem in najdražjem sistemu v državi. In očiščenje bo popolno, če bodo vsi zdravstvni delavci, tudi zdravniki, plačani ne po tem, katero delovno mesto zasedajo ali koliko so stari (starost je pomemben kriterij pri sedanjih zdravniških plačah), ampak po tem, koliko in kako delajo. Kajti ne morem si zamišljati, da je bila stavka izpeljana tudi zato, da se poveča plača na primer tistemu zdravniku, za katerega je že dolgo znano, da je njegovo delo strokovno vprašljivo, ki je sprejemal kuverte ali si dovolil celo to, da je v tovarno prihajal po zastonj živila. MAJDA HORVAT 250 ml 500 ml 2 za cvetoče rastline ASEF,1000 ml • Spojilo za cvetoče rastline ASEF, 500 ml 186,70 SIT 283,80 SIT 422,60 SIT 422,60 SIT 283,80 SIT SIRS RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, PROGRAMSKA OPREMA, SERVIS Murska Sobota,Slovenska 37 Tel: 31 610 Beltinci,Kocljevo nas. 9 Tel: 42 707 Vaš najbližji Mobitel center mobitel DC M Sobota * Lendavska 19/b te).: 069 / 32 724 2 ktualno okoli nas PO SLOVENIJI Dokument Komisije Evropske zveze o strategiji širitve na Vzhod (3. del) LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so na izredni seji o zunanji politiki naposled sprejeli stališča in sklepe o odnosih Slovenije z Evropsko unijo in Natom, v nadaljevanju pa so podrpli vladno dopolnilo, ki vključuje t. i. španski kompromisni predlog, s čimer je parlament odprl pot pridruževanju Slovenije Evropski-uniji. LJUBLJANA - Po celodnevnem usklajevanju in vnovičnih pogajanjih sta vlada in Fides v petek zvečer vendarle po- dpisala parafirani sporazum oziroma aneks k poklicni kolektivni pogodbi. Splošna zdravniška stavka je tako končana po 22 dneh. LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je sprejel delegacijo ameriškega senata in veleposlanika ZDA v Sloveniji Victorja Jackovicha. Sprejel jih je tudi premier dr. Janez Drnovšek. LJUBLJANA - Na povabilo ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla so se na konferenci o sodelovanju in usklajenem delovanju zbrali župani desetih srednjeevropskih prestolnic in re- gionalnih središč. Sprejel jih je tudi premier dr. Janez Drnovšek. LJUBLJANA - Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je sprejel generalnega sekretarja Sveta Evrope Daniela Tarschy-sa. PORTOROŽ - Zgodovina odnosov med slovenskim in italijanskim narodom od mirovne pogodbe 1947 do londonske- ga memoranduma leta 1954 je bila osrednja tema pogovorov 6. zasedanja slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. LJUBLJANA - Na hipodromu v Stožicah je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil začetek gradbenih del za slovensko mašo ob obisku papeža Janeza Pavla II. Ta bo prišel k nam prihodnji mesec, Slovenija pa se skrbno pripravlja na veledogodek. CELJE - Na Slomškovem trgu sta opat in prelat Friderik Kolšek ter minister za kulturo dr. Janez Dular odkrila tri metre visok spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku, delo Karle Bulovec - Mrakove. O življenjski poti velikega Slovenca je govoril pisatelj Alojz Rebula, spomenik pa je blagoslovil mariborski škof Franc Kramberger. PO SVETU ZAGREB - »Makedonija je prva država, ki je uredila odnose z vsemi naslednicami nekdanje SFRJ, vendar zavrača kakršne koli poskuse vnovičnega povezovanja na Balkanu,« je poslancem obeh domov hrvaškega sabora poudaril makedonski predsednik Kiro Gligorov. MADRID - Španski kralj Juan Carlos je poslanskemu domu v parlamentu predlagal voditelja konservativne Ljudske stranke Joseja Mario Aznarja za kandidata za predsednika španske vlade. B MOSKVA - Predsedniki vlad 12 članic skupnosti neodvi-' snih držav so med množico sklepov sprejeli tudi načrt perspektiv integracijskega razvoja SND v letih 1996-97. Z dokumentom želijo pospešiti oblikovanje skupnega trga blaga, storitev, kapitala in delovne sile. VARŠAVA - Poljski parlament je sprejel zakon, po katerem bodo nekdanji predsedniki republike dobivali tolikšne pokojnine, kolikor znaša sedanja plača predsednika države (okoli 2300 nemških mark), vendar brez kakršnih koli dodatkov. Gre za dosmrtno denarno nadomestilo, ki ga bodo dobivali Lech Walensa, general Wojciech Jaruzelski in Ryszard Kaczorovvski, zadnji poljski predsednik v izgnanstvu. Poleg pokojnin bodo nekdanji predsedniki dobivali še denar za vzdrževanje sekretariata. BEJRUT - Izraelski lovci so bombardirali oporišče Hezbo-laha na jugu Libanona. Napade je okrepilo tudi njihovo topništvo. Pred tem so poročali, da je Izrael okrepil svoje položaje na jugu Libanona. Modre čelade so sporočile, da se je pred obstreljevanjem k njim zateklo približno 5000 Libanoncev, ki so jih nastanili v bližini oporišča Združenih narodov. BRUSELJ - Mednarodna skupnost, ki jo je na donatorski konferenci za obnovo Bosne in Hercegovine predstavljalo 50 držav in 30 mednarodnih organizacij, se je obvezala, da bo letos zagotovila še 1,23 milijarde'dolarjev pomoči, medtem ko je bilo 600 milijonov dolarjev že odobrenih na podobni decembrski konferenci. V tem okviru bo Slovenija zagotovila po 3,5 milijona dolarjev na leto za gospodarske projekte. MOSKVA - Osrednja volilna komisija je uradno registrirala Mihaila Gorbačova, zadnjega generalnega sekretarja zloglasne sovjetske komunistične partije in zadnjega predsednika »rajnke« Sovjetske zveze, kot kandidata za junijske predsedniške volitve v Rusiji. RIM - V italijanskem zunanjem ministrstvu so pozdravili stališča slovenskega parlamenta do španskega kompromisnega predloga. Hkrati so izrazili pričakovanje, da bo Slovenija začela hitre konkretne postopke pri prilagajanju zakonodaje glede dostopa tujcev na trg nepremičnin po evropskih merilih. WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je za sekretarja za trgovino imenoval uglednega poslovneža Mic-keyja Kantorja. Kantor je prevzel mesto Rona Browna, ki seje 3. aprila s skupino ameriških poslovnežev smrtno ponesrečil v letalski katastrofi pri dubrovniškem letališču Čilipi. M. J. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) . n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-ddstotni davek od prometa proizvodov. Postopne spremembe kmetijskega sektoija v deželah vzhodne Evrope Na medvladni konferenci lansko leto v Madridu je v imenu Komisije Evropske zveze njen komisar za kmetijstvo dr. Franz Fischler predložil Ministrskemu svetu EZ strategijo o nadaljnjem razvoju kmetijstva Evropske zveze, potem ko bi prišlo do sprejetja novih članic iz srednje Evrope. Pri sestavi tega dokumenta so sodelovale tudi skupine znanstvenikov iz posameznih dežel - tudi iz Slovenije ki si zadnjih nekaj let na vse kriplje prizadevajo, da bi izpolnile kriterije, ki jih Zveza postavlja kot pogoj za »dostojno« članstvo v Evropi štirih prostosti. V tem nadaljevanju vam predstavljamo osrednje težave kmetijskega sektorja v vzhodni iz srednji Evropi, kakor jih vidi Komisija Evropske zveze. Problemi kmetijskega sektorja V skladu z ugotovitvami dveh do sedaj predstavljenih nadaljevanj povzetkov tega dokumenta naj bi agrarna proizvodnja v deželah vzhodne in srednje Evrope v prihodnjih letih naraščala, pa čeprav počasi. Nedvomno so v srednjeevropskih deželah velike proizvodne možnosti, vendar pri tem ne smemo spregledati ogromnih strukturnih problemov, ki otežujejo uresničevanje teh možnosti v doglednem času. Tukaj so v ospredju trije problemi: jene. Povpraševanje po kreditih presega razpoložljivo vsoto, poleg tega pa je agrarni sektor zaradi slabe rentabilnosti za investitorje razmeroma nezanimiv. Zakasnitve pri dokončni rešitvi lastninskih pravic otežujejo uporabo zemljišč za akcesorično varnost. Iz tega razloga v večini srednjeevropskih dežel tudi še ni delujočega trga z nepremičninami, administrativni predpisi pa možnim investitorjem, predvsem tujim, otežujejo investiranje na agrarnem področju. biti le dodatni vir dohodka, hkrati pa bi oteževali posodobitev kmetijstva. Na drugi strani pa so v nekaterih srednjeevropskih deželah predimenzionirani obrati, ki prav tako dolgoročno gospodarsko niso sposobni preživeti. Ob takšni polarizaciji strukture se poleg gospodarskih in socialnih problemov v večini držav pojavijo še problemi: kmetje, predvsem tisti, ki gospodarijo z majhnimi obrati, so v primerjavi s povprečno starostno strukturo prebivalstva relativno stari, slabo izobraženi in nepripravljeni za tržno gospodarstvo. a) Pomanjkanje kapitala Čeprav so naložbe za posodobitev proizvodnje in izboljšanje deželne infrastrukture nujno potrebne, pa primanjkuje denarja. V večini podjetij so zmogljivosti za samofmansiranje neznatne. Tudi možnosti podpore z javnimi sredstvi so v omenjenih deželah ome-r- Iz Dunaja piše “ b) Problemi agrarne strukture V nekaterih srednjeevropskih deželah je bilo kmetijstvo v prvih letih prehoda kot izravnalec zaposlenosti (to je delno še danes), medtem ko se je industrija prestrukturirala. To je vodilo k ustanovitvi in krepitvi majhnih obratov, ki so v prvi vrsti rabili samo-preskrbi in bi dolgoročno utegnili c) Strukturni problemi v zapostavljenih gospodarskih področjih V večini dežel privatizacija in prestrukturiranje živilske industrije počasi napredujeta; pogosto primanjkuje denarja za nujno potrebne tuje investicije in knbw-how. Neučinkovitost je še danes, razen v nekaj sektorjih, splošna značilnost predelovalne industrije v srednjeevropskih deželah. V večini srednjeevropskih dežel so neposredno zapostavljena gospodarska področja še zmeraj pod na pol državnim nadzorom in kažejo monopolistične težnje. V mnogih primerih se zdi, kot da jim mednarodna konkurenčnost sploh ni dana. Kljub nizkim proizvodnim cenam, ki so blizu cenam ali pod cenami na svetovnem trguj'2*2’ voz pogosto subvencioniran. Nadaljnja rast cen ’ kmetijstvu? Proizvodne cene v srednje^ skih deželah, ki so do dolo» stopnje še zmeraj nizke, šopu* ne z globoko gospodarsko rec*1-v zadnjih petih letih. Zaradi n* Čanja dohodka in rasti povpraš*' nja kakor tudi po zaslugi vo^ GATT-a dovoljene zunanje^ pa lahko v prihodnjih letih t* mo na nadaljnjo rast cen. Vendar pa ima tudi rasi*, svoje meje. Vse dokler mu* dati zasebna gospodinstva % svojega razpoložljivega^ dka še zmeraj za živila in »G se inflacijska stopnja še zn>e* bije med 10 in 30 % (in ce° višje), bi bil hiter dvig cen tijskih izdelkov in živil g°s? ■, sko škodljiv in socialno ne* mlljiv. Cenovne razlike me I dnjeevropskimi državami*®^, ropsko zvezo bodo zato v ni prihodnosti še naprej oMj vendar se bodo pri Posan,e.if proizvodih bolj ali manj^ vale. Končno lahko da srednjeevropske dežele potrebujejo cenovno in d* ; vno podporo, kot pa Poirek((f; ciljno podporo pri ranju. modernizaciji in jjit ciji svojih proizvodnih sti v agrarnem sektorju in postavljenih gospodarskih P . čjih kakor tudi pri izboljšav frastrukture na podeželju. ( Že zdaj je Evropska financer za posodobitev gnsGi stva v srednjeevropskih obdobju 1990-1994 je E^ zveza s svojimi članicam* skupno (zajeta so posojila ’ $( ti) 38.745 mio ecujev, od skupno odobrenih sreds Pripravil: And^ Prevedla: Tanja r^ Visoka konjunktura prodajalcev megk Evropa je celina, kjer se nekaj zadnjih let pretakata mleko in med. No ja, dobro, da ne pretiravamo preveč. Medtem ko bi v deželah vzhodne Evrope ta trditev držala samo, če jih primerjamo z deželami Afrike in Južne Amerike, pa si je večina ljudi v zahodni Evropi dejansko lahko privoščila življenjsko raven biblične obljubljene dežele. In še nekaj lahko z gotovostjo trdimo za staro gospo Evropo, tukaj je bila izbira med učinkovitostjo in (socialno) pravičnostjo v družbi bolj na strani slednje. Ali so torej upravičeni strahovi tistih, ki pravijo, da se vse to lahko že kmalu spremeni? Je mogoče, da bodo evropske vlade - kljub povprečno več kot 10-odstotni nezaposlenosti - tudi v prihodnosti skrbele predvsem za uresničevanje monetarnih in fiskalnih kriterijev uspešne gospodarske politike, medtem ko bo razvoj realnega sektorja v gospodarstvu, torej tistega, ki ne živi predvsem od finančnih in tečajnih špekulacij in ki »zaposluje« največ ljudi, še naprej predstavljen kot vzporedni cilj gospodarske politike, za uspešni razvoj katerega mora poskrbeti trg sam? Prvo četrtletje leta 1996 zaznamujeta dva dogodka, ki se bosta nedvomno raztegnila še v prihodnje leto, mogoče celo v prihodnje tisočletje. Najprej je tukaj napovedovanje slabše gospodarske konjunkture v zahodni Evropi. Kjer je dim, je običajno tudi ogenj in previdna podjetja s svojimi prizadevanji za povečanje delovne produktivnosti in zmanjševanje števila zaposlenih že tudi pomagajo k temu, da se bodo pesimistične napovedi »prodajalcev megle« na makroekonomskih inštitutih širom po Evropi tudi dejansko uresničile. In medtem ko nekateri naivneži še verjamejo, da gre tudi pri sedanji rasti števila nezaposlenih zgolj za konjunkturno nezaposlenost, ki se bo po določenem času tako ali tako sama od sebe zmanjšala - češ nevidna roka trga bo že poskrbela za to, da bodo sindikati in delavci pristali na manjše mezde, kar naj bi po neki, čeprav zelo priznani, a vseeno čudni ekonomski teoriji povečalo povpraševanje po, tokrat menda cenejši, delovni sili -, pa je jasno, da »konjunkturna« in »ciklična« razlaga naraščajoče brezposelnosti danes ne zadoščata več. Dejstvo, ki ga je mogoče tudi empirično preveriti, je namreč, da gospodarska rast, ki Je sledila gospodarskemu padcu, nikoli ni več zaposlila vseh tistih, ki so med krizo izgubili delo, še manj pa vseh tistih mladih, ki so se na novo pojavili na trgu delovne sile. Čedalje bolj je torej jasno, da gre danes za t. i. strukturno brezposelnost, kjer niti običajni prijemi keynesianske, še manj pa monetarno-liberalne gospodarske politike ne dosežejo več učinkov, podobnih tistim v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni ali tistim v osemdesetih letih. Vloga glavnih akterjev uravnavanja gospodarske politike se očitno spreminja. Tako država kakor tudi nevidne roke »tržnih sil« v Evropi se bodo morale počasi zavedati, da so potrebne strukturne spremembe v gospodarstvu, ki bodo zaposlenim - še posebno pa seveda nezaposlenim -omogočile hitrejše osvajanje novih strokovnih znanj, ki bodo naredile delovno silo prožnejšo, s tem pa tudi prilagodljivejšo v evropskem tekmovanju z gospodarskimi velesilami Azije in Severne Amerike. Kajti če ne bo prišlo do določenih sprememb v ustanovah na eni strani in v mišljenju ljudi na drugi, potem bo Evropa iz zaenkrat še »ciklične krize« prešla v »trajno perpetuirano krizo«. Drugi dogodek, ki bo nedvomno zaznamoval Evropo in njeno prebivalstvo še v prihodnjem tisočletju, pa je uresničitev gospodarske in denarne zveze v deželah Evropske unije in razširitvi EU na Vzhod. na Vzhod je strnjen v nujnih spremembah pravil evropske kme f tike ter v regionalni politiki EU. Brez temeljitih strukturnih (vsaj!) teh dveh finančno najmočnejših evropskih evropske politike v pripovedovanju o širitvi zgolj občudovati, čes Ji smisel za znanstveno fantastiko imajo gospodje in gospe namreč do širitve prišlo v razmerah, ki veljajo danes, potem j/T Bruselj kolektivno prijaviti na zavodu za zaposlovanje, Evr°P zrušila kot hišica iz kart. Nekaj podobnega, torej znanstvena fantastika »pur«, velja m.. sničitev evropske gospodarske in denarne zveze, do katere naj na pomlad leta 1998. Glavni razlog za moj pesimizem je de)njeiw lika večina sedanjih članic EU do pomladanskega cvetenja leta nikakor ne bo mogla izpolniti v Maastrichtu dogovorjen’ pogojev za uresničitev tega projekta. Da bi Belgijci ali lOdj' I nim samo največje grešnike - svoj javni dolg s sedanjih krep ^1/ । stotkov svojega letnega bruto domačega proizvoda zmanfi ^lit’^, bljenih 60 odstotkov, ni mogoče niti ekonomsko, še man) P ^JP Tehnično in teoretično je zadeva seveda izvedljiva, vendar sa politiki teh držav odločili, da bodo državljani in državljanke > dveh letih živeli samo ob kruhu in vodi, izvrstno belgijsko p’''0^ ska pica vseh vrst, etnološko utemeljena in ekološko neopor artikla teh dveh držav, pa bosta prihranjena samo za tis e izpolnjujejo konvergenčne kriterije. ' / tikik I Kakšne so torej alternative? Še najboljše bi bilo, da se P° Jo mu evropskemu denarju odpovedo, če seveda nočejo, da bi Pr I šnih nesoglasij znotraj EU, ki bi potem ogrozila celo obstoj10 pomembne politične in gospodarske tvorbe v povojni Evropi cglctli^ enostavno, saj so politiki preveč obljubljali, da bi lahko se^. I nali svoj neuspeh. Po moje torej obe skrajni možnosti, ta' | projekta v daljno prihodnost kakor tudi njegova uresničite'’ j) prihodnjih nacionalnih volitvah, recimo v Franciji ali J bi pustili cele kože na hrbtih politikov. Katere so torej možne \ tve? Tako je ena od možnosti, da se EU ne bi odpovedala rbi^[ / s kriterijem za uresničitev gospodarske in denarne zveze, ve>.- ia jd11'| prišlo, recimo, šele čez pet ali deset let, pač takrat, ko bi ?ec ji I goje dejansko izpolnjevala. Ta možnost je za politike podobi’0 I že prej omenjana; obseg tako imenovanih »šunk costs«, l;lOst' ^/11 se‘nikoli več ne povrnejo, je enostavno prevelik. Druga m I se ogreva tudi avtor tega prispevka - pa bi bila po eni stran’ j/I, predvideni časovnici z možnostjo morebitnega politično časovnega odloga dveh do treh let, po drugi strani pa niljn0' aipil’J1 za nacionalno gospodarsko politiko sedaj tako krutih in n nih konvergenčnih kriterijev. Kakorkoli ze, politiki EU se očitno pripravljajo, da na ^0^' davkoplačevalcev -volilcev nadenejo križ, pod katerim lan ^peri111 da se nikoli več ne dvignejo. Ljudje pa imajo počasi dovolj J in si želijo preprosto - služb. ^Jdl^ 18. aprila 1996 Aktualno doma O gospodarjenju v lanskem letu V povprečju voz dni navzdol Podatki o gospodarjenju v pomurski regiji s 4- vsega dru. sebi, a vendar so kot oskubena kokoš, če jim ne pri dogajalo Sega, kar se je v naših gospodarskih podjetjih v lans i» o čemer ne govori nobeno poročilo. - o-'«** Os, okoli katere se je vrtelo prav vse, so Vile plače gospodarskih tokovih postali nadvse pomembni in gibanje v posameznem krogu, bolj ali manj elitnem, je bilo prav tako ^rdoloče^državni ukrep. Za leto, ki je minilo, bi ven- k darle lahko rekli, da so proizvodna podjetja, še posebej tista, ki prodajajo predvsem delovno silo, delovno intenzivna, izvozna, skorajda morala gristi že-\ezo, da so preživela. Da, v večini podjetij je šlo za preživetje in v prvi polovici meseca je bilo Pomembno vprašanje: ali bomo imeli za plače. V mnogih Podjetjih je bila os, okoli katere se je praktično vrtelo vse dodajanje v podjetju, vprašanje Plač. Za plače je bilo treba po-'skati znance na sivem trgu de-^arja, za plače je bilo treba po kratkoročno posojilo, za to, da so dobili denar za v kuverte, so ''i direktorji pripravljeni dajati maksimalne popuste pri pro-oaj' svojih izdelkov ali storitev. se samo za to, da je sredi me-^abila plača. Za zaposlene e avce je bila namreč zaposli- v nekdai družbenih pod-J'h kljub vsemu tudi v lan-em letu najbolj varna, s polno ®ro socialne varnosti in zago-^ijanja pravic. kot kdaj so vodilni v sledili razpisom raz-liaU^^^l^Inv ter »gor« poši-PsneV F' ^kateri so pri tem nostt • spet na dvop bilmj^tjev na t0' da s0 in denar vnaprej na-'zbranim. ^^tja v kastno podporno okolje, morda bolj Dokler oba partnerja lahko kupčujeta, je dobro, zanka na vrat pa se začne zategovati tistemu, ki kvečjemu lahko samo pričakuje, »ti meni«, ker sam nima ničesar več ponuditi. V odnosu podrejenosti in odvisnosti od nekaterih velikih, predvsem iz finančnih krogov, je vse več podjetij ali nekaj velikih v rokah, ki drži v šahu večino gospodarskih podjetij. ali llev b0d0 ,^8» kroga d°gajalo v sPoda arnPak v sov^"’0 v naši W StvU: Za , Venskem go-4>najp ee i so 41-djem Pa tako na Vrhnj‘ elitni’ ne°/e ^ašlall0^'n po’ PraVji da bi ža t ,Vsak v sv°-n° r^^Pak So° kd° napisal r°ma ' C11a poaL e neformalna. In °Sllci Poli Ja sama ozi-Xlielitai krOpmekZne8a kro-^vp^no zase SNI, 4 1 ob odPi-Vsu^a Podier nasa) manj Os> i?Vv ^nj?3 katera V4 kr°ge, bo l«tu o4etjih, ki . dnJe majh-'HilOvil,'1',»• tudi de-d sZa lastninjenje dhjo, > PoJ° nianse. 4® b' lahk a S proizvo-^^Jse jn dP°doben boj. V Vntit^č 'ti p^^ejše se Ven'14an1^’ še na?h’,Pr°daja-/Mg . dene st ibolj opra- 'S Skti^onih^ 'skanje 411’ kJZav°. se iPOtl’ kako S > 'meti Veniti na-z4*žje PrSUti ali zJnlavce’ Pa arovaP 'sPevke a Je P|ačati b anje. ke zasociaino ?a^°Znanstva ^b^j i?Speh "»reža 4kupč4anstvadSe 8osP°-stilu ■ PriJateJj-ln po 44 'ebi’ N nanstva so v Majhna podjetja velika po ustvarjenem prihodku na zaposlenega Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje je pripravila poročilo po obravnavi statističnih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha za lansko leto. Obrazec je predložilo 949 gospodarskih družb, vendar ne 21 tistih, ki so v stečajnem postopku. Agencija ugotavlja, da med pravnimi osebami prevladujejo majhna podjetja (nekaj manj kot 9.0 odstotkov), kljub temu pa imajo na rezultate poslovanja odločujoč vpliv velika podjetja, ki so lani ustvarila skoraj 65 odstotkov prihodkov. V njih je zaposlenih tudi skoraj 70 odstotkov delavcev. Toda bolj kot ti podatki Agencije so zanimivi o tem, kolikšen prihodek so ustvarila podjetja na zaposlenega. Velikost Majhna podjetja Srednja podjetja Velika podjetja Prihodek na zaposlenega 12,356 MIO SIT 6,711 MIO SIT 7,312 MIO SIT Tabela nam torej pokaže, da so majhna podjetja velika po tem, koliko prihodkov so ustvarila na zaposlenega ter koliko sredstev odpade na delavca. Žlica v medu za finančne, tehnične in poslovne storitve Če sedaj po istem preračunu pogledamo po področjih dejavnosti, dobimo naslednjo lestvico: Področje dejavnosti Fin, teh. in posl.stor. Trgovina Obrtne in osebne st. Kmet, in rib. Industrija in rudarst. Prihodki na zaposlenega 25,028 MIO SIT 19,890 MIO SIT 7,824 MIO SIT 7,749 MIO SIT 5,742 MIO srr Dobiček v industriji, finančnih dejavnostih in trgovini V lanskem poslovnem letu je ustvarilo 556 gospodarskih družb 4104 milijone čistega dobička, 344 družb pa je imelo za 4 688 milijonov čiste izgube. Torej: končni rezultat gospodarjenja v naši regiji v lanskem letu je torej neto čista izguba v višini 584 milijonov tolarjev. Čisti dobiček so v več kot 80-odstotnem deležu ustvarili na treh področjih dejavnosti, v industriji in rudarstvu (78 podjetij teh dejavnosti je ustvarilo 1661 milijona, kar pa je še vedno dvakrat manj od ustvarjene izgube v teh dejavnostih), financah, tehničnih in poslovnih storitvah (156 podjetij 1178 milijonov) ter trgovini (146 podjetij 479 milijonov). Zanimivo je tudi, da je imelo 41 gradbenih podjetij 250 milijonov dobička ter 16 izgubo v višini 119 milijonov tolarjev. V lanskem letu se je dobiček nadpovprečno povečal, in sicer za 166,4 odstotka pri finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah. V izgubi vsako tretje podjetje V lanskem letu je imelo izgubo 344 pomurskih podjetij (ali 36,2 odstotka vseh pomurskih podjetij, ki so predložila podatke o poslovanju), ki so ustvarila 4688 milijonov tolarjev primanjkljaja. Znesek izgube je kar za polovico večji od lanske (v republiki 22,9 odstotka), povečanje deleža izgube v vseh prihodkih je v primerjavi s predhodnim letom 7-odstotno, v republiki pa le odstotno. Več kot 70 odstotkov ali 3310 milijonov tolarjev vse izgube je ustvarilo 64 podjetij iz industrije in rudarstva, v pov-preju vsako za več kot 5 I milijonov tolarjev. To je 60 odstotkov več kot v predhodnem letu. 91 podjetij s področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev je imelo 296 milijonov primanjkljaja ali v povprečju 3,2 milijona (to je 8,4 odstotka celotne pomurske izgube), trgovina pa je k izgubi prispevala 3,6 odstotka ali 170 milijonov. V povprečju 2 milijona na trgovino z izgubo. Povprečje nam pove, da kljub izgubi še ne bodo tako hitro potonila izgubarska podjetja s področja finančnih storitev in trgovine, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s podjetji s področja industrije in ru- Sredstva na zaposlenega 9.413 MIO SIT 6,951 MIO SIT 7,326 MIO SIT darstva, ki so si nakopala ogromen primanjklaj. Za njihovo usodo namreč gre. Zadolženi v dolgovih do vratu In kaj je podjetja, ki so lansko leto poslovala z izgubo, potisnilo na polje rdečih številk? Že samo tekoče poslovanje ali neto izguba iz poslovanja je lani znašala 846 milijonov tolarjev, tehtnico pa so močno nagnili proti rdečim številkam odhodki Sredstva na zaposlenega i8,51omiosit 8,357 MIO SIT 4,259 MIO SIT 10,881 MIO SIT 6,409 MIO SIT financiranja. Ti so namreč pre- cun blokiran več kot leto dni, segli prihodke financiranja za 2412 milijonov. Kljub zelo visoki razliki med izrednimi proho-dki in odhodki, ki so jih imela podjetja (3007 mio tolarjev), ki je omilila izgubo iz rednega delovanja, je bila neto izguba 251 milijonov ali po obračunanem davku od dobička 584 milijonov tolarjev. Obresti, negativne tečajne razlike in drugi odhodki financiranja so znašali 7222 milijonov tolarjev ali skoraj 94 odstotkov financiranja. SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 97 82,0(118. do 23. ure. Pa primerjajmo ta denar, ki so ga dala podjetja za obresti, z denarjem, s katerim so podjetja plačala delo. Stroški za plačilo obresti so lani znašali že petino ali 20 odstotkov stroškov dela (predhodno leto nekoliko manj) ali podjetja so za obresti odštela tretjino toliko, kot so dala za čiste plače. In če smo že pri plačah: pomurska podjetja so za stroške dela v celoti (plače, socialno varstvo in drugi stroški dela) namenila 34290 milijonov, ali samo za plače 24309 milijonov, kar je 10 odstotkov več kot predhodno leto (v republiki je 17-odstotno povečanje), vendar so se cene življenjskih potrebščin povečale za 13,5 odstotka. Če je bila v naši regiji rast plač pod republiškim povprečjem, so pa delodajalci bogato izplačevali druge stroške dela, predvsem avtorske honorarje, regrese, jubilejne nagrade in drugo. To so povečali za skoraj 40 odstotkov. Nauk iz tega je na dlani: s tem so še izognili plačilu davkov in prispevkov. Če so lani zadolžena podjetja samo za obresti odštela tretjino toliko, kot so dala za čiste plače, iz podatkov poslovanja lahko sklepamo, da so tista podjetja, ki so zadolžena, zadolžena do vratu. Kratkoročne obveznosti ali obveznosti za vračilo v enem letu znašajo 53145 milijonov tolarjev, kar je nominalno povečanje v primerjavi s predhodnim letom za 26,3 odstotka. Dolgoročnih obveznosti je za 14233 milijonov, kar je nominalno povečanje za 17,1 odstotka. Dolgoročnih re-Tevracij pa je bilo za skromnih 6031 milijonov tolarjev. In na drugi strani: koliko podjetja s posojanjem denarja ali vlaganjem v finančne naložbe bogatijo svoj denar? Popisane dolgoročne naložbe so lani znašale 27252 milijona tolarjev, kratkoročne terjatve konec lanskega leta pa 25370 milijonov. Z blokiranimi računi predvsem zasebna podjetja Zadolženost je eden od podatkov likvidnostnih težav naših gospodarskih podjetij, drugi pa je blokiranost žiro računov. Po podatkih Agencije za plačilni promet se je v petih letih število podjetij z blokiranim žiro računom povečalo za več kot 11-krat, za več kot 6-krat pa znesek blokacij. V letošnjih treh mesecih je število podjetij z blokiranim računom v povprečju naraslo za 28 podjetij. 211 blokiranih podjetij je imelo v povprečju blokacije za 1471 milijonov tolarjev, v njih pa je bilo zaposlenih 5006 delavcev. Od teh je bilo 115 podjetij takšnih, ki več ne poslujejo ter imajo ra- vendar še niso izbrisana iz regi- MAJDA HORVAT stra. Sejem MEGRA ~ v Gornji Radgoni do sobote (nadaljevanje s 1. strani) Slavnostni govornik, minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, je najprej opravičil odsotnost ministra Metoda Dragonje ter v nadaljevanju opozoril, da je 9. sejem gradbeništva nedvomno ena osrednjih sejemskih prireditev v Sloveniji; o njegovem pomenu pričajo že same številke in dejstvo, daje privlačen za gradbenike in vse, ki so z gradbeništvom povezani. »V letih, ko je šlo gradbeništvu precej za nohte, ko je izgubljalo trge in ko je upadala investicijska dejavnost, je ta sejem še vedno kazal pot naprej, k novim možnostim, utrjeval stanovsko zavest in potrebo, da se mora tudi na tem področju nekaj spreminjati. Danes že lahko rečemo, da se vendarle počasi spreminja, najprej na področju nizkih gradenj, infrastrukturnih dejavnosti, saj je Slovenija postala veliko gradbišče. Stanje se počasi spreminja tudi pri visokih gradnjah; nikoli več ne bomo prišli v tisto okolje, ki smo ga nekoč zapustili. To pomeni, da se pri investicijah pojavljajo novi akterji. Država bo sicer še vedno pomemben investitor na področju infrastrukture, pomembno bo s svojimi sredstvi prispevala tudi k oživljanju stanovanjske gradnje, vendar nikoli več ne bo tako izključujoč in edini veliki investitor in tudi na področju stanovanjske gradnje verjetno ne bo nikoli več takšnega načina gradnje, kot je bil znan v preteklih časih. To pa za gradbeništvo in dejavnosti, povezane z njim, pomeni, da morajo ostati fleksibilne - organizacijsko, tehnološko in ekonomsko da se morajo prilagajati zelo različnim oblikam gradnje pod zelo različnimi pogoji in da velikih priložnosti, velikih gradenj, kakršna je gradnja avtocest, verjetno v Sloveniji, ki je pravzaprav omejeni prostor, ne bo več v takšnem obsegu, kot smo to nekoč poznali. Za stroko je to izziv, za tehnologijo še bolj pa tudi za ljudi. Vlada Republike Slovenije bo po svoji moči poskušala pomagati s prilagajanjem in izpopolnjevanjem predpisov, investitorjem pa bo seveda prepuščena odločitev o gradnji,« je povedal minister Gantar. Za vse gradbenike bo zanimivo četrtkovo predavanje (ob 10. uri v dvorani 2) o Zakonodaji in pravnosistemski regu-lativi Evropske skupnosti; mag. Dušan Blagajne bo predstavil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi, Rajko Javornik pa slovensko tehnično zakonodajo na področju graditve, harmonizirane s tehnično zakonodajo držav Evropske skupnosti. Vsi župani, odgovorni za okolje in prostor v novih občinah ter predstavniki javnih podjetij pa bi se morali istega dne udeležiti posveta z naslovorpLokalna samouprava in varstvo okolja (ob 10. uri v dvorani J), na katerem bo Ljubo Žužek z Ekološko razvojnega sklada govoril o možnostih financiranja lokalnih javnih služb, Mojca Knez z Inštituta za ekološki inženiring bo govorila o minimalizaciji odpadkov in Andrej Pestotnik s Cadixa o avtomatski identifika.-., ciji odnosa komunalnih Odpadkov. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER Seja vlade Slabša finančna uspešnost izvozno usmerjenih panog Brez podražitve naftnih derivatov - Poroštva RS za kredite - Poslovanje gospodarskih družb lani boljše kot predlani Na svoji zadnji seji Vlada Republike Slovenije ni dovolila podražitev naftnih derivatov; zahteve so bile za od 13- do 20-odstotno povišanje neto nabavnih cen in prav tako so bencinski trgovci zahtevali svoj večji delež. Osnova za zavrnitev je bilo - kot nekajkrat pred tem - dobro poslovanje oz. dobiček, ki ga ustvarjajo veliki distributerji, ki so konstantni ne glede na spremembo cen surove naftne na svetovnem tržišču in ne glede na gibanje deviznega tečaja. Vlada je odobrila Ministrstvu za gospodarstvo dve milijardi poroštvenega kapitala za izdajo poroštev. Zdaj bo ministrstvo razpisalo javni razpis za dodeljevanje poroštev Republike Slovenije. V skladu z izpolnjevanjem razpisnih pogojev za izdajo poroštev RS bo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti predlagalo Vladi RS izdajo poroštev RS za najete kratkoročne kredite oziroma dolgoročne kredite pravnih oseb pri poslovnih bankah. Vlada R Slovenije se je seznanila tudi s poročilom o poslovnem izidu, sredstvih in obveznostih gospodarskih družb v letu 1995, ki ga je pripravila Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in in-formiranje, Ob tem so ocenili, da sta se močno poslabšala finanč- na uspešnost izvozno usmerjenih panog gospodarstva ter struktura virov financiranja gospodarskih služb v smislu povečanja odvisnosti od tujih kratkoročnih in dolgoročnih virov. Četudi je poslovni izid gospodarskih družb kot celote v letu 1995 še vedno v rdečih številkah, pa je vendarle boljši od poslovnega izida leta poprej. Lani so odhodki presegli prihodke za 9,932 milijona tolarjev oz. za 0,2 odstotka, medtem ko so bili leta 1994 odhodki večji od prihodkov za 0,4 odstotka. Marjan HORVAT 4 vestnik, 1 8. aprilaj^ ospodarstvo Anton Balažek predal vodenje Razvojnega centra v Lendavi V dveh letih z Imenom Razvojni center v Lendavi ima od 18. marca, oziroma 1. aprila, novega direktorja, tokrat direktorico Marijo Kramar. Dosedanji direktor Anton Balažek svoj odhod pojasnjuje: »Do kadrovske zamenjave je prišlo zaradi obilice dela in zaradi tega, ker sem prevzel projekt postavitve Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo za Pomurje.« In ravno v času njegovega odhoda delo razvojnega centra spremljajo poulične kritike, kako na centru opuščajo doslednost pri svojem delu ter s kopiranjem investicijskih programov, v katerih spreminjajo le naslov naročnika, tudi služijo. Govorice smo ponudili v komentar tudi Antonu Balažku, pa ne zato, da bi bilo treba sebe in delo centra braniti pred pouličnimi kritikami, ampak bolj zato, daje razkril tudi tisto senčno stran, ki spremlja prizadevanja za razvoj podjetništva. »Osnovni problem v našem Pomurju je nevoščljivost in sam imam cel kup takih primerov. Mi na Centru se trudimo, da se ne izpostavljamo, da se ne gremo osebne promocije, trudimo pa se delati strokovno. Moram reči, da bodo ugled, ki smo si ga ustvarili, ti, ki so prišli za mano, s svojim strokovnim delom znali tudi ohraniti.« Center za razvoj podjetništva v Lendavi tudi ni bil ustanovljen le za to, da bi delali le investicijske in poslovne načrte. Delali so tudi to, ker so se odločili, da bo del njihovega dela tržno naravnan, vendar so se bolj kot s tem ukvarjali z razvojnimi projekti. »In mislim, da smo pri tem dosegli največ,« je povedal sogovornik. Delati na polju razvoja pa je, kot pravi Anton Balažek, tek na dolge proge, in kar je ob tem najbolj žalostno, da so mnogi iz naše pokrajine pri svojem gledanju na stvari tako ozki, da tega pomena in širine teka na dolge proge ne uvidijo. Samo denar z danes na jutri jim je merilo za uspešnost. »In v teh naših aktivnostih za razvoj je bila osnovna ovira človeška zloba. Naš največji uspeh je gotovo to, da smo v teh okoliščinah uspeli narediti, kar smo, pod takimi pritiski, pod takim nezaupanjem in pod bremenom tolikšne škodoželjnosti. ki je ne morem razumeti,« je bil direkten sogovornik. In kaj je v teh dveh letih delovanja Center dosegel? Postavili so intelektualno infrastrukturo s strokovno pomočjo ter z informacijami za poslovanje podjetij, vse to pa so podprli s finančno infrastrukturo, z ustanovitvijo Razvojnega sklada. Število malih podjetij v občinah črenšovci, Kobilje, Lendava, Odranci in Turnišče narašča, še posebno, če te podatke primerjamo s podatki za regijo. Gre torej za posledico povečane podjetniške aktivnosti, rastoče število malih podjetij pa je tudi ugodno vplivalo na stanje brezposelnosti. To nenehno upada. Število brezposelnih se je v opazovanem času petih let znižalo za 313 oseb, delež brezposelnih glede na aktivno prebivalstvo pa seje tako znižal od 21,2 odstotka na 17,1 odstotka. S strokovno pomočjo Centra je bilo samo v lanskem letu odprtih 89 novih delovnih mest. Od ustanovitve Razvojnega centra leta 1993 pa do konca lanskega leta so opravili skupaj 4 tisoč ur svetovanja ter 1800 ur specialističnega svetovanja s področja poslovnega prava in financ. Ustanovljen je bil.Razvojni sklad, kije v sodelovanju z bankami v letu ’94 in J95 zagotovil 168 milijonov tolarjev posojila. To je bilo za deset odstotnih točk cenejše od komercialnih posojil. Prek razvojnega sklada je bilo financiranih 87 projektov malega gospodarstva, učinek znižanja obresti pa pomeni 6,6 milijona tolarjev samo v lanskem letu. »Kaj reči o rezultatih, morda to, da jih ne pripisujemo le sami sebi, dejstvo pa je, da smo k temu prispevali. In drugo, pridobili smo si tudi številne reference pri državnih in meddržavnih projektih, ki pa se zagotovo ne dobijo kar tako. Mi sedaj delamo za Tehnološki sklad Slovenije pa tudi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj nas je pritegnilo, da dajemo mnenja za projekte,« je povedal sogovornik. To obsežno delo Centra na ravni države pa ne pomeni, da so opustili delo za občine, ki so tudi njegove ustanoviteljice. Sodelovanje je dobro, čeprav je res, da s temi kadrovskimi možnostmi težko usklajujejo pričakovanja in delo s prioritetnimi nalogami vsake občine posebej. Z župani pa so se tudi dogovorili, da iz tega razvojnega sklada nekaj naredijo. »Pri nas so namreč osnovni problem garancije. Podjetnika stane samo zavarovanje sedem odstotkov vrednosti, drugo pa je čas, saj to, da se opravi vknjižba, traja dva meseca. Torej ni več problem cena kredita, ampak garancija. Naša ideja je, če bomo zmogli in če bo pripravljenost bank in drugih, da bi prevzeli neke vrste garancijske sklade. To je tudi velik interes županov,« je povedal Anton Balažek. Druga naloga, ki jih še čaka, pa je pomoč pri vzpostavljanju obrtnih con. Še prej pa bo država morala doreči vprašanje kriterijev in načina sofinaciranja teh projektov. Še nekaj je, o čemer razmišlja Anton Balažek, o sodelovanju med majhnimi in velikimi. Takole pravi: »Podjetništvo je pomembno, prav tako to, da se usmerimo v razvoj in ustvarjanje razmer za razvoj malega gospodarstva. Seveda pa s tem ne mislimo, da lahko malo gospodarstvo nadomesti veliko. V sodelovanju m^d malimi in velikimi pa bi lahko nekaj nastalo.« Za to pa je potrebno najti ključ ali pot sodelovanja. MAJDA HORVAT Rudarska taksa: Krizevske opekarne Boreči in SEGRAP Če ni novega zakona, se starega ni treba držati! Če ni novega zakona, ali to pomeni, da velja še stari, tisti, ki je bil napisan v prejšnji Jugoslaviji, ali pa imamo pač zakonsko praznino? Zakon, kakršen koli že je, podjetja spoštujejo šele takrat, ko jih na upoštevanje le-tega opozorijo določene službe, bi pomislili ob primeru SEGRAPA in Križevskih opekarn Boreči, ki sta na svojo zakonsko dolžnost »pozabila« in namesto tako imenovane rudarske takse, ki bi jo morala plačevati dvakrat letno, lepo molčala. Kaj bi bilo, če vprašanja o rudarski taksi ne bi sprožili ljutomerski svetniki na občinski seji konec februarja? Šestnajsti člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (UL SRS št. 17/ 86) določa za tistega, ki izkorišča kamen, mivko, gramoz in opekarsko glino, plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in ob tej odškodnini še odškodnino v višini petih odstotkov prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. Postopek naj bi potekal tako, da tisti, ki npr. koplje gramoz, dvakrat letno prijavi izkop, na podlagi katerega mu pristojne službe zaračunajo odškodnino. V prejšnji državi se je denar od t. i. rudarske takse stekal v Kmetijsko zemljiško skupnost. Z ustanovitvijo Republil<čxSlovenije je postala pravna naslednica Kmetijske zemljiške skupnosti občina, višino odškodnine pa je določal občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo. V letu 1995 pa je po Zakonu o prevzemu državnih funkcij to nalogo prevzela Upravna enota. Tako je naloga pristojnih v upravni enoti določanje višine odškodnine, in to takrat, ko jim podjetja predložijo količino in ceno izkopane rudnine. Slednje morajo podjetja storiti v petnajstih dneh po preteku vsakega polletja. Torej, če na primer podjetje v prvi polovici leta ni opravilo nobenega izkopa, potem ni niti prijave niti odškodnine. Denar, odškodnina, pa se steka v občinski proračun, vendar Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da se ta denar lahko uporabi samo za izboljšanje kmetijskih zemljišč in izvajanje prostorsko ureditvenih operacij. Toda težko bi verjeli, da Segrap in Križevske opekarne Boreči že nekaj let ne opravljata nobenih izkopov. In ker v občinskem proračunu za leto 1996 ni bilo razvidno, kj&ta vsota je, sta svetnika -ga. Rostaher in g. Kuhar - postavila vprašanje, kaj je s t. i. rudarsko takso. Odgovor svetnikom Iz odgovora svetnikom, ki gaje pripravil odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve uprave Občine Ljutomer, je razvidno, da je Segrap plačal odškodnino v višini pribl, enega milijona šeststo tisoč, in to za obdobje izkoriščanja rudnine od 1.7. 1994 naprej. Odškodnino je podjetje poravnalo marca, kar pomeni, da so zamujali s plačevanjem za približno leto in pol - in ne samo s plačevanjem, temveč tudi s prijavo izkopa. No, vsaj poravnali so, čeprav je vprašanje, ali bi to storili, če se svetniki ne bi zganili. Križevske opekarne Boreči pa do 19. marca niso prijavile količine izkopa rudnin, in to vse od 30. junija 1993, vendar so po najnovejših informacijah to vendarle storile. Odpravili smo se v opekarno, da bi tam izvedeli, zakaj in kako. Odločba, ki jo je podala upravna enota, jim nalaga za plačilo 86.000 tolarjev, in to za obdobje od prvega julija 1993 naprej. Če primerjate podatek s cifro, ki jo je moral plačati Segrap, lahko pomislite, da tukaj nekaj ni ravno prav. Res je, da eni kopljejo gramoz, drugi pa imajo glinokop in da je glina surovina, ki jo bodo predelali, ne pa prodali končnemu uporabniku. Toda ob podatku, da je en kubik gline vreden 18 (v letu 1994) in 20 tolarjev (v letu 1995), se človek lahko vpraša: kdo in kako določa višino cene za kubični meter izkopane gline. Ali v gli-nokopu izkopljejo dejansko toliko, kot so prikazali, in kaj bi na to porekli inšpektorji. G. Sreš, pravnik v opekarni, nam je prijazno poja- snil postopek in povedal, dajeku-bični meter izkopane gline, njega va cena, odvisna od cene zeta Ijišča, ki so ga za izkoriščanje topi' H- To pomeni, če so na primeru hektar plačali 12.500 DM in na tej površini izkopali 75.000 kubikov. potem je cena dejansko tako nizka, kot je. Seveda me je gospod opozoril tudi na to, da še ni nove ga zakona, niti rudarskega niti zakona o kmetijskih zemljiščih, in da vprašanje koncesij še ni rešeno. Na vprašanje, zakaj niso plačeval oziroma zakaj niso vsakega p°' ieta prijavili izkopa, mi je povedal da je bila pač utečena pot takšna, da so prijavo naredili, ko so jih klicali z občine. Seveda bi lahko zdaj vi pomislili, da so Občinarji sami krivi, če niso dobili denarja. vendar pa zakon o kmetijskih ze mljiščih določa, da je P0^ samo odgovorno za prijavo iz Pa, brez predhodnih telefon11 : opozoril itd. Hkrati mejegosp0 opozoril, da je način Rajanj različen od občine do občine, o čajno pa se plačujejo zama obresti. Toda, zakon ... Zakon o kmetijsih ne določa zamudnih obresti več določa, da morajo oPri upravni organi, ki so kmetijsko inšpekcijo, nad izvajanje določb zakona in P sov in da to nalogo lahko op tudi kmetijski republiški inPs ,e, rat ter hkrati določi poseb'i narno kazen, če podjetjevP e sanem roku ne prijavi kc' izkopanih rudnin pristojnem ganu. . .mi- Zakon torej je, pravila M be tudi, samo držati bi seji li. če ne bi imeli izgovora, v prehodnem času Predsedniki območnih obrtnih zbornic Slovenije v Murski Soboti Tisti, ki imajo delo in ne »biznis« staja nekakšen boj Gospodarsko zborn‘c?nveJiij^ in Obrtno zbornico S tem ko je bilo omogoce, “ mnogi obrtniki hkrati tua niki, se je ta dvoumno5 P.■ vendar se bodo morah o' lu odločiti: bo zbornica la le »prave« obrtnike; ni« člani v prihodnje . j^i^' podjetniki, bodo torej 1 jo delo, ali tisti, ki imaj s Z Večje število članov PnnysOte marsikaj, poleg vecj n (gi^. narja, pobrane s ^^gtestl^ grede: predsedniki s° zaradi plačevanja Poi metnega davka od P? -mosP , večje večjo moč napram drz strstvom. Končno se »intej" ene ali druge zbornic1 kazala pri prevzemanj vanja, vendar ne c‘ da bo za vse dovolj »P bodo razumeli. . jh , Predsednike otirn ju£jila zbornic je najbolj ra^ Združenja podjetni* ske zbornice /J]eH^JO šajo po vseh občina H ^jo«sistematic^ občine po vsej Slov m čjo županov ustan° klube podjetnikov’ a j । Pravna razlaga ust^. iir dnja: podjetniki ^^s^ klube na ravni občin m ne, ne pa tudi za c zbornic. Drugo je, c ne projekte in ^P^njc J / tem je takšno sodeio ^t no. Torej: če žel^ upne« klube, naj P govor najprej ma cijo obrtnikov. Sicer P ^2 j be ne morejo ogr°2' oseb1'^' niče, saj so le-te P^^žePj^jH11 pa le interesno zd ja5 - tako pa je menda oye članom ne morejo P delovanja v intere Obrtna zbornica bo v izobraževanju kadrov končno postala partner državi, kar prinaša določene prednosti in odgovornosti Obrtna zbornica Slovenije je sklicala v sredo, 10. aprila, v rdeči dvorani Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti sestanek s predsedniki območnih obrtnih zbornic iz celotne Slovenije, na katerem so jih seznanili z nekaterimi aktualnimi zadevami na področju zakonodaje ter poskušali najti skupen odgovor na številne probleme, ki se pojavljajo v delovanju obrtnikov in njihove organizacije. Obrtna zbornica je vsakakor eno najbolje organiziranih združenj, ki so ji v preteklih desetletjih odvzeli velik del pristojnosti za izobraževanje prihodnjega kadra in usmerjanja gospodarskega razvoja. Del odvzetih pravic naj bi jim povrnila nova šolska zakonodaja. Hkrati je navzoča tekmovalnost z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki poskuša prevzeti njihove člane pod krinko »združenj« ali »klubov« podjetnikov. sistem. Poleg trifaznega osnovnošolskega izobraževanja, ki bo trajalo devet let, je novost tudi 10. leto, ki ga bodo lahko učenci izrabili kot poklicni ali maturitetni tečaj. Prav tako bodo novost zbornične višje šole, na katerih bo mogoče pridobiti več uporabnega znanja (po poklicnih šolah se danes ni mogoče še bolje usposobiti za določene poklicne dejavnosti), prav tako pa bo omogočen prehod iz »teoretsko usmerjenih šol« na »praktične šole« in nasprotno. Prednosti lokalne in regionalne povezave V razpravi o spremembah in dopolnitvah v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlaganem zakonu o izvršbi in zavarovanju ter pripravi sprememb in dopolnitev zakona o razvoju malega gospodarstva je bilo slišati kar nekaj ostrih besed, tako na primer tudi obtožbo, da so dobili »novopečeni podjetniki« preveliko vlogo v oblikovanju malega gospodarstva, da je svetovalna mreža v bistvu podaljšanja roka ministrstva in vzpostavljanje večjega nadzora, ne pa resnična pomoč malemu gospodarstvu. Predsednik iz Sevnice je menil, da ni prav, da si država na vrat na nos izmisli neko or-ganiziraje, za katero je namenjenih 22 milijonov tolarjev (dva milijona za lokalne organizacije in 20 milijonov za regionalne organizacije), saj ni vse domišljeno; poleg tega bi morali spoštovati že obstoječo svetovalno mrežo zbornice, država pa naj bi ostala pri svoji upravni funkciji. Država torej z denarjem obrtnike sili, da se povezujejo v neke organizacije, kar lahko pomeni tudi zviti in prikriti način vzpostavljanja regij. Če bi bilo to odvisno samo od obrtni- kov, bi imeli že zdavnaj učinkovite »gospodarske regije«, vendar pa morajo pri tem sodelovati tudi občine. V praksi pa je takšno vzpostavljanje lokalne mreže (na primer na ravni bivše občine) zelo težavno, saj imajo novopečeni župani nekakšne čudne pomisleke in interese, ki nimajo nobene zveze z obrtjo ali gospodarstvom. Učenci in vajenci Ali je Obrtna zbornica Slovenija pripravljena na prevzem tako velike in odgovorne naloge, kakršna je praktično usposabljanje vajencev? Nekaj več kot leto dni časa imajo, da vse do potankosti premislijo, zberejo prave mojstre -učitelje, ustanovijo Center za poklicno izobraževanje in Svet za poklicno izobraževanje. Slednji je menda že začel delovati, kajti do prihodnje jeseni mora biti že vse pripravljeno. Obrtna zbornica se že nekaj časa pripravlja na prevzem poklicnega usposabljanja, saj je v minulih dveh ali treh letih usposabljala doma in v tujini dobršen del obrtnikov z različnih področij dejavnosti, ki bodo prevzeli usposabljanje učencev. Tako obrtniki ne bodo več mogli celotne krivde za slabo znanje in usposobljenost delavcev valiti na šolski Arogantnost lokalnih oblasti Nove lokalne oblasti, občine, njihovi župani in občinski sveti se ne zavedajo, da je temelj razvoja njihove občine prav gospodarstvo; marsikje so obrtniki celo edini, ki zaposlujejo ljudi in plačujejo davke, zato ni razumljivo, da se nekatere lokalne oblasti, do obrtnikov obnašajo tako arogantno, celo zatiralsko, pravijo obrtniki. Ob neprimernih predpisih so se pojavili novi omejeval-ci v občinah in županih, ki vidijo le politiko, stranke in svoj stolček. Župani bi morali storiti vse za čim večje število gospodarskih dejavnosti, kajti le tako se bo razvijala celotna občina. »Političnim županom« svetujejo, naj pogledajo najbolj razvita mesta in občine v tujini: tisti, ki so ponudili najbolj ugodne komunalno urejene parcele za obrtne dejavnosti in najbolj poceni poslovne prostore, so danes najbolj razviti, kajti ves kapital in gospodarstvo se je usmerilo tja, kjer so bili najbolj ugodne možnosti. Mnoge nove občine pa želijo zaslužiti samo s čim dražjo prodajo parcel in poslovnih prostorov, ne razmišljajo pa širše. Klubi podjetnikov in obrtnikov niso legalni Znano je, da že nekaj časa ob- aprila 1996 Plinifikacija Pomurja Ko Dokležovje zeli Plin, Ljutomer pa ne Medtem ko so nekatere pomurske občine šele začele razmišljati o plinu kot kožnem viru energije, so v drugih že zelo ff eč in končujejo plinovodno omrežje ker Se je kot V P°murju doslej ni razmišljajo kaj veliko tudi zaradi tega, »talni ener°’" aRernat978. leta. Po njem uvažamo plin M dovajal Jr 'Z ”us'ic 'n Prek Italije iz Alžirije. Novi plinovodni krak naj h (seveJV Prek Madžarske v Slovenijo in naprej proti Italiji Min otekal prek Pomurja. PaVe' Gan- ]‘rov n^a velik\ ^ ^užali ie k i- ln ce bomo že ^og pij^^žatiplin kot SIn“ rešitev^ ^Sončno kakovo- ? vsiljevanja.« če^ podpora ^dikom Sn navadnim upo-Poreko, da tonski piiP01ka.družbe Petro1 ok-npravljena’k! da ni bila rav-željam v pP%čih ,zgrajen plino-encih podjetja nr/skl Sobot; ■ °r,njl Radgoni, bSČUnala;da Lendavi> ki so je n'nado|gor0Se Jlm bo upora' na£r v resnici"0 Splačala’saj viterJekolOš|, naJcenejša in riftCipli^^ Doba-miVJer so zalo! RusiJa in Aži-sle^a SVetu in med največji-8otov,ni bi>o ?i ‘nSke kr>ze do- zakn °Skrbo tudi z vaškp ad'ač v Av P°m p°dzem-in naHr- Hs>Cah Vl'a1"' . ""»Umv organizaciji k ^azba Sklada za razvoj 0^r° je prodajal delnice Radenske Petrola je postala družba Petrol Zemeljski plini samostojno podjetje z imenom GEOPLIN, ki skrbi le za glavno distribucijo plina, je uvoznik in prodajalec plina širšim uporabnikom - lokalnim distributerjem. Graditev in upravljanje lokalnih omrežij pa so prepustili drugim. Zaradi uporabe zemeljskega plina je bilo pozimi na cestah vsaj 170 cistern s kurilnim oljem manj, po mestu Ljubljana pa poskusno vozita že dva avtobusa na plin. V Sloveniji porabi industrija 4/5 vsega plina, petino pa porabijo toplarne, gospodinjstva, javne ustanove in obrt. Razmerje in količina porabljenega plina se bosta v prihodnje najverjetneje spremenila, saj je lokalna distribucija organizirana že v okrog 30 občinah. V Pomurju najdlje Lendava V severovzhodni Sloveniji je zanimanje za plin od občine do občine drugačno; odvisno je od tega, če so že imeli načrte ali program za izkoriščanje geotermalne energije in kako daleč je uresničevanje le-teh. Tako na primer v Ljutomeru nočejo niti slišati o plinu, čeprav jim poteka glavni vod prav mimo nosa. Ne, oni so se odločili za GT-energijo, torej plin ne pride v poštev. Do nedavnega je bilo podobno v Murski Soboti, kjer so vse stavili na dve vrtini tople vode ^.aknjene delnice kar petih naših podjetij b Paje^ ZaV^eaov^so8’ dos^j največja dražba Sklada za razvoj. Mirno, vijsp0’ kot"^'^3'1!6 še pr°dajali deleže in delnice 226 podjetij, čeprav so toy sk|ajS° Se dogOvPre.d kratkim napovedale bojkot dražbe. Vse je šlo ' kitpov ,Ov’ brez konT • pooblaščene družbe za upravljanje investi-Na °Se k Predv Unranja al* podpihovanja cen posameznih pake-bilo „ Predeni Sem v znamenju nižanja izklicnih cen. M sam b"a 1 7? po izklicni ir^av,?0 Radenci mi'ijarde to- J, canti DnH Je.cvetela Je Pokaz^oiikšntj lznaše h e Pooblaščpnimanje so . Cene družbe? .S«'««, •hL^ju T^e dražia'a na rav' Vdei pralni ali »N°jz^ktoru^ ^dno^Prodaj^ 20 Kadenske, ki smo jo v procesu lastninjenja prenesli na Sklad za razvoj. Teh 20 odstotkov je bilo razdeljenih na osem paketov, od tega so bili štirje po 300 milijonov tolarjev, dva paketa po 175 milijonov in dva po 87 milijonov tolarjev. Radensko so na dražbi kupile: večje pakete Maksima, Pomurska investicijska družba, Krekova družba in Triglav. Dva srednja paketa Probanka in Vizija, dva manjša paketa pa še enkrat Maksima in Kmečka družba. Če sedaj pogledamo, kdo so ti, ki so kupili delnice Radenske, potem lahko ugotovimo, da so ustanoviteljice teh družb večinoma banke.« - Ste si te tudi želeli solastništvo? »Mi nismo zbirali niti prodajali. Vsa stvar je bila korektno narejena, res pa je, da smo si želeli, da bi bila zraven Pomurska investicijska družba in družba Triglav, čeprav na to nismo imeli vpliva. Mislim, da so to močne, dobre investicijske družbe, ki imajo dolgoročni interes za sodelovanje, tako da smo s tega vidika res lahko zadovoljni. ospodarstvo in reinjekcijsko vrtino. Tako so na eni od zadnjih sej občinskega sveta vendarle sprejeli pobudo, da bi del sredstev (9 milijonov) za iskanje alternativnih virov energije namenili za projekte za plinsko omrežje v mestu Murska Sobota. Stranka Zeleni, občinski odbor Sobota pa je še predlagala ustanovitev javnega gospodarskega zavoda za geotermijo in njeno izkoriščanje, plinifikacijo in oskrbo s plinom, razvoj in izkoriščanje alternativnih virov (bioenergija in sončna energija) in varčevanje z tako so stroške gradnje in obnove znižali. Lokacijska dokumentacija (izdelal jo je ZEU) se končuje tud) za vasi do Hotize, Dolge vasi ■ in Čentibe. Priključek stane 900 DEM, možno ga je plačati v dveh obrokih - prvi obrok, ko se odločijo, drugi pa, ko dobijo plin, medtem ko stane inštalacija v hiši od 2500 do 3000 DEM. Za plinifikacijo so na voljo ugodna posojila. V Gornji Radgoni in Radencih bi lahko gospodinjstva že imela plin, saj so leta 1994 sprejeli Odlok o plinifikaciji. Z lokalno samoupravo, delitvijo občin ...je bilo bilo vse ustavljeno. V obeh občinah so šele pri izbiranju najugodnejših izvajalcev, ki so se prijavili na javni razpis.V Gornji Radgoni so se na razpis, objavljen konec lanskega leta, prijavili trije interesenti za gradnjo lokalnega plinskega omrežja: Adria plin Ljubljana (mešano podjetje z Avstrijci, ki še nima referenc), Slovenski plinovod Ljubljana ( 99,5- odstotni lastnik je italijanska grupacija Dondi, 0,05-odstotni pa banka SKB) ter Mestni plinovod Koper in Europlin Trbovlje (tudi pri tem podjetju so večinski italijanski lastniki). Plinsko omrežje, povezano s centralnim plinovodom, bo zgrajeno le za strnjena naselja, medtem ko imajo druge vasi in zaselki možnost oskrbovanja iz posebnih zbiralnikov - ta način oskrbe gospodinjstev s plinom naj ne bi bil dražji kot mestni plinovod. In kako daleč so druge občine? Nikjer, ker verjetno niti župani še ne razmišljajo o plinu - na žalost so za mnoge zanimivejše bencinske črpalke. Presenetili pa so vaščani Dokležovja, ki so beltinskemu županu Jožefu Kavašu naročili, naj se pozanima, kakšne so možnosti za plinifikacijo njihove vasi. Bravo! BERNARDA B. PEČEK energijo. Večinski lastnik (51-od-stotni) bi bila občina, preostale deleže pa bi si z vložki zagotovili zainteresirani novi solastniki; ustanoviteljski vložki so lahko v denarju ali stvarnih vložkih. S takim načinom organiziranja bi omogočili razvoj in nadzirano vlaganje ter koriščenje geotermije in drugih energij, lahko bi se regijsko povezovali pri konkretnem . projektu (npr. Ekološki sklad daje izredno ugodna posojila prav za regijske projekte plinifikacij), okolje bi bilo bolj varovano, energija bi bila racionalneje izrabljena, riziko »pilotskih« projektov pa manjši. Lendava je že lani jeseni izdala koncesijo Mestnim plinovodom Koper (pravzaprav podjetje Italijanov); z gradnjo so začeli že lani, nadaljevali pa spomladi, ko je dopuščalo vreme. Vzporedno obnavljajo vodovodno omrežje in - Kaj mislite, kakšne lastniške interese bodo zastopali ti novi lastniki Radenske? • »Jaz upam, da predvsem dolgoročne interese, seveda vključujoč vsakoletno izplačevanje dividend. Pričakujem, da bodo toliko relani, da bodo v politiki dividend zagovarjali - upam -stališče uravnotežene delitve med dividendami in potrebnimi investicijami.« - Radenska ima številne male delničarje in pričakovati je, da se bo, ko bo sproščeno trgovanje z delnicami, lastniška struktura menjala. V katero smer ali koliko bodo za nakup delnic zainteresirane družbe za upravljanje? »Prav gotovo. Dejstvo je, da vsi sedajnji lastniki nimajo lastniških interesov. To je normalno in v določenem obdobju pričakujemo, da se bo lastniška struktura spremenila in da bo prišlo do večje koncentracije. Na kakšen način, tega ne morem napovedovati, ali bodo to pidi ali drugi, borzno posredniške hiše ali kdo tretji, to je težko napovedovati. Mi bomo imeli junija tudi skupščino; kjer bodo lastniki spregovorili o teh možnih spremembah lastninske strukture. Radenska je po tem, kolikor imamo informacij, zanimiva firma, in imamo razloge, da rečemo, daje Radenska dobra družba. - Prevzeli ste vodenje družbe. Kaj mislite, kako vas bodo sprejeli tudi ti novi lastniki? Tu si ne delam iluzij, sprejeli me bodo tako, kakršni bodo rezultati na papirju. Sprejemanje bo izključno odvisno od uspešnosti poslovanja in mislim, da je tako tudi prav.« Sklad slabo prodajal delnice drugih naših podjetij In kako je tekla trgovina z drugimi paketi delnic naših podjetij, ki jih je Sklad ponudil v odkup? Delnice kar petih od trinajstih podjetij iz naše regije je Sklad zaradi znižanja tečaja umaknil iz prodaje. Na ponedeljkovi dražbi tako niso bile prodane delnice podjetij GP Pomurski tisk Murska Sobota, Indip Lendava, Projektivni biro inženiring Murska Sobota, Solidarnost Murska Sobota, Tekstil pletilstvo Prosenjakovci in Varstroj Lendava. Nove lastnike so dobili Agroser-vis iz Murske Sobote, po izklicni ceni je ponujeni paket delnic kupila Certius, delnice Gidosa iz Lendave je kupila Krekova družba, Integrala iz Lendave Nacionalna finančna družba, Mizarstva Ljutomer S Hram, Podjetja Gozdarstvo G. Radgona Krekova družba, Mlinopeka iz Murske Sobote Pulsar in oba paketa Term iz Lendave je kupila Krekova družba. MAJDA HORVAT Plastika in pločevinke Od steklenic bo ostalo le ime Tudi Evropo je zajela »dozomanija«, saj so se za pločevinke odločile tudi največje evropske pivovarne - Nujnost ustreznih okoljevarstvenih ukrepov Pločevinke so tudi v Sloveniji zamenjale steklenice pri polnjenju marsikatere brezalkoholne pijače. Na tekočem traku v polnilnici Radenske zazvenijo steklenice le še redkokdaj, večji del mineralne vode in brezalkoholnih pijač polnijo v PET-plastenke in pločevinke. Že nekaj časa lahko v pločevinkah kupujemo tudi pivo Uniona in Pivovarne Laško in marsikdo vedno raje poseže po pločevinkah, saj so ne le »modiš«, ampak tudi bolj praktične. Toda ... poznam tudi take, ki pločevink ne kupujejo iz principa, čeprav jim je pijača v njih morebiti všeč (npr. ledeni čaji Radenske). Prisegajo na kartonsko embalažo in steklenice, ki da ne onesnažujejo okolja. Pločevinke ali plastenke niso nič manj ekološke, če je urejeno njihovo zbiranje, predelava in uničevanje. To pomeni, da bi morali imeti na raznih mestih avtomate za stiskanje pločevink in posebne vreče ali zabojnike za zbiranje plastenk. Tega ne bo urejala polnilnica, ampak bo v ta namen plačevala poseben davek, ki ga bodo uporabili za organiziranje zbiranja in predelavo te embalaže. Ampak res v ta namen! Trenutno je v Sloveniji to največji problem, saj ima država dober okoljevarstveni zakon, ki pa se ne izvaja kot bi bilo potrebno. Proizvajalci so odločni: dokler ne bodo prepričani, da bodo posebni davki namenjeni za to, za kar se pobirajo, ne bodo plačevali za »kvazi ekologijo, ki se kiti s papirji in besedami«. V časopisu Die Zeit smo lahko 29. marca 1996 prebrali, da se dogaja pri polnjenju piva revolucija; velike polnilnice, kot so nemška Sch-malbach-Lubeca v Mendigu, francoska Diinkirchen in veliki koncem PLM ABX v švedskem Malmbju, so se odločile ustvariti pivo-vsko steklenico prihodnosti iz plastičnega materiala. Vendar pa to ne bo smela biti plastenka, kakršnih smo vajeni, ampak nekakšna plastična steklenica prijetne oblike, saj bo v nasprotnem ta ideja o polnjenju piva v plastenke propadla, kot je pred leti propadla ideja o polnjenju vina v plastenke. Priznajte: včasih vas moti, ker so vse brezalkoholne pijače v skoraj enakih plastenkah? Ja, takšna je pač tehnologija, ki dela takšne in ne drugačne PET-plastenke. Finančno si ne morejo privoščiti za vsako pijačo različne oblike plastenke. Toda dvomi, da jim ne bi uspelo prepričati kupcev, da je pivo v pla- Da vsi le niso tako ogreti za pločevinke in plastenke, dokazujejo tudi te posebne steklenice iz porcelana in finega stekla, ki obdržijo svežino in temperaturo, ki smo jih odkrili v Standardu. V njih naj bi postregli mineralno vodo ob posebnih priložnostih doma, predvsem pa v hotelih in restavracijah. Te elegantne steklenice je predstavil Bad Camberger Taunus-quelle Premium. stični embalaži ali pločevinki ravno tako dobro kot v steklenici, so odveč, ker so se za to odločili največji, ki diktirajo smeri na svetovnem trgu. Zgled: Schmalbach-Lubeca ima letno 4,1 milijarde mark letnega prihodka, 12.600 zaposlenih in 68 polnilnic v Evropi, Ameriki, Indiji in na Kitajskem. Letno napolnijo 200 milijonov litrov plastenk, to število pa se nenehno zvišuje. V nasprotju s pivovarnami, nemški mineralci doslej niso hoteli niti slišati o plastenkah, ampak so.vztrajali pri klasičnih 0,7-litrskih steklenicah. Toda glavni razlog ni bilo prepričanje, daje minerala voda v steklenici boljša, čeprav je tudi res, da dobi čez nekaj časa voda v plastenki priokus (acetaldehyd)! Polnilci mineralne vode niso tako veliki koncerni kot pivovarne ali polnilci brezalkoholnih pijač, zato so izredno visoki davki za odpadke zanje velika obremenitev. Prav tako niso prepričani, da je prava rešitev tako imenovana povratna plastenka. Toda kljub visokim davkom se boom plastenk in pločevink povečuje, kupci jih kupujejo, torej so bolj praktične in še vedno dovolj poceni. Tudi tržniki zatrjujejo, da so pločevinke ekonomične in ekološke, saj privarčujejo pri transportnih stroških. Steklenice je potrebno vračati, jih oprati s čistilnimi sredstvi in veliko količino vode. Vendar pa so tudi nasprotniki pločevink vse glasnejši: vedno več pločevink je v obcestnih jarkih in na skupnem odlagališču odpadkov, namesto da bi jih zbirali in reciklirali, bmočja, ki živijo od neokrnjene narave, so razglasila območja brez pločevink, kar pomeni, da tam ne smejo prodajati pločevink. Toda to ni rešitev, saj je skoraj nemogoče pričakovati, da bodo neki sprehajalci nosili v nahrbtniku še vse popoldne prazne pločevinke. Prostor-ninsko je pločevinka velik odpadek in ločeno zbiranje odpadkov je v vse večji poplavi tovrstne embalaže več kot nujno. Država bo morala najti za ta problem sistemsko rešitev, kajti prodaje se ne da prepovedati. Tudi ni prav, da bi bili kaznovani le domači polnilci, ki so že dovolj kaznovani zaradi preveč liberalnega uvoza. Najprej bi bilo potrebno omejiti in močno obdavčiti uvoz, saj se zadnja leta marsikaj uvaža po nepotrebnem brez nadzora in brez odgovora, kam gredo vse ta odpadne pločevinke in plastenke. BERNARDA B. PEČEK ntervju Dedovanje in zadružništvo Zadruge brez kapitala so kot riba brez vode Kmečko vprašanje ali problem kmetijstva se v teh tranzicijskih časih in času priprav priključevanja Slovenije k Evropski zvezi poudarja predvsem kot odnos kmet - država oziroma njena agrarna politika. Velikokrat se ta politika oblikuje tudi z vidika zadrug, ki niso politični, ampak ekonomski subjekti v kmetijstvu. V pogovoru s strokovnjakoma agrarnega prava dr. Francijem Avscem in dr. Emilom Čeferinom smo poskušali pojasniti pravne vidike dedovanja kmetij in delovanja zadrug po novi zakonodaji. Za zaščito kmetije velja kriterij površin in ne katastrski dohodek Preden se lotimo zadružništva, bi bilo dobro nekaj reči o dedovanju kmetijskih zemljišč, kajti ohranjanje kmetijske posesti v zaokroženi obliki je prvi pogoj za uspešno družinsko kmetijo in tudi zadružništvo. AVSEC: Problem naše zakonodaje o dedovanju je predvsem ta, daje sprejeta 100 let prepozno. Od francoske zasedbe v začetku 19. stoletja, podobno je bilo s Prekmurjem, ki je bilo pod madžarsko jurisdikcijo, ni bilo posebnih predpisov o dedovanju in so se kmetije več kot poldrugo stoletje prosto delile. Kljub Krekovemu zavzemanju za nedeljivost kmetij, ki jih je poimenoval stalni domovi, ni bilo sprememb. Kot je znano, so samo nekatere dežele v Avstro-Ogrski, kot so Češka, Koroška in Tirolska, uvedle zaščito kmetij. Zato je položaj v Sloveniji drugačen kot v drugih primerljivih državah. Svoj delež je dodalo povojno omejevanje lastnine z maksimumom, ki je posredno prav tako vplivalo na večjo razdrobljenost. V tem času smo imeli kljub temu zakon o zaščitenih kmetijah, ki je bil sicer spremenjen, vprašanje pa je, ali je dovolj kakovostna podlaga za ohranjanje celovitih kmetij? AVSEC: Zakon o dedovanju in zaščitenih kmetijah velja 23 let. Če želimo doseči učinke, je potrebno upoštevati trajanje zaščite. Dedna zakonodja ni in ne more biti edini dejavnik zemljiške politike in država mora z drugimi dejavniki vplivati na to, da se kmetije ohranjajo in povečujejo. V mislih imam spodbujanje mladih, da prevzamejo kmetije, in predčasno upokojevanje kmetov, posledično to pomeni predčasno predajo kmetij, ki je sicer sporna. V Nemčiji nekateri agrarni ekonomisti temu nasprotujejo z utemeljitvijo, da s tem država pospešuje presežke delovne sile in obremenjuje socialne izdatke države. Vsak ukrep državne politike ima namreč poleg pričakovanih in zaželenih tudi nenačrtovane in včasih tudi nezaželene posledice. Kljub vsemu zunaj ti ukrepi učinkujejo, pri nas pa jih razen omenjenega zakona še ni čutiti. Zakon je veljal in se tudi spoštoval, sedaj pa je prišlo do pomembne vsebinske spremembe pri kriterijih za določanje zaščitenih kmetij. AVSEC: Sedaj so kriteriji spremenjeni, ker je ustavno sodišče razveljavilo ohlapne kriterije. Sedaj je kriterij površina, ki ga je predlagal parlament, in ne predlagan vladni kriterij katastrskega dohodka, ki je že bil v veljavi. Zaščitene so samo kmetije v lasti fizičnih oseb, ki so med seboj povezane (zakonca, prednik - potomec, ena oseba). Ni pa več zaščitena kmetija, ki je v lasti brata ali sestre ali strica in nečaka. Kakšni pa so fizični kriteriji ali kriteriji površin za zaščiteno kmetijo? AVSEC: Izhodišče je 5 hektarjev primerljive kmetijske površine. Hektar primerljive kmetijske površine ustreza hektarju katastrskih njiv in vrtov. Za druge kulture je določen pretvornik, s katerim se pretvorijo druge katastrske kulture na to površino. Tako velja 8 hektarjev gozdov za hektar primerljive kmetijske površine, 2 hektarja travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov je enako hektarju primerljive površine, 4 hektarji pašnikov so enaki primerljivemu hektarju in potem 5 hektarjev goznih plantaž, 6 hektarjev barjanskih travnikov ali pa 0,25 hektarja plantažnih sadovnjakov, vinogradov, hmeljišč se šteje za hektar kmetijske primerljive površine. Dr. Franci Avsec Prednost kriterija je ugotovlji-vost, kastarski dohodek pa bolj vrednoti proizvodno sposobnost zemljišč in kmetije. Zato bi imeh verjetno po katastrskem dohodku bistveno več zaščitenih kmetij. Ugodnosti so deležni vsi kmetje Sedaj ko smo obdelali kmetijo in njeno pravno zaščito, preidimo k zadružništvu. Kakšen je vaš odnos do sedanjih zadrug in ali je zaživela v skladu z novim zakonom, glede na to da so se prelevile iz nekdanjih kooperantskih zadrug v kmetijske zadruge? CEFERIN: Sedanji zakon o zadrugah je na področju kmetijstva nadomestil nekdanji zakon o združevanju kmetov. V novem zakonu je definirana zadruga kot organizacija, ki varuje in pospešuje koristi svojih članov, V prejšnjem zakonu je bila zadruga eden od dejavnikov za povečevanje blagovne proizvodnje in kot dejavnik socializacije proizvodnje. Ne kaže prezreti še upravljanja, saj so imeli v prejšnji zadrugi člani in delavci enkopra-ven položaj in status. Sedanji zakon daje upravljanje v roke članom, tistim, ki imajo skupen interes. Tako sestavljajo občni zbor in upravni odbor člani, delavci lahko sodelujejo le v nadzornem odboru, in to le, če ima več kot 20 aktivnih oziroma za več kot šest mesecev zaposlenih delavcev. Delavci niso več premoženjskopravni agent premoženja. AVSEC: Vsak zakon je umeten in prihaja v vsakdanje življenje od zunaj. Sedanje stanje zadružništva pa ni odvisno samo od tega zakona. Pomemben učinek na zadružništvo so imele druge spremembe, ki so potem posredno vplivale nanj. Najpomembnejši je prehod na nov gospodarski sistem, na zasebno lastnino, povezano s privatizacijo in denacionalizacijo. Pomembna je državna osamosvojitev, ki je povezana s trgom in lastno oskrbo. Odločilne so tudi spremembe v kmetijski politiki, poleg lastnine je najbolj manifestna ukinitev maksimuma in mnogih ugodnosti, ki jih je država prej dodeljevala združenim kmetom, sedaj pa jih je preusmerila v spodbujanje zasebnega podjetnišva. Sedanji razvoj zadružništva in zadrug je rezultanta različnih vplivov. Iz tega se vidi, da je zelo malo odvisno od zakona, ampak od ljudi, kako uporabljajo: zakon. Zakon o zadrugah ne definira samo kmetijskih zadrug, ampak tudi druge, toda te so gospodarsko bistveno manj pomembne od kmetijskih. Zato se zadružništvu nemalokrat pripisujejo težave kmetijstva, ne pa zadrug. Brez kapitalske podlage ni uspeha Ali kmetje ne razmišljajo tako, da težave kmetijstva prenašajo na zadruge in jih izrabljajo za doseganje političnih namesto ekonomskih ciljev? _ AVSEC: Če je bila Zadružna zveza Slovenije po ponovni ustanovitvi leta 1972 do konca osemdesetih let praktično edini reprezentant slovenskega zasebnega kmetijstva, so z razvojem demokracije, sindikalnega pluralizma in priprave nove zbornične organiziranosti v kmetijstvu odprte nove možnosti uveljavljanja političnih, stanovskih in poklicnih interesov. Mednarodna zadružna zveza je v svoji programski listini o zadružništvu v 21. stoletju (listino je sprejela na jubilejnem 31. kongresu ob svoji stoletnici - 23. septembra 1995 v Man-cherstru) poudarila načelo avtonomije in neodvisnosti zadrug. Zadruge morajo v pogajanjih z drugi Površinski kriterij zaščitene kmetije je 5 hektarjev kmetijsko primerljive površine, 1 hektar kmetijsko primerljive površine je enak: l hektarju njiv ali vrtov 8 hektarjem gozdov 2 hektarjema travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov 4 hektarjem pašnikov 5 hektarjem goznih plantaž 6 hektarjem barjanskih travnikov 0,25 hektarja plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč mi organizacijami, vključno z državnimi organi, ohraniti svojo samostojnost, čeprav se povsem iz družbenega življenja ne morejo izločiti. Zato je vprašanje nadaljnjega razvoja zadružništva, predvsem pa novih predpisov, če bodo ti dopuščali ustanavljanje zadrug v bančništvu (kreditne zadruge). Ob tem se odpira vprašanje statusa hranilno-kreditnih služb, ki so posebna pravna oseba, ki jim bo potrebno najti status. Ena od možnosti je v kreditni zadrugi, kot je to recimo v Avstriji ali Nemčiji, kjer so te najštevilnejše. To pa ni nepomembno, saj sta ravno pri kreditnih zadrugah opazna hitra rast in razvoj. In preostali svet kot ZDA in Japonska temu pripisujejo velik pomen. Posredno to koristi kmetu, kajti ta mora imeti poleg dobrega trženja na prodajnem in nabavnem trgu še dober položaj na finačnem trgu, trgu delovne sile. Njeno uspešnost in učinkovitost določata pač najbolj kritičen, najšibkejši člen. Postopoma prihaja do liberalizacije kmetijskega trga in zlasti živilskega trga, ki ga obvladuje peščica velikih gigantov. Ko se bo pri nas lastninska struktura uredila, se bodo pojavili na našem trgu. Že zdaj kažejo interes določene velike zadruge, ki se zanimajo za našo predelovalno industrijo. Pred tremi leti je tuja svetovalna hiša slovenski živilski industriji priporočila, naj domača podjetja na izvoznih trgih ne tekmujejo preveč z drugimi domačimi podjetji, temveč naj se raje povežejo med seboj, da bodo lahko vzdržala hudo tujo konkerenco. V čem je primerljivost našega zadružništva s tujimi zadružnimi modeli? AVSEC: Za koristi članov mora biti zadruga likvidno solvetna, imeti mora določen delež na trgu in donosno poslovati. Izguba zadruge pomeni škodovanje svojim članom in tu ni bistvenih razlik. Ali bo tovarna sladkorja pristala v nizozemskih rokah Če zadruga po svoji definiciji ščiti malega (kmeta) pred velikimi (predelovalna industrija), zakaj imamo potem po vajini oceni le zadruge, pravne naslednice zadružnih organizacij, in se ne srečujemo z novimi specializiranimi zadrugami? CEFERIN: V prvi Jugoslaviji smo imeli izrazit poudarek na specializiranih zadrugah (sadjarske, živinorejske, strojne). Obstajale pa so tudi kmetijske blagovnoprodaj-ne zadruge. Usmeritev, kakšne bomo imeli sedaj, je stvar konkretne presoje in ekonomskega interesa kmetov. Postavlja se vprašanje velikosti. Velika ima ekonomsko moč in kapital, pri majhni pa je prednost v večji povezanosti članov. AVSEC: Po moji oceni je prav, da o tem presojajo kmetje, in je dobro, da Zadružna zveza ni spodbujala posameznih tipov zadrug. Prepričan sem, da sedanja struktu ra zadrug ni dokončna in se bo pomembno spremenila. Razvojno dinamiko zadružništva verjetno zadržuje počasen proces denacina-lizacije in lastninjenja, kjer so zadruge udeležene. Zato je težko pričakovati spremembe znotraj obstoječih zadrug. Še posebno se mi zdi pomembno lastninjenje, kjer lahko pričakujemo celo združevanje, da bodo zadruge ohranile svoje deleže v predelavi ali pa jih celo povečale, in to zaradi interesa tujih družb za našo predelovalno industrijo. Na Nizozemskem so kmetje organizirali specializirano zadrugo za sladkorno peso, ki šteje okrog 16.000 članov in prek treh holdinških družb obvladuje več deset agroživilskih družb - vnukinj in pravnukinj malone po vseh celinah sveta. Verjetno se bo ta zadruga zanimala tudi za našo industrijo sladkorja. To dovolj zgovorno dokazuje, da se zadružništvo globali-zira in s tem se je potrebno sprijazniti in na to računati. Omenil bi nizozemske, ameriške in danske zadruge, ki so nagnjene k ekspanziji, še posebno, ko se izčrpa domača podlaga, še posebno surovinska. Tudi države, ki so doslej ščitile domače kmetijstvo, npr. Japonska (ki ima podobno posestno sestavo kot Slovenija, vendar močno razvito polivalentno zadružništvo, v katerem imajo osrednjo vlogo splošno nabavne zadruge), se pripravljajo na to. Japonska celo s subvencijami pospešuje združevanje majhnih zadrug v večje, da bodo lahko vzdržale tujo konkurenco. Vendar kmetje, kljub možnosti, ne ustanavljajo novih zadrug, bodisi zaradi nezadovoljstva z obstoječimi ali potrebe po novih, na drugi strani pa jih tepe cela vrsta ekonomskih problemov, ki niso posledica neurejenih razmer na državni ravni. AVSEC: To drži. Zadružništvo je uspešno predvsem tam, kjer se srečuje z asimetričnim položajem gozdarstvo in Predela^ .S^Ž darsko bolj povezani, kotnih na prvi pogled. , . .. Če pogledamo zadnjo mP . tput tabelo slovenskega g« stva, ki jo je objavil S at urad Republike Slovenj z 1993, lahko vidimo, da Kar na celotne vrednosti proi hrane, pijač in tobacnlhlwi» izhaja iz dejavnosti kmet je gozdarstva. Podobno se • . tijstva zagotavlja petino celotne lesne industrije-strani prispeva povečanje jf ga povpraševanja po J? a eno delkih živilske industr J , enoto prek zapletenih11 nih in posrednih pove večanju kmetijske in g proizvodnje za 50 odstotkov $ /gg Dr. Emil Čeferin na trgu, na eni strani so kmetje, na drugi pa bodisi predelovalni ali trgovski oligopoli. Ob tem je zanimivo, da se je položaj na področju trgovine bistveno spremenil. Sedaj smo v času, ko se zmanjšuje pomen zadrug in ko je trgovina razdrobljena, toda prej ali slej se bo začela koncentracija in takrat bodo zadruge dobile vpliv in moč. Mogoča je tudi psihološka razlaga, če je imel kmet ves čas le eno možnost združevanja znotraj zadruge, poskuša sedaj druge možnosti, recimo kot samostojen podjetnik. Toda v tej konkurenci bodo zadruge pokazale svoje objektivne prednosti, ne samo slabosti. Nedvomno se bo gospodarska moč posameznih kmetov spremenila, zato'morajo postati zanimive za večje proizvajalce. CEFERIN: Zadruga ima največjo moč, ko kmet ne more plasirati svojega pridelka. Predvojna mlekarska zadruga na Vrhniki je sprejela sklep o higieni v hlevih in kdor tega ni spoštoval, določen čas ni mogel oddajati mleka. Ravno liberalizacija bo vplivala na to, da zadruge pridobijo moč. Zadruge tepe razdrobljenost, ki se je niti ne zavedajo, kaj pa konkretno pomenita za zadruge denacionalizacija in lastninjenje? AVSEC: Eno in drugo poteka prepočasi. Zadruge bi dobile bistveno več, če bi bila oba procesa učinkovito izpeljana. Pri lastninjenju zadruge nimajo nobene moči, da bi kakor koli vplivale na delovanje predelovalne industrije, dokler ta ni vpisana v sodni register kot olastninjena podjetja. Problem pa bo še zaradi razdrobljenosti zadrug in delitve lastniških deležev med zadrugami, kar bo dodatno zmanjšalo njihovo moč v predelovalni industriji. Kljub pripravljenim modelom za uveljavljanje upravljalskih pravic dalje od podpisanih delniških sporazumov zadrug, ki imajo deleže v posameznih podjetjih, nismo prišli. Zgodilo se bo ali pa se že dogaja, da se bodo podjetja spajala z drugimi, kjer zadruge niso lastniško soudeležene, in tako zmanjšale njihov delež. Vse pa je namesto z iskanjem skupnih točk in intresov še obremenjeno s spori, če že ne drugje, potem pri uresničevanju standardov evropske Bele knjige, ko bo potrebno zagotoviti prehod s količinske na kakovostno, pridelavo in predelavo. Kmetijstvo, oraš6”®1 večanje končnega pov e jfidj po domačih Izdel ^ strije Čanju proizvodnjeJ gozdarstvu. Številk etjjstva je, če bi bila sektofi iočeno-gozdarstva prikaza Ozrl se bom na Pan0^raj na njeno delovanje z merata p°murkebS^ nji dolgovi, toda zač ^ris11. j namesto da bi km ustanavljanje novi ali neobremenjene osta . AVSEC: Ob tem 6 W vprašnje iskanja trz . 3fa > ■ zadrug. Problem Je ’ manjkanja znjmja ^že^. ziranim oblikam '^jvsk^ zadružni zvezi je ,^daZ< Navsezadnje je oc* j0 strat še zmeraj ne razrn1 J f6viZ a Strinjam se tud*- ^oiti-predpisi zamujal' oblik° je zakon določil Z zadrug. spr6'1’6^ ČEFERIN: Vse jn poZ^i sprostile določen a s« ( no energijo. N^j^ konflikti. ResJe lapR U dilnih v zadrug^ moč, ki je za^orova11^^ niso sposobni n . -e v0 1 AVSEC: Se n J, zadruge do pr. jeta^3 ^tF . atrije, kjer se ki si po svoji n r sp j omenjena revi J da drugah. Strinjaj 1 |je popada danes je nima do^o^ Zadruge pa n pOst^ :6 p° r vale. vzvoda kontro • kasP M-štvo za zaupanj f J vno uspešno« • zadfa jP' staviti mehamz zije,kijedelo^savno^ vojno in nekaj oieg i viji- Takrat ^>>1 / nih izvajali J ko zag j^ obračanje zadrU J. nja. 18. aprila 1 996 7 cine seja Občinskega sveta Občine Cankova - Tišina Je zapora magistrale res edina rešitev?! Ceprav je bilo na dnevnem redu tokratne sej -e vedn0 neu. Tišini še več drugih pomembnih točk, je sodu iz območju rejena magistralna cesta Maribor-Lendava, ki je I nogovora med močno načeta. Pri tem so se opirali tudi na zap Cankova - Predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste w Tišina in Radenci, ki ni prinesel želenih rezulta ov- višini namreč racije Anton Šajna do omenjene seje občinskega sv obljubljeni Podpisal tega zapisnika, kaj šele, da bi župan Sobote do Program sanacije in delne rekonstrukcije cestisca od Gornje Radgone v dolžini 19 kilometrov. reki Muri. Poleg takojšnjega začetka sanacije dela magistrale skozi Tropovce, Tišino in Pe-tanjce zahtevajo tudi gradnjo Murska Sobota. Poleg tega so dopolnili program letošnjih naložb v občini, za katerega bodo iz občinskega proračuna zagotovili 171 milijonov tolarjev. Ob podatku, da znaša celotni proračun okrog 320 milijonov SIT, je to nedvomno precejšen delež. Letos bodo večino naložb izvedli na cankovskem območju, prihodnje leto pa na tišinskem. V letu 1996 načrtujejo asfaltiranje občinskih cest Tišina-Van-ča vas in Krašči-jez ter vaških cest Korovci-Gornji Črnci in v Gerlincih. Poleg tega bi radi uredili most čez Ledavo pri Do- »Pretrgano« sodelovanje ob slovensko-hrvaški meji naj bi spet »zakrpali« Konec napetosti? Svetniki so se naposled odločili'. če do 19. aprila ne dobijo časovnega programa celovite sana-cije magistrale, bodo uresničili marčevski sklep o zapori ceste, m sicer v torek, 23. aprila. Naj-Prej bi za en dan protestno zaprli magistralo, ki se vije od dolgo-vaškega mejnega prehoda do Maribora, in sicer v Tropovcih, na Tišini in Petanjcih. Kot je znano, le to postala najbolj tranzitna ce-stav državi, saj po njej pelje dne-Vn° tudi do 700 velikih tovor-"jakov iz raznih evropskih držav, ki uničujejo to pomembno prometno povezavo s sosednjo Madžarsko. To naj bi bilo resno opozorilo vsem odgovornim dejavnikom, kajti tokrat ne mislijo več nasedati lepim besedam in se speljati na tanek led. Zato bodo zaporo ceste po potrebi podaljševali za nedoločen čas. Na potezi je torej ministrstvo za promet in zveze, od katerega pričakujejo trdna zagotovila za sanacijo in rekonstrukcijo magistrale na območju Občine Cankova - Tišina kakor tudi ureditev mostov na Na seji so razpravljali tudi o osnutku odloka o zaščiti vodnih virov v občini. Med drugim so sklenili, da mora ustrezni odbor za kmetijstvo pripraviti predlog odškodnin. Pri tem so se zavzeli, da v bližini vodnih virov ne bi smeli dopustiti večje obdelave zemlje in uporabe škropiv. Govor pa je bil tudi o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Murska Sobota, ki zadevajo območje nove Občine Cankova - Tišina V Čakovcu podpisali sporazum med Medžimursko županijo in Občino Ljutomer o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, obenem pa tudi pogodbo o sofinanciranju lokalne ceste Šprinc-Robadje pločnikov na omenjenem odseku. Sicer pa so na seji občinskega sveta sprejeli tudi zaključni račun občine za leto 1995 in lanskoletni zaključni račun Občine majincih, vodotok Mokoš-Do-bel ter kanalizacijo v Borejcih, na Cankovi in Tišini kakor tudi kabelsko povezavo med Tišino in Gederovci. MILAN JERŠE Nekaj mesecev po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške (iz jugoslovanskega objema) na obmejnem območju, vsaj na našem koncu, skoraj ni bilo čutiti, da sta res nastali dve ločeni državi. Ljudje so se še naprej skoraj neovirano gibali v tem prostoru, se razumeli, sodelovali ... Sčasoma pa so na obeh straneh zgradili mejne prehode z zapornicami, začela so se trenja zaradi poteka meddržavne meje, slovenskega bogoslužja v razkriški župniji itd. Mostovi sodelovanja in prijateljstva so se začeli hitro podirati. To je bilo še posebno zaznavno v krajih na območju krajevnih skupnosti Razkrižje pri nas in Štrigova na hrvaški strani. Zddj pa vse kaže, da časi nezaupanja in napetosti ob meji med Slovenijo in Hrvaško na območju Pomurja in Medžimurja, kakršni so nastopili po osamosvojitvi obeh držav leta 1991, minevajo in daje na obeh straneh znova precejšnja volja za vsestransko in prijateljsko sodelovanje. Na naši strani si je za to v zadnjem obdobju še posebno prizadevala Krajevna skupnost Razkrižje (na čelu z njihovim poklicnim tajnikom in podžupanom ljutomerske občine Stankom Ivanušičem, čeprav je bil finski svet Občine Odranci ima spet predsednika $ kanalizacijo pa hude težave shnnMtan0Vitcv skuPnega stanovanjskega sklada na območju prej- traj. Sosednje in ok —«v skupnega stanovanjskega A lendavske občine - Delovni cas g . v delitveno bi- lauen ' “klovne« občinske stavbe vLenda /jdali bodo tudi pošto ' Kmalu zdravstvena ambulanta v Odranc.h - /ma pri d?av ie kazalo, da bo prišlo Občin° Obe’nskega sveta m •ranc' do resnih težav sednik^1 še naprej pa sveta sodelovati pri delu Za noveo^810 nie8a so izvolil' Na ^^Predsednika ŠTEFA- traj. Sosednje in okoliške do- Najprej pa so odranski svetniki obravnavali odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada na območju prejšnje lendavske občine (sedaj občin Lendava, Turnišče, Črenšovci, Kobilje in Odranci). Kljub nekaterim pomislekom so bili za skupen stanovanjski sklad. Niso pa soglašali z vlogo zasebnega gostinca Venceslava Kavaša (organizira disko prireditve), da bi mu dovolili podaljšanje odpiralnega časa ob petkih in sobotah do 3. ure zju- mačije se namreč pritožujejo zaradi hrupa in drugih neprijetnosti. Vsi zasebni gostinci pa imajo lahko ob petkih in sobotah odprto do 24.00 (doslej do 23.00), le za motel Mobix velja poseben odpiralni čas. To pa najbrž še ne pomeni, da v Kavaševi okrepčevalnici ne bo več disko prireditev do 3. ure, saj so mu takšno dovoljenje za 3 mesece izdali na Upravni enoti Lendava. Še največ časa pa so svetniki namenili poročilu gradbenega odbora za zgraditev kanalizacije v Odrancih. VGP Mura precej kasni z deli, zato se pogajajo okrog plačila penalov, a je vprašanje, če bodo res upravičeni do tega, saj nobena stran ni v celoti spoštovala pogodbe. Precejšnje probleme imajo tudi s »funkcioniranjem« že zgrajenega kanalizacijskega omrežja (predvsem zaradi visoke podtalnice) kakor tudi z nadaljevanjem del, saj nekateri lastniki zemljišč ne dovolijo, da bi kopali po njihovem. Odranski župan IVAN MARKOJA je na koncu svetnike še ■seznanil s pripravami na odprtje zdravstvene ambulante v njihovem kraju in gradnjo nove pošte, ogledali pa so si tudi novo poročno sobo, tako da bodo poslej lahko tudi v Odrancih sklepali civilne zakonske zveze. JOŽE GRAJ Pretekli četrtek pa smo bili v Čakovcu priča slovesnega podpisa sporazuma o sodelovanju med Medžimursko županijo in Občino Ljutomer na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Sporazum sta podpisala župan ljutomerske občine Ludvik Bratuša in župan Medžimurske županije Marijan Ramovščak. kandidat Jelinčičeve stranke), ki je uspela vzpostaviti ponovne stike in medsebojno zaupanje s sosednjo hrvaško občino Štrigo-va. Tako so pred nedavnim gostovali na Šafarskem štrigovski mešani pevski zbor, tamkajšnja amaterska gledališka skupina in narodnozabavni ansambel. Njihovo gostovanje je bilo dokaj uspešno. Občin skega sveta Občine Beltinci «0 bo koga - svetnikom Na županiji v Čakovcu Pretekli četrtek pa smo bili v Čakovcu priča slovesnega podpisa sporazuma o sodelovanju med Medžimursko županijo in Občino Ljutomer na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Sporazum sta podpisala župan ljutomerske občine Ludvik Bratuša in župan Medžimurske županije Marijan Ramovščak. Slednji je ob tej priložnosti med drugim dejal, da je njihova županija podpisala podobne sporazume že z vsemi sosednjimi občinami na Madžarskem in da ga imajo namen podpisati tudi z Občino Lendava. Omenjal je tudi Hotizo, misleč, daje tajniku pa manj denarja! sanaciji larmc ^mš^V^.^^tukrat največ K<^f,hl9«3^ ie čism^’llm j® ie predstavil direktor A predpisih v leti '^7 ^^a na omenjeni farmi delova primerno _ M več. Dodal pa je, da so _ Po njegovih Sa' zadn -uSa' znaka 'etna reia 80 ti806 be nosege, kot ie za”u kim letih opravili še n^V^be ' '''droinjpV,46'4 čiščenja odplak, podp' y (ri meritve o P c k' je novembra 1995 °P_ vrste sanacije ^"rave. p" 7° pa so naročili tudi študijo 0 eravajo np°šte*a stal Se bkušn” ' gre za tri variante, ko projekt, ki J’ 1M 'etos pa naj bi naredili tudi -dejm pr lnm>ov nemških mark. ^'tinskih6 Ukazala razprava ie , .^^nikov? Predvsem S° °čita)j \a burna- V prvi vrsti j Se s ^arme širi nez-r^mi on 'n da s sv°jimi od-K C^nazuje bližnjo reko ^^maV^100- Poleg tega ^"Porah^ak vedno ni-J "mtejo daAa.dwoljenja, ker jetike' Ustrezne8a vod’ . 7 7^ so8'asja. Tako finskega N? pereče n^s?1^0 'e obrav’ s ^čak ; bnib'ematike farme hannA'Cer Kar na kraju ’e dodal’ da Ci’kak« bod°nnVam’ VS' P°'na iL ^hič u^8.^ ie Pokazalo, K baie OnaJ61!1^' Mirko Pore-ogtoS’da S° S farm° ka8aturh n' zametki iža-z otokom Lju- bezni vred. Naposled so sklenili, da je s farmo Nemščak nujen dogovor o izdelavi skupne strategije za izvedbo sanacije čistilne naprave na prašičerejski farmi. to 1995 je bil govor o izgubi v Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki jo je podrobneje pojasnil direktor dr. Jože Felkar, gospodarsko plat problema pa je predstavil v. d. direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda Štefan Vu-čak. Zaradi neurejenih odnosov s slovensko zdravstveno skupnostjo so se svetniki odločili, da bodo v dogovoru z Zdravstvenim domom Murska Sobota opravili skupni nastop proti državi, ki se »mačehovsko« obnaša do pomurskega zdravstva. Precej pozornosti pa je vzbudilo poročilo komisije za man- Govor je bil o delu svetovalne službe v kmetijstvu za Občino Beltinci, ki poteka znotraj ŽVZ za Pomurje. Direktor službe Janko Slavič je poudaril, da želijo s svojim delovdfijem prodreti na sleherno kmetijo. Glede subvencioniranja semenskega krompirja, ki je glavna kultura na širšem beltinskem območju, pa je bilo rečeno, da spričo še nesprejetega občinskega proračuna v ta namen ne morejo razdeliti vsega denarja, ampak začasno na dvanajstine. Sorto elita-original bodo regresirali po 30 tolarjev za kilogram. Žižek. Člani komisije so namreč s tajnim glasovanjem sprejeli tri zanimive sklepe, ki bodo naleteli na različen odmev. Prvi sklep pravi, da bodo sejnine svetnikom v primerjavi z dnevnicami za službena potovanja zvišali od faktorja 1,2 na 1,6, kar pomeni konkretno 9300 tolarjev namesto prejšnjih šest tisočakov. Odborom, komisijam, nadzornemu odboru in volilni komisiji pa se v tem odstotnem deležu spremeni višina sejnine. Ta sklep bo začel veljati maja. Po drugi strani pa so se odločili, da bodo s prihodnjim mesecem spremenili faktor za izplačilo nadomestila za delovno uspešnost tajnika občinske uprave Stanislava Srake s sedanjih 50 le na 20 odstotkov. To so pojasnili s tem, da seje z novimi zaposlitvami (od dveh na štiri) v občinski 'Upravi delno zmanjšal obseg tajnikovega dela. Pri tem je zanimivo omeniti, da tajnika ni bilo na seji, župan Jožef Kavaš pa seje pojavil tik pred koncem. Prav tako so od občinske uprave zahtevali, da do naslednje seje občinskega sveta pripravi pisno poročilo o neto mesečnih izplačilih za nagrade in nadomestila občinskim funkcionarjem. Sprejeli pa so tudi pravilnik o pogojih in načinu uporabe službenega vozila. MILAN JERŠE Sporazum o sodelovanju je podpisan, naj zaživi tudi v praksi! (Posnetek: J. G.) tudi to samostojna občina. S tem naj bi olajšali življenje ljudi ob meji, sicer pa naj bi po njegovem mnenju dokaj hitro prišel čas, ko bosta Slovenija in Hrvaška živeli v Evropi brez meja. Ljutomerski župan pa je povedal, da podpisan sporazum pravzaprav ne prinaša nič novega, ampak da gre za nadaljevanje že dokaj razvitega sodelovanja med prejšnjo Občino Čakovec (sedaj Medžimursko županijo) in Občino Ljutomer. Menil je tudi, da bi bilo koristno najti možnost skupnega vlaganja za zgraditev gospodarskega objekta ob meji. Po sprejetju zaključnega računa Občine Murska Sobota za le- datna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Branko SOS ® telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure. Skupaj bodo financirali * asfaltiranje obmejne ceste Prvi in konkreten korak pri uresničevanju sporazuma o medsebojnem sodelovanju, ki so ga podpisali minuli četrtek v Čakovcu, pa je pogodba o sofinanciranju asfaltiranja lokalne ceste Šprinc na slovenski in Robadje na hrvaški strani v dolžini okrog 700 metrov. Občina Ljutomer in Medžimurska županija bosta v ta namen prispevali vsaka polovico potrebnega denarja, in sicer nekaj čez 27.000 mark. Obe strani sta se tudi dogovorili, da bo izvajalec podjetje Medimurje Terga iz Čakovca. Z deli nameravajo začeti že te dni, tako da bi jih končali do konca maja. Pravijo, da je dober sosed vreden več kot sorodnik (v razpadli Jugoslaviji naj bi si bili vsi bratje in sestre), zato kaže prizadevanja o ponovnem sodelovanju sosedov ob slovensko-hrvaški meji odločno podpreti. JOŽE GRAJ vestnik, 18. aprilaj^j »ociala, šolstvo, zdravstvo Bolezen norih krav in Creutzfeld-Jakobova bolezen ljudi Prionske bolezni Protislovja današnjega časa so se pokazala v Evropi morda v najjasnejši luči prav v zadevi norih krav. Bolezen se je pojavila v epidemični obliki v Angliji kot goveja spongiformna encefalopatija. Že zelo dolgo je bilo znano, da obstaja pri ljudeh Creutzfeld-Jakobova bolezen s skoraj enakimi spremembami na možganih kot pri goveji spongiformni encefalopatiji. Bolezen seje redno pojavljala pri starejših ljudeh z aritmetično sredino okrog 65 let V medicinski stroki so bili enotnega mnenja, da gre za dedno obliko bolezni. Še pred pojavom bolezni norih krav se je pojavljala podobna bolezen med ovcami. V začetku sedemdesetih let je prišlo v Angliji do hranjenja goveda s kostno moko ovc in že leta 1989 so ugotavljali, daje verjeten vzrok bolezni norih krav hranjenje s proteini obolelih ovc. Istočasno so začeli opažati, da seje število primerov Creu-tzfeld-Jakobove bolezni povečalo, in kar je bolj pomembno, pojavljala se je pri mladih ljudeh in z nekoliko drugačnimi bolezenskimi znaki. V tem dokaj jasnem položaju je angleška vlada ravnala v popolnem nasprotju z zdravo pametjo. Od znanstvenikov »je slišala« samo to, kar je želela slišati. Čeprav so zdravniki znanstveniki jasno rekli, da gre za novo bolezen, ki globoko zaskrbljuje, je vlada naprej trdila svoje, v korist rejcev govedi in v škodo porabnikov. Kot velika izvoznica mesa je s tem prizadela tudi druge. Prišlo je do blokade angleškega mesa in velike izgube ugleda države. Dne 6. aprila 1996 je izšlo v najstarejši in v eni od treh najuglednejših medicinskih revij v Lancetu, ki izhaja v Londonu, več člankov o tej bolezni pri ljudeh. Gre za novo in najpogostejšo obliko prionske bolezni. Dolgo časa je namreč v medicini vladalo prepričanje, da so povzročitelji Creutzfeld-Jakobove bolezni počasi rastoči virusi. Začetnik takšnega prepričanja je bil zelo vpliven Nobelov nagrajenec Gajdušek. Sedanje stališče je, da so povzročitelji vseh oblik spongiformnih encefalitisov prioni, ki povzročajo posebne oblike obolenja možganov. Prioni so posebne beljakovine, ki spreminjajo presnovo in delovanje možganov. Pojavljajo se v treh oblikah: dedni, pridobljeni in sporadični. Dedne oblike vključujejo fa-miliarne avtosomne dominetne motnje, ki so združene z kodno mutacijo v prionskem proteinskem genu. Pridobljene oblike vključujejo: bolezen kuru med kanibali na Novi Gvineji, ki so v petdesetih letih iz verskih razlogov uživali možgane ubitih nasprotnikov, nadalje bolezni, ki se prenašajo z zdravili, kot je rastni hormon, ki ga pridobivajo od umrlih ljudi. Tretji, doslej neznani vzrok, je obsegal 85 % vseh primerov. Pri vseh bolnikih je inkubacija dolga, traja dve do deset in tudi več let. Pri vseh bolnikih se pojavijo hitro napredujoča slaboumnost (demenca) ter hude motnje spomina, s hudimi motnjami ravnotežja, mišičnimi krči in slepoto. Večina je imela tudi tipične znake v elektroencefalogramu. Bolezen se konča s smrtjo v šestih mesecih. Novi primeri v Angliji nimajo teh sprememb v elektroence-falogramu. Bolezen se zlasti pojavlja pri mladih ljudeh. Vsi so I imeli psihiatrične simptome, ataksijo (nekordiniranost gibov), hiter pojav demence in mišičnih krčev, hude spremembe v obnašanju, depresije, motnje spomina, v nasprotju s klasičnimi primeri tudi bolečine v stopalih. Preživetje je pri vseh daljše od šestih mesecev, tudi prek dvaindvajset mesecev. V možganih so pri vseh ugotovili spongiformne spremembe in bolezni kuru podobne prionske vložke, podobne spremembam bolezni norih krav. Ugotavljajo, da so se vsi bolniki okužili sredi ali v drugi polovici osemdesetih let in zboleli pet do deset let pozneje. Najkrajša opisana inkubacija za bolezen kuru je bila štiri leta in pol. Ni mogoče predvideti števila bolnikov, čeprav je dosedanje število majhno. Pri prenašanju bolezni je potrebno tudi upoštevati, da so prioni uničeni šele pri temperaturi, višji od 130 ° C. Okuženo meso torej v nobeni obliki ne pride v poštev za prehrano ljudi. Slovenija kot uvoznica govejega mesa bo morala uvesti vse potrebne zaščitne ukrepe in se zlasti opreti na lastno proizvo-■ dnjo, ki jo lahko edino ustrezno sanitarno nadzira. Primarij dr. Jože Bedernjak, dr. med., specialist infektolog Peti slovenski sejem kadrovskih potencialov Top Job in AIESEC Da Maribor ni Ljubljana, smo lahko doživeli tudi na sejmu Top Job, projektu Mednarodnega združenja študentov ekonomskih in komercialnih ved (AIESEC), ki je bil 11. aprila na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Medtem ko se je v Cankarjevem domu v Ljubljani pojavilo s svojo stojnico 31 podjetij, smo jih v Mariboru našteli dosti manj. Kar nekaj stojnic je ostalo praznih, brez tehtnega opravičila, kot so nam zaupali organizatorji, niso prišla najavljena podjetja, kot sta Perutnina Ptuj in Radenska. Na sejem so prireditelji povabili okrog sto podjetij, odzvalo se jih je 11, do Maribora pa jih je zašlo sedem. Je Top Job dejansko sejem, namenjen vzpostavljanju stikov med podjetji (potencialnimi delodajalci) in študenti, prihodnjimi strokovnimi sodelavci, ali pa predvsem promocija posameznega podjetja in tipanje potencialnega kadra? Preddverje V preddverju Ekonomsko-po-slovne fakultete so med obiskovalci prevladovali študentje, ki so se za nekaj minut ustavili med stojnicami. Ti, ki so bili tam, niso dajali vtisa o razmišljanju v stilu »bi, ne bi...«, saj so služba, denar in kariera tisto, kar jih zanima in kar so si postavili za cilj. Je to posledica študija, izobraževalnega sistema in ne nazadnje družbe, kjer vse bolj živi obrabljena formula - kolikor imaš, toliko veljaš. Med njimi ni bilo neke miselne širine, ki človeku dovoljuje vsaj špekulacijo o smiselnosti takšnega ali drugačnega službovanja. Nobenega osebnega revolta, ki bi izražal nepristajanje na povzpetništvo in družbeno priznane karierizme. Na koncu lahko še začneš verjeti, da šolstvo privzgaja lastnosti, ki so bile npr. še v generaciji tako imenovanega usmerjenega izobraževanja dokaj latentne, nedefinirane in za večino družboslovcev, če ne že smešne, pa vsaj nerelevant-ne. Torej bi generacijo prihodnjih ekonomistov in podjetnikov lahko označili kot generacijo, ki jo v osnovi določa profitno mišljenje. Najznačilnejša gesta, ki mi jo je pokazal mladenič, je bila indeksno znamenje za denar - gesta, ki je bila odgovor na vprašanje, zakaj fante študira ekonomijo. Osebni stik Predstavniki nastopajočih podjetij (Gorenje, Henkel-Zlatorog, Celjska banka, Nova kreditna banka Maribor, Procter&Gam- ble, M Servis in Zavod za zaposlovanje Maribor, McDonald’s) so bolj ali manj profesionalno (naučeno) posredovali informacije o podjetju, zavodu in potrebah, bodisi po štipendistih, pripravnikih, zaposlenih ali potencialnih potrebah. Študentje in iskalci zaposlitve so omenjenim razstavljalcem posredovali svoje diplomante informatike, saj jim slednjih primanjkuje. Brez omejitev Podjetje, ki ni iskalo natančno določenega kadra, kar med drugim pomeni, da bi sprejeli tudi diplomanta filozofske fakultete ali likovne akademije, je bil McDonaldi, seveda če ... Seveda so vsi ljudje dobrodošli pod pogojem, da so pripravljeni začeti v proizvodnji - pripravi in prodaji hrane. Kako bi bili diplomanti filozofske fakultete pri tem delu uspešni, pa je drugo vprašanje. Firma deluje po sistemu povz-penjanja od prodajalca prek vodje skupine itd. Seveda odpadejo vsi pomisleki o načinu prehranjevanja, o nezdaravi prehrani itn. Kako uravnava takšno karie- AIESEC, Mednarodno združenje študentov ekonomskih in komercialnih ved, ustanovljeno že leta 1948, s svojim sedežem v Bruslju, deluje v 85 državah na 700fakultetah in združuje več kot 65.000 članov. AIESEC sodeluje s približno 25.000podjetji, mednarodnimi organizacijami ter vladami. Slovenski del A1ESECA že peto leto pripravlja projekt Top Job, ki poteka na nacionalni ravni. Je sejem kadrovskih potencialov, ki daje možnost neposrednega stika med mladimi kadri ter podjetji in javnimi zavodi. naslove, slednji so jim namreč obljubili, da jih bodo v prihodnosti poklicali na pogovor, če ... Predstavnica Gorenja je ob tem, da iščejo predvsem strojnike, tu in tam kakšnega ekonomista in oblikovalca, povedala, da jih bo pri izbiri kadrov vodila predvsem fizična bližina, ki še omogoča, da se posamezniki vozijo na delo -dopustna se jim zdi torej dnevna migracija delovne sile. Nova KMB ni imela konkretnih ciljev, temveč je bolj raziskovala teren in se promovirala, iskali pa so kandidate za razpis nagrad za najboljša diplomska dela s področja bančništva (nagrade bodo štiri, in to v razponu od 1000 do 2000 DM za odkupljena dela). Celjska banka je iskala predvsem ristično umerjanje ljudi, pa je drugo vprašanje - kaj jim ostane razen plezanja? No, Tamari, kije končala novinarstvo, se je zdel McDonald’s zanimiv ne nazadnje tudi zaradi nekega filma, ki si ga je ogledala na televiziji. Zanimivo se ji zdi, spoznati firmo od vložišča do vrha. Seveda je možnost, da v vložišču tudi ostaneš, pustila ob strani. Protect&Gamble Da to podjetje ne nazadnje res potrebuje posebnega referenta za naše območje, je bilo slišati, saj razen angleščine predstavljalca nista govorila drugega jezika. Da je pomanjkljivo tudi njihovo poznavanje našega trga ali pa vsaj zemljepisa, smo 1^° propagandnem materialu, J Slovenijo (in tudi vse druge YU republike) lahko ogled tako, kot je bila pred jun 1991. In uglajencu smo se n posmehnili, ko je v klasic rojeni obleki povprašal 1’ študenta gospodarskega i ringa, ki ga je zanimala zaposlitve: »Do you kn product »always«?« Zabavišče Po svoji ponudbi je; tudi M Servis iz Nove 0« njegov lastnik je klub g študentov. Njihov nast P mu je, kot so poveda l, sem podpora AIESEC , pa so tudi zbirali bazo P o ljudeh, ki bi bili atipri letja pripravljeni sod 1 projektu »zabavišče«. tne miselnosti večina na ne obvlada najbolje, s slišati kar nekaj godrnjanj o(jt. potrebujejo torej takoj šno, ki bo stalno - . Henkel-Zlatorog vod-P j. bazo podatkov, v kai sujejo in potem sPr^ dente od prvih letn ej6|i’ Pohvalili so se, da s° jospoi' službo prevajalko, kis j^s« nali lani na Top J° ® terihP0' naj večje potrebe, na ^področjih? Trenutno, aZjpu dali na stojnici Zavo slovanje, je ;n posl°v vanje po računovodjih n nih sekretarkah, preč? pa imajo tudi pravni Namesto epil0^^ Kaj imajo skupnega ^ Drago, neka anonU«11 » Tamara ... Vsi so se ^1» kje sta Radenska i izacij°1 Ptuj, pohvalili org jejniuJ paleto teh, ki so se 0111^ javili, saj so bili iz fOizV anž - od storitveni seji nih, zanimiv in kori s11 zdi predvsem nep raVništeV.( Koliko štipendij, P«^ pa delovnih mest bod jinUšefl j stvari, ki na samem . bile dorečene. In vseh teh mladih zapisali po novem, prakt J narju,« kot je z mir pOve večjo mero entuzia ^31 ena od njih. Učenci OŠ Apače so spet presenetili s svojimi raziskovalnimi temami Interdisciplinarni teden Apaški učenci spet raziskujejo Morda se sliši preveč učeno za nekaj, kar delajo osnovnošolci, konkretno učenci OŠ Apače. V praksi pa gre za teden dni pouka na prostem. Z besedo interdisciplinaren je v strokovnem besednjaku opredeljeno raziskovalno delo, nanašajoč se na več znanstvenih disciplin. Tudi apaški šolarji skupaj s svojimi učitelji v tem času raziskujejo na različnih področjih. Za njihovo stopnjo razvoja bi temu že lahko rekli znanstveno delo. To v Sloveniji sicer ni njihova posebnost, v Pomurju pa so edini, ki imajo interdisciplinarni teden v delovnem programu šole in ga izvajajo tako, kot je opredeljeno v strokovnih pedagoških krogih. Za takšno obliko pouka se je pred 4 leti navdušil ravnatelj apaške osemletke TONE ROVŠNIK na izobraževalnem seminarju v Portorožu. Učenci komaj čakajo, kdaj napoči čas za takšno dejavnost. stvo v Apačah, Krušna peč, Ročna dela in Dvoživke v okoliških gramoznicah. Večino stvari, ki so jih odkrili in spoznali, pa so zabeležili mladi novinarji , jAD1! raziskovalnega dela-1 ^1. branjem poročil terr mi' fotografij, slik in^Lf Med predstavljanj^jjp tekal tudi kulturni Pf^f katerem so sodeIO^vrdi! skupina ljudskih Pev sl Nasove in Lešan. Ta teden imajo učenci OŠ Apače pouk na prostem ali, kot temu rečejo v »šolskem jeziku«, interdisciplinarni teden. Ti dnevi so zanje vedno nekaj posebnega, zanimivega in koristnega. Tokrat imajo v programu osem raziskovalnih nalog. Tako bodo »obdelali« dvo- živke v okoliških gramoznicah, zgodovino apaške pošte, peko kruha, razvoj lovstva idr. O vsem, kar bodo zvedeli in zbrali, bodo poročali (tudi razstavili) to soboto na posebni javni prireditvi, ki se je po tradiciji udeležuje tudi večina staršev apaških šolarjev. J. G. Osmošolci v Cankaijevem domu Kdaj pa kdaj bo verjetno še potrebno, da se kakšna akcija izpelje v okviru stare Občine Gornja Radgona. Daje to koristno, potrjuje nedavni skupen obisk osmošolcev OŠ Stogovci, Gornja Radgona, Kapela, Apače, Negova in Videm ob Ščavnici ter pevskega zbora OŠ Radenci, in sicer koncerta Simfoničnega orkestra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zanimivost tega ogleda je bila že v tem, da so učenci in njihovi spremljevalci tokrat prvič potovali z vlakom. Organizator - ZKO Gornja Radgona pod vodstvom Romane Sluge - pa je poskrbel, da je bilo potovanje tudi kar najbolj prijetno. Poleg koncerta so si učenci ogledali tudi Narodno galerijo. g M Priseljenci, dvoživke... Kar slišim - pozabim, kar vidim - si zapomnim, kar naredim - znam. Ta kitajski pregovor je bil moto njihovega četrtega interdisciplinarnega tedna od 9. do 13. aprila. Na programu so imeli kar osem tem. Le kako jim ne zmanjka vedno novih in novih idej? Ena od takšnih je bila o priseljencih v Apaški dolini, ki sojo naslovili Vsi različni, vsi enakopravni. Opravili so torej raziskavo, kdaj, zakaj in od kod so se ljudje svojčas dokaj množično priseljevali v njihove kraje. Tako so med drugim nekoliko pobliže spoznali tudi »zgodovi- no« apaške slaščičarske družine Kadri, ki izvira iz Makedonije, leto njihove priselitve pa je 1950. V tamkajšnjih krajih je tudi precej družin iz Prekmurja, ki so se naselili večinoma na prazna kmetijstva posestva. Vsi priseljenci, ki so jih obiskali učenci v interdispii-narnem tednu, so povedali, da so bili v Apaški dolini dobro vk Vestnik sprejeti in da se počutijo enakopravne. Marsikaj zanimivega so odkrili tudi glede razvoja pošte in telefonije na njihovem območju. Med drugim so zvedeli, da je prvi telefon zazvonil v Apačah leta 1923. Danes je na apaško centralo priključenih že okrog 700 številk. Začetek zdravstvene dejavnosti pri njih pa sega v leto 1800. Prav tako zanimive in koristne raziskovalne naloge so bile: Lov- Vsebina kulturnega programa je bila mi nalogami. (Posnetek: J. G.) in izdali posebno šolsko glasilo z naslovom Mladi radovedneži. Vsak je lahko videl žival po lastnem izboru Kot je to že njihova praksa, so tudi tokrat ob koncu pripravili javno predstavitev svojega r glavnem povezana 1 r111^ V prostoru, kierJno^ vska razstava, so i^fti valci priložnost ff »svetovno senzacijo p p ( kakršno so si zažele''of7 v ogledalu za zav^ ff i resnici zagledali je bilo opic in slon0 ■ se je temu seveda P ‘ / nasmehnil. ^ŽUiMS. aprila 1996 metijska panorama kmetijsko ministrstvo objavilo razpis za regresiranje obrestne mere Ne zamudite minister časti! Ministrstvo dodeljuje sredstva za regresiranje obrestne mere za naje e investicijske kredite v živinorejski prir j in rastlinski pridelavi ter pridelavi m dodelavi kmetijskih pridelkov in dopolnilnih dejavnostih na kmetija _ . Ministrstvo je v razpisu namenilo za.subMnTnos't sodelovanja na “vesticijske kredite 110 milijonov tolarjev. pridelovalci razpisu imajo kmetje oziroma fizične osebe, ' _ jn drUge orga-"rane in pravne osebe (zadruge, gospodarske prijavijo tudi ll»cije). Za omenjene osebe pa se po poobla. ‘ lovatj tisti vla-raančne organizacije. Pri razpisu pa ne morej _ „ intervecij v |aW, ki so v preteklosti že pridobili sredstva * obnovi '"vtijstvu ali namenjena celostnemu urejanju p naložbe Možno pa je sodelovanje, če ste morda uvel avili k de postopna gradnja). Za prijavo na razpis mor kaj0 od prvega Pogodbo, po kateri kreditne obvezno st1P J letu pri su- obra lanskega leta ali pa bodo zapadle v e realno obrestno ?ioniranju vam bo državna priznala 10-o s o ega jo odst tiZ nereval°rizirano glavnico. Če obrestna 0 ov, boste preostanek pokrili sami. SVnl-V . osnimi Jerami se lahko w We» nb”>ncijo Pri dJe®eSatia7o^34SOjiI° ne sme minske vrednSt0tk0V pre' n Vam dnostl naložbe, v.?? obreTt/v m la' 'O-odstnF^ omenjeni J? ZagrS ‘ne obrestne 0 v°v in (ai;\ 'n obnovo J?111 e za n -^^UP hlevske dn-^ubP^ejo govejega tnlo 'Priohn U-00° za sto-to Wev za n'k ln 115 000 On?® pa £ 0Preme. tovanenihii območjih z Stoi> PrizmZnostmi kme-2S5^ 255j)J^^ za 0p?°0 za nar’ °bnovo in Vo ^e- Za gradkup hlevske hlevov in obno- akup opreme gre Zak“UCa me' °zJi obseg za vzrejo in pitanje prašičev vam priznajo za gradnjo hlevov za plemenske svinje 360.000, za obnovo 180.000 in nakup opreme 180.000 tolarjev. Bistveno nižje pa so te številke za pitance, kjer za gradnjo priznajo 90.000, obnovo 45.000 in nakup opreme 35.000 tolarjev po stojišču. Razdeljena je tudi drobnica, za katero je razpisano subvencioniranje na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo, in sicer za drobnico za mlečno proizvodnjo za gradnjo hlevov 70.000, za mesno prirejo 40.000 in za obnovo 35.000, za mlečno proizvodnjo 20.000 tolarjev in enak je tudi znesek za nakup opreme. Za rejo kuncev za gradnjo hlevov 30.000, obnovo 15.000 in nakup hlevske opreme 15.000 tolarjev. Za rejo plemenskih kobil, razen športnih, za gradnjo 360.000 ter obnovo in nakup hlevske opreme po 180.000 tolarjev dvig prispevkov za s°cialno varnost kmetov d°ka?na- ° p°kbjninskem in invalidskem zavarovanju je e’ Povsem lr”° spreleh ,n vendar nekatere prinašajo velike Histv ar°Vai|je ktn Pn P'aeevaAju prispevkov za pokojninsko in inva- }? ? nov načm go-kido- Čečenih o^unvajo ^eje^g 2akOnkv k°lektivni nju sn^ dajalec prj 1^%?’da se^e Zakona ( Mal PnsPevek s pri-sSenaI' na verk Jlh4'500 "P-Pri? Zava'Ot 13-000 N. te^r» °Vancame- zavarovanja. Širši obseg zavarovanja pa sedaj znaša več kot 21.000 SIT za enega zavarpvan-ca. Spremembe določajo tudi obvezno zavarovanje za primer, ko KD presega 104 tisoč SIT na člana na kmetijo in ko mora biti iz kmetijske dejavnosti zavarovan vsaj eden, ki mu kmetijstvo predstavlja osnovni in glavni poklic. Zaradi navedb iz prejšnjega odstavka in grobe ocene novega položaja plačevanja prispevkov prihaja v zadnjem času do zelo množičnega izstopanja kmetov iz & 'o si —MAči (KAJ Je EVR-OpA . ? JARKt igTUŠis -ŽCML^AATD ?A JO ^0 MELIORACIJI t /JOVO KMSrid^lCo ...čof El ČAČAJEŠ MAMA KAT- po stojišču. Za nakup strojne mehanizacije v strojnih krožkih 15 milijonov za stroj, enaka je tudi vsota za specialne stroje za posameznike. Za dopolnilno dejavnost vam prizna 8 milijonov za objekt in obnovo sadovnjakov 4 milijone na hektar. Za gradnjo rastlinjakov s trdo kritino je priznanih 45.000, z mehko pa 15.000 tolajev za kvadratni meter ter za obnovo rastlinjakov s trdo kritino 15.000 in mehko 10.000 tolarjev za kvadratni meter. Pri nakupu opreme pa vam upoštevajo 70 odstotkov predračunske vrednosti opreme. Pri nakupih zemljišč priznava 4 milijone na hektar, za gozdna zemljišča 3 milijone in nakup kmetije 20 milijonov tolarjev. Sredstva za subvencioniranje so razpisana tudi za nakup plemenskih telic, kjer je priznanih 200.000 tolarjev.Pri nakupu mehanizacije v okviru strojnega krožka je potrebno predložiti potrdilo o strojnem krožku. Nakup plemenskih telic mesnih pasem mora biti v skladu s selekcijskim programom za rejce, ki bodo imeli pogodbo o vzreji matične črede s Kmetijskim inštitutom Slovenije do konca maja letošnjega leta. Vloge bo obravnavala posebna komisija in jih morate poslati na Poslovno združenje prehrane Slovenije, Slovenska cesta 54, Ljubljana. Pri vlogi pa ne prezrite vse potrebne dokumentacije, ki mora vsebovati osebne podatke, investicijski program na obrazcu 1 Vloga za regresiranje realne obrestne mere pri investicijskih kreditih, ki se jih dobi pri kmetijski svetovalni službi. Na razpis se morate prijaviti najpozneje do 30. ma- ja letošnjega leta. J. V. Izredno sejo UO Panonke sklicali tudi na pobudo s »ponarejenimi podpisi« Panonka razprodaja delnice Sklic 8. seje Upravnega odbora Panonke, z. o. o., je bil na zahtevo 80 članov kmetijske zadruge, podpisnikov zahteve za sklic zbora zaradi razmer v poslovanju, ki naj bi nastale v devetih dnevih, kar zadrugo vodi novi direktor Jožef Nemeš. Zbrani člani Upravnega odbora (UO) zadruge so ugotovili, daje bil zbor sklican nelegitimno, saj je Martin Duh s tremi pisnimi izjavami prizadetih dokazal, da so njihovi podpisi na predlogu za sklic izredne seje UO ponarejeni. Šlo naj bi še za več ponarejenih podpisov članov zadruge z območja zadružne enote Beltinci in Cankova, zato so se na seji odločili, da primer raziščejo kriminalisti oziroma grafologi UNZ Murska Sobota. O legitimnem delu nekaterih v KZ Panonka je podvomil tudi upokojeni direktor zadruge na Cankovi Ernest Kerec, ki je ocenil, da se ne gre igrati s številom članov, ki jih je po enih podatkih 830, po drugih pa 857. Da UO ne ve, koliko članov ima zadruga, je po izjavi delavca uprave KZ Panonka g. Andreja Gorčana kriv prejšnji predsednik zavarovanja oz. odjav iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kmetom - zavarovancem pokojninskega in invalidskega zavarovanja - pa predlagam, da do nadaljnjega ne izstopajo iz zavarovanja, ker bomo poskušali sprožiti vse potrebno na odgovornih mestih za prilagoditev oz. spremembo nerazumne zakonodaje. Vsako vstopanje v novi sistem zahteva namreč nove postopke in nove stroške (zdravniški pregled ob sklenitvi zavarovanja idr.). Zavedam se, daje ta problematika potrebna širše razlage. Upam, da mi jo bo kmalu uspelo pripraviti. Jože Tivadar Zadružne enote Murska Sobota Jože Meolic, kije podatke iz neznanih razlogov zadrževal pri sebi. Že na začetku so člani z glasovanjem s seje odstranili pravnika skupine podjetij ABC Pomurka Mirana Žilavca, ki seje po upiranju le uklonil volji večine in sejo zapustil. Sicer pa je »nelegalno« sklicana seja potekala v tradicionalnem duhu, ko vsi govorijo drug čez drugega. Šele na koncu se je nekdo spomnil, da so sejo sklicali zaradi poslovanja zadruge in da novemu direktorju ves večer še niso dali besede. Ko je direktor Jožef Nemeš le prišel do nje, je povedal, da je za vodjo finančnega sektorja zadržal dosedanjega direktorja Jožeta Škulja. Na mestu vodje komerciale je ostal Boris Švec. Direktor Nemeš je še povedal, da je v zadrugi preveč zaposlenih, med katerimi jih je devet brez vsakršnega dela, terjatev upnikov pa je kar za 1,4 milijarde tolarjev. Omenjeni dolg bi morali čimprej prepoloviti. Slednje načrtujejo s prodajo pisarn v zadružni hiši v Kocljevi ulici, za kar naj bi dobili 311 milijonov tolarjev, prodali pa naj bi tudi svoje delnice pri LB Pomurski banki v vrednosti 62 milijonov. Prodati nameravajo tudi delnice v Tovarni sladkorja Ormož v vrednosti 665 milijonov tolarjev. Žal pa jim je, da so že izničili vrednost 45-odstotnega lastništva v Mesni industriji Pomurka, saj bi po nekaterih ocenah lahko skupaj z mesarjem Prekorškom iz Vojnika prevzeli klavnico soboške MI. Za- 9 Pridelujmo radie V Vestniku je izšel članek z zgoraj omenjenim naslovom, kjer je izostal najvažnejši del, to je ponujena cena pridelanega radiča. To sedaj dopolnjujem po rokih setve, z možnimi pridelki v tonah in bruto zneskih. L Kultivar TREVISO, rok sajenja bilk od 10. do 15. maja, vrednost sadik za 1 ha 340.000 SIT. Pri pridelku 24 t/ha in ceni 42,50 SIT/ha bruto dohodek 1.020.000 SIT/ha. Spravilo okrog 20. 7. 2. Kultivar CHIOGG1A, čas setve 20. aprila, pridelek 18 t/ha, cena 25,50 SIT/kg, bruto 459.000 SIT. Cena nekoliko nižja, ker se ta enostavno odtrga z roko in vrže v zabojnik. 3. Kultivar TREVISO s pridelkom 17 t/ha, setev 10. junija, cena 38,25 SIT/kg, bruto 625.250 SIT/ha, spravilo 5. septembra. 4. Kultivar TREVISO s sajenjem sadike 20. junija in spravilom 30. avgusta. Pri pridelku 24 t/ha in ceni 42,50 SIT/kg dosežemo bruto realizacijo 1.020.000 SIT. Seveda moramo upoštevati vrednost sadik, ki je 340.000 SIT. 5. Kultivar TREVISO s časom setve 20. junija in spravilom 20. septembra. Pri pridelku 20 ton/ha in s ceno 34,40 SIT/kg dosežemo 688.000 SIT bruto dohodka. Cena semena znaša okrog 34.000 SIT/ha. 6. Kultivar VERONA s časom setve 15. junija in spravilom 10. septembra. Pri pridelku 14 ton/ha in ceni 34,4 SIT/kg dosežemo bruto 481.600 SIT/ha. Najboljši pridelek v lanskem letu je bil okrog 22 ton/ha. Z ekološkimi poskusi kmetijskega inštituta v Ljubljani so bili doseženi pridelki v letu 1990 za sorto Pan di Zuchero 58,89 tone/ha, od tega 36,67 tone/ha tržnega pridelka, za kultivar Giu-lio pa le 9,78 tone/ha tržnega pridelka od skupnega 15,89 tone/ ha. Jože Nemeš. dipl. inž. agr. druga ima za reševanje finančnih zablod na voljo šč za 150 milijonov delnic v Pomurskih mlekarnah in za 75 milijonov delnic v Mlino-peku. Novi direktor vidi največ težav v enoti Europrodukt, ki naj bi postal zadružno podjetje, zato bodo slednjemu posvetili posebno pozornost. Za reševanje sprotnih težav pa bi zadruga že ta mesec potrebovala 1,5 milijona tolarjev. Za- nimivo je, da Evroprodukt ni plačal najemnine že od novembra, hladilnico, viličarje in drugo pa koristi pretežno zasebna firma Vigros. Rešitev obstaja za semenarsko proizvodnjo, ki pa mora za nemoteno poslovanje stalno razpolagati s 60 do 80 milijoni tolarjev. Zadruga tudi potrebuje pravnika, ki ga po besedah novega direktorja »dejansko ni nikdar imela«, saj pravnik, ki je bil zaposlen v zadrugi, ni uspel izterjati niti ene teijatve. Boris Hegeduš Čebelarska opravila v aprilu To je obdobje, ko že vemo, kako so prezimile čebelje družine. V letošnjem letu smo imeli dolgo zimo, vendar ne prehladno, pa kljub temu je čez zimo poginilo kar precej družin. Čebelje družine pa ni pobrala dolga zima, ampak bolezen čebel. V tem spomladanskem obdobju imamo kar velike probleme z nosemafo-stjo družin, hudo gnilobo, varoo in še bi lahko naštevali. Dejstvo je, da so se omenjene bolezni tudi precej razširile v drugih evropskih državah. Prav gotovo se bo potrebno s to nadlogo kar krepko spoprijeti in jo sanirati. V aprilu še imamo opravka z različnim vremenom. Za čebeljo družino so še najbolj škodljive nenadne ohladitve, ki lahko dodobra zdesetkajo čebelje družine, še zlasti tiste, ki nabirajo cvetni prah in sveži nektar. Prav gotovo je to obdobje zelo pomembno za razvoj čebelje družine. To pomeni, da je v tem obdobju pomembno dražilno krmljenje s sladkorno raztopino, in sicer 0,5 1 na vsaka dva dni. To je količina, ko matica začuti dnevni donos in s tem pospeši zaleganje. Sladkorno raztopino lahko tudi nadomestimo s pogačo, ki pa jo je najbolje kupiti pri priznanih proizvajalcih ob dodatku zdravila. Z doma pridelano pogačo lahko hitro okužimo čebelje družine z raznimi boleznimi. Pogačo moramo neprestano vlažiti, prav tako pa se tudi poveča potreba po vodi, ki pa jo moramo namestiti ob čebelnjaku. Le ta naj bo dnevno sveža, še bolje pa je, da oskrbujemo čebelje družine z vodo iz vodovodnega omrežja. Ta voda je čista in možnosti za okužbo z boleznimi so mnogo manjše. V tem obdobju je že priporočljivo pregledati čebelje družine, saj se dnevne temperature že tudi dvignejo nad 15 stopinj Celzija. Družine pregledamo in določimo, katere bodo pridobitne družine,' iz katerih bomo vzrejali matice in širili svojo čebelarstvo. Smiselno pa je, da slabe družine združimo, seveda če niso bolne. Najboljše je, da bolne družine uničimo, in sicer tako, da jih zažveplamo. V aprilu matica pospešeno zalega, zato moramo skrbeti, da bo imela dovolj prostora in zdravega satovja. Dokazano je. da v spomladanskih mesecih matica raje zalega v staro satovje, saj je le-to toplejše, čebelja družina pa z njim nima dela. V aprilu, še zlasti v tretji dekadi, že cvetijo sadno drevje ter drugo grmičevje in podrast po gozdovih, ki močno pospešujejo zaleganje matice, močnejše družine pa že prično graditi tudi novo satovje. Prav gotovo pa v tem mesecu še zaradi pričakovanih ohladitev ni priporočljivo preveč razbijati gnezda, saj le-to lahko negativno vpliva na razvoj družin, družina pa je bolj podvržena raznim obolenjem. Če že vstavljamo nove satnice, jih vstavimo res močnim družinam. Strokovnaki ugotavljajo, da jih je priporočljivo vstaviti v medišče, saj tam družine razvijejo manj trotovine. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. 10 Nasveti Poplava privatizacijskih delnic na borzi? Trenutna borzna kriza očitno ni všeč tudi nadzorniku trga vrednostnih papirjev, tj. Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Le-ta je sprejela stališče, ki gaje posredovala borzi, da se vse delnice podjetij, ki so izvedle javno prodajo in ki so vpisane v register vrednostnih papirjev, uvrstijo na trg OTC. Temu sklepu se lahko izognejo le delnice, za katere izdajatelj pripravlja borzno kotacijo A ali B, le-to pa je mogoče izvesti v enem ali dveh mesecih. Tako lahko kmalu pričakujemo kar precej delnic na organiziranem zunajborznem trgu C, saj je bilo doslej od 91 izdanih dovoljenj za javno ponudbo končanih 82 javnih prodaj. Veliko podjetij, ki so izvedla javno ponudbo, je odlašala z borzno kotacijo. predvsem zaradi strahu pred sovražnim prevzemom bodisi konkurenčnega bodisi kakšnega drugega podjetja. Čeprav naj bi bil Zakon o prevzemih sprejet šele proti koncu leta, se je Agencija odločila za nekakšno prisilno uvrstitev na borzo. Organiziran trg A in B I. Delnice Razmere na borznem trgu so še zmeraj zelo negotove, v takem položaju pa so se posledično znašli tudi investitoiji. V zadnjem času nizek promet ni več izjema, temveč pravilo, saj ni velikega zanimanja za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev. Zaradi izrazite nelikvidnosti pa tudi ni tečajnih trendov bodisi navzgor bodisi navzdol. Od omenjenega je ta teden izstopala le delnica banke SKB, ne toliko po porastu tečaja kot po prometu. Zaradi že prej omenjenega sklepa Agencije pa tudi v bližnji prihodnosti ni na tem trgu pričakovati večje živahnosti, kajti z vključitvijo privatizacijskih delnic na OTC se bo najverjetneje večina poslov sklenila prav na tem trgu. Zelo dobrodošla pa bi bila kotacija nekaj delnic tudi na trgu OTA in OTB. Terme Čatež (TCR) ’ Delnica TCR pripada tistim zelo redkim delnicam v borzni kotaciji, ki ji vlagatelji še največ zaupajo in je v sedanjem kriznem obdobju ■“niso zajela velika vrednostna nihanja. Njen tečaj se že nekaj časa giblje med 10.000 in 11.000 SIT. Na borzi kotirajo le delnice iz dokapitalizacije, medtem ko privatizacijskih zaenkrat še ni, je pa uprava družbe nakazala možnost vključitve tudi teh delnic. Knjigovodska vrednost delnice je 14.100 SIT, dobiček podjetja pa je znašal leta 1994 324.000.000 SIT. Uradnih podatkov o poslovanju za leto 1995 še ni, po nekaterih ocenah pa naj bi bil precej višji kot leta 1994. Ob domnevi, da bi le-ta znašal okrog 400 mio SIT, bi bilo pri trenutni tržni ceni ugodno tudi razmerje tečaj/dobiček na delnico (P/E), in sicer bi bilo to razmerje okrog 11. Ob morebitni naložbi je potrebno analizirati tudi investicije podjetja (končane in tudi prihodnje) ter dejavnost, kajti za dolgoročno naložbo je pomembna predvsem možnost rasti podjetja. Presoja ostane na strani investitorja, dejstvo pa je, da Terme Čatež spadajo (trenutno) med boljša slovenska podjetja. n. Obveznice Glede na to, da obveznice zaradi devizne klavzule že nekaj časa niso zanimiva naložba, pa se lahko zaradi spremenjenih razmer to kaj kmalu obme, zato pa je potrebno navesti dva razloga. Prvič Banki Slovenije ni preveč do močnejše krepitve tolarja glede na marko (zato je sprejela nekatere ukrepe, ki bi banke spodbudili k večjim nakupom de-viz), drugič pa je cena obveznic na dokaj nizki ravni, kar prinaša tudi zadovoljivo donosnost. Zaradi napovedanega so tečaji nekaterih najboljših obveznic (predvsem državne druge izdaje in bančnih) rahlo porasli. Organiziran trg C Počasi dobiva ta trg povsem drugačno podobo, kot jo je imel še pred kratkim. Z uvrstitvijo dveh privatizacijskih delnic in napovedjo skorajšnje uvrstitve večjega števila delnic prevzema počasi primat pred kotacijo A in B, čeravno bi moralo biti in verjetno tudi bo v prihodnje obratno. Trgovanje je v glavnem potekalo v znamenju delnic Poslovnega sistema Mercator, glavna »postranska« dejavnost pa je bilo trgovanje z nakupnimi boni. Delnice Poslovnega sistema Mercator so prinesle nekaterim tudi zavidljiv kratkoročni donos, pa čeprav jim večina borznikov v izjavah pred uvrstitvijo na trg ni pripisovala večjega pomena. Trenutno je še težko govoriti o pravi tržni vrednosti te delnice, saj Poslovni sistem Mercator zaenkrat še ne posluje z dobičkom, tako da je težko napovedovati tudi donose v prihodnje, ki bi se lahko anticipirali v tržno ceno delnice. Pri takih podjetjih (ne velja samo za Mercator), ki imajo sicer veliko premoženje v nepremičninah, ne ustvarjajo pa dobička, je najbolje ovrednotiti delnico po likvidacijski vrednosti. Časovni horizont oz. možnost koriščenja popusta za dele nakupnih bonov tretje izdaje se počasi izteka oz. časa za špekuliranje z njimi je samo še štiri dni, in sicer do 20. 4. Takrat se bo namreč vedelo, kolikšen popust prinašajo in kolikšno donosnost bo mogoče realizirati z vpisom blagajniških zapisov v tujem denarju. Negotovost je velika, tako da se bodo med kopico imetnikov nakupnih bonov znašli tudi poraženci. Kako se bodo smejali zmagovalci in kako kislo se bodo držali morebitni poraženci, pa bo odvisno od padanja deviznega tečaja v teh štirih dneh. Tovarna sladkorja Ormož (TSOR) Delnica Tovarne sladkorja Ormož je druga privatizacijska delnica, kije bila uvrščena na zunajborz-ni trg C. Prvič se je trgovalo prejšnji petek, vendar ponudbe oz. prodajalcev tako rekoč ni bilo. Kupcev je bilo sicer nekaj, ponujali so od 5.000 SIT navzdol, ta cena pa očitno nikakor ni bila sprejemljiva za imetnike teh delnic. Prvi posel se je sklenil šele v torek, in sicer vsega za štiri delnice po presenetljivo visoki ceni 12.000 SIT za delnico. Razlog za tako slabo likvidnost je verjetno predvsem v slabi obveščenosti imetnikov delnic o uvrstitvi na OTC in s tem možnosti prodaje delnic ali pa v velikem zaupanju vlagateljev v to podjetje, zaradi česar niso pripravljeni na prodajo. Kakorkoli je bil začetek slab, se bo sčasoma ustalila neka ravnovesna tržna cena, po kateri bodo prodajalci pripravljeni delnico prodati, kupci pa jo kupiti. Ne gre namreč pozabiti, da je delnica zato, da se prodaja. Slavko ROGAN, dipl. oec. Lapajne in Šajna jih nista prepričala Podpiše naj minister Je Cestno podjetje začelo z deli na Petanjcih brez načrtov? Zakaj so potrebna soglasja za načrte podjetja Lineal iz Maribora? So narisani trakovi ob cesti pločniki ali ne? V torek je potekel rok, do katerega naj bi na Direkciji za ceste pripravili skupni zapisnik in predlog nadaljnjih ukrepov, zato je v petek Občinski svet Občine Cankova - Tišina sprejel sklep, da če do petka, 19, aprila, do 12. ure ne bo ustreznega odgovora in sodelovanja, bodo v torek, 23. aprila, cesto M 10-1 zaprli za 24 ur ali še za več. V ponedeljek zjutraj je že klical Matej Lapajne in se opravičeval, češ da je za zamudo kriv on in da bo do 13. ure na Tišini. Klical je tudi poslanec Feri Horvat (na občino in v redakcijo), ki je povedal, da bi bili pomurski poslanci res lahko uspešnejši, če bi bili enotni: amandmaja o vključitvi odseka Mele-Radenci in mostov čez reko Muro v proračunski program nista uspela priti zato, ker dva pomurska poslanca zanju nista glasovala. Poleg tega, da je pojasnil s^je dosedanje prizadevanje za pomurske ceste in posredovanje na direkciji, je napovedal tudi obisk direktorja Direkcije za ceste Antona Šajne na sejmu v Gornji Radgoni in njegovo srečanje z župani Tišine, Ra-denec, Murske Sobote in Gornje Radgone. Izvedel je, da za rekonstrukcijo ceste od Melov do Murske Sobote ni nobene tehnične dokumentacije, torej bo potrebno v Stroški občinskih organov Rogašovec pod drobnogledom Koliko lahko porabi župan? »Realizacija za prejšnje leto glede na sprejet rebalans ni presežena,« je v svojem letnem poročilu ugotovil nadzorni odbor. Kljub temu pa Julijana Meckar, predsednica nadzornega odbora, omenja nekaj konkretnih primerov, kjer naj bi bil prevelik znesek tekoče porabe za delo občinskih organov glede na sredstva, ki so bila v lanskem letu namenjena delu zavodov. V nadaljevanju je prebrala poročilo nadzornega izbora in poudarila predvsem točke, ki so bile po njihovem mnenju najbolj sporne, nekoliko nejasne ali pa jih je bilo potrebno natančneje pojasniti. Nadzorni odbor je tako omenil izdane bone za bencin v višini 231 tisoč tolarjev (30 tisoč je kompenzacije), kar se zdi komisiji nerazumljivo visok znesek. Vrli svetniki so vedeli takoj izračunati, da se s tem lahko naredi kakšnih 25 tisoč kilometrov, to pa naj bi bilo za potrebe občine preveč. Visoka je tudi povprečna mesečna raba mobitela, saj je znašala na Sv. Jurij ob Ščavnici Strinjajo se z ustanovitvijo samoplačniške ambulante V Gornji Radgoni je program nekaterih storitev v zdravstvu vsako leto prekoračen, čakalne dobe pa so nadpovprečne, zato želijo ustanoviti samoplačniško ambulanto. To pa pomeni, da je storitev mogoča takoj, če jo je kdo pripravljen sam plačati. Dogajalo se je že, da so pacienti storitve želeli plačati, samo da bi jih bili prej deležni. V gomjeradgonskem zdravstvenem domu imajo vsako leto prekoračitve programa. Ker zavarovalnica vsega ne plača, so lansko leto naredili za 17 milijonov več, kot je zavarovalnica plačala. Čeprav bi pozabili vse delo, ostanejo materialni stroški. Samoplačniška ambulanta ne pomeni zasebne prakse. Pacient bo še vedno lahko prišel do storitve zastonj oziroma z manjšim doplačilom, če bo nanjo počakal, če pa jo bo želel takoj, jo bo potrebno v celoti plačati. Na seji pri Sv. Juriju ob Ščavnici so dali soglasje za delo samoplačniške ambulante. Znova pa so poudarili tudi problematiko slabih cest, ki jih je dolga zima še poslabšala. Vinko Mlinarič je zato opozoril, da naj si komisija ogleda nekatere ceste, med drugim od Brezja do Kutine, ki bi se jih dalo z manjšimi sredstvi popraviti. Peter Kreft pa je povedal, daje po tej odjugi 40 odstotkov cest uničenih in da tudi ta občina ni izjema. Omenil je tudi slabo stanje na cesti Selišči-Slaptinci. Franc Kukovec je načel problem označevanja krajev. Župan Slavko Mihalič je pojasnil, da morajo imeti za štirinajst znakov krajev 2 milijona tolarjev. Strinjal pa se je z dejstvom, da je precej nerodno, če kam prideš, pa ne veš, kje si. Kmalu bodo tudi uredili vaško pokopališče ter vodovodno in električno inštalacijo. Podrli bodo ciprese, pripravljajo pa že osnutek nove zasaditve. Odločili so se, da bodo zasadili takšna okrasna drevesa, ki ne smetijo. Položili bodo tudi tlakovce in postavili štirinajst svetilk. ANR prihodnje intezivno sodelovanje občin za čim prejšnje pridobivanje potrebnih soglasij in načrtov; menda so tudi v Ljubljani končno spregledali, da je ta cesta problem celotne Slovenije in da morajo najti rešitev tudi za mostove. Prva faza je resda le usposobitev ceste za normalen tovorni promet, vendar se kaj lahko zgodi, da bo še nekaj let ostalo pri takšnih krpanjih, se bojijo prizadeti. Cestno podjetje Murska Sobota je od srede do sobote doseglo rekord v hitri in učinkoviti rekonstrukciji: z dvema skupinama so izkopavali sedanji navoz, polagali folije proti vlagi in zasipavali z novim gramozom. Vendar nihče ni videl načrtov, še najmanj je znano, če bodo ob cesti narejeni tudi pločniki za pešce, kar je bila ena osnovnih zahtev. Ali si tukajšnji prebivalci ob magistralni cesti ne zaslužijo normalnih življenjskih razmer? V ročnina nekaj manj kot 26 tisoč tolarjev. Še posebno' pa je v oči stopil podatek, da so za knjižno predelno steno v županovi pisarni, kije v najemu, plačali 857 tisoč tolarjev, poleg tega pa je stena vgrajena v prostore, ki so v najemu. Župan je kasneje pojasnil, daje prišlo do pomote in imajo pri dobavitelju Aksi iz Murske Sobote še 450 tisoč tolarjev v do vlogi za vris komunalnih vodov in izdajo soglasja je Biro za projektiranje Lineal zapisal, da gre za projekt obnovitvenih del na odseku Radenci-Petanjci in odseku Petanjci-Murska Sobota, kjer je kot ukrep predvidena zamenjava zgornjega ustroja po celotnem poteku v dolžini 1700 m. Do nedelje, 21. aprila, naj bi končali obnovo poškodovanega vozišča na Petanjcih, direkcija pa naj bi takoj začela pridobivati ustrezno projektno dokumentacijo, tako da bi v začetku prihodnjega leta začeli obnavljati odsek Pe-tanjci-Tišina-Tropovci. V isti prioritetni vrstni red spada tudi cesta Šratovci-Radenci. Sredstva za projektno dokumentacijo naj se pridobijo z rebalansom proračuna za leto 1996, za rekonstrukcijo pa z bencinskim tolarjem. To je državna cesta v celotni dolžini od Melov do Murske Sobote, zato naj Ministrstvo za promet in zveze pokaže malo več volje in pripravljenosti za rešitev tega problema, ne pa da poskuša narediti razprtije med občinami, ko pravi, da naj se same dogovorijo, kateri odsek bo imel prednost, so komentirani župani po končanem sestanku z g. Šajno. Nobenega zagotovila nimajo, da bo ta prometnica za mednarodni tovorni promet v resnici kdaj obnovljena in da bodo dobili nov, varnejši most, zato zahtevajo podpis najodgovornejših za promet v Sloveniji. BERNARDA B. PEČEK brem. Motila jih je tudi postavka za literaturo, knjige in publikacije, med katerimi so različni slovarji, Atlas svetovne zgodovine, revija Mag. Sejnine pa za 13 odstotkov odstopajo od rebalansa, ki so ga sprejeli. Čeprav je marsikateri od svetnikov pričakoval ob tem konkretnem poročilu burno razpravo, le te na seji ni bilo. Zadovoljili so se namreč z županovo razlago o upravičenosti (pre)visoke porabe za občinske organe, katere je vprašal, ali mu bodo v prihodnje potem določili, koliko kilometrov lahko prevozi in koliko minut lahko telefonira. Mnogi so le po-tihem pripomnili, da bo razprava gotovo kasneje. Na seji so sprejeli tudi prvo fazo obravnave proračuna v višini 172 milijona 200 tisoč tolarjev. Investicijski del proračuna znaša 90 milijonov tolarjev, 82 milijonov pa bodo namenili za tekočo pora6o. Prednosti pri proračunu bodo imele investicije oziroma projekti, ki so iz preteklega obdobja in se nadaljujejo letos, ali pa je ostal projekt nerealiziran. Temeljna nalogaje razvoj komunalne infrastrukture - prometne, ceste občinskega in krajevnega ranga ter vodooskrba. Brez pripomb so sprejeli prvo fazo, dogovorili pa so se, da bodo še ta mesec pripravili izredni sestanek za usklajevanje posameznih postavk v proračunu in da bodo po vsej verjetnosti proračun sprejeli še ta mesec. Obravnavali so tudi zaključni račun za leto 1995, ugotovili so, da je 855 tisoč tolarjev presežka, vendar morajo poravnati še terjatve in neplačane račune, ki znašajo skupaj okrog 30 milijonov tolarjev. Predsednik sveta Franc Knaus je tudi povedal, da bi se morali odkrito vprašati in odgovoriti na vprašanje, ali je nova lokalna samouprava prinesla kakšne koristi in ali so svetniki upravičili svojo viogo. ANR S trga delovne sik Manjše povpraševanje Murskosoboška enota zaposlovanje je v svoji mesec maciji zapisala ugotovitev, januarju zbrali 378 potre P . vcih, toda od tega le dese pravnike. Delodajalci so K dvsem izkušene delavce m « selne brez strokovne izo poklica, ki jim ni bilo tre a ti pripravništva. Mesejp sanje povpraševanja P naši regiji je bilo tako ja" (an- kot sedemodstotno, ali skem letu skoraj 25-ods o Po delavcih so večin°®pOdar praševali delodajalci iz 8 Mi skih vrst in ti so bili pr P^. sprejeti na delo tudi ne v j3. nikov. Negospodarstvo J le$o nuarju ponudilo zapo jnješol; delavcem, predvsem s sko izobrazbo, na de v pripravljeni sprejeti le nike. . dnloče”^ ' Zaposlovanje za u:oča ob ostaja še naprej prev>a“ ' lika zaposlitve, vec vp3j« vseh ponujenih zap° dela, imela tudi značajsezo aarstva s° Delodajalci iz neg°sP n|ovic°P6 iskali nekaj manj ko P trebnih delavcev zarad stne zaposlitve, a *g plitev1!’ kot da nadomestnih P -eVati poznajo več. Eno je P^^ in drugo seveda ponu^ sko število novih zaP 39I nuarju je MP°slUeV5vX lavcev in 33 pripra y0poVP torej 424 ali več kot J ^vlj^ sevanja. Razkorak m mi potrebami in dej <^1^ lom zaposlenih je na [odajcif tega, ker so nekateri trebo po zaposlitvi n J j) P i Večina ali 351 dela ae]o d ■ pravnikov je ti v gospodarskih jskaici J pa so dobili*predv ® sredojesol slitve s poklicno afju s izobrazbo. delež zaposlitev tjni že približal osemdej-^, tkom. Prvič je kj $0 iskalcev zaposhtv*■ s0 vec nuarju dobili zapoleOih.® ma bili iz vrst nez' P jas ren pa je tudi P° murskosoboški en ■ poslovanje zaradi p dence brezposeln^ co iskalcev zapos ^j d njihovega seznama o b'- ur>čki en°a n s^’ Namurskosob i za zaposlovanje teInda ,(l|. Čanja z delodajac, i daj ne pogovarj $ tu j« ženji delodajalce > Rj se jjh dstavmki PodjLtj o vPfa interes ^odaj^ zaposlovanja. jejOvn°JJ' način seznanjajo jih i^ijtP1* dajo ter Pr°8r^v' akti^J okviru program govorih6 zaposlovanja- Sp jjavlj aktivnosti, ki J° du p*6 zaposlenih na Z efleii' in sicer, da še prašujejo. PodJ predaj kom so na srečanj ^1 J' Zoizove štipen . je delovanja je ta, zapos strokovna delav d J zavoda Cvetka Sf ihOve M dobijo glede n da i , ustrezne delavc^grai*0^ i*11» poslitve prek Pr JpOsn J’h uči violiJe deset- nekaj se paninianja tud?^0 Več pa Je framsko it Za saks°fon. "a klasi k j vu-Pouk zasnovan Azz> rock’At J3cuje.jo pa tudi Pa tna^ 'n druge zvrsti. t°10, ki je k(>tma!0 glasbeno PMica za o?1 nekakšna pri-81 Si Posluh ?ene Š°'e' Uri' f a^enimi iBra-eznan|j° se z AU 'Ce in t 8kaC-ami' 'Sraj° na J°občutekk Ze zS°daj do-i^’.s kateriritmiko i" <«-vključij0 v m‘se veliko laž-P1< nadaljni glasbeni SV0J odde- Č^rje feb^ucen^. Uč-'M^jo na ia-bene šole Zel ekniovanii|Z ldnih revijah in n!?' To M 111 C>eliv ^navadnega, l>iln' iasbenn "° dobre uči-MPr' "as dohZ1V13enie pa Je n0^dv0jnd°br.o razvito. ‘ raz^^lturno -Je bdo glasbe-Zglegdban°- PotZ1V1'*en3e zel° 4 Udrugiiv 3em so se po ’ ptuj) t /st (Maribor, tUdl Pri nas moč- Še vedno je največ zanimanja za klavir. ^Movina pouka glasbe Modm 6 osnove v našem ožjem 8e°8ostanske pevske šole ' sto'etja naprej oblikovale sam ■ 1 c,sterijancev Mcn^ v Kančevcih (Sv. Benedict), ciste čase L Aru-janzenistov v Selu in Domanj v0;aških godb VRaL 1a Zel° razvita tudi instrumentalna s - ■ redijče kr^g11’kl je bilo dolgo časa najmočneje zbirno ^8l kovici 16. stoletja se je s tem se urili v Petju yAnPv'’ k’ je delovala 50 let. bu0 tudj 'žrauje nskjh igrah #ludus tonalis«, POmeb" p J glasbene Kasneje, z Marijo Terezijo so s^ bile prej tauirečt'M6 razširile z državnimi predp - da je bd Otiral'*0 Verske. Pomembno za učite;lja j p pa s0 se Učite’iin kantOr V 19. stoletju so četudi na madžarskem v večjih centi . To -e zajel0 AMtJ Zasebne šole instrumentalnega P , -n drugi. 'o večje centre, kot so Beltinci, Lendava h?So oblikovali izvajalske skupi ’ ku]turna in PoUtign ” J^zširjene, z'ast's0 bde ^.rščino prevajali ?adhrsL druženja. Takrat so v prekmu ektnurske. 1 bolje sitresmi' za katere danes mislimo- zaseb- lol ^ih družin so se takrat hodih učit glasbe centre, kot sta Budimpešta m Dunaj. ulturna obzorja Konj zbor. V članku pa poudarja: »Glasbeno življenje v Murski Soboti se je tolikanj razmahnilo, toliko staršev želi otrokom ponuditi glasbeno šolo, toliko je glasbeno vnete mladine in odraslih ter tudi prav sposobnih glasbenikov in pevskih učiteljev, da je postala ustanovitev Glasbene matice upravičeno že splošna želja.« Po vojni pa je naredila takratna vojaška oblast na področju glasbenega šolstva krepko zarezo. Po vseh krajih so se začele ustanavljati glasbene šole. »To je bilo pozitivno, ker se je v nika Harija. Tretji ravnatelj je bil Franc Hajnšek, za njim Zdenka Novak, že 22 let pa je sedaj ravnatelj Ladislav Vb-• roš. Znana učitelja te šole sta bila med drugimi tudi Aleksander Vlaj in Ernest Lukač, Voroš pa je pohvalil tudi najmlajšo generacijo učiteljev. Število učencev je vedno raslo, tako da je bilo že v 60. letih '288 učencev. Prav takrat se je začela popularnost harmonike. Starejša generacija nad njo ni bila pretirano navdušena. Kar se je v 60. letih dogajalo s har- moniko, se je v 90. zgodilo s sintetizatorjem, kar je nov trend množične glasbene kulture. Harmonika je bila še inštrument, kjer se je bilo treba potruditi, sintetizator pa je preveč elek-tonski in avtomatski. Glasbenik pa pri njem postane pasiven. Zanimivo je tudi dogajanje s klavirjem. Na primer med vojnama je imelo vsako štirinajsto gospodinjstvo klavir, pri nas pa bi jih lahko takrat prešteli na prste. Danes imajo tudi pri nas številne družine pianino, na prste pa bi lahko prešteli tiste, ki jih odprejo. Ravatelj Ladislav Voroš je povedal, da pripavljajo tudi brošro o tej šoli, ki bo kmalu .izšla. Aleksandra Nana Rituper tem času tudi v Sloveniji ustanavljala gosta mreža glasbenih šol, ki seje do danes izpopolnila in je v primerjavi z evropskimi državami na visoki ravni,« je povedal Voroš. Tudi danes je po njegvoih besedah glasbeno šolstvo pri nas zelo dobro organizirano in smo prav na vrhu evropskih šol. Tudi financiranje je zelo ugodno, saj država financira 75 odstotkov, 10 odstotkov dajo občine, preostalo pa je šolnina in drugo. Soboška glasbena šola je začela neuradno delovati 1. marca 1946, uradno pa 26. marca istega leta. V začetku je bilo pet učiteljev in petdeset učencev. Prvi ravnatelj in učitelj je bil Ferdo Pirc, potem Danijel Grum (po letu in pol je zamenjal Pirca in je bil ravnatelj do leta 1959), drugi so bili še Josip Nadai, Vladimir Močan in Ana Rituper, hčerka evangeličanskega duhov- V petek, 12. aprila, je bil v dvorani glasbene šole Slavka Osterca v Ljutomeru-literarni večer in pogovor s pisateljem in nagrajencem Prešernovega sklada Vladom Žabotom. Pogovor s pisateljem je vodila Irena Štuhec, sodelovali pa so tudi učenci glasbene šole, dijaki Gimnazije Franca Miklošiča ter tamburaški orkester TD Razkrižje. Fotografija: Jure Zauneker kulturni koledar PRIREDITVE: MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v petek, 19. aprila, ob 14. uri kulturni program ob dnevu Romov in 10. obletnici KUD-a Pušča. Nastopili bodo folkloristi Kulturno-umetniškega društva Pušča ter recitatorji in tamburaši osnovne šole II Murska Sobota. Na ogled bo tudi slikovna razstava ob 10-letnem delovanju KUD-a Pušča. MURSKA SOBOTA: V nedeljo, 21. aprila, bo v graški dvorani ob 20. uri komedija Petra Turri-nija prosto po Goldoniju Krčmarica. Gostuje gledališče Ptuj. MURSKA SOBOTA: V torek, 23. aprila, bo v Galeriji Murska Sobota koncert učiteljskega ženskega pevskega zbora Osnovne šole III Murska Sobota in Moškega zbora Društva vinogradnikov Goričkega. MURSKA SOBOTA: V soboto, 20. aprila, bo v dvorani soboškega kina ob 13. uri revija mladinskih pevskih zborov s selektorskim ogledom mag. Iva Vrbančiča MURSKA SOBOTA: Od 24. do 26. aprila bo v soboški grajski dvorani področno srečanje mladinskih in odraslih gledaliških skupin, ki so bile izbrane na občinskih srečanjih severovzhodne Slovenije. GORNJA RADGONA: V petek, 19. aprila, bo ob 17. uri v avli OŠ revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Gornja Radgona, R adenci in Sv. Jurij. GORNJA RADGONA: V petek, 19. aprila, bo ob 20. uri v cerkvi sv. Petra nastop ruskega pevskega zbora Mihail Ivanovič Glinka iz St. Pe-tersburga. Ruski pevci se bodo predstavili s programom pravoslovne velikonočne liturgije. GORNJA RADGONA: V Kulturnem domu Gornja Radgona bo v sredo, 24. aprila, komedija F. X. Kroetza Moška stvar. Nastopata Maja Vidmar in Borut Veselko. Predstava se začne ob 20. uri. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI: V petek, 19. aprila, ob 19.uri, bo koncert Moškega pevskega zbora Sv. Jurij ob Ščavnci, ki bo nastopil tudi ob papeževem prihodu v Slovenijo. SPODNJA ŠČAVNICA: V nedeljo, 21. aprila, bo v domu občanov ob 14. uri koncert ženskega pevskega zbora Aktiva kmečkih žena pri KZ Gornja Radgona ob njihovi 20-letnici delovanja. Gost koncerta bo skupina Završki fantje od Svete Trojice. V petek, 11. aprila, je bila v galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru otvoritev fotografske razstave na temo »konj«. Svoje fotografije razstavljajo člani Fotokluba Antona Ažbeta iz Škofje Loke: Tončka Benedik, Joco Balant, Mojca Balant, Tina Balant, Boštjan Pleško, Uroš Zagožen, Aleksander Čufar, Peter Pokorn, Peter Pokorn ml. in Jure Nastran. Škofjeloški fotoklub, ki šteje blizu 50 članov, je najbolj znan po prirejanju bienalne fotografske razstave na temo KONJ, ki bo letos že četrtič, tokrat pod pokroviteljstvom mednarodne fotografske zveze FIAP. Konj je upodobljen na šestintridesetih fotografijah, in sicer: konj kot človekov služabnik, konj kot sredstvo za doseganje uspehov v športu, konj kot kiparski objekt, konj kot simbol neobrzdane divjine ... Čeprav fotografije ne izstopajo z uporabo posebnih fotografskih tehnik, so bili fotografi ob pravem trenutku na pravem mestu in je razstava vredna ogleda tako za ljubitelje konj kot fotografij. Seveda bi pričakovali, da se bo v prleški metropoli ob otvoritvi Fotografija: Jure Zauneker v muzeju zbralo precej ljubiteljev konj in kasaškega športa, saj ne nazadnje po slednjem Ljutomer tudi slovi. Seveda je tudi res, daje bil v Ljutomeru ustanovljen drugi najstarejši konjeniški klub v avstro-ogrski monarhiji. Toda v Ljutomeru ljudje očitno natančno ločijo med športom in kulturo. Tudi iz kasaškega kluba ni bilo nikogar, ker menda niso' imeli časa. Med petnajstimi obiskovalci, ki so se zbrali na otvoritvi razstave, sta bila ob dveh fotografih, oktetu pozavn glasbene šole (med njimi je bil tudi slovenski prvona-grajenec A. Karba), dveh članih škofjeloškega fotokluba, še ravnatelj muzeja .... kar ne nazadnje daje podobo ljutomerski kulturniški sceni. Po drugi strani pa vedno slišimo tarnanje nad tem, kako je Ljutomer brez kulturniške scene, kako politiki zapostavljajo kulturo - na žalost je bilo med obiskovalci teh največ. LJUTOMER: V petek. 19. aprila, se bo ob 19.30 v Domu kulture Ljutomer začel koncert Moškega pevskega zbora Ljutomer, ki je posvečen 15. obletnici delovanja. VERŽEJ: V soboto, 20. aprila, bo v kulturnem domu ob 20. uri proslava ob 30-letnici Turističnega društva Veržej. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane bo v petek. 19. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige Tudi to je slovensko Porabje, avtorice Valerije Pergar. GORNJI PETROVCI: V soboto, 20. aprila, bo v vašekem domu ob 20. uri srečanje s porabskimi Slovenci. Nastopila bo gledališka skupina Nin-drik indrik z Lainščakovo igrico Dva falata pa pou, ki jo je režiral Miki Roš. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Galerije Murska Sobota si lahko ogledate 4. razstavo likovnih del članov društva DLUPP. Razstava je na ogled do 5. maja. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane razstavlja svoja dela Geza Gibičar. Razstavo bodo zaprli 6. maja. LJUTOMER: V petek, 12. aprila, bo v galeriji Anteja Trstenjaka Ob 18. uri otvoritev razstave fotografij na temo Konji. Razstavo je pripravil Fotoklub Antona Ažbeta iz Škofje Loke, ogledate pa si jo lahko do 5. maja. LJUTOMER: V prenovljenih prostorih Mestne hiše je ponovno na ogled muzejska zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro, zunaj t delovnega časa in ob sobotah do 12. ure pa si je mogoče razstavo ogledati ob predhodni najavi. LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml., Vladimirja Potočnika st., Ignaca Premoše, Branka Borka, Andreja Opake in slikarja Milana Hramusa. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice je na ogled tematska razstava Stari denar ter stalna razstava likovnih del Anteja Trstenjaka. BANOVCI: V Termah Banovci razstavlja študent slikarstva Igor Banfi. LENDAVA: V soboto, 20. aprila, bo v Galeriji Lendava otvoritev pregledne razstave slik in risb Marjana Gumilarja iz obdobja 1986-1995. 12 vestnik,18. aprilalO^ a glasbeni sceni Boris Vodopivec: Potujoča skrinja (Panika Records 1995) Ena sama beseda lahko naredi razpoloženje Najnovejša »fora« pri izdajanju kompaktnih plošč je v zadnjem času CD-ROM, to je možnost, ko lahko glasbenik z multimedijsko pomočjo svojo glasbo opremi še z vizualno podobo. Enega od prvih je v Sloveniji izdal Boris Vodopivec. Potujoča skrinja je tudi njegov prvi projekt, s katerim se je predstavil javnosti. Po poklicu pa je učitelj ter vodi otroški pevski zbor in moški sekstet. Vodopivec je v celoti avtor, producentln izvajalec glasbe, sam je glasbo tudi opremil z umetniškimi fotografijami. Plošča pa je nekaj posebnega tudi zato, ker je na njej samo klavirska glasba, kakršnih na slovenskem trgu, še posebno avtorskih, res ne dobimo vsak dan. Čeprav sam pravi, da je njegovo ploščo potrebno zbrano poslušati, je njegova klavirska glasba primerna za sprostitev in meditiranje, ko si sam ali v družbi. tek nadčasovnosti. Vendar ni rečeno, da si mora poslušalec to tako razlagati. Poslušalca ne morem in niti ne smem tako omejevati. Pomen dajem predvsem intuiciji, ker sta dva medija, atmosfe- Kakšen pomen pa imai^1 vizualna podoba glasbe? le velika prednost. Fotografija ti prikaže razpoloženje in Pn njej ni takih šokov kot pri videospotih. Glasba pa prevladuje na P0-srečen način. Dandanes pa sipine posnamejo videospot. P^ pričan sem, da je glasbi potrebno dajati večji poudarekJA^' Jazz & Blues Ponovna združitev skupine Weather Report Klaviaturist Joe Zawinul in saksafonist Wayne Shorter sta se kot bistvena člana skupine Weather Report odločila za ponovno združitev te zasedbe, ki velja za eno boljših v glasbeni zvrsti jazz-rock. Od skupine Weather Report, tako zatrjujeta oba člana, lahko kmalu pričakujemo nov album s popolnoma novo, svežo in moderno glasbo ter turnejo, ki bo v letu 1997. Skupina Weather Report je delovala v letih od 1970 do 1985 in v tem času izdala kar nekaj plošč z zelo prepričljivo vsebino, kot sta na primer plošči Weather Report in Blue Market, največji ‘skok v komercialnem smislu pa so naredili z odličnim albumom iz leta • 1977 Heavy VVeather z dve- ma velikima hitoma Birdland in pa čudovito balado A Remark You Made. Zasedba se je v času delovanja zelo spreminjala. Poleg Joa in Wayna, ki sta bila temeljna in stalna člana skupine, so se v njej pojavljali še Jaco Pastorius, Miroslav Vitous, Airto Moriera, Alex Acuna in drugi. Za zasedbo je bilo značilno, da je bila vedno zelo internacionalna, saj so njeni člani prihajali iz tato različnih dežal, kot so Avstrija, Amerika, Češka, Brazilija in Peru. Po razpadu skupine Weather Report sta se Joe in Wayne odločila za nadaljevanje glasbene poti, vendar vsak po svoje. Joe je ustanovil svojo skupino Joe Zawinul Syndicate in z njo izdal kar nekaj plošč. Zadnja od njih se imenuje My People (Island Records), sodelujejo pa glasbeniki, kot so Shorter, Carlos Santana, Salif Keita in Paco Sery. Konec marca pa bo izšel njegov najnovejši album in obenem prvi album s klasično glasbo z naslovom Stories Of The Dunabe. Tudi Wayne Shorter je po razpadu skupine Weather Report zbral svojo zasedbo in ustvarjal svojo glasbo z različnim uspehom. Izdal je kar nekaj plošč, zadnja je izšla pred kratkim in se imenuje High Life (Verve). Na njej se Wayne predstavlja z zelo obširno zasedbo in glasbo, ki zelo spominja na tisto, ki jo je Wayne včasih ustvarjal s skupino Weather Report. Seveda zveni precej bolj moderno in primerno današnjemu času, tako da si verjetno lahko približno predstavljamo, kakšna bo nova glasba skupine Weather Report. Glasbenika, ki sta svoje sodelovanje v novih Weather Report že potrdila, sta Paco Sery in Alex Acuna. Glede na to, da smo skupino Weather Report pri nas kar nekajkrat slišali, lahko upravičeno pričakujemo, da se bo v novi preobleki pri nas predstavila tudi v letu 1997. Ena od skladb na kompaktni plošči je Kleo in njen nastanek je prav zanimiv. Kleo je nekakšna improvizacija, dvogovor med mano in ptico. Tega ptiča, indijskega kosa, ki je nekoliko večji od našega kosa in ima oranžne uhane, so kupili moji starši pred 12 leti v Italiji. Naučil se je govoriti in je znal celo sestavljati stavke. Bilje pravi jazzist. Z njim sem tudi komuniciral, jaz sem živižgal, on pa mi je odgovoril, ali pa je on žvižgal, jaz pa sem mu odgovarjal s pomočjo klavirja. Tak dialog je posnet tudi na tej plošči. Žal pa je kmalu po tem, ko smo posneli skladbo, Kleo, tako mu je bilo ime, umrl. Kolikor vem, ustvarjaš tudi zborovsko glasbo. Da, imam sekstet, vodim pa tudi mladinski pevski zbor. Sek- Razmišljam samo o vokalu brez besedila. Besedilo me ne zanima, ampak samo zvok, fonetika. Mene prevzame samo ena beseda, ki mi pove, kakšna je celotna atmosfera. Na primer beseda sneg - samo s to besedo lahko s pomočjo različnih zvočnih sredstev ponazoriš celotno razpoloženje. Beseda ima lahko takšen pomen, da se vse drugo zanemarja. ■ Kakšni so vplivi na tvojo glasbo? Skladbe so formalno jasno oblikovane, zelo jasne. Opazen je vpliv jazza, rocka in drugih zvrsti. Tematika skladb pa se prenaša, iz vsake skladbe je vzet kakšen delček. Imajo tvoje skladbe kakšno zgodbo? Zgodba je zelo osebna. Je dvogovor med fotografijami in glasbo. Jaz pri tem dobim obču- Pred kratkim se je javnosti z novo ploščo predstavil tudi pianist in klaviaturist Herbie Hancock. Za založbo Verve je posnel ploščo z naslovom New Standard. Značilnost te plošče je, da na njej Herbie preigrava priredbe skladb, ki so jih napisali glasbeniki, ki ne sodijo ravno v jazzovski krog. Med avtorji se pojavljajo Don Henley, Peter Gabriel, Stevie Wonder, Sade, Simon & Garfunkel, John Lennon in Paul McCartney, Prince in celo Kurt Cobain. Pri izvedbi teh priredb, ki seveda zvenijo zelo jazzy in simpatično, so Herbiu pomagali saksafonist Michael Brecker, kitarist John Scofield, basist Dave Holland, bobnar Jack DeJohnette in tolkalist Don Alias. Za vse ljubitelje Her-bia Hancocka pa bo verjetno zelo razveseljiva novica, da ga bo mogoče slišati v živo, in to 20. 4. 1996 ob 20.00 v dvorani Or-feum v bližnjem Gradcu. Herbie se bo predstavil s svojim akustičnim triom. ra pa je na obeh zelo podobna. Ko si posnel ploščo s klavirsko glasbo, si verjetno razmišljal o svoji ciljni publiki! Prav gotovo. Že zdavnaj sem si zadal, da če bom kdaj kaj naredil, s tem ne bom poneumljal ljudi. Nimam pa tudi komercialnih namenov. Vse ta glasba in celoten izdelek je potreba mojega izraza. Najstniki gotovo ne bodo poslušalci te glasbe. To je za tiste, ki želijo ven, ki se želijo sprostiti... V zadnjem času se veliko govori o bioglasbi! Kakšen je tvoj odnos do nje? Dobra je. Sam imam pozitiven odnos do tega, vendar mene še vedno zanima samo zvok, z elektronskimi in naravnimi inštrumenti. Kljub vsemu pa sem za inštrumente, za elektronsko glasbo in elektronske inštrumente. Pomembno mi je, da si sposoben neko idejo zvočno realizirati. vadi pa se zgodi, oa'J lil alizacija močnejša o vajeP°' dobra vizualna pre s goj za uspeh Zanimivi so tudi. jih skladb: Jeh, Povezani so s f Lne. ker so tako podnaslov'i tografije so Pos"ete takšna stJ zato so tako mehke glasba in zvok. sej Sl°v.e Snemal sem jih niji, eno pa celo v Radgone. A^ AUDIO 69000 Murskai* Slomškoma fAk5. TELEFON^ 069/32 4 V dvorani Orfeum se v Gradcu začenja mini jazz festival, ki se imenuje Yamaha Graz Meeting 1996. Vsak večer bosta dva koncerta: 23. aprila 1996 ob 19.30 Tania Maria Quartett ter Adam Holzmann Quintett, 24. aprila 1996 ob 19.30 Ajden Esen Trio ter Barbara Dennerlein Quartett, 25. aprila 1996 ob 19.30 Ma-rillyn Crispell Trio ter Cecil Taylor Solo, 26. aprila 1996 ob 19.30 Friz Pauer Trio ter Sir Roland Hanna Trio. Iztok R. stet sestavljajo moški, ki pojejo ljudske pesmi in umetne pesmi naših in tujih skladateljev. Sekstet deluje v Gorenji vasi blizu Škofje Loke, otroški ali mladinski zbor pa v Ribnici na Dolenjskem. Za oboje sem napisal tudi nekaj avtorskih skladb. Kolikor mi čas dopušča, in časa mi ved-no zmanjkuje, se ukvarjam s svojim novim projektom. Tudi moj naslednji projekt bo z instrumentalno glasbo, kjer bo sodeloval pihalni oktet. Vključil pa bom tudi harfo, ki je tako lirično mehak inštrument. Ali morda razmišljaš tudi o vokalu? V ponedeljek, 22. aprila, bodo na Trgu zmage v Murski Soboti v okviru prireditev ob dnevu Zemlje nastopili tudi Orleki. Gotovo ena najbolj zanimivih slovenskih skupin, ki je pred časi izdala komapktno ploščo Adijo knapi. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T 1. WONDERWALL - Oasis 2. HEAVEN FOR EVERYONE - Oueen 3. LOVER BE THY NAME - Haddaway 4. SHAKALAKA - Sweetbox Novice od tu... V soboto, 20. aprila, bodo v Celju odprli mednarodni glasbeni sejem, ki je letos tretji po vrsti in je vsako leto pestrejši. Letos bo 15 8 razstavljalcev predstavilo glasbeno industrijo od kaset do najmodernejše tehnologije. V posameznih halah se bodo predstavili tudi glasbeniki, založbe, radijske in televizijske hiše, podelili bodo zlateTreteline in še marsikaj. Naša Regina se že dobro pripravlja na nastop na Evrovizijo. Še vedno pa je v pripravah njena obleka za nastop, ki jo bo sešila Mura, kajti Regina je vsak dan bolj okrogla. To pa že dolgo ni več skrivnost, saj Kogojevi septembra pričakujejo mladega glasbenika ali -ico, morda pa kakšen duet ali celo trio. Obiskala jih je že snemalna ekipa iz Osla, ki je bila nad njeno skladbo zelo na-vdušnena. ... in tam No, spet je zajadral na glasbene lestvice s skladbo L’ombeco del mondo italijanski rapper Jo-vanotti. Tokrat seje pojavil z drugačnim imidžem, in sicer je svojo znamenito črno kapico zamenjal s skoraj rastafarijansko frizuro. Ali pa se je odločil, da se ne bo več česal? Na glasbeni sceni so se pojavili novi pevci iz klana Jacksonovih. Skupino 3T sestavljajo namreč nečaki Michaela Jacksona, ki tudi snemajo pri njegovi založbi. Najmlajši Jacksoni imajo tako na ste-žaj odprta vrata do uspeha, še posebno, ker jim stoji ob strani stric Michael, ki jim ve veliko povedati o življenju, ki so si ga izbrali. V dvorani v Kobjeglavi (v bližini Štanjela med Ajdovščino in Sežano) bo v petek, 26. aprila, nastopila radikalno metalna skupina Napalm Death. 5. ONE BY ONE - Cher . . 6. WHERE THE WILD ROSES GROW - Nick Cave & K. Minogu 7. ENDORPHINMACHINE - Symbol (Prince) PREDLOGI: DO WHAT YOU DO - Tina Turner MIS-SHAPES - Pulp WE’VE GOT IT GOIN' ON - Backstreet Boys LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. DAN NAJLEPŠIH SANJ - Regina 2. MED ISKRENIMI LJUDMI - Majda Sepe 3. KAJ JAZ VEM - Be radio 4. SAMA - Marta Zore 5. UKRADEM TE - Deja Mušič 6. Tl IN JST - Sanja Mlinar 7. VDOVE KOLONIJE - Orlek PREDLOGI: SEN KRESNE NOČI - Vagabundi ENA, DVA, TRI - Don Juan DAJ Ml SANJE - Simona Vodopivec as Z MURSKO-MORSKA LESTVICA 1. Maja Blagdan - Ja vjerujem u te 2. Minea - Mrvica 3. Dani Maršan - Zbogom, ljubavi 4. Boris Novkovič - U dobru i zlu 5. DOris Dryagovič in Mladen Bodalec - Bakije ivanjske Predlog: Meri Cetinič - Samo simpatija GLASUJEM ZA:____________________________________ _ w LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON 1. Tl DOMAČA HIŠA - Ambicija 2. PRIDI NA KAVO - Ans. Marjana Hercega 3. RANJENO SRCE - Štajerskih 7 4. BLAGOR TISTI - Slapovi 5. ZA PLEŠ - Vagabundi 6. JUTRI BOM NEVESTA - Ans. Dan in noč 7. KOLIKOR SPREJMEŠ LJUBEZNI - Ans. Jožeta Burnika PREDLOGI: MOLIL ZATE BOM - Alfi Nipič in njegovi muzikanti ZDRAVICA - Stoparji POTEPUH - Ans. Lojzeta Slaka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 25. aprila 1996, na lestvi8’ Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glaso - Kupon št. 16 Glasujem za skladbo: ‘tuja: _ ‘domača: ‘narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: aprila 1996 'dsevi mladosti na velikem tekmovanju Šah igram z bratom Vladimirjem, včasih pa tudi z atijem. Z bratom sva se udeležila pomurskega regijskega tekmovanja za Posameznike, na katerem sem zasedla 4. mesto. Bila sem zelo vesela, saj sta bili moji nasprotni-c' znani šahistki Maukova in Tompova. Nekega dne pa mi je'ati pove-tol, da se bom udeležila tudi državnega prvenstva v Mariboru, “'lasem zelo presenečena in tega sploh nisem mogla dojeti. Razmi- zrasem Ko zrasem, bom natakarica. Nosila bom pijačo vsem, ki si “odo kaj zaželeli. Stregla bom tol vse vrste jedi in razne slašči-ce' Nakakarica mora biti vedno Pnjazna do gostov. Ta poklic mi 1® zelo všeč, ker vedno delaš med Jtorni. Delala bom v restavraciji to hotelu. LEJA mir, 1. b, OŠ Radenci ^eZ§oda pri malici S'ratoega godilo nekaj Mitja je Kri- \ Mi smo — \ Mi smo vojska orlovska. \ ponoči nam se spat ne da. \ ko na avtomate spila”10, \ dan izgubimo. \ Na smučišču smučam”. \ noge si teremo. \ ko mako malcamo. \ «stopopackamo. \ Kusih se skregamo, \ War se pobotamo. \ Vstopnicah skačemo tak”. \ to že pokajo! \ ' trgovino hodimo, \ c>sto vse pokupimo. \ ' gore hodimo zato, \ to štampiljke dobimo. \ ko v dnevnik pišemo, . 'tono vse počačkamo. Gorah nam je lepo, kwv našem domu smo! (Oeačkali in peli na oV°' planinskem taboru ^MabWoT.. Tilen ® Tomi E., učenci OS Radgona (stano-orlovske sobe). O-K..SEF .' Jf STA &TO&S .'V KHe OSMA SAM VG&JSC/ Kuibiia,.. šljala sem, kako poteka takšno tekmovanje. Zbrali smo se v Dijaškem domu Drava. Bilo nas je veliko igralcev šaha, med katerimi sem poznala Nedo in Ines. Razdelili so nas po sobah. V njih so bile tri postelje, velika miza s tremi stoli in tridelna omara. Zraven je bila kopalnica. Tako sem spoznala, v kakšnih prostorih živijo dijaki. S sobo sem bila zadovoljna. Nato smo se zbrali v veliki telovadnici, kjer so nas čakale mize s šahi. Na Moja pravljica Zajčki so imeli zimski športni dan. Zbrali so se na velikem hribu. S sabo so imeli sanke in smuči, le zajček Piki je bil brez vsega. Bil je zelo žalosten. Odšel je k teti lisici in jo prosil smuči. Ona mu je rekla, da mu jih poso- Ko si mlad, je pred teboj odprt ves svet. stjanu po glavi razlil kavo. Na glavi je imel pravo poplavo. To pa še ni vse. Po nezgodi mu je obrisal glavo z umazano krpo. Po tem dogodku sta se skoraj stepla. Kristjana smo pomirili in mu rekli, da ga ni namerno polil. Mitjo pa smo opozorili, naj drugič bolj pazi. Nazadnje sta si segla v roke in Mitja se je opravičil. TADEJ BUZETI, 4. a OŠ Bakovci LEK) Barvali smo pirhe 7 bratom sva komaj dočakala barvanje pirhov. Barvali smo jih zvečer na velikonočni petek. Mama je skuhala jajca, jaz sem pokrila mizo s časopisnim papirjem, očka pa je pripravil lončke z rdečo, vijolično in modro barvo. Kuhano jajce smo vsako posebej namočili v lonček z barvo. Ko so se posušila, sva jih midva z bratom okrasila z nalepkami. Nazadnje smo jajca namazali s slanino, da so se bolj svetila. Nekaj pa smo jih pobarvali tudi drugače. Zavili smo jih v časopisni barvni papir, nato pa smo jih ovili še v gazo. Potem smo jih dali nazaj v lonec. Ko smo jih odvili, so bila lepo pisana. V soboto zjutraj sva se tako najedla pirhov, da bi skoraj počila. Nekaj sva jih nesla prijateljem in sosedom. Tudi midva sva jih do- bila mnogo. KATARINA MIR, 2. b, OŠ Tišina Mlad človek mora sanjati & PCKUAEA panoju je visel razpored igranja. Vedno bolj me je postajalo strah, saj sem bila prvič na tako velikem tekmovanju. Na seznamu mojih nasprotnic sem videla, da imajo že skoraj vse kategorije. Sedla sem k mizi in čakala, da bo nasprotnica prinesla uro. Na mizah smo imele tudi listke, na katere je bilo treba napisati ime in priimek obeh tekmovalk ter njene in moje poteze. Vedno bolj me je bilo strah ... in končno ... igra se je začela. Vsak igralec je imel 2 uri časa. Komur je padla zastavica in je imel čez 41 potez, je dobil še pol di, če ji v gozdu nabere drva. Zajček jo je ubogal. Ko seje vrnil iz gozda, je bila lisičina hiška zaklenjena. Zajček je ugotovil, da ga je lisica prevarala. TANJA ŠALAMON, 2. b, OŠ Cankova Pomlad Ana in Anja sta šli na travo in zagledali rože. Potem sta si spletli venčke. Zagledali sta tudi polža. On se je plazil, plazil ... LEJA ERŽEN, 1. a, OŠ Grad Nekaj prvoaprilskih (Lahko bi bilo tudi res) - Včeraj sem šla v gozd in videla, kako rastejo gobe. (Tadeja Istenič) - Bila sem na Luni in se lepo imela. (Simona Srt) - Aprila je čez Apače plula ladja. (Petra Lorbek) - Hiša je letela po zraku in ob njej ljudje. (Simona Vinkovič) - Ljudje so hodili po rokah, živali so govorile, vsi roboti so jedli in pili olje ter živeli brez skrbi. - Ponoči smo se odpravili na pokopališče. Tam smo videli Gašperja. Zelo smo se ustrašili in zbežali v reko Mintamanta. In danes živimo kot strašni duhovi. (Tina Koler), Člani dopisniškega krožka, OŠ Apače 11 ure časa za igranje. Ves čas sem vneto razmišljala in iskala najboljše poteze. V telovadnici je bilo zelo tiho, mentorji pa so se lahko ‘samo sprehajali med igralci. Vsak igralec je odigral 9 partij. Osvojila sem 3,5 točke in se v kagoriji od 12. do 14. leta uvrstila na 27. mesto med 35 tekmovalkami. To so bili naporni, obenem pa tudi veseli trenutki. Spoznala in fotografirala sem se tudi s svetovno prvakinjo Madžarko Judith Kiss. SANJA SMREKAR, 6. raz. OŠ Mala Nedelja. Konj - moja najljubša žival Moja najljubša žival je konj. Oče mi gaje kupil za rojstni dan. Ime mu je Legra. Je črne barve. Vsak dan mu dajem seno in čistim hlev. Najbolj je vesel, ko mu prinesem jabolko. Začela sem ga že tudi jahati. Zelo ga imam rada. MIHAELA REITER, 2. a OŠ Cankova TA HM &r/\ PtAtV iC6Asro. \ Ce se 30 ftmh-ahfh ata ' CtL 7O£ ODHETI ZA JAVAMET, BO S TEK ZASU/i/L LEHE Ekološko osveščanje na OS Bakovci Na osemletki v Bakovcih so pripravili ob koncu marca tridnevni vseslovenski seminar z naslovom Ekološko osveščanje, kije bil razpisan v Katalogu strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev v Republiki Sloveniji za letos. Namenjen je bil vsem v šolah, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo naravo, kako jo bomo ohranili našim potomcem ter kakšno kakovostno življenje bomo imeli mi in zanamci. Seminarja se je udeležilo 33 slušateljev - vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev - iz različnih krajev v Sloveniji, na njem pa so obrav- Letos je bilo na prvi spomladanski dan prečudovito vreme. Po vrnitvi iz šole sem sedela pred oknom in se zazrla nekam v daljavo ter sanjala. Bila sem stara že 24 let in uspešno sem končala študij na pedagoški fakulteti - likovna smer. Po počitnicah sem bila sprejeta v začasno službo na osnovni šoli. Ob prijetnem delu z učenci pri ustvarjanju pa sem v svojem prostem času slikala rute. Občasno sem prirejala razstave in potova- Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNI1GA M. Sobota) Najprej odgovor na vprašanje št. 30: Zvezde stalnice se ločijo od premičnic (če jih opazujemo s prostim očesom) po tem, da stalnice utripajo in ostajajo na istem mestu, premičnice (planeti) pa ponavadi svetijo mirno in od noči do noči očitno spreminjajo svoj položaj. Naš nagrajenec pa je tokrat ANTON BENKO iz Gajševec. Čestitamo! KUPON št. 32- ALI VESTE? Ali veste, kaj je regata? Odgovore pričakujemo najkasneje do 24. aprila. navali teme, kot so kakovost slovenskih voda, alternativni viri energije, klimatske spremembe v Sloveniji, recikliranje odpadkov, vplivi pesticidov na zdravje ljudi idr. Na predlog SEG-a in Zavoda za šolstvo se bo najverjetneje naslednje leto začela slovenska akcija za EKO-ŠOLO. METKA BEHEK kije imela pri izvedbi tega seminarja eno od osrednjih vlog, je mnenja, da bi se moral takšnega ali podobnega seminarja udeležiti vsak pedagoški delavec. Udeleženci bodo izdelali tudi seminarske naloge s tega področja in si na ta način pridobili tudi točke za napredovanje. la po Sloveniji. Po nekaj mesecih sem dobila stalno zaposlitev in moje veselje so bili le učenci. Na predmetni stopnji smo dajali prednost slikanju in kiparstvu, na razredni stopnji pa smo se učili osnov risanja in slikanja. Moje življenje je postalo zelo pestro in prijetno. Iz teh prijetnih misli pa me je naenkrat zbudila mama, ki me je poklicala, naj pridem h kosilu. METODA KURNIK, 7. d OŠ Gornja Radgona PISMA, MNENJA^ STALIŠČA... Še enkrat »Nič kaj lepe iz Ribiške družine Lendava« V Vestniku 7. marca 1996 v rubriki Pisma, mnenja, stališča je bilo pod gornjim naslovom objavljeno pismo F. Nemca. V zvezi s pismom dajem takle odgovor: V pismu so nekatere navedbe neresnične. Zaradi teh se bom, ker so grdo obrekovanje, obrnil na sodišče. Nekatere navedbe so bile tendenciozne, tako da me tudi te obrekujejo, torej ne informirajo članstva, kot to navaja Nemec. Podrobno poročilo o tem sem podal na seji predsedstva RD in ga bom dal na zborih delegatskih enot, ki bodo v mesecu marcu. Tako možnost informiranja članstva je imel tudi Nemec. Zakaj je izbral to pot in tak način, mi ni jasno. Morda je vzrok najin prepir ob Bukovniškem jezeru, ko je lovil z dvema ribiškima priboroma na eno ribolovno dovolilnico, zalotili so ga namreč čuvaji. Morda pa je vzrok to, ker ga nisem podprl v zahtevi, da bo pripravljen opravljati blagajniške posle tudi v prihodnje za nagrado štirih povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v Sloveniji. Toliko na pismo. Izjavljam pa, da si z njim ne bom dopisoval po časopisu. On dobro ve, kje so možnosti za razreševanje ribiških zadev. Če pa želi kaj z mano zasebno, se lahko pogovoriva, ne stanujeva daleč drug od drugega. Štefan Hari »Nekaj cenega proti hrupu« Vsaka protihrupna ograja predstavlja tujek v prostoru, zato je najlepše, če je ni potrebno postavljati oziroma se predvidi drugačen način varovanja z nasipi in avtohtonimi rastlinami. V primeru Dolge vasi to ni bilo mogoče, ker so stanovanjske hiše tik ob cestišču. . Stanovalci niso dovolili posega v zasebna zemljišča, da bi dovozno pot za protihrupno ograjo prestavili in tako pridobili prostor ob ograji za zasaditev grmičevja, ki bi zakrilo neprijazno zadnjo stran ograje. Z zgraditvijo protihrupne ograje in za njo dovozne poti do hiš so se stanovalci strinjali, kar so potrdili s svojimi podpisi, ki so jih dali županu Občine Lendava že pred načrtovanjem. Še pred začetkom gradnje sta Direkcija Republike Slovenije za ceste in Družba za državne ceste krajanom predlagali, da jim na skupnem sestanku predstavita program in potek del ter tehnične rešitve, kar so zavrnili. V času izvajanja del pa so le-ta ustavili in izbranemu izvajalcu onemogočili nadaljevanje. Za izvedbo ograje so bile izbrane absorbcijske plošče sistema Ve-lox, katerih tehnične značilnosti so znane in atestirane. Postavljene so tudi ob mnogih avtocestah v sosednjih državah! Ponovne meritve hrupa bodo opravljene takoj, ko bodo ta dopuščale vremenske razmere. Takrat bo tudi preverjen učinek postavitve ograje, zato očitek, da je ograja še najmanj protihrupna, ni umesten. Strinjamo pa se, da je zadnjo stran ograje potrebno dodatno pobarvati ali poslikati oziroma po možnosti zasaditi grmičevje, kar bo po izvršenih meritvah tudi opravljeno. Ministrstvo za promet in zveze Direkcija Republike Slovenije za ceste Služba za odnose z javnostmi Osem kngel reformatorja Težko je odgovarjati na primitivizme, ne da bi jih v odgovoru sam uporabljal, vendar mislim, da je to vseeno mogoče. Vzrok mojega pisanja je članek Osem kangel reformatorjeve vode izpod peresa g. Smeja, za podlago katerega bi naj rabila recenzija neke knjige, objavljene v neimenovani številki revije Der Spiegel. Osebno se ne bi spuščal v ocenjevanje Luthrovih zdravstvenih težav, kajti neizpodbitno dejstvo je, da jih je Luther kot človek, kakršni smo vsi, imel. Zasmehovanje ljudi, posebno pa bolnih, mi je pač tuje. Vsakega človeka z vsaj malo dostojanstva pa mora tak vulgaren način opisovanja zdravstvenih težav pokojnika motiti, kot protestanta pa me žali in na določen način tudi prizadene. Samoumevno se mi zdi, da sta tako avtor članka kot uredništvo časopisa dolžna opravičilo. Še posebej neprimerno in žaljivo je namigovanje g. Smeja (po njegovih besedah se pisec knjige ni spuščal v tako ocenjevanje), da je celotna reformacija posledica Luthrovih zdravstvenih težav. Označitev reformacije za posledico bolezni ali pa celo kakih dvobojev se mi zdi nediskutabilna, nezrela in žaljiva. O Luthru je bilo napisanih na stotine knjig, a nobena ni bila omenjena na straneh vašega cenjenega tednika. Mogoče ni odveč vprašanje, zakaj ravno sedaj. Pa menda ne zaradi bučno napovedovanega obiska v maju? Benjamin Jošar Železnica čez Goričko - odločno »ne« Znanstveni kolokvij na temo upravljenje v prometu, Javne tribune političnih strank, okrogle mize in strokovne diskusije domačih ekspertov na temo o dolgoročnem razvoju Prekmurja in Goričkega, še posebej pa gradnji železnice, so tudi krajanom Krajevne skupnosti Gornji Petrovci kmalu osvetlili obzorje. Temeljna in prepoznavna ugotovitev krajanov KS Gornji Petrovci je spoznanje, da ima prioriteto nacionalni interes države, ki ne bo deljiv z lokalno samoupravo in interesi tu živečega prebivalstva. Po skromno razpoložljivih podatkih iz idejnih projektov in druge dokumentacije je predvidena gradnja železniške proge tudi po teritorialnem območju KS Gornji Petrovci v Občini Gornji Petrovci. Iz dokumentacije je lahko razbrati, da bo železnica za tu živeče prebivalce predstavljala vsakodnevno oviro s hrupom in z veliko hitrostjo drvečih vlakovnih kompozicij tranzitnega prometa in povečanim pretokom kombiniranih prevozov. Železniška povezava, ki jo načrtuje pristojno državno ministrstvo preko naše pokrajine, prebivalcem krajevne skupnosti in občine ne bo prinesla nobenih bonitet. Grobo bo posegla v sedaj ustaljen miren bioritem življenja tukaj živečih prebivalcev. Morebitna gradnja železnice bo v naš prostor in okolje zarezala rane sedanjim in prihodnjim generacijam, ki jih čas tako kmalu ne bo uspel zaceliti. Grob poseg v mirno in neokrnjeno naravo bo še dodatno razdelil našo lepo ozko dolino. Precej povečan hrup, talne vibracije in izpušne emisije dima, plinov in saj bodo dodatno onesnažili do sedaj dokaj čisto okolje. Z ureditvijo železniškega prometnega režima bodo nastale velike .ovire na novourejenih povezavah in dohodih prebivalcev do kmetijskih in drugih površin. Zaradi zgolj tranzitnega pomena bo železnica odvračala še tiste migracijske tokove ljudi in njih odločitev po stalnem bivališču v tem prostoru, to pa pomeni, da se bo demografska ogroženost KS v ter prelepi in mirni dolini še bolj stopnjeva-la\ Že pred leti zložena obdelovalna zemljišča bodo posegi v prostor ponovno delili na manjše parcele, lastnike pa življenjsko osiromašili. Ob potrebnih novih površinah za nove dovozne ceste in poti se bodo zmanjšale obdelovalne površine, nadomestnih pa ne bo mogoče poiskati. Nekaterim se bodo rušile tudi hiše, ki so si jih z odrekanjem in trdim delom težko zgradili. Izrazitemu posegu v ta geografski prostor prebivalci KS odločno nasprotujemo, saj nam ne omogoča mirnega in mehkejšega skladnega razvoja. Javno mnenje prebivalstva, živečega na relaciji od Puconec do Hodoša, ni naklonjeno nekaterim opcijam in famam političnih strank in lokalnih veljakov. Mnenja smo, da nimajo interesa »zavarovati« svojega prebivalstva, vidijo pa priložnost, kako prek tega projekta vnovčiti čim več predvolilnih točk. Namen v tej KS živečih prebivalcev je kristalno iskren, čist in dolgoročno naravnan za generacije, ki bodo prišle za nami. Menimo, da smo v tem pismu nanizali dovolj trdnih stališč in argumentov tudi drugim ob tej trasi. Dobronamerno jih opozarjamo, da se ne pustijo zapeljati nekaterim »posladkanim« megalomanskim obljubam. Razumne in enakomisleče pozivamo, da združeni in povezani odločno nastopimo »PROTI« gradnji predvidene železniške proge čez naše zeleno Goričko. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI GORNJI PETROVCI Resnica ima več obrazov Nekaj razmišljanj in vprašanj k vsebini knjige mag. Mirana Pu-conja »K vrednotenju identitete panonske kmetije - temelji preživljanja na Cvenu« in k poglavju Šola kot akter socialistične preobrazbe zadružništva (stran 250 in delno 251). Del vsebine te knjige se v podlistku v nadaljevanjih objavlja, tudi v Vestniku pod naslovom Komunistična politika in njene posledice. Knjiga je nastala po vsebini naloge za pridobitev avtorjevega magisterija. Ni moj namen kritizirati ali ocenjevati vsebine cele knjige, ker zato nisem pristojna, ne morem pa mimo navedb v knjigi, ki ocenjujejo in predstavljajo vlogo šole na Cvenu v tistih časih po vojni pri otrocih, ki so bili vključno do 4. razreda stari komaj H let (na: prej pa so se šolali v Ljutomeru). To pa je navedeno v poglavju Sola kot akter socialistične preobrazbe zadružništva. 23 let sem delala in učila na Cvenu, saj sem bila tja nameščena v letu 1952, ki je najbližje tistim dogodkom, opisanim v knjigi. Bila sem kar nekaj let upraviteljica te šole in pozneje pedagoški vodja, ko smo postali podružnična šola, delala sem na vasi z ljudmi, jih spoz-t navala in spoznala, predvsem pa poznala delo in vlogo te šole in nikoli bila članica ZK, če je to za koga pomembno. Do otrok smo se obnašali tolerantno in ni bilo pomembno, iz kakšnih razmer so izhajali otroci in kakšnega prepričanja so bili njihovi starši. Smo pa zahtevali določen red. Avtor ocenjuje štirirazredno osnovno šolo po vojni in njeno vlogo pri takratnem ustanavljanju zadrug, poslužuje se podatkov infor-mantke Katice Krajnc - Sever in dogodka, ki se je zgodil v 2. razre du pri učiteljici Vidi Rajh (vsa imena so v k. •uvedena). Ne bom ponavljala dogodka, ki je opisan* kfi)igi in tudi v podlistku, kjer si vse to lahko vsakdo prebere. Moja razmišljanja, predvsem pa vprašanja avtorju (knjiga je izšla v 400 izvodih) v zvezi z na: . pisanim dogodkom se nanašajo na oceno šole in so naslednja: Ali ni ta ocena šole in učiteljev napisana nekoliko tendenciozno? Kakšno sliko ali mnenje pq, sLlaliko ustya.ri mladi rod o tej takrat štirirazredni osnovni šoli? Kddj se špoštotaniravtof nehajo »tista leta« in preneha tvoja ocena, o deformiranih učiteljih, o udbovsko zasliševalnih metodah, 6 degradaciji otrokove psebnosti, kar vše primerjaš z ravnijo kazensko-poprttvnega zavoda?,Ali niso to le nekoliko preostre, da ne rečem naravnost težke in žaljive trditve? Od kod jemlješ toliko poguma in svoje prepričanje, da je tvoja ocena dogajanja v šolipašteiid,'resnična in objektivna? Preteklo je že nad 4-5 let od začetka 'ustanav^m^ ^drug in v tistih letih si se komaj rodil. Ni v življenju Vse tajsbf lepmst^ , ‘ ■ Vprašujem te, zakaj tako mdo hVdiš« po šoli, v kateri si sam dobival prve osnove znanja? Tudi sammšem te učila. Se lj ne zdi t prav; da bi se moral pogovoriti s še živečimi učiteljlcamijfi so te takrat učile na Cvenu? Ena od njih, V. M., živi na Cvenu, druga, Z. O., živi v Ljutomeruln ne nazadnje, pogovoril bi se lahko z učiteljico, ki jo poimensko navajaš v knjigi, saj živi le v 18 km oddaljenem kraju. Zakaj ti rabi'pri tvoji oceni šole in učiteljev predvsem izjava samo ene informantke, če pa je bilo v razredu najmanj 30 učencev in na šoli okrog 120 učencev. Vsaka medalja ima vendar dve plati! In še nekaj razmišljanj o pisanju domače, naloge o zadrugah. Za otroke 2. razreda (dogodek naj bi zgodil, v 2. razredu) je bila v tistih časih ta tema vendar pretežka in upam si to tembolj trditi, ker sem sama nad desdt let poučevala v' 2. razredu. In če je že tako, da so učenci pisali zii domačo nalogo spis o zadrugi, potem je vendar vsakomur jasno, da so tu pomagali doma starši, oziroma je otrok napisal tako, kot je doma ali na vasi slišal. Zakaj bi bilo potem potrebno učiteljici zaradi tega trgati list iz zvezka? Če je iskala informacijo, jo je dobila. Menim pa, da se list iz zvezka lahko iztrga tudi iz drugih razlogov. Domnevamo lahko marsikaj in med drugim se mi vsiljuje misel, da je ob tem iztrganem listu moralo biti še kaj drugega. Močno dvomim, da bi učenka doživela ob iztrganem listu in ponovnem pi sanju tolikšen stres, da bi ji ostalo po toliko letih vse tako mocno. spominu. Prav zares bi bilo zanimivo poizvedeti, kako se tega m šnih dogodkov spominjajo tudi drugi učenci in šele takrat bi bil goč realnejši sklep ali pa bi ostali le pri domnevi. , Pa še nekaj besed o otrokovi kritičnosti. Avtor navaja, daje u teljica ubijala otrokovo kritičnost. Kaj se res začenja otrokova K x nost pri njegovih osmih oziroma devetih letih (toliko je ostrok s 2. razredu). Ne morem mimo lastne presoje, da otrok takrat in danes pri tej starosti ni sposoben kritičnega mišljenja a^,kjn ustanavljanju zadrug, saj otrok še nima izoblikovanega obeti meril za presojanje pravilnosti in smiselnosti nekega pojava . godka, kot je bilo ustanavljanje zadrug. Spoštovani avtor, v knjS v tej zvezi napisal: Je torej učiteljici uspelo ubiti v otroku kr stališče in ga spremeniti v transfer generalne partijske linije, I šujem, kje je tu materialna logika? I In kje je resnica in objektivnost ob nedokumentiranih dog pri pouku v šoli izpred 45 let? Je spomin posameznika po tol tih zares tako zelo zanesljiv? Resnica ima več obrazov in e njih Je tudi ta, da v knjigi omenjena učiteljica učenke - injortn v 2. razredu sploh ni učila. To pa je dokumentirano v šolski kro Napisala bom le še nekaj misli, pa ne v zagovor za »tisti c kateri koli čas, le nekaj dejstev bom osvežila. Oblast, po kakršna koli, zahteva, da pouk poteka v njenem interesu in tega učitelj ne more biti deformiran. Je danes pri nas ali J kaj drugače? . j In za konec še to. Ne nameravam se več oglašati ali v tej - ' murkoli karkoli pojasnjevati in odgovarjati, čeprav vem, da g pisanjem izpostavljam. Vse, kar sem napisala, je moje mnenje ob poznavanju razmer na šoli pri otrocih starih do 1 mi namreč vseeno, kako so šola in učitelji v knjigi ocenjeni, na, napisana samo na podlagi enega dogodka, ne more biti o vna pa tudi vsi podatki niso resnični. jnega Marija Kovačič, upokojena predmetna učiteljica r^ggfnera Še živijo dobri in pošteni ljudje Bilo je 5. 10. 1995. leta. Ognjeni zublji so zajeli jn bivanjsko hišo v Sovjaku 58a. Gasilci iz Sovjaka, Stare bo ,s0 demskega območja so bili zelo hitri in požrtvovalni, sre« vložili ves svoj trud in gasilske sposobnosti. Čeprav je do ta so na požarišče prišli sovjaški gasilci, zgorelo že celo ostr J jiji 'gorelo že tudi v notranjosti, se ni^o ustrašili in so naprej' vseh zaščitnimi maskami. Zato izrekam vso zahvalo vsem gail tfenu-treh enot, ki so nam pomagali v najtežjih in najbolj bole 'kih- Maribor Iskreno se zahvaljujem celotnemu kolektivu Eelekotnu ^g^0. in Agenciji za plačilni promet Maribor, prav tako pa tud ^^0°' vjačanom in celotni občini Sveti Jurij, ki so nam pomagal z delom, obleko in obutvijo pa tudi s hrano in vsem drug1 . Iskrena hvala tudi bratovi družini, ki nas je takrat sp ... svojostreho: obn^ Sedaj spet živimo v svoji hiši, ki ste nam jo pomagal Vsem še enkrat - NAJLEPŠA HVALA! „ :ak 5^ Stavko Zorman z družino, 0 Neprijeten dogodek v avstrijski Radgoni Sem tudi občasni kupec v blagovnem centru v Me je pa zadnjič pred velikonočnimi prazniki zelo presMago^0. nanje policista iz Bad Radkersburga, ki je želel na poti > ^fi Hofer vedeti, od kod sem in kje imam v Bad Radkersbu segi ran avto, Zahteval je tudi dokumente. Ko sem mu P0^5 ■ 'poj^1Sl,l peš, me je vprašal, če sem iz Lomanoš v Avstrijo prišel P sem mu, da imam motorno kolo parkirano v sosednji b< ni, šele takrat me je pustil naprej. Tudi sam sem bil na ^jjo. delu v Nemčiji, pa nikoli nisem imel opravka z nemško P g. 'je deževen dan, bil sem brez dežnika in ves moker hf^^nije1 policaj menil, da sem bančni ropar, sicer pa potniki u o kupci vemo, kontrolo na mejah zahteva EU-naša njem bodfodvrnili slovenske kupce. rnlnan05e vfj Jože Kaučič. Rušiti je lažje kot gradil ? ■ ptN ., tn V >i(p Virokvirjenem delu poročila s 17. seje mestnega sve Soboti je Milan Jerše v krepkem tisku poudaril, da dtp1' vinarka nikakor ne motje^asesji delovnega mesta direk gaVčdf-. • pa ne zara.dfjs.wie izobražbe^ampak zato, ker je Brigi"i 0M. bi bila fdfdmg,potem v Vestniku citirani N- Setnik‘ P. fa skega stanovanjskega skladdne bi bil sporen in bisV^isif''jjj, ■soglasje k popolnitvam statuta po sklepu statutarne ^in^L niso, zaradi dogovora s predstavniki strank na odlo^'nf da bodo Bavčarjevo (spet) rušili, in tiste, ki so se ta g^ f motila niti ugotovljena nepravilnost pri glasovanju. k°J sej1^ vzočih glasovalo 20 svetnikov: in to 9 za, 4 proti. vzdržalo-.pri podajanju soglasja k imenovanju za V- . ^i pč f stanovanjskega sklada, kateri je poprej dala zeleno l" aVni na komisija za imenovanja. Zapisanemu, »dajeki ie LgH mora! upoštevati odredbo soboškega okrožnega glo vpis v sodni register zaradi določbe 84. člena s gl zakona, iz katere izhaja nezdružljivost funkcije direk'0 v nika s pristojnostjo upravnega odbora«, manjka bisU to pa je, da predsednik-upravnega odbora ne more sklada, kajti to je lahko po 88. členu samo direktor, ^feg" z zakonodajo je tudi povzročilo blokado dela sklada., iidK , novitveni akt so svetniki po predlogu občinske pravne skl" .spreminjali tako, da so direktorja preprosto izhr,.s. ob^ razpisom pa je bila nameščena vodja, ki sem v stanovanjskem programu predvidela pridobitev 7O s ^gitit " 18. aprila 1996 15 estnik & SGP POM-GRAD, Štefana Kovača 10, 9000 MURSKA SOBOTA VISOKOGRADNJEdoo Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobota tel. 32 740, 21 685, faks 31 509 « P°slovno-stanovaniske objekte !"dustrijske objekte . J-i-odno-obrtne hale ind' e obiekte in telovadnice stanovanisk® k'š® ■b»°!XVodnia lesne galanterije ■sto7V°dnia beto"ov ;h 1 Ve Gradbene mehanizacije . izvozov 6niring, gradnje za trg ^°leg na sedežu naših podjetij nas lahko obiščete in se prepričate o naši dolgoletni tradiciji ter bogatih izkušnjah tudi na gradbenem sejmu MEGRA v Gornji Radgoni od 16. do 20. aprila 1996. NIZKOGRADNJE, d. o. o. Bakovska cesta 33, 9000 Murska Sobota tel. 32 902, faks 32 902 - gradnja prometnih in hidrogradbenih objektov - gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov nizkih gradenj - proizvodnja in vgrajevanje asfalta - proizvodnja in prodaja gramoza in peska - prevoz blaga v cestnem prometu - storitve z gradbenimi stroji ABI LIPOVCI, d. o. o. Lipove 9231 Beltinci, tel. 42 474, faks 42 689 - montaža AB-hal - betonska galanterija (cevi, opeka, robniki, oblagalne plošče, tlakovci) - mešanje in dostava različnih vrst betonov - rezanje in upogibanje armaturnih mrež in betonskega železa - trgovina z gradbenim materialom sgnetton nam je speljal TWiNGAl Saj ni čudno, ko pa ima omejena’ serija Twinga Benetton centralno zaklepanje z daljinskim uprav-Ijalcem, električno odpiranje prednjih stekel, električno nastavljivi zunanji ogledali, tonirana stekla, digitalni merilnik hitrosti - in pa seveda posebno Benetton oblazinjenje! Dobili ga boste že za 1.490.901 TOLAR IN NA KREDIT R+5! ^INGO. ZA ljUDi Z BUJNO DOMiŠljijo! RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA 16 ^eportaža - edma razstava C^obrote slovenskih kmetij v znamenju omurja Vrednotenje kulinarične dediščine Meso iz tiinke kot vabljiv, preprost in dragocen prigrizek na kmetijah ter priložnostno darilo - Predstavitev Srednje kmetijske šole Rakičan - Štiri zlate medalje za gospodinje z levega in desnega brega reke Mure Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so bile od 12. do 15. aprila že sedmič razstavljene v minoritskem samostanu. Prireditev je iz leta v leto bogatejša in pripravljena z vse večjim občutkom za etnološko in kulinarično dediščino. Tudi obiskovalci si z vedno večjim zanimanjem in ponosom ogledujejo razstavljene dobrote in nemalokrat smo lahko slišali: »Kje pa lahko tole kupimo, poskusimo?« Žal odgovora na to vprašanje še vedno ni, čeprav je bilo ob začetku organiziranja razstav na Ptuju rečeno, da bodo najbolj uspešni razstavljale! prejeli tudi znamko ali dovoljenje za prodajo izdelkov na domu, tržnici ali v trgovinah. Manjkajo predpisi, kijih na ministrstvu sprejemajo že nekaj let, nagajajo pa jim tudi obrtniki-podjetniki, ki se bojijo, da jim bodo kmečke gospodinje prevzele kupce za kruh, peciva, suho meso in podobno. Toda kmetija ni podjetje ali obrtniška delavnica, zato bi tudi predpise o prodaji morali sprejemati na ustreznem, njihovem ministrstvu. Marsikdo sije z zanimanjem ogledal ne le dišeče pečene dobrote, ampak tudi kaše in semena na lanenem prtu. Letošnja razstava je bila pripravljena v znamenju severovzhodne Slovenije. To se je opazilo tako v spremljajočem katalogu kot na razstavi in spremljajočih prireditvah. Prvi del kataloga je bil posvečen najbolj značilni tukajšnji jedi, ki ji skoraj enako rečejo od Drave pa tja do Rabe: meso iz tiinke. Večino fotografij z nazornim prikazom tehnološkega postopka pripra- ge mize je bil položen laneni prt, na njem pa različna semena, fižol, kaše in druga skoraj pozabljena živila. Prt s semeni je simbolično predstavljal reko Muro, ki povezuje levi in desni breg Pomurja. Na mizi so bili tudi izdelki iz slame, miniaturna pletena ograja iz šibja, kove glavice. Letos so bili še posebno uspešni v skupini izdelkov za etnološko oceno, saj so od devetih najboljših kar tri iz Pomurja: Irena Gazdag - Radmožanci (pereči), Marija Cigut - Noršinci (šunka) in Marica Petek - Križevci (suhi sireki). Pri izdelkih iz žit je prejela zlato medaljo za mešani kruh Vida Kuhar - Koša-rovci, Magdalena Rudaš - Rad-možanci je prejela zlato za ro- Golice, fižol »črešnjevčar« in bučno seme, ki gaje potrebno lupiti, vse to je še kako del prehrambenih in življenjskih navad v pokrajini ob Muri. Suhe slive, jabolčni krhlji ali »šklojce«, suhe hruške in druge posušene dobrote na svojevrstnem krožniku, pletenem iz slame, so vabile obiskovalce ptujske razstave. gljičke in Terezija Feher - Dolina za medeno pecivo. Letošnja razstava je bila nadvse uspešna za kmetovalke z lendavskega območja. . BERNARDA B. PEČEK Noršinska šunka, ki jo je pripravila Marija Cigut, je PrCj za etnološko vrednost. Pereči Irene Gazdag iz Radmozc so prejeli 22. april, praznik planeta Zeid^ Ob bližajočem se prazniku planeta Zemlje se vsaj enkrat zamislimo in vPra$^ kaj nam pomeni Zemlja? Kaj nam daje? Kako ji vračamo njene pošteni do nje? Ali s tem, da jo uničujemo, morda uničujemo ve te specialitete (ožiganje kože, »pacanje« mesa, oblikovanje rulad, dimljenje, sušenje slanine v enem kosu, pečenje mesa v peči, priprava zabele in vdevanje mesa v tiinko) so posneli na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih. Osrednji razstavni prostor v dvorani minoritskega samostana je bil letos namenjen predstavitvi pomurskih dobrot. Ivanka Donko, voditeljica svetovalne službe za pomurske kmečke go-spodnje, se je s posebnim občutkom in pomočjo strokovnjakov lotila predstavitve. Po sredi dol- značilne sedaj cvetoče rože iz te obmurske pokrajine, moka v platnenih vrečkah, suhe rože, suho sadje, ob poticah orehi ali ma- Prekmurska gibanica in križ iz slame sta bila na začetku mize; se bo končno našel kdo, ki bo predlagal uradno zaščito (oznaka porekla blaga) prekmurske gibanice, tako kot so občine na območju UE Mozirje pri Uradu RS za intelektualno lastninu pri Ministrstvu za gospodarsko dejavnost zaščitile poreklo in kakovost blaga z imenom zgornjesavinski želodec. Skrajni čas je, da se zavemo, da niso dovolj samo čiščenja in pospravljanja stanovanj, potrebno je prav tako poskrbeti tudi za Zemljo. Dan Zemlje 22. aprila je priložnost, da vsak posameznik združi svoje napore z ljudmi širom po svetu, da bi z združenimi močmi na Zemlji ohranili kakovostno življenje. Moramo imeti čut odgovornosti in biti ekološko osveščeni, kajti Zemlja je živ organizem, daje nam prav vse, kar potrebujemo. Vsak delček planeta funkcionira dovršeno in tako, da res vse rabi človeku, ki potem to ravnovesje »hvaležno« ruši. Navedla bi Zaratustro, ki pravi: »Človek je prirodi oče ali razbojnik!« Van Gogh pa je zapisal: »Vezan sem na zemljo z več kot zemeljskimi vezmi.« Dobro bi bilo, da spremenimo svoj odnos do prirode in omogočimo naraven proces obnove tal na kmetijskih površinah, da na vrtovih gojimo rastlinje brez umetnih gnojil in pesticidov, z lastnim kompostom, in tako vzgajamo tudi mladi rod. Človeški organizem ni smetnjak (kot je bilo lepo povedano na eni od delavnic o zdravi prehrani. ki sem jo pred kratkim obiskala), da bi ob branju časopisa vanj zmetali karkoli in čim več. Pomembna je kakovost živil, saj tudi svojim avtomobilom in traktorjem privoščimo najkakovostnejše olje in prav vse, kar je zanje predpisano, da nam potem čim dalje in dobro rabijo. Vsaj toliko, če ne več, bi morali storiti tudi ža svoje telo in biti bolj osveščeni pri izbiri in nakupu živil za svojo prehrano. Zahtevati bi morali po možnosti biološko neoporečno hrano. Sedaj bo na moje pisanje prifrčalo tisoč puščic, češ »ona pa lahko govori, saj je ne briga, kako bo človeštvo preživelo, ker bi na ta način primanjkovalo hrane«. Da se prav razumemo: ne mislim na skrajnosti, pač pa na __ __________________——— koč1, previdnost in minimalno koriščenje J# vej zdravju škodljivega. Ob tekmovanji' “ J mi hektarskimi pridelki pozabljamo^' & naj^ vje. Zdravje pa je dolgoročna naloj’ vrednota, za katero se je vredno P pro^j. Z načrtovano gradnjo objekten ^1" lahko ohranimo več plodnih površb'1 . Poskrbimo, da ne bomo ustvarja h lukenj, ki povzročajo poškodbe rasttu.^ gifi raka, slabijo imunski sistem itd. U.g mo tudi naše gozdove, saj nam naravna oaza za duševno in teles'' j. veka. Kisli dež jih uničuje, prav ,a^ površine tal in jezer našega plajj ^ moramo zaščititi rastlinske in -lV VP f. izumirajo zaradi naših posegov v 11 in Kjh bljajmo okolju prijazne šampone, pl^;!^ gente. Zmanjšamo lahko tudi UP° vrečk: te lahko vidimo celo ob breg1 y lepih voda. Ko raven vode pade, ' pO-. mahajo z vej ob bregovih rek in P° 0 vljajo našo zanikrnost. . jj Lahko bi naštevali še in še in (t reče, da ena oseba ne more uk SP iruplje' to premalo, češ da je tako že vse - vgč|cr|,, pf pa stori vsak posameznik malo, najo I postalo mnogo in Zemlja nam bo -nost hvaležno vračala. . - po !i 'i^. Mladi rod bo bolj ZDRA V, J c aS tudi SREČEN. To je končno želja h z združenimi močmi storimo VS‘J Iern planet Zemljo. Posredno bomo ! k' pJ, tudi zase in za tiste, ki jih imam0 žp0 v stiski razmišljajo, kako bi oj^. gStpne)0' jtid1' ki so še zdravi, da naj zdravi tu ^rje'" Kujski val, vroči blatni val Obilne padavine so tako namočile Kamenščak, daje začel razpadati. Zemeljski plazovi se delajo m vseh pobočjih. Ceste se vdirajo, hiše na bogataški strani hriba potujejo navzdol proti železnici. Čudno je, da je bilo v preteklosti še več deževja. Pa se ni dogajalo nič takega. Še bolj čudno je, da je z drugimi hribi v okolici vse v najlepšem redu. Odločili smo se na znanstven način raziskati ozadje omenjenih pojavov. Poprosili smo znanstvenike, člane PAZU, za njihovo mnenje, hkrati pa naročili raziskavo na in-stitutu Joži Pišta v daljni Murski Soboti. Rezultati so tu, in mi vam jih predstavljamo. Ob dra-Bern iskanju poceni energije so na Vili nad Ljuto-merom prevrtali žilo redke kamnine, ki teče v °d vz^°da proti zahodu. Njena vloga je po-obna, kot jo ima železo v betonski plošči. Tako z aJ Popuščajo tanjše vezi, ki so bile pri-Pete na glavno vez, in Kamenščak nad jutomerom postaja vse bolj grozeča Da je stvar še slabša, če je (NA, še lahke slabša, so vrti- ASfer- slabo zamašili, in vroča 0 a pod površino s stra- ' b-> Potnim pritiskom prodira J? . strani- Strokovnjaki f Povečujejo, da se bo vz rq Z,njl Pf^ndnosti ves hrib se dZe' kot kuP blata. Bojijo j. V-A* kr’stMe bo t0 z8°dilo v nekaj Pni r«kih minutah in tako bo nesreca še toliko večja. । bujski val, splošne in druge z^ve vam je strokovnjak, ki se razume na Se-Khcite in vprašajte. -Jat n° nasje poklical? ali bo Z Delam hišo v Radomerju, pa me zanima malo ce bodo plazovi zaprli Kostanjevico, mi ' le kul- "‘^egad8 Zupanje ttniverzaton. je) tudi za ceste m druoga^°ma’ ampak si prizadeva (t^1 J ..)7nam, pa me zato’' Na ioS°brc se sam sicer prav im . predsedoval NK ifii 4 'mamo župana, ki bo nogometašev 0 nai bi tudi pomenilo boljše gm nlačihd seznam tudi tako, da bodo še koga dah na plaetm odsio//n’če bi država cene naftnih deriu nr;znavajo, da bi ^r zahtevajo, hkrati pa menda prizna ./ Prv„ s ^odstotno »povišico«. rnnndia vinska klel. žllDnatastro^a za Lendavo je, daje p <1 seje ZavzelzaVhVeda ne bo dovolil’da m VSJ;'hi tako postaja občin-ska rf bnovitev dejavnosti kleti, ki naj . nndo poslej tam sko« J, sJozJe iz »občinskih« vinogradov, b() ime. la klenadovino’ Pili »občinsko« kapljico - J ’ občino se-bo Potem pokrila občina. wak VSi’ki v njej živimo, bi mar to pomenilo, taz^Zdka- ^ekakorpa ne, če biznj^ tm ^ ^‘njam ! p^vecP° »občinsko« (last vseh IZ ^ti v C ^Pan ne more gostov »častiti« le s svoju Ljudi!nUlb!ikib goricah. . ., .orniali češ kako boe^SZn S0SednJih občin S(l SeVZ tX^ti. saj da drja bko zivij° naši Romi, ki Jim m tr Zdaj nrnemaj<> denarna nadomestila z ■ ~ prejemnikom Pri aja organizirala oblast 0 je bil kljub vsesplošno kam tovrstnih tv0'., spev oblasti v poskusih tve KDZ. . genski® Viničarji so očital' c )e(a kmetom, da so jm poriše3' obstanka KDZ Čve j^zir li, zato so zahtevah, druga plača vse de kofjst teh letih opravili v nj Nadalje očitajo, 03 sjcef ohišnice na Cven ’ teroji® agrarno zemljo, za gI1oj»: kmetje niso hoteI d iskrbeli Zato so si pri kme pride® listje in doma v gon li nekaj gnoja, ki Pa da bi ji® zvoziii v vinograde, ga »plačali«. . iej0 ® Viničarji obtoz z jzg0 cvenske kmete, k zf®6! vorom, da gre b0?. ie sm6^ seme, dobili od nji diveh dal^-i!'0 krajanov. Le-ti bodo nadaljevali gasi-IjUdj *eta, a jj"1.'Prednikov, ki so prvo gasilsko društvu usta-V । ^^alodel • 'eta zarad' m°čne povojne migracije šuJe- S ^dništvu3^6111 desetletju gospodarsko razvil, predv-1,6 seved'Z 'eta V 'et0 se vraeaj° ljudje v to prijetno poa P°večuje tudi požarna nevarnost, zato je ^ratj r brez °Vna ustanovitev. društva, ki ima sicer začet-% Dr urcei den-°Prerne 'n znanja za delo. Za opremo bo štv^ier^ j^Ut, sai^8’ kar pa za t0 območje najbrž le ne bo O^Tjan ,| Men obeina Moravske Toplice gasilstvu zelo *0ru M?,?. ega ga„-,e,ež v opremi pa bodo prispevala tudi dru-S^o^ti PovSiF Sektorja' .' spre; epJtlika št p ka P°veljstva Ludvika Gomboca in sek-dan ? $^atut dr ana dancariča so na ustanovnem občnem V ^/Marek 'n obsežen delovni program, v kate-* '^braževanju, saj se’ že letos nameravajo ^Va^itvi Gg občinsko tekmovanje. ub' Vrh je območje moravske občine otl Pokrito. F.GOMBOC vili državnemu tožilcu, predmete, ki pa k sreči še niso bili odtujeni (prodani), bodo vrnili Merkurju. Policisti oz. kriminalisti Policijske postaje Murska Sobota so prijeli še več tatičev. Starej- mu je imel dva pomagača. Tudi vlom skozi okno v otroški vrtec na Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti, ko je izginil televizijski sprejemnik, naj bi »imel na duši«. Na tiskovni konferenci na Po novem smejo poslej policijske'postaje same poročati o svojem delu. To pristojnost so prvi izarabili na PP v Murski Soboti. O delu sta poročala komandir Stanko liješ in pomočnik Iztok Trček. ši mladoletnik D. F. iz Murske • Sobote je januarja sedemkrat kradel tekstilne izdelke (mikice, puli majice, kavbojke ...) po različnih soboških trgovinah s tekstilnimi izdelki in jih oškodoval za 43.000 tolarjev. Nakradeno blago je prodajal pod ceno, saj naj bi potreboval predvsem denar. To pa še ni vse! D. F. je osumljen tudi storitve osmih velikih vlomnih tatvin, s katerimi je povzročil oškodovancem za 657.620,00 tolarjev škode. V Policijski postaji Murska Sobota so povedali, da se število premoženjskih deliktov povečuje, več je narkomanije in tudi preprodaj orožja, kar je »razumljivo«, saj orožje prihaja predvsem s Hrvaškega, kjer se ga posamezniki hočejo »znebiti« s prodajo v Slovenijo. Tatvin bi bilo verjetno manj, ko bi se ljudje vedli bolj samozaščitno. Ko bi tako ravnali, najbrž ne bi bilo velevloma v Potrošnikovo blagovnico. Je pa res, da so »podvig« po vsej verjet- januarju je vlomil v osebni avto, . nosti opravili »profesionalci«. iz katerega je sunil avtoradio, čeke, žensko torbico in drugo. Dvakrat je vlomil v gostinske objekte, iz katerih je odnesel videorekorder, glasbeni stolp, alkoholne pijače in drugo. Iz stanovanjske hiše, v katero je prav tako vlomil, pa je odnesel televizijski sprejemnik, glasbeni stolp in plošče. Pri tem vlo- Najbrž tisti, ki so opravili podobne velike vlome tudi na območju drugih UNZ (Marj-,bor, Celje, Krško ...). Vse kaže, da so storilcem, ki naj bi imeli tudi pomočnika iz Pomurja, na sledi. To je vse, kar smo uspeli izvedeti od .soboških policistov o vlomu v Blagovnico. Š. SOBOČAN z alkoholom, torej je bil alkotest pozitiven, negativna alkotesta pa sta bila 702. Stopnjo alkohola v izdihanem zraku od 00,01 do 00,50 je imelo 246 voznikov, od 00,51 do 1,00 117 voznikov, med 1,01 do 1,50 85 preizkušenih, med 1,51 do 2,00 57 voznikov, alkoholno stopnjo med 2,01 in 2,51 so ugotovili pri 19 udeležencih v prometu. Posebej okajenih je bilo 12 voznikov, saj so pri njih namerili 2,51 stopnje alkohola. Rekordno »naklajen« pa je bil voznik osebnega avta, pri katerem so izmerili 3,54 grama alkohola. Po prometni varnosti spada Slovenija med najmanj varne države. Osnovni kazalec varno- Odredili so 1.152 preizkusov z alkoskopont. »Pihalo« je 1.005 voznikov, preizkus pa je odklonilo 147 udeležencev v prometu. Pa rezultati? sti v cestnem prometu je število prometnih nesreč in njihovih posledic. Lani je v Sloveniji umrlo 415 ljudi, kar je 206 na milijon prebivalcev. V prejšnjih letih je bil krvni davek še večji: 505 mrtvih leta 1994, 493 leta 1993 ... Na pomurskih cestah je lani ugasnilo 37 življenj, kar je skoraj enako koprskemu •območju, kjer je bilo 36 mrtvih. Do sredine letošnjega aprila je v prometnih nesrečah v Pomurju izgubilo življenje 8 ljudi. V slovenski policiji so pripravili več preventivnih akcij, saj se zavedajo, da samo z represivno dejavnostjo ni mogoče izboljšati varnosti v cestnem prometu. Pravkar se je začela akcija Veselo na kolo, kajti kolesarjenje je zdravo, a mora biti varno. V zloženki, ki jo bodo delili, je več koristnih»nasvetov, na primer, ali je kolo, s katerim se podajam na vožnjo, ustrezno opremljeno in vzdrževano? Pa drugi nasveti? Kje naj vozim? Po kolesarski stezi in kolesarskem pasu; ob desnem robu vozišča, če ni kolesarske steze oziroma pasu. Kako naj vozim? Promet skrbno opazujem, predvidevam ravnanje drugih udeležencev in skrbim za svojo varnost. Še posebno pozoren sem na vozila, ki me dohitevajo in prehitevajo. V križišču sem nadvse previden, z roko odločno nakažem smer in se prepričam, ali so me opazili. Če je polažaj nejasen, raje stopim s kolesa in grem peš čez križišče. Da me pešci in vozniki opazijo, uporabljam tudi zvonec. Ponoči poskrbim, da sem še bolj opazen (luči, odsevniki, svetla oblačila). Prtljago vozim v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku ... Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R Slovenije pa je izdal zloženko Bistro glavo varuje čelada. Apelira torej, da bi tudi kolesarji nosili čelade, vsekakor pa otroci. Seveda je treba kupiti pravšnjo čelado (dovolj varno in prilegajočo se glavi) in potem vztrajati, da jo bodo udeleženci v prometu dejansko nosili. Premalo nas je, da š. s. bi umirali na cestah! 19 Zgodilo se je Na lokalni cesti pri Zgornjem Partinju (občina Lenart) seje predzadnji torek okrog polnoči pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 19-letna Klavdija J. iz Jurovskega Dola. Le-ta se je peljala v osebnem avtu, ki ga je vozil 22-letni Edvard Š. iz Varde pri Lenartu. Vozilo je v ovinku zaneslo čez bankino na nasip in nato v drog telefonske napeljave. Voznik je dobil le lažje poškodbe. V Pomurju pa je bilo v preteklem tednu in prvih dveh dneh tega tedna dokaj mirno, saj se ni zgodila nobena hujša nesreča. No, na nezgode, kjer nastane zgolj večja ali manjša materialna škoda, pa smo se tako in tako že navadili, saj jih je na dan v povprečju najmanj pet. Nekako samoumevne so tudi kršitve javnega reda in miru, a se tisti, ki pregloboko pogledajo v kozarec in potem razgrajajo, po prihodu policije v glavem umirijo. Menda prejšnji teden ni bilo treba nikogar pridržati. Kaj pa zavrnjeni na meji in tisti, ki potem ilegalno pridejo v Pomurje oziroma Slovenijo? Takih, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Slovenijo in jih zato na mejnih prehodih zavrnejo, je bilo v minulih dneh spet veliko, denimo v nedeljo, 14. aprila, kar 48. Manj pa je seveda ilegalcev. Pa vendarle: v torek, 9. aprila, so v Dolencih prijeli dve državljanki Latvije. Istega dne so na avtobusni postaji v Murski Soboti odkrili tri ilegalce iz Makedonije. V soboto, 13. aprila, so gornjeradgonski policisti ustavili avto, ki ga je vozil državljan ZR Jugoslavije Danko P. V vozilu je bilo 5 sopotnikov - Egipčanov, ki pa policistom niso mogli dokazati, da so prišli v Slovenijo po uradni poti. Podobna je zgoda s 53 Romuni, na katere so policisti naleteli v Tešanovcih, ilegalci pa so bili v dveh kombiniranih vozilih z romunsko registracijo. Mirno tudi ni bilo čez praznik, saj je UNZ v poročilu za nedeljo zapisala: V notranjosti je bilo prijetih 6 tujcev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Po končanih postopkih so bili izroče ni tujim varnostnim organom. š. s. Akcija Mura ‘96 Vidni rezulatati akcij prejšnjih let Čeprav je letošnji akciji Mura '96 zagodlo vreme, je bilo skupno prepričanje, daje bila uspešna. Na novinarsko konferenco in pogovor o tem, kaj se je na akciji naredilo in kaj bi se še lahko, je vse udeležence povabil ljutomerski župan Mirko Bratuša. Predstavniki nekaterih občin so na kratko poročali o poteku, čeprav akcija zaradi slabega vremena v vseh občinah ni bila končana. V nekaterih občinah jo bodo zato izvedli v naslednjih sobotah. Njihova skupna ugotovitev je bila, da je akcija uspela in da jo je potrebno vsekakor večkrat ponoviti še letos in tudi v prihodnjih letih. Prizadevali so si tudi, da bi akcija postala permanentna in bi se vanjo vključilo vedno več ljudi. Ugotovitev je tudi, daje smeti manj kot lani ter da se pozna delo akcij prejšnjih let. Župan Ljutomera je že v uvodu povedal, da je ekstremno stališče, da bi reka Mura ostala nedotaknjena. Zato moramo poskrbeti, da bo ostala čista, da bodo ob njej možnosti širjenja turizma ali morda celo možnosti nacionalnega parka. Hkrat pa se je ljutomerski župan vsem občinam in društvom zahvalil za sodelovanje. Predsednik koordinacijskega odbora Tinek Mlinarič je povedal, da je Mura skupna reka, ki naj bi nas združevala. Veselilo ga je, da je s pomočjo Biiraške iniciative prišlo do te akcije, pobuda za katero je prišla od reke Mure. Predlagal je, da bi se ta akcija razširila in bi nastalo gibanje za Muro. Spregovoril je tudi o sklepnem zboru, ki naj bi »VMuri smo se srečali s stvarmi, za katere bi si najmanj mislil, da jih tam lahko srečamo.« bil v kantini pri Muri, ter da bi morali več govoriti o vsebini zbora.Marja Dolamič je povedala, da letos v ljutomerski občini niso vključili osnovnošolcev in srednješolcev, ampak so jih povabili k sodelovnju s spisi, raziskovalnimi nalogami, različnimi izdelki in drugim. Pohvalila je raziskovalne naloge Ljutomerske gimnazije, v katerih so se lotili problematike odpadkov dvajsetih ljutomerskih podjetij, med njimi Konusa, bencinskih servisov, Tovarne aku molatorjev, Krke in drugih. Te raziskovalne naloge bodo predstavili 22. aprila ob dnevu Zemlje. Dolamičeva je poudarila tudi vprašanje odvoza posebnih odpadkov, kot so baterije, še posebno pa je opozorila na problem odvoza gum. Predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec pa je povedal, da že 25 let vodijo akcijo Slovenija, lepa urejena in čista in da je zelo razveseljivo, da je bila letos še posebno množična. Povedal je, da bi bila potrebna celoletna permanentna akcija. Poleg tega pa bi bilo potrebno uvesti ekološke patrulje, ki bi nadzorovale določene terene in bi sodelovale z inšpekcijskimi službami. Tudi predstavnik ljutomerskih Zelenih seje s tem strinjal in predlagal, da naj bi zeleno mejo nadzorovala policija na konjih in da bi naj bila ta policija hkrati tudi ekološka, saj ima s konji v naravi boljši dostop. Oglasil se je tudi predstavnik ljutomerskih Zelenih, ki je pojasnil, da bodo na dan Zemlje delili in po ugodnih cenah prodajali sadike različnega drevja. Povedal je. da veter vsako leto uniči do 20 odstotkov pridelka, ker ni dreves. Iščejo tudi skupni jezik z urbanisti, vodarji in kmeti. Še posebno vodarjem je uspelo dodobra degradirati pokrajino. Danes pa se več denarja namenja urejanju vodotokov na konvencionalnejši način. V nekaterih občinah je bila akcija bolje pripravljena, drugje manj. Nekateri so samokritično povedali, da morajo ob prihodnjih akcijah bolj apelirati na ljudi, da se odzovejo čistilni akciji. Še posebno v Ljutomeru so bili razočarani nad akcijo v mestu. Pogrešali pa smo tudi radensko in lendavsko občino, ki bi poročali o poteku svoje akcije. Občine Tišina - Cankova niso niti omenjali, čeprav je bil Kajak kanu in rafting klub Most Petnajci med prvimi pobudniki te akcije že pred petimi leti. Precej skromno je bilo tudi poročilo akcije na območju občine Murska Sobota, kjer smo od Antona Benkoviča izvedeli samo, da je vsaka vas pripravila svojo akcijo in da jim je nagajalo vreme. Aleksandra Nana Rituper ■ 20 >port Prva državna nogometna liga Beltinci: MAG Korotan 4:1 (1:1) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1000. Sodnik: Tivod (Kranj). Strelci: 0 : 1 Švab (12), 1 : 1 Neiman (27), 2 : 1 Škaper (54), 3 : 1 Škaper (57), 4 : 1 Osterc (74). Beltinci: Boškovič, Godina, Jeraj. Granov, Ilič, Šabjan, Črnko, Gutalj (Pirc), Baranja (Osterc), Neiman, Škaper (Džafič). V pomembni tekmi za obstanek med osmerico so Beltinčani prepričljivo zmagali. Po nepričakovanem vodstvu gostov je Neiman iz prostega strela rezultat do odmora z lepim golom izenačil. V drugem polčasu pa sta se izkazala Škaper dvakrat in Osterc ter svojemu moštvu zagotovila prepričljivo zmago. Rudar (V): Mura 1: 0 (1: 0) Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 600. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelec: Kardoš - avtogol (17). Mura: Černjavič, Baranja, Kardoš (Bludek, Belec), Cifer, Breznik, Alihodžič, Brežic, Gajser, Kokol, Cirkvenčič, Hlebalin. Sobočani, ki so nastopili brez Bakule, so nesrečno izgubili v Velenju. Edini gol na tekmi je dosegel Kardoš v prvem polčasu, ko je nespretno posredoval z glavo in žoga se je znašla v lastni mreži. Po dolgem času je v moštvu Mure zopet zaigral Belec. Publikum : Beltinci 0 :1 (0 : 0) Celje - Igrišče Publikuma, gledalcev 800. Sodnik: Mitrovič (Lji? bljana). Strelec: 0 : 1 Tratnjek (89). Beltinci: Boškovič, Godina, Tratnjek, Sirk (Osterc), Ilič, Šabjan, Šarkezi, Cener, Baranja, Gutalj, Škaper (Džafič). Nogometaši Beltinec so v Celju premagali domači Publikum in tako ljubitelje nogometa prijetno presenetili. To tembolj, ker so nastopili oslabljeni. Edini gol na tekmi je minuto pred koncem z malo sreče dosegel branilec Tratnjek. Sicer pa sta bila najboljša na tekmi Boškovič in Ilič. Mura: Hit Gorica 1:1 (0 :1) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1500. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelca: 0 : 1 Valentinčič (13), 1 : 1 Rous (63). Mura: Černjavič, Baranja, Kokol. Breznik, Cifer, Alihodžič, Gajser, Cirkvenčič, (Rous), Belec, Bakula, Hlebalin (Krančič). Derbi vodečih se je končal brez zmagovalca. Goričani so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik in vodili, medtem ko so Sobočani v nadaljevanju zaigrali boljše in rezultat izenačili. Gostje so od 54. minute dalje igrali z igralcem manj, saj je bil izključen Ribarič. ŠPORTNA NAPOVED X V športni napovedi št. 10 sodeluje Štefan Žerdin iz Lendave, velik ljubitelj nogometa, zlasti NK Nafta. Prognoziral je takole: Pari Nap. vestnik, 18. aprilajj^ Druga državna nogometna liga Nafta : Drava 3 : 0 (1: 0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 600. Sodnik: Turk (Maribor). Strelca: 1: 0 Prekazi (8), 2 : 0 Dominko (61), 3 : 0 Dominko (88). Nafta: Starovasnik, Utroša, Kelenc, Buršač, Baša, Drvarič, T. Novak (Tompa), Zver (Gabor), Prekazi, Tadič, Dominko (Tratnjek). Oslabljeni Lendavčani (manjkalo je pet igralcev) so prepričljivo premagali Ptujčane, saj so bili boljši nasprotnik. Zlasti se je odlikoval najboljši strelec Dominko. Gostje so tekmo končali brez dveh igralcev. Tretja državna nogometna liga Turnišče : Beltrans 1: 0 (0 : 0) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelec: 1 : 0 Albin Lackovič (67). Turnišče: Zver, F. Pucko, Albin Lackovič, D. Pucko, Toplak, Hou-bar (Režonja), Albert Lackovič, Lutar (Lebar), Pal (Škafar), Vegič, J. Pucko. Beltrans: Rajh, Golob, Makoter (Kosi), Kavaš, A. Osterc, Beren-dijaš, Stojko, Z. Osterc, Ropoša, B. Osterc (Puhar), Radikovič. Pomurski derbi je pripadel Turnišču, ki se je tako oddolžilo za poraz v Veržeju. Edini gol na tekmi je bil dosežen v drugem polčasu, V zadnji minuti igre je bil izključen Vegič (Tunišče). Pertoci Bakovci: Unior 1: 0 (1:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelec: 1 : 0 Cipot (22). Pertoci Bakovci: Sočič, Kovačec, Erniša, Buzeti, R. Papič, Kokaš (Cener), Zrim (G. Papič), Cipot, Fras, Gabor, Baranja. Nogometaši Bakovec, ki so nastopili brez kaznovanih Šiftarja in Jančarja, so bili zlasti v prvem polčasu boljši nasprotnik, ko so tudi dosegli edini zadetek. Steklar : Odranci 3 : 0 (2 : 0) Rogaška Slatina - Igrišče Steklarja, gledalcev 100. Sodnik: Mauko (Ptuj). Odranci: Marič, Cener, Gaševič, Zver, Ulen (Prša), Kavaš, Kreslin, Vegič (Kerčmar), Lipič, Kovač, Žerdin. Na izredno težkem in neprimernem igrišču so se bolje znašli domačini in se tako oddolžili za poraz v Odrancih. Nogomet Soboški zdravniki drugič državni prvaki Na nogometnem igrišču v Bratoncih je bilo drugo državno nogometno prvenstvo zdravnikov. Med štirimi moštvi so imeli največ uspeha soboški zdravniki, ki so zasedli prvo mesto in drugič zapored postali državni prvaki, kar je lep uspeh. Rezultati: Murska Sobota : Maribor 5 : 0 (za Mursko Soboto sta bila strelca: Požonec 4 in Pal), Ljubljana : Gorica 3:2, Gorica: Maribor 3 : 0 in Murska Sobota: Ljubljana 4 : 3 po streljanju enajstmetrov (strelci so bili: Kramberger, Prettner, Lazarevič in Lukač). Vrstni red: L Murska Sobota, 2. LjubljM 3. Gorica, 4. Maribor- Z Mursko Soboto so igrali- k raly, Hodošček, Lasbaher, rčič. Lazarevič, Šepič, u ' Kramberger. Pal, Rre A Požonec, Kelemcn. Voj Za najboljšega izbran Ludvik Kirao t za najboljšega strelca Roj Požonec (MS) in za najbolj ga igralca Robert Juvan (W bljana). Zmagovalno tno^ Murske Sobote je prejelT hodni pokal, vsi ^^Ji pokale in priznanja. ” sta dobila tudi i ONZ Murska SobotaJ1 Škof in NK Bratonci Ma^ Voroš. (F. M.) i 1. MURA: BELTINCI 2. BAKOVCI: Dravinja 3. Bistrica: ODRANCI 4. Pohorje : BELTRANS 5. TURNIŠČE: Kungota 6. Ljutomer: Serdica 7. Tromejnik: Sirs 8. Dobrovnik: Črenšovci 9. Hotiza: Nedelica 10. Panonija: Renkovci 0 1 0 1 0 2 1 0 1 0 1. SNL Goričanka Tromejnik 14 8 4 2 28:10 28 14 8 3 3 17:13 27 Gorica 271311 3 38:16 50 Les 14 7 4 3 24:15 25 Olimpija 2713 6 8 56:27 45 Rakičan 14 6 3 5 21:16 21 MURA 2711 11 5 29:21 44 Sirs 14 6 2 6 20:23 20 Primorje 2710 9 8 38:31 39 ' Serdica 14 5 4 5 22:21 19 Rudar(V) 2710 710 38:30 37 Ljutomer 13 4 5 4 16:17 17 BELTINCI 27 910 8 29:29 37 Emal 14 4 4 6 21:20 16 Maribor 27 9 810 34:26 35 Apače 14 3 011 17:35 9 Publikum 27 810 9 42:39 34 Čarda 13 2 2 9 7:20 8 Korotan 27 9 711 29:36 34 Lipa 14 1 4 9 18:42 7 Izola 27 1 521 13:91 8 I. MNL Lendava II. SNL Želez. (LJ) NAFTA Črnuče Šentjur 2115 2215 2111 2210 Family shop2210 Želez. (MB) 2210 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 1,0 Napoved L MURA: BELTINCI 2. BAKOVCI: Dravinja 3. Bistrica: ODRANCI 4. Pohorje : BELTRANS 5. TURNIŠČE: Kungota 6. Ljutomer: Serdica 7. Tromejnik: Sirs 8. Dobrovnik: Črenšovci 9. Hotiza: Nedelica 10. Panonija: Renkovci Koper Napredek Rudar (T) Naklo Mengeš Šmartno Drava Vevče Zagorje Radeče III. SNL Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 26. aprila 1996. Pri žrebanju bomo upoštevali osem pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura. V športni napovedi št. 8 je bil izžreban Janez Miholič, Lipovci 250, 9231 Beltinci. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev: Mura : Gorica 0, Publikum : Beltinci 2, Nafta : Drava 1, Bakovci: Unior 1, Steklar : Odranci '1, Turnišče : Beltrans 1, Tromejnik : Serdica 1, Emal : Les 0, Hotiza : Črenšovci 2 in Opel Horser : Renkovci 0. Atletika - V Pinkafeldu v Avstriji je bil velikonočni tek na 10 km. Sodelovali so tudi nekateri člani TS Radenske. Najuspešnejša je bila Nina Jakopec, ki je pri ml. deklicah zasedla šesto mesto. Marjan Jakopec je bil 17. Zdravko Mauko pa 18. (GG) 22 22 22 22 21 21 21 21 21 15 9 8 8 6 6 6 6 5 5 2 6 2 4 4 4 4 5 7 6 7 6 0 44:9 5 40:12 6 43:28 8 30:22 8 29:24 8 33:31 8 21:19 7 24:23 51 47 37 34 34 34 32 31 8 22:22 30 9 25:28 9 18:31 510 24:28 510 23:35 412 2-7:30 313 15:47 211 12:41 25 24 23 23 19 18 - 8 Rezultati - 15. kolo Hotiza : Črenšovci 0 : 4 Mostje : Dobrovnik 1 : 5 Kobilje : Nedelica 1: 1 Panonija : Bistrica 0 : 0 Čentiba : Olimpija 3 : 1 Opel Horser: Renkovci 3 : 3 Črenšovci Opel H. Renkovci Kobilje Hotiza Panonija Dobrovnik Nedelica Mostje Čentiba Olimpija Bistrica 1513 1510 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 9 8 7 5 5 3 4 4 3 1 1 2 3 5 4 5 2 7 2 1 53:10 3 37:13 3 47:23 2 26:12 4 21:18 5 16:18 8 33:25 5 9:15 9 21:32 1 10 21:32 111 13:51 311 9:47 40 32 30 29 25 20 17 16 14 13 10 6 Rezultati - 17. kolo Bakovci : Unior 1 : 0 Turnišče : Beltrans 1 : 0 Steklar: Odranci 3 : 0 Bistrica : Dravinja 1 : 2 Pohorje : Kovinar 2 : 1 Paloma : Dravograd 1 : 2 Aluminij: Kungota 0 : 1 II. MNL MS Rezultati - 13. kolo Rotunda : Smaki 0 : 3 Grad : Šalovci 2 : 3 Minicom : Dokležovje 5 : 0 Cankova : Prosenjak. 5 : 3 Hodoš : Tešanovci 2 : 0 Pohorje BAKOVCI Dravograd Dravinja Kovinar TURNIŠČE Steklar ODRANCI Unior Aluminij Kungota Bistrica Paloma 1713 1712 1712 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 BELTRANS 17 I. MNL MS 9 7 6 6 7 6 4 4 5 3 4 2 2 1 4 5 4 4 2 47:15 3 27:12 4 37:16 4 28:16 5 19:13 7 24:27 7 19:23 010 25:32 3 8 5 8 5 8 111 5 9 112 11:23 18:24 14:27 25:41 14:29 19:31 41 38 37 31 26 22 22 21 21 17 17 16 14 13 Šalovci Lesoplast Cankova Hodoš Minicom Tešanovci Grad Smaki Prosenjak. Rotunda Dokležovje 1310 12 13 12 13 12 13 13 13 13 13 8 7 7 6 6 5 5 3 2 1 2 3 4 2 2 2 3 1 1 1 28:9 1 32:17 2 39:23 3 5 4 5 27:15 39:26 16:16 25:22 7 25:28 9 26:28 32 27 25 23 20 20 18 16 10 011 15:52 6 012 17:51 3 II. MNL Lendava Rezultati - 14. kolo Emal : Les 1 : 1 Goričanka : Apače 4 : 0 Ljutomer: Čarda neod. Kerna : Rakičan 1 : 0 Tromejnik : Serdica 3 : 2 Sirs : Lipa 6 : 1 Rezultati -11. kolo Dolina : Polana 0 : 5 Kapca : Žitkovci 0 : 4 Graničar: Nafta V. 2 : 2 Kerna 14 9 5 0 27:6 32 Polana Nafta V. Žitkovci Graničar Kapca Dolina 1110 11 11 11 11 11 8 7 3 2 1 0 2 0 1 1 1 1 4 7 8 010 53:10 34:15 34:24 24:33 20:38 12:57 30 26 21 10 7 3 Rokomet Zmagi Pomurke in Poleta e V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški rokom® , (jj Pomurka iz Bakovec v lokalnem derbiju premagala Krog5 ।_ : 13). Pomurka: Božič, A. Vereš 1, R. Vereš, Kavaš 6, H $ diš, Bedekovič 7, Buzeti 4, B. Vereš, Okreša 2, Lovenj' Hanc, D. Kolmanko 4, A. Kolmanko 7, L. Sapač 4, A. SaP poiet duš 1, Meolic 4, Kovačič 4, Babič I, Vlaovič, Titan, R°s t: ^ajc< Murske Sobote je premagal Celje z 29 : 28 (15 : D)- 0^ Murgelj 4, Sečko, Osterc, Lovenjak 7, Fefer, Slatnar, Cer ca 4, Horvat 3, Žugelj 6, Kuhar. . V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni ženski ro ^jeiR' je Ptuj premagal Bakovce s 33 : 32 (18 : 14). . g^zd1' Cajnko 1, Legen, Hozjan 13, Kolbl 5, Forjan 3, Jaksic ■ $ T. Buzeti, Martinec. Rokometašice Črenšovec so bile p Strelstvo --------------------■—— Ljutomer zmagal v pomurske#1 derbiju V tekmovanju prve državne strelske lige je Ljutomer v pomurskem derbiju premagal ekipo Kolomana Flisarja s Tišine s 1727 : 1723 krogov. Tišina: Branko Bukovec 579, Drago Pertoci 575, Dušan Ziško 569 krogov. Ljutomer: Manuela Rudolf 583, Rajko Robnik 568, Darko Horvat 569 krogov. Judo —— “—— Pennetova tretja V Slovenski Bistrici je bilo državno člansko prvenstvo v judu. Med okrog sto tekmovalci so sodelovali tudi Sobočani in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najbolje seje odrezala Maja Perme, ki je v kat. do 52 kg zasedla tretje mesto. Peta sta bila Zoran Kos (86 kg) in Franc Pozderec (95 kg). Sedmi mesti sta zasedlaAleš Šeruga (78 kg) in Gorazd Kerec (86 kg). Deveti pa je bil Danijel Vehab (65 kg). T. Kos Rokoborba ------------ Državno prvenstvo v Ljutomeru V Ljutomeru bo v nedeljo, 21. aprila 1996, ob 12. uri državno člansko prvenstvo v rokoborbi. Sodelovalo bo okrog 60 rokoborcev iz sedmih slovenskih klubov. Med njimi bodo tudi rokoborci iz Murske Sobote in Ljutomera, ki bodo gotovo posegli po najvišjih mestih. (NŠ) Strelci -1. SNL 11 golov: Hlebalin (Mura), 7 golov: Škaper (Beltinci), 4 gole: Breznik (Mura), 3 gole: Džafič (Beltinci), Ali-hodžič (Mura), Osterc, Neiman (Beltinci), 2 gola: Bakula (Mura), Črnko (Beltinci), Kmetec (Mura), Gajser (Mura), Baranja (Beltinci), Cener (Beltinci), Cirkvenčič (Mura), Ilič (Beltinci), Rous (Mura), 1 gol: Kokol (Mura), Baranja (Mura), Herceg (Beltinci), Sirk (Beltinci), Šarkezi, Tratnjek (Beltinci). Ekipa Janka J^jufe magala Proleterjaiz Jallko J 1712 : 1691 . rkovič: Gorazd Ko K” bastjan Vajda 57T ; Štefki bek 566 krogov. StN ^a Kovača Turnišče PaS6 Leskovec s 173U 7 W Turnišče: Vili ni Režonja 579, Bo^ vič 571 krogov. Tenis Gorenje v pomurski p . < Končano je bilo prvi pomurski zim® js ga je organiziralT je pOt Radenec. Tekme • pOniuryp»' v dveh ligah. V mski ligi je našlo L fenja; raza osvojila ekipa pat gi ligi pa ekipa Da • 1. liga . . n 33,7(i4 Gorenje CZT Forming Avto Rous Vigros Mikromedica Pom. banka Arcont Adriatic TPO OK Veržej V. Žnuderl Šp. zveza Zl. penina Lupus 141^ 33^4 I43?-1 ž ! j r 1412 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 11 8 7 7 7 6 6 5 3 7 2. liga Dali MB Videm TK Rakičan Komunala UNZ MS SUN VP Ljut. Veržej II Pom. sejem Kompas Radenska 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 7 7 6 4 4 4 3 2 3 3 4 6 6 6 7 2^ 2 : 2^ Sl g; i Or 01° Strelci Selili V011: E1 1 g«': ?,dX(vsi^ Slavic i t 18.aprila 1996 Namizni tenis Moravske Toplice pete, Radgona v Prvi ligi Končano je bilo tekmovanje v prvi državni namiznoteniški ligi -Ekipa Moravskih Toplic Sobote je zasedla peto mesto, kar je lep uspeh in več, kot je bilo pričakovati. Sobočani so namreč štartali brez dveh standardnih igralcev Benka in Benkoviča, zato so morali ekipo pomladiti s 15-letnim Miranom Solarjem, ki je prvič igral v tej konkurenci, in 17-let-nim Mitjem Horvatom, ki je lani odigral v prvi državni ligi le pet Partij. Zato ni čudno, da je ekipa v jesenskem delu prvenstva kar Petkrat izgubila z najtesnejšim itidom 3 : 4, zaradi česar je pristala na osmem mestu. Povsem drugače je bilo v spomladanskem delu prvenstva, saj so Sobočani lz?ubili le z Olimpijo in Maribo-'°m ter za las zamudili uvrstitev ^končnico prvenstva, kjer sodeči® prve štiri ekipe. Igre v dru-Km delu prvenstva so bile precej ,a®e, kar posebej velja za Mirka n&erja, ki je bil kot prvi igralec uosilec igre. Z osvojenim petim pestom pa so se Sobočani uvrsti-ua tekmovanje v evropskem Pokalu Nancy Evans. Vprašanje Ju. če bodo zaradi visokih Joškov sodelovali v tem tekmo-vrn igranje v srednjee- Pskem pokalu cenejše in zani-Najuspešnejši igralec v p P1]e mladi Horvat, ki je sai ie k®1 šesti 0 jši igralec v ligi dosegel f Odbojka------------------—' četrti ,retje mesto*- ^r°?u končnice državnega prvenstva v odbojki za ’0B1ače pnJC P^mpija iz Ljubljane v Murski Soboti premagala s 3 : 0 (15 : 9, 15 : 7, 15 : 9). Sobočani so na-L in s eVcenka’ ki se je že vrnil v Ukrajino, poškodovanega o 'a|o z .“spen.k>rijah pZtnaSa|ikar mesta so U (3$ kJ 5 Miholič (32 45?5kg?7tdaVSki(41 v. “^<8sig); pri deklicah pa je prvo mesto zasedla Stefana Davidovski (28 kg); drugi je bil Šernek (32 kg), četrta pa Ivanič (41 kg) in Barač (60 kg). Slavko Miholič bo s slovensko kadetsko reprezentanco ob koncu tedna sodeloval na velikem mednarodnem turnirju v Kaposvaru na Madžarskem. Kegljanje - V trinajstem kolu prvenstva v prvi mariboski kegljaški ligi je Nafte iz Lendave premagala Impol -------------A in Korošak m°'-°kros na Janže-prvenstvo v BO in 125 4riaNno prvenstvo po-w gretju 60 in BO ccm. odsoVtosti zaradi v bo na domači CC™ “P61 Kampuš iz Spo-ki računa na zma-"kPničko, tako kot je na Madžarskem-^nih 4e\o, saj je prija-voznikov, kar je zadnjih dese-’ tekmeca bo imei Clarku Jaušovcu, nem državnem podpr- vaku, in državnem prvaku v stadionskem motokrosu Romanu Jelenu. Tudi v razredu 80 ccm bo zelo zanimivo, v središču zanimanja ljubiteljev motokrosa pa bo domačin in nedavni zmagovalec na mednarodni dirki na Madžarskem Tadej Korošak, ki je med favoriti. Prvič letos bo nastopil nekdanji domači tekmovalec Leon Lang, ki sedaj tekmuje za Moto-kross club Goričko. Med podm-ladkarji v razredu 80 ccm velja omeniti Blaža Germška iz Ljutomera in Tadeja Pušnika iz Maribora. Dirke na Janževem Vrhu bodo vsekakor zelo zanimive in si jih velja ogledati. (JV) iz Slovenske Bistrice s 7 : 1 (5059 : 4813). Za Nafto so zmagali: Peric 898, Horvat 877, Felšo 840, Levačič 812 in Matko 805. Tekmoval pa je še Žalik, 827 podrtih kegljev. (M. Žalik) Strelstvo - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračno puško. Sodelovali so tudi pomurski strelci in dosegli lepe uvrstitve. Jožef Franc je s 326 podrtimi keglji zasedel drugo, Slavko Dunaj s 315 četrto in Franc Borovnjak z 280 podrtimi keglji šesto mesto. (F. Borovnjak) Kotalkanje - ŠD Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 27. aprila 1996, ob 10. uri na parkirnem prostoru rekreativnega centra pri hotelu Lipa v Lendavi 1. mednarodno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju za pokal Lipe. Tekmovali bodo v sedmih starostnih kategorijah. Prijave zbirajo do četrtka, 25. aprila 1996, na naslov Ivan Koncut, H. Mohorja, Lendava. Startnina je 500 SIT. Mali nogomet - V Rogaški Slatini je bil polfinalni turnir v malem nogometu za st. dečke osnovnih šol. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa OŠ Radenci, ki je premagala OŠ Rogaška Slatina s 3 : 1 ter izgubila z OŠ Dravograd z 1 : 3 in OŠ Ravne z 2 : 7 ter zasedla tretjefne-sto. (OB) Kegljanje - V 6. kolu prvenstva v drugi mariborsko-podravski kegljaški ligi je Mura iz Murske Sobote . premagala Miklavž z 8 : 0. Za Muro so zmagali: Babič, 664, Borovič, 661, Durič, 657, Bojnec, 639, Iskra, 619, in Gergyek, 605 podrtih ke gljev. V 7. kolu pa je Mura izgubila z Brunšvikom s 6 : 2 (3826:3873). Za Muro sta zmagala Durič, 674, in Šebjanič, 660. Tekmovali pa so še: Smolkovič, 656, Iskra, 622, Borovič, 611, in Bojnec, 693 podrtih kegljev. (S. Durič). Karate - V Rušah je bilo državno prvenstvo v karateju, kije bilo hkrati izbirno za sestavo državne repreze-natnce, ki bo 28. aprila sodelovala na odprtem prvenstvu Avstrije v Braunu. V reprezentanco so bili izbrani pomurski tekmovalci: Peter Koštrun, Klaudija Magyar, Sašo Pijevič, Petra Husar, Mateja Recek (vsi MS), Mojca Tuš, Matic Rues (oba GR) in Herbert Klobasa (Radenci). D. S. Nogomet - Nogometnim trenerjem je v Lendavi predaval priznani nogometni strokovnjak Oto Barič na temo Motivacija igralcev v kriznih obdobjih igre. Predavanja seje udeležilo 30 trenerjev iz Lendave, Murske Sobote in Medžimurja. (F. Horvat) Strelstvo - V Ljubljani je bilo na sporedu 8. kolo strelskega tekmovanja za pokal-prijateljstva za dečke. Med 22 ekipami je zasedla MI Pomurka 5. mesto s 5029 krogi, med posamezniki pa je bil Valter Pajič s 182 krogi šesti. Nogomet - V nogometni tekmi so ml. dečki ONZ Murska Sobota premagali ONZ Lendava z 2 : 0. Strelca sta bila Šoštarič in Slavic. St. dečki ONZ Murska Sobota pa so premagali ONZ Lendava s 6 : 0. Gole so dosegli: Coter 3, Erjavec 2 in Zver. (FH) Življenjski jubilej 50 let Tončka Giderja Te dni je praznoval življenjski jubilej, 50-letnico, Tonček Gider iz Murske Sobote. Pred petimi desetletji se je rodil v Ljubljani, od rane mladosti pa živi v Murski Soboti. Po osnovnem poklicu je pravnik in že 25 let dela v matični službi, sedaj na Upravni enoti Murska Sobota. Toda to je le eno od njegovih področij dela. Zlasti pa se je uveljavil kot športni novinar. Že tri desetletja ga srečujemo na raznih športnih in rekreativnih prireditvah kot poročevalca, komentatorja ali voditelja povezovalca. S športnim pisanjem je začel pri mariborskem Večeru, s katerim sodeluje še danes. O športnih dogodkih iz Pomurja pa poroča tudi za nekatere druge slovenske časopise, kar zlasti velja za Ljubljanski dnevnik. V času tekmovanja nogometašev Mure v drugi jugoslovanski ligi se je začel pojavljati tudi kot reporter Radia Slovenije. Že nekaj let pa uspešno pripravlja športne oddaje na Murskem valu. Njegov glas se pogosto sliši tudi na slovenski nacionalni televiziji in drugod. Bil je tudi prvi, ki je na Murskem valu neposredno prenašal nogometno tekmo med Turniščem in Beltinko iz Beltinec. Prenašal je tudi mednarodni nogometni tekmi v evropskem pokalu med Aarauom in Muro iz Švice ter Žalgirisom in Muro iz Litve. V času nogometnega prvenstva v prvi državni ligi pa ga skoraj vsako nedeljo slišimo na Radiu Slovenija ali Murskem valu. Ljubiteljem športa tako Tonček Gider v svetu ob Muri ni neznan. Kot sam pravi, mu je bilo včasih športno novinarstvo le konjiček, medtem ko je danes že skoraj prava obveza. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo zdravja in še veliko ust- varjalnega dela ter seveda čestitamo. FeH Maučec 22 vestnik, 1 8. aprila Ulil i Bog je prišel s pomladjo 0VEN Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil ■ ( --A A načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na neki T i način celo bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno ■ zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspeli poskus. On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo te. skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot arogantnost. BIK Ona: Nekdo te bo spomnil na obljubo, ki si jo že skoraj pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali mu boš ustregla, vendar pa ne bi bilo pametno, če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile zelo boleče. On: Trma te bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustitinn reševati, kar se še da rešiti. Še najbolje bo, da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. DVOJČKA Ona: Uspelo ti bo nekaj, kar ti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo! On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te lahko le-ti kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem pa tvoj trenutni partner. RAK Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Najboljši odgovor veš ti sam. LEV Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj nezanesljiva tla, a si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delaj odvečnih skrbi. On: Ugotovil boš, da so njene misli precej podobne tvojim. In četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu prav lepo znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa ne bo več ponovila. DEVICA Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato » raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti * nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš. On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem pa se boš predal delu, kar ti bo na neki način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč oddaljil od svojega partnerja! TEHTNICA Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel.področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali pa se kar najbolje zaščiti pred neljubimi prese- nečenji. On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj boš zaradi spodrsljaja še bližje. Ne pozabi na pomemben sestanek! ŠKORPIJON Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, česar sploh nisi nameravala. On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa si mnenja, da boš že še poskrbel. Pazi, da te ne bo preveč zaneslo ... STRELEC Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa ti utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto, kar počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato sije ne razlagaj kot... On: Kmalu boš stopil za več korakov po potiski te vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči prijateljev. KOZOROG Ona: Le zakaj se obremenjuješ z nepotrebnim, ko pa je vendar toliko koristnih opravil, ki te čakajo? Konec tedna lahko pričakuješ prijetno presenečenje, ki bo dodobra popestrilo tvoje ljubezen- sko življenje. On: Pismo, ki.ga pričakuješ, bo sicer prišlo, a bodo novice drugačne, kot predvidevaš. Nikakor ti ne bo uspelo preboleti zadeve, ki se ti je ponesrečila, a to še ni vzrok, da bi ostal sam in jezen na vse okoli sebe. VODNAR Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je potrebno pogledati z malo bolj optimističnimi očmi pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil celo kopico ugodnih kombinacij tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. RIBI Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, saj so takšni princi samo v pravljicah. Še vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, pa je zato njegova ljubezen toliko iskrenejša in resnična. On: Nikar ne verjemi govoricam, kijih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim osvajalcem, kot si ti. Tudi sodobni znanstveniki ostanejo ob vznožju majevskih piramid brez besed. Te kamnite gmote, iztrgane pragozdu na mehiškem polotoku Yucatan, so zapuščina skrivnostne civilizacije, ki je že pred več tisoč leti vedela o dogajanju v vesolju prav toliko, kot vemo danes. Piramid namreč Maji niso postavljali kar tako, uporabljali sojih kot svojevrstne koledarje. Na severni strani piramide Chichen Itzi se samo dvakrat na leto - ob pomladanskem in jesenskem enakonočju - prikaže vijugast pas svetlobe. Majem ta dogodek ni pomenil samo začetka pomladi, ampak tudi prihod njihovega boga Kukulkana na Zemljo. I l i Preminouči tjeden de nan osto v spomini kak eden v zgodovino zapisani. Puno pomembni stvari se je v n^en dogajalo. Po svetovnon dnevi zdravja, šteri je °au pri nas podčrtani z neskončno dugin štrajkon zdravnikof (med šterin se je pojavo nouvi beteg "Fides"), se je začno pa končo jako brzinski štraj* železničarof, zagrozili so tildi policaji/ ka ne odgovarjajo za Papeža gda k nan prijde, či njin ne dajo terenskoga dodatka, (tou je Bela zbu ka« izsiljevanje). Maturanti ščejo meti takšo maturo, ka de njin pasala, ousmoga aprila je bUu svetovni dan Romov, Rusi so z ruskof raketof poslali v vesolje amerikanski satelit, znanstveno je dokazano, ka Sloveniji nega betega nouri krav, (mamo pa dosta čednoga goveda), najvekši zgodovinski dogodek je Pa' ka so v Soboti na Ledavskon mousti končali gradben —>ano se sveča110 dela na južnoj polovici mousta, pa . p3 preselili na severno polovico, po južnoj pologi smeri. P° promet skouz piljstili v prepovejdanoj lejvoj polovici cestišča. Bela je vb zračuno, ka či so tou polovico rekordnoj brzini od oktobra lani do zdaj/ • og3 mejsecaj, te do driljgo polovico končali d0 ‘Dletna novembra. Malo hitrej do jo napravili, ker P vročina riede tak močno zavrla izgradnje, kak jo mrzla zima. Z vesolja je uspešno prleto z je vesoljsko ladjo naš rojak, Belekof pajdaš k pri povedo, ka se je s krožnice vidlo na zemlo, atejo. nas v severo vzhodnoj Sloveniji veselo ceste cV pa Ledavskoga mousta v Soboti je glij nej vido, 3 jako opazen most na cesti mad ’ Cankovo pa Dorna g^uz šteri že par lejt nej prevozen. Glavna ce.®t.lxe ge Cankovo se pa tak vijdi, kak zgodovinsko na^dlDjouži izkopavajo zgodovinske znamenitosti. Brat napravil _ v sea"11 s*#***81 Človeško rodovno deblo je bogat^J^ za novo vrsto: ameriški in kitajski zna stveniki so objavili vest, da so naJu^Uqiej tajske v provinci Shanxi našli fosil do neznanega izumrlega primata. Nova vrsta, ki je dobila ime centennicus. naj bi bila neposredni P nik višje razvitih primatov (opRin di). Doslej neznani primat je drevesih in ni bil večji od miši- K majhen je bil, priča tudi fotografij®- ( kateri vidimo njegovo okamnelo ce I Najdba tega fosila bi utegnila i« meljev pretresti dosedanjo evo zgodovino človeštva. Po mnenju ‘ । riških znanstvenikov je najde0« j živel več kot pet milijonov prej k doslej znani primati. - ,, ' Pom, ze^A, OTftOCd Stoletnica žiletke Gillette Kot mojster propagande je Gillette z aparatom osebno obril predsednika Roosevelta. Gillette je najprej prodajal knjige Georga Brnarda Shawa, toda uspeha, vsaj velikega, ni bilo. Leta 1896 je kot trgovski potnik za steklenične zamaške bival po petorazrednih hotelih in se z britvijo močno urezal v lice. Tedaj gaje prešinila ideja o nenevarnem britju s posebnim aparatom in britvicami (ki jim ne glede na znamko še danes pravijo žiletke). Kot vsaka napredna misel. je tudi ta uničila veliko delovnih mest. Tisoči brivcev so vrgli britve med staro šaro, veliki tenor Enrico Caruso se je hvalil, da je prvi prinesel v Evropo Gillettove varnostne aparate za britje. Gillette je bil mojster propagande. Predsednika Theodorja Roosevelta, kije imel močno in hitro rastočo brado, je pripravil do tega, da ga je sam obril s svojim aparatom. Predsednik se mu je očitno pozabil zahvaliti, toda ameriška armada je svoje vojake opremila z Gillettovi-mi brivskimi aparati. Od takrat je njegov brivski aparat postal znan po vsem svetu. Gillette je umrl leta 1932 s spoznanjem. da so po bradah vsi ljudje enaki. Air* P/havi ,&a BI SE MO/^Ai-A ČIM Tajska je tudi dežela orhidej. Te razkošne in raažnihPe,, tropske lepotice, ki sicer uspevajo v vedno topli'1 1 pl®®1^ gozdovih, na Tajskem gojijo tudi na plantažah. Sam jO okolici Bangkoga, ki ni med večjimi, odpošljejo vsa cvetov orhidej, ki razveseljujejo tudi nas. ^4^ ME.KX> MoČ C€ l>OBeo 18. aprila 1996 23 ,a vsakogar nekaj Uživanje rib preprečuje infarkt Nevarnost smrti zaradi nenadnega srčnega napada je možno zmanj-šati za 50 do 70 odstotkov, če si vsaj enkrat na teden privoščimo kakšno ribjo jed, so ugotovili ameriški znanstveniki po dolgotrajnih raziskavah. David Siscovick in njegovi sodelavci z univerze v Washingtonu so raziskovali vpliv določenih večkratno nenasičenih maščobnih kislin na moveški organizem. Udeležencev te raziskave je bilo 824, stari so bili od । do 74 let. Med njimi jih je 334 že doživelo nenadno prenehanje de-ovanja srca, vendar so jih še rešili. . . . , Predpisali so jim uživanje maščobnih kislin n-3, ki se pojavljajo zlasti ' bstih ribah, ki imajo manj maščob, na primer pri lososih in skušah. ezaltat: že majhno povečanjje teh maščobnih kislin v krvi zmanjša nevarnost smrti zato, ker bi odpovedalo srce. ■—I Nasveti za dom - Sesirjenega mleka ne zavržemo, temveč ga odcedimo in uporabimo kot skuto. Da se sesiri, mu dodamo, preden zavre, malo limoninega soka ali sladkorja. ' Sol v kepah najhitreje razdrobimo, če jo damo za nekaj časa v "epretoplo pečico. Da preprečimo nadaljnje sprijemanje, primešamo soli nekaj zrn riža ali graha. ' Jedi začinimo, ko so že kuhane. Nazadnje primešamo limonin s'k, kis, vino, smetano, sesekljan Peteršilj ali drobnjak. Jedi nato "e smejo več vreti. Tako ohranimo več dišavnih snovi in vitami-niov. Mornarji niso pozabljeni Brez skrbi, poletnih mornarskih oblačil vam ne bo treba stlačiti na najvišjo polico omare. Tudi to pomlad in poletje se namreč še zmerom pogumno držijo prav na modnem vrhu. Poleg ustaljene klasike pušča mo-dro-bela moda domišljiji tudi veliko svobode. Športno elegantno je denimo videti kostim iz modro-belih pižama hlač in modre oprijete jakne z belimi gumbi in belim ovratnikom ter črtastimi zavihki rokavov. Kuhajte z nami Pogača z belim vinom Sestavine za mali pekač: 20 dag zmehčanega masla ali margarine, 20 dag sladkorja, vanilin, 3 jajca, sok limone (1 žlico), 2 del belega vina, 3 žlice ruma, 30 dag moke, 5 dag jedilnega škroba, 3 zravnane žličke pecilnega praška. Preliv: 10 dag sladkorja v prahu, 2-3 žlice limoninega soka. Pečico segrejemo na 180 ° C. Surovo maslo penasto umešamo. Model namažemo z maslom in ga potresemo z drobtinami. Umešanemu maslu dodamo sladkor in vanilin. Postopoma dodajamo jajca. Limono operemo s toplo vodo in iztisnemo sok. Lupino dodamo k pripravljeni masleni zmesi. Moko zmešamo s škrobom in pecilnim praškom. Nato jo po žlicah dodajamo masleni zmesi. Moko zmešamo in hkrati z njo pičlo polovico belega vina. Testo damo v model in pečemo sladico pri srednji vročini 45 minut. Pogačo večkrat prebodemo z leseno paličico in jo po kapljicah z drugo polovico vina pokapljamo. Počakamo, da se vinska pogača malo ohladi. Zmešamo sladkor v prahu z limoninim sokom. Pogačo prevlečemo z ledom in po željo okrasimo. Cilka Sukič Sodobna vrtnarska lahko in lepo mzva Vodilna materala, ki trenutno »krojita« pi-livL žarne in spalne srajce, sta brez konkurence at- las in džersi. Takšna nočna oblačila so hkrati udobna in elegantna. To zagotavlja že tkanina, dodaja barva, ki je skoraj obvezno bela ali slonokoščena, zapečati pa kroj. Spalne srajčice so romantične in veliko razkrivajo, saj so po navadi krojene kot kombineže. Ne manjka čipk in pentelj. Pižame so moško krojene, včasih so obrobe iz čipk. Vse več je bakterij Londonski mikrobiologi opozarjajo, da je vse več bakterij, ki ne reagirajo na antibiotike. Obenem prerokujejo, da bodo razne bakterijske infekcije postale »zlo prihodnjega tisočletja«. Napovedujejo celo, da se bodo spet razmahnile bolezni, ki že zdavnaj veljajo za premagane, na primer tuberkuloza. Zdravniki tudi svetujejo, naj bolnikom predpisujejo čim manj penicilina. »Lahko« in zdravo če ^‘Pon^^sko tudi, kar i^se^resi8 aVn' hit so H^jihv^načelo !>nž|>red^ Sal0nu pVvnnaj bodo dob6'' 8lavL J°treh, °sbe dal -d vidni, ^sCU?te t da> lase. vJs stiparij, rna|le m°istra ali SPo 'n Živah n° !amozavesti odtenki ES V zadnjem času je v modi izraz »lahko« ali »light«, kije napisan na raznih izdelkih, jedilih in pijačah. »Lahko« nakazuje zdajšnji življenjski slog, katere- Jurska sobota Tthte,ko^a 21 teL: 31 760 kir i. ug°dnih NAKUPOV i h!»uJAnEHi trgovini TRGOVINI: “REVJA, semena in umetna gnojila, 7ENA, BETONSKE SOHE IN POCINKANA £CA. ORODJA IN STROJI IE DO 5 % POPUSTA! ERKUR Poplin za poletne jopice Poplin je kakovostna bombažna tkanina v vezavi platna in ima zaradi velike gostote osnove in redkega votka komaj opazen ripsast videz. Uporablja se za poletna oblačila: jopiče in plašče. Prvotno je bil izdelan iz svilene osnove in volnenega votka. Njegovo ime izvira iz imena tkanine popalino, ki so jo izdelovali v papeškem mestu Avignon, in francoske tkanine popeline, ki so jo uporabljali za izdelavo cerkvenih oblačil. V Angliji je postalo ime poplin splošno znano v 18. stoletju. Današnji poplin je izdelan iz kombinacije svile, bombaža, volne in umetnih vlaken. Lahko je belkast, barvast, progast ali kakiran in ima apreturo, ki mu daje svilast videz in otip. Cene sadja in zelenjave ga bistveni elementi so: vitkost, zdravje, lepota telesa in telesna dejavnost (fitnes). Izrazje ne- G Radgona Ljutomer M. Sobota kako v skladu s priporočili pre- jabolka 180 120 118 hrambenih strokovnjakov, ki pomarančo 200 120 130-170 priporočajo, da bi bila naša banane 180 180 184 prehrana energijsko manj boga- hruške 250 220 260 ta, naj ne bi vsebovala preveč limone 250 220 200 maščob, rafiniranih ogljikovih grozdje 700. 600 500 hidratov in alkohola. or. jedrca 1000 990 930 Kaj je »lahko«? paradižnik paprika 460 600 360 570 370 640 Oznaka »lahko« ima različen kislo zelje 180 145 pomen in določa izdelke: kisla repa 180 145 - z znižano enegijsko vredno- krompir 60 50 33 stjo, krompir mlad 190 180 160 - z znižano vsebnostjo maščob, endivija 500 400 550 - z malo sladkorja, mehka šolala 650 600 720 - z malo alkohola, radič 600 700 - z malo kofeina ali brez njega, korenje 200 180 130-170 - z malo ogljikove kisline. por 380 400 380 Izraz »lahko« se ne upora- čebula 100 100 85 blja le pri živilih. Lase si prav ližol v zrnju 300 300 321 tako umivamo z »lahkim« šapo- jajca 18 20 nom. zeleno zelje 120 100 110 »Lahke« so lahko tudi ciga- 1 rdeče zelje 190 210 rete z manj nikotina. česen 499 480 460 Porabnik pogosto zamenjuje cvetača 360 250 300 med »lahkimi« in dietičnimi kivi 300 360 184 izdelki. Dietični izdelki so na- ananas 290 280 menjeni bolnikovi prehrani in šampioni 450 540 zanje veljajo strogi predpisi kumare 500 480 460 glede označevanja in deklari- mandarine 290 ranja. pomagala Pri mnogih sodobnih tehničnih pomagalih je komaj mogoče ločiti poklicno vrtnarjenje od ljubiteljske dejavnosti. Palete iz vakuumskih plastičnih folij pridejo prav v obeh primerih. V »skupinskih lončkih« vzgojene sadike imajo trdne koreninske grude in s tem se izognemo presaditvenemu šoku. Po potrebi se odločamo za večje ali manjše dimenzije, mnogi pa dajejo prednost štirioglatim celicam pred okroglimi. Ker so takšne s koreninskim spletom kot čepki ali zamaški, se jih je prijelo angleško ime plugs. Prodajalne z vrtnarskimi potrebščinami ponujajo mnoge zelo koristne pripomočke predelovalcev plastike. Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 61 vozil, prodali pa so jih pet. Znamka Letnik Prev, km Cena Škoda Favorit LX 1993 45.000 8.400DEM Opel Vectra l,8i 1991 85.000 19.000DEM Renault 19 1,4 RT 1994 21.000 19.000DEM Golf diesel 1,6 1989 51.800 11.500DEM Citroen Ax l,li 1993 52.000 12.000DEM Opel Corsa 1.1 1989 61.000 7.600DEM Opel Kadett 1.6i 1990 38.000 13.000DEM Lada Samara 1.3 1991 67.000 5.900DEM Ford Fiesta l.lic 1989 83.000 9.500DEM Renault Clio 1,2RN 1994 17.000 15.000DEM Daihatsu Applause 16v 1990 98.000 9.700DEM Jugo 55 A 1987 81.000 2.400DEM Golf 1,3B 1990 95.500 11.800DEM AVTOR ŠTEFAN HAJDINIAK ŠOLA PLAVANJA SLOVENSKI NOGOMETAŠ snta, NAPRAVA TANKA MREŽASTA TKANINA ZA ZASTORE SRBSKO moško IME RUSKO MOtKO IME NADAV. NATLAČILO KOLEDAR 8 PRAKTIČNIMI NASVETI ČLOVEK, KISE OMAMLJA Z LEPILOM RAZČLENITEV ENOTA ZA MERJENJE JALOVE MOČI HLEK. TOKA JANKO IRGOLIČ KOBALT ŽENSKI PEVSKI GLAS PUŠČAVA NA SEVERU ČILA IGRANA SREČO IVAN LOTRIČ ŽIVAL Z GRBO NOGCB4J8TNI KLUB GRŠKA ČRKA PODZEMNI ŽUŽKOJED VINORODNA RASTLINA GLAVNA ŽILA ODVODNICA HRVAŠKI NOGOMETAŠ JSOKŠIČ SIZA^HNSKA PEVKA FALK SIDVENSKI POIJTJK (ADOLF) OSEBNI ZAIMEK MLADIČ GOVEDA KONRAD ADENAUER ČLOVEK, KI IJKA LUKA V IZRAELU RUSKA BALERINA PAVLOVA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: poanta, Agnelli, troto-er, red, Rim, Ita Rina, AJ, Real, 1K, H, kotva, Ist, Ran, JO, gong, alkohol, Donava. k vestnik 18. aprilajj^ televizijski spored od 19. aprila do 25. aprila PETEK 19. APRILA l________ TV SLOVENIJA 1 930 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 945 Otroci širnega sveta 1015 Zlata šestdeseta slovenske popevke 1105 Blaznost, angleški film 1300 Poročila 1305 Kolo sreče 1430 Terra X, nemška serija 1515 Gallus, scenski esej ■ 1620 Kam vodijo naše stezice 17jOO Dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog 1800 Fallerjevi, nemška nanizanka 1835 Hugo 1910 Risanka 1930 Dnevnik 2005 Sorodne duše, angleška nanizanka 2040 Podarim dobim 2050 Poglej in zadeni 2230 Dnevnik 2300 Leningrajski kavboji gredo v Ameriko, finski film 020 Poročila TV SLOVENIJA 2 1045 Svetovni poslovni utrip 11.15 V žarišču 1145 Znanost od blizu 1215 Pisave 1305 Umetniški večer 14.10 Na svidenje, nizozemski film 1600 Sorodne duše, angleška nanizanka 1630 Svetloba in senca, portret Jožeta Spacala 1655 Ribje poti, švedska serija 1725 Veliki dosežki slovenske kirurgije 1800 Po Sloveniji 1845 Planet Šport 1925 Denis Pokora, nanizanka 2005 V žarišču 2020 Forum 2040 Angel Falls, ameriška nadaljevanka, 4/6 2130 Studio City 2230 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 2320 Novice iz sveta razvedrila POP TV 10.00 Santa Barbara, ponofa/ -11.00 Magnum, porota/ - 12.00 POP-kviz, poncMte/-12.30 MASH, porota/ -1300 Med prijatelji, ponota/ -14.00 Trje na zmenku, tn - 16O0POP30- 1630 Santa Barbara, nanizanka-1730 Srce ra nitki, nanizanka-18.00 BriscoCounly, nanizanka - 19.00 POP-kviz- 19.3024ur- 20.00 Do$ejiX, nanizanka - 21.00 Ne/^aška pofcja, nanizanka - 22.00 Prvi apri, frn-0.30 24 ir, ponota/-1.00 POP 30, porota/ TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.20 ljubezen, ser. - 12.40 Letališče, am. film - 14.35 Za otroke in mladino - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.10 Za otroke in mladino - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, ser. -18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure kulture -19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Moja zgodba o Hrvaški, dok. serija - 22.15 Dnevnik - 23.35 S sliko na sliko - 23.05 Veliki beli morski pes, dokumentarni film - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 17.15Tirmotaachšov- 1&3OGaarnoozttaju- 19.C^ Hugo -19.30 Dnank - 20.10 Kamen nakamen, humcri-sfcna serja-20.40Zadnje dobro leto, am.ftn-2225 La-tinica - 23.40 Sin teme, ameriški film - 1.15 Dodatek -130 Noč kesate TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseeanne - 6.25 Otroški spored - 9.05 Alf - 9.30 Kdo je tukaj šef - 10.00 Ekipa A -10.30 Babylon - 11.30 Čudežna dežela strica Remusa, film - 13.00 Otroški spored -15.30 Čas v sliki - 15.40 Babylon - 16.25 Ekipa A -17.15 Katts in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef?-18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Urgenca, nanizanka - 21.00 Pogledi s strani -21.15 Ordinacija Bulowbogen, nanizanka - 22:05 Pesem ptic trnovk, drama - 0.25 Čas v sliki -0.40 Poltergeist (Ropotajoči duh), film 2.05 Čas v sliki - 2.30 Schiejok vsak dan - 3,30 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.05 Umori so njen konjiček - 11.00 Atila Horbinger - življenje igralca - 12.00 Čas v sliki - 12.10Vera- 13.00 Čas v sliki- 13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.15 Dežela gora: Mali - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi, znanstveni magazin - 23.00 Prtljažnik - 0.00 Lokomotion: Kako je železnica spremenila svet, serija v šestih delih - 0.45 Navdih čutnosti, film - 2.35 Pogledi s strani - 2.40 Kalifornijski klan - 3.25 Cas za kulturo - 4.00 Video-noč - 5.55 Formula 1, prenos treninga TV MADŽARSKA 1 5.40 VaškaTV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročia - 9,10 Kalifornijske sanje, serija - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes uafes -12.00 Poročia -12.05 Posel - 12.25Tetepakk -14.10 Narodnostne oddaje- 15.00 Poročila- 15.10 Madžarska danes -16.00 Poročta -16.05 Posel -16.30 Tcpmodel-17.00 Za ipcfcferce- 1730Teka-17.4015 minut- 18.00 Okno-19.00 Pravljica- 1915Ažumo-19.30 Dnevnik - 20.25 Dallas - 21.20 Apropo - 22.25 Ženska tvojega žVjenja, tvflm - 23.25Yehudi Menuhin, ob njegovi SOJetnici - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00Siesta- 14.50 Elitna družba, serija-16.30 Pratika -16.40 Barvna fea-16.50 Krtaaiicdfe-17,30 Regcnak ni program -18.00 Nekje in nekoč-18.30 Vesojskeigre-19.05 Dvorec Frankenberg - 20.00 Saijadžit Raj, portret -20.55 Umetnostni frn - 21.00 Dnevnik -21.10 Policista poročila - 21.15Tiphop,kviz-21.45Kultura-22.OO Objektiv - 22.25 Vreme - 22.30 Pregled tiska - 22.43 Spcmaslaa- 22.50 Rock koncert RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi -6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila -6,35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Spring-fieldavazgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Begati in lepi - 10.30 Nkoi ne bom pozabil Sdedada - 11.00 Moča nagrada-11.30 Družinski dvoboj-12.00 Opoldanski magazin-12.30 Zlata dekleta-13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer -1500 Iona Christen -16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17.30 Med nami -18.00Dcbenečer- 18.30Zvezdrim=cazri-18.45Ftrca-la - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, štabi časi -20.15April, april, šov-21.15Zgodbezotoka Sta 22.15 Sedem eh - sedem cjav - 23.10 Robocop - 0.00 Dnank -0.30 Prijazna družina-1.25 Zlata dekleta- 1.50Sedemdni - sedem glav - 2.40 Dnevnik -3.10 Sternov temagazin -4.10 Eksplozivno - 5.00 Risanka SOBOTA 20. APRILA TV SLOVENIJA 1 800 Radovedni Taček: Steklenica 825 Kljukčeve dogodivščine 840 Pod klobukom 925 Zgodbe iz školjke 955 Učimo se tujih jezikov: Francoščina 1020 Do neba in naprej, norveški film 1145 Veliki dosežki slovenske kirurgije 1215 Pihalni kvintet Slovvind 1245 Kvartet pozavn SGBŠ 1300 Poročila 1305 Hugo 1400 Terra X, nemška serija 1445 Tednik 1535 Christy, ameriška nadaljevanka, 11/ 21 1620 Tekmovalci, angleška serija 1700 Dnevnik 17.10 Moj oče živi v Riu, nizozemska nadaljevanka 1740 Tiri skozi čas, dokumentarna oddaja 1755 Alpe - Jadran 1830 Hugo 1910 Risanka 1930 Dnevnik 20.10 Zlati petelin, finale 2200 Zgodbe iz Amerike, potopisna serija 2255 Turistična oddaja 2325 Dnevnik 2350 Surova igra, ameriški film TV SLOVENIJA 2 1010 Poglej in zadeni 1140 Bratje Marx brijejo norce, ameriški film (čb) 1255 Znanost od blizu, kanadska serija 1320 SP v gimnastiki 1440 Podarim dobim 1450 DP v nogometu HIT Gorica: Mura, posnetek 1630 Rugby, Slovenija : Avstrija 1830 Karaoke 1930 Na vrtu 2005 Nedokazana krivda, ameriški film 2210 Sobotna noč POP TV 9.00 Flipper, otroška nanizanka - 10.00 Bri-sco County, ponovitev - 11.00 Odpadnik, ponovitev - 12.00 Newyorška policija, ponovitev - 13.00 Dosjeji, ponovitev - 14.00 Šolske vezi, ponovitev filma - 16.00 Obraz tedna, ponovitev - 16.30 Avtodrom, ponovitev -17.00 2,4 otroka - 17.30 Beverty Hills, ponovitev -18.30 Melrose Plače - 19.30 24 ur - 20.00 Na jugi, nanizanka - 21.00 VVall Street, film -23.00 Izgubljeni svet, film - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.45 Poročila - 8.50 Za otroke in mladino -9.45 Filmi Ericha Kastnera - 12.00 Dnevnik -12.20 Prizma - 16.00 Poročila - 16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi neviht - 18.00 Turbo limach šov - 19.15 V začetku je bila beseda -19.30 Dnevnik- 20.10 ParExellence, zabavna oddaja -21.15 Policijska akademija 4, ameriški film - 23.20 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 16.45 Beverfy Hills, serija -17.35 Melrose Plače, serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaški operni pevd, dckimentama oddaja - 21.24 Hrvaške župnije - 22.05 Šport - 22.25 Največji zločini in sojenja XX stoletja - 22.55 HR TOP 20 TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 8.30 Sanjski kamen - 8.55 Vroča sled - 9.20 Sobotna igra - 9.30 Barbara, risanka - 10.00 Blinky Bill, risanka - 10.35 Banda bambusovih medvedov - 11.00 Disneyev festival -12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.10 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Blossom - 14.25 Princ iz Bel-Aira -14.50 Mularija - 15.40 Pomorska raziskava DSV-ja - 16.30 Beverly Hills - 17.15 Melrose Plače -18.00 Nogomet - 19.00 Sami nesmisli - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Happy End (Srečni konec), šov - 21.15 Halo ORF - 22.10 Šport - 23.25 Universal Soldier, akcijski film -1.00 Čas v sliki - 1.05 Veličastni, pustolovski film - 2.35 Kalifornijski klic v sili - 3.20 Beverly Hills - 4.05 Poltergeist II, ponovitev filma -5.30 Princ iz Bel-Aira TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Skrivnostni mr. Motto, kriminalka - 10.4,0 Pesem ptic trnovk, ponovitev filma - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Jaz in moja žena, komedija - 14.50 Poletje, ki ga ni mogoče pozabiti, film - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vsako tretjo nedeljo, film -21.40 Čas v sliki - 21.50 Škandal, prenos iz gledališča -23.30 Čas v sliki - 23.35 Desiree, film - 1.20 Pogledi s strani - 1.25 Šport - 2.40 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Sončni zahod - 8.00 Otroški program - 10.00 Pigmalion, angl, čb-film - 10.35 Narodna glasba - 12.00 Poročila -12.05 Pon. serijskih filmov - 14.15 Odgovarjamo na telefone - 14.25 Oh, Amerika! - 15.00 Planet opic, serija - 16.30 Miss Police Hun-gary- 17.00 Lukasova dolga pot - 18.00 Za boljši jezik - 18.10 Millecentenarij - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 19.55 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik - 20.25 Gizdavi Qu-inn, kriminalka - 22.05 Ekskluzivno - 22.30 Satelit - 23.15 Zunaj življenja, film TV MADŽARSKA 2 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.05 Naša mati zemlja - 11.55 Olimpijci - 12.05 Poje Zsuzsa Granat - 12.30 Salty, serija - 12.55 Reflex - 13.00 Avtomagazin - 13.30 Man Ray - 14.25 Dandanes - 14.35 Živo morje - 15.05 Stiki brez meja - 15.30 Trend - 16.00 Balet - 16.30 Horizont -17.00 Vasas-Ferencvaros, nogomet - 19.05 Familija - 20.05 Telebingo - 21.00 Glasbena ura - 22.00 Pregled tiska - 22.05 Zob za zob, islamski terorizem - 23.05 Eszterhazy, gledališka predstava RTL 5.30 Otroški spored - 8.50 Morska deklica Ariela - 9.50 Disneyev Aladin - 10.20 Risanka 10.30 Naše katedrale - 10.40 Power Rangers -11.05 Na krilih pravice -11.30 Nepremagljivi Ironman - 11.55 Karate Kid & Co., film -12.25 Polna hiša - 12.55 Življenje in jaz - 13.25 Krepka družina - 13.50 Princ iz Bel-Aira -14.15 Pestunja - 14.45 Prijazna družina -15.45 Party of Five - 16.45 Berverly Hills -17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Sanjska poroka -22.00 Kako, prosim? - 23.00 Boks - 0.40 Posebna naloga v Kačjem zalivu, film - 2.30 Melrose Plače - 3.15 Beverly Hills - 4.00 Polna hiša - 4.25 Princ iz Bel-Aira - 4.50 Krepka družina - 5.15 Risanka NEDELJA 21. APRILA TV SLOVENIJA 1 840 Jekleni jezdeci, avstalska nadaljevanka 905 Živ žav 955 Nedeljska maša, prenos 1100 Moj prvi video 1130 Obzorja duha 1200 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja 1300 Poročila 1305 Hugo 1335 Karaoke 1440 Nedeljska reportaža 1510 Dlan v dlani 1525 Oslova koža, francoski film 1700 Dnevnik 17.10 Po domače 1845 Za tv-kamero 1910 Risanka 1915 Loto 1930 Dnevnik 2010 Podarim dobim, sklepna oddaja 2130 Vera, angleška nadaljevanka, zadnji del 2230 Dnevnik 2250 Sestrična Angelica, španski film 035 Poročila TV SLOVENIJA 2 935 Angleška glasbena lestvica 1025 Videošpon 11.10 V vrtincu 1155 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 1240 Planet Šport 1320 Lahkih nog naokrog 1405 Na vrtu 1435 SP v gimnastiki 1555 Motociklizem za VN Japonske 1655 DP v rokometu, finale 1830 Naša pesem, zaključni koncert 2005 Izgubljene civilizacije, angleška serija 2055 Večerni gost 2155 Tiri skozi čas, dokumentarna oddaja 2210 Lovci na glave, angleška drama, 1/ 3 2300 Športni pregled POP TV 8.30 Spidi h Gagi, šev - 9.30 Morska deklica, otroška nanizanka -10.00 Peter Ran, risanka -10.30 Edera, nanizanka - 11.3OKuhajmoskupaj,kulnaričnaoddaja- 12.00Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi- 13.00Najugl, ponota/ -14.00 Vibi Street, ponota/fihia -16.00 Zaznamovani, nanizanka -17.00 Za kamero z Deanom Carano, reportaža -18.00 Louis in Clark Neve supemaroo dogedi-vščine, nanizanka -19.00 Prijatelji, nanizanka-19.30 24* ur - 20.00 Road House, film - 22.00 Urgenca, nanizanka -23.00 Črni gad, nanizanka - 23.30 24 ir, ponota/ TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročia - 8.35 Leteči medvedki, risanka - 9.00 Pcno-reiso, oddajaza otroke - 9,40 A/kfe, dokumentarna oddaja -10.10 Kakšno življenje, serija- 12.OOPoročila-12.20 Plodcvi zemlje -13.10 Dokumentarna folkloma oddaja -13.40 Mirhdcbro-14.10Kfc diha-14150pera Boc-14.5OVednovnedeljo- 17.1OPoročia- 17.20Ameriški IIm -18.50 Mojster Fantaz, risani fim -19.30 Dnevnik -20.10Bravo- 22.15Dnevrik- 2235 Dužinskeicde, humoristična serija- 2305Hot>woodski drod, dokumentarna serija-0.00 Poročia TV HRVAŠKA 2 14.45 Briljanteen - 15.30 Videokon - 16.15 Nedeljsko športno popoldne, Peta prestava, body fitnes, košarka FIBA, boks, nogomet -20.15 Ameriški film - 22.05 Top šport, športna oddaja - 23.10 Koncert TV AVSTRIJA 1 6.00 Naravnost skozi galaksijo in potem levo - 6.25 Otroški spored - 8.40 Vroča sled - 9.05 Ko so živali zapustile gozd - 9.30 Konfeti klub - 10.10 Ena, dve ali tri - 10.35 Konfeti klub - 11.05 Diseyev festival - 12.00 Mladinska oddaja -12.55 Sami.nesmisli - 13.20 Šampion Dany, film - 14.55 Športno popoldne - 17.05 Shout, film - 18.30 Šrček - 19.00 Nor nate -19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaisermuhlen-blues, nanizanka - 21.05 Pravi Dunajčan se ne da - 21.40 Čas v sliki - 21.50 K stvari - 23.05 Vizije - 23.10 Šport - 0.00 Mishima, življenje v štirih delih, film - 1.55 Universal Soldier, ponovitev filma - 3.30 Navdih čutnosti, ponovitev filma - 5.30 Princ iz Bel-Aira TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ljudje iz varieteja, film -10.30 Čas za kitaro- IlOOTekanakonferenca-1200Iz parlamenta- 12.30 Orientacija- 13.00 Časvsltki - 13.05Tednik - 13.30Tujadomovina-14.00 Pogledi s strani- 14.20 25-letnica dela Heinza Zuberja na ORF -15.00 Ločenka, film - 16.30 Življenje v divjini - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas-18.30 Avstrija v siki-19.00 Avstrija danes-19.30 Časvstki - 20.15 Smrtonosni udarec, tim - 21.45 Šport -21.50 Diagnoza Smrt, tim -23.20 Časvsiki - 23.25 Slovo ponod, Itn -1.00 Pogledi s strani -1.05 Čas za kulturo -1.3O\fclecnoč TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Tri želje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12 30 Poje Bela Takacs - 13.00 Top model, pon. - 15.00 Glasba - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 Vojaški magazin - 17.35 Dan policije - 18.00 Dviganje Uteži - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.10 Film meseca: Gentleman, amer, film - 22.05 Deklamacija -22.10 Dan policije - 22.10 Po sledeh izgubljenih književnikov: Gy6rgy Mikes TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina knjiža/nesti - 850Narodopoe - 9.00 Vesoljske gre-9.30 Športni kviz- 11.00 Športni program, rokomet, gimnastika -13.00 TV magister-14.00 Družinski magazin-14.30 Za mladrio-15.05 Lomilec src, serija -15.55 Millecentenarij - 16.00 Kviz iz zgodovine - 1,7.05 Kriminalka - 17.55 Turistični magazin - 18.30 Tranzit -19.00 Deitelesa -19.30 Pravljica -19.45 Mojstrovine -19.55 Pratika - 20.00 Maria Stuart, tragedija - 22.10 Telešport - 23.1OOkoje - 23.15 Pregled tiska - 23.20 Mir-povojni? RTL 5.35 Morska deklica Ariela- 6.00 Otroški spored - 6.25 DisneywAMn - 8.00 Starta h kristalni rešitej - 8.20 Dobro jutro - 8.30 Nedeljsko veselje, risanka - 9.30 Risanka -10.10 Na krilih pravičnosti- 10.35V.R.Tropers- 11.00 SledgeHammer- 11.55Disneyareporiaža- 1Z15Skiwo-stna naloga Air Force, fim - 14.00 Nepridiprav zopet udari, ftn-15.45MANTS-16.45FtemoiskaraziskaiaDSVja-17.45 Oddaja o živalih-18.45 Ftorodla- 1910 Klcvsii - 20.10 Odvetnik Martin Berg: V poslanstvu pravice, fim -22.10 Spiegb/tvrnagazh - 23.00Černobilska katastrofa -23.50Tvvst - 0.30 Hans Obrti predstavi Ljudje, po katerti je veliko povpraševanja -1.05 Pomorska raziskava DSV-ja -2.00 Barbel Schafer - 2.50 Homa Christen - 3.40 Hans Meiser - 4.55 Eksplozivno - 5.15 Zvezdni magazin PONEDELJEK 22. APRILA TV SLOVENIJA 1 1025 Medvedek na obisku, lutkovna igrica 1045 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 11.15 Sestrična Angelica, španski film 1300 Poročila 1305 Novice iz sveta razvedrila 1350 Utrip 1405 Zrcalo tedna 1420 Za tv-kamero 1435 Forum 1450 Nedeljska reportaža 1520 Večerni gost 1620 Dober dan, Koroška 1700 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Znamka 1725 Tv-oko, angleška serija 1800 Simpsonovi, ameriška nanizanka 1830 Lingo 1910 Risanka 1915 Žrebanje 3x3 1930 Dnevnik 2005 Sostanovalke, angleška nanizanka 2035 Tv-konferenca 2125 Letališče 21. stoletja, angleška serija 2230 2300 2350 020 Dnevnik . nnk. Seaguest, ameriška naniz Svet poroča Poročila TV SLOVENIJA 2 935 Učimo se tujih jezikov : francoščina 1000 Turistična oddaja 1015 1030 V žarišču , ka nani- Policisti s srcem, avstralska zanka 11.15 Zlati petelin, finale 1300 Sobotna noč 1500 Studio City 1600 Športni pregled . 1645 Frasier, ameriška naniza 1705 Munchenčana v Hamcu^ ■ ška nadaljevanka, 3/14 1800 Po Sloveniji „jj»ia 1845 Sedma steza, športnai od 1915 Angleška glasbena lestvi« 2010 Osmi dan - carski 2040 Kongres pingvinov, svica 2210 Brane Rončel izza odra POP TV nove P^10" 9.00 Lois in Clark: Nove superman lovščine, ponovitev - 10.00 S _ ponovitev - 11.00 Spidi in Gogi s oo POP-kviz - 12.30 Prijatelji, pono™ , HoGs^ Urgenca, ponovitev - 14-06 <6.3050 ponovitev filma - 16.00 POP^JU - tni voN' Barbara, nanizanka - 17.30 ^-1^ ni, nanizanka - 18.30 Krila, nani wrence^ POP-kviz- 19.30 24 ur-20.00^_o, bski, film - 0.00 MASH, nanizanpovite’ Magnum, nanizanka - 1.30 z TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara bro jutro - 10.00 Poročila - ' ■ serua' ževalna oddaja - 1 2-2°tiim _ 14.5° , -18.15 Kolo sreče-18.50 ^ Dnevnik - 20.10 Živa resn'c^'.naram ' oddaja - 20.40 Luka, dramski , 22- . Asim Kurjak, dokumentarna _ 23.05 F Dnevnik - 22.35 S sliko na sIiko Louisa Mallea - 00.35 Poroči TV HRVAŠKA 2 l7j6W 16.25 Mestece Peyton, ®®rl,,ao'pod<>l’nV šport, športna oddaja - 1°^g.oOHi, različno - 18.30 Pazi steklo hy gro igra - 19.30 Dnevnik - 20.15 humoristična oddaja - 20,^5 Glavni - 21.35 Euronogomet - oddaja serija- 23.25 Koraki, glasbi0 TV AVSTRIJA 1 ki spo^'. 6.00 Čudovita leta - 6-25 d , 7.0® 6.35 Ko so živali zapustile goz® _ g.00\( feti klub - 8.05 Disneyevfesr A, 5 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9-s f||m - - £abylon - 11.25 Šampion Danv^v s Otroški spored - 15.30 poseT 15.40 Šport - 18.30AK - 1y-., 2O'1?so(i-19.30 Čas v sliki - 20-0° sp°Hrtudjč ljubezni, komedija - 21/-aSvsliKi' cem, kriminalni film - 23.50 __ 2.1> Šport-0.45 Luigijeve dame. ^3.450° sliki - 2.45 Schiejokvsako« došli v Avstriji - 5.30 Alf TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9-05®pk'! 10.05 Umori so njen konjiče* l2.00^ trji' s strani - 11.35 Avstrija v sliKi 0 v A - 12.05 Šiling - 12-35 ^jenta<^ 13.00 Casvsliki -13.10 25 Umori so njen konjiček - 16.0° klan - 15.10 Bogati in leP^ 17,O5 ^^ vsak dan - 17.00 Cas v sliki , 19.3^ v Avstriji - 19.00 Avstrija dane 2O.-|5 ^1-sliki - 20.00 Pogledi s strani Q cas st' zdravnik - 21.05 Tema - Un1 ^j i 22.30 Kulturni magazin - ' jego^ v^, kuhinja - 23.30 Kuhar ^0^ledi p.35 njen ljubimec, film - I-3 1.35 Kalifornijski klan - Naš svet TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Son sanje’if]f< Poročila - 9.10 Kalifor J pjsrie/l.jj^ 9.35 Dopoldne, vmes P°np se| - - 12.00 Poročila - 12-05 p° dcjaje pakk - 14.10 Narodnostih 4 Poročila - 15.10 Arboretum 5 geks fP tika - 16.00 Poročila - 1 °oO - 16.30 Dan Zemlje - Pomagač - 18.00 O iS-^n 1®^ 18.15 Posel - ^^^evniK'^^ 19.15Ažurno-19.30Dt2l.l0r0/ nalka - 21.05 Deklam^«* , 23-° - 21.45 Rimljanka, 3. o miza - 23.55 Dnevnik j TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje P^S^ka'1 ■ p A' ca filma, serija - 17-45,- 7nanstv «0 nalni program-18.15^21-0% AS lec-18.45 Hokej na let.2ljr® 21.10 Policijska P°%2.00°^ 35^? srečo - 21.45 Kultura - 2 2 ^ 4$ Vreme- 22.30 Pre^^ - 23.05 Mala večerna y _ Q 55 stol, dokumentarni t’1 žarov gr. RTL gati in^ 5.32 Dobro jutro ' %3g Job^^ ^ Sledge Hammer - 6.3» , 7-3 - 7.00 Točno ob sed^ , 9-0^0 8.05 Springfieidova zgodb . 1Q- klan - 10.00 Lepi m aprila 1 996 25 bom pozabil Soiedada -11.00 Vroča nagra-da -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - I7.oo Tvegano - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin -1845 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 ? - 21.55 Maga-® - 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 Kino -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen ' 1.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno 1:3 APRILA igra 1135 13® 1305 1430 1500 1530 1520 17XX) 17.10 1725 1735 1800 1830 1810 1930 2005 lo de Bergerac, mladinska Do neba in naprej, norveški film Poročila Lingo Moj prvi video, izobraževalna oddaja Obzorja duha Lovci na glave, angleška drama, 1 / 3 Mostovi Dnevnik Kljukčeve dogodivščine Afriške živali Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka 2035 2125 2230 2300 000 Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Prež žensk ne gre, angleška nanizanka Dore in ljudje Roka rocka Dnevnik Seaquest, ameriška nanizanka Poročila 11.10 '140 1210 1240 1355 1820 1810 1840 ^SLOVLNUAž - - Sedma steza °smi dan Tekmovalci, angleška serija A'pe - Jadran Podarim dobim Moja vojna leta, Arnold Schonberg Rend, oddaja o modi Analitična mehanika °rez žensk ne gre, angleška namizne ,anka 18% p ^or Finlay, škotska nanizanka 1845 p .s'°'/eniji 1115 J'®'ubnimo tišini 2005 gospem * $35 M! ly’ škotska nanizanka ;“‘'SCU “bbohenčana v Hamburgu, nem-®ka nadaljevanka, 4/14 Opus Poletje filma, angleška serija 2130 2220 9niM Ponovitev - 11-00 Ma- ' 12.30 ' 12-00 POP-kviz, ponovitev Arabski, ponovitev filma -Ma - {7 “0 - 16.30 Santa Barbara, nam-18.30'3° Neverjetni vohuni, nanizanka -J1ur - jk^^ka- 19.00POP-kviz- 19.30 Ma - 5 J Ograje našega mesta, nani-Točka pravice, nanizanka -"ddaja , nanizanka - 22.30 Avtodrom, ^'zanfra TP^obilizmu - 23.00 Magnum, Oenovit6y00 24 ur' pono''/to ’ 0>3° r'0 intro -'i a I'30 Danta Barbara - 8.15 Do-^'niprrj?'00 Poročila - 10.05 Izobra-' M? ' 11 -30 Za otroke in mladino - 12-45 Francoski film 17^'ni^ ' 1505 Poročila -18-1° 16.45 Hrvaška danes -MerrrT5"*' seriia - 18.15 Kolo sreče ^3ne^ 19.30 Dnevnik - 2o sVV13 b°1epu, dokumentarna u?% - 23^-Pariament - 22.35 S sliko ®' 6-00 p' . Levarji glasbil, dokumentarni rQfocfa S^KAZ 9at5 S sniislnmCa' dokPmentarna oddaja ; glogom - 17.45 Koraki, bna ^alpa L' 18-30 Trenutek spoznanja, b>-20 l5??,a-19-00 Hugo-19-30 barvi K-^r9enca, serija - 21.05 Crno- Priiatara^ro®' ameriški film, Roy ^^bestra ^"a Fitzgerald in Boston %6l9'asbem'V ' 4-10 Dobrodošli v Avstriji sonita?5 Schiejok vsak dan -n5® v si?'°0 Čas, konjiček - 11.05 Avstrija Mn '1340 ^'12-IOTema 13.00 ° i'611 kom^Poma vprašanja - 13.40 Koancek - 14.25 Kalifornijski elevizijski spored od 19. aprila do 25. aprila klan -15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Divje živali in mi - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Kuharska umetnost - 23.20 TV-kuhinja - 23.55 Sivilijski brivec - 0.40 TrattoriaTrax - 2.00 Pogledi s strani - 2.05 Kalifornijski klan - 2.50 Čas za kulturo - 3.25 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Lutka, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Odprti studio - 15.20 Biologija - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena zemlja -16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik - 20.25 Verkfilm -20.55 Nevarna situacija, serija - 21.45 Studio '96 - 22.35 Pater pančali, indijski film - 0.15 Spored Andreje Szenes - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Potepanje po deželi domači - 17.00 Škof, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 19.55 Umetnostni film - 20.00 Kultura - 20.10 Leto 1956 - po štiridestih letih - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.45 Klip mix -22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.30 Pregled tiska - 22.40 Čar športa - 0.10 Gesta Madžarov RTI 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer-6.35 Dobri časi, slab časi-7.00 Točno ob sedmh-7.35 Med nami - 8.05 Spmgfieldoia zgooba - 905 Kaifor-nijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli ne bom pozabi Soiedada -11.00 Vroča nagada -11.30 Dnjžnski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -1500 lena Christen-16.00 Hans Meiser- 17.00T\egano -17.30 Med nami -18.00 Dobervečer -18.30 Zvezdni magazin -18.45 Eksplozvno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Alarm za Cobro: Polasti na avtocesti, flm - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Qircy - 2310 Miami Vce - 0.00 Dnevnk - 0.30 Cheets -1.00 Sledge Hammer -1.30 Zbia dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 lična Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno SREDA 24. APRILA TV SLOVENIJA 1 1030 1055 1120 1210 1300 1305 1335 1415 1430 1520 1550 1700 17.10 1800 1830 1330 2005 2340 030 Otroška oddaja Skok med zvezde, novozelandska serija Roka rocka Izgubljene civilizacije, angleška serija Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Gore in ljudje Slovenski utrinki Ljudje in zemlja Dnevnik Male sive celice, kviz Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Dnevnik Gospod Bean, angleška nanizanka Film tedna: Rada se te spominjam, angleški film Dnevnik Seaquest, ameriška nanizanka - Zaljubljenca, danska nadaljevanka, 3/4 Poročila TV SLOVENIJA 2 1205 1235 1305 1355 1815 1640 1705 1800 1845 1&15 2150 Prisluhnimo tišini V žarišču Opus Stoletje filma, angleška serija Oslova koža, francoski film Gospod Bean, angleška nanizanka Angel Falls, ameriška nadaljevanka, 4/6 Po Sloveniji Slovenci v Vatikanu danes V vrtincu V žarišču Šport Koncert ob 50-letnici koncertne posredovalnice Maribor Taborišče Ravensbruck, balet POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 MASH, ponovitev - 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 13.30 Točka pravice, ponovitev - 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev -15.30 Avtodrom, ponovitev - 16.00 POP 30 -16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka - 18.30 Krila, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Arizona Junior, film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.30 Santa Barbara, serija - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Ameriški film - 14.35 Program za otroke in mladino -15.10 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij - 18.15 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.45 Ekran brez okvira - 21.45 Jaz sem pesem, glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.40 TV-koledar - 14.50 Hrvaški operni pevci - 15.20 Kino za groš, ameriški film - 18.00 Hrvaška korablja, dokumentarna serija - 18.30 Orguljske zgodbe - '19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Highway Patrolman, mehiški film - 22.00 Olivni dvori, serija - 22.50 Kontakt, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Katts in pes - 6.25 Otroški spored - 9.15 Alf - 9.50 Ekipa A - 10.05 Kdo je tukaj šef? -10.50 Babylon - 11.35 Shout, film - 13.00 Otroški spored - 15.25 Mini Čas v sliki -15.30 Babylon - 16.15 Ekipa A - 17.00 Katts in pes - 17.30 Kdo je tukaj šef? - 17.55 Šport - 20.15 Morilski dvojčici, film - 21.50 Kraj zločina - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Šport: Hokej na ledu -0.15 Anatomija nekega morilca, film - 2.45 Čas v sliki - 3.15 Schiejok vsak dan - 4.30 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.05 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki -12.10 Univerzum: Divje živali in mi -13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Družinski album, film -21.40 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki -22.30 Poti hrepenenja - 0.45 Pogledi s strani - 0.50 Kalifornijski klan - 1.35 Čas za kulturo - 2.10 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Magnum, kriminalka - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Naša dediščina - 15.20 Zgodovina -16.00 Poročila - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Papirnati most - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo '96 - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Za mlade zakonce - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dosje - 20.50 Deklamacija - 21.00 Vznak vrženi kamen, madžarski film - 21.30 Dokumentarni film o Černobilu - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.55 Zamejski Madžari - 15.25 Alpe-Dona-va-Jadran - 15.55 Človek si želi toplino, tv-film - 17.20 Rin-Tin-Tin, serija - 17.55 Madžarska - Avstrija, nogomet - 19.55 Cigani,* dok. film - 20.15 Superkoncert, Diana Ross -21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15 Okrogla miza - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Glasba - 22.50 Superiady, danski tv-film - 0.20 Gesta Madžarov RTL 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami -8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli ne bom pozabil Soiedada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Maščevanje lepotne kraljice, 1. del filma -21.05 Tv-svetuje - 21.15 Maščevanje lepotne kraljice, 2. del filma - 22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno ČETRTEK 25. APRILA TV SLOVENIJA 1 1015 1030 1055 1125 1300 13D5 1510 1600 1700 17.10 1800 1830 1810 1030 2005 21.25 2300 2315 005 Otroška oddaja Batman, ameriška nanizanka Ribje poti, švedska serija Po domače Poročila Kolo sreče Letališče 21. stoletja, angleška serija Tv-konferenca Dnevnik Živ žav Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Seinfeld, ameriška nanizanka Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke Dnevnik Poslovna borza Seaquest, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 1045 11.15 1145 1305 1510 1640 1705 Slovenci v Vatikanu danes V žarišču Zgodbe iz Amerike, potopisna serija » Šport Gospodar muh, angleški film (čb) Seinfeld, ameriška nanizanka Vera, angleška nadaljevanka, zadnji 1800 1845 iai5 2005 2035 2125 2215 del Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike V žarišču Doktor Finlay, škotska nanizanka Povečava Film POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MASH, ponovitev - 13.00 Edera, ponovitev - 14.00 Arizona Junior, ponovitev filma - 16.00 POP 30 - 16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka - 18.30 Krila, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka -22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Magnum, nanizanka - 23.30 24 ur, ponovitev - 0.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA! 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Barreti iz ulice Wimpole, ameriški film -14.25 Risani film - 14.35 Program za otroke in mladino - 15.10 Izobraževalni program -16.15 Program za otroke in mladino -17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 19.30 Dnevnik - 20.10 Ruska mafija, dokumentarna serija -21.15 Željka Ogresta in gosti - 22.15 Dnevnik - 22.35 Sliko na sliko -23.05 Triler TV HRVAŠKA 2 16.10 Ekran brez okvira - 17.10 Za pest dolarjev - In to mi je neko življenje, serija za mladino - 19.00 Hugo, tv igrica - 20.06 Dnevnik - 20.15 Izenačevalec, serija - 21.05 Urgenca 911-22.00 Od 16 do 24 - 22.30 Izgubljeni dom, hrvaški.film TV AVSTRIJA! 6.25 Otroški spored - 9.05 Salve smeha -9.15 Polna hiša - 9.40 Kdo je tukaj šef? -10.05 Ekipa A - 10.50 Babylon - 11.35 Največji ljubinec nasvetu, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Šport: Hokej na ledu - 18.25 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stockinger - 21.05 Pa prav Chicago - 22.00 Policist med ljubeznijo in zakonom, film - 23.35 Šport: Hokej na ledu - 0.25 Čas v sliki - 0.30 Oči, srhljivka - 2.25 čas v sliki - 2.55 Schiejok vsak dan -3.55 Dobrodošli v Avstriji - Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MH1 (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10 30 Kinoventilator - 11 15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja- 12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila- 13.350bve-stila - 14.30 Romskih 60 minut - 15 30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije vtreh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine-13.00 Popoldne na MV-13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Evropa v enem tednu, BBC -15.30 Dogodki in odmevi -16.25Obvestila- 16.30 Poročila- 17.00Kulturni koledar -17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi -18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni programMV-19.30 Dober večer, Beno! - 22.00Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev -9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja- 12.00 Poročila- 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik . PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik -8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila- 14.00 Minute za zdravje- 15.30 Dogodki in odmevi- 10.05 Umori so njen konjiček -11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Paldauerjevi godci - 21.05 Vera -22.00 čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Prelomnice - 0.45 Pogledi s strani - 0.50 Kalifornijski klan - 1.35 Moderni časi - 2.05 Čas za kulturo - 2.40 Videonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 15.00 Poročila -15.10 Sotrpini - 15.20 Književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Virtualna kavama - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Benediktinci, portreti - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Za otroke - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik - 20.25 Sosedje, tv roman - 21.00 Friderikusov šov - 22.45 Okrogla miza - 23.20 Freddie Hubbard in prijatelji - 24.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.00 Obvezno čtivo za šolarje - 16.50 Pratika - 17.00 Varstvo okolja - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 Mac-Gyver, kriminalka - 19.55 Ključ za XXI. stoletje - 20.15 Glasba ... - 21.00 Dnevnik -21.00 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.30 Pregled tiska - 22.40 Čarulata, indijski film RTL 5.32 Dobro jurtro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Nikoli na bom pozabil Soiedada -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 1 7.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dr. Stefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, film - 21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Life! Veselje do življenje - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta -2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV- 19.30 Moja mala nočna glasba-22.00 Žeftno vam lahko noč TOREK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste -6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Murskim val- 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV-13. lOPozdrav in napovednik- 13 30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi- 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik -6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8 30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Iščemo za vas- 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila- 10.15NST-SNMV - glasbena lestvica - H.OOVživoo... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine- 13.00 Po-pokinenaMV- 13.10 Pozdrav in napovednik-13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19.30 Murskornorski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije vtreh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdravip napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Reportaža tedna-11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine- 13.00Popoldne naMV- 13.1OPozdravinnapoved-nik-13.30 Poročila- 13.35 Obvestila-14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Ra-dijski dnevnik- 19.30 Večerni program MV- 19.30 Geza se zeza- 22.00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 18. aprilaj^ z naših krajev Spremembe v obrtni coni Na pobudo Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne Občine Murska Sobota je mestni svet pripravil sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota sever. Ustrezen dokument, ki bo razgrnjen v izložbi mestne občine in na sedežu mestnih krajevnih skupnosti, je izdelala ZEU - družba za načrtovanje in inženiring. V tem času bo organizirana tudi javna razprava. Omenjena sprememba zazidalnega načrta je predvidena kot evidentiranje novega stanja pri načrtovanem razvoju za celotno območje prvotnega načrta, ki je obsegal obrtno-sk-ladiščno cono ob Markišavski cesti in kasneje med Lendavsko, Noršinsko ulico in Puconskim potokom ter na jugu med železniško progo in Lendavsko ulico. Poleg tega bodo na novo opredeljene tudi proste površine na območju, ki leži severno, zahodno in južno od BTC-ja, sedanjega kompleksa Merkurja, v obrtni coni, južno od bencinskega servisa OMV-Istra, razširjene bodo površine za avtomobilski poligon vzhodno od Mešiča, severno od Noršinske ulice in Cestnega podjetja Murska Sobota, južno od Markišavske ulice itd. Hkrati bodo na novo proučene razvojne usmeritve glede prilagajanja komunalne in energetske infrastrukture, predvsem pa delovanje cone, kjer bo imel promet bistveno vlogo. Faznost izvedbe zazidalnega načrta obsega le križišče povezovalne ceste z regionalno cesto Murska Sobota-Martjanci severno od BTC-ja. V prvi fazi bo promet potekal nivojsko, v drugi pa bo po podaljšanju industrijskega tira čez regionalno cesto zgrajen nadvoz. M.JERŠE V Šalamencih so zaorali ledino Sonce nad griči Šalamenčanov je 356 in kje živijo? Kar največ naselij oziroma zaselkov je na južnih obronkih Goričkega - ob-Pečarovskem potoku in ob cesti Puconci-Bodonci. Po domače jim pravijo: Borovje, Bukovšček, Griže, Boldižarov breg in Podleskov breg. V Šalamencih se je rodila znana paleontologinja (raziskovalka ostankov izumrlih živih bitij) Dragica Turnšek. V Šalamenci so kot prvi v puconski občini ustanovili turistično društvo. Na občnem zboru se je zbralo več kot 50 ljudi in za predsednika so izvolili Franca Drvariča. Razveseljivo je, da so bili na njem predvsem mladi obrazi, ki bodo ob pomoči izkušenih starejših zaorali turistično brazdo v svojem kraju. Program sloni na ekološki naravnanosti, a s poudarkom na tipični domačnosti, sodelovanju s porabskimi Slovenci; pomembno mesto pa zavzema ureditev muzeja starin na Seve- rjevi domačiji. Sicer pa nekaj izkušenj že imajo. Tako se je doslej že velikokrat predstavil aktiv žena, zlasti z razstavami dobrot iz kmečke peči. Tu so še akcije na kulturnem in športnem področju, sodelovanje na različnih tekmovanjih. Salamensko turistično društvo si ne zadaja visokih ciljev, ampak bo povezovalo vse aktivnosti v kraju. Verjetno bodo a-ktivni predvsem mladi, ki nekoliko pogrešajo nekdanjo organiziranost mladine. Verjetno tudi ne bo šlo brez težav in za- pletov, a jih bodo rešili. Spomnimo se na delavnost in gostoljubnost na njihovem borovem gostiivanju, ki so ga prire- ne bi bili uspešni tudi Pr1 janju drugih starih običajeza gotovo pa bodo poskr lepši videz svojega kraja. DOLINA NA GORIČKEM - Marsikatero pobočje Gor'dj|j P^ bilo dolgo časa zapuščeno, je spet oživelo, saj so ga zasa ^iiiš, trto, sadnim drevjem ... Dobro je, da je tudi vse manj y počit; kajti njihovi lastniki, ki sicer živijo v mestu, so si jih preu ,|. tudi niške hišice. Za take namene pa so nekdanje podrtije usp ^je. tisti, ki so jih kupili. No, na pobočjih pa »rastejo* tudi no vse«t Gorički svet se torej prebuja. Tudi zato, ker se po njen asfaltiranih cest. - Fotografija: S. S. Zbor vaščanov na Petanjcih Nadstrešnica z zvonikom Na zboru vaščanov na Petanjcih so sprejeli program dela za prihodnje obdobje. Orednja naloga bo gradnja nadstrešnice z zvonikom na pokopališču in vzdrževanje komunalnih objektov v vasi. lišča, vodovod in drugo. Govorili so tudi o načrtih: prepotrebnih pločnikih, kanalizaciji, čistilni napravi itd. Vse to pa potrebujejo tudi sosednje vasi, zato bodo določene naložbe izpeljali skupno. Zbor vaščanov pa seveda ni mogel tudi mimo cestne problematike, ko pa se močno LJUTOMER - V občini Ljutomer so 303 otroci, za katere urejajo preživnine pri tamkajšnjem Centru za socialno delo. Žal pa so preživnine nizke, saj znašajo mesečno le 8.585 tolarjev. V tej občini se je lani zmanjšalo število rejencev, saj jih je bilo ob koncu leta le še 21. Dejansko pa je v rejništvu več otrok, kajti 18 jih je z drugih območij. Od leta 1994 deluje za rejnike skupina za samopomoč. Ta ima 12 članov in se sestaja mesečno enkrat v eni od rejniških družin. (F. KI.) SPET PROŠČENJE - V Žepovcih v Apaški dog v drugi polovici 19. stoletja postavili kapelo in JO P^ njej Mariji. Tja do konca druge svetovne so prireJa -ei po vsako leto ob prvem maju žegnanje oziroma pr° ^paškj vojni pa naj bi nova oblast taka slavja prepoveda a^nOvili župnik Janez Ferencek je povedal, da bodo letos ^^0. nekdanji običaj, ki naj bi postal spet tradicionalen^ vali bodo vsako prvo nedeljo v maju. Letos bo Pr jj-ugo, 5. maja. V Žepovcih bo torej spet božja služba in v nek°' kar sodi na proščenje. Dotlej bodo vaščani liko obnovili, obsežnejša dela pa bodo opravili P bodo zbrali nekaj več denarja. - Fotografija: L- ODRANCI Društvo Kako velika je gneča na ozki magistralni cesti, ki pelje skozi Petanjce, kaže tale posnetek. - Fotografija. - F. Ku. upokojencev Odranci šteje kar 449 članov, od tega jih je 134 vključenih v vzajemno pomoč. Sicer pa imajo kolesarsko sekcijo, ženski pevski zbor iz Bistrice in ženski nonet iz Čren-šovec. Na nedavnem občnem zboru so pregledali svoje delo in si zastavili nove načrte. Med drugim bodo bolj skrbeli za svojo varnost v prometu, zato si bodo v večernih urah pripenjali kresničke. Priznanja za dolgoletno delo so dobili: upokojeni župnik Alojz Kozar iz Odranec, Terezija Tibaut, Rozalija Horvat, obe iz Črenšovec, Verona Markoja iz Odranec, Tubija Ko-hek in Rofina Kustec, Stefan Žižek iz Gornje Bistrice ter Anton Horvat iz Črenšovec. (J. Ž.) BREZOVCI - Kljub napredku v kmetijstvu in zgraditvi lokalne infrastrukture v KS Brezovci niso povsem zadovoljni. Ugotavljajo namreč, daje Upajo, da bodo vaški odborniki tudi v prihodnje tako delavni, kot so bili doslej, saj so se jim na zboru zahvalili za dosedanje delo. Nekaj dosežkov: most čez Kučnico, ulična razsvetljava, vzdrževanje pokopa- zdelana in nadvse prometna magistralna cesta vije tudi skozi ta kraj. Ljudje so se strinjali, da je treba modernizacijo, če ne gre drugače, kar izsiliti z zaporo ceste. F. Ku. ZLATOPOROČENCA GORJAK - Pred kratkim je minilo 50 let, odkar sta si večno zakonsko zvestobo obljubila Marija in Jožef Gorjak iz Cezanjevec, zato sta imela zlato poroko. Zlatopo-ročno listino jima je izročil in čestital župan občine Ljutomer. Gorjakovima, ki sta vsa leta skupnega življenja delala na večji kmetiji, se je v zakonu rodilo četvero otrok, zdaj pa imata že šest vnukov. - Fotografija: M. Tivadar nekdanji utrip društev in organizacij skoraj popolnoma zamrl. Društvena dejavnost je zdaj osredotočena skoraj izključno na gasilska društva. Tako so ob raznih jubilejih in podobnih prireditvah skoraj v celoti odvisni od programa, ki ga pripravljajo učenci OŠ Puconci. Ta šola sicer kaže veliko razumevanja za take potrebe. (J. K.) ČRENŠOVCI - Letošnji • jesenski Kleklovi dnevi bodo v znamenju 10-letnice smrti dr. Ivana Zelka, rojenega 1912. leta v Črenšovcih, ki pa je 1986. leta umrl v Špitaliču. Profesor dr. Vilko Novak pripravlja knjigo Zelkovih izbranih zgodovinskih razprav, izdala pa jo bo Pomurska založba. Zelko je 1985. leta doktoriral s študijo o gospodarski in družbeni strukturi pražupnije Turnišče po letu 1381. Napisal je pet samostojnih knjig in množico člankov oziroma zgodovinskih prikazov, na primer zgodovine posameznih župnij, kar je objavljal v Stopinjah. (J. Ž.) MURSKA SOBOTA - V okviru praznovanja dneva Zemlje pripravlja študijska skupina učiteljev 3. in 4. razreda ekskurzijo. V drugi polovici tega meseca si bodo ogledali tehniški muzej v Bistri, rojstno hišo Ivana Cankarja na Vrhniki, izvir Ljubljanice v Močilniku in arboretum Volčji potok. Dosedanje, v glavnem teoretično delo v obliki učnih delavnic, bodo na tak način skušali popestriti in pritegniti čimveč učiteljev. (J. K.) Lendavsko diabetično društvo Na nedavnem občnem zboru so ugotovili, da so v lanskem letu dobro delali. V društvo je včlanjenih 150 članov iz treh občin: Lendava, Turnišče in Kobilje. Prizadevajo si, da bi vključili tudi sladkorne bolnike iz občin Odranci in Črenšovci. Društvo je organiziralo več strokovnih predavanj, ki jih zanje pripravljajo medicinske sestre iz lendavskega zdravstvenega doma, vso zdravniško pomoč pa dobijo v zdravstvenem domu in jim ni treba več hoditi v bolnišnico. Uspešno sodelujejo tudi z diabetičnimi društvi na Madžarskem, od koder dobijo strokovno literaturo v madžarskem jeziku. Lani so imeli dva izleta, enega na Madžarsko in enega po Sloveniji. Delo društva je dobro tudi zaradi finančne pomoči občine, dogovarjajo pa se tudi s sponzorji. jani ---------------------------------------- ■ KROG - Eden od sklepov odbora za urb škem mestnem svetu je, da se glede širi ^netii6 Krogu proti Satahovcem najprej pridobi strokovn j£0jjkO i cije. Ta bo morala odgovoriti na vprašanje, kaj tega o moznica vplivala na vodno zajetje v Krogu. D° ra ne bodo dobili, ne bi začeli z deli. M. J- 0^ Babičin lopar za tujce dragocen za nas pa črviva navlaka SOS S telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja petek in sobota od 20. do 23. ure. (069) 33 006 Bilo je v sredo, 10. aprila dopoldne, ko je hodil po podstrešjih hiš, hlevov in svinjakov na Ivanjševskem vrhu mlajši Avstrijec. Obiskoval je stare domačije, stare ljudi (v času ko so mlajši po službah) ter nosil v kombi (avstrijska registracija z imenom lastnika) stole, mize, loparje, posode ... Že prejšnji dan je bil »zbiralec starin« na tem območju v izvidnici in zdaj je malo po slovensko in v glavnem po nemško dopovedoval ženicam, da zbira pač staro navlako, ki ničemur več ne rabi in bi jo tako ali tako uničili. Lastnike zbranega potolaži z nekaj šilingi in se odpelje. Ko ga opozorim na nelepo in celo kaznivo početje, mi zabrusi, da starin ne bo odpeljal v Avstrijo, in že se pobere proti Radgoni. Le kdo mu verjame. Težko je verjeti, da so naši ljudje še vedno tako naivni in nasedajo tujcem in dajo od hiše še babičin lopar, na katerem je nekoč rezala slastne štajerske pogače ali gibanice. Mar ne bi bilo lepše, če bi ta simbol hiše visel na steni kuhinje ali vsaj prikleta kot spomin na prednike? In če že dajejo ljudje iz hiš vse spomine, vse kar je staro in spominja na preteklost, ■ potem naj to daj s^j domačim « tale bodo vsaj J n b U Verjemite, C v veliko let, k° g0 spraševali, starine, vs® ^edi^LM ijci nabrane s v s v in Jih prodal oašl tikvariatih. kUpO jih bodo lahk° za drag dem1 r- h I1,: ln ^^svoJ6 g- / spustimo v e Ij l | poinoma "e tavlj^ j0^ po hišah preS’ ^6^" e. , i / ne slike m hi f.S1 ^lik' 18. aprila 1996 27 Spanje s priletno ženico, ki je nekaj posebnega Se pleše in poje, da je kaj ma pS in Pevk' bo st°jaindPl „al letnico “jadijo, J ah pevci neutrud-•ezevem oh/ r°do peli ob pa->^2“ ’ Mariboru. J ^Mf*. ?bor vodl V^Jv5'Soseda’ DJn 8re na v S k Prosto uri-“ »vejala"? Etrebno pose-S^ročjh Se do8aja s Ce? SiCe Pomladanskih cijoanievcih r.Pa.Sni° imeli v »e kateri sč'Sbevalno ak-želpZblrab kosov’ odPadke ’ stekl° in >««?' : »Hojnike. pa se je čez čas umaknila v kuhinjo, kjer je pripravljala prigrizek za udeležence zbora in jim s pomočjo še nekaterih drugih tudi postregla. Ko je v glavnem končala s kuhinjskim delom, pa se je med prvimi podala na oder in zaplesala, da so ji lahko mlajše udeleženke kar zavidale. Čez čas pa seje pri- Pri Slekovčevih pri Mali Nedelji »Porga« je izdihnila Kdor zavije kdaj v gostišče Slekovec pri Mali Nedelji, lahko med drugim občuduje tudi znano sliko starca, ki drži v roki kozarec vina, spodaj pa piše: Oče nebeški, glej/ še en kozarček zdej/ potlej bom vekomaj/ hvalo ti pel! Takšne slike so nekoč visele skoraj v vseh gostinskih lokalih, dandanes pa jo lahko vidite le še malokje. Tudi pri Slekovčevih je ne bi imeli, če bi nekdanja lastnica Marija Miholič poslušala ukaz nemških vojakov med 2. svetovno vojno, naj jo uniči. Namesto tega jo je skrbno skrila na podstrešju, njen naslednik Izidor Slekovec pa jo je leta 1973 znova obesil na ogled. Prav tako je na ogled slika iz leta 1933, kb so v tamkajšnji gostilni ukinili »porgo« (dajanje pijač in jedil na up) z naslednjo utemeljitvijo: ^ odločitev o obvoznici vse hujše prometne strese. Ceste so ‘Pejng^tta ih jo । v z^sti Kranjčeva ulica. I udi glavna ulica je moč-V ] Prehoda CpS “krpajo«. Tudi cesta, ki pelje do meddržavnega lokavi s0 s ",Cah , je v čedalje slabšem stanju. obvoz^6 Pred dvema letoma odločili, da bo potreb-S^sta. n,co, ki bi usmerila promet s težkimi tovornjaki ^hitev^SovoriF^.dHji seJi občinskega sveta so o teh vprašanjih o gradnji obvoznice. Zadnji dan za raz-e3aVea°končn 8a dovoljenja je 30. maj, do takrat pa se bo po-[ s° še ve । °čiti. da bi se gradnja lahko začela še letos. [ a stoSe ne n° ?aradi nedorečenosti gradnje avtoceste, bi bi/6’ kie bo povezovala Slovenijo in Madžarsko, Uredita ° P°trebno vse, da se položaj in promet skozi jani V 25 halah je bilo mogoče videti marsikaj. Posebno zanimanje so pokazali za razstavljene pripomočke za potrebe vinogradni- 'ijski Akbe o sveto-kme-- er°m v Italiji. družila skupini vaških pevk in njihova pesem je zazvenela dokaj ubrano. Našla si je nekaj časa tudi za krajši klepet z mano. Povedala je, da je bila pred 44 leti v službi na občini v Ljutomeru, kjer pa je delala samo 4 leta, kajti nekoliko mlajši mož je želel, naj ostane doma pri otrocih in gospodinji. To pa ne pomeni, da je morala biti vedno doma, saj se je vključevala v razna društva in akcije, učila je fante plesati, skrbela je za vrt in rože, tu in tam je bila kuharica na gostijah, rada je potovala ... Zdaj jo še posebno veseli petje v skupini vaških pevk, ki je nastala tako rekoč po naključju, in sicer lani, ko je bila na Pristavi Podoknica Nedeljskega. Takrat so računali na pevce iz Veržeja, a so odpovedali, zato so hočeš nočeš morali sestaviti lasten pevski zbor oziroma skupino 12 vaških pevk. Ko so domačini in obiskovalci slišali njihovo petje, so bili precej navdušeni in od takrat skupina redno deluje. In kot že zapisano, Viktorija še vedno - kljub 72 letom - vozi tudi osebni avtomobil. Doslej je najdlje šofirala v Koper. No, pa recite, da Viktorija 'ni nekaj posebnega! JOŽE GRAJ Ker je radi denarne krize kredit popolnoma ukinjen, se prosi takoj plačati! Vsem znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je Kredit, po domače Porga, izdihnila svojo grešno dušo. Prosimo torej vse prijatelje, da ne pozabijo na njegovo zapuščino ter napravijo trden slelep, da se ne bodo več pregrešili. Naj u miru počiva in nikdar več na svidenje! štva in kletarstva. Med temi je bil tudi stroj za obiranje grozdja. Zanimiv je bil tudi pogled na razstavljeno govejo živino, drobnico in perutnino. Videli so seveda tudi različno kmetijsko mehanizacijo. Dobrih šest ur, kolikor so imeli časa za ogled sejma, je hitro minilo. Bilo ga je premalo za vsestranski temeljit ogled, zato so se dlje zadržali le pri tisti sejemski ponudbi, ki jih je posebej zanimala. Sicer pa so si udeleženci ekskurzije ogledali tudi Verono, ki se ponaša z mogočnim amfiteatrom. Od tam je tudi tale fotografija. - A. Lipko KAPELA - Učenci OŠ Kapela so opravili svoje delo pri ekološkem osveščanju ljudi, saj so posamezni razredi odšli v različne smeri KS Kapela, pobrali razne odpadke in jih v plastičnih vrečah oddali na zbirna mesta. V očiščevalno akcijo so se vključili tudi posamezni krajani. Učenci so očistili tudi bližnjo in daljnjo okolico šole. Akcija je uspela in verjetno ni ne prva ne zadnja, s katero so učenci in učitelji OŠ Kapela poskušali pomagati ohraniti lep in po možnosti neonesnažen domači kraj. (B. M.) LENDAVA - Na območju nekdanje občine Lendava (sedaj upravna enota Lendava) je tačas 340 Romov, od katerih pa jih je le 34 zaposlenih. Številni se preživljajo z raznimi priložnostnimi deli, nekaj pa jih prejema socialno pomoč. V novih občinah (Turnišče, Črenšo-vci, Lendava) posvečajo romski problematiki ustrezno skrb. Pomagati pa jim bo treba pri pridobitvi državljanstva, saj je med rednimi romskimi stanovalci 25 takih, ki nimajo slovenskega državljanstva. (F. KI.) GORNJA RADGONA - Lani je bilo v katoliški žup niji sv. Petra v Gornji Radgoni 42 krstov, kar je precej več kot leta 1994, ko šo pokropili le 27 novorojenčkov. Na eni strani razveseljiva novica, po drugi strani pa je lanska bilanca le manj ugodna, saj so z obredom pokopali 74 ljudi, leto prej pa 64. Porok (cerkvenih) pa je bilo lani 10. Leto prej ena več. (F. KI.) Izidorjev sin Miro, ki počasi prevzema gospodarjenje v gostišču, nam je povedal, daje ta slika bolj za okras kot resno o-pozorilo obiskovalcem, da ne morejo dobiti nič na »porgo«. Res pa je, da v glavnem vsakdo takoj plača. Takšna je pač dandanes navada. Morda je na to vplival tudi pokop »porge« leta 1933. J. G Miro z »osmrtnico« za »porgo« BOGOJINA - Tamkajšnja cerkev, ki letos praznuje 70. obletnico, ima dotrajan strop in streho, potrebno pa bo jo tudi pobeliti. Največ denarja bodo prispevali verniki, pričakujejo pa tudi določen delež države. Nekaj denarja bodo seveda zagotovili tudi iz občinske blagajne, zato bodo skušali čimbolj realno ovrednoti vrednost obnove bo-gojinske cerkve in rotunde v Selu. M. J. MORAVSKE TOPLICE - Cestna odseka Motvar- jevci-Bukovnica in Ivanjševci-Lončarovci imata prednost pri letošnji gradnji in obnovi cest v moravski občini. Zatem sta prednostna odseka Središče-Prosenjakovci in Bogojina-Vučja Gomila. M. J. Letna konferenca ljutomerskih borcev Koga motijo vojni veterani? Ljutomerski borci so se v minulem obdobju udeležili vseh pomembnejših manifestacij, proslav in komemoracij, s katerimi so počastili spomin na soborce in padle med narodnosvobodilno vojno. Tako so se ob spomeniku v Ilovcih spomnili okupatorjevega zločina. Tu so namreč nemški fašisti tik pred koncem vojne napodili v zapuščeni rudniški rov 19 mater, starčkov in otrok ter jih z ročnimi bombami pobili. Spomnili so se tudi spominske plošče na Žalikovi domačiji v Logarovcih, ki je bila prizorišče večjega spopada med partizani in vlasovci. Dokaj odmevno je bilo tudi srečanje borcev v Radoslavcih. Prav tako je še vedno živ spomin na streljanje 25 talcev v Cezanjevcih pri Ljutomeru, spomeniki NOV v Bučkovcih, Križevcih in Ljutomeru, posvečeni borcem in žrtvam fašizma, pa današnje rodove opozarjajo, da se kaj takega ne bi smelo več dogajati. Na vse to je v svojem poročilu opozorila predsednica krajevnega združenja Zveze borcev Ljutomer Milena Pirher. Pri tem je izrazila zadovoljstvo, da se je borčevskih slovesnosti udeležilo poleg borcev in šolarjev precej ljudi. V razpravi so ljutomerski borci izrazili zadovoljstvo, ker vsaj Evropa strogo loči, kdo je bil med drugo svetovno vojno na strani okupatorja in kdo seje boril proti njemu. Kot so navedli, nam to doma nikakor ne uspeva, čeprav so s ponosom ugotovili, da so dostojno proslavili 50. obletnico zmage nad fašizmom na nacizmom. Zdaj pa so angažirani z uveljavljanjem pravic vojnih veteranov, mobilizirancev in pregnancev, kar izhaja iz treh novih zakonov. Naveden je podatek, po katerem so.na Upravni enoti Ljutomer doslej dobili že okrog 850 vlog občanov. Zato so ravno v borčevski organizaciji vložili precej naporov pri popisovanju vseh vojnih veteranov iz Ljutomera. Kot je dejala Milena Pirher, je bilo ob pomoči krajevnega odbora opravljeno zares veliko dela, toda iskanje in izdajanje potrdil o bivanju v zaporih bo dolgotrajen proces, ki bo trajal še nekaj časa. Pri tem je bilo omenjeno, da se morajo pogovoriti z vsakim borcem posebej, poleg tega pa nenehno dobivajo nova navodila, kakšne dokumente še potrebujejo. Izrazili so dvom, ali ni posredi prizadevanje po zadrževanju izvajanja zakonov, s čimer naj bi bili vprašljivi tudi podzakonski akti.V razpravi je sodeloval tudi Franjo Štebih, ki je borcem govoril zlasti o pripravah na letošnje držanozborske volitve. Pri tem računajo tudi na precejšen odziv upokojencev iz vrst borcev, saj jim ni vseeno, kakšna bo njihova zastopanost v najvišjem parlamentarnem telesu naše države. Naslonili se bodo na vse tiste, ki so doslej pokazali dovolj posluha za potrebe borcev. Opozoril je tudi na to, da za vzdrževanje spomenikov ne dobijo več denarja od občine in krajevnih skupnosti, zato je premalo denarja v te namene. Borci pa si bodo prizadevali tudi za izboljšanje njihovega pokojninskega položaja, čeprav obeti niso rožnati. Na koncu letne konference so ljutomerski borci našteli tudi najpomembnejše naloge, ki jih čakajo v naslednjem obdobju. Zaradi aktualnosti dogajanja se bodo sestali na posebni seji, kjer bodo natančno opredelili program dela. Med drugim se zavzemajo, da bi občina in krajevne skupnosti prispevale ustrezen delež za vzdrževanje pomnikov iz NOB. saj samo s članarino ni mogoče opraviti obsežnih del. Po drugi strani pa si bodo borci prizadevali, da se v čim večjem številu udeležijo vseh pomembnejših komemoracij. MILAN JERŠE Kratke iz Sobote Mestni svet je dal soglasje za najemno oddajo poslovnih prostorov Zdravstvene postaje Beltinci. Ustrezna komisija Zdravstvenega doma Murska Sobota je namreč razpisala natečaj za oddajo omenjenih prostorov. Nanj seje prijavila dr. Amalija Mettler, dr. med. spec, pediater. Namesto Mirana Jablanov-ca, ki je podal odstopno izjavo, saj je kupil stanovanje, zato nima več statusa najemnika stanovanja, je za novo predse Novi trgovski center Lendava bo kmalu dobila nov trgovski center sredi mesta. Lendavsko gradbeno podjetje je od zasebnega podjetnika Tompe odkupilo nekdanje naftine strojne delavnice, v katerih bodo uredili več trgovskih in gostinskih lokalov. Vsi lokali so že razprodani, trgovsko-gostinski center pa bo začel z delom konec maja. Nekdanja prva dežnikarna na Balkanu, ustanovljena je bila pred domala sto leti, je v svoji zgodovini doživela že več preureditev in upati je, da bo ta končna. Žal pa v neposredni bližini še vedno stoji neurejen del zemljišča, kjer naj bi bilo kopališče in zabavišče, gradnjo le-teh pa so začasno prepovedali. Ta neurejenost pa traja že predolgo in bo potrebno čim prej nekaj storiti, da bi novi del mesta zaživel.V neposredni bližini je tudi stara bencinska črpalka, ki pa jo bodo še letos zaprli, saj bo v začetku maja odprta nova "Petrolova bencinska črpalka ob potoku Črncu. Upati je, da bodo ob novem trgovskem centru uredili tudi potrebna parkirišča. jani dnico Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj Občine Murska Sobota imenovana Metka Erjavec iz Murske Sobote, Lendavska 25b. Da Murska Sobota spet postaja zeleno in cvetlično mesto, skrbijo delavci podjetja Vrtnarstvo. Ti bodo na obeh straneh ceste od mestnega kopališča čez potok Ledava do bližnjih Markišavec posadili mlade hraste. Poskrbeli pa bodo tudi za primerno obrezovanje dreves ob mestnih uli- cah. M. J. vestnik, 18. aprilaj^ 28 estnik Primextra... še nadalje super herbicid za koruzo Uporaba cenenih atrazinskih herbicidov v koruzi že dolgo ni več prava rešitev: Širijo se prosaste trave in divji sirek. Pogosto nastajajo škode naposevku, ki sledi, v suši pa sploh povsem odpovejo. Zato je Ciba-Geigy, ki ima po celem svetu največ izkušenj s plevelom v koruzi, razvila herbicid Primextra. Primextra se je v nekaj letih izredno uveljavil in je danes z veliko prednostjo vodilni kombinirani herbicid v koruzi. Primextra sestavljata metolaklor in atrazin in je idealno prilagojen sedanjim razmeram zapleveljenosti. Najdlje med vsemi pripravki, torej vse do jeseni, zadržuje vznik kostrebe, muhvičev, srakonje in divjega sirka iz semena. Bolje se obnese tudi če ni veliko dežja (zakopavanje v zemljo je potrebno le v hudi suši.). Čeprav Primextra dolgo deluje, ne pušča v tleh ostankov. Zato lahko sledi koruzi katerakoli poljščina. Primextra tekoči zlijemo iz embalaže neposredno v rezervoar škropilnice. Ni nevarnosti pred poškodbami gumijastih in plastičnih delov škropilnice. Enostavna uporaba, izredno delovanje... to je Primextra. Za nadaljnja navodila in pojasnila se obračajte na: agroruše 62342 RUŠE, Tovarniška 27 tel. (062) 661-511 fax (062) 661-032 Ciba-Geigy, agro, d.o.o. Einspielerjeva 6, 61000 Ljubljana Tel. (061) 132 71 13, Fax (061) 132 91 55 Primextra VESTNIKOV VLAK OKNA, SENČILA Notranja VRATA | Prenova OKEN Montažne STENE^ Lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks: (064)634-261 MEG^ '0. lil Sloveniji: .. JELOVICA MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, tel./faks: 069 22 921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer Dllcll zoper pr osaste trave Abanka d.d. Ljubljana Glavna podružnica Maribor Razlagova 11 Maribor Gotovinska posojila ZA TEKOČE POSLOVANJE V KMETIJSTVU! ABANKA D.D. LJUBLJaN Glavna podružnica Maribor vam za tekoče poslovanje ^ področju kmetijstva na1 ugodna gotovinska posojila: • z obrestno meto T +10 %• • s časom odplak do enega leta. Možno subvencionitanj realne obrestne mete do 10%. Podrobnejše informacije • za kmetovalce tel. 062 23 582, 069 31 320 • za pravne osebe tel. 062 227 551 OBVESTILO * Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, enota Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev bencev Avstrije organizira govorilni dan za vse tiste, reflt-kakršno koli pojasnilo o pokojninskem in invalidskem nem zavarovanju v Avstriji. Govorilni dan bo v petek, 26. aprila 1996, j()V3. od 9. do 13. ure v prostorih Zavoda za S01’®' lidsko zavarovanje Slovenije - Območna enota Mur ta, Kocljeva 12d, vhod z dvorišča. g__, sa?^ Kri maribor CJ M. SOBOTA U I । Uporabljale Microsoftove programe ? Če iih, se izobražujte pri nas, saj smo. edini - Z ji Microsoftov izobraževalni center v Pomurju, o „ 1 0* Na vsa Vaša vprašanja bomo z veseljem odgovorili, če nas pokličete na novo tel, številko. EXPORT- IMPORT Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJU Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 IS' NOVO ŽNlDER'S$obo°kl lendavska 18, Marši1 Sobota telefon: 27 064 Najugodnejša menjava a^1 Kratkoročna posojila-takoj! Al aprila 1996 estnik 29 VESTNIKOV VUK % M Mercator-SVS, d.d. Do 25. aprila - “<-aiisKa 6///., Maribor, tel. 062/227-272, fax. 062/ POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI KMETIJSKIH STROJEN Jožef KUHAR, S. P., HRASTJE 9252 RADENCI, tel. 069 66 066 Gabimo vas na predstavitev traktorja 892 v soboto, 20. aprila, ob 10. uri v Ivanjcih ^9 (v Prekmurju) pri kmetu Jožetu Rousu. sro BPD HBA a. »■ o-borzno posredniška družba ODKUPUJEMO delnice, ki jih dobili v zameno za svoj certifikat (TOVARNA SLADKORJA, ORMOŽ, MERKA; DROGA PORTOROŽ '«.). M. po tel. 061 125 32 64. F. V. • SNAJC, Posredniška prodaja motornih vozil Tešanovci 94, telefon: 65 510 UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE M. SOBOTA RAZPISUJE NAKUP STANOVANJ UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA NAKUPUJE STANOVANJA V MURSKI SOBOTI. Prednost pri nakupu imajo enoinpolsobna in dvosobna lastniška stanovanja. K ponudbi za prodajo stanovanja morate priložiti: - dokazilo o lastništvu stanovanja (kupna pogodba), - cenilni zapisnik, - ponujeno ceno stanovanja, - rok predaje stanovanja. Ponudbe z ustreznimi dokazili predložite ali pošljite na Stanovanjski sklad mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 4, do 6. maja 1996. pn MERCATORJU AVTOSALON promet ^GEot 306 XN Boj 1,4 CCM, 75 KM OPREMA; t artna koda PEUGEOT Slomškova 33 , Murska Sobota, tel. 069 31 282 zalo . . . 81 Mi NOVI PEUGEOT 406, P 1 — £3*^ 22.000 DEM PEUGEOT 306 SL 1,4 CCM, 75 KM DODATNA OPREMA: - zračna blazina na voznikovi strani » P ‘ ' v v.iAzi wv, _ protistartna koda 106 IN KOMBIJI NA 3 LETA. OBRESTNA MERA 5 % + TOM - kopalniška oprema Kolpasan ■ radiatorji Korado - bojlerji Tiki - armature Unitas - električne vrtne škarje (Black & Decker, rezilo 40 cm) - električne vrtne škarje (Black & Becker, rezilo 60 cm) 10 % popusta 15 % popusta 10 % popusta 15 % popusta 13.016,80 SIT 16.035,20 SIT Mercator, najboljši sosed RESTAVRACIJA ZVEZDA MURSKA SOBOTA Vas vabi na DNEVE RIBJIH JEDI od 22. do 30. aprila 1996 Za začetek Vam bomo postregli z ribjo solato, dalje pa lahko izbira- te med postrvjo, pripravljeno na tržaški način, zobatcem, zapečenim v pečici, morskim listom, pripravljenim po dunajsko ali v gobovi omaki, osličem na način orly, morskim listom po mlinarsko, lignji na žaru ali polnjenimi in še in še ... Postregli Vam bomo z izbranimi odprtimi in ustekleničenimi kakovostnimi vini! Vabljeni! RADENSKA - ZVEZDA - DIANA Podjetje za turizem, gostinstvo in trgovino, Murska Sobota d. o. o., Trg zmage, 9000 Murska Sobota Telefon: (069) 32 040, fax.: (069) 32 913 Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 20. aprila 1996, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC* L________J Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z aradbenim materialom! * AVTOTRGOVINA _________ ernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 Ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI ^ zalogi. obrestna mera že od 6,8 % . obrok že od 245 DEM PRILOŽNOST ZA AMBICIOZNE! Za vodenje trženja lastnozgrajenih objektov iščemo osebo, ki ima znanje, voljo, izobrazbo in ambicije * rezerni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič "»“LJtNA VOZILA) DO 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZINO ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO °t6hnični Pričakujemo Ponujamo * starost do 30 let * primerno izobrazbo: dipl. gr. ing. ali gr. ing. * ustrezne izkušnje * vozniški izpit B-kategorije * znanje nemščine ali angleščine * 6-mesečni preizkus * solidno plačilo (OD) * službeni avtomobil * možnost afirmiranja * dodatno stimulacijo * dodatno izobraževanje * poslovni ugled Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: INTERING, d. o. o., Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota 30 vestnik, 18. apnl^J^ motorna vozila JUGO FLORIDA, letnik 1991, 46.000 prevoženih km, na novo registrirana, naprodaj za 490.000 SIT. Tel.. 76 638. m7058 OPEL REKORD 20 S. letnik 1978. prodam. Tel.: 76 741. m7060 AVTOLIMUZINA RENAULT 18. peščeno rjave barve, dobro ohranjena, v odličnem voznem stanju, naprodaj. Tel.: 21 171.m7064 JUGO FLORIDO, staro 6 let, na novo registrirano, prodam. Novak, Lenda-vska 19a, M. Sobota, tel.: 23 879. m7067 AUDI 80 dizel, letnik 88/89, in zastavo 101, letnik 84, ter moped s štirimi prestavami prodam. Tel.: 53 088. m7O73 PEUGEOT 504 dizel, letnik 1977, vozen. obračalnik za seno SIP 200 in hladilnik. 2001, za mleko, po ugodni ceni prodam. Franc Koren, Hrastje - Mota 21, tel.: 66 080. m7074 ZASTAVO 101 Confort, letnik 81, registrirano do maja, rdeče barve, prevoženih 99926 km, prodam za 1.000 DEM s štirimi klasičnimi gumami. Pe-skovci 23, tel.: 56 012. m7O78 GOLF JX, bencinski, letnik 1987, prodam. Skakovci 60. m7081 FORD FIESTO 1.1 i, letnik 1989/90, prevoženih 83.000 km, prodam. Tel.. 24 986. m7094 GOLF, letnik 1990. s petimi vrati, in R 9, letnik 1985, prodam. Tel.: 21 040. m7098 FIAT TEMPRA 1,6 ie SX, letnik 1994 audi 80, 1,6, letnik 1989, citroen AX. letnik 1991, RENAULT 5, letnik 1989. in honda CN 250, letnik 1993, (skuter) naprodaj. Avto 2001, Markiša-vska 13, tel.: 32 556 ali 0609 62 32 18. m7101 VISO 11 RE. letnik 1986. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 68 103. m7103 PASSAT 1,6 CL, model 83, na novo registriran, prodam. Vreden ogleda. Tel.: 069 45 522. m7120 JUGO Koral 45. letnik 1989. registriran do marca 97, prodam za 2.700 DEM. Ravenska 76, Beltinci po 16. uri. m7122 JUGO 45, letnik 1985, november, rdeče barve, registriran do julija, gara-žiran prevoženih 120.000 km. prodam za 90.000 SIT. Tel. 069 23 300. m7135 MAN 19/256 TURBO, prekucni, 10 ton, registriran do 96/10, ugodno prodam. Tel.: 61 920. m7140 ŠKODA FAVORIT, letnik 1991. registrirana do aprila 97, naprodaj za 5300 DEM. Tel.: 82 106. m7144 ZASTAVO 101 GT 55. letnik 1983, in 50-arsko parcelo v Vidoncih prodamo. Tel.: 51 582. m7149 ZASTAVO 126 P, letnik 1984, registrirano do 2. 4. 1997, zelo ugodno prodam. Tel.: 069 82 142.m7152 DAIHATSU CHARADE in CHRV-SLER LL, oba letnik 90/91, prodamo. Trstenjakova 42, M. Sobota, tel.: 22 022. m7155 CITROEN AX 11 TRS. letnik 1991, prodam. Tel.: 32 263 služba, popoldan doma 43 376. m7164 MOPED ATX-50B. letnik 1992/10, dodatno opremljen, vozen le dve sezoni, ugodno prodam zaradi študija za 1.350 DEM. Finžgarjeva 5, Beltinci, tel.: 069 42 679. m7165 NISAN SANY 1600, 16 ventilov, letnik 1993, oktober, kovinskebarve, z vso opremo, servisna knjižica, prodam za 15.500 DEM. Tel.: 63 669. m7166 SAMARA, letnik 1994. registrirana do aprila 97, naprodaj. Tel.: 46 727 ali Kolesarska 107 Tropovci. m7167 OSEBNI AVTO FIAT 125 P. neregi striran. vozen, in sejalnico za koruzo Olt, 4 redno, prodam. Tel.: 87 047. m7174 AUDI 80. letnik 1974, obnovljen, registriran do avgusta 1996. prodam. Trnje 100, p. Črenšovci. m7175 živali VI HISEX in golden komet super br-aun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popusta ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Ti-bija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070. gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESN1CE pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6005 KRAVO s teletom prodam. Imre Ščan-čar, Partizanska 37, Rakičan. m7068 DVE KRAVI, ena stara tri leta in breja štiri mesec, druga stara pet let in breja šest mesecev, A-kontrola, prodamo. Frida Gomboc, Gornji Slaveči 56 ali tel.: 55 631. m7088 NESNICE mlade jarčice. rjave, HI-SEXS, cepljene, stare dvanajst tednov, prodam po 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m7097 TELICO, staro štirinajst mesecev, A-kontrola, primerno za pripust, dobra mlekarica, prodam. Tel.: 24 665. m7099 KRAVO, staro šest let, brejo, kontrola A, prodam. Križevci 76 v Prekmurju. m7114 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Farkaš, Zvezna 15, Rakičan. m7115 KRAVO, osem mesecev brejo, in telico, osem mesecev brejo, A-kontrola, prodam. Strukovci 27, tel.: 49 033. m7125 KOZO srnaste pasme, staro dve leti, prodamo. Tel.: 57 349. m7127 NESNICE večje pasme, črne in rjave, v začetku nesnosti, lahko naročite na tel.: 82 401. Dostava na dom. m7151 KOZE z mladiči ugodno prodm. Tel.: 77 072. m7154 RACE, sedemdnevne (bele), velike pasme, prodajamo po 350 SIT za eno. Naročila po tel.: 89 164, dostava zastonj. m7163 KRAVE po izbiri, brejo, kravo s teletom in horizontalni vrtalni stroj prodam. Dobrovnik 114, tel.: 79 529. m7176 PURANE, stare 6 tednov, težke od 1,5 do 2 kg, prodam. Tel.: 069 87 778 ali 82 226 ali 067 55 544. m7003 posesti STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4 ha obdelovalne zemlje v Slovenskih goricah prodajo. Tel.: 0602 37 501. m7062 ENOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, v Lendavski ulici v Murski Soboti damo v najem. Tel.: 23 824, popoldan. m7070 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 32 581. m7080 GRADBENO PARCELO v Rakičanu prodam. Tel.: 32 290. m7089 GRADBENO PARCELO kupim, pribl. farsko, v Murski Soboti ali zelo blizu. Tel.: 26 198. m7096 STANOVANJE, enoinpolsobno, kon-fortno, v centru mesta, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 32 556 ali 32 608. m7100 3 ha obedelovalne zemlje v eni parceli, k. o. Berkovci pri Vidmu ob Ščavnici, prodam. Tel.: 069 21 178. m7102 STANOVANJSKO HIŠO, visokopri-tlično, vseljivo, s centralno kurjavo in telefonom v Ivanovcih prodamo. Možnost opravljanja trgovinske ali druge dejavnosti. Tel.: 54 073, popoldne, dopoldne 75 132. m7112 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti najamem. Tel.: 57 349. m7126 POČITNIŠKO HIŠICO, vinograd in sadovnjak prodamo. Tel.: 24 556. m7136 STANOVANJE, 49 m2, v Tomšičevi 8 v Lendavi oddam v najem. Tel.: 76 797. m7139 KMETIJO, starejšo, s 4 ha zemlje na Stavešinskem Vrhu, ugodno prodam. Mihael Breznik, Stavešinski Vrh 43, Sp. Ivanjci. m7142 V najem damo novozgrajene poslovne prostore, 85 m2, na atraktivni lokaciji v Moravskih Toplicah. Prostori so primerni za avtosalon ali druge poslovne namene. V uporabi bodo predvidoma od 1. 6. 1996'naprej. Ponudbe sprejemamo v 15 dneh od dneva objave na naslov »LINIJA«, d. d., 9000 Murska Sobota, Bakovska ulica 29a. Najemnina bo določena s pogodbo po sporazumu strank. m7148 VILO, znotraj obnovljeno, takoj vseljivo, 400 m2, in gospodarsko zgradbo z 250 m2, parcela 7700 m2, primerno za gostinstvo, trgovino, avtomehanike ali rejo konj v bližini Murske Sobote nujno prodam za 155.000 DEM. Tel.: 062 36 527, popoldan, mobitel: 0609 618 184. m7150 VINOGRAD s kletjo v Lendavskih Goricah, 15 arov, ugodno prodamo. Tel.: 42 171.m7160 POSLOVNI PROSTOR z veliko hišo ob glavni cesti prodam ali menjam za stanovanje z doplačilom. Tel.: 27 942. m7173 kmetijska mehanizacija KROŽNE BRANE OLT, 20 in 24 diskov, in prikolice, 7 t, ugodno prodam. Tel.. 75 521 ali 82 580 ali 81 487. m6740 OBRAČALNIK SIP Šempeter pro-, dam. Odranci, Tel.: 71 481. m7054 STROJ za sajenje krompirja in medvrstni kultivator z dognojevalnikom in osipalniki prodam. Tel: 41012. m7059 TRAKTOR DEUTZ, letnik 1988, 45 KM, kot nov, prodam. Tel.: 46 079. m7O77 ŽITNO SEJALNICO OLT, 18-redno, motikultivator IMT 504 za medvrstno obdelavo, dvobrazdni plug OLT, 12-colni, škropilnico Favorit, 3001, njivo, 70 arov, v Martjancih, gozd, 65 arov, na Gorici prodam. Razlagova 38, Murska Sobota. m7079 SILOSKOMBANJ Sip, obračalnik, mučkalnik koruze, prodam. Tel.: 77 372. m7082 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip Pionir 17 in motikultivator Honda F 620 prodam. Tel.: 55 076. m7084 TRAKTOR ZETOR 3511 ali Zetor 6911 prodam. Ivan Zelko, Prekmurske čete 32, Črenšovci, tel.: 70 769. m7105 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 440 1, 10 m delovne širine, staro šest let. prodam. Brezovci 57, tel.: 45 288. m7107 TRAKTOR ZETOR 4712, krožne brane, dvobrazdni plug in rotacijsko brano prodamo. Tel.: 81 741. m7051 ŠKROPILNICO, 200 1, Agromeha-nika in obračalnik za seno Panonija, 180 cm, malo rabljeno, prodam. Kan-čevci 5, tel.: 23 345, zvečer. m7118 ŽITNI KOMBANJ DURO DAKO-VIČ 770 prodam. Tel.: 55 090. m7124 TRAKTOR SENT 4,4, 95 KM. balirko Veljgerl za kvadratne bale, samonakla-dalno prikolico za silažo, trosilnik hlevskega gnoja ter pajka za seno prodam. Kličite v večernih urah. Tel.: 068 42 925 ali 81 323. m7130 SEJALNICO za koruzo, štiriredno, Olt, malo rabljeno, prodam. Jožef Farkaš, Kokoriči 12, Križevci pri Ljutomeru. m7132 TRAKTOR IMT 560 in kombajn, širina 2 metra, z mercedesovim motorjem, prodam. Mačkovci 14. m7134 TRAKTORJE STEYR 760, 870 (4x4), 8130 (110 KM), obnovljene, prodajamo. Kredit. Tel.: 0609 621 296 zvečer. m7138 TRAKTOR ZETOR 4712, 3200 delovnih ur, prodam za 6.200 DEM. Branko Grajher, Lešane 25a. m7141 ŠKROPILNICO, 450 1, prodam. Tel.: 43 046. m7158 razno VODOVODNO ČRPALKO, trifazno, rabljeno, generalno obnovljeno, tip VCV 50/12 3kw, prodamo. Tel.: 40 120. m7049 DOMAČE VINO, jurko, klinton, prodam. Štefan Gomboc, Vučja Gomila 20. m7052 GUME, 185 x 15, komplet, okna, 140 x 140, in tehtnico prodam. Tel.: 45 019. m7053 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1989/90, Osnovna šola II Murska Sobota. Aleš Šeruga, Kroška 38, M. Sobota. m7O55 VRTALNI STROJ in kotno brusilko (»fleks«) prodam. Križevci 115 v Prekmurju. m7066 ŠTEDILNIK, dva plinska gorilnika, dve električni plošči, skoraj nov, ugodno prodamo. Zver, Lendavska 37b, tel.: 32 666. m7083 SLAMO IN SENO v balah prodam. Ni te na vrtu več, ni med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ni te nikjer več, kjer bila si prej, a v naših srcih ostala si za vselej. TAHNMA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Marija Celec iz Gornjih Slaveč 42 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za cerkev ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. seniorju Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Banft. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Strukovci 22, mobitel 0609 630 893 ali tel.: 49 194.m7087 AKCIJSKA PRODAJA HLADILNIKOV - do 30 % ceneje! Ugodne cene 10-, 30-, 50- in 80-litrskih bojlerjev ter kombiniranih, 80-litrski že za 14.640 SIT. Po konkurenčnih cenah so na voljo tudi pralni stroji in drugi gospodinjski aparati. Trgovina Elektron Donko, Partizanska 68, Lendava, tel.: 75 882. m7095 LADIJSKI POD, smrekov, suh, I. kak. razred, dostava, prodamo. Tel.: 063 451 082. m7104 BUČNO SEME odkupujemo, tel.: 45 283 ali 45 298. m7106 SENO, slamo, drva v Dragotincih prodam. Tel.: 32 630, int. 307. m7111 AKACIJEVA IN BUKOVA DRVA, metrska, dostava na dom, prodamo. Tel.: 47 011. m7113 SENO v balah prodam. Iščemo mlajšega moškega za pomoč na kmetiji. Štefan Grah, Vidonci 27, Grad. m7117 ŠTEDILNIK, vgradni (3 plin in I ele-trika), in pohištvo za samsko sobo prodam. Tel.: 57 038. m7123 UTO (»skedenj«), 12,5 x 6 m, zelo ugodno prodamo. Tel.: 43 242. m7128 Seme buč golic kupujemo, 1 kg 540 SIT. Cven 14, tel.: 82 441. m7131 MAČEHE, lepe od 30 do 40 SIT, in krompir prodamo. Lahko dostava v Mursko Soboto. Tel.: 069 49 057. m7133 PREKLIC! Preklicujem zavarovalno polico Adriatic. AO št. 0385144. Marjan Pintarič, Negova 111. m7143 HARMONIKO Mengeš (»frajtonar-co«), duri B, E, S, prodam za 2.500 DEM. Milan Urbančič, Iljaševci 24, Križevci pri Ljutomeru. m7145 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 3780-4, izdane pri HKS Pa-nonka v Murski Soboti na ime Franc Štefanec, Vanča vas 11. m7159 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, novo, nosilnost 800 kg, prodam. Tel.: 069 21 467, po 18. uri. m7161 PREKLIC! Preklicujem veljavnost pogodbe o vezavi št. 1-35563-6/2278. Gabrijela Horvat, Beznovci 10, Bodonci. m7I69 BUČNO SEME odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 48 075. m717O delo NATAKARICO zaposlimo. Okrepče-valanica Pinki Črenšovci. Tel.: 71 055. m7116 Vaški odbori Velika Polana objavljajo oddajo pogrebnih storitev na pokopališču v Veliki Polani. Ponudbe s ceno posameznih storitev pošljite do petka, 26. aprila, na naslov: Vaški odbor Velika Polana 8, 9225 Velika Polana. m7146 Zastopnike za prodajo družinskih artiklov na območju Pomurja iščemo. Informacije po tel.: 064 51 334, v soboto od 17.00 do 21.00 in v nedeljo dopoldan. m7147 NATAKARICO, izučeno, zaposlimo. Plača po dogovoru. Tel.: 77 31 3. m7153 PODJETJE zaposli večje število KV-zidarjev in KV-tesarjev. Tel.: 0609 630 130. m7156 NATAKARICO zaposlimo. Ponujamo hrano in stanovanje. Tel.: 53 004. m7162 storitve ARMSTRONG spuščeni stropi, prodaja materiala, najugodnejša prodaja fluorescentnih svetil Galat Maribor. 062 227 099. m68»6 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame Marije Gašpar iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, prižgali sveče in nam izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka, posebno dr. Alojzu Horvatu, in gospodu župniku za lep obredun pevcem. Vsi njeni Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe, draga mama, od nikodet ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ffl tašče, stare mame in prababic Frančiške Flk^ iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate '5-n1’ dobrim sosedom in znancem za vso pomoč v najtezj« trenutkih, ki so nam kakor koli pomagali, nas tolažili’11, izrekli sožalje in našo drago mamo pospremili na nJen |j zadnji poti ter ji poklonili vence, cvetje in sveče ter dar za svete maše. Posebna hvala gospodu župniku in PevC za odpete žalostinke. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA dj V 83. letu je po kratki m " bolezni ugasnilo plemen' c6 moje drage žene, mame m Ane Kerec iz Vidonec HH Od nje smo se poslovili 4. aprila. Iskreno s^^utkil1' vsem, ki so nam priskočili na pomoč v težkih ^še i#6^' nam pomagali, darovali vence, cvetje, za svete ma sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala g. župnikoma za pogrebni o pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! t Globoko žalujoči in neutolažjivi: mož Geza, sl .nOllt družino iz Nemčije, snaha Jolanka Kerec Bojanom in vnukinja Majda Kerec z družin0 ,z 1 Žarek sonca je ugasnil, I zatemnili zemljo so oblaki, toda, draga mama, spomin nate nikdar ne ugasn' ostala z nami boš v misli vsa ZAHVALA Jetl) Tiho, brez slovesa nas je v A zapustila draga mama, tasca. in prababica "—Anica Fere^ Sl V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom. ^Ljlin8 botrm’, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo PoSp njem zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete mase, n ■ izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovnikoma & obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Pavlu besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi mJ° ohranili v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji ZAHVALA V 77. letu nasjez^ dragi oče, stari oče. dedek JožefRani^ iz 1919-1^° Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom gte sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako v^. cveU pospremili na njegovi zadnji poti ter ^ar°a opfaV vence. Posebna hvala gospodu kaplanu obred in pevcem za odpete žalos Vsem še enkrat - iskrena h\a Žalujoči njegovi najdraž)1 aprila 199R ZAHVALA Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 75. letu za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni oče, brat, tast, dedek in pradedek Ivan Pucko iz Renkovec I Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem e sodelavcem Mure, 362. brigade, Beltinke m Planike t vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, šopke, sveč , < । svete maše in za vežico ter ga v tako velikem s e I pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna va a Nravstvenemu osebju, g. župniku za pogrebni o gospodu Ferčaku za poslovilne besede, pevcem z odpete žalostinke in vsem pogrebcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA _ a^aeea Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega moža, očeta, tasta in dedija Jožeta Toplaka Usedom in znancem, ki ste ga v tako ve i žal:e Pospremili na njegovi zadnji poti, nam izraz -darovali cvetje, sveče, za maše in v korl? ' jnevih bolnišnice ter nam stali ob strani v teh te^’h . šu v osebna hvala obema govornikoma, gospo ‘ imenu “^Krajevne skupnost in gospodu Merklinu v imen di društva, gospodu škofu dr. m ’. obrec[ na in pevskemu zboru za lep pog kazano udi številnim članom gasilskega društva tako lepa hvala zdSniclma doktoricama Hauser . Puc, zdravniku dr. Jelencu in c6'01"6™.., Eniškemu osebju, ki so mu ob tej hudi bolez 7,.. skušali olajšati trpljenje^ Maida z uJ°či: žena Hedvika ter hčerki Jožica 1 družinama Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, ni več tvojega nasmeha, ni več tvoje dobrote, srca naša so otožna, solze lijo iz oči, ker te, dragi brat, več med nami ni. Sveti Bog naj ti poplača za vse trude in dari. V j} ' etujeumrl ZAHVALA dragi brat, stric, boter, mož in oče biljem Borovnjak Od U ^ot’ne» k' je živel v Nemčiji P°kopahšl^ Se Poslovili 29. marca 1996 ob 13.30 na vasi Aidlingen v Nemčiji, kjer je živel do smrti. l uJoči sestra in brat z družinama ter drugo sorodstvo Dom je prazen, dom je tih, ker tebe, mama, več med nami ni, da bi skupaj še bili, odšla si tja, odkod vrnitve ni, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Neža Smodiš iz Gornjih Petrovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Kiršnerju in patronažni sestri Anki za obiske na domu. Hvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, hvala za odigrano Tišino ter gasilcem in Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Hiša prazna je postala, ko vzela si slovo, nam v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, prababica in sestra Kristina Bugari iz Rakičana Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. župniku za besede slovesa, govorniku krajevne skupnosti in pevcem za odpete žalostinke. Hvala za nesebično pomoč medicinskemu osebju pljučnega oddelka in Pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Rakičan, 10. aprila 1996 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ŽNHNMA N ji. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča Gizela Hašaj roj. Franko, iz Markišavec 7 S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli-sožalje, darovali cvetje, sveče in vence ali pa v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in Mirinim sodelavcem. Prisrčna hvala osebju internega oddelka, ki ji je v zadnjih dneh življenja stalo ob strani. Hvala tudi osebnemu zdravniku dr. Jožetu Felkarju za večletno skrb in zdravljenje. Njeni najdražji: sin Tibor, hčerka Mira z možem Marjanom, vnuka Petra in Oliver ter sestra Sarika z * družino Skrb, delo in trpljenje, draga mama, vaše je bilo življenje, bolečine ste prestali, zdaj pa boste v grobu mirno spali. ZAHVALA V 89. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, tašča, sestra, babica in prababica Katurina Lopert roj. Muhič , iz Dokležovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Hvala tudi kolektivu Hotela Diana, hvala g. župniku za pogrebni obred in besede slovesa, pevskemu zboru za odpete žalostinke in govornici Greti za poslovilne besede. Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. Avsecu in patronažni sestri Marti iz Zdravstvenega doma Gornja Radgona za zdravljenje in lajšanje bolečin na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Katica z družino, Pavla z družino, Tončka in Micka z družinami ter sin Franček z družino, vnukinja Darinka z družino ter sestri Tončka in Trezika z družinami Pridi, dobra in zvesta služabnica! Pojdi v veselje svojega Gospoda! ZAHVALA Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tolažilno novico, da je Bog, Gospodar življenja in smrti, poklical k sebi Ano Lesjak roj. Lovenjak iz Cankarjeve 77 v Murski Soboti da prejme pri njem večno nagrado za zvestobo v veri. Pogreb s pogrebno mašo je bil v torek, 9. aprila 1996, ob 15. uri. Vse obrede poslovitve od pokojne mame je vodil g. kaplan Alojz Benkovič. Njemu, pevcem za prelepo petje, g. Zrinskemu za odigrano Tišino, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, WO - enota Št. Kovača, ki so moji mami na različne načine izkazali ljubezen in spoštovanje, za darovane sv. maše, cvetje, vence, sveče, za vse izraze iskrenega sožalja izrekamo prisrčno zahvalo in Bog povrni, ker ste pokojno mamo v tako lepem številu pospremili k poslednjemu počitku. Iskrena hvala tašči Mariji Flisar, ki jo je sedem let z neizmerno ljubeznijo negovala in ji stala ob strani, njenemu osebnemu zdravniku dr. Felkarju in osebju ZD M. Sobota, osebju internega intenzivnega oddelka bolnice v Rakičanu in Pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hčerka Jožica z možem Dragom ter vnuka Danijel in Simona Draga mama, brat, zakaj vaju je prerano črna zemlja prekrila, a ne naše solze, ne bolečina src vaju ne bodo več zbudile, zato vama naj vedno rožice cvetijo in sveče v spomin gorijo. V nedelj , . ZAHVALA ■ aprila 1996, smo se poslovili od našega a8ega moža, očeta, dedka in brata Danila Nabergoja Zahvar dr' vet‘ med- v P°k°ju se vsem sorodnikom, prijateljem, ata ter a ariovskim kolegom in znancem za izraze ° na,TiestorOVano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki $ Cvetja v počastitev pokojnika darovali v tn?°sebei h„?Umanitarne namene. Vsem govornikom in g. župniku za ^ništvn i>Pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, n Vse,h gači anfi za organizacijo pogreba, hvala tudi SD^Uvom' C^m’ so ga počastili s poslednjim P Sijala n ’ a .enoti Moravske Toplice, ki ga je 1^ °lgi poti do mesta končnega počitka v eria hva|a a ..r°dni Dravograd. in So ražini Franca Semeniča, družini Cvetko o