NASLOV USTVARILI PRISTNO NARODNOSTNO SOŽITJE Stran 8-9 Leto XXXIV Št 38 Murska Sobota 30. september 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Štipendiranje v pomurju ZDRUŽENO delo ima preslab VPLIV Pred tednom dni se je tudi uradno začela koledarska jesen, to pa je tudi čas, ko pospravljamo še zadnje letošnje pridelke. Narava nas je tokrat bogato Obdarila s svojimi sadovi, pridelek pšenice je bil obilen, koruza je dobro obrodila, z bogato obloženih vej se ponuja sadje, klopotci pa so že zvabili v vinograde prve obiralce grozdja. Zlasti sadja je letos v Pomurju veliko, žal pa ga bo mnogo ostalo pod drevesi. Za stare, preživele sorte jabolk med kupci ni zanimanja, ne bo pa težav s sadjem iz sodobnih nasadov, kot jih kaže fotografija. PRED SINDIKALNIM KONGRESOM DO VSAKEGA DELAVCA! Na 10. kongresu ZSS, ki bo 11., 12. in 13. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo iz Pomurja sodelovalo 29 delegatov, 2 člana republiškega sveta ZSS iz regije in nekaj gostov iz občinskih oziroma medobčinskega sindikalnega sveta. Doslej so za razpravo pripravili 7 tem. Tako bo delegat iz Gornje Radgone govoril o inovacijski dejavnosti in njenem vplivu na hitrejši gospodarski razvoj in izvoz. Len- davski delegat bo predstavil problematiko zapdšlovanja v Pomurju in možne rešitve, ki se pri tem kažejo v kmetijstvu ' in drobnem gospodarstvu, usmerjeno izobraževanje in politiko štipendiranja. Delegat iz Ljutomera bo razpravljal o učinkovitosti dela sindikata v združenem delu, samoupravnih interesnih, družbenopolitičnih in krajevnih skupnostih. Delegata iz Murske Sobote bosta s kongresne tribune opozorila na 100 let zdravilišča Radenci Kolektiv delovne organizacije Radenska praznuje letos 100-letnico zdraviliške dejavnosti. Visoki jubilej so posebej F očastili pretekli petek, ko je bila v okviru praznovanja dopoldne v kongresni dvorani hotela Radin slovesna seja delavskega sveta tozd Naravno zdravilišče. Slovesni zbor celotnega kolektiva Radenske pa je bil prav tako v petek opoldne pri lovskem domu, znanem kot nekdanje gostišče Jež. Pozdravni govor je ob tej priliki imela predsednica centralnega delavskega sveta delovne organizacije Radenska Deja Korošec, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil član predsedstva CK ZKS in predsednik MK ZKS za Pomurje Geza Bačič. Med drugim je posebej izpostavil pomen in vlogo« ki jo ima Radenska kot nosilka turističnega razvoja v pokrajini ob Muri, obenem pa tudi kot ena vodilnih delovnih organizacij, ki uspešno poslujejo. V kulturnem programu je duhovito, s steklenico mineralne vode radenska v roki, zapel znani operni pevec Ladko Korošec, recitator odlomka Iz Kranjčevih Stricov je bil dramski igralec Rajko Stupar, nastopil pa je tudi mešani pevski zbor Radenske pod vodstvom Marije Lugarič, zaigral pa je pihalni orkester iz Gornje Radgone. Kljub slabemu vremenu je družabna prireditev na prostem, ki se je nadaljevala s sindikalno klobaso in dobro kapljico, uspela. B. Bavčar vlogo in položaj samoupravnih delavskih kontrol in delovne discipline ter samoupravno organiziranost na področju kmetijstva. Posebne razprave so poleg omenjenih pripravili v Radenski — o preventivnem zdraviliškem zdravljenju zaposlenih — in v Ina-Nafti — o energetski problematiki. To so seveda vnaprej dogovorjene teme, ni pa nobenih zadržkov, da se ne bi na kongresu — kajpada s tehtno besedo in ob pravem času — oglasil še kdo. Dogovorjeno je, da bo v delu posameznih kongresnih komisij sodelovalo tudi 5 delegatov iz naše regije. In ko smo že pri kadrih, naj povemo, da so med 91 evidentiranimi kandidati, ki so jih izbrali iz okrog 700 evidentiranih možnih kandidatov za člane republiškega sindikalnega sveta, tudi trije iz Pomurja, in sicer: Branko Semenič iz Ljutomera, Štefan Sobočan iz Lendave in Ivanka Klopčič iz Murske Sobote, za organe RS ZSS pa še dva: Štefan Feher in Mira Piž-moht. V Pomurju seje doslej zvrstilo ničkoliko posvetov, problemskih razprav, okroglih miz (posebej o inovacijski dejavnosti) in konferenc, kjer so se zavzeli, da mora sindikat v teh zaostrenih razmerah priti do slehernega delavca, ga motivirati in usposobiti za aktivnega sa-moupravljalca. Druge alternative pač ni. Še preveč je namreč ljudi, ki imajo sicer ves čas na jeziku stabilizacijo, delajo pa povsem drugače. B. Žunec LETNE PROGRAMSKE KONFERENCE SZDL Za uresničevanjeI sprejetih stališč V Pomurju smo v vseh OK SZDL napravili analizo letnih [programskih konferenc SZDL, ki smo jih imeli v letu 1981. Ugotovili smo, da so bile kljub nekaterim pomanjkljivostim v glavnem v vseh KO SZDL in OK SZDL dokaj dobro pripravljene. Na njih smo poleg ocene dela SZDL in programskih usmeritev obravnavali tudi aktualna družbenoekonomska ~ vprašanja, ki zadevajo vsakodnevno problematiko življenja in I dela krajanov ter vprašanja boljšega dela in učinkovitosti R SZDL kot frontne organizacije. Sicer pa je potrebno reči, da dejavnost SZDL še vse preveč ocenjujemo in vrednotimo. I skozi aktivnost forumov in organov, kar pomeni, da je večji del jg aktivnosti potekal skozi forume, na sejah frontnih predsed- i štev in izvršnih odborov ter na sejah konferenc. Množičnost in £ vključevanje čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov pri razreševanju aktualnih družbenoekonomskih vprašanj pa še „ ni povsod prisotna. Čeprav imamo nekaj dobrih primerov, pa s Si | tem ne moremo biti zadovoljni. Bolj morajo zaživeti tudi g I sekcije, sveti in druge interesne oblike delovanja SZDL Letos bomo letne programske konference organizacij SZDL na osnovi dopolnil Statuta SZDL Slovenije izvedli že K tretjič. V KO SZDL jih bomo imeli v mesecu oktobru, v občin- § skih konferencah SZDL pa v začetku decembra 1982. Prihod- R nje leto pa bomo v jeseni imeli letne programsko-volilne konference, ko bomo na novo volili tudi organe SZDL od » krajevnih organizacij do RK SZDL Slovenije. Leto 1982 je bilo leto volitev in kongresov. To pomeni da F bomo morali biti pozorni do vseh tistih idejnopolitičnih in * praktičnih vprašanj ter problemov našega razvoja, ki so nakazani v sprejetih kongresnih dokumentih in ki se vsako-dnevno pojavljajo. Ob tem gre za poglabljanje socialističnih R samoupravnih odnosov — gre za to, da moramo samoupra- s vljanje uresničevati v vsakodnevni praksi. V SZDL moramo iskati .rešitve in poti, kako bi hitreje in * uspešneje odpravljali slabosti v našem delu, ki se kažejo v formalizmu in verbalizmu, premajhni konkretnosti in še drugje. V Pomurju smo se dogovorili, da bomo dali na programskih konferencah SZDL poudarek predvsem vlogi SZDL na nivoju krajevnih organizacij SZDL — torej v KS, kjer delovni I ljudje in občani uresničujejo svoje osnovne interese in v zvezi s tem seveda delu SZDL v KS. Ob tem bomo ponovno proučili vprašanja, ki zadevajo delovanje sindikata v KS. Gre za čvrstejšo povezavo med KS in združenim delom. Poleg analiziranja delovanja SZDL v občini bo osnovna usmeritev naše sedanje družbenopo itične akcije, ki bo tudi v ospredju na programskih konferencah SZDL, množična mobilizacija delovnih ljudi in občanov v bitki za stabilizacijo,.za premagovanje K nastalih težav, pri čemer morajo svojo vlogo odigrati tudi ostale družbenopolitične organizacije in v večji meri tudi drugi člani frontne SZDL. To velja za pripravo in izvedbo letnih programskih konferenc in tudi za kasneje, ko bomo sprejeta stališča in konkretne akcije uresničevali. SZDL se mora sprotno vključevati v razreševanje tekočih problemov povsod tam, kjer je potrebno angažirati vse delovne ljudi in občane. Pri tem sta pomembni mobilizacijska in . koordinativna vloga SZDL in skrb le-te za funkcioniranje delegatskega sistema. Naši delovni ljudje in občani zahtevajo predvsem dvoje: R prvič, da se morajo vsi predlogi dogovorov, sporazumov, sklepov in tako dalje obravnavati in sprejemati resnično . argumentirano, vsestransko, demokratično in samoupravno in drugič, da se pa morajo le-ti tudi dejansko z vso odgovornostjo izvajati tako, kot je bilo sklenjeno. Tu se pa, grobo rečeno, 9 demokracija (namreč lažna demokracija) v stalnem iskanju nekih opravičil, objektivnih razlogov in težav za neizpolnjeva- nje sprejetih nalog mora nehati. Poudariti je potrebno, da je večina naših ljudi pripravljena izvajati stabilizacijske ukrepe, vendar pa gre ob tem dejansko za večjo doslednost in odgovornost na vseh ravneh, pri čemer pa je seveda potrebno najprej pomesti pred domačim pragom. Na letnih program- skih konferencah SZDL (pa tudi sicer) bomo morali bolj K dosledno in odgovorno pregledati sprejete usmeritve in sklepe lanskih programskih konferenc ter javno povedati, m zakaj nekaterih sklepov nismo uresničili. To pa tudi pomeni, B da bomo resnično morali povsod za sprejete sklepe zelo a konkretno določiti odgovorne nosilce za njihovo izvajanje in ® naloge tudi rokovno opredeliti. Vloga SZDL, oziroma njena odgovornost do tega, pa mora priti do izraza v obliki ustanov opredeljene kontrolne funkcije. Ko govorimo o mobilizacijski vlogi SZDL njeni množično- sti? pristopu do razreševanja problemov in posameznih opredelitev, bi morali bolj kot doslej, nameniti pozornost organizi- k ranju različnih javnih razprav. V večji meri bi morali skrbeti za h to, da ne bo SZDL le neke vrste advokatura za zagovarjanje slehernega gradiva in predlogov, ki ga pripravijo razni predlagatelji, temveč da s polno mero politične odgovornosti izvedemo javne razprave tako, da bodo široke, množične, demokratične in argumentirane in da bomo znali prisluhniti ljudem. Ob tem gre tudi za temeljite priprave na javno razpravo — na pravočasno pripravo razumljivega in kvalitetnega gradiva, roke, usposobitev aktivistov, oziroma določitev posebnih -delovnih skupin, ki bodo nosilke vseh vsebinskih in organizacijskih priprav. Izredno pomembno pa seveda je, da pripombe, ‘ dopolnitve in spremembe, ki jih dobimo z javne razprave, dejansko tudi vsestransko proučimo, jih ocenimo, se do njih opredelimo in damo ljudem povratno informacijo — da pove- R mo, kaj je bilo vse predlagano, kaj upoštevano in kaj. ne, pri čemer pa je seveda potrebno tudi povedati zakaj določenih predlogov ni bilo mogoče upoštevati. Če ne bomo tako delali, ne bodo javne razprave dale g želenih rezultatov; podobno velja tudi za nekatere druge Č oblike in metode delovanja SZDL. Skratka gre za to, da bomo morali biti pri našem delu bolj natančni in dosledni, kajti le tako bomo lahko učinkoviti in _ izpolnjevali naloae. ki so pred nami. Letne programske konference SZDL so torej priložnost s da napravimo obračun naše družbenopolitične aktivnosti v sedanjem obdobju in sprejmemo konkretne programe za prihodnje ter ob tem določimo tudi sredstva in načine za njihovo uresničevanje. Te konference pa seveda ne smejo postati edina oblika preverjanja našega dela. Predsednik PMS SZDL: Maks ROJS aktualno po svetu Prejšnji teden je v neki vojaški akademiji blizu Bejruta zaprisegel kot 14. predsednik Libanona Amin Džemajel, starejši brat Beširja Džemajela, ki je bil žrtev bombnega atentata. Za Amina velja da je veliko strpnejši od svojega bivšega brata. To se je tudi pokazalo med volitvami v parlamentu: zanj so glasovali vsi poslanci. Bonn: bolj klavrna ženitev globus Begin — človek Hitlerjevega kova Vpadli so s treh strani, metajoč ročne bombe in stresajoč na vse strani. Otroci so razmesarjeni, moški ubiti s strelom v tilnik, nosečnicam razparani trebuhi, dekleta posiljena, preden so bila ubita. Tistih nekaj, ki so se skrili po hišah je na koncu zletelo v zrak . . . Pri tem ne gre za opis nedavnih dogodkov v Bejrutu temveč za pokol v Deir Jasinu blizu Jeruzalema 1948, kakor ga je opisal očividec in predstavnik Rdečega križa, Švicar Jacques de Raynier. Toda žrtve so bile iste kot v Bejrutu: Palestinci. Deir Jasin so napadli pripadniki židovskih terorističnih odredov Ir-gun in Stern, komandant pa se je pisal — Menahem Begin. Ameriški ..Newsweek” je pred dnevi o nedavnem pokolu zapisal: ,,Izraelci so blokirali dohode v taborišče in tako zajeli 80 tisoč Palestincev, potem pa so ..delo” prepustili krščanski milici. Ko je dopisnik ..Newsweeka” nekega od milice vprašal zakaj streljanje in kričanje v taborišču, je dobil odgovor ,,Koljemo jih!” Ko je Menahem Begin pred davnimi leti ustanovil svojo Stranko svobode, je 28 znanih židovskih osebnosti — med njimi tudi fizik Albert Einstein — poslalo ,,New York Timesu” pismo, v katerem so med drugim zapisali: „Ta stranka je po svoji organizaciji, svojih metodah in po svojih političnih pogledih podobna fašističnim in nacističnim strankam.” Prvi predsednik izraelske vlade Ben Gurion pa je ob Beginovem napredovanju pred leti zapisal tudi to: ,,Begin je od začetka do kraja človek Hitlerjevega kova, pripravljen, da Arabce uniči. . . Pripravljen je tudi ubijalce postaviti na vodilna mesta v vojski in policiji.” Francoska novinarka Dominique Pouchin je za pariški ,,Le Monde” takole opisala taborišče Satila. Koliko je mrtvih. Prav gotovo na stotine. Mogoče tisoč. Kdo bo torej odgrnil zemljo, na tem predgorju, to zrahljano zemljo, iz katere še gledajo trup, dvoje nog, glava? Koliko jih je tu, splaniranih, spravljenih spred oči z buldožerji? Drugi — dvesto, tristo ljudi — so razpršeni po vsem taborišču, odreveneli v agoniji, ki so jo doživeli. Agonija cele družine, nagnetene na vozu, dva koraka od njihovih dveh sivih konj, ki so ju pobili skupaj z njimi. Starejši, z razklano lobanjo, mlajšemu štrclji odrezanih nog vise na gumijasto kolo. Objeta sta, glavici sta drug drugemu skrila v ramo, kakor da ne želita gledati smrti. Agonija zakoncev s prerezanima vratovoma, mirno počivajočih na kraju zadnjega počitka. Agonija teh ljudi, ležečih, zgrbljenih ob vznožju zidov, prerešetanih od strojničnih krogel. In onih drugih, spremešanih, zmečkanih pod kolesi tovornjaka. Pa starca, zaklanega skupaj z njegovim pujsom. Deklica, ki stoji sama na pragu hiše. Žene s ploskim trebuhom v obcestnem jarku, z zvezanimi rokami in nogami, vse prerešetane od strelov, krogel. Starca v pižami, ki je zmogel bežati samo lučaj od domačega praga. V soboto sta gibanje Mir sedaj in izraelska Delavska stranka organizirali v Tel Avivu velike demonstracije na katerih je sodelovalo med 350 do 400 tisoč Izraelcev. Demonstranti so nosili transparente na katerih je med drugim pisalo ,.Begin ni Izrael” in podobno. Demokratična izraelska javnost je dojela vso težo krivde, ki jo je deželi nakopala vlada Menaha Begina. Po ločitvi zahodnonemške vladne koalicije med socialdemokrati (SPD) in liberali (FDP) je v krščanski uniji (CDU-CSU) nastal trenutek zmagoslavja, ki pa so mu nadaljnji dogodki prilili precej grenčice. FDP so ure štete? V CDU-CSU so se končno sporazumeli, da naj bi bile nove parlamentarne volitve 6. marca prihodnje leto. Tako je vodja CSU F. J. Strauss, ki je bil za takojšnje volitve, klonil pred dejstvom, da je treba li-beralom, s katerimi naj bi postavili novo vlado, dati čas za »počitek«. Tega so liberali potrebni že zaradi šoka, ki je zajel velik del Članstva liberalne stranke ob nenadnem sporu njihovega vrha s socialdemokrati. Najradikalnejši del FDP ostro zahteva proučitev odgovornosti strankinega vodje Genscherja, nekatere pokrajinske sekcije stranke pa so že zahtevale izredni kongres liberalne stranke. Kljub takšnemu razpoloženju w lastni stranki je liberalni prvak Genscher ves prejšnji teden ponavljal, da vodja opozicije Kohl lahko računa z glasovi poslancev FDP. Kot so pokazali kasnejši dogodki, Gen-scherjevih zagotovil' nihče v CDU-CSU ni upal jemati resno. Morda bi kanclerja Schmidta lahko spodnesli takoj, ko v liberalni stranki še ni prišlo do nesoglasij. Toliko težje bo to sedaj, ko opozicija najbrž ne sme najbolj trdno upati, da bo proti sedanjemu kanclerju glasovalo do Jesensko zasedanje V New Vorku se je začelo jesensko redno zasedanje generalne skupščine OZN, 37. po vrsti, ki bo obravnavalo 138 vprašanj'dnevnega reda. Jugoslovansko delegacijo vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, ki se bo med zasedanjem sestal s številnimi ministri in vodji delegacij. Predvidevajo tudi, da se bodo sestali ministri držav v razvoju, članic.„skupine 77”. Proučili naj bi aktualna vprašanja razvoja. Zasedanje generalne skupščine bo trajalo predvidoma do 21. decembra. volj liberalnih poslancev da bi tako v parlamentu dosegli zahtevano večino glasov. Previdni Kohl pa je ob svoji nameravani »ženitvi« z liberali moral počakati še na preteklo nedeljo, ko so bile vzvezni deželi Hessen volitve, ki naj bi pokazale razpoloženje vseh Nemcev. Rezultati ankete instituta za proučevanje javnega mnenja v Ai-lensbachu, ki s svojimi napovedmi navadno ne zgreši, so liberalcem napovedali volilni rezultat 2,3 (pred volitvami 6,6). Volilni rezultat je bil sicer nekoliko boljši — 3,1, torej daleč pod 5 odst, kar je pogoj za vstop v parlament Glasove so zgubili tudi socialdemokrati (—1,5 odst) in demokristijani (CDU) (— 0,4 odst). Tako so po nedeljskih volitvah socialdemokrati v heseenskem deželnem parlamentu zastopani z 49 poslanci (eden manj kot prej), demokristjani z 52 poslanci (tudi eden manj kot prej), liberalci pa so zgubili vse poslanske mandate. Devet poslanskih mest so si na novo pridobili »zeleni« t j. pristaši gibanja za zaščito narave, ki se pogajajo s socialdemokrati o morebitnem sodelovanju. Brez teh devetih poslanskih mandatov nobena od strank, ki sta v parlamentu zastopani, nimata absolutne večine. Napovedana »ženitev« med CDU-CSU in FDP bo tako po hessenskih volilnih rezultatih precej klavrna: »nevesta« — Genscher je lahko brez dote, (volivcev), kar za »ženina« Kohla ni najbolj simpatično. OSLO — Med 79 kandidati za letošnjo Nobelovo nagrado za mir so ameriški odposlane na Bližnjem vzhodu Philip “8‘ bib, španski kralj Juan Carlo in voditelj prepovedanega poli' skega sindikata Solidarnost Lech Walensa. WASHINGTON -stavniški dom ameriškega ko gresa je odobril predlog, da। ' bi Izraelu tudi Prih0^j‘ tako kot lani zagotovili gosp darsko pomoč v znesku 24 lijarde dolarjev. DUNAJ — Znani lovec nacistične zločince Simon senthal je zahteval, naj W * ’ ki so odgovorni za pokol r stincev v begunskih taborišč Bejrutu, postavili pred sodi* STOCKHOLM — Na nebnih parlamentarnih volitvah Švedskem je prepričljivo gala socialnodemokratska’ ka (vodja Olof Palme),«J’ je la šest let v opoziciji. Dobi al, 45,7 odst, glasov, konzerva 23,7, stranka centra 15,5> ralci 5,9 leva komunistična P tija Švedske pa 5,6 od’ glasov. TRIPOLI — Vodja revolucije polkovnik GaO^ v pismu generalnemu sekte OZN zahteval ukinitev pra veta, ki jo imajo stalne c varnostnega sveta OZN- WASHINGTON -čunski odbor ameriškega je omejil sredstva za a čete v Zahodni Evropi. 1»»^ moral Pentagon z Atlantika odpoklicati P' je 23 tisoč vojakov. Še sred bilo v Evropi približno 3 ameriških vojakov. BRASILIA — da je razveljavila plačilo ški družbi Westingho«^,, gradi prvo jedrsko elektr tej državi. Povod za ta konstrukcijske naP prUžb» parnem generatorju. bjm, Westnighous je sicer o U da bodo napako sam > P vendar Brazilci nočejo, p. la njihova elektrarna pn ’ pravljena jedrska elektr žadšču dogodkov Letošnjo žetev v Sovjetski zvezi ocenjujejo na 170 milijonov ton žitaric. To bo že četrta žetev z najnižjim pridelkom po letu 1975 in daleč pod predvidevanji petletke, ki predvideva povprečno 238 do 243 milijonov ton žitaric letno. V nasprotnem delu sveta, v ZDA, pa bodo kljub rekordni letini (76,6 milijonov ton pšenice in 211 milijonov ton kuruze) dosegli farmarji po veliki svetovni krizi leta 1933 najnižji realni čisti dohodek. POLITIČNA PŠENICA Žitarice iz leta v leto bolj postajajo »strateško blago«. Sedanji predsednik ZDA Ronald Reagan niti malo ni pomišljal, da ne bi odstranil prepovedi izvoza pšenice v Sovjetsko zvezo* za katero se je Reaganov predhodnik Jimmy Carter odločil zaradi sovjetske vojaške intervencije v Afganistanu. Požvižgal se je na politično nedoslednost in na kritiko zahodnoevropskih zaveznikov, ki jim je v isti sapi prepovedal izvoz opreme za gradnjo sibirskega plinovoda, izdelane po ameriških licencah. V Washingtonu svoj ukrep takole razlagajo. Žitarice morajo sovjeti plačati v dolarjih, opremo za sibirski plinovod pa uvažajo na podlagi odobrenih posojil v zahodnoevropskih državah.^ V prvem primeru se slabi — tako Washington — v dru- V zadnjih desetih letih se je svetovna trgovina s pšenico podvojila in znaša letos 100 milijonov ton. Pri tem se čal od 16,5 na 41,9 milijonov ton letno. Tudi članice evropske gospodarske skupnosti so v tem času izvoz pšenice podvojile, in znaša letos 14 milijonov ton. K temu velja povedati, da se je delež Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevrpskih držav v svetovni proizvodnji pšenice v zadnjem desetletju zmanjšal od 44,2 na 37,8 odstotka, po drugi strani pa se je med leti 1976—1981 povečal uvoz pšenice v te države od 17,9 na 35,1 milijona ton. Kot vedno večji kupec pšenice na svetovnem trgu nastopajo tudi dežele v razvoju: v zadnjih desetih letih se je proizvodnja pše* nice v teh deželah povečala za okoli 30 odstotkov, potrošnja teh dobrin pa se je celo podvojila. Delež dežel v razvoju v svetovni proizvodnji pšenice je porastel od 18,6 na 20,2 odstotka. Takšne razmere v svetovni proizvodnji pšenice seveda Združene države Amerike spodbujajo k temu, da bi ohranile prvo mesto. Istočasno pa takšna prizadevanja narekujejo ZDA tudi obveznosti, kijih mora ameriška administracija izpolnjevati do svojih farmarjev. Ti so 'med drugim tudi odločujoča sila ob predsedniških volitvah. Zaradi Carterjeve prepovedi o prodajanju pšenice Sovjetski zvezi so nastali za ameriško far-marstvo veliki problemi eksistenčnega značaja. Zavoljo^ splošne recesije in padanja cen za vse prehran-bene artikle na svetovnem tržišču, je prodaja pšenice izrednega pomena za 2,4 milijona farmarjev. Okvirna slika stanja v mednarodni trgovini s pšenico postavlja v ospredje vprašanje, kakšna so ozadja povečevanja izvoza pšenice na eni in zmanjševanja proizvodnje in povečevanja uvoza na srugi strani. Seveda, primerjava ne bi bila korektna, če ne bi upoštevali pri tem tudi splošnega nivoja razvoja. Veliko je razlogov, zakaj 2,4 milijona* ameriških farmarjev zmore prehraniti prebivalstvo lastne države, poleg tega pa še pšenico izvoziti za 40 milijard dolarjev, po drugi strani pa je 24 milijonov kolhoz-nikov v Sovjetski zvezi odvisnih od tega ameriškega izvoda. Posredi so pri tem tudi investicijske sposobnosti neke dežele, njena splošna tehnična razvitost, metode gospodarske politike pa tudi vpliv gospodarskega sistema samega. Izkušnje potrjujejo, da pri takšnih primerjavah ni mogoče trdi-1 ti, da se neki sistem naslanja izključno na ekonomske, drugi pa na politične kriterije- Nikjer namreč niso gospodarske zakonitosti toliko prepletene s političnimi interesi, kakor prav v kmetijstvu, posebej pa še v proizvodnji žitaric. Ameriški farmarji uživajo številne državne ugodnosti, kot na primer pri določanju cen, pokrivanju stroškov skladiščenja, deležni so subvencij in podobno. Države zahodne Evrope so prav tako prodrle na svetovni trg samo ob veliki pomoči kmetijstvu in agrarnim protekcionizme ’ kar je v zadnjih letih PrlP. Ijalo do hudega soyaJ0 med evropsko gospodar skupnostjo in ZDA. Jap0^ cem je uspelo, da so _ ; majhnih posestvih Jg proizvodnjo riža, ki K J lastne potrebe, nekaj celo izvažajo. To so doseg^f zajamčeno ceno, ki je S1 precej višja od cene svetovnem tržišču, toda . vsem tem so volilni inte vladajoče liberalnp-de . kratske stranke, torej P01 ke. Tako je v proizvodnji prodaji žitaric p6 vsxe^ktor. tu politika odločujoč ta* Najbolj enostavno P^j dano pa se gospoda^p sistemi in ekonomske P~j0 ke v kmetijstvu razim najprej v tem, da ‘p sistem odreja politične -0 re, znotraj katerih *’ proizvajalci svoj rnter^jfugi sejejo in žanjejo in da sistem z neposredno P ^0 no akcijo in propaga sa' nenehno intervenira sli. mem proizvodnem PrOwj0-Prvi izvažajo, drugi u^a J STRAN 2 aktualno doma " SOLIDARNOST S PALESTINCI ogledalo tedna MNOŽIČNI PROTESTNI SHODI BREZOSEBNI OBJEKTI KRITIKE Iz intervjuja z dr. Petrom Radulovičem, ki je pred kratkim izdal znanstveno študijo z naslovom »Odgovornost v sistemu samoupravljanja« navajamo odgovor na vprašanje, kako razpoke v sistemu odgovornosti prispevajo k današnji gospodarski krizi v Jugoslaviji. Drznem si trditi — pravi Radulovič — da so glavne nevšečnosti direktna posledica tega, da tisočem funkcionarjem in ljudem na položajih ni treba odgovarjati. Kaj je resnica? Nedavnoje beograjska televizija v So delo vanjus priš tinsko televizijo poskušala odgovoriti na vprašanja o dogajanju na Kosovu s pomočjo reportažnih odlomkov in razgovorov s funkcionarji v študijih. Spet je bilo preveč besed, preveč govora o tem, kaj se dogaja, in premalo neposrednega opisovanja stanja, premalo reporterskega opazovanja samega življenja. Ostalo je torej zopet preveč prostora za ugibanja o dejstvih, ki so neizprosna. Med temi najobčutljivejšimi dogajanji pa je nedvomno, da se izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova ni prenehalo in ne kaže, da se bo kmalu prenehalo. A toje problem, na katerega so, iz razumljivih razlogov^ v tukajšnji javnosti najbolj občutljivi. Pomeni namreč, da je na Kosovu še preveč nasilja, da bi se pripadniki teh narodnosti lahko počutili varne. Tukajšnji časniki poročajo o tem tako, kot prihajajo uradne informacije in kakor prihajajo poročila njihovih poročevalcev ali Tanjuga. Prenašajo pa, občasno, tudi komentarje »Jedinstva«, srbskega časnika, ki izhaja v Prištini. Zadnje tedne je b;lo največ obveštil o tem, kako so miličniki pogosto pretepali občane srbske in črnogorske narodnosti in kako so tudi na drugačne načine zlorabili svoj službeni položaj, saj so celo posiljevali srbska in črnogorska ter romska dekleta, često maloletnice, na postajah milice, neko dekle so imeli celo dva meseca v svojih stanovanjih in so jo potem daleč zunaj naselja pustili na cesti. Posiljevanj je bilo enajst, je poročalo »Jedinstvo«, pretepanj pa na desetine. Iz tega pa je očitno, da so se sovražniki vtihotapili tudi v modre miličniške uniforme in da jih zlorabljajo za najsurovejše nacionalistične namene, s čimer pravzaprav posiljujejo tudi svojo nacionalnost, saj je nacionalizem sam po sebi sredstvo za posiljevanje ljudstva. PISfnO IZ BEOGRADA Ogorčenje javnosti je privedlo do uradnih izjav iz vrhov uprave javne varnosti Kosova, da so vsi miličniki, ki so kršili svoja službena pooblastila, suspendirani ali v priporu, vendar te izjave niso pomirile duhov, kajti v isti sapi so reporterji »Ilustrirane politike«, uglednega beograjskega tednika, sporočili javnosti, da so slišali na Kosovu povsem drugačno različico. Ko so namreč v Maguripri Ljipnju vprašali, alije miličnik, kijena postaji milice iz osebnega maščevanja pretepel mladeniča srbske narodnosti, prisoten je bil komandir postaje milice, kije ostal križem rok, suspendiran ali v priporu, so zvedeli, da je na dolžnosti in da to, kar časniki pišejo, sploh ni res. O dogodku v Maguri seveda ni mogoče soditi po poročilih časnikov, vendar se iz pričevanja vidi, da se je vsa soseska pretepenega mladeniča znašla na postaji milice in preprečila najhujše, kajti razjarjeni miličnik Ajvazije grozil, da bo fanta ubil, nakar je prišla v vas patrola iz Ljipljana, ker je bila obveščena, da je postaja milice napadena. Dve resnici o istih stvareh pa omogočata dva različna sklepa. Tako se sliši z ene stran i, da je izseljevanje S Kosova tudi čisto navadna stvar, ki se vsepovsod dogaja in da vsega izseljevanja ne kaže pripisovati samo nacionalističnemu nasilju, medtem ko nasilja albanskih miličnikov kažejo, da varnosti zaenkrat še ni, tudi je ne zagotavljajo tisti, ki so po službeni dolžnosti dolžnTvarovati življenje občanov vseh narodnosti. Čiščenje plevela iz pšenice vsekakor ni lahka stvar, če je plevela v žitu toliko in je tak, da se skorajda ne razlikuje od kulture, ki jo negujemo, vendar terja nedvomno večjo odločnost in doslednost, kakor pa jo zaznavamo, zveni iz tukajšnjihjavnih in drugačnih razmišljanj. Vsiljeno konfrontacijo mora čim prej zamenjatifrontacija kot način samoupravne izgradnje družbe, ki pa so jo tod, žal, skoraj povsem zanemarili, sicer se ne bi zgodilo, daje samozaščita pravzaprav povsem odpovedala in da šele zdaj postopoma obvladuje situacijo, kakor trdijo tovariši s Kosova, ki bi želeli, da več poročamo o pozitivnem na Kosovu, ki da ga je, kljub vsemu, vendarle vse večin več. Viktor Širec V vsakem sistemu, tudi našem, je lastnina steber in temelj družbenih odnosov. Kapitalizem je pri tem precej učinkovit. Privatna lastnina je tudi pri nas učinkovito zaščitena. Družbena lastnina pa se na vso nesrečo v ljudski zavesti obravnava kot skupna dobrina, kot Alajbegova slama, ki jo vsi svinjajo in razmetavajo. Če bi politični funkcionarji, ki odločajo o negospodarskih investicijah ter drugih razsi-pniških in negospodarskih stvareh morali plačevati iz svojega žepa, bi se gotovo vedli mnogo bolj odgovorno. Tako kot v vsej naši državi tudi pomurska mladina odločno obsoja zločinski pokol nedolžnega palestinskega prebivalstva, ki ga je organizirala Beginova in Saronova soldateska in izvedla banda falangističnih barbarov. Vemo, da tudi ta zločin, ta kri palestinskih otrok in žena ne more zaustaviti boja palestinskega naroda za dosego njegovih zgodovinskih zahtev. Zavedamo pa se tudi tega, da je boj Palestincev boj vseh naprednih sil v svetu, zato tudi ne moremo in nočemo stati tiho ob strani. Mladini Pomurja se v tej neomajni odločenosti in pod- DELEGATSKA POBUDA Več solidarnosti za manj razvite Svet za spremljanje in uresničevanje delegatskega sistema za skupščinski sistem in samoupravo v krajevnih skupnostih pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti je na zasedanju občinske skupščine minuli petek predložil zanimivo pobudo. Veljalo bi proučiti ali ne kaže biti pri gmotni pomoči krajevnim skupnostim, zlasti 20 manj razvitim na Goričkem, veliko bolj radodaren. Drugače rečeno: da bi ključ, po katerem zdaj združujejo organizacije združenega dela 0,40 odstotka dohodka za potrebe krajevnih skupnosti, obrnili in bi šlo 60 odstotkov teh sredstev na poseben račun, namenjen za skladnejši razvoj manj razvitih, 40 odstotkov pa neposredno na račun krajevnih skupnosti, kjer stalno prebivajo delavci določene organizacije. Se pravi, da bi bilo ravno nasprotno, kot je bilo doslej. Tako bi namreč zbrali znatno več denarja za manj razvite kot samo 4 in pol milijone dinarjev, kolikor je predvidenih za to leto. Ob tem je primerjava z lani, ko se je kljub temu, da so nekateri podpisniki odpovedali, našlo v blagajni manj razvitih nad 5 milijonov dinarjev, več kot zgovorno ali še bolje — ob upo-števanju vsesplošne draginje — v resnici nevzdržna. Podpisniki svojčas veljavnega posebnega samoupravnega sporazuma, za to petletko pa dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota, se torej v celoti ne pridržujejo določil in zatrjujejo, da jim ta sredstva zadajajo preglavice v skladih skupne porabe. Pravijo celo, da ob vsem tem kršijo zakonska določila glede skupne pori žrtvovanemu palestinskemu ljudstvu pridružujejo vsi delovni ljudje in občani tega dela severovzhodne Slovenije. To že več dni izpričujejo s protestnimi shodi, zborovanji in podobnimi manife-stativnimi prireditvami po šolah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Tako se je pretekli četrtek v gostinski šoli v Radencih zbralo nekaj'nad 300 mladincev in mladink, ki so enoglasno obsodili gnusni zločin, ki spominja na najtemačnejše dni divjanja Hitlerjevih pristašev in podrepnikov. Blizu 800 dijakov in dijakinj je s petkovim dopoldan- porabe, kar pa je težko verjeti. Razlog je dokaj preprost. Če so se že v prejšnjem obdobju pridrževali določb takrat veljavnega sporazuma in dajali določen delež namenskih sredstev za krajevne skupnosti, potlej s tem deležem zdaj ne bi smeli prekoračevati dovoljenega zneska v skladih skupne porabe. Na zasedanju skupščine so ZASEDENOST DIJAŠKIH DOMOV V POMURJU KAKO NAPOLNITI PRAZNE POSTELJE? Trije dijaški domovi, kolikor jih v naši regiji premoremo, so na začetku novega šolskega leta za okrog 10 odstotkov bolj zasedeni kot leto prej. Vendar so še proste postelje, ki čakajo učence. Po najnovejših podatkih sta oba domova v soboški občini, dom v Rakičanu in dom učencev Štefan Kovač zasedena 81-odstotno, dijaški dom v Radencih pa še za okrog 10 odstotkov manj. Zato so o tem razpravljali tudi člani sekretariata MS ZSMS za Pomurje na svoji zadnji seji. O plodni razpravi so bile navržene zanimive misli, ki bi z uresničitvijo nedvomno še bolj napolnile dijaške domove v Pomurju. Najprej velja seveda preveriti možnosti po vseh šolah in spregovoriti, koliko učencev bi še lahko bivalo v domovih učencev. Kajti te možnosti, po sodbi sekretariata, nedvomno obstajajo, posebej še pri učencih — vozačih, ki vsakodnevno na poti v šolo in domov nabirajo precej kilometrov in časa. Izkušnje od drugod kažejo tudi možnosti organiziranega mladinskega turizma. Ta bi lahko v poletnem počitniškem času prispeval precejšen delež k izkoristku posteljnih zmogljivosti. Ob tem pa so še razni seminarji, predavanja in posveti, najprej seveda mladinski, čeprav gostoljubja ne bi odpovedali tudi starejšim. Svoj delež pa bi morala prispevati še republiška konferenca ZSMS, ki bi lahko poiskala zatočišče za del svojih aktivnosti v pomurskih dijaških domovih. In če bi uresničili ie del od predlaganega, bi to še kako vplivalo na zasedenost dijaških domov. Ta pa seveda ni kritična, posebej še ob dejstvu, da bo nov dijaški dom v Murski Soboti polno zaseden šele čez nekaj let, saj je bil tudi grajen za daljše obdobje. V. Paveo skim zborovanjem na srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti (na sliki) potrdilo trgjno solidarnost z bojem vseh naprednih sil v svetu, ki jih tlači podobna nsoda, kakršni je zdaj prepuščen na milost in nemilost palestinski narod. Točno opoldne so se soboškim pridružili tudi vrstniki iz kmetijskega šolskega centra Rakičan. Podobni shodi in protestna zborovanja se vrstijo ob priložnostnih sestankih in prireditvah po delovnih kolektivih in vaseh na Goričkem, v lendavski in ljutomerski občini. predloženo pobudo sicer sprejeli,-ne pa tudi potrdili, saj so menili, da jo kaže v okviru posebne komisije pri občinski skupščini dodobra pretehtati in se šele potem odločiti. Hkrati pa bo vsekakor treba temeljito prečesati merila, ki določajo, katera krajevna skupnost sodi med manj razvite in katera ne. B. Žunec SEPTEMBRA 1982 STRAN 3 Odgovornost je verjetno ena najpogostejših besed v Političnem slovarju sodobnega sveta. Tudi naša stvarnost ni izjema. Skoraj da ne mine dan, ko v kakšnem političnem referatu, delegatski skupščini, krajevni skupnosti ali v časopisnih komentarjih ne bi bila omenjena odgovornost in zahteva po imenih posameznikov ali forumov, ki so odgovorni za razne investicije ali ekonomske in politične napake ali zgreške. Pri zahtevah večinoma tudi ostanemo. Kritika in radikalnost splahnita v trenutku, ko je treba omeniti ime in priimek, zato se na od tedna LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference SZDL so razpravljali o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje od 1981 do 1985 ter o analizi uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana v letošnjem letu. Ocenili so tudi možnosti razvoja v prihodnjem letu. Predsedstvo je razpravljalo še o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku in o predlogu o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in partizanskih odredov Slovenije ter aktivistom OF. LENDAVA — Na seji koordinacijskega odbora za planiranje in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občinske konference SZDL so obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje od 1981 do 1985. Analizirali so tudi uresničevanje resolucije o izvajanju družbenega plana v letošnjem letu ter ocenili možnosti razvoja v prihodnjem. Člani koordinacijskega odbora so razpravljali tudi o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. LENDAVA — Konferenca sindikalnih organizacij INA-Nafte je skupaj z organizacijami združenega dela v občini pripravila zanimivo razstavo inovacij in tehničnih izboljšav v počastitev kongresa slovenskih sindikatov. Na razstavi sodeluje 23 posameznikov— inovatorjev in skur""a Inovatorjev iz Gorenje — Varstroja. Na razstavi, ki si jo je te dni ogledalo veliko ljudi, predvsem mladih, ki obiskujejo srednješolski center usmerjenega izobraževanja, je dan prikaz te pomembne dejavnosti v lendavski občini. MURSKA SOBOTA — Tu se je predpreteklo sredo — pred četrtkovim zasedanjem vseh treh zborov občinske skupščine — sestal svet za spremljanje in uresničevanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Člani sveta so med: drugim obravnavali poročilo o združevanju sredstev organizacij združenega dela za finansiranje -•’zvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v lanske’" : _ - letu, govorili o poročilu o uresničevanju sklepov, stališč in priporočil skupščine SRS o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti in tudi obravnavali nekatere naloge, ki jih čakajo pri volitvah v samoupravne organe krajevnih skupnosti občine Murska Sobota. B. 2. do tedna Odpiranje navzven Ob peti obletnici delovanje šole zs izobraževanje zunanjetrgovinskih delavcev, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, so v Radencih predstavniki te pomembne institucije, ki vzgaja kadre v obliki seminarjev, pripravili novinarsko konferenco. Ob tem jubileju so razgrnili nemale dosežke tovrstnega izobraževanja, ki je pomembno, posebej še v prizadevanjih gospodarstva za boljše izvozne dosežke. V Sloveniji dela trenutno v tujini čez 4000 delavcev, od tega okrog 1000 s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Radensko šolo, in s tem izmenjalo izkušnje in pridobilo dragocene napotke pa je doslej opravilo 1351 delavcev, ki so opravili ustrezen strokovni izpit. Na tiskovni konferenci je bil prisoten tudi Marko Bulc predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Poudaril je pomembno vlogo šole v Radencih, in dosežke, ki so jih naše OZD dosegle na področju ekonomskih odnosov s tujino v zadnjih petih letih, posebej še povečevanja iztržka na konvertibilnem področju. In dejal je, da je tudi šola za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v Radencih, v delo katere se ob zbornici Odbor za usklajevanje kadrovsko-štipendijske politike Vinogradniško gospodarstvo Kapela —Radenci razpisuje prosta dela in naloge materialni knjigovodja za nedoločen čas z ekonomsko šolo, delovnimi izkušnjami. Nastop službe takoj, stanovanje zagotovljeno v Turjancih, OD po sporazumu; Prijave sprejema odbor za usklajevanje kadrovsko-štipendijske politike 15 dni po objavi. DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ZGEP ,,POMURSKI TISK" MURSKA SOBOTA, Lendavska 1 objavlja na podlagi sklepa prosta dela in naloge PROGRAMERJA za nedoločen čas Prijavljeni morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja strokovna šibki tok ali — višja strokovna prakse Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP „Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1. Prijavljeni bodo o izidu izbire na objavo del in nalog obveščeni v 15 dneh od izteka objave. uspešno vključujejo še SISEOT in obe slovenski univerzi, prispevala konfrontacijo argumentov in izmenjavo izkušenj na dobro pripravljenih in začrtanih seminarjih, k spremembi zavesti o potrebnosti izvozne usmerjenosti gospodarstva, kot tudi sami usposobljenosti teh delavcev in njihovi aktivnosti. Ker pa lahko plačilno bilančno blokado države dobi le celotna Jugoslavija in ker je ta šola vplivala na spremembo zavesti in vpeljala pozitivno strokovno strategijo, mora prenesti svoje izkušnje v celoten jugoslovanski prostor. In zato po mnenju Marka Bulca obstajajo realne možnosti. Le tako bomo lahko poenotili naše izvozne akcije in bili stalno prisotni v mednarodni delitvi dela. Vodstvo šole je izkazalo pripravljenost za sodelovanje z ostalimi takšnimi šolami v državi; v Hrvat-ski delujeta dve takšni obliki izobraževanja, posebej uspešno pa še napredujejo v SAP Vojvodini, začenjajo pa tudi v SR Bosni in Hercegovini, in lahko pričakujemo, da se bo šola v Radencih kmalu še bolj odprla tudi v širši naš prostor. V. Paveo izobrazba elektro smeri — usmeritev izobrazba ekonomske smeri in 3 leta SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LENDAVA Sprememba plana Analiza uresničevanja družbenega plana v lanskem in letošnjem letu kaže, da večina nalog in uresničenih. Zaradi tega je vrsta začrtanih nalog na področju investi-- cij preložena na kasnejša leta, oziroma na prihodnje srednjeročno obdobje. Največja odstopanja so na področju gospodarskih naložb, in prav to terja, da se spremeni oziroma dopolni sedanji srednjeročni plan razvoja lendavske občine. To so med drugim ugotovili na seji občinske skupščine in zahtevali, da vse organizacije združenega dela o tem pripravijo dopolnitve planov do konca letošnjega leta. Delegati občinske skupščine so razpravljali tudi o polletnih poslovnih rezultatih in ugotovili, da še vedno ni rešen problem sanacije INA-Nafte, ki najbolj obremenjuje gospodarstvo občine. Padec industrijske proizvodnje je povzročil povečanje števila nezaposlenih, med katerimi je veliko mladih s končano srednjo šolo. V tem trenutku ni nobenega dobrega proizvodnega programa, ki bi krepil gospodarstvo občine, zato so delegati podprli dopolnitev zakona o manj razvitih in obmejnih občinah. Od tega veliko pričakujejo, predvsem konkretne odločitve. Na seji skupščine je bil še govor o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti. Ocenili so, da te pravice zadovoljivo uresničujejo. Skupščina je obsodila pokol Palestincev in poslala telegram, v katerem so zapisali, da so podporniki pravic palestinskega naroda do njegove državne samobitnosti. Jani D. POMURCI SO SE SPET IZKAZALI Na 24. zveznem tekmovanju traktoristov za »Titovo brazdo 82« v Prištini se je potegovalo 120 oračev-traktoristov iz vseh naših republik, manjkali so le iz Črne gore. To delovno tekmovanje seje začelo v petek popoldne, in sicer v teoretičnem znanju, to je s testiranjem. Po testiranju so se vsi udeleženci 24. zveznega tekmovanja udeležili bogatega kulturnega programa, v soboto pa so nadaljevali z oranjem in spretnostno vožnjo po skupinah. Tekmovalne razmere so bile težke, saj že dva meseca ni deževalo, tako da so traktorji bili preslabi. Ta del tekmovanja je potekal na poljih AGROKOSOVA—Orlo-vičt—Kosovsko polje blizu Prištine. Traktorji in plugi so bili izdelek tovarne traktorjev IMT Rakovica. Na letošnjem tekmovanju nisu iskali državnega prvaka, kot pred leti, niti posebnih nagrad ali pokalov nisu podeljevali, ampak je potekalo tekmovanje za skupinsko'zmago ekipe — REPUBLIKE. To delovno tekmovanje naj ne bi imelo za cilj iskati zmagovalca, ampak zbrati širši krog dobrih oračev:traktoristov. Oranje je namreč osnovni element obdelovanja zemlje, oziroma pogoj za dober pridelek. SR Slovenija je skupni zmago-1 valeč 24. zveznega tekmovanja v Prištini, in sicer za 105 točk pred BiH in SAP Vojvodino. Prejela je velik prehodni pokal, katerega je podelila Ljudska tehnika Jugoslavije. SR Slovenijo so iz Pomurja zastopali naslednji tekmovalci: — skupina lahkih traktorjev — Bela Berglez in Anton Gider, ta skupina je osvojila pokal in 1. mesto, — skupina težkih traktorjev — Franc Rajsar, ta skupina je osvojila 3. mesto, — mladi zadružniki —- Ivan Belec in Štefan Ovsenjak, skupina je osvojila 2. mesto, — ženska ekipa je zasedla 1. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LENDAVA gospodarskih gibanj I Navajeni smo bili, da so na sejah občinske konference razpravljali o množici podatkov o gospodaijenju, skratka o številkah, ki tako ali drugače ponazarjajo položaj gospodarstva, a vendar ne dajejo prave politične ocene delovanja subjektivnih sil pri realizaciji stabilizacijskih programov. Na tokratni seji občinske konference so že v uvodu povedali, da^je nesmiselno razpravljati o polletnem gospodarjenju teden dni pred tem, ko bodo na voljo že tričetrtletni poslovni rezultati. Takšna razprava je preprosto rečeno odveč. Kako se izvajajo Dogovor za akcije mladih Na posvetu predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij zveze socialistične mladine iz celotne murskosoboške občine, ki je bil v prostorih sejne dvorane skupščine občine v Murski Soboti, so se mladi dogovorili o vrsti aktualnih vprašanj sedanjega družbenopolitičnega in go- mesto — za njo je nastopala Marija Gašparič. Prav tako naj bi to tekmovanje pomenilo zbližanje in prijateljstvo med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Uspehu SR Slovenije in tako prepričljivi zmagi so še prispevali pomurski kmetijski strokovnjaki (vodje ekip) ing. Karel Benko, Bela Horvati Anton Slana, Vlado Smodiš in večkratni državni prvak Štefan Bukvič. TEKST IN FOTO: ing. Vlado Smodiš KRAJEVNI PRAZNIK V V znamenju pionirske organizacija Krajevna skupnost Črenšovci, ki združuje občane tega kraja in sosednjih Žižkov ter Trnja, je v nedeljo. praznovala 6. krajevni praznik. Posvetili so ga spominu na dneve med 27. in 30. septembrom 1941. leta, ko je bil zbor aktivistov in simpatizerjev NOB v gozdu Ka-menščice pri Trnju. V tem času so bile na tem območju tudi prve aretacije. V Crenšovcih pa so praznovanje tudi povezali s proslavljanjem 40-letnice pionirske organizacije v. Jugoslaviji. Lahko Celo trdimo, da je bila letošnja proslava prav v znamenju tega visokega ju- sklepi o stabilizaciji, kako so pri njihovem uresničevanju aktivni komunisti, kako so aktivni v delegatskem sistemu? O tem bi morali razpravljati, ne pa razpredati o številkah. Dejstva pa so naposled taka: Problem INA-Nafte še ni rešen, težave so v ELMI, primanjkuje repromaterialov, ni razvojnih programov, kar bomo čutili tudi v naslednjih letih, akumulativnost je nizka, zakon o združenem delu pa v nekaterih ozdih še vedno ni uveljavljen. Komunisti ne morejo podpirati nekaterih nesamoupravnih odnosov, še zlasti ne tistih v OZD, ki spodarskega trenutka. Najprej so se seznanili z gospodarskimi gibanji in uresničevanjem občinske resolucije v letošnjem letu. Na posvetu so dali poudarek delu osnovnih organizacij ZSM v organizacijah združenega dela, predvsem v zvezi s problematiko zaposlovanja. Pri tem so menili, da so v-združenem delu še dokajšnje možnosti za dodatno zaposlitev mladih kadrov, posebej zato, ker bi ob združevanju sredstev lahko bolje izkoristili razvojne programe. Seveda pa je bilo na posvetu zlasti veliko govora o aktualnih nalogah zveze socialistične mladine pred bližnjim 1 L kongresom Zveze socialistične mladine Slovenije. V ospredju so bile vsebinske priprave na ta velik shod slovenske mladine, zato so podrobneje obravnavali predloge kongresnih doku- Novo vodstvo OK ZSMS p ZSMS Na programsko-volilni konferenci občinske konference # Lendava so obravnavali poročilo o delu konference in poročilo o centra MDB. Lendavska mladina seje posebej izkazala pri mla tu(ji delovnih akcijah, občinskih, republiških in zveznih. Za to je do«“ številna priznanja in pohvale. Sicer pa je ta čas aktivnost mladih v# ni usmerjena v priprave na mladinski kongres. V ta namen več tematskih razprav, v osnovnih organizacijah pa imajo svoje P me, ki so dokaj pestri. Na programsko-volilni konferenci mlao davske občine so izvolili tudi novo vodstvo; za predsednika o m konference Vlada Bratkoviča, za podpredsednika Štefana Hor za sekretarja Ivanko Utroša. Sprejeli so tudi operativni program de’ se dogovorili, da bodo v mesecu novembru pripravili problemsko Crenšovcih dobro gospodari in je presegla planiran prihodek v primerjavi z lanskim letom za 96 odstotkov. Uspeh je, da v črenšovski osnovni šoli dosegajo dobre učne uspehe, da imajo pestro izvenšolsko dejav- Nedeljska slovesnost v Crenšovcih je bila v znamenju 40-le s sklepi o VanJU dni4k9°vora 0 uresniče-P°reiani» 5 usmeritve razita, v'Prvi Polovici Manin ?e9'asa' 2 informacijo o razevnih :Larnov manj’ razvitih ^1 načrt khPnosti’ »Prejeli de->sečje Ov za zadnje tro-arUgih vrir=-n obravnavali ’vrsto ^L^sprem S°Lda ie v Predla-^ab družh2?embah 'in dopolnit- Petloi2e9a. p,ana Slovenije ^darek n° °bdobje dan večji ^adnejšeJ?2v°iu kmetijstva, ^oju in h»U - regionalnemu na L^rejsemuzaposlova-^•hem??!1 ra2vitih območjih. ° ^di nori "J. doPolnitve so POoprh s pripombo, da hitreje in dobro zdravi. Poleg tega se bo čez nekaj tednov v sosednje prostore preselila tudi fizioterapevtska dejavnost, katere dosedanja lokacija v Beltincih ni bila najprimernejša, vendar v prostorskih težavah edina možna rešitev. Poleg že standardnih fizioterapevtskih storitev bodo opravljali tudi nekaj zahtevnejših n. pr. v vodni kopeli (Hubarthova kopel). Dosežen je tudi dogovor, da bo ordinacijski čas za borce od 7. do 10. ure, kasneje pa za oskrbovance doma in ostale ostarele občane. Način dela bo dispanzerski, v možnem obsegu bodo skupno s patronažno dejavnostjo organizirali tudi zdravljenje in nego na domu. je potrebno nekatere planske usmeritve jasneje opredeliti, sprejeti ukrepe za izvajanje, glede na prioriteto kmetijstva za njegov razvoj pa zagotoviti združevanje sredstev v Sloveniji. O gospodarskih gibanjih v prvi polovici leta, kot je dejal v razpravi’ predsednik občinskega sindikalnega sveta na seji zbora združenega dela, ta razpravlja vsekakor prepozno. Razprava v tem času pa bi že morala temeljiti na vsaj nekaj najpomembnejših kazalcih oziroma ocenah za devetmesečno obdobje. Glede na to, da teh ocen ni, so delegati brez pripomb soglašali s stališči izvršnega sveta sprejetimi ob koncu avgusta in s predlogi občinskega sveta zveze sindikatov. V prvem polletju je v soboški občini hitreje kot dovoljuje dogovor izplačevalo osebne dohodke 21 organizacij združenega dela s področja gospodarstva in 9 s področja negospodarstva. Vsi prekoračitelji so o vzrokih pripravili obrazložitve, večina do roka, nekatere pa na samem Tako bo ta pomembna dejavnost po 4-mesečni prekinitvi zaradi bolezni dosedanjega zdravnika ponovno zaživela v novih, boljših okoliščinah in v razširjenem obsegu- dr. Anton Camplin, strokovni pomočnik dir. ZD M. Sobota 20 let plodnega ,SODELOVANJA Ig dni • , uJe bila v Ptuju odprta razstava o 20-letnem Jovanu 0V?"-iu 11 °bčin iz SRH »n SRS. Pobudniki za xVeti Zvez,. * n?zivom Bratstvo in prijateljstvo so bili občinski < r,nem “dikatov, gre pa za sodelovanje na kulturnem, k “deieiiio ^J.PPdarskem področju. Slovesnosti v Ptuju sta l pbtova? ,udl ^inko Hafner in Marjan Orožen. Razstava inskem a V vse ob^ine, v Lendavi pa bo organizirana ob U“e,eženci arazniku prihodnje leto. Na srečanju v Ptuju so se b«>do v oktobru organizirali raz-neJsem'sodelovanju na področju kmetijstva. Jani D. zasedanju zbora i združenega dela. Po pretehtanju le-teh so zbori soglašali s sklepi izvršnega sveta. Tako morajo vsi prekora-čitelji izdelati in sprejeti konkreten načrt uskladitve osebnih dohodkov po mesecih do konca leta. Z njim je potrebno seznaniti vse zaposlene, pa tudi službo družbenega knjigovodstva in izvršni svet. Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota, ki je prekoračitelj in izgubaš/ mora zaradi hitrejšega izplačevanja osebnih dohodkov v prvi polovici leta do uskladitve z rastjo v slovenskem gospodarstvu izplačevati osebne dohodke na jvni poprečno izplačanih v prvem tromesečju. Zaradi večkratnega hitrejšega izplačevanja osebnih dohodkov in njihove nadpoprečne višine je v gradbenem podjetju Graditelj Beltinci in Splošni obrtni zadruai Prekmurka potrebno zaostriti odgovornost individualnega poslovodnega organa ter o osebnih dohodkih opraviti poglobljeno razpravo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah pri čemer je potrebno izpostaviti njihovo konkretno odgovornost. O prekoračitvah morajoi prav tako razpravljati’ samoupravni organi in DPO v vseh organizacijah, kjer so prekoračevali po dogovoru dovoljena izplačila za osebne dohodke in skupno porabo. Za organizacije združenega dela, ki do konca leta ne bodo uskladile osebnih dohodkov in skupne porabe z dovoljeno rastjo, bo izvršni svet predlagal skupščini ukrepanje po dogovoru, vključno z uvedbo ukrepa družbenega varstva. Zbor združenega dela pa je sprejel še sklep, da SDK kljub pojasnilu Pomurskega zdravstvenega centra, da je pri podatkih o skupni porabi prišlo do računske napake, le-to še enkrat analizira. ib GORNJA RADGONA Gasilsko tekmovanje Pred dobrim letom ustanovljeno industrijsko gasil-skodruštvo Mesoizdelki, KK Gornja Radgona vse bolj izkazuje zagnanost, pa tudi rezultate. Čeprav je zaenkrat v društvo včlanjenih le okrog 15 tistih, ki so se pripravljeni spoprijeti z rdečim petelinom, prizadevajo pa si vključiti še vse ostale delavce iz te TOZD, pa ti delajo neutrudno. V nedeljo so pripravili na stadionu brastva in enotnosti v Gornji Radgoni gasilsko tekmovanje v suhi vaji. Ob lepem vremenu se je organizatorjem odzvalo šestnajst gasilskih enot, industrijskih in prostovoljnih gasilskih društev, ki so prikazale zavidljiv nivo znanja in spretnosti. Tekmovanja za pokal industrijskega gasilskega društva Mesoizdelki so se udeležili tudi gasilci z soboške mesne industrije. Po izenačenem boju so slavili na koncu — gostitelji. vp mala anketa Sadja premalo, sadja preveč . . . Slabo je, če je sadja premalo, saj_ ga moramo potem . kupovati po dražji ceni. Kot smo spoznali letos, pa je slabo tudi, če je sadja preveč. Ker imajo v naši pokrajini, predvsem na Goričkem stare, izmenično rodne vrste, je letošnje leto spet zelo bogato obrodilo sadno drevje. Toda kaj z njim! Sadje iz domačih sadovnjakov je primerno le za industrijsko porabo, toda sadja ni veliko samo v Pomurju. Tudi v drugih krajih Slovenije, ki so bliže predelovalni industriji, in po vsej Evropi, je letos sadja preveč. Temu primerna je tudi izredno nizka cena, tri dinarje za kilo-" gram. Če bi na Goričkem imeli predvsem boljše in nove sorte sadja, bi imeli večjo prednost na tržišču. Rezultati, ki prihajajo iz novih nasadov KZ Panonke, so zelo spodbudni. Brez hladilnice pa ne morejo veliko narediti za kvaliteto sadja, ki je zaradi dobre zemlje, primerne lege in skrbne nege zelo visoka. ŠTEFAN GO M BOC, KZ Pa-nonka: Dogovarjamo se z interesenti, da bi čim več industrijskih jabolk in sliv odkupili. Odkupna cena industrijskih jabolk je 3,30 din za kilogram sliv pa 6,20 din. Odkup bo potekal preko vseh zadružnih skladišč, s tem, da bodo na nekaterih predelih, kjer je ogromno sadja, organizirali dodatna odkupna mesta. Naš glavni odjemalec je Tališ, prevzel bo kar 700 ton industrijskih jabolk, Slovenija sadje bo imelo 500 ton in Fructal iz Ajdovščine 300—500 ton jabolk. Tališ je že prevzel 50 ton sliv, medtem ko smo 20 ton sliv izvozili. Vsega skupaj naj bi odkupili 3500—3700 kilogramov industrijskih jabolk. Pridelek bo verjetno veliko večji. Skušali smo tudi organizirati odkup branih jabolk, a je kvaliteta letos zelo slaba. GEZA HORVA-T, Otovci: Letos je zares obilna letina, kot že dolgo ne. Mislim, da bi bila velika škoda, če bi vso to sadje segmlo pod drevjem. Včasih sem trgoval z njimi. Odkupoval sem od znancev jabolka ter jih prodajal naprej zadrugi, veliko povpraševanje pa je bilo tudi v Bosni. Obveščeni smo, da če bo zadruga letos odkupovala, bo plačala za kilogram jabolk tri dinarje. Imam predvsem vse stare sorte jabolk kot so »paradajzke^, »ramburg« in »moščanke«. Sedaj so že skoraj vse lepe, ki bi bile za industrijsko porabo, propadle. Tistih pozno jesenskih, ki so dobre pozimi, pa zadruga ne odkupuje. ALEKSANDER TRPLAN, Andrejci: Zelo radi bi prodali jabolka, pa tudi slive, če bi jih kdo hotel kupiti. Nekaj malega smo nabirali, ostalo pa je še na drevju. V sadovnjaku so sama velika drevesa s starimi sortami. Samo eno drevo bo imelo okrog šesto kilogramov jabolk. Vseh bo prav gotovo pet ton. Prejšnja leta so bila vsa jabolka prodana že, ko so se začela debeliti, letos pa ni še nobenega kupca blizu. Nabranih imam tudi štiristo litrov sliv. Če jih ne bomo mogli prodati, bo vse zgnilo. Včasih se je z jabolki veliko bolj splačalo trgovati. Za vsa jabolka smo dobili plačano toliko kot za dve govedi. ŠTEFAN GO M BOC, Andrejci: V našem sadovnjaku imamo stare in nove sorte jabolk. Letos jih je neverjetno veliko. Izkušnja iz predlanskega leta mipravi, da se ne splača preveč truditi. Takrat sem se plazil po drevju in ročno nabiral jabolka,. vse sem jih lepo spakiral, čakal sem kupca, toda nazadnje ni bilo nikogar. Letošnja cena, tri dinarje, je veliko prenizka. Za tako ceno se ne splača prodati niti sklatenih jabolk. Sicer pa še do sedaj nismo obveščeni, če bo zadruga odkupovala jabolka. Pred dvajsetimi leti so bila gorička jabolka tako iskana, da smo prodali čisto vse. Sedaj pa vozijo jabolka od drugod in jih prodajajo zelo drago. VLADO SMODIŠ: Zaposlen sem pri KZ Panonka kot pospeševalec za sadjarstvo. Opažam, da je v resnici v Prekmurju čisto drugače, kot sem se^učil v šoli in na praksi v Franciji. Ravno te dni se hudujemo, kako bo propadlo veliko jabolk. Kaj, ko pa je bila obilna letina vsepovsod in industrijskih jabolk ne rabijo, nimajo skladišč. Toda če bi bila vsa ta jabolka kvalitetna, cepljena in iz nasadov, ne bi bilo problemov. Za takimi jabolki je veliko povpraševanje na tržišču. Sam delam doma poskuse z raznimi sadikami Gorička zemlja je zelo primerna za nasade. Tam, kjer raste danes nekaj ogromnih dreves z jabolki za industrijsko porabo, bi lahko zasadili Ogromno majhnih dreves, ki bogato obrodijo kvalitetno sadje. ^SEPTEMBRA 1982 ’ STRAN S IZVOZNA PRIZADEVANJA POMURSKEGA KMETIJSTVA Kaj je to — work faktor? Zasledovanje dolgoročnih ciljev IV obstoječem ekonomskem položaju, ko se pogoji gospodarjenja vse bolj zaostrujejo — zaostruje se oskrba z repro-materiali, zlasti pa še pomanjkanje zagotavljanja deviznih I sredstev — postaja izvoz ne le potreba pač pa ekonomska nuja. To velja še toliko bolj za tiste organizacije združenega dela, katerih proizvodni proces je odvisen od uvoženih surovin. Za pomursko združeno delo velja ugotovitev, da se uspešno I vključuje v slovenska izvozna prizadevanja, kar pa še ne pomeni, da je maksimalno izkoristilo vse dane možnosti. V marsikaterem okolju še vedno ni prevladala zavest o nujnosti izvoza, tu pa so temu ustrezni tudi izvozni rezultati. Delež Po- I murskega gospodarstva v celotnem slovenskem izvozu je znašal v prvi polovici letošnjega leta 6,3 odstotka, pomurski izvozniki pa so v polletju izvozili 33 odstotkov več blaga kot v enakem lanskem obdobju. Ta podatek je še toliko spodbud- Inejši, če zapišemo, da seje uvoz v primerjavi z lanskim polletjem znižal kar za 39 odstotkov. I NAJVEČJI blagovni IZVOZNIK IMed najuspešnejše pomurske izvoznike sodi vsekakor ISOZD ABC Pomurka, ki je hkrati tudi največji blagovni izvoznik v regiji. Skupni plan izvoza te sestavljene organi-Izacije v višini 421 milijonov 541 tisoč deviznih dinarjev za leto 1982 so v osmih mesecih realizirali že z 78 odstotki, kar pomeni, da so izvozili I blago v vrednosti 330 milijonov deviznih dinarjev. Ce dodamo, da je letošnji plan izvoza v primerjavi z lansko (realizacijo višji za 30 odstotkov (preračunano v dolarje) torej realno), potem rezultati kažejo, da so se v Pomurki naloge lotili resno in z veliko izvoza v tej sestavljeni organizaciji predstavljajo meso in mesni proizvodi, tu pa so na eni strani ovira pomanjkljivi blagovni fondi, na drugi strani pa neizgrajene predelovalne kapacitete. Taka orientacija na pretežni izvoz mesa in mesnih izdelkov — zlasti zaradi visokih proizvodnih cen in zaščite domače proizvodnje na tržiščih, kamor izvažajo —; pomeni za sozd veliko dodatno finančno breme. y sozcju vodijo enotno devizno politiko, po samoupravnem sporazumu pa vse delovne organizacije združujejo del dohodka za stimulacijo izvoza. Ker pa je proizvodnja v veliki meri odvisna tudi od uvoza, so glede uporabe deviz izdelali prioriteto in uvažajo le najnujnejše repromateriale. Medtem ko so se v nekaterih okoljih z vso resnostjo in polno mero odgovornosti lotili nalog za povečanje izvoza, pa marsikje še ni prevladala zavest o nujnosti izvoza. Poleg Mesne industrije so v osmih mesecih zabeležili dobre rezultate še v Kmetijski zadrugi Radgona, ki je plan izpolnila, na povečanju izvoza pa aktivno delajo tudi v Kmetijski zadrugi Panonka, ljutomerskem Mlekoprometu, Gozdnem gospodarstvu in še kje. Pravo nasprotje tem pa so nekatere kmetijske zadruge, saj je denimo Kmetijska zadruga Lendava realizirala le en odstotek planiranega izvoza, neugodni pa so tudi rezultati v kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci. V ELRADU SO MNENJA DELJENA ,,Work faktor je metoda za oblikovanje iir merjenje dela s pomočjo vnaprej določenih časov. To pomeni, da so vsi gibi človeškega telesa: rok, nog, prstov, dlani in sploh vsi organi standardizirani — bili so snemani in zbrani v določenih tabelah — in zdaj, ko normirci normirajo delo, upoštevajo vse te elementarne čase.” Tako nas je o tej prosluli ameriški metodi, ki jo vse bolj vpeljujejo v naše organizacije združenega dela, poučil Janez Rozman, diplomirani inženir in vodja tehnologije v 1200-član-skem delovnem kolektivu Gorenje-EIrada v Gornji Radgoni. Ke smo jo želeli preveriti med samimi zaposlenimi,- v času delovnega procesa, smo se z njim napotili v posamezne oddelke v prvo dopoldansko izmeno. BREZ REVOLUCIONARNIH SPREMEMB pa na račun boljše organizacije in priprave dela.” mero odgovornosti. Izvoz je dobil prioriteto v tej sestavljeni organizaciji, zato tudi v razvojnih programih dajejo prednost tistim investicijam, katerih proizvodnja bo v prvi vrsti orientirana v izvoz. Ob tem je treba še poudariti, da je omenjeni izvoz bil dosežen izključno na konvertibilnem področju, izvozili pa bodo še za 70 milijonov dinarjev blaga na klirinško področje. Seveda pa se ob tako dobrih izvoznih rezultatih srečujejo tudi z nekaterimi težavami. Tri četrtine celotnega NUJNE SISTEMSKE REŠITVE V sozdu pravijo, da je velik, del njihove proizvodnje odvisen od uvoza, zato z izvozom ne morejo pokriti vseh potreb. Tu mislijo predvsem na uvoz nujno potrebnih komponent za prašičerejsko in brojlersko proizvodnjo. V sedanji fazi, ko jim primanjkujejo blagovni fondi za izvoz, hkrati pa imajo tudi odgovornost do preskrbe do- Največji izvoznik v okviru SOZD ABC Pomurka je soboška Mesna industrija, saj predstavlja njen izvoz polovico celotnega izvoza sestavljene organizacije. Čeprav je letošnji plan izvoza v tej delovni organizaciji za 23 odstotkov višji od lanskoletne realizacije, so v prvih osmih mesecih realizirali te 98 odstotkov planiranega izvoza, do konca leta pa bodo plan krepko presegli. Pri izvozu pa se srečujejo predvsem s problemom pomanjkanja blagovnih fondov, saj bi sicer lahko bil izvoz še večji. Mesna industrija je prisotna na 13 konvertibilnih tržiščih, po končani rekonstrukciji v predelavi pa vidijo 'perspektivo tudi v izvozu konzerv na Bližnji Vzhod. Vsi ti izvozni uspehi so rezultat prizadevanja celotnega kolektiva Mesne industrije, ki si kljub težkemu položaju prizadeva, da bi izvozne uspehe še povečal. mačega tržišča, ter ob dej- “ stvu, da jim ostane le 30 od- — stotkov ustvarjenih deviz, sa- I mi niso sposobni pokrivati I vseh uvoznih potreb, zato bo " morala del teh bremen prevzeti širša družbena skupnost — predvsem za tisti del I proizvodnje, ki se potroši ° doma. _ So pa prisotne še nekatere druge sistemske pomanjklji- I vosti. Bistveno za izvoz je “ namreč, da je znan dolgoro-čni položaj izvoznikov, ta pa I žal še vedno ni znan. Prav I tako dolgoročno niso znane stimulacije. Te bi morale biti namenjene ttemu, da izena- | čujejo pogoje gospodarjenja, saj so sicer tisti, ki ne izvaža- jo, v boljšem ekonomskem položaju. Ker pa to še ni ure- I jeno, imajo zlasti v sestavlje- I nih organizacijah težave, saj eni breme izvoza čutijo nepo- " sredno, drugi pa posredno in _ kolektivi niso pripravljeni prevzemati obveznosti. Tudi v ABC Pomurki se zavedajo, da se izvoz — gleda- no kratkoročno — ne izpla- I ča, vendar je izvoz nujen za | odvijanje celotne proizvodnje, zato zasledujejo z njim dolgoročnejše cilje. In v I sozdu si prizadevajo, da bi ga v prihodnje še povečevali. Že letos so organizirali proizvo- dnjo, ki je namenjena izvo- I zu, zdaj pa že dolgoročno | planiranj takšno proizvodnjo. Veliko možnost v po- večanuju izvoza vidijo v na- I daljnji rekonstrukciji prede- | lovalnih kapacitet v Mesni industriji, predvsem pa v po- večanju objektivno danih blagovnih fondov (prašiči, | nova farma, organizirana proizvodnja preko kmetijskih zadrug) ter v proizvodnji ne- I katerih vrst zelenjave in sadja | za izvoz. Zlasti pri izvozu mesa in mesnih izdelkov so možnosti velike, takšna ori- entacija — ob prednostni na- | logi izvoza — pa seveda pomeni tudi manj mesa na do- mačem tržišču. In s tem se I bomo morali prej ko slej | sprijazniti. Prva postaja je bil oddelek priprave elementov za tjuner-je v tozdu elektronika in elektromehanika. Pogovarjali smo se s skupinovodjem Ivanom Juršnikom i nadelav-kama Anico Verač in Ireno Klement, medtem ko je naš spremljevalec podrobneje komentiral. Nekatere norme so res prenapete; druge znosne in realno ocenjene, je menil Jur-šnik, čeprav je nova metoda po work faktorju uvedena šele dobrih 14 dni. Za delavke, ki morajo 8 ur izvajati enake gibe, so določene delovne operacije zahtevne in naporne. Anica Verač, ki dela v Go-renje-Elradu dobrih 7 let, v opisu del in nalog pa ji piše, da je sestavljalka elektronskih sklopov, mora po novi metodi v 8 urah natakniti na feritno jedro 4700 — prej le 3500 — tuljavic. Norme ne dosega, popisnega lista, kamor delavke dnevno evidentirajo, kako je z normo, pa nam ni želela pokazati. Rozman je omenjeno komentiral, da zdaj norma ni več odvisna od subjekta, torej ,,snemalca” in delavke, marveč je standardizirana in so ti standardni elementi enaki za vse zaposlene v vseh delovnih pogojih v ,,fabriki”. Irena Klement, ki poltretje leto koristi tuljavice za tuljavnike, dobi mesečno v poprečju okrog 8 tisoč dinarjev ,,plače”. Tudi njej se je norma znatno dvignila in le redko jo dosega. Kako je torej z razmerjem med work faktorjem in osebnimi dohodki? V PRIČAKOVANJU DVIGA PRODUKTIVNOSTI Ludvik Kovač Rozman: ,,V času uvajanja work faktorja smo v organizaciji sprejeli začasen pravilnik o delitvi OD. Ta temelji na več izhodiščih. Po stari normi je bil poprečen doseg normativov 120 odstotkov, se pravi, da je bilo preseganje 20-odstotno. Nanj so dobili vsi delavci v poprečju 5 odstotkov stimulacije, kar pomeni, da so bili v organizaciji osebni dohodki izplačani v višini 25 odstotkov nad osnovo. Zdaj pričakujemo realnejši doseg norm, v mejah 100 odstotkov. Zato smo pravilnik oblikovali tako, da smo osnovno vrednost točke dvignili za 29 odstotkov; 25 odstotkov zato, da smo v poprečju izenačili osebne dohodke s prejšnjimi, 4 odstotke pa dajemo kot dodatno stimulacijo zaradi pospešenega tempa dela po work faktorju. Pričakujemo namreč, da se bo produktivnost na ta način dvignila za 10 do 15 odstotkov v tozdu elektronika, hkrati pa ocenili, da gre kakih 40 odstotkov tega dviga na račun večjega delovnega tempa, ostalih 60 odstotkov ,.PATERNOSTER” NI MONOTON Naš naslednji postanek je bil pri ,,paternostru”, pripravi za vlaganje elementov, ki ima na verigi nameščene t. im. ,,germadnike” z vsemi ske in en moški, vsak pa oskrbuje po dva stroja. Navadila se je že na močan hrup in tudi na precejšnje napore. Mesečno prejme blizu 11 ti' soč dinarjev OD, kar je precej več kot prej, ko je bila zaposlena pri kabelskih setih. Ob tem je naš spremljevalec pripomnil, da bo turnusno delo v 4 izmenah organizirano vse dotlej, dokler ne bo prišla dodatna strojna opre Na traku končne montaže setov v oddelku za izdelavo kabe skih setov za pralne stroje imajo Elradove delavke skup'ns normo. ; približala. <• Rozman je komentiral, da so delavke pri opravi januc teh delovnih operacij veliko bolj sproščene, saj niso neposredno odvisne druga od Najognjevitejši zagovornik work faktorja v El rad u, vodja tehnološkega oddelka Janez Rozman. druge in kar je največ vredno — več lahko razmišljajo in torej ni bojazni, da bi delo postalo monotono. Tudi pogoji so ugodni, saj niso vezani na tekoči trak. V NOČNI IZMENI Ustavili smo se tudi v kabelskem oddelku, kjer proizvajajo koaksialne in simetrične kable, delovni proces pa je organiziran v turnusu (4 izmene po 12 ur). Jožica Ješovnik je povedala, da so v eni izmeni 3 žen- ma in ko bosta zadoščali 2 imeni, da bo moč zadovoljit* potrebam prodaje. ZA TEKOČIM TRAKOM Pred trakom končne montaže setov v oddelku za izdelavo kabelskih setov za pral; ne stroje, smo se pogovarjal* z več delavkami in obrato-vodjem obrata kablov in kabelskih setov Ludvikom Barbaričem. Delovni proces v končni montaži poteka na 12 delovnih ploščah, na katerih vsaka pd delavk vloži svoje vodnike in jih povije z izolirnim trakom. V bistvu gre za'tipičen sistem traku, kjer se sicer v določenih časovnih presledkih vrstijo različne delovne operacije. Sestavljalka kabelskih setov Marjeta Verlič nam je prostodušno dejala-da je to delo, ki ga opravlja že dobrih 8 let, ne preutruja *n se je nanj kar navadila-Zvedeli pa smo tudi, da in*a vseh 12 delavk skupinsko normo in torej tudi enake mesečne OD. In še nekaj: Če katera odpove, vskoči t. *n*; -skakač”. Gre za delavko, k* *ma za ta dela in naloge P°; sebno odločbo in nadomest* — vendar samo za tekočih trakom — tisto, ki iz tak* ali drugačnih razlogov n* na delovnem mestu. Pomeni torej nekako rezervo. Obiskali smo še nekaj delavk, med drugim tudi pr*«' ceno sestavljalko elektronskih sklopov Dragico Arn v oddelku splošne elektron*' ke, kjer smo naredil* ne vrste ,,razrez” delovne °P racije izdelava kretnice v c loti. Dal je nekaj zanin” ugotovitev, ki jih razkrili kdaj drugič. Branko i Foto: Vlado J STRAN 6 SEPTEMBRA 1982 tretji del razstave. Ta govori' o velikih bitkah in zgodovinsko-političnih dogodkih, pomembnih za nadaljnji razvoj NOB, izgradnjo revolucionarne oblasti, uzakonjene na zasedanjih AVNOJ v Bihaču 1942. in v Jajcu 1943. leta, nenazadnje pa o osvoboditvi na koncu 2. svetovne vojne, V sklepnem delu razstave je prikazan razvoj v obdobju 1945—1981: razglasitev republike 29. novembra 1945, navdušenje in entuziazem med obnovo, zabeleženi so dogodki ob resoluciji Informbiroja 1948. leta in enotna stališča na 5. kongresu KP, kakor tudi svojstvena pot v socializem, samoupravljanje, 6. kongres,partije 1952. leta, ki je potrdil preobrazbo KP v usmerjajočo ideološko avantgardo delavskega razreda in družbe v celoti. Med zunanjepolitično je na razpravi posebej poudarjena vloga pri ustvarjanju in razvijanju gibanja neuvrščenosti od beograjske konference 1961. leta do šestega srečanja neuvrščenih v Havani leta 1979. Poslednji panoji pa pričajo o smrti tovariša Tita 4. maja 1980 in'nadaljevanju njegovega dela. bb SOBOTA, 2. OKTOBRA Dušan Loparriik NEDELJA, 3. OKTOBRA RADENCI — Ob 11. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin nastopil godalni kvartet Talich iz Prage. RADENCI — Ob 10. uri bo v okviru festivala komorne glasbe XX. stoletja kolokvij pod naslovom: Zdravljenje z glasbo. Ob 16.30 uri ko za klavirjem Pavica Gvozdič iz Zagreba. Ob 19. uri pa bo studio za tolkala, sodeluje tudi plesalec Vojko Vidmar. Enotnost v mnogoterosti USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Tit Doberšek VINOGRADNIŠTVO (Državna založba Slovenije), , Michael Burk IN JUTRI VES SVET (Založba Lipa) in Wllima Styron SOPH1EJINA ODLOČITEV. „Vmska trta” podeljena ZOLTAN GABOR: LENDAVA, olje. Razstave Knjige Od leta 1905, ko je dr. Karel Grosman na ljutomerskem trgu posnel, prva amaterska filma Odhod od maše in Semenj v Ljutomeru, je amaterski film tehnično skokovito napredoval. Nekaj pa je ostalo, odnos amaterjev do filma, njihova zagnanost in elan. To je pokazal tudi letošnji XIX. republiški festival amaterskega filma Slovenije. 58 filmov je ocenila žirija, dvanajst jih je prišlo v izbor za informativno projekcijo, dvanajst pa je bilo nagrajenih. Nagrade pa so bile razdeljene takole: V zvrsti dokumentarnega filma je zlato Grosmanovo plaketo prejel film: Nočno življenje, avtorjev Janeza Kosmača in Karla Steinerja iz FKK Mavrica Radomlje, srebrno plaketo film Cokle Stanka Ciglerja in Mirka Konečnika, koroški kino klub Prevalje in bronasto plaketo Zotlerija, Vilija Ve-lerja iz istega kluba. Pri igranem filmu žirija ni podelila zlate plakete, srebrno pa si je prislužil film Ponižan, Toma Čonkaša iz KK Gorenje Titovo Velenje, bron pa je dobil film Alternativa za 220 V, Janeza Av-guštinčiča FKK TAM Maribor. Najmanj nagrad je bilo podeljenih pri žanr filmu, samo srebrna, in sicer filmu Abadon, Zvoneta Balantiča KK Duplje. Na letošnjem festivalu se je ani- To je Id eno od vodil, ki naj bi . označile letošnji festival komorne glasbe XX. stoletja, ki se prične jutri v Radencih. Naj-kar na začetku zapišemo, kaj nam festivalski odbor ponuja v letošnjem jubilejnem letu: V petek bo ob 19.30 najprej otvoritev likovne razstave. Na razstavi bo prikazano okrog 40 del slovenskih akademikov, ki so se prijavili na razpisi Tehnika je gvaš. tema pa poljubna. Razstava bo v galeriji hotela Radin. Pol ure pozneje pa se prične, festivalski del. Otvoril ga bo pihalni kvintet RTV Ljubljana zdeli Osterca. Kreka, Mihelčiča, Ligetija in Hindemitha. Nočni koncert, ki se prične ob 22. uri. pa bo predstavil Warsaw music workshop (Varšavska glasbena delavnica), v glavnem z deli tujih avtorjev. mirani film prvič pojavil kot samostojna zvrst (prej je bil v sklopu žanr filma) in nagrade so bile podeljene takole: zlata plaketa filmu Popularni, Franca Kopiča iz KK Maribor, srebrna filmu Ba- Kje so obiskovalci? Foto-kino klub dr. Karel Grosman iz Ljutomera je za uspešno organizacijo XIX. republiškega festivala amaterskega filma prejel zlato Grosmanovo plaketo in priznanje F KZ Slovenije. Dokaz več, da se z malo denarja in dosti volje da organizirati tudi takšen festival. A na obrazih prirediteljev je vendar ostala senca grenkobe. Prvi dan je bilo na informativni projekciji še nekaj deset obiskovalcev, predvsem mladine, drugi dan festivala, ko so podeljevali nagrade in prikazali nagrajene filme, pa bi med obiskovalci zaman iskali obraze domačinov. V dvorani so sedeli le avtorji filmov in organizatorji. Žal si tega ni zaslužil niti dr. Karel Grosman, niti organizatorji, še manj pa ljubitelji filma. Se en spodrsljaj, a tokrat ne organizacijski, ampak . . . ? OK ZSMS je dobila 200 vabil, prav tako tudi šole in mentorji. D. L. lada Marijana Močivnika, bronasta pa filmu Tenis Franca Pihlarja iz FKK dr. Karel Grosman Ljutomer. Tudi pionirski film se letos ni odrezal, saj je žirija podelila le bronasto plaketo filmu Po poti življenja Primoža Trčka KK OŠ Bičevje iz Ljubljane. Poleg tega je žirija podelila še nekatere posebne nagrade: Za uspešno kamero v filmu Mreža je avtor Mišo Čoh prejel zlato Grosmeno- Sobotno dopoldne je namenjeno kolokviju s temo zdravljenje z glasbo, temo, ki nekoliko odstopa od prejšnjih, a toliko bolj aktualno, kajti s takim zdravljenjem so pričeli v nekaterih zdraviliščih zdraviti tudi pri nas. Koncertni del se prične popoldne s solističnim nastopom pianistke Pavice Gvozdič iz Zagreba, zvečer pa bomo slišali nastop Studia za tolkala iz Ljubljane. Dvajseti festival pa bo v nedeljo končal Godalni kvartet iz Prage. Ob vsem tem je potrebno povedati še nekaj: jubilejni festival bo kot kaže zastopan z kvaliteto, pestrostjo in aktualnostjo. Na žalost (in o tem smo pisali že na preteklem festivalu) bo letošnji koncert ponovno v neakustični kongresni dvorani. Ali so organi- vo plaketo, za scenarij in idejo je to nagrado prejel film Nočno življenje, za najboljšo idejo in scenarij pa je pionirski film Brez besed prav tako prejel zlato Grosmanovo plaketo. Zadnji dan festivala pa je publika podelila tudi nagrado Vinska trta najboljšemu filmu festivala. To nagrado si je prislužil Franc Kopič s filmom Popularni. devetnajsti republiški festival amaterskega filma je zelo dobro uspel in odrazil dejansko stanje na področju amaterskega filma v Sloveniji. zatorji poskrbeli za dodatno akustiko? Če so, bo festival zazvenel v polnem zvoku. Če ne, pa se ne bodo izpolnile napovedi: Vizija sveta zvokov. ki stajo dojela tukajšnja rojaka — skladatelja Slavko Osterc ip Josip Slavenski, je bila osnovno vodilo idejne smeri oblikovalcev, tega glasbenega dogajanja, ki nenehno potrjujejo. vseobsegajočo umetniško in izpovedno veličino glasbe z geslom XX. stoletje, bodisi - iz smeri klasikov: Bartoka, Hindemitha, Ravela, Schonberga, Berga, Mar-tinuja, Prokofjeva in drugih, bodisi v iskanju novega, kajti enotnost v mnogoternosti so tukaj našla skorajda vsa pomembnejša izrazna hotenja glasbe našega časa. Dušan Loparnik kulturni koledar PETEK, 1. OKTOBRA RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radih bo ob 19.30 otvoritev razstave sodobnega gvaša. S svojimi deli se predstavlja 22 likovnikov, med njimi v glavnem akademskih slikarjev. Ob 20. uri pa bo v kongresni dvorani otvoritveni koncert festivala komorne glasbe XX. stoletja Radenci ’82. Nastopil bo pihalni kvintet RTV Ljubljana. MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega kulturnega centra je na ogled razstava ,,40 let socialistične revolucije v Jugoslaviji 1941—1981” — Vstaja v Jugoslaviji 1941. Odprta je od 7. do 19. ure ob delavnikih in v nedeljo od 9. do 12. ure, na ogled pa bo do 4. oktobra. LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled samostojna razstava rojaka — akademskega slikarja Zoltana Gaborja. LJUTOMER - V muzeju Edvarda Kardelja je razstavljena zbirka Taborska gibanja na Slovenskem. V muzeju NOB pa je na ogled razstava Začetki vstaje v Pomurju med NOB. BARNARD V RADENCIH Sloviti srčni kirurg profesor dr. Christian Barnard, ki smo ga pričakovali v znanem zdraviliškem mestu ob Muri že v septembru, bo Radence predvidoma obiskal prve dni oktobra. Istočasno s festivalom Komorna glasba XX. stoletja bo od 1. do 3. oktobra gost hotela Radin. Knjigo TELO KOT STROJ, ki bo pri Pomurski založbi izšla v naslednjem mesecu, bo predstavil v Soboto, 2. oktobra, ob 11.30. Predstavitev uporabnega priročnika s podnaslovom SKRB ZA ZDRA V JE; SPOZNA VAJMO SVOJE TELO in NAJNOVEJSA MEDICINSKA DOGNANJA bo v kongresni dvorani hotela Radin, poldrugo uro prej pa bo v hotelski konferenčni sobi delovni sestanek pred obiskom visokega gosta, ki je prav tako kot kar-diokirurg znan tudi kot pobudnik za odpravo rasne diskriminacije v Južnoafriški republiki, kjer živi. STRAN 7 UREDNIŠTVO NA OBISK U V GENTEROVCIH. V krajevni skupnosti Genterovci je bilo doslej veliko narejenega, še vedno pa je nekaj problemov, ki zahtevajo med krajani in organizacijami složnost pa tudi pomoč družbenopolitične skupnosti. Novinarska beležka je polna podatkov o krajevni skupnosti, o željah in problemih, zalo bo najbolje, da iz vsega, kar smo slišali na pogovoru, izluščimo najbolj bistveno. Iz krajevne skupnosti so se razgovora udeležili predstavniki organov krajevne skupnosti, šole, kulturnega društva, mladine, gasilcev, vaških odborov SZDL, osnovne organizacije ZK pa tudi nekaj kmetovalcev. S strani občinskih organizacij in organov pa predstavnik občinske konference SZDL, občinske zdravstvene skupnosti, občinske izobraževalne skupnosti, kmetijske zadruge in izvršnega sveta skupščine občine. Ustvarili pristno Uvodoma na kratko predstavimo krajevno skupnost Genterovci. Sodi med manjše v občini Lendava, je na dvojezičnem območju, kjer živijo v sožitju pripadniki madžarske in slovenske narodnostne skupnosti v treh vaseh v GENTEROVCIH, RADMOŽANCIH in KAMOVCIH. Na območju krajevne skupnosti živi kakih 700 prebivalcev, ki se v pretežni meri ukvarjajo s kmetijstvom, saj na tem območju ni nobenega industrijskega obrata. Iz krajevne skupnosti je zaposlenih nekaj več kot 100 občanov, v glavnem v lendavskih delovnih organizacijah, nekaj pa se jih vozi tudi v Mursko Soboto in Turnišče. Nekaj nad 30 ljudi je na začasnem delu v tujini. V zadnjih petih letih so asfaltirali vaške ulice, zgradili transformatorske • postaje, vse pa z lastnimi prispevki in s krajevnim samoprispevkom. V Radmožancih so se pred nedavnim dogovorili o gradnji vaškega doma, zato bodo sprejeli nov krajevni samoprispevek, podobno pa tudi v Kamov-cih. V načrtih krajevne skupnosti sta še gradnja pošte in razvoj telefonije, seveda pa bo te naloge v sedanjem trenutku težko uresničiti. Osrednji problem šole je upadanje števila učencev. Bojijo se, da se bo padec rojstev še nadaljeval in s tem ogrozil obstoj šole. Težava tega manj razvitega obmejnega območja je staranje prebivalstva, mladih družin je vedno manj. Kako to preprečiti? Podpirati bi bilo potrebno razvoj manj razvitih in obmejnih krajev. Ne delajo si utvar, da bi zgradili tovarno, ker to v tem trenutku ni mogoče, pa tudi tistih 8 kilometrov dp Lenda- _ ve ni predolgih, če bi bil seveda bolje urejen avtobusni promet. Odseljevanje bi lahko zajezili s primemo kreditno politiko (stanovanjsko) za vse tiste mlade, ki bi želeli oslati doma. Tudi druge ugodnosti bi vplivale na to, da bi mladi ostali doma, na primer ugodne avtobusne povezave, telefonija, urejen vrtec, občanu približana zdravstvena in lekarniška služba. Vse te čev, pa so v Genterovcih vendarle uspeli razgibati kulturno življenje. Tu je doma izredno aktivna skupina citrašev, imajo tudi mešani pevski zbor, pripravljajo vsa praznovanja, na katerih sodelujejo tudi mladi iz Mostja, ki sicer ne spada v krajevno skupnost, vendar pa si občani, kot pravijo, želijo slišati tudi slovensko omenjenimi ugodnostmi in kreditno politiko moč zadržati mlajše ljudi doma, to pa bi pomenilo tudi večjo aktivnost v vasi tako na družbenopolitičnem kot ekonomskem področju. Toda prihodnost kraja je vendarle v kmetijstvu in njegovem razvoju, zato bo potrebno storiti vse, da se položaj kmetovalca in delavca izenači, da bodo mladi ostajali tudi na usmerjenih kmetijah. Stabilnejša kmetijska politika — vodi k uspehu V krajevni skupnosti čedalje manj mladih V osnovni šoli Lajoš Vlaj v kateri smo se tudi zbrali, se učijo učenci iz dveh krajevnih skupnosti. Je dvojezična osnovna šola, ki najbolj neposredno čuti vsakodnevne probleme vasi in krajevne skupnosti pa tudi problem odhajanja mladih iz, krajevne skupnosti. Največji uspeh, na katerega so moč-; no ponosni, je uresničitev! POŽARNOVARNOSTNI VODNJAKI V Radmožancih so letos slavili 504etnico gasilskega društva in ob jubileju prevzeli gasilski prapor. Gasilci v tej vasi so še kar aktivni; poleg v6da odraslih imajo še pionirsko desetino. Tudi novo motorno brizgalno so naročili. Upajo, da bodo svojo „zieglerico” kmalu dobili. Dotlej pa bodo skušali izkopati tudi 5 požarnovarnostnih vodnjakov. Cevi zanje so še v vasi. Tudi primerne prostore imajo. Gasilsko društvo pa imajo tudi v Genterovcih, in to že več kot 60 let. Tamkajšnji gasilci so bili večkrat občinski prvaki, sodelovali so tudi na republiških tekmovanjih. Gasilci premorejo novejšo motorko, imajo pa tudi starejšo. Za ' vsak primer! Obe sta shranjeni v orodjarni, ki so jo uredili v nekdanjem šolskem poslopju. Tam obiskovalec lahko vidi Judi številna priznanja, kijih je prejelo genterovsko gasilsko društvo. Še pred desetimi leti delo kmeta ni bilo kaj posebno cenjeno, to pa je odvračalo mlade od tega, da bi ostali na kmetijah. Zato imamo danes le malo mladih kmetovalcev. Končno smo priznali, da je proizvodnja hrane prioritetna naloga, kar je prav, vendar kmetovalce begajo cene, pomanjkanje rezervnih delov in odkupna politika, je povedal eden izmed dobrih kmetovalcev iz Rad-možanec. Kmetovalec čestokrat prodaja v drugo občino, ker so tam ugodnejše cene. Za-.kaj torej naše tržišče ni urejeno? Kaj je s porodniškim dopustom za matere kmeto-valke? Zakaj kmetovalec ne more dobiti potrošniškega kredita? Čudno se zdi, da zadruga zaupa kmetovalcu in mu odobri tudi več stomilijonsko posojilo, banka pa ne more zaupati nekaj milijonov za nabavo pohištva ali drugih proizvodov. - GENTEROVCI—GONTERHAZA--------- CENTER TREH VASI GENTEROVCI—GONTERHAZA so neke vrste središče krajevne skupnosti. Tod je dvojezična osnovna šola, ki so jo odprli 1965. leta, poimenovana pa je po ljudskem pesniku in predvojnem komunistu Lajosu Vlaju. Pred šolo je tudi njegov doprsni kip, ki gaje izdelal Feri Kiraly. V Genterovcih je trgovina Center, ki jo zalaga lendavski Mercator-TOZD Univerzal, potem zadružna trgovina, kjer prodajajo reprodukcijski material in odkupujejo poljske pridelke in živino, pred leti pa so v Genterovcih zgradili tudi novo kapelo in obnovili vaški zvonik. Zlasti ta se zdi obiskovalcu zanimiv, saj, kot zgodovinski in narodopisni spomenik priča o nekdanjem življenju vasi in je hkrati svojevrstna tvorba ljudske arhitekture. V Genterovcih imajo tudi lepo urejeno vaško pokopališče, skozi naselje vodi regionalna cesta Murska Sobota—Lendava, tu je tudi odcep ceste za Turnišče. DVOJEZIČNOST TUDI V Genterovcih, Radmožancih in Kamovcih živi narodnostno mešano prebivalstvo. Ne le v osnovni šoli, ampak tudi v vsakdanjem pogovoru je prisotna dvojezičnost: slovenščina in madžarščina oziroma njuna dialekta. O tem smo se prepričali tudi, ko smo za nekaj časa posedeli v bifeju in pozneje, ko smo pokukali v vaško trgovino. Nekaj primerov: V trgovino je prišel mož in želel dober dan v madžarskem jeziku. Prodajalka je odzdravila po slovensko. Mož je izrazil željo, kaj bi rad kupil in nekaj, vrst blaga imenoval * svojem — materinem jeziku — tu in tam pa mu je ,,ušlo” in je povedal po slovensko^-Bifi pa smo seveda tudi priča nasprotnim dvogovorom, torej, da je Slovenec govoril po madžarsko. Ta dvojezičnost se še najbolj izpričuje v bifeju. Natakarji, pravzaprav je samo eden, dve sta pa natakarici, govore oba jezika. Kadar možje in fantje posedejo za mizo, naro-če vino ali pivo, zadoni nemalokrat slovenska ali madžarska pesem. Pojejo ju ne glede na narodnost. S tem pisanjem smo hoteli dokazati, da občani uporabljajo oba jezika V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, ne torej le uradno, na primer na sestankih. Da je temu tako, nam je potrdila tudi Položaj kmeta torej še vedn ni izenačen z delavčevim-Genterovcih med drugi ugotavljajo tudi to, daje c dalje manj zasebnih zemljišč, širi se družbeni sektor® kot zanimivost navajajo, se družbeni sektor bolj sin dvojezičnem območju, to p po svoje spet dokazuje, da starostna struktura naglo , slabša. Mladih kmetovalcev j? malo, kar pa jih je, bi ze da bi imeli dovolj zemlje, bi lahko veliko proizvaj saj so navsezadnje sami družba vložili precej de rja. V kmetijstvu, tudi sebnem, je danes potre, znanje. Brez tega ni t usmerjenosti. Vedeti je P trebno kot v toliko tovarn ' inčejetemutakojenad -da mora biti položaj km valca enak delavčevemu-se bo to uresničilo, pote na kmetijah tudi več ml Razrahljane družbenopolitične vezi . Precej pikrih je čenih na račun delov< družbenopolitičnih oj zacij, pa tudi društva _. rijo s težavami. Pravi da se pred volitvami skupščine in organe > vnih skupnosti- krajan govorijo o reševanju čih nalog, pri tem paJ ja veda potrebno poved ’ se morajo frontovskop zati v okviru SZDL- Občutek, da je vodstvo krajevne s>X;eno delalo malce odm J oj od svoje baze, pa vaških odborov, da so bile.dru»®t litične vezi zra J To je seveda PokaZ®1.asajse udeležba na razgovo , ^ 0. ga niso udeležili najI vomejši v krajevni sk P V in konferenci SZ fa|i Genterovcih se bod°p,oviit' nedvomno boljše pove| in dogovarjati, saj J fegjp problemov mogoč doma. V vaški trgovin1 m pomočnica poslovodje v trgovini' Central Darinka Ritoc. Ona je Slovenka in ko je prišla v genterovsko' trgovino, ni znala nič madžarsko. Zdaj pa seveda obvlada ta jezik. Torej se je naučila madžarščine — v trgovini! Tudi njena kolegica Jutka Cuk, ki se. je ob našem obisku samo smejala, govori oba jezika, pa poslovodja Ludvik Gal se tudi ne da. Natakarica Marija Škafar, ki je tedaj ,,dežurala” v bifeju, prav tako dobro razume madžar- sko. Vaška trgovina se ne imenuje kar tako Center, saj je resnično center: nahaja se v središču vasi, rev tod je zbirališče prijaj„je: kapljice ... Ne žena vina je dobro ,,14(1111 PL vsakodnevnimi živJ 0; V trebščinami. Tudi s k pol' t našega obiska je bik'‘^pli la toliko, da so ga PrO-roreJ količinskih omejitev-po 5 dvajsetgramskih pjbeh u ,,Julij, avgust in s P je so najboljši meseci- t)’ imamo najvišji P u :]a: razgrnila poslovni usi jSta |f Ritočeva, nato Pa S L,rodaJ°’nj, „Vse gre dobro » kruha prodamo go odkar je dražji. yema.’’ dinj ga peče sedaj d° Jp STRAN 8 VESTNIK 30. SEPT^1^^ UREDNIŠTVO NA OBISKU V GENTEROVCIH narodnostno sožitje Nekaj pa vaščani krajevne skupnosti Genterovci vendarle imajo prav. Če smo govorili o hitrejšem razvoju ®anj razvitih in obmejnih1 območij, potem je to posebno pokazati v praksi, si-cor bomo tudi v naslednjih ^tih ugotavljali, da se iz teh ^ajev mladi izseljujejo to pa v nobenem primeru ni in ne mwe biti koristno. Zahteva ^adih, da jih vabijo na se-stanke krajevne skupnosti .’drugih družbenopolitič-I”b organizacij, je upravičena, saj vendar pri razvoju ]°jega kraja morajo sode-ovatine le formalno, temveč dejansko. Budnost je potrebna na sakem koraku, saj gre za ki so neposredno ob Budni morajo biti tudi c’’ vendar pa se mora v ^sičem spremeniti tudi dela°S d° ln nj’boveea xt Kamovcih so dru-ustanovili šele letos, saj 7??°Premo shranjujejo pn ^ebniku, toda tudi ta pro-bodo rešili. V Radmo-i?c’b deluje društvo že 50 n’ aekaj starejše pa je v ^Merovcih, kjer so gasilci med najboljšimi v n Veliko pozornosti so ti??111tudi narodni zašči-t? • ar pa imajo sireno, je _ J informiranost v primeru Požara večja. ln °b koncu še to: Večja RADMOŽANCI—RADAMOS---- krave dobro Julijo Nyakosevo, še bolj pa njenega moža, je nekoliko prizadela nedavna objava temeljnega tožilstva v Murski Soboti, ki ugotavlja nekatere nepravilnosti pri zbiralcih mleka. Rekla sta, da bi bilo treba konkretno povedati, kdo so tisti, ki delajo oziroma so delali nepošteno, torej zahtevali od prinašalcev več mleka kot pa so »Različno količino; v tem ča-"> ko krave dajejo največ mle-?> Pač posledica dobrega ^ijenja, ga 55 domačij dnev-jo prinese okrog 700 litrov. To ,. iudi majvišja količina, ki je a kdaj zbrana v tej zbiralnici. Oddaja mleka se je povečala “a«i po 1969. letu, ko smo J?1 hladilnik in potlej ga je - a ^-oddati tako zjutraj kot vpisovali v vseh tr?r' Naivet mleka prinesejo S P kar pOčez P družbenopolitična aktivnost bo pripeljala do hitrejšega reševanja problemov, Kdo ve, s čim vse so se nekoč ukvarjali na kmetih, samo da bi zaslužili kak dinar več. Tako tudi pri Banfi-jevih v Radmožancih. Julijano, ki ima zdaj 63 let, je mati naučila tkanja platna, ko je dekle imelo komaj 16 let. Julijana je tkala 37 let. . . „Ali mi lahko pokažete statve?” ,,Žal ne, ker jih ni več. Razžagali in skurili smo jih. ” ,,Se vam ne zdi, da niste ravnali prav?” „ Seveda nam je zdaj žal, toda tedaj nismo pomislili na to, da bi statve utegnile koga zanimati. Tudi stari kolovrat je odromal od hiše; odnesel ga je nek tujec. ” ustvarjeno narodnostno sožitje v tej obmejni dvojezični krajevni skupnosti pa je po- JE TKALA ,,Mi potem res ne morete ničesar pokazati, po čemer bi lahko ugotovil, da ste bili dobra tkalka?” „O,ja!” Julijana je velela vnuku, naj gre v sobo jn prinese Čeprav je Julijana Banfi iz Radmožancev 37 let tkala, ni ohranila ne statev ne kolovrata. Tudi domačega blaga oziroma izdelkov iz njega ni več dosti pri hiši. Poleg nekaj prtov je lahko pokazala vrečo za zrnje iz doma stkanega platna. namizni prt. Fant je ubogal in že mi je zgovorna ženska jela pripovedovati. ,, Vidite, to je nekaj. Kot lahko sami presodite, to ni navadno blago iz konoplje oziroma lanu, ampak so v njem barvni vzorci. ” Natančneje smo pogledali in se prepričali, da ženska ni pretiravala. Res, med množico domačih niti je vtkala rdeče bombažne niti. Pri tem je bila dokaj natančna, saj so se ti vzorci „ ujeli”, ko je posamezne dele stkanega platna (širina 70 centime-trovj; sešila skupaj in tako dobila veliko mizno pregrinjalo. ,,Res, dobra tkalka ste bili!” ,,Najbrž je to res, sicer ne bi imela dela. Tkala sem namreč vsako leto od jeseni pa skozi zimo do spomladi. Bila sem še kar produktivna. rok, da bo ob sodelovanju družbene skupnosti mlad človek ostal doma. saj sem na preprostih statvah v 3—4 dneh stkala po 30 metrov dolg zvitek. Za toliko metrov blaga so tudi v poprečju ženske prinašale niti, navite v klobčiče. ” ,,Zdaj ne tkete več, tudi predete ne. Se vam nič ne toži po dobrih starih časih?” ,,Pa še kako! Že res, daje bilo tedaj življenje težko, z zaslužkom od tkanja sem prehranjevala veliko družino, tudi nekaj zemlje sem kupila . . . toda ob napornem in morda enoličnem delu za statvami se je človek tudi sprostil. Tedaj smo sosedje hodili pogosteje en k drugemu v goste, se več pogovarjali, tudi zapeli smo. Lepo je bilo tudi ob trenju lanu in konoplje. To delo je bilo neke vrste obred. ” ,,Bili ste torej glavna vaška tkalka. Potem ko ste naredili platno, je naročnik sam prišel ponj, ali pa ste blago morda odnesli domov?” ,.Največkrat sem izdelek sama nesla. To sem storila ob sobotah ali nedeljah. Seveda so me tam dobro pogostili in tudi z denarjem plačali moje delo. Večkrat so mi dali tudi kako potico za na pot domov. ” Tako torej tkalka iz Radmožanec. Povedala je tudi, da blago, prinešeno od tkalca, ni bilo takoj za uporabo, ampak ga je bilo treba nekaj časa polivati z vodo, da se je omehčalo. Sele potem si lahko iz njega sešil namizni prt, posteljno pregrinjalo, vreče za zrnje, tudi obleko, zlasti moške hlače. ,, Hlače iz konopljinega ali lanenega blaga so bile nekoč edina rešitev, če nisi hotel biti gol. . . ” je dejala Julijana, mi pa smo k njeni ugotovitvi dodali: .......zdaj pa so take hlače spet zelo aktualne, celo moderne. ” Julijana se je strinjala. Zdelo se nam je, da ji je le nekoliko žal, da nima več ne statev ne kolovrata... Če ne drugo, bi vsaj vnuku poktizala, kako se je babica nekoč mučila. Vas priseljencev । Kamovci so od treh vasi, ki sestavljajo krajevno skupnost Genterovci, ,,najbolj slovenska vas”. Tod je namreč največji odstotek Slovencev. Največ je Primorcev in njihovih potomcev, ki so v letih po prvi svetovni vojni morali zapustiti svojo rodno pokrajino, kajti izgnali so jih italijanski fašisti. Veliko se jih je naselilo v Prekmurju, tudi v Kamovcih, kjer so dobili po 5 hektarjev zemlje od nekdanje veleposestniške posesti. Nekateri izmed njih so se dokaj hitro vživeli v novem kraju, druge pa je dajalo veliko domotožje. Ti so pozneje začeli posestva prodajati. Stefan Baša je prav tako priseljenec, vendar s to .razliko, da ni prišel s Primorskega, ampak iz Male Polane, ki je v lendavski občini. Posestvo v Kamovcih je kupil 1948. leta od nekega kolonista. Ni edini, ki je na tak način prešel s skromnega grunta na večje posestvo. ,,Zemlja v tem kraju je dobra za pridelovanje vseh poljščin, razen za krompir. Njive imamo v bližini doma, kar je pomembno, saj ni treba trošiti drage nafte za oddaljene prevoze. Živimo podobno kot v drugih krajih Pomurja: če več delamo, potem več pridelamo in — zaslužimo.” Takole je menil Stefan Baša. Ni pa pozabil tudi povedati, da na gruntu ostajajo pretežno starejši, mlajši pa so se zaposlili v organizacijah združenega dela. Tako tudi njegov sin in snaha. ,,Tudi s kmetijstvom se da zaslužiti,” je spet povzel besedo Štefan. „Pri nas v Kamovcih smo bili veliki proizvajalci mleka. Da je bilo temu tako, gre zahvala paši. V vasi smo imeli 25-hektarski pašnik. Na njem so se krave pasle zjutraj in zvečer. Potem pa nam je družbeno posestvo ta pašnik odvzelo, ne da bi pašni skupnosti dalo kako odškodnino. To nas je močno prizadelo, saj OB ASFALTU TUDI Genterovci, Radmožanci in Kamovci so vasi, ob katerih se vijejo asfaltne ceste že mnogo let. Tudi vaške ulice so asfaltirane. »To je že res,« pravi Ven-del Kepe iz Radmožanec, »toda zdi se mi, da smo ob tem zanemarili poljske poti.« Kepe ima prav. Tudi mi smo se prepričali, še več pa bi lahko povedal avto (seveda, če bi znal govoriti), da so poljske poti slabe. Da je temu tako, kaže tudi 2 kilo metra dolga »cesta« med njivami Cilona—Mlinarjeva zemlja. To območje je nekoliko nižinsko, zato pa se ga toliko dlje drži voda. tako ni ob pašo le naša živina, ampak so se načeli tudi medsebojni odnosi med ljudmi. V vasi ni več take sloge. Prej se je sožitje kazalo tudi v tem, da je Stefan Baša je ob našem obisku v Kamovcih kosil repico. To prideluje na večji površini in jo bo siliral. en dan vse vaške krave pasel nekdo s te, drugi dan pa z druge domačije, tretji dan tretje in! tako naprej ...” V Kamovcih so se sprijaznili, da poslej pašnika več ne bodo imeli. Živino pa je treba vendarle dobro hraniti, če hočeš od nje dobiti mleko in da pridobi na teži, zato pa sejejo tudi vse več krmnih rastlin, ne le koruzo, ampak tudi strniščne dosevke. Tako ravna tudi Štefan Baša, ki smo ga zmotili pri košnji repice Štefanu Baši ni žal, ker je odšel v Kamovce, saj je v tem kraju na področju kmetijstva dosegel dobre uspehe, vsekakor boljše, kot bi jih, če bi životaril na skromni kmetiji v Mali Polani. »Vsaj jarke bi bilo treba izkopati, pa bi že bilo boljše,« je menil Vendel Kepe, »toda, kdo naj jih izkoplje, mi stari? Mladi so namreč v služb ah. “ Osem let je bil zaposlen tudi Vendel. V družbenem gozdu je z motorno ročno žago podiral drevje. Začelo gaje boleti v »križu«, šel je k zdravniku, ki mu je odsvetoval tako naporno delo. Odločil se je za kmetijstvo, kjer je treba prav tako napeti mišice. Torej je samo zamenjal delo, bolečine pa so ostale. Kmetuje na 4,5-hek-tarskem posestvu, goji predvsem (kot vsi ostali kmetje na tem območju) koruzo. Tudi mi smo ga našli pri obiranju te poljščine. V hlevu je do nedavnega bilo 7 glav goveda, zdaj pa le 5, ker je pravkar prodal dve telici. Vendel ima tudi manjši vinograd v Lendavskih goricah, kjer prideluje dobro kapljico. Vsega seveda ne popijejo doma, zato dobi tudi nekaj denarja od prodanega vina. Zapisala: JANI DOMINKO ŠTEFAN SOBOČAN '•'2*^». SEPTEMBRA 19S2 STRAN 9 kmetijska panorama NA 173. SEJMU PLEMENSKE ŽIVINE Dobra kvaliteta — Minil je 173. sejem plemenske živine v Murski Soboti. Z izkupičkom so bili zadovoljni tako prodajalci kot tudi kupci, saj so vedeli, da lahko zaupajo kvaliteti kupljenega blaga. Letos je to že deseti sejem, ki ga organizira Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje. Sejem je bil že v ponedeljek, 20. septembra, ta dan so bili kupci večinoma iz bližnjih krajev. V torek naslednji dan so prodajali telice in tudi nekaj krav, medtem ko so v sredo prodajali samo visokobreje telice, kupci pa so bili iz Vojvodine. Sejem poteka že več let, toda nikoli ni bilo zanimanje tako veliko, kot zadnja leta. Zainteresirani sta obe strani, tako kupci kot prodajalci. Za prodajalce bi lahko rekli, da jih je verjetno pritegnila visoka cena. Poprečna cena za visokobrejo telico je bila 6,9 milijonov, naj višja pa kar 7,6 milijonov starih dinarjev, včasih pa tudi višja. Za tako ceno pa se že splača krmiti telice, prodaja teh se prej povrne, kot pa prodaja bikov, saj jih je potrebno dlje krmiti. Na zadnjem sejmu, v sredo, je bilo kar 119 visokobrejih telic sve-tlolisastepasme. Mnogi kmetje pašo nam povedali, dani samo visoka cena vzrok, da so pripeljali sem živino. Velikokrat je vzrok tudi v pomanjkanju krmil. Večina jih krmi živino z Telice 1. a razreda med častnim krogohodom. Katera bo najlepša med najlepšimi? Ocenjevalna komisija na sredini se še ni odločila. Vsako telico je potrebno natančno oceniti ter določiti primerno ceno. Prva je bila Vijoleta lastnika Štefana Norčiča, druga Liša Franca Debelaka in tretja Roža Jožeta Smodiša. če ga krmila velikokrat zmanjka, tako da so prisiljeni prodati mlado telico ali pa bika. Če bi imeli dovolj domačih krmil, bi se raje usmerili v proizvodnjo mleka. Kupci iz Vojvodine so bili sicer zaposleni z licitacijo, toda To sodelovanje z Vojvodinci je obojestransko, vendar ne tako odkrito, kot je to na sejmu. Rejci živine dobijo namreč večino potrebnih krmil, predvsem koruze, ki je proti koncu leta zmeraj primanjkuje, v Vojvodini. krave so cenjene po visoki mlečnosti pa tudi po dobrem prirastu. Lepo je bilo videti tako bogastvo zbrano na enem mestu. Izbira je bila zares velika, tako da se kupci niso bali, da bi do IZKUŠNJE KMETOVALCEV PRAŠIČEREJA, ZAKAJ PANE... Tako sta verjetno Franc in Cvetka Kuri iz Cogeunec 34, ko sta se odločila za gradnjo farme prašičev. Že prej so bili kmečko delavska družina, saj je bil mož zaposlen. Ko pa se je pred dvema letoma na pobudo Kmetijske zadruge Lenart odločil za gradnjo farme, je službo pustil in se posvetil izključno kmetijstvu. Vsega skupaj imajo 10 hektarjev zemlje in od letos naprej se bodo ukvarjali samo s prašiči-Prodali bodo krave, polja pa zasejali s pšenico in koruzo. Že sedaj so imeli zasejane kar tri hektarje s pšenico, kar je zelo pohvalno. Na kmetiji živita sama z možem. Franca tokrat ni bilo doma, zato smo se pogovarjali kar z gospodinjo Cvetko Kuri. Imata tri otroke in Dani ter Lidija že pridno pomagata, Bojan, ki ima' šele petnajst mesecev, pa že tudi radovedno hodi po velikem hlevu. . preslabe prašičke, mogoče pa je krivo tudi preslabo krmilo. Te prašiče moramo zrediti do 95 kg, to je za 70 kg. Mi smo plačani p° prirastku, 7 din po kilogra; mu. To težo dosežejo prašiči približno v stoštiridesetih dneh, tako da na leto oddamo dve do tri runde.« Kupcem iz Vojvodine delijo tablice s številkami. Kmalu se bo začelo. Zavedajo se, da se jim bo cena, ki jo bodo plačali za telice, pa čeprav visoka, že kmalu še kako poplačala. Zadovoljni so s kravami, kupljenimi v Pomurju, zato jih je tudi vsako leto več na sejmih. Cvetka Kuri iz Cogetinec pred farmo za šeststo pra čev. Sedaj delata sama z možem, vendar jima našle niki že sedaj pridno pomaga jo. Najboljše ocenjena telica iz 1. a razreda. Lastnik Štefan Norčič je bil lahko ponosen na svojo Vijoleto, saj ji je posvetil veliko skrbi. Ne moremo pa dvomiti, da ima velike zasluge za prvo nagrado Vijolete tudi njen oče Kazimir. domačimi krmili, predvsem krave mlekarice in mlade telice, saj ne zaupajo koncentratom. Zaradi teh močnih krmil jim je veliko krav zbolelo za mastitisom, kar pa je za mlekarice usodno. Bolj so hvaležna domača krmila, pokošeno seno, silaža. Ker pa nimajo dovolj zemlje, pa niti ne morejo vsa polja zasaditi samo s krmnimi rastlinami, jim doma- kljub temu so bili pripravljeni odgovarjati. Skoraj vseh pomurskih sejmov se udeležujejo in so zadovoljni s telicami. Povedati moramo, da so bili to predstavniki raznih kmetijskih zadrug iz Vojvodine. Tako nas potem ne sme čuditi, če na primer samo en kupec kupi letno kar sto telic, od tega štirideset v Pomurju. Te telice namreč kupujejo za svoje kooperante. Sejem plemenske živine pa je vseeno uspel, zasluga pa gre prizadevanju strokovnjakov Živinorejsko veterinarskega zavoda. Njihovo pospeševalno delo je pripomoglo k temu, da so v Pomurju uveljavili tako pasmo, ki jo v teh težkih gospodarskih časih potrebujemo. Svetlolisasta pasma ima v sebi združeni dve dobri lastnosti: bili slabo živino. Vse razstavljene teličke so zrasle ob nenehni skrbi strokovnjakov in veterinarjev. Bilo je zanimivo, čeprav nismo nič prodali, niti kupili. Upamo, da vam bodo pravo vzdušje prikazale fotografije, posnete v sredo. Bernarda Peček Kmetija je zares velika, tudi stanovanjska hiša je -nova, zato nas je zanimalo, kako zmpreta tolikšno delo sama z možem: »Saj niti ni tako veliko dela. Tudi en sam bi ga zmogel. Toda tu so razna druga kmečka opravila. Edino, kar je najbolj pomembno, je zmešati krmilo in vodo v velikem zbiralniku. Zbiralnik je podoben velikemu vodnjaku, vanj priteka z ene strani voda, od zgoraj pa iz krmilnika določena količina krmila, ki je potrebna za en obrok. Vse to se potem premeša z mešalniki v tem zbiralniku. Po cevi gre hrana okrog v korita, kar pa BOŠKO JOVANOVIČ, ZEMUN: Na sejmih v Murski Soboti sem stalni gost, oziroma kupec. Sem predstavnik mlekarne iz Zemuna in kupujem plemenske telice za naše kooperante. Telice dobijo na kredit sodelujejo le z desetimi odstotki, ostalo pa odplačajo v petih letih. Kupujemo tudi na drugih sejmih, vendar pa jih v Pomurju kupimo največ. Danes želim kupiti 39 telic. KUZMAN JOVIČIČ, DOBRI DOL: Tuui jaz sem eden od kupcev iz Vojvodine. Kot kooperant Kmetijske zadruge Azanja želim danes kupiti pet telic. Doma imam namreč zgrajen hlev za dvajset govedi. Na sejmu so zares dobre^telice in mislim, da mi za ta nakup ne bo žal. MARIJA ŠNURER, DO-MAJ1NCI: Doma imamo štirinajst glav živine, od tega je le pet krav molznic, drugo so vse plemenske telici . Letos sem že prodala tri, pa tudi na tem sejmu imam tn telice. Kupujemo mlade teličke, jih dokrmimo in potem prodamo. Vse krave so zelo dobre molznice, s temi se tudi najbolj splača ukvarjati. KAREL KUMIN, ČER-NELAVCI: Na sejmu sodelujem že osem let in tudi vsako leto kaj prodam. Danes sem prodal visokobrejo telico Beto za 7,6 milijonov. To je bila tudi najvišja cena danes. Vše telice in vsi biki, k: jih prodam, so domači. Kljub temu, da ne kupujem umetnih krmil, so krave dobre mlekarice. Imel bi jih še več, le da mi vsako leto zmanjka krmil. MARTIN LEBAR, HOTIZA: Veseli me, da je bila moja telica ocenjena kot ena najboljših. Za to je bilo potrebno tudi precej dela in skrbi. Vsako leto pripeljem na sejem tri ali štiri telice in tudi letos je 'to že četrta. Vse so bile dobro ocenjene. Doma imam trideset glav živine, od tega tri molznice in nekaj pitancev. Uporabljam večinoma domače krmilo. strokovno. . Gospodinja je kong krmljenje prašičev in tu mi smo opravili svojo naj go. Kar veselje je bilo pog*-_ dati množico prašičev, membno pridobitev za narško občino, kako hlas*o goltajo krmilo, nekateri P se že siti zlegajo po tleh- Torej po pripovedovanj Cvetke Kuri ne bi smelo bi problemov za vse, ki želijo posvetiti farmah*’ Rešiti se moramo le ver polikulturno kmetijstvo, že dolgo zavira razvoj km tijstva. Bodočnost lahko n demo le v usmerja©11 različna področja. $ev6 j pa sta pri tem pomen1_ predvsem volja in zau£.^c tako kakor ju imata ‘ in Cvetka Kuri. Z veseD6^ pa lahko ugotovimo, j je zadnja leta že karP^, kmetov v Slovenskih & cah odločilo za takšno, drugačno farmo. Bernarda peček TURNIŠČE: cene pujsk«^ Pretekli četrtek (23. sept.) so rejci pripeljali na turniškoSCi^gflO pujskov, prodali pa so jih okrog 80. Cene so se gibale od 4.300.00 dinarjev za par pujskov. Sejmišče še vedno odpirajo o > STRAN 10 PRI HOR E4 TO VIH F LIPI— Stare hiše še ne bodo podrli Mudje imajo denar, podirajo are hiše in gradijo nove. Horva-’va iz Lipe, zakonca Verona in ' >n, pa nimata denarja, vsaj ne 01 o, da bi gradila novo hišo, a° bosta še nekaj časa ostala v »šeni hiši. hiš'^”^0 pa je stara ,a,e va^a . ”Kd° bi to vedel! Nikjer na y m,u ne Piše, kdaj so jo zgradili, det S° s,anoval' moj oC*» de- ’ Pradedek . . . Več kot dvesto let je stara, morda še več,” nam je zatrdil 70-letni Franc. ,,Tudi mi smo nameravali graditi novo hišo, saj v tej skoraj ni moč več stanovati. V ta namen smo že vzeli načrt, tudi nekaj materiala smo že pripravili. . . toda sin in snaha sta odšla od doma, midva stara pa seveda ne bova mogla postaviti nove hiše, kvečjemu si bova lahko zgradila le kako sobo,” se je v pogovor vključila Verona, stara 60 let. tre, pred njo pa je veža 2 krat 4 metre. Temu prostoru po domače pravijo ,,preklit”. Od tod so vrata v sobo, kuhinjo in klet. Klet meri 4 krat 4 metre, v njej pa hranijo vino, zrnje, tam je čeber z mesom in zaseko . . . Naslednji prostor v Horvatovi dvokapnici je goveji hlev. Ta je dolg 6 metrov, širok pa 4 metre. V njem imata domačina trenutno 9 glav živine. Prostor je pretesen, zlasti pa se strop seseda in se skoraj dotika hrbtov živali. Klet, kjer Horvatovi hranijo krompir, repo .. . je naslednji prostor, ki sicer meri 4 krat 3 metre. Tako kot hlev, ima tudi klet posebni vhod, ki je s sprednje strani stavbe. Gumno, ki je poleg kleti, je spredaj odprto, na njem pa puščajo kmečki voz, razno orodje, tudi električni brusilni stroj. Ob gumnu je manjša shramba. Mere in vrstni red prostorov smo navedli predvsem zato, da bi tako mlajšim bralcem našega lista pričarali kmečko domačijo, kakršnih je bilo nekoč na našem podeželju nič koliko. In ker bo čez leta tudi ta hiša doživela usodo njej enakih, je prav, da smo jo nekoliko opisali, saj je to konkreten dokaz, da tudi v 1982. letu v vasi Lipa še kljubuje cimprana hiša. Pa ne navadna, hiš v obliki črke L je' več, ampak dvokapnica v obliki črke 1. Horvatova hiša, dasiravno je stara, nima več črne kuhinje, soba pa tudi ne krušne peči. V kuhinji so torej električni štedilnik in sodobna kuhinjska oprema — kuhinjski elementi. Zanimiva pa je razporeditev pohištva v sobi. Na desni strani (gledano od vhodnih sobnih vrat proti sprednjima oknoma) sta dve starinski postelji (ena za drugo), nato pa omara za obleke. Spredaj v sobi, nekako v sredini, je miza, v levem delu sobe pa postelja, potem pa si sledita (ena za drugo) dve omari. V desnem delu sobe, kjer je bila prej peč, so imeli Horvatovi (dokler sta bila doma sin in snaha) kavč, kjer sta spala mlada. Taka je torej prekmurska cimprana hiša (ena redkih) v letu 1982. Kdor si jo ogleda (in takih radovednežev, kot smo bili mi, ni malo), si lahko obudi spomin na stare čase, ko smo živeli v pomanjkanju. Na čase, ko so kuhali v pečeh, ko so uporabljali lončeno posodo, na čase, ko je bilo na 'esena hiša bo nekaj dve 6 ^jukovala. Če je ,,živela” dec S bo najbrž tudi še dve desetletji. Alipatudi ne. kvs slabem stanju je. Strop ° let0 nižji, streha pušča.” žali Sm° Se tud’ sam* PrePr'_ ° smo se sprehodili okrog hiše in pozneje, ko smo vstopili vanjo. Horvatova cimprana hiša je dvokapnica. V dolžino meri 24 metrov, široka pa je 4 metre. Spredaj je soba velika 4 krat 6 metrov, nato je kuhinja velika 4 krat 4 me- SE ENO JEZERO na goričkem tako sredi priprav za druge akcije. Najprej nameravajo končati dela pri ureditvi okolice zadružnega doma, kjer bi radi potegnili asfaltno prevleko. Stroške bodo krili s sredstvi iz krajevnega samoprispevka. S tem denarjem bodo plačali ureditev javne razsvetljave na nekaterih mestih in križišč v središču vasi. Nasploh bo ta mizi meso le za večje praznike, sicer pa so mati kuhali repo, zelje, žgance . . . Tedaj tudi ni bilo elektrike, ampak je brlela petrolejka, včasih pa so si svetili s trskami ali oljenkami. Pri Horvatovih kot da se je čas ustavil. Za to Verona in Štefan seveda nista nič kriva; v življenju sta si prizadevala, kot sta vedela in znala, da bi ustvarila denar za novo hišo. Vse je lepo kazalo, da bosta življenjski cilj ustvarila, potem pa se je od doma poslovil še zadnji — četrti sin. Stara sta ostala sama. Pa le nista sama! Ž njima je vendarle lesena hiša, ki je za marsikoga bolj zanimiva kot zidana hiša. Tudi našima sogovor- nikoma se zdi ta objekt lep, vendar pa spet ne tako dragocen, da ga ne bi zamenjala za novo hišo. ,,Pomagati si ne moreva. Skušala bova zgraditi vsaj manjši prostor, kajti stanovati v dvesto let stari hiši je nevarno,” se je potolažil Štefan. Ljudje imajo denar, podirajo stare hiše in grade nove. Horvatova iz Lipe pa bosta vsaj še nekaj časa stanovala v stari bajti. To, kar ju še najbolj muči, je streha. Ob nalivu prepušča. Ima morda kdo kaj ritinja, da bi vsaj malo zakrpala streho? Tekst in foto: Š. SOBOČAN IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ Prodor TOZD Obrtništvo Sobota na Bližnji vzhod '’•’budo*?11 na Goričkem regulirajo potok Mala Krka, kjer bodo na ^bilo '°vske družine uredili akumulacijsko jezero. (Foto J q bl za ribogojnico, naselitev divjih rac in v druge namene. Glavna dejavnost temeljne organizacije združenega dela 'Obrtništvo podjetja Sobota v Murski Soboti, ki zaposluje okrog 200 delavcev, so končna dela v gradbeništvu. Zadnje čase pa postaja vse močnejša tudi stranska dejavnost, predvsem izdelovanje oblazinjenega pohištva; poleg tega pa proizvajajo tudi vrvarske izdelke in opravljajo frizerske storitve. Upoštevajoč stremljenja širše družbene skupnosti so se v lanskem letu usmerili tudi v izvoz. spreminja svoj videz. Kmalu bodo uredili okolico ima in javno razsvetljavo. (Foto: J. G.) bo ^hige Povabilo tudi M P ^ISkoval«. V prvi ^bosti de' ^rUžine >, ° aktivne lovske H Pobudi’ ki je bila *ega jezer dnAk za ureditev ^podarcv klavci vodno- aku^ uredili 1 e^a om UlaFysk« Jezero. Siki da so vsi ^^irien K1 J1^’ sicer za’ Sprt travnikov, le-te Sstartz.od^^^ n e’ «e Ja ln razumeva-P°storiti da marsikaj ^edel napotili v ta bil ^ega, pa seveda ^4*š edmi cilj, da bi si J^era iz ¥taJanje novega ^^Knževčarji so prav del dobil drugačen, lepši videz. »Vroče« je tudi okrog telefonije! PTT iz Murske Sobote je naposled letos aktivirala telefonsko centralo za 20 priključkov in nekaterim posameznikom napeljala telefon, toda večina jih še čaka, saj je več kot 60 naročnikov. Njihovi želji pa bodo lahko zadostili šele po napeljavi nove linije proti Domanjševcem, ki jo bo potegnila vojska. Križevci na Goričkem torej sčasoma korakajo iz kluba nerazvitih območij. Začelo se je že pred leti z otvoritvijo manjšega proizvodnega obrata Pletilstva iz Prosenjakovce, lani so dobili asfaltno povezavo z Gornjimi Petrovci, zdaj prihaja telefonija, jutri.. .j, g RAJ Sadovi maloobmejnega sodelovanja »Rezultati poslovanja v prvem polletju letošnjega leta so zadovoljivi in lahko rečem, da smo zadovoljni zaradi danih razmer. Ostra zima v začetku leta nas je močno ovirala pri delu na raznih gradbenih objektih, toda kljub temu smo dosegli sorazmerno dobre rezultate. Tako je celotni prihodek višji za 43, porabljena sredstva pa za 53 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ob tem, da je dohodek višji za 29 odstotkov. Zaradi razmer na trgu, zlasti glede nabave potrebnega materiala, kakor tudi prodajnih možnosti, lahko rečem, da smo razmeroma dobro gospodarili, še posebej zato, ker predvidevamo, da bo drugo polletje za nas ugodnejše, kajti dela je za zdaj dovolj«, pravi direktor TOZD Obrtništvo Sobota Josip Kelemen. Pri tem ne gre pozabiti na njihova vse večja prizadevanja po krepitvi maloobmejnega gospodarskega sodelovanja in izvdznih poslov. Zaradi nekaterih težav z reprodukcijskim materialom so se že pred dvema letoma odločili za tesnejše maloobmejno sodelovanje s sosednjo Madžarsko. Med drugim je z madžarskim partnerjem dogovorjeno za skupen nastop na tretjem tržišču. Prepričali so .se že poprej, da je neposredni prodor na tuji trg nemogoč, če se pri tem ne povežejo z zanesljivim partnerjem. To še posebej velja za zagotavljanje potrebnega reprodukcijskega materiala, kot npr. tekstilnega blaga, razne opreme itd. Ti dogovori pa jim omogočajo, da bodo imeli stalno dobavo, hkrati pa bi si odprli nove možnosti za prodajo svojih izdelkov v tujini. Nič čudnega, če bo letošnje leto znašala -realizacija na maloobmejnem območju okrog milijardo dinarjev obojestranskega prometa. Razen tega pa so z izvozom, o katerem so se konkretneje zmenili šele lansko leto, na zahtevno tržišče Saudove Arabije pridobili okrog 60 tisoč dolarjev, kar za začetek prav gotovo ni majhen znesek. Oblazinjeno pohištvo za Saudovo Arabijo Potemtakem obetov za prihodnje ne manjka! Izvoz izdelkov oblazinjenega pohištva seje namreč pokazal kot dokaj uspešen, zato nameravajo še več truda vložiti v večji prodor na tuji trg. Z nakupom potrebnega tekstilnega blaga in pene, ki ju na domačem trgu primanjkuje, drugje načrtujejo do konca letošnjega leta še boljše rezultate. Ravnokar pa so za Zagrebški velesejem pripravili iskani izdelek oblazinjenega pohištva, s katerim želijo pridobiti nove kupce. Razen Saudove Ara- IZVOZ NA BLIŽNJI VZHOD - V tem vidi perspektivo direktor TOZD Obrtništvo Sobota Josip Kelemen, ki ne zanemarja tudi pomena maloobmejnega sodelovanja. bije, kije že pokazala posebno zanimanje za takšne izdelke murskosoboškega tozda Obrtništvo, pričakujejo, da se bodo uveljavili s svojim izvozom tudi v drugih državah Bližnjega vzhoda. Možnosti za kaj takega vsekakor so! Milan Jerše Izgradnja telefonskega omrežja v Spodnjo Ščavnico napreduje / Z velikimi napori krajanov Krajevna skupnost Spodnja Ščavnica je še edina v gomjeradgonski občini, ki ne premore telefonske povezave. Zato so krajani načrtovali v srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti izgradnjo telefonskega omrežja kot eno izmed ključnih nalog. Posebej še, ker je to izrazito kmečko območje in tudi ob transitni cesti, tako da so potrebe, da »zabrni« telefon, že kar neodložljive. Zato so se letos krajani, posebej še svet krajevne skupnosti in gradbeni odbor za izgradnjo telefonskega omrežja, intenzivno lotili priprav in dela. Kot nam je povedal predsednik sveta in gradbenega odbora Ivan Merčnik, so najprej zagotovili precejšnja finančna sredstva, nekaj čez tri in pol milijona dinarjev, kolikor so jih za naložbo potrebovali. Krajani so pokazali izjemno pripravljenost za sodelovanje, tako po finančni plati kot tudi s prostovoljnim delom, za katerega jim ni žal prostega časa, ki si ga ob kmetovanju težko vzamejo. Ko so zagotovili vire financiranja, pa so nastopile težave z izvajalcem del, saj podjetje za PTT iz Murske Sobote ni zmoglo prevzeti del zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Slednjič so uspeli pridobiti k sodelovanju Podjetje za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane, ki dela v manjši vrednosti tudi kreditira. Ob vsem tem pa krajani niso stali križem rok. 11. tega meseca so prvič zavihali rokave, nekaj čez 60 jih je pričelo s postavljanjem drogov, akcijo pa so še ponovili prejšnjo nedeljo. Sodelovali so krajani iz vseh šestih vasi in takšne akcije, trdijo v svetu KS, v tej skupnosti še ni bilo. Trenutno so dela nekje na polovici. Srečujejo pa se s problemom nabave podzemnega kabla. Če bi kabel imeli, bi bila linija že usposobljena za povezavo. Po načrtih naj bi linija štela v samem centru krajevne skupnosti v Spodnji Ščavnici priključke za 12 dvojčkov, vendar bo naročnikov precej več. Linija bo namreč potekala skozi Podgrad in Lomanoše, kjer so možnosti še večje, saj bo od tukaj še odsek za Police. Zato pa bo težko ugoditi vsem, ki bi si želeli telefon v domove v Spodnji Ščavnici, saj je zanimanje vaščanov za telefonsko povezavo izjemno in obstoječe zmogljivosti ne bodo mogle potešiti vseh želja. Zato že danes, ko izgradnja omrežja še ni končana, že razmišljajo o novi centrali, ki bi zmogla 40 priključkov. In kdaj bodo prvič dvignili telefonske slušalke v Spodnji Ščavnici? Na to vprašanje nam tudi predsednik gradbenega odbora Ivan Merčnik, kljub izjemnim prizadevanjem vseh krajanov, ni mogel odgovoriti. Začetek delovanja telefonskega omrežja v tem kraju je namreč povezan z izgradnjo omrežja v Apaško kotlino in z izgradnjo linije od Gornje Radgone do Podgrada. V. Paveo ^SEPTEMBRA 1982 STRAN 11 rav gotovo bo marsiko-BnaPresei?e*da novica, da Gr,r°-itU^’ v Križevcih na im»r - m morda še letos olcm ^zero> ki bo merilo Drim® hektarje. To je v P^erjavi z Ledavskim je-Dovr? Slcer mnogo manjša E-^na, toda dovolj velika, RoiiG °u° Inhko, denimo, kai na«lbri da.se bodo tam' belile divje race in da ne zgodi se vsak dan VSAK SEDMI DELAVEC BO V medicinskem centru v San Franciscu so izdelali robota, zdravnika, ki pregleduje obolele na pljučih. Diagnoze so take, kot bi prišle izpod peresa primarija. Seveda se tudi zmoti, tako kot vsak zdravnik. Na univerzi v Stanfordu roboti, v povezavi z elektroniko, izdelujejo sami sebe, od načrta in oblike do konstrukcije. V Milanu raziskujejo jezikovne možnosti robotov, v Piši so izdelali demonstratorja matematičnih teoremov. Najdlje so pri robotizaciji življenja prišli na Japonskem. Eksperimentirajo z roboti — bolničarkami, roboti — vodiči in roboti — smetarji. V Hitachiju programirajo tovarno, v kateri ne bo nobe- Neki Don Hombey iz Johannesburga (Južna Afrika) je imel res srečo. S padalom je iskočil iz letala in pri višini tisoč metrov je ugotovil, da se mu padalo ne bo odprlo. S spretnimi manevri mu je uspelo, da je padel v bazen in tako preživel. XXX Sovjetski državljan iz uzbekistanske republike, Mustafa Muhamedijev je prišel k zdravniku na pregled za izdajo vozniškega dovoljenja. Mustafi so namreč vaščani poklonili za njegov 106. rojstni dan avtomobil. To je bil njegov prvi obisk pri zdravniku, predajo darila pa je prisostvovalo 211 Mustafovih otrok, vnukov in pravnukov. drugje smo prebrali Da prehodi kilometer dolgo pot, rabi polž polnih deset dni. XXX Otta Nodlinga, pivovarnarja iz nemškega Mainza so leta 1927 zaradi utaje davkov v znesku 82 milijonov mark, obsodili na zaporno kazen 14.975 let. Po enajstih letih so ga vendarle izpustili. XXX Štirje ministri zahodnoafri-ške države Togo julija niso dobili plače. Bilo pa je takole. Šef države general Gnassigbe Evadema je odpotoval na prijateljski obisk v neko drugo državo. Vrnil se je prej kot je bilo predvideno. Ko je ugotovil, da njegovih ministrov ni na delovnem mestu je odločil: „Če niso delali, naj tudi plače ne stare koprive najbolj pečejo »V zadnjem pismu me sprašuješ, če vem za koga, ki bi rad imel pametnega psa, češ, da mu ga z veseljem odstopiš. Dodo, jaz ga želim imeti. Če je res dober, mi bo pomagal izslediti sestavljal-ce oziroma pisce 18. člena v osnutku dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976. V tem členu piše med drugim tudi tole: Zaradi uresničevanja navedenih programskih usmeritev in v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji bo izobraževalna skupnost: a) OMEJEVALA — širitev oddelkov predšolskega varstva, male šole, podaljšanega bivanja in rednih oddelkov osnovnih šol, posebno osnovne šole ter glasbenega šolstva; — socialni del dosedanjega osnovnošolskega progra- nega delavca pač pa 500 robotov. Firma Japan Robot Lease posoja za 4.000 dinarjev na mesec svoje robote tovarnam in podjetjem. Ti roboti brez prestanka režejo pločevino, obdelujejo, užarje-ne plošče, dvigujejo, zlagajo, luknjajo, lakirajo itd. Ekipi človeških kontrolorjev v General Motorsu uspe vsak dan pregledati 30-krat manj avtomobilskih karoserij kot en sam z laserskimi očmi opremljen robot. V šestdesetih letih je bilo italijanskemu Olivettiju potrebno za izdelavo enega mehanskega računalnika 9 ur. Danes v manj kot pol ure izdelajo namizni elektronski, računalnik, ki je tisočkrat močnejši od svojega ^predhodnika. Tovarna Olivetti izdeluje tudi robota V banjaluški športni dvorani Borik so izbrali osemnajstletno frizerko Ano Sasso iz Splita za novo miss Jugoslavije. Kot najlepši pripada nagrada 50 tisoč dinarjev in pravica, da sodeluje na tekmovanju za miss sveta, ki bo v Londonu. S psom po dogovoru ma, kot je prehrana, učbeniki in ekskurzije. b) POSPEŠEVALA — nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in poglabljanje marksistične idejnosti v vzgojno-izobraževal-nem delu; — štipendiranje, strokovno izpopolnjevanje in dokvalifikacija pedagoških delavcev; — integracijske procese in uvajanje reforme dosedanjega srednjega šolstva v smeri usmerjenega izobraževanja; — investicijsko izgradnjo za potrebe osnovnega šolstva in usmerjenega izobraževanja. »Veš, Dodo, to je bilo natisnjeno v prilogi Vestnika z dne 18. decembra 1975.' Jaz mislim, da so tisti, ki hočejo stabilizacijska prizadevanja uveljaviti na že tako minimalnih bonitetah naših šoloobveznih otrok, na katerih sloni naša bodočnost in za katero gradimo vse, to kar gradimo, skregani z osnovnimi načeli naše socialistične družbe. če* sb pisci navedenega nAh?. A<.v Sigmo, ki je prilagodljiv. Lahko montira, izbira, zavrača slabo izdelane dele, tako rekoč delovno razmišlja. Delajo tudi poskuse, da bi robotu vgradili vid, tako da roboti predmetov ne bi samo »čutili« kot zdaj, temveč tudi videli. Taki roboti bodo šli v vesolje, lahko se bodo vojskovali, šli bodo v službo, skratka, vse bolj bodo sedali na naša mesta. A mi? Tu se začenjajo velike težave. Po raziskavah korporacije Rand bo leta 2000 v ZDA potrebno za pokritje vseh potreb tržišča ročno delo samo petih odstotkov Američanov. V institutu Carnegie — Melllon pa trdijo, da bodo roboti do takrat zasedli vsako sedmo delovno mesto, ki zahteva večje miselne napore. Japonci trdijo, da ob koncu stoletja industrijske države brez robotov ne bodo več konkurenčne na svetovnem tržišču. člena slučajno pedagogi, bi lahko vedeli, da je lačnim otrokom (omejevanje prehrane) težko razložiti marksistične idejnosti ali kake druge. Mislim Dodo, da tudi ti lažje delaš, če nisi lačen. Pa tudi večje veselje do dela imaš. V sosednjih deželah, vzhodnih in zapadnih, pa tudi že ponekod v naših republikah, imajo šoloobvezni otroci vse učbenike zastonj, mi jih pa pri nas, kolikor jih imamo, mislimo še omejevati. Večjo pozornost bi morali posvetiti štipendiranju. To mislim tako, da bi štipendijo dobivali otroci tistih družin, ki jo res potrebujejo, ne pa da dobivajo štipendijo tudi tisti otroci, katerih starši so res dobro situirani. Z mislijo, da stabilizacijski ukrepi ne bi smeli povzročati nazadovanja, temveč napredek, te prav lepo pozdravljam. Tvoj Jože.« Pripis: Pismu Dodoja, objavljenem 25. decembra 1975 nimamo kaj dodati. —brž— Pri tako ranljivem gospodarskem sistemu ni nič čudnega, da je v mezopotamski literaturi toliko tesnobe, saj je odsev družbe, ki se zateka k veri, tako k magiji Pot k oboževanju bogov. Del prerokb se ukvarja s trgovanjem, a ne z luksuznim blagom, temveč z žitom, ječmenom in volno. Jasno je, da v tistih časih še niso zmogli analizirati vzrokov za te pojave, pripisovali so jih astronomskim faktorjem, stanju v živalskem drobovju in podobnemu. Ker je pomanjkanje dobrin povzročalo inflacijo, bi moralo njihovo pretirano kopičenje sproževati nasproten pojav. To se je dogajalo, kadar je šlo za velike vojne plene, na primer takrat, ko je v 7'stoletju pr. n. št.' kralj Asurbanipal potolkel Arabce in oznanil: »Brez števila govedi, drobnice, koz, oslov, kamel in ljudi sem odvedel s seboj... V moji deželi si kupil kamelo že za šekel (ki ni bil dosti vreden), celo za pol šekla srebra.« Taka »deflacija« pa je, kakor tudi danes, izjema. Običajno se dogaja nasprotno. Okoli leta 800 pr. n. št. so nekega vladarja v južni Anatoliji vrgli s prestola, vendar se je spet polastil oblasti in dal temu na čast vklesati napis. Vfeničanščini pisani tekst pripoveduje, daso v času, ko njega ni bilo na prestolu, »dajali dekle že za ovco, moža pa za obleko«. S širjenjem denarja je postala tudi injlacija otipljivejši pojav. Okoli leta 400pr. n. št. so bile Atene v vojni s Korintom. Bil je težek čas: živila je bilo težko dobiti, cene so divje rasle. Seveda šo bili nepošteni trgovci tisti, ki so zadrževali blago, da bi imeli večji dobiček. Govornik Lisias je v nekem govoru proti trgovcem z žitom povedal, da je cena zanj zrasla včasih tudi po drahmo na dan. Če malo preračunamo, vidimo, da je to zneslo tretjino njegove prvotne vrednosti. Govornika je popadla sveta jeza in predlagal je rešitev, ki se bo v prihodnjih stoletjih še tolikokrat ponudila: trgdvce je treba obsoditi in inflacije 'bo konec. To je, priporočil tudi Demosten kako desetletje pozneje, ko so cene pšenici in ječmenu narasle za 300 odstotkov. Ker sta bili to osnovni živili prebivalstva, so bili seveda najbolj prizadeti najrevnejši sloji. ŽALOSTNO POLLETJE — Tvojega spričevala še nisem videl, čeprav je že oktober. Tako več ne bo šlo; moj sin si! — Ne zameri, očka, med dežjem se mi je vse popackalo ... NOGOMETAŠEV SIN ° — Ali je bilo vse v redu s spričevalom? — Da, pogodbo s tretjim letnikom so podaljšali še za eno leto! Inflacija ni od včeraj Vendar pa se inflacija ne pojavljale v kriznih obdobjih, ampak včasih tudi v času blaginje, če je ta prevelika in je povpraševanje večje od ponudbe. V času po osvojitvah Aleksandra Velikega je Grčija zelo obogatela: posebno , veliko je bilo zlata. Ker pa je proizvodnja ostala na isti stopnji, so cene zaradi velikega povpraševanja poskočile. tako da so na primer na Delosu prodajali olje šeskrat dražje kot sto let prej. Tudi izdajanje papirnatega denarja brez kritja v zlatu, ki je dandanes značilen vir inflacije (to stori država, kadar mora poplačati dolgove), ima predhodnika že v antiki. Takrat resda še ni bilo papirnatega denarja, lahko pa so za- Prodajalec tunov (slika na gr ški vazi). menjali dragoceno kovino z manj dragoceno. Tako so delali v 2. stoletju pr. n. št. Pto-lomejci v Egiptu: ko so se znašli v težavah, so srebrn denar zamenjali z bakrenim. Temu je sledila tako divja inflacija, da so delavci zahtevali plačilo v blagu, namesto v denarju. In kdaj so se začeli ljudje zavedati ekonomskega značaja inflacije ter njenih vzrokov in posledic? Verjetno so jih slutili že od vsega začetka, ‘ le da si niso znali pomagati. Znamenito je poročilo rimskega zgodovinarja Kasija Diona o dviganju cen v Rimu leta 29 n. št. Ko se je A vgust po zmagi nad Egiptom polastil zaklada Ptolomejcev, je odredil vrsto olajšav: na veliko je dajal kredite in plačeval dolgove. Kasij Dion pravi:, »Po mestu NI PRILOŽNOSTI »Soseda, a si Se ti že kaj pogovarjala s svojo hčerko o tistih stvareh?« »Ne še. Veš, vedno ko začneva pogovor o tem, se začne njen dojenček tako dreti, da ne moreva nadaljevati« je začelo krožiti toliko'den rja. da so cene poskočile- rf sojilo, ki so ga prej dajali dvanajst odstotnimi obrestm. si-lahko najel že za tretjin teh obresti.« Tipičen P^ inflacije zaradi prevelikeS povpraševanja. Najhujsa i J ladja v antiki pa je pretresaj rimski imperij v 3. 'n/5:.,: letju n. št. Vzroki so bili » kot v ptolomejskem EglP‘ Mera žita, ki je stala ob kom« 2. stoletja sedem drahem. J veljala sto let kasneje 120-drahem. Mezde so se sev tudi povišale, vendar ntka ne v skladu s porastom vljenjskih stroškov. Bila J doba silovite revščine m zaupanja. Da bi zavrl ta pojav, je oklecijan zamrznil cene.f jav. ki je še danes populi* /Leta 301 je izdal sezn* maksimiranih cen. k' Je boval najvažnejše dobri -r tudi obrtne storitve. . vsakega blaga je biland^ na cena s formulo: >/P^ na drobno ne sme nl/ 0 se koračiti te cene.« Toda ko dogaja še danes, ukr p j mogel ozdraviti razme . ladja je šla svojo pot in je moral devalvirati den O tej zadevi nam je njen egipčanski papirus, P smo. ki ga je posla! ne i žavni uradnik v Egip'u . jemu agentu v Italiji-Črn je izvedel za devalvacijo-preden so jo uradno razg zato je ukazal agentu, n J' na vsak način iznebi k^ ki ga ima. pokupi naj vse. more. Na koncu dow »Toda rečem ti, ne pas me vmešavati v to, sicers. bo dobro godilo!« V tako težkem P010^ pomaga samo korenita r J ma. Te seje lotil ces//el statin, potem ko je d • politično stabilnost v d -e Njegovo načelo je bilo- J treba vzeti iz obtoka den L j slabših kovin: edini u denar je postal zlati sol' je najbolj prizadelo t/6’,a imeli zalogo manjvre denarja, in ta denarna J a ma je bila eden od vzro hitro spremembo soc strukture, ki je vodila voju latifundije, suženjs srednje veškega gospod NAMESTO zdravila NASVET ... — Gospod doktor, * naredim, da se bom zn®D teh rdečih lis na obrazu > — Obriti se bo treba-— Jaz obriti?! — Ne vi, on! STRAN 12 VESTNIK, 30. ROBOT za vsakogar nekaj ZDRA VSTVENA SKRB ZA OSTARELE zamrzovanje živil ^uuzbe i • hum ’• so s pristno ciio anizac'j° in demokratiza-m0 notranjih odnosov in mi-Ust>piVSe^ zunanjih pritiskov tako 6 razv'1' tudi soliden nivo cialnp Nravstvenega kot so-cije Aa varstva svoje popula-držav d take spada tudi naša svoje a’ Je g'ede na stopnjo doSe„irazvitosti razvila in tudi ko Zo a take uspehe, da ji lah-vite ina aj° ce'° dosti bolj raz-Pa ‘adustrijske države. S tem sm0 । a nočemo trditi, da skrbi Sta * brez problemov in ’ 1110 in v^a°be’ še bo|j ph čuti’ sproti v‘dimo, in zato še bolj nio. ° ln Preudarno rešuje- ogroženo skupino populacije, ki zahteva posebno družbeno skrb. Kopica ugodnih socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in drugih dejavnikov je omogočila znatno podaljšanje povprečne življenjske dobe naših ljudi, zato se tudi delež starih v naši družbi stalno veča. (SR Slovenija v letu 1981 10,21 %, Pomurje 13,3 %, občina Murska Sobota 13,7 %). Trdi-. tev še posebno velja za naše območje, saj vemo, da je odstotek starih ljudi v naši regiji in še posebno v občini Murska Sobota najvišji, če ga primerjamo z ostalimi v Sloveniji. Ni potrebno posebej poudarjati, da se tudi pri nas glede na težak družbeno-ekonomski položaj problem socialne in zdravstvene varnosti starih ljudi vedno bolj zaostruje in da je zato vprašanje zdravstvenega in socialnega stanja starih vedno aktualnejše. Taka ugotovitev nalaga zdravstvenim, socialnim, družbenopolitičnim in društvenim dejavnikom nove in posebne naloge. Zdravstveno varstvo za stare ljudi po naši organizacijski strokovni shemi delovanju in po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije izvaja Služba splošne medicine. Ob ustreznih kadrovskih in drugih možnostih pa je nujno, da se organizirajo posebne dispanzerske enote, namenjene izključno starejši populaciji. To so, še bolj pa bodo tako imenovani dispanzerji za gerontologijo, ki bi naj bili center organizirane strokovne skrbi za stare ljudi. Ob tako zahtevnih nalogah je razumljivo, da jih bodo poleg izkušenih zdravnikov in medicinskih sester izvajali tudi socialni delavci, sociologi, družbenopolitični delavci in drugi, ki bodo s tesnim sodelovanjem premagovali nakopičeno Teh kvalitet pa večina danes nima zagotovljenih, saj vemo, da zaradi številnih vzrokov že skoraj razpadle tako imenovane patriarhalne družinske vezi, da so stari ljudje zato pogosto osamljeni in v izredno neugodnem položaju, ko gre za stanja onemoglosti ali, težje obolelosti. V določenih primerih je organizirana pomoč na domu izredno uspešna, saj nudi tako zdravstvene kot druge oblike pomoči. V primerih pa, ko tudi taka pomoč ne more reševati težav, pa je rešitev dom za starejše občane, ki oskrbuje stare in bolne ljudi, potrebne ne le oskrbe, pač pa tudi zdravniške pomoči ih zdravljenja ter strokovne nege in strežbe. Po podatkih je okrog 5 odstotkov Slovencev starih nad 65 let v domovih za starejše občane. Dokaj ugodno rešitev zdravstvenega varstva starih ljudi pa omogočata tudi naša splošna in zdravstvena zakonodaja, ki vključujeta tovrstno zdravstveno varstvo v zagotovljeni obseg pravic, in je zato skoraj brezplačno. To je toliko bolj pomembno, ko se zavemo, da gre v starosti predvsem za kronične bolezni ter za njihovo kombinacijo, kar bi sicer marsikomu onemogočilo ustrezno skrb za lastno zdravje. Skrb za ostarele in stare je torej naša skupna skrb in obveza. Zdravstvo bo tudi v bodoče skrbelo za njihovo zdravstveno stanje in s tem za dobro počutje v odmaklih letih. v dr. Jože MIKLIČ spec. ped. PECIVO NA ZALOGO Peka in zamrzovanje peciva za zalogo imata precej prednosti. Pečemo, kadar nas je volja in kadar imamo čas, na zalogi pa imamo lahko vedno več različnih vrst peciva. Pripravimo si osnovno testo, najbolje z električnim mešalcem ali ročnim stepal-nikom, ga razdelimo in spečemo iz njega najrazličnejše vrste peciva. Zamrznemo lahko vsako vrsto peciva zase, celo ali razrezano ali pa mešanice iz različnih kosov peciva. Za zamrzovanje je primerno vsako pecivo iz kvašenega, krhkega, listnatega in vmešanega testa. Neprimerni za zamrzovanje so »poljubčki« iz beljakov ter makroni. Sladkorna glazura pri zamrzovanju izgubi lep videz, zato prevlečemo pecivo z njo šele po odtajanju. Pravilna embalaža. Obstaja posebno močna aluminijasta folija za cele kolače in posamezne kose. Na tržišču pa so tudi pravi modeli za kolače, ki so narejeni (modeli namreč) iz aluminijaste folije, v kateri lahko kolače pečemo in zamrznemo. Za drobno pecivo in posamezne kose so primerne tudi polietilenske vrečke. Pecivo 14 vmešanega testa in torte tajamo pri sobni temperaturi v embalaži. Če bi embalažo namreč odstranili, bi se pecivo navlažilo, skorja pa bi postala mehka. Odtaja-nje traja pri celih kolačih in tortah glede na temperaturo in velikost 4 do 6 ur. Posamezni kosi in rezine so odtajani že po 1 uri. Kvašeno pecivo tajamo enako kot pecivo iz vmešanega testa ali pa neodtajane kolače prepečemo v pečici. S tem prihranimo čas, pecivo pa tekne še bolj. Nizko peci-' vo postavimo v pečico, ki smo jo segreli na 200 stopinj Celzija (sadni kolač prekrijemo s folijo, da se ne izsuši). Po približno 10 minutah je kolač odtajan, rahlo topel in tekne kot sveže pečen. OSNOVNI RECEPT ZA KVAŠENO TESTO Potrebujemo: 70 gramov kvasa, tri osminke litra (okrog 4 decilitre) mleka, kilogram moke, 125 gramov margarine, .2 jajci, 125 gramov sladkorja, 1 žličko soli. Kvas raztopimo v mlačnem mleku. Moko, mehko margarino, jajca, sladkor in sol stresemo v veliko posodo in prelijemo s kvasom. Zmes nato gnetemo z gnetilnim kavljem mešalca tako dolgo, da se testo loči od sklede. Skledo pokrijemo in pustimo testo -vzhajati približno 20 minut. Nato testo z roko enkrat pregnetemo, ga razde- limo najprej na dva, nato na štiri dele. Iz tega osnovnega testa lahko spečemo raznovrstno pecivo. OSNO VNI RECEPT ZA VMEŠANO TESTO Potrebujemo: 500 gramov masla ali margarine, 300 gramov sladkorja, 2 zvitka vanilijevega sladkorja, 8 jajc, 750 gramov moke, 250 gramov jedilnega škroba, sol, 2 zavitka pecilnega praška, četrt litra mleka. Sestavine po vrsti, kot so navedene v receptu, stresemo v visoko skledo. Maščoba mora biti mehka, vendar tekoča. Električni mešalec nastavimo na najvišjo stopnjo in vse sestavine zmešamo. Mešamo največ 2 minuti, sicer se testo pri pečenju sesede. Pecivo iz vmešanega testa je posebno primemo za zamrzovanje, ker postane zaradi mraza sredica še sočnejša in mehkejša. Pecivo najprej popolnoma ohladimo in šele nato zamrznemo. Rok trajanja kvašenega testa v zamrzovalniku je 3 mesece, vmešanega pa 6 mesecev. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA prostor, kjer stanujemo ZRAČENJE STANOVANJA V eni izmed prejšnjih številk smo opisali vrste ogrevanja stanovanj, zdaj pa nekaj besed o zračenju prostorov. Da se bomo v stanovanju dobro počutili, moramo poskrbeti tudi za čistost zraka v njem. Škodljivi plini, ki nastanejo na primer pri nepopolnem izgorevanju goriva v pečeh, povzročajo glavobol in vnetje dihalnih organov. Vzrok, da ljudje pozimi v dobro ogretih prostorih več- za razvedrilo begnil obs°ieni je po-°bčinn o2ap posebno tam, kjer ne bi bilo treba. Ob klopotanju klopotcev pa nekateri že trgajo grozdje in ga stiskajo v mošt. Sčasoma bodo škorci odleteli v tople kraje. Potem se bo bližala zima. Klopotci bodo ostali sami v vinogradih, le mrzli v®ter bo njihov gost. Mateja Lanči, 5. a. OŠ Videm ob Ščavnici Naša šola š°la Je lepa in moderna, so n a- S° 2° leta 1974- Pomagali vkom * slarš' s samoprispe-heroiu vi S,' e P° narodnem je vpl’b aVku Šlandru. Pred šolo ce ’.a zel£nica. V sredini zeleni-Slanri^Pomenik heroja Slavka a- Za šolo je šolsko igrišče. kah,^5^' zgradbi imamo: učilnice, d>lnico C’, gardcrobe- kuhinjo, je-lanto ’ . *nj?n'co’ zobno ambu-Prostore °rn'co’ P'sarne in druge šolo°n°Sen Sem’ ker obiskujem to SUŽENJ POSTANE, KDOR KADI Boris, Igor in Marijan so' se zmenili, da se bodo dobili pred kinom. Marjan in Igor sta že prišla, Borisa pa ni bilo od nikoder. Končno je prišel, desno roko je držal v žepu in nekaj stiskal v njej. ,,Zdravo, me že dolgo čakata? Uganita, kaj imam?”, je razburjeno začel Boris in nadaljeval skrivnostno: ,,Cigarete!” ,,Kaj? Saj si nor”, sta skoraj naenkrat vzkliknila,fanta. Ah, saj to ni nič takega,” se je delal važnega Boris. ,,Prižgeš jo, vlečeš k sebi dim, izdahneš in najbrž je prijetno, saj moj oče vedno s takšnim užitkom kadi. Ali bomo poskusili?” „No ja, če boš ti, bom tudi jaz,” noče zaostajati Igor. Marijan pa samo nekaj zamrmra, kar bi naj zvenelo kot pritrditev. Tako so res prižgali, Boris seveda prvi. Igor in Marijan sta ga občudujoče gledala. ,,Nb, zdaj pa še vidva, da bom videl, če kaj veljata,” se je kot petelin na gnoju po-stavljal .Boris. Res sta si prižgala, a komaj je Marjan pokadil pol cigarete, ga je zvilo in stekel je za ogel. Igor pa se je kaj kmalu podal za njim. Boris se je le smejal na vse pretege in ker se prijatelja nista več prika: zala, je ponosno žvižgajoč odšel domov. In tako se je začelo. Boris je sprva pokadil cigareto dve v družbi, a kmalu je po cigaretah segel bolj pogo-. sto. Začel je študirati, kmalu je dobil zaposlitev, postal delegat na sestankih in se tam še bolj privadil kajenju, saj na sestankih dosti kadijo. Počasi se je staral, se poročil, dobil dva sinova. Lepega dne pa ju je zalotil pod hruško, ko sta kadila. ,,Smrkavca, kaj sta trčena”, je siknil jezen. Starejši sin pa mu je milo, a zajedljivo odbrusil: ,,Oho oče, saj pa ti tudi kadiš”. ,,Da, jaz kadim, ker sem se navadil in ne morem nehati . . .” je zmedeno obmolknil. Spomnil se je, kako je ničkolikokrat rekel ženi: ,,Kaj se sekiraš, saj lahko neham kaditi, kadar hočem.” Zdaj pa je sam priznal, da ie suženj nikotina! Tako ni pri sinovih nič opravil, saj sama nista sprevidela, kakšen strup sprejemata vase. Šel je nazaj v hišo in si govoril: ,,Kaj sem storil? Občudoval sem očeta, ko je kadil in ga posnemal.’Najbrž se je z mojima sinovoma zgodilo isto in kaj zdaj? Jaz se cigaretam ne morem odpovedati, je prepozno. Še kako prav je imel nekdo, ki mi je rekel: ,,SUŽENJ dopisniki so zabeležili RF Narava.se poigrava, pa ne samo v hribovitih predelih Pomurja, tudi v nižinah je tako. To lahko vidimo tudi na posnetku dopisnika Štefana Prše. ~ MURSKA SOBOTA ' Zbrali prispevke za prizadete Pozivu, ki je bil objavljen 2. septembra v »Vestniku«, so se odzvali učenci 2. T4 murskosoboškega srednješolskega centra tehniško-pe-dagoške usmeritve in tako zbrali 1.326 novih dinarjev. Te so poslali na naslov Koordinacijskega odbora za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam politične agresije pri Republiški konferenci SZDL Slovenije. Prostovoljno zbrana sredstva so bila nakazana za pomoč žrtvam agresije v Libanonu. Slavica PANKER Murska Sobota MURSKA SOBOTA Prizadevni klubovci Člani kluba OZN Zdravstvene šole Murska Sobota so na svojem prvem sestanku v novem šolskem letu sprejeli' program dela kluba za šol. leto 1982/83, izvolili so novi odbor kluba ter poslušali poročilo o poteku letošnje poletne politične šole na Debelem rtiču, kamor so v času počitnic poslali na strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje dve svoji članici, bodoči funkcionarki kluba. Število članov kluba OZN na njihovi šoli je zadnji dve leti nekoliko upadlo, zato so sklenili, da bodo pridobili čim več novih članov, posebej še iz letošnjih'prvih in drugih letnikov Ul. Delorv interesnih dejavnostih, ki so tudi ha srednjih šolah sestavni del vzgoje in izobraževanja, je za mlade vsekakor zelo pomembno, saj lahko v veliki meri prispeva k vsestranskemu razvoju mlade osebnosti in k vključevanju v samoupravljanje. Vsak učenec bi naj delal vsaj v eni izmed interesnih dejavnosti, ki jih organizira šola. Člani kluba se bodo v čim večjem številu udeležili letošnjega republiškega srečanja klubovcev OZN, ki bo ob koncu oktobra.v Ptuju, kjer so bili pred petindvajsetimi leti ustanovljeni prvi klubi OZN v Sloveniji. Srečanje bo potekalo pod geslom ,,ZA, MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI”, zato bodo člani kluba OZN zdravstvene šole svoje delo v tem jesenskem obdobju posvetili predvsem proučevanju problematike oboroževanja, razorožitve in borbe za mir. Zavedajo se, da bo njihova čim večja aktivnost v klubu eden najlepših prispevkov k proslavi ob DADO BRANKOVIČ, 3- b OsN. ŠOLA SLAVKO ŠLANDER CELJE MOJ KRAJ Doma sem na Kapeli. Okoli mojega doma je polno 'gozdov, zato je ozračje čisto. Velikokrat poslušam, kako se petje ptic in šumenje listja zlije v čudovito glasbo. Ko gledam vse te sadovnjake, vinograde in polja, si mislim, kako ljudje marljivo delajo in obdelujejo zemljo, čeprav samo košček, ki ga imajo. V mojem kraju imamo tudi šolo, trgovino, vrtec, cerkev in spomenik padlim borcem, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi mi živeli v miru. Z griča, kjer stoji cerkev, imamo lep razgled po vsej naši prelepi okolici. Naš kraj je znan tudi po vinski kleti. Upam, da bom v njem vedno prebivala. Darja Bračko, 6. r. OŠ Kapela Osnovna organizacija ZSMS Planika v Turnišču je pred kratkim izvedla več delovnih akcij. Tako so uredili okolico zdravstvenega doma v Turnišču in okolico rojstne hiše narodnega heroja Štefana Kovača — Marka v Nedelici. Pred dnevi pa so čistili okolico tovarne in uredili cvetlični nasad na dvorišču. Na sliki so mladi med delovno akcijo. Štefan Piša obletnici njihove organizacije. ^—KOBILJE--------------- Začeli so zgodaj Dramska sekcija KUD Kobilje tudi v poletnih dneh ni mirovala. Naštudirali so veseloigro ,,Klopčič”. Z njo so se najprej predstavili v domačem kraju, pred sabo pa imajo še vrsto gostovanj v drugih večjih krajih lendavske občine. Za vse to se še posebej zavzema Marjeta Vogrinec. K. Sšavničar —GORNJA RADGONA ., -....... ROMI OBIRAJO JABOLKA Ker KK Radgona ni mogel dobiti delavcev za obiranje jabolk v domači občini, se je povezal s Skupnostjo za zaposlovanje v Murski Soboti. Taje organizirala skupino 40 Romov, ki so pri obiranju že nekaj dni prav prizadevni. Do kraja obiranja so zagotovili poseben avtobusni prevoz. L K. počitnicah smo hoteli iti v °’ Pa je mama zbolela. Skl v da b°m babici sošolka v, Tam živi tudi moja skupa; Vesna- Veliko sva bili Prtičke 'c se. '8rali ter šivali morala s Je bitro mineval, Sem se d°mov- Poslovila bila da c Pr'Jateljice in ji oblju-’ “ se bova kmalu videli. sP^ovl>j° hitr° min'le 'n Zvezdana Žbontar, 4. r. OŠ Kapela lendava $ raz. 'rf'UK A: »Samotno drevo«, linorez, avtor Robert Graj, J1 učenCev Šumenj čtk Murska Sobota (tudi na razstavi likovnih osnovnih šol Naša beseda ’82 v Mariboru). Jesen je mati darov Poletje se je poslovilo, prišla je spet jesen. Sonce ne sije več tako močno in tudi jutra so bolj mrzla; večkrat je megla. Listje na drevju se je preobleklo v škrlatno barvo; počasi odpada. Sadno drevje je polno rumenih in rdečih sončnih sadežev. Vinogradi so polni sladkih in lepih grozdov. Zdaj se vrstijo trgatve in pesem klopotcev in trgačev se spet sliši iz vinogradov. Tudi trgatev koruze je tu. Koruznjaki se počasi polnijo z zlatorumeno koruzo. Kleti bodo spet polne krmne pese. Kmetje so skoraj od ranega jutra do poznega večera na polju, da spravijo čimveč teh tako potrebnih pridelkov. Jesen je zelo lep čas v letu. Res je, da morajo kmetje mnogo delati. Zato pa smo vsi veseli, ko ni treba vsega kupiti, saj so naši sodi polni z vinom, kleti s krmno peso, koruznjaki s koruzo, zmrzo-valniki z nekatero zelenjavo* steklenice pa so polne kompotov. Res je torej, da je jesen mati darov. Darinka Hohšteter, 8. raz. OŠ 17. oktober Beltinci prireja v soboto, 2. oktobra ob 14. uri in v nedeljo,3. oktobra ob 12.30 na speedway stadionu v Petišovcih veliko tradicionalno speedway dirko za 5. zlato čelado Sodelujejo države: Avstrija, Madžarska, Češka, Poljska, Bolgarija, ZR Nemčija, V. Britanija, Nova Zelandija in Jugoslavija Sodelujejo velika imena speedways: Ivan Mauger, John Davis, Roman Jankowski, Heny Kroese, Regg Wilson, Istvan Sziracki in še 22 evropskih tekmovalcev. CENA VSTOPNIC 100 IN 200 DINARJEV -------—----- SEPTEMBRA 1982 STRAN 15 Kaj bomo delali v mesecu oktobru V SADOVNJAKU V sadovnjaku obiramo ob lepem vremenu zimsko sadje. Cim kasneje ga obiramo, tem boljše in trpežnejše bo. Posebno dolgo naj ostane na revju sadje s hrapavo kožo. Prezgodaj obrano sadje se namreč v shrambi slabo obdrži in močno uvene. Pred shranjevanjem sadja za zimo bomo sadne kleti dobro prezračili, po potrebi pobelimo in zažveplamo. Zaboje police za shranjevanje sadja umijemo in posušimo na soncu. V ugodnem vremenu začnemo z jesenskim sajenjem sadnega drevja. Kolobarje potrosimo z gnojem. Pograbimo in sežgemo po škrlupu obolelo listje. Debla opažemo z lepljivi pasovi. V tem mesecu tudi sejemo pečke in sadimo koščice za vzgojo divjakov. Ce se bojimo miši, pečke vložimo v pesek ali v rahlo zemljo v lonce, ki jih zakopljemo v zemljo. Tako seme bomo potem sejati v marcu na pripravljene grede. N VINOGRADU S trgatvijo bomo začeli, ko bo grozdje popolnoma zrelo. Pri popolni zrelosti pridelamo več in slajši mošt. Trgatev moramo opraviti skrbno, izločili bomo vse bolno in poškodovano grozdje, da bodo vina zdrava in čistega okusa. Mošt naj vre na tropu največ 10 do 12 dni. Ksž mošti naj vro pod kipelnimi vehami, da jih obvarujemo pred zunanjim bkuženjem in v njih ohranimo koristne snovi. Ce je le mogoče, uporabljamo za vrenje mošta kvasne glivice. Vrenje pa naj ne bo preveč burno, zato moramo skrbeti za pravilno toploto kleti — 21 — 23 stopinj Celzija. NA VRTU Ce bo vreme v oktobru ugodno, še lahko posejemo zimske solate, motovilec in špinačo. Kasna zimska zelenjava, posebno zelje, ohrovt, karfijole in zimska endivija naj ostanejo na prostem kolikor mogoče dolgo, pač pa pripravimo vse potrebno za uzimljenje zelenjave. Vse odpadke z vrta odlagamo na kompostni kup, ki ga zalijemo z gnojnico in ob vlažnem vremenu prekopljemo. Na lepotičnem delu vrta sadimo vrtnice in lepotne grme, poberemo gomolje dalij in kan. Pripravimo smrečje za uzimljenje zelenjave, vrtnic in za zavarovanje občutljivih trajnic. Lončnice spravimo na varno. A. H. STROKOVNJAKI SVETUJEJO Pomen listja in glav sladkorne pese Slovenski živinoreji primanjkuje letno okrog 100.000 ton energetske krme, ki jo v obliki koruze in drugih žit uvozimo iz drugih republik. Na drugi strani pa ostaja na njivah za podor še 40 % stranskih proizvodov sladkorne pese. Ob pridelku 40 ton korenov sladkorne pese ostane na njivi 35 ton listja in glav sladkorne pese. Če računamo, daje hranilna vrednost listja in glav sladkorne pese 90 g SE, pomeni da iz enega ha dobimo 3150 kg škroba, če to količino preračunamo v mleko ali meso, je to čez 10.000 1 mleka oziroma 1000 kg žive teže govedi. Torej če ostane le 1000 ha listja in glav sladkorne pese nepospravljenih in računamo le polovično vrednost od zgoraj opisane, pridelamo 5.000.000 1 mleka ali 1.000.000 kg žive teže pitancev manj. Poskusi krmljenja silaže iz listja in glav sladkorne pese so nam dah zelo dobre rezultate pri proizvodnji mleka. O siliranju listja in glav sladkorne pese je bilo že dovolj povedano, opozoriti hočemo na nekoliko splošnih problemov, ki nastajajo ob siliranju in krmljenju silaže iz listja in glav sladkorne pese. Eden od osnovnih pogojev, ki vpliva na uporabnost in hranilno vrednost glav in listja sladkorne pese, je čistoča. Posebno pri spravilu pese v slabih vremenskih razmerah je potrebno listje in glave sladkorne pese skrbno pospravljati, ker bomo le tako dobili čisto in kvalitetno krmo za krmljenje v svežem ali siliranem stanju. Mnogo boljše kot siliranje samega listja z glavami sladkorne pese se zaradi visoke vlage silira skupaj s slamo, koruznico, koruzno silažo ali koruznim storžem oziroma zrnom. V primeru siliranja pesnega listja s koruznico mešamo 70-80 težinskih delov listja in glav sladkorne pese in 20-30 delov koruznice. V tem primeru koruznico pobiramo s silažnimi kombajni, ki jo razrežemo na 1 -2 cm dolge dele in tako pomešamo med listje in glave sladkorne pese. Če režemo tudi listje in glave sladkorne pese, lahko mešamo večji del koruznice in obratno. Koruzni silaži dodajemo 30-40 delov listja in glav sladkorne pese, karj e odvisno od zrelosti koruze in možnosti rezanja listja in glav sladkorne pese. V primeru rezanja listja dajemo manjši del do 30 % med koruzno silažo. Moremo paziti obenem na suho snov koruzne silaže ob siliranju, ki mora imeti nad 30 % suhe snovi. Čim več je suhe snovi v silaži, tem več dodamo listja in obratno. Zelo zanimivo je siliranje glav in listja sladkorne pese skupaj s koruznim storžem oziroma zrnom. Koruzni storž in zrno pospravljamo s kombajni, ko je ta v polni zrelosti in vsebuje 60-70 % suhe snovi. Vendar s^ nam taka silaža predvsem' v kooperacijski proizvodnji in poletnih mesecih rada greje, zato je priporočljivo ob siliranju dodajati vodo. Večji uspeh dosežemo z dodajanjem listja in glav sladkorne pese, ki nam zboljša okus in kvaliteto silaže. Vendar je zaželjeno, da je pesno listje v tem primeru zrezano. Rezanje listja lahko opravimo s slamoreznico ali silažnim kombajnom na njivi. Zelo primerni kombajni so znamke »Potinger«, • v katere lahko enostavno dodajamo pesno -----MURSKA SOBOTA------------------------------ RAZSTAVA GOB Gobarska družina Murska Sobota se je spet predstavila s svojo osrednjo vsakoletno prireditvijo, z razstavo gob, ki si jo je v času od 25. do 28. septembra ogledalo, razen številnih občanov, tudi veliko število učencev osnovnih in srednjih šol. V prvi vrsti je naloga izkušenih gobarjev prosvetljevanje. Vedno poudarjamo, da ni naš namen seznanjati čim širši krog ljudi le z užitnimi gobami, da bi jih nabirali v kar največjih količinah in jih tako uničevali. Naša dolžnost je opozarjati na pomen gob in njihovo vsestransko koristnost, tudi strupenih. Naš cilj je preprečevati zastrupitve s poučevanjem in zaščititi človekovo okolje, od katerega je odvisen in ga v svoji nevednosti ne sme uničevati. Čeprav nam letos vreme ni bilo naklonjeno, smo uspeli zbrati kar preko 220 različnih vrst gob. Pomagal jih je determinirati predsednik Gobarske družine Maribor, tovariš Anton Poler, ki nam je ob odprtju razstave predaval in z barvnimi diapozitivi predstavil nekaj pomembnejših redkih in zanimivih vrst gob. Med drugim je poudaril, kako pomembneje, da nabiramo gobe v košare in ne v plastične vrečke. Če damo gdbo v košaro, lahko še ves čas naše hoje po gozdu veter raznaša njene trose. Pomembneje tudi omeniti, da naj gobe ne bodo glavna jed, saj so težko prebavljive. Raje jih pripravimo kot dodatek jedem in na ta način popestrimo jedilnik. Tovarišu Antonu Poletju se prav lepo zah valj ujemo, da se je našemu vabilu odzval in nam posredoval svoje znanje. Posebna zahvala pa gre tudi predsednici Gobarske družine Murska Sobota, profesorici Joži Seršenovi, ki ima največ zaslug za uspešno delo družine; Simona Kralj KG Rakičan je pričel 24. septembra v sadovnjaku v Bodoncih prodajati kakovostna jabolka sorte zlati in rdeči delišes, jonatan, zlata parmena ter hruške po ceni 12 do 15 din za kilogram. t Prodaja bo vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. do 18. ure. Kupec si obira jabolka v svoje zaboje. Izkoristite priložnost in obiščite ter občudujte lepote jeseni na Goričkem. Poskrbeli smo da je v okoliških gozdovih dosti gob, ki so zastonj. / Obrtno podjetje „KOMUNA" p. o., Beltinci, Panonska 28 Delavski svet RAZPISUJE dela in naloge DIREKTORJA DO Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo — da imajo 5 ali 10 let delovnih izkušenj, odvisno od izobrazbe — da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema razpisna komisija z oznako ,,za razpisno komisijo" 8 dni od dneva1 objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. Razpisna komisija pri Temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti objavlja na osnovi člena 6/3 Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge VODJA VPISNIKOV na enoti v Murski Soboti. Posebni pogoji: srednja administrativna, ekonomska al1 druga ustrezna srednja šola, znanje strojepisja in najmanj 3 leta delovnih izku-šenj pri opravljanju podobnih del in nalog- Zaželjeno je znanje madžarskega jezika. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas od 1/1-1983 dalje. Prijavo, s kratkim življenjepisom, vložite v roku 15 dni p° objavi razpisa na Terrieljno javno tožilstvo v Murski Soboti. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po Pre' teku razpisanega roka. listje. Dan pred pobiranjem koruze oziroma drobljenjem, narežemo pesno listje na prikolice. V času siliranja ena oseba meče v transporter pesno listje, druga pa v drobilec koruzo oz. koruzni storž. Mešamo 25-30 delov pesnega listja in 70-75 koruznega zrna, kar je odvisno od zrelosti koruze oz. razpoložljive količine pesnega listja. Tako silažo lahko krmimo vsem vrstam živali od pujskov 20-25 kg teže naprej, plemenskim svinjam, teletom od 100 kg naprej, kravam molznicam in govejim pitancem. Pomembno pa je, da se silaža iz koruznega storža oz. zrna pomešana s pesnim listjem v poletnih mesecih kljub manjšemu odvzemu ne bo grela. mag. Ernest OMAR,, dipl. ing. agr. ŽVZ za Pomurje Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav, Pomurska območna skupnost OBJAVLJA dela in naloge zavarovalnih zastopnikov za naslednja področja: a. v zastopu 8—102 Tišina, b. v zastopu 8—106 Rogašovci, c. v zastopu 8—107 Grad, d. v zastopu 8—138 Murska Sobota — okolica, e. internega zastopnika. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za dela in naloge pod a, b, c, in d imeti najmanj končano osemletno šolo, za dela in naloge pod e pa srednjo šolo. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela, ki bo trajalo tri mesece. Nastop dela za delovna področja pod a, b in c je 1. november 1982, za dela pod d in e pa 1. januar 1983. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupne porabe. Kandidati naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom na odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri Pomurski območni skupnosti ZS Triglav v roku 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od zaključka objavnega roka. V igrah so se pomerili samo domačini Prejšnjo nedeljo je mladina iz Sebeborec pripravila IGRE BREZ meja. Na veliko razočaranje organizatorja se od štirinajstih povabljenih osnovnih organizacij ni nobena udeležila iger, zato sta se med sabo pomerili dve domači ekipi. Zmagala je ekipa Sebeborci I. To je spet podatek več, ki nam kaže na nedelavnost nekaterih osnovnih organizacij. Tako vodstva kot ostali člani bi se morali zavedati, da se bliža enajsti kongres slovenske mladine, ko bi morala biti aktivnost mladih na vseh področjih na vrhuncu. " Simona F. Osnovna šola Cankova razpisuje prosta dela in naloge učitelja NE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop takoj, pogoj PRU. Rok prijave: 8 dni po izidu razpisa. TOZDuTovarna močnih krmil ABC POMURKA DO KG RAKIČAN TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL MURSKA SOBOTA KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o. Rakičan proda na javni licitaciji dne 9. 10. 1982, ob 9. uri kamion TAM 5000, leto izdelave 1972, neregistriran, v voznem stanju. Ogled kamiona je možen pri Tovarni močnih krmil M. Sobota, I. L. Ribara 7, Murska Sobota. Na podlagi sklepa delavskega sveta ABC POMURKA Mesna industrija TOZD TRANSPORT, Murska Sobota razpisujemo licitacijo za naslednja osnovna sredstva: 1. Osebni avtomobil wartburg, leto izdelave 1973, re9' striran, vozen, izklicna cena 30.000 din 2. vlačilec FAP leto izdelave 1960, registriran, vozen, izklicna cena 30.000 din 3. Tovorni avtomobil zastava 412 NF — 2 avtomobil3' oba leto izdelave 1978, neregistrirana, nevozna, izklicna cena 5.000 din za avtomobil 4. kabina mercedes 2024 karambolirana, izklicna 3.000 din Licitacija bo 8. oktobra 1982 s pričetkom ob 10. uri n dvorišču Mesne industrije, Murska Sobota, Lendavska 9-Pred pričetkom licitacije je obvezen 10-odstoten garancij® polog za upravičence licitacije. Informacije je možno dobiti na upravi TOZD TRansonrf Lendavska 9. STRAN 16 -- -------— —- ^gg2 VESTNIK, 30. SEPTEMB^^ kronika M Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI STOENKA POPOLNOMA RAZBITA krvodajalci Značilnost preteklega tedna so številne prometne nesreče, Iv katerih je nastalai predvsem velika gmotna škoda. čeprav se je prometna nesreča v Veržeju zgodila proti I koncu tedna, jo dajemo na prvo mesto. Gre za nezgodo 24. septembra ob 20.15 uri. I Voznik osebnega avta Avgust Horvat iz Martjanec 39/b se je s sopotniki peljal Iz Veržeja proti Murski Soboti. Pri prvem I mostu čez rokav Mufe v bližini Veržeja se je srečaval s tovornjakom, ki ga je vozil Ivan Gredelj iz Varaždina. Zaradi tesnega srečavanja in vinjeno- sti je Horvatov osebni avto I oplazil tovornjak; nato pa je • peljal še 80 metrov, zavil v (desni obcestni jarek, kjer je avto trčil v drevo. Voznik Horvat se je lažje poškodoval, ravno tako pa tudi njegovi I sopotniki: Gerhard Karba, Nemčavci 20/b; Marjan Kovač, M Križevci v Prekmurju 116; Karel Belec, Šulinci 46. Vse so z Irešilcem prepeljali v soboško bolnico. Osebni avto zastava 101 je popolnoma razbit in je torej škode za 230 tisočakov. I Tako torej 24. septembra v bližini Veržeja, i V prejšnjem tednu pa so se zgodile tudi številne druge prometne ne-I sreče; v našem poročilu bomo v nadaljevanju opisali le hujše. . 19. septembra ob 17.45 se je Stanislav Horvat iz’ Dokle-Izovja 167 peljal po lokalni cesti “°9ojina-Gančani. Zaradi domnevne vinjenosti je zapeljal iz blagega desnega ovinka na desno na dvorišče Jožeta Trat-Injeka v Gančanih 119 ter trčil v tem parkiran osebni avto Marije Olaj iz Gančan 219. Horvat je nato vožnjo nadaljeval, vendar ISe je ob 20. uri oglasil na Postaji । milice. Na Olajevem avtu je škode za 70 tisočakov, na Horvatovem vozilu pa za 20 bsoč dinarjev. Prometni nesreči na magi- stralni cesti, ki pelje skozi ^manoše, pa je nastala škoda ? 50 tisočakov. 20. septem-I ora ob 15j 5 uri se je skozj to I p^s Peljal italijanski državljan H ^padin Celedoni iz Udin. Pot r Voc|i|a Proti Mariboru. Na v Lomanoših je dohitel ov°mjak s priklopnikom in se odločil, da ga bo prehitel. Ko je bil vzporedno s tovornjakom, je z dvorišča pripeljal traktor, ki ga je vozil Davorin Osvaldi iz * Lomanoš 32, in tako zaprl pot osebnemu avtu. Prišlo je do trčenja, kjer k sreči ni telesnih poškodb, ampak le materialna škoda: na osebnem avtu za 35 tisoč, na traktorju pa za 15 tisoč dinarjev. Zaradi pretesnega srečevanja se je 20. septembra zgodila prometna nesreča pri Gradu na Goričkem. Škoda znaša 80 tisočakov, telesnih poškodb pa ni. Poročajo, da se je okrog 19. ure Aleksander Kuhar od Grada 173 peljal s tovornjakom iz Krplivnika. Pred mostom pri je kazalo; da se otrok ni poškodoval, vendar so se po vrnitvi domov pojavile bolečine, zato so deklico odpeljali k zdravniku, ki je ugotovil zlom golenice na levi nogi. Vinjenost je menda vzrok za nesrečo na lokalni cesti v Puconcih. Telesnih poškodb ni, pač pa gmotna škoda za 200 tisoč dinarjev. Na desni strani vozišča pri stanovanjskem bloku 9/b se je 23. septembra ob 19.45 uri ustavil z osebnim avtom Ladislav Smej iz Lemerja 4, nakar je pripeljal prav tako z osebnim avtom Aleksander Harkaj iz Puconec 101, ki je spregledal ustavljeno vozilo in se zaletel vanj; Voznik tovornjaka s priklopnikom Zvonko Vaupotič iz Paričnjaka 29 se je peljal iz Ormoža proti Ljutomeru. Ko je pripeljal izven Radomerja ga je v blagem ovinku začelo zanašati, prav 'tedaj pa je nasproti privozil s tovornjakom Valentin Belami iz Majorec 12, občina Križevci na Hrvaškem. Vaupotičev priklopnik je zadel Bela-mijevo vozilo in mu med drugim odtrgal vrata. V noči s 23. na 24. sepfember je nekdo vlomil v ostednjo ljutomersko blagovno hišo —blagovnico Vesna, ki je v središču mesta. Ugotovili so, da je v prostore prišel iz stanovanja skega bloka, ki ga grade v neposredni bližini blagovnice. Splezal je torej na blagovničnp teraso, odprl okno, prišel v aranžersko delavnico, nato v hodnik upravnih prostorov, s pomočjo izvijača odprl vrata na otroškem oddelku blagovnice... Sklepajo, da je iskal predvsem denar, vendar ga ni bilo. Doslej so ugotovili, da je odnesel le nekaj oblačil, s Čimer sicer ni povzročil večje škode, to pa seveda ne pomeni, da v ljutomerski blagovni hiši ni potrebna večja samozaščita. V .Stogovcih pa je povzročil prometno nesrečo avstrijski državljan Norbert Posch iz Murecka 149. 25. septembra se je z osebnim avtom peljal s Trat proti Gornji Radgoni. Vozil je po sredini ceste, z neprimerno hitrostjo, poleg tega pa je bil še vinjen. Nič čudnega, da je trčil z osebnim avtom, ki ga je vozil Ivan Škafič s Sladkega vrha. Le-ta je namreč 25. septembra ob 20.15 uri peljal pravilno po svoji desni strani ceste. Gmotna škoda na vozilih znaša 25 tisoč dinarjev. Posch po nesreči ni ustavil, ampak je hotel pobegniti v Avstrijo, vendar so mu to preprečili: zadržali so ga do iztreznitve, pozneje pa ga je sodnik za prekrške kaznoval. »MURA« M. SOBOTA - Štefan Poredoš (l l), ŠtefanLukač (3), Vlado Škerlak (6), Milan Peček (4), Rudi Drevenšek (4), Janez Soke (4), Frida Vidonja (6),-Alojz Farič (l l), Franc Bedič (3), Štefan Sambt (4), Anton Rajner (17), Avgust Gorčan (2), Vili G ider (14), Cvetka Rogan (1), . Anica Bahun (2), Frančiška Kuzma (7), Jože Gergek (1), Štefan Zver (4), Alojz Novak (1), Jože Šlemer (6), Marjana Gomboc (5), Metka Vogrinec (2), Veronika Lenarčič (1), Franc Nežič (8), Blanka Barbarič (7), Katarina Meleš (15). Helena Hari (2). Jože Mertuk (6), Cecilija Forjan (9), Slavko Rozman (2), Majda Forjan (6), Kristina Buzeti (3), Marija Sever (8), Gizela Milek (4). Erika Kovač (5), Helena Šebjanič (6), Bernarda Gerek (2), Martina Ropoša (1), Jože Durič (14), Anica Šabjan (7), Jože Titan (4), Vladimir Drk (13); Olga Premoša (2), Jožica Potočnik (3), Jolanka Jakiša (1), Vesna Rozman (1), Mura Petrovci: Drago Tibola (1), Aleksander Šanca (1), Franc Šinko (1). 1NA NAFTA LENDAVA — Anton Barič (21). K1K POMURKA M. SOBOTA - Anton Fujs (18), Evgen Želodec (18). . . GRADBENIŠTVO POMURJE M. SOBOTA — Marjan Huber (5)- . LJUBLJANSKA BANKA M. SOBOTA — Majda Kranjec (12). ZDRAVSTVENI DOM M. SOBOTA — Djuro Probojčevič (3). MILICA LENDAVA - Božo Pongrac (1). PANONIJA M. SOBOTA — Franc Duh (1), Franc Fujs (2), Evgen Horvat (6). TOVARNA MLEČNEGA PRAHU M. SOBOTA - Leopold Gomboc (10). Nikolaj Benčec (5). POMURSKI TISK M. SOBOTA — Janko Meško (15). RADENSKA RADENCI — Marjan Čuk (10), Silvester Cmager (9)- SPLOŠNA BOLNICA M. SOBOTA — Bernarda Vratarič (8). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Ana Matjašec, Lipa (48), Vladimir Muršič, Tešanovci (16). KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO! stari । žagi je opazil nasproti vozeč traktor, s katerim je upravljal Milan Maje iz Krplivni-ka 47. Ta is imel k traktorju pripet kombajn za siliranje, poleg tega pa še neosvetljen kmečki voz. Pri srečavanju se je traktorist umikal mostni ograji, zapeljal nekoliko proti sredini, tu pa ga je oplazil tovornjak. 22. septembra ob 16. uri se je pripetila prometna nezgoda v križišču lokalne in magistral-1 ne ceste na Tišini. Tod je nenadoma stekla čez cesto 5-letna J. Z. iz Radenec in tako naletela na osebni avto, ki ga je vozil Jože Kološa iz Murske Sobote, Stara ulica, ki se je 24. septembra ob 2.30 uri se je Jože Zver iz Lipe 69 peljal po magistralni cesti Beltinci-Od-ranci. Pred Odranci pri prometnem znaku, ki označuje ime naselja, ge, izgubil oblast nad vozilom in zaradi neprimerne hitrosti ter neizkušenosti (nima vozniškega dovoljenja) zapeljal 'v jarek, kjer se je avto večkrat prevrnil. Smej in njegov sopotnik Ciril Slavič iz Beltinec, Panonska 61, sta se lažje poškodovala; škoda na avtu pa znaša 100 tisoč dinarjev. Zaradi pretesnega srečevanja se je zgodila 24. septembra ob 18.40 uri prometna nesreča v Radorherju. Telesnih poškodb ni, pač pa gmotna škoda za 150 tisoč dinarjev. Takoimenovano skupinsko delo miličnikov Pomurja je dokaj pogosto. Tudi prejšnji teden so izvedli akcijo, v kateri so predvsem kontrolirali pešce, kolesarje in voznike koles z motorji, seveda pa niso bili brezbrižni tudi do upravljalcev motornih vozil. Izrečeni ukrepi: pešci: 10 mandatno kaznovanih, 45 opozorjenih; kolesarji: 2 denarno kaznovana, 16 prijavljenih sodniku za prekrške, 28 opozorjenih; vozniki koles z motorji: 2 kaznovana na kraju samem, 2 prijavljena sodniku za prekrške, 1 pa so izdali plačilni nalog; motorna vozila: 15 denarno kaznovanih na kraju samem, 10 so jih prijavili sodniku za prekrške, 1 so odvzeli vozniško dovoljenje, 25 pa so jih opozorili zaradi storitve lažjih prometnih prekrškov. š. s. Prispevki za kirurgijo Družina Sever, Murska Sobota, ul. Prekmurske brigade 25 (namesto venca na grob pok. Ane Rengeo) 600,00 dinarjev; Geza Hujs, Murska So- . bota, Gregorčičeva 41 (namesto venca pok. Ladislavu Verenu) 600,00 dinarjev; Družina Pubija Flegarja iz.Murske Sobote (namesto venca pok. Laciju Verenu) 1.000,00 dinarjev; Obrtno združenje M. Sobota (namesto venca na gorb pok. Gizele Šparaš, Zenkovci) 1.000,00 dinarjev; OOS Vzgojno varstveni zavod M. Sobota (namesto venca za pok. mater Helene Nemec in pok. očeta Regine Habjanič) 1.600,00 dinarjev; Potrošnik, sind. org. TO VP M. Sobota (namesto venca na grob pok. materi Antona Smodiša TO VP) 1.000,00 dinarjev; Mura AOP M. Sobota (namesto venca materi Alojza Smodiša iz Bakovec) 800,00 dinarjev. Darovalcem se zahvaljujemo. Prispevke še naprej nakazujte na račun 51900-763-30297. III. MNLM. SOBOTA REZULTATI - 3. KOLO Slaveči: Križevci 1:0 Tromejnik:Serdica 0:4 Cankova:Prosenjak. 3:2 Filovci:Selo 2:8 £ kolesom po Jugoslaviji DARKO KUZMIČ Serdica 3 3 0 0 13:2 6 Prosenjak. 3 2 0 1 12:5 4 Selo 3 2 0 1 16:10 4 Cankova <3 2 0 1 10:8- 4 Tromejnik 3 1 0 2 6:10 2 Filovci ’310 2 6:13 2 Slaveči 3 1 0 2 2:10 2 Križevci 3 0 0 3 3:10 0 MALI NOGOMET - OL M. SOBOTA — A Renkovci Odranci Graničar 3 3 0 0 13:2 6 4 4 2 2 3 2 0 0 25:2 0 1 12:5 Žitkovci 2 2 0 0 7:4 4 Lakoš 3 I 0 2 5:15 2 Kapca 3 1 0 2 6:20 2 Pince 1 0 0 l 1:3 0 Polana 2 0 0 2 3:11 0 Zvezda 3 0 0 3 1:11 0 SPET V SOBOTI II. ONL LENDAVA . Ni in ni se mi dalo vstati. Čeravno sem spal na senu, sem imel občutek, kot da spim na najboljši postelji-Končno sem le vstal. Bilo je Precej zgodaj, ponekod je bila še megla. Vesel sem bil, da sem v Sloveniji. Črnomelj je kmalu ostal za mano in že sem se vzpenjal proti Kočevskemu rogu. Z željo, da bi se čimprej srečal z znanci, sem zgrešil pot in se moral vrniti. Ob poti sem naletel na Prijetno kmečko gostilno, Kjer sem si privoščil dober domač zajtrk. Užitek se je bilo voziti po čudovitih cestah, čeravno sem bil zelo Ptrujen. Kmalu sem se znašel na Notranjskem, ker pa setn se po tej pokrajini vozil Prvič, sem večkrat pogledal na karto, da ne bi še enkrat zašel. V Lož sem prispel ne-Kaj po poldnevu. Bil bi greh, če bi zavil mimo gostilne, v bateri me je čakalo presene-^.nje. Že med vrati sem zaslišal kako je nekdo vzkliknil; »Ja Darko, kaj delaš tu, a si mene prišel obiskat?« Kar verjeti nisem mogel, ko sem za točilno mizo zagledam mojo znanko iz Pomurja. Zopet je bila potrjena misel, da Pomurca najdeš Povsod. V gostilni smo pridno zalili ta moj obisk na Notranjskem, še posebno, ko so zvedeli, da sem se do tja pripeljal s kolesom. V tem prijetnem vzdušju sem skorajda pozabil, da me prijatelji že nestrpno pričakujejo. Zato sem se hitro poslovil z obljubo, da še isti dan pridem nazaj. Seveda veselju ni bilo konca, in ko sem uredil svojo zunanjost, smo se usedli v avto in prijetne ure so se začele. Utrujenost je bila kmalu pozabljena, saj ni bilo časa misliti ' nanjo. Med ogledom raznih kulturnih Soboti. Zaradi prevelike želje, da pridem čimprej med domače, sem še ustavil le v Trojanah. Na hitro sem nekaj pojedel, spil kozarček domačega ter spet zajahal konjička. Bolj sem se bližal domu, vse težje je bilo. Opazil sem, da se ura prihoda v Mursko Soboto hitro da sem doma, nisem verjel, da je- za mano vse tisto, kar sem prestal te dni. Za mano je bilo skoraj 3.000 kilometrov brez prave priprave na tako težak izpit vzdržljivosti. Počutil sem se kot nekdo, ki je opravil neko veliko delo. Vso pot nazaj sem si želel, da se usedem na vrtu našega starega dobrega hotela in si naročim pivo ter pozabim vse. Ko sem se pripeljal do vrta, sem opazil, da moji prijatelji gledajo na uro. Takoj so me opazili. Bil sem tako izmučen, da nisem upal s kolesa, kar tako sem zaklical, da naročam tri piva, šele nato sem se pozdravil. Tako se je končala moja lepa, nepozabna, čudovita, pa vendar po svoje izredno naporna »turneja«. Videl sem veliko lepih stvari, spo- REZULTATI - 3. KOLO Zvezda: Lakoš 0:2 Renkovci:Kapca 6:.O ,Polana.:Graničar 2:6 Odranci:Pince preloženo Žitkovci prosti Bakovci Kanal 4 3 1 0 17:6 0 11:1 7 7 4 3 1 Nemčavci 4 3 1 0 8:1 7 Moščanci 4 2 1 1 13:5 5 Predanovci 4 2 1 1 16:11 5 Pušča 4 2 1 1 12:10 5 Slovan (—1) 4 2 1 1 11:10 4 Petanjci 4 0 3 1 7:11 3 Kupšinci 4 1 0 3 10:14 2 Lipovci 4 1 0 3 10:20 2 Čemelavci 4 0 0 4 6:18 0 Panonska 4 0 0 4 7:21 0 Komisija za štipendije pri ABC Pomurka KG Rakičan na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije razpisuje naslednje štipendije za šolsko leto 1982/83: — 7 štipendij na Srednji kmetijski šoli vzgojno izobraževalni program kmetijec (3-letno šolanje) — 2 štipendiji na BTF — smer živinoreja — 1 štipendijo na BTF — smer sadjarsko-vinogradniška — 1 štipendijo za študij elektroinženirja — šibki tok Kandidati morajo k vlogi zaštipehdijo, obr. DZS 1,65, priložiti: a) potrdilo o vpisu v šolo b) overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šol. spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih c) potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družin- • skih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu d) potrdilo o dohodkih staršev iz leta 1981. Če so starši upokojeni, priložijo-odrezek od pokojnine za december 1981. Tako izpolnjene vloge sprejema kadrovska služba ABC Pomurka KG Rakičan, p. M. Sobota v roku 15 dni od dneva/ objave razpisa. ^STNlk ZZ ~ ~ —Z' 30- SEPTEMBRA 1982 STRAN 17 šport GEZA FARKAŠ — PREDSEDNIK ODBORA ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN PRIREDITVE PRI TKS MURSKA SOBOTA Že ustaljeno mednarodno V soboški občini dajejo poseben pomen mednarodnemu športnemu sodelovanju. Že doslej so na tem področju dosegli vidne rezultate. Uveljavili so predvsem obmejno sodelovanje s športniki iz sosednje Madžarske in Avstrije ter športnimi društvi in delavci, ki so na začasnem delu v tujini. O tem sodelovanju smo se pogovarjali z Gezom Farkašem — predsednikom odbora za mednarodno sodelovanje in prireditve pri Telesnokul-turni skupnosti Murska Sobota. — Kako ocenjujete dosedanje mednarodno športno sodelovanje in kakšen je namen tega sodelovanja? ,,Osnovni namen mednarodnih športnih srečanj je razvijanje prijateljskih vezi med športniki in športnicami treh dežel ob meji, to je Madžarske, Avstrije in soboške občine. Program vsakoletnega mednarodnega sodelovanja teče po že uveljavljenih usmeritvah. Telesnokulturne organizacije vsako leto programirajo posamezna mednarodna srečanja, ki jih verificira odbor za mednarodno sodelovanje in prireditve pri TKS Murska Sobota, s tem da nekatere tudi finančno podpre. To sodelovanje je izredno bogato in vsestransko in se iz leta v leto bogati z novimi oblikami sodelovanja.” — V kakšnem obsegu je bil sestavljen letošnji program mednarodnih športnih srečanj in kako ste ga realizirali? ,,Letošnji program mednarodnega športnega sodelovanja soboške občine je predvideval ok- sodelovanje rog 40 različnih srečanj s športniki in športnicami sosednje Avstrije in Madžarske ter klubi iz ŽR Nemčije. Najbolj je vsekakor razvito mednarodno sodelovanje s sosednjo Madžarsko, kjer gre za že ustaljena srečanja in med katerimi so najbolj množična nogometna. V zadnjem času pa se razvijajo tudi športna srečanja s sosednjo Avstrijo, predvsem z Jenersdorfom. Prav tako so stalna srečanja z društvi naših delavcev na začasnem delu v tujini, kot je Lastovka v In-golstadtu v ZR Nemčiji. Večina letošnjih dogovorjenih mednarodnih športnih srečanj je že izvedena. Tako kot prejšnja leta so tudi letošnja srečanja potekala v prijateljskem in prisrčnem vzdušju ter prav gotovo prispevala k poglabljanju tesnejših vezi med narodi.” F. INVALIDSKI ŠPORT PRIJATELJSTVO MED NARODI V Izoli je bilo prvo mednarodno srečanje invalidov športnikov štirih dežel: Železne županije, avstrijske Koroške, Furlanjje-Julijske krajine in Slovenije. Tekmovali so v treh panogah: namiznem tenisu, plavanju in sedeči odbojki, nastopilo pa je okrog 100 tekmovalcev. V slovenski reprezentanci je v sedeči odbojki nastopil tudi član DRŠI Murska Sobota Franc Vajndorfer. Zmagala je Slovenija z 42 točkami pred Koroško 27, Žlezno županijo 24 in Furlanijo-Julijsko krajino 10 točk. —STRELSTVO —--------- ZMAGAL KOVINAR Strelska družina Ali Kardoš s Pušče je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležilo seje 8 ekip in 18 posameznikov. V ekipni konkurenci je zmagala SD Kovinar iz Murske Sobote s 485 krogi pred SD Mura 472 in SD Brezovci 468 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Matjan Madjar (Mura) s 176 krogi pred Francem Štefanecem (Kov) 168 in Jožetom Vidovičem (Pan) 167 krogov. KOŠARKA - REP. TEKMOVANJE PARAPLEGIKOV P0MURCI ČETRTI V telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti je bilo v nedeljo republiško tekmovanje paraplegikov v košarki na vozičkih — četrti turnir. Nastopilo je šest ekip iz celotne Slovenije. Prvo tovrstno tekmovanje v Murski Soboti pa je navdušilo sicer maloštevilne obiskovalce. Izkazali so se tudi pomurski tekmovalci, ki so v skupni uvrstitvi osvojili četrto mesto. To pa g omeni, da postaja športna re-reacija vse bolj prisotna tudi med pomurskimi invalidi. Rezultati: Gorenjska—Ljubljana 46:18, Novo mesto— Maribor 30:38, Pomuije— Ljubljana 16:14, Celje—Novo mesto 16:27, Gorenjska— Pomurje 41:16, Maribor —Celje 38:10, Celje—Ljubljana 5:28, Pomurje—Novo mesto 30:39 in Gorenjska—Maribor 51:47. Vrstni red: 1. Gorenjska, 2. Maribor, 3. Novo mesto, 4. Pomuije, 5. Ljubljana in 6. Celje. —KAJAKAŠTVO - REP. MLAD. PRVENSTVO--------- EKIPA KROGA DRUGA Na Bohinjki je bilo republiško prvenstvo v slalomu in spustu za mlajše mladince, katerega so se udeležili tudi kajakaši brodarskega društva Mura iz Kroga in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. V ekipni vožnji v kategoriji 3 xK-l je ekipa Mure v postavi Borovič—Titan—Karas osvojila drugo mesto. V slalomu pa so bili četrti. Med posamezniki v spustu je bil najuspešnejši Karas, kije zasedel peto mesto. Titan je bil šesti, Borovič pa deseti. V slalomu je Titan zasedel sedmo mesto. ---NAMIZNI TENIS Udeleženci četrtega turnirja paraplegikov Slovenije v košarki na vozičkih v Murski Soboti. Udeležence je v imenu organizatorja pozdravil športni referent Drago Golob, v imenu pokrovitelja DO Mura P* Marta Tivadar. V kulturnem programu so sodelovali: pevca Nada Kb silak iz Serdice in Aleksander Bencik ter folklorna skupina Mure. Foto: Feri Maučec SPEEDWAY - V. ZLATA ČELADA Tudi tokrat močna mednarodna udeležba AMD Gorenje-Varstroj Lendava, ki se vse bolj uveljavlja, bo v soboto 2. in v nedeljo 3. oktobra 1982 na stadionu v Petišovcih pripravilo tradicionalno mednarodno prireditev v speedwayu za »V. ZLATO ČELADO«. Organizatoiju je tudi tokrat uspelo zagotoviti močno mednarodno udeležbo, saj bo na dirki nastopilo 24 tekmovalcev iz desetih držav: Velike Britanije, Poljske, Nove Zelandije, Madžarske, ZR Nemčije, Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Nizozemske in Jugoslavije. V soboto, 2. oktobra, bodo na sporedu tekmovanja osmine finala. Tekmovalci bodo razporejeni v 6 skupin, iz vsake pa se v četrtfinale uvrstita po dva tekmovalca. Četrtfinale, polfinale in finale pa bo na sporedu v nedeljo, 3. oktobra. Nosilci skupin v četrtfinalu so Ivan Mauger (NZ), Joh Davis (VB), Roman Jankovski (PL) in Štefan Kekec kot domačin. Poleg Štefana Kekca pa bodo nastopili še naslednji domači tekmovalci: Vlado Kocuvan in Albert Kocmut (Gornja Radgona), Čaba Lazar in Jože Kekec (GV), Zvone Gerjevič, Zvone Pavlic in Krešo Omerzel. Iz drtigih držav pa prihajajo nekatera znana imena kot so Mauger, Davis, Jankovski, Sziracki Mayr, in drugi, ki se bodo potegovali za lovoriko. Od domačih tekmovalcev imajo največ možnosti za dobre uvrstitve Štefan Kekec, Vlado Kocuvan in Albert Kocmut. V soboto se bodo dirke začele ob 14., v nedeljo pa ob 12. uri. « F. Maučec DOBRE IGRE POMURCEV Kvalifikacijski turnir pioniijev, ki je bil v Ljubljani, je zbral 110 nastopajočih iz vseh krajev Slovenije. Pomursko zastopstvo so predstavljali igralci iz Lendave, Radgone, Sobote. Z njihovo igro ter uvrstitvami smo lahko zadovoljni, saj si jih je več kot lani pridobilo pravico sodelovanja na republiških selekcijskih tumiijih. Najboljšo uvrstitev je dosegel Robi Benkovič, in sicer 3. mesto, potem ko je v polfinalu po veliki borbi izgubil z zmagovalcem tumiija — v tretjem setu na razliko — Bucikom iz Gorice. Med osmerico sta se uvrstila Kuzma (So) in Perša (Le), med najboljših 16 pa Lazar in Mekicar (So) ter Varga (Le). Na podobnem turnirju pionirk, kije bil na Jesenicah, pa so sodelovale igralke Radgone in Sobote. Zlasti je razveselila Tanja Sinic, kije osvojila 1. mesto in si tako pridobila pravico igranja na I. republiškem selekcijskem turnirju v najkvalitetnejši skupini slovenskih pionirk. Nataša Vogrinc seje uvrstila med najboljših 16. Rezultati kvalifikacijskih pionirskih turnirjev so pokazali, da so nekateri igralci in igralke v primetjavi z lansko sezono vidno napredovali in da si tudi letos lahko v tej konkurenci obetamo solidne rezultate. M. U. MEDNARODNO TEKMOVANJE MINI FORMULE 1 Prireditev navdušila gledalce Avto-moto društvo Štefan Kovač iz Murske .Sobote in ^ru^tV?j ljudske tehnike iz Rogašovec sta v nedeljo pripravili na asfaltni ploščad pri domu učencev v Murski Soboti zanimivo mednarodno tekmov nje radijsko vodenih modelov mini formule 1. Tekmovanja se J udeležilo 16 tekmovalcev iz Avstrije in Slovenije. Zmagal je Avstr9 Hbnel, medtem ko je bil Mariborčan Štrukeljc, ki je tekmoval za K gašovce, tretji. Prireditev je lepo uspela, saj sije tekmovanje ogledal blizu tisoč gledalcev. .. Rezultati: 1. Hbnel (A) 85 krogov, 2. Pescka (A) 85, 3. Štrukelj (Rogašovci) 77,4. Vošnik (Mar) 74,5. Rajšp (Mb) 64,6. Šonaja (Mb) 7 • 7. Hozjan (Mb) 35 in 8. Obal (Rogašovci) 30 krogov. VISOKA ZMAGA V pripravah na start v drugi zvezni ligo so Sobočani odigrali v Ljubljani prijateljsko tekmo s kombinirano ekipo Olimpije in Ilirije ter slavili visoko zmago 17:8. Posamezni igralci so dosegli naslednje rezultate: Vinčec 4:1, Rak 4:1, Močan 4:1, Zalaznik 4:1, Kovač 1:4. Pred začetkom bodo s to ekipo še odigrali povratno srečanje in eno srečanje s Kemičaijem — ekipo republiških prvakov — da bodo na osnovi teh preglednih srečanj lahko iz najboljših igralcev sestavili ekipo za uspešen nastop v drugi zvezni ligi. M. U. —MEDNARODNI ŠPORT----------*------------------- Kitajski odbojkarji v Murski Soboti V času od 1. do 3. oktobra bo v Zagrebu tradicionalni mednarodni odbojkarski turnir za memorial Mikina, ki ga prireja večkratni državni prvak Miadost-Monter iz Zagreba. Na turnirju bo med drugimi sodelovala tudi reprezentanca kitajskega mesta Shanghay. Zaradi popularizacije odbojke v Pomurju bosta moštvi Miadost-Monter in Shanghay odigrali dve prijateljski srečanji v Murski Soboti, in sicer 5. in 6. oktobra v telovadnici srednješolskega centra. To je vsekakor za ljubitelje odbojke enkratna priložnost, ki je nikakor ne bi kazalo zamuditi. —HOKEJ NA TRAVI--------------------------------- Mura in Šenčur Strelska d ružina ABC Pomurke je pripravila meddružinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je sodelovalo 10 ekip ali 59 strelcev. V ekipni konkurenci je zmagala SD Mura s 689 krogi pred Graničarjem Cankova I. 676 in Graničatjem Cankova II. 6/1 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Šenčur (DRŠI) s 182 krogi pred Ma-djarom (Mura) 181 in Kuzmo (Cankova) 179 krogov. Pomurje: Bratstvo 0:3 V prvem kolu medrepubliške lige v hokeju na travi je moštvo Bratstva v Murski Soboti premagalo domače Pomurje dokaj prepričljivo, čeprav so tudi Sobočani imeli nekaj priložnosti za gol. Domačini bi si zaslužili vsaj časten zadetek. Sodila sja Poldrugač in Šlogar iz Zagreba. NOGOMET VETERANOV---------------------------- MURA .'HAJDUK2:1 Na igrišču Mure v Murski Soboti je bilo prijateljsko srečanje nogometašev — veteranov Hajduka iz Splita in domače Mure, kije bila okrepljena z Zagrebčanom Roro in Mariborčanom Prosenom. Srečanje seje končalo z zmago domačinov. Za Muro sta bila strelca Horvat in Rora, za Hajduk pa Žaja. Pred okrog 600 gledalci je sodil Žekš iz Murske Sobote. Pred tekmo je bila majhna slovesnost, na kateri so predstavniki NK Mura ob 504etnem življenjskem ju-I bilejjTizročiii bivšemu igralcu Mure Janezu Sečku pokal in šopek । cvetja. II. MNL M. Sobota Rezultati — 3. kolo Ižakovci : Romah 2:4 Melinci: Bratonci 8:2 Grad: Gančani 6:0 Vrelec: Pušča 2:8 Pušča 3 2 10 15:5 5 Romah 3 2 1 0 6:3 5 Melinci 3 12 0 13:7 4 Grad 3 2 0 1 10:6 4 Ižakovci 3 111 9:8 3 Gančani 3 0 2 1 4:10 2 Bratonci 3 0 1 2 5:14 1 Vrelec 3 0 0 3 4:13 0 \ I. MNL M. Sobota Rezultati — 3. kolo Šaiovci: Puconci 1:0 Rakičan: Dokležovje 3:2 Čarda : Apače 6:1 Rogašovci: Bogojina 0:2 Rakičan 3 3 0 0 13:2 6 Šaiovci 3 3 0 0 7:3 6 Čarda 3 2 10 10:3 5 Puconci 3 111 7:3 3 Bogojina 3 111 3:10 3 Dokležovje 3 0 12 5:7 1 Apače 3 0 0 3 4:12 0 Rogašovci 3 0 0 3 1:10 0 Pomurska nogometna liga Rezultati — 5. kolo Veržej : Hotiza 5:0 Beltinka: Bakovci 5:4 Dobrovnik : Lipa 8:2 Turnišče : Radgona 5:0 Petišovci: Tešanovci 2:4 Črenšojci: Bogojina 2r2 Beltinka 5 4 1 0 24:8 9 Veržej 5 3 2 0 14:5 8 Hotiza 5 4 0 1 11:6 8 Turnišče 5 3 11 17:8 7 Dobrovnik 5 2 3 0 17:10 7 Tešanovci 5 2 12 12:12 5 Bakovci 5 12 2 10:10 4 Petišovci 5 113 8:10 3 Črenšovci 5 0 3 2 7:11 3 'Tišina 5 0 3 2 5:13 3 Lipa 5 0 2 3 6:21 2 Radgona 5 0 14 5:22 1 I. ONL LENDAVA REZULTATI - 3. KOLO Borba: Bistrica 4:5 Olimpija : Nafta 2:0 Mladost: Nedelica 0:1 prek.. Mostje: Panonija 3:0 Olimpija 3 3 0 0 ip?5 6 Mostje .3 3 0 9 9:4 6 Borba 3 111 9:8 3 Nafta 3 111 5:6 3 Mladost 2 10 1 9:6 2 Bistrica' 3 10 2' 8:9 2 Nedelica 2 0 0 2 3:7 0 Panonija 3-0 0 3 5:13 0 — KOLESARSTVO---------------------------------- Kolesarji Pomurja tretji V Szombathelyu na Madžarskem je bilo mednarodna dirka, na kateri je sodelovalo osem ekip, šest z Madžarske in dv Slovenije (Novo mesto in Pomurje). Tekmovali so v konkurenci mlaj mladincev in pionirjev. . V cestnohitrostni dirki na 40 km za mlajše mladince J pomurskih tekmovalcev bil najuspešnejši Berden, ki je zasedel da. mesto. Bertalanič je bil četrti, Titan sedmi in Čeh deseti. V konku* pioniijev A je Miholič zasedel tretje, Cigut pa četrto mesto. Pri piom j B pa je Gyergyek bil peti. tpa V kri terij ski vožnji je pri pionirjih A Miholič zasedel tretje, Lig y peto mesto, pri pioniijih B pa Serec tretje in Gyergyek peto mest konkurenci mlajših mladincevpa so se pomurski kolesarji Titan, Be y in Čeh razvrstili od 6. do 8. mesta. Sodelovalo je okrog 120 kolesa:]® skupni uvrstitvi je Pomurje zasedlo tretje mesto. —SNL---------------------'---------------------’ TOČKA NAFTE V TITOVEM VELENJU V šestem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je bila v Soboti odigrana derbi tekma vodečih moštev Slovana iz Ljubija« domače Mure. Srečanje, kije bilo zelo zanimivo, seje končalo z zm Ljubljančanov 4:2. Gola za Muro sta dosegla: Šavel in Cener. Lend« Nafta je gostovala v Titovem Velenju in osvojila dragoceno to Srečanje se je končalo s 3:3. Gole za Nafto so dosegli: Siič, Gont Hozjan. Po odigranem šestem kolu je Mura z 9 točkami na drugem. N s pa s 5 točkami na osmem mestu. V naslednjem kolu igra Mura do Primorjem, Nafta pa gostuje v Ljubljani pri Slovanu. . V petem kolu druge slovenske nogometne lige — vzhod je Ljut igral z Elkrojem neodločeno 2:2. Ljutomer je s 3 točkami na os mestu, v naslednjem kolu pa igra z Aluminijem v Kidričevem. —SRL - ŽENSKE-------------------------------- Zmaga Polane in poraz Radgone V četrtem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne ligest^ je pomurski ekipi igrali doma in iztržili polovičen uspeh. P0*.3® jj, premagala Peko iz Tržiča 19:18. Strelke za Polano so bile: Hozja« Toplak in Kociper po 3, Laslo in Vogrinec po enega. Sodila sta A-in J. Vereš iz Bakovec. Radgona pa je izgubila tekmo z Iskro 12 tjeipeja 21:24. Strelke za Radgono: S. Mlinarič 13, Po^^^/ursk® Mlinarič in Hamler po 2 ter Šumandel enega. Sodila sta Žibrikiz M« Sobote in Magdič iz Lendave. ' • Po četrtem kolu je Polana s 4 točkami na sedmem, Radgona P . l točkama na desetem mestu. V naslednjem kolu igra Polana v g°s Burjo, Radgona pa z Duplami. —STRELSTVO----------------------------- SOBOŠKI UPOKOJENCI REPUBLIŠKI PRVAKI V Celju je bilo republiško prvenstvo upokojencev v strelj^^ zračno puško. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa društva ci jencev iz Murske Sobote in dosegla odličen uspeh. V ekipni kon* je ekipa DU Murska Sobota osvojila prvo mesto s 664 K^LijeH1 posamezniki je bil najboljši Rudi Drole 169 pred Jožetom Seti 166, Nikolajem Ferenčičem 165 in Alojzom Šturmom 164 krog0 ’ —- koje”^ Osvojitev naslova republiškega prvaka je za soboške UP° jeva«! vsekakor lep uspeh* hkrati pa je to rezultat vedno večjih pri23 društva na športnorekreacijskem področju. STRAN 18 --------------— VESTNIK, 30. SEPTEMBR*J> URADNE OBJAVE fSSg] I SKA SOBOTA t Odgovorni urednik: Leto XVI Murska Sobota, dne 30. septembra 1982 St.: 26 g Martin Vinčec 229. ODLOK O PROGRAMSKEM DELU ZAZIDALNEGA NAČRTA STANOVANJSKE CONE-DELA SOSESKE S-2 OB RAZLAGOVI ULICI V LJUTOMERU. 230. ODLOK O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V OBČINI MURSKA SOBOTA 231. ODREDBA O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE STEKLINE PRI ŽIVALIH V OBČINI LJUTOMER 232. POROČILO O IZIDU REFERENDUMA V KRAJEVNI SKUPNOSTI RADOSLAVCI 233. SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ČENTIBA. 234. POPRAVEK ODLOKA O UPRAVNIH TAKSAH V OBČINI LJUTOMER. 229. Na podlagi 10. in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78), 6. člena odloka o urbanističnem načrtu mesta Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 9/80) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 5. 1981 sprejela ODLOK O PROGRAMSKEM DELU ZAZIDALNEGA NAČRTA STANOVANJSKE CONE - DELA SOSESKE S-2 OB RAZLAGOVI ULICI V LJUTOMERU 230 Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 9. 1982 sprejela ODLOK O DAVKU NA PROMET NEPRIMIČNIN V OBČINI MURSKA SOBOTA 1. člen V občini Murska Sobota se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na dogovorjeno prodajno ceno ali višino dogovorjenega povračila oziroma prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, nezazidana stavbna zemljišča in za gradbene objekte. Stopnje prometnega davka so progresivne in se določajo po sistemu stopničaste progresije. 3. člen Prometni davek se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. Za kmetijska zemljišča, če znaša dogovorjena prodajna cena ali višina dogovorjenega povračila oziroma prometna vrednost za 1 m2 površine: Znaša % nad din 5,00 do din 5,00 8,00 davek din 0,25 5 + 7 od presežka nad 5,00 din 8,00 12,00 0,46 + 9 od presežka nad 8,00 din 12,00 18,00 0,82 + 13 od presežka nad 12,00 din 18,00 25,00 1,60 + 19 od presežka nad 18,00 din 25,00 2,93 + 25 od presežka nad 25,00 din 1. Za nezazidana stavbna zemljišča, če znaša dogovorjena prodajna cena ali višina dogovorjenega povračila oziroma prometna vrednost za 1 m2 površine: znaša nad din do din 50,00 davek din % 10 50,00 70'. 00 5,00 + 12 od presežka nad 50,00 din 70,00 100,00 7,40 + 15 od presežka nad 70,00 din 100,00 150,00 11,90 + 19 od presežka nad 100,00 din 150,00 200,00 21,40 + 24 od presežka nad 150,00 din 200,00 33,40 + 30 od presežka nad 200,00 din Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota štev. 44/81) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer na seji dne 1/9-1982 sprejel naslednjo ODREDBO O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE STEKLINE PRI ŽIVALIH V OBČINI LJUTOMER 1. člen 3. Za. gradbene objekte, če znaša dogovorjena prodajna cena ali višina dogovorjenega povračila oziroma prometna vrednost za 1 m2 uporabne površine: znaša nad din do din davek % din 4.000 12 4.000 8.000 480 + 14 od presežka nad 4.000 din 8.000 12.000 1.040 + 16 od presežka nad 8.000 din 12.000 16.000 1.680 + 18 od presežka nad 12.000 din 16.000 20.000 2.400 + 20 od presežka nad 16.00 din 20.000 24.000 3.200 + 22 od presežka nad 20.000 din 24.000 4.080 + 24 od presežka nad 24.000 din 4. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če občahi, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. Če se taki poslovni prostor odtuji v roku 5 let od njegovega nakupa, se davek naknadno odmeri. 5. člen Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitev, odmere in plačevanja davka, pritožbe, obnove postopka, vračanja davka in prisilne izterjave ter zastaranja se uporabljajo določbe zakona o davku na promet nepremičnin. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota, (Uradne objave, št. 15/72, 1/76 in 27/81). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 422-7/82-9. Murska Sobota, dne Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, dipl, pravnik 231 Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS št. 18/77 in 2778), 9. člena Odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. 1. SRS št. 25/78) in 212. člena Statuta občine 'I Območje občine Ljutomer je razglašeno za neposredno ogroženo območje s steklino. 2. člen Na območju občine Ljutomer se odreja obvezna zapora psov in mačk. V času zapore morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. V času zapore morajo biti mačke zaprte. V času zapore psi in mačke ne smejo zapustiti neposredno ogroženega območja, kar pa ne veljaza rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, 3. člen Lastniki in posestniki psov morajo poskrbeti za redno cepljenje psov proti steklini, po programu pristojne veterinarske službe. Pse, ki iz kakršnihkoli razlogov niso bili cepljeni v tekočem letu in pse, ki so dopolnili 4 mesece starosti, so lastniki dolžni pripeljati na cepljenje v veterinarsko postajo. Posestniki necepljenih psov so dolžni poskrbeti za njihovo humano pokončanje in neškodljivo odstranitev trupla, ker bo sicer to storjeno na njihove stroške. Pokončanje so dolžni prijaviti veterinarski postaji v Ljutomeru zaradi spremembe oziroma popravka v registru psov. 4. člen Odreja se obvezno pokončanje psov in mačk, katerih posestniki se ne drže predpisane zapore. Pokončati je treba vse necepljene in neregistrirane pse, vse pse brez znamkice ter pse in mačke, ki se prosto gibljejo izven bivališča (potepuške pse in mačke). 5. člen Prepovedano je odirati žival, ki je poginila ali bila pokončana žaradi stekline ali suma, daje zbolela za steklino. Trupla takih živali je potrebno napravi neškodljiva skupaj s kožo. Prav tako je potrebno napraviti neškodljive tudi odrte kože, če se po odiranju in raztelesbi ugotovi, da je bila žival stekla ali obstaja sum za to. 6. člen Prepoveduje se lov s psi, ki niso dvakrat ha leto zaščitno cepljeni proti steklini in če ni dosežena polna imunost živali vse tekoče leto. Veterinarska postaja Ljutomer, ki vodi evidenco prijavi, odjavi in cepljenju psov, bo uvedla v evidenco tudi drugo zaščitno cepljenje psa proti steklini. 7. člen Odreja se obvezno pokončavanje zveri in pižmovk. Po-končavanje zveri in pižmovk ter potepuških psov in mačk opravljajo lovske organizacije. Lovske organizacije lahko organizirajo tudi pogone na zveri in potepuške pse, če na drugi način ne mcrejo opraviti nalog iz prejšnjega odstavka. Prepovedano je na neposredno ogroženem območju odirati trupla divjadi in jemati lovske trofeje te divjadi. 8. člen Prepovedano je klati živali, če se ugotovi, daje stekla ali če obstaja sum, daje zbolela za steklino. Prepovedano je uporabljati, prodajati ali darovati m^p, mleko, druge surovine in proizvode, ki izvirajo od živali, zbolelih ali sumljivih, da so zbolele za steklino. STRAN 20 VESTNIK, 30. SEPTEMBRA 1982 9. t\en V si lastniki in posestniki psov so dolini v celoti izvajati vse preventivne ukrepe glede zatiranja nevarne kužne bolezni stekline, kot je določeno v tej odredbi. Prav tako so dolžni izvajati vse ukrepe, ki jih vsebuje odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline (Ur. 1. SRS št, 25/78) ter tudi ukrepe, ki jih odredi občinska veterinarska inšpekcija. 10. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po Zakonu o varstvu živali preči kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ št. 43/76) in Zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ št. 58/78). 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje stekline na območju občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota štev. 34/78). 12. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Štev.: 322-S1/82-3 Datum: 7/9-1982 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer Anton KOSI, I r. POROČILO o izidu referenduma v Krajevni skupnosti Radoslavci Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Radoslavci, kije bil v nedeljo H. 7. 1982 so bili doseženi naslednji rezultati: .c Glasovalna mesta Štev. vol. upravič. glasovalo nevelj skup. za proti 1 2 3 4 5 6 1. Radoslavci 210 158 137 17 4 2. Precetinci 158 147 132 13 2 3. Godemarci 102 92 84 8 .* KS Radoslavci Skupaj: 470 397 353 38 6 II. Volilna komisija pri KS Radoslavci je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma in v smislu 2. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, saj je 75 % volilnih upravičencev glasovalo ZA uvedbo krajevnega samoprispevka. 733 SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ČENTIBA 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Čentiba se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 11,1982 do 30. 10. 1987, ki bo uporabljen za: 1. asfaltiranje krajevnih cest v zaselkih in to: , »Kisvolgy« od že asfaltirane ceste do hiše Gerenčer Katarine in odcep od te ceste do kleti Jaklin Janeza, — »Fodorrend« od že asfaltirane ceste do hiše Lazar Evgena, — »Sziics« od regionalne ceste do hiše Gomboc Jožefa. 2. za dograditev športnega objekta 3. adaptacijo vaškega doma, 4. sofinansiranje glavnega vodovoda 5. sofinansiranje glavnega telefonskega voda 6. urejevanje hudournikov 7. finansiranje zaščitnega sloja na že asfaltiranih delih cest, kjer ni zaščitnega sloja. Skupna predračunska vrednost del za katere se uvede samoprispevek znaša 3,600.000.- din. S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 3,600.000 - din. 2. člen Referendum bo v nedeljo 17. oktobra 1982 od 7. do 19. ure v prostorih Osnovne šole Čentiba. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in Zakona o samoprispevku. 3. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik ter občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo: Krajevna skupnost Čentiba Datum: 17. 10. 1982 Glasovnica Referendum dne 17. 10. 1982 o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo programa Krajevne skupnosti čentiba. Samoprispevek bi znašal — 2 % od neto OD zaposlenih občanov — 2 % od dohodka obrtnikov in samostojnih poklicev — 2 % od KD iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov — 2 % od pokojnin, ki presegajo 1.500,- din — 300.- din mesečno od delavcev zaposlenih v tujini Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov plačujejo prispevek za vsak dohodek posebej. Glasujem »ZA« »PROTI« Volilna komisija Predsednik: Sever Franc Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 4. člen Nadzor nad sredstvi njegovi namenski uporabi ter nad - izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti Centiba, ki najmanj enkrat letno poroča zboru občanov o poteku del in porabi sredstev. 234 POPRAVEK ODLOKA O UPRAVNIH TAKSAH V OBČINI LJUTOMER V odloku o upravnih taksah v občini Ljutomer (Uradne objave, št. 24 z dne 5. avgusta 1982) se v naslovu izpuščeni datum glasi: »27. julija 1982«. Celotni prvi člen se pravilno glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pn občinskih organih se plačujejo občinske upravne takse. Z organi iz prvega odstavka tega člena so mišljeni: — upravni organi občine Ljutomer; — druge organizacije in skupnosti, kadar v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov odločajo o upravnih stvareh.« Radijski in televizijski spored od 1. do 7. oktobra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA ’ MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO _____ , RADIO , ____ MURSKA SOBOTA MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Db koncu tedna, 17.00 — '!aJlepše želje s čestitkami !f pozdravi) 18.00 — Vklju-wev osrednjega sloven-SKega sporeda, i TV LJUBLJANA 8.55 TV V ŠOLI: TV kole-ar’ Francoščina, Odmor, jesenski plodovi, 10.00 Po-^da, 10.05 Hrvaški poto-Pisct - a. G. Matoš, 10.35 ‘v v šoli (do 12.05), 17.25 počila, 17.30 Begunec, otroška serija TV Prišitna, «•00 Domači ansambli: V*ta Muženiča, '«•30 Obzornik, 18.45 Otrok Sa_Promet: Na poti do samostojnosti, 19.05 Eko-otnska _ terminologija: sihfepi v ekonomskih odno-Ri V^mo, 1. del, 19.15 S^v19’20 Cik cak’ me: ’v m radio nocoj, .Z-ro Zrno do zrna, 19.30 19 „nnevnik> 19.55 Vreme, 2o nn propagandna oddaja, ZnFan!ie s Hil’ Streeta, 2osn na nadaljevanka, 2o « propagandna oddaja, ZendK^ Prezrite> 2110 risti?be lz delavnice, humo-21 «na serija TV Beograd, luim„ pJ®mljajmo - sode-ql 22.05 Nočni kino: PoKaameriŠki film’ 00 05 ODDAJNIKI II. TV MRE-Pannr 20.45 Zagrebška fcma’2100 Na torišču, 21 SO^Hp11113 oddaja, HarU Ken"’ kino: Kdo je film Kellerman, ameriški Tv ZAGREB PV55?v°GRAM ' šolj v Šoli, 16.30 TV v 40 Poročila, 17.45 8.25k’18-15 TV koledar, 18 4s nr°nika občin Rijeke, P«ank7eda mktd'h, 19.15 20 0ou’ 9-30 Dnevnik, .Večer?" Christoplie, 21.00 " •> 21.40 Dnevnik AVSTRIJA program v s°li mr^ja Poučila, 9.05 TV ^m),’ 11 '40 n? V ne8otovost Živalski „ O& ,n s>n. 11.45 12.15 Ra?,A 9a Nizozemskem, 13.00 natlležen norec, 17.00 Ecj P danska redakcija, sPencer 17 25 Hallo ^ek,’ 18 no ?Paneek Za’ 18.30 DnO;„ ?° Pan-optikum, Avstrija v.] 900 20.15&» 19.30 čas v sliki. Modna revi i ~ ?ere®eno>21 • 15 Manhattan # J1'20 Vlak za 23.30 Akti Yv'30 Nočni studio, KY - nerešeno ^9 ItvUjanska banka ---^Pomurska banka J^adžarska sfe 33.40 šolska TV. ^žarska n St?rše' 16 25 7-25 5min;?anska’ tenis-l740N;,v"p.nicteor°logije. >8. *0 ŽelMkri^n° VpraSanJe-vam draoZniiknz’ a'* kakor TV dne-niel, j ™ Delta. 20.25 Da-21.0q Vpa nadaljevanke. S«. 21« ’tv*?” Nf Tv koper Config. OdPrta meja — sl°v il aPerto/Oddaja v n>ejaSu’r16'30 Odprta z,v'tev Umt aPr,0/P°- dni __ „B,Cesta dolga leto I^assinio c-V' f!lm' ‘grajo: lar; režij?1"^-1’ Bert Sot-?antis, 22 C^^TPc de ua,etni 5 Danes, 22.50 danes čer’ 23-5OTVD- 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi) 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. t TV LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 Mali pingvin, danska otroška serija, 8.20 Zbis: Tri predice, 8.35 Begunec, otroška serija TV Priština, 9.05 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 9.35 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška serija, 10.00 Novo vznemirja, poljudnoznanstvena serija, 11.00 Pozdravljena, Makedonija, 11.15 Včeraj ... za jutri: Kres, dokumentarna serija, 11.50 Poročila (do 11.55), 14.25 Titograd: Nogomet Buduč-nost : Iskra Olimpija, prenos, v odmoru . . . 16.20 Poročila, 16.25 TV kaseta: Novi fosili, oddaja TV Skopje, 16.55 Beograd: košarka CZ : Partizan, prenos, v odmoru . . ., 18.30 Naš kraj: Šentgotard, 18.45 Ciciban, dober dan: Jesen v dolini ribnikov, 19.05 Zlata ptica — Miškolin: Miša je spregledala, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Bes, ameriški film, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Zrcalo tedna, 21.50 Večer s Tomažem Domicljem, 22.35 Poročila. TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.00 TV v šoli, 14.10 Poročila, 14.15 TV koledar, 14.25 Nogomet: Budučno-st—Olimpija, 16.15 Proslava 40-letnice ustanovitve VII. banijske divizije, 16.55 Košarka: Crvena Zvezda-—Partizan, 18.30 Prisrčno vaši, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zadnji, žarek zore (film), 22.00 Dnevnik 22.15 Nočni žep, 23.45 Poročila TV AVSTRIJA J Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Festival svetovnih popevk, 11.25 Arheologija biblije, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.25 Moje gore, moji filmi, 17.00ABČ športa, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski spored, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čaš v sliki, 20.15 Prodani dedek (veseloigra), 22.05 Šport, 22.25 Danes zvečer TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 Šolska TV. 8.45 TV. reprize. 14.45 mesta, Lisbona. Vele-15.35 16.05 Mafilm magazin. Tenis Madžarska-Danska. 17.20 Stari svet znanosti. 18.00 Družinsko srečanje. 18.40 Zabavna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Derrick, nemška kriminalka. 21.05 Pop-ogledalo* 21.45 TV dnevnik. 21.55 Andrej Rubljev, 2. del sovjetskega filma. TV KOPER 14.25 Športno popoldne nogomet: Titograd Budučnost—O-limpija (Jugoslov. prvenstvo), 16.15 Z nami pred kamero TV novice, 16.55 Košarka: Beograd Crvena zvezda—Partizan (Jugoslov. prvenstvo), 18.30 Inšpektor Bluey — Tv film, 19.15 Risanke, 19.30 Z nami, pred kamero, TVD — stičišče, 20.15 Pogled v prihodnost — dokum. oddaja, 21.15 TVD - danes, 21.30 Anno Domini 1573 — Tv nadaljevanka L del, 22.30 TVD — danes 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi) 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi) 16.00 — Vključitev osrednjega > slovenskega sporeda. > DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 /telefon: 21 -232/ TV LJUBLJANA 9.20 Poročila. 9.25 Živ žav, otroška matineja. 10.15 Človekova glasba, glasbena serija. 10.40 B. Copič-A. Dildič: Osma ofenziva, nadaljevanje in konec. 11.40 TV kažipot. 12.00 Slovenski pihalni orkestri. 12.30 Ljudje in zemlja. 13.30 Lendava: Speedway - ža Zlato čelado, prenos (za JRT 2). 15.00 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete. 15.30 Visok pri-tiski zabavno glasbena oddaja TV Koper. 16.10 Alpe—Jadran, aktualna oddaja sosednih dežel. 16.40 športna poročila. 16.55 Jaz, Nathalie, ameriški film. 18.40 Opera narave: Iran — kakšna je tvoja usoda, L del, dokumentarna serija. 19.05 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 2Q.00 Partizanska šola, L del nadaljevanke TV Novi Sad. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Športni pregled. 21.30 Človek brez meja: O tem pa pesmi ne pojo, dokumentarna serija. 22.00 Poročila. TVZAGREB PRVI PROGRAM 10.50 Poročila, 11.00 Nedeljsko dopoldne, 12.30 Kmetijska oddaja, 14.15 Pregled sporeda, 14.30 Balkanski „ festival Ohrid 82, 15,00 Življenje na zemlji, 16.00 Bridek čaj generala Yena(film), 17.25 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Partizanska šola, 21.00 Športni pregled, 21.30 Potovanja,. 22.10 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 1 LOO ORF Stereokoncert, 12.25 Vzgojna oddaja, 15.10 Izgubljeni sin (film), 16.45vNiis Holgersson, 17.10Gibanjejevse, 17.40 Helmi, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vera in domovina (drama), 22.10 Šalom, 22.15 8.05 Spored za otroke. 13.15 Priporočamo naše sporede. 14.40 Emile Zola, 4. del francoske nadaljevanke. 17.20 Kviz o vesoljcih. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Čriček in mravlja, nemški TV film. 21.30 Družabna igra. 22.10 Poročila. — Te-lešport na drugem programu ob 20.30 (vesti, tenis za Davis Cup) TVKOPER 15.00 Športno popoldne Boks: Pula Pula—Budučnost, 16.30 Speedway: Lendava, 17.30 Pogled v prihodnost — dokum. odd. (ponovitev), 18.30 Visoki pritisk — zabav, glas. odd. 19.30 Z nami pred kamero stičišče — tednik TVD, 20.15 Dracula oče in sin — čelov, film, igrajo: Christopher Lee, Bernard Me-nez, režija: Edouard Molinaro. 21.50 TVD — sedem dni. 22.05 Glasbeni nokturno 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narod-no-zabavne glasbe, 16.30 — Športna Obdaja, 16.40 — Najbolj iskrne plošče preteklega tedna, 117.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA ! 8.35 TV v šoli: TV kole-I dar, Kultura pisanja in govora, Češčina, Odmor, Povej mi, povej. 10.00 Poročila. 10.05 Starohrvatska arhitektura v lesu. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) 16.10 Kmetijska oddaja TV Zagreb. 17.10 Poročila. 17.15 Povezave, poljudnoznanstvena-, serija. 18.05 Muzeji Makedonije: Memorialni muzej »11. oktober« v Prilepu. 18.30 Obzornik. 18.45 Hit meseca. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Anton Ingolič: Delovni dan sestre Marje, drama. 21.00 Kulturn« diagonale. 21.45 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Pet petelinčkov, lutkovna serija. 18.00 »Cepelepeletili-ca«, otroška zabavno glasbena oddaja. 18.15 Kako vzgajamo otroke, izobraževalna oddaja. 18.45 Piranski glasbeni večeri samo za Lj 2). 19.00 Telesport. 19.30 TV^dnevnik. 20.00 Po poteh Spoznanj. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Poletno srečanje, zabavno glasbena oddaja (do 22.05) TV ZAGREB PRVI PROGRAM 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Podvigi družine Petpetelin-škov, 18.00 Cepelepeletalo. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Hit meseca, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Varnostna zavora (drama), 20.55 Izbrani trenutek, 21.00 Meridijani, 21.30 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program . 9.00 Jutranja poročila, 9.05’ Šolska TV, 10.30 V šestero je težje (film), 12.00 Nastanek porcelana, 12.25 Risanka, 12.30 La Palma, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci,, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30Nekočje bil — človek, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dogodivščine v divjini, 18.30 Cas v sliki, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.10 Šerif McCloud, 22.20 Večerni šport /o ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA ....._TVKOPER 4. oktobra — ponedeljek: Ni sporeda TV KOPER 13.30 Odprta meja — Confine aperto (oddaja v slov, jeziku), 16.30 Odprta meja — confine aperto (ponovitev), 17.00 TV šola, 17.30 Z nami pred kamero, TVD — novice, 18.00 Čelov, film — ponovitev, 19.30 Z nami pred kamero, TVD — stičišče, turistični vodič — v sodelovanju s Kompas—Jugoslavija, 20,15 Fohtamara — TV nadaljevanka II. del, 21.15 TVD — danes, 21.30 Nenavaden par — TV film. 22.30 TVD —danes 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddajaj 16.40 — Aktualna tema — Pred kongresom slovenskih sindikatov, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. > TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV koledar, Bitka na Sutjeski, Otok Hvar, Odmor, Dnevnik 10. 10.00 Poročila. 10.05 Dalmacija v NOB. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute (do 12.05). 16.05 Šolska TV: Atletika I, Geološka preteklost, Generator Beograd. 17.20 Poročila. 17.25 Mali pingvin, danska otroška serija. 17.40 Ljudski plesi in pesmi iz Istre, L oddaja. 18.00 Pisani svet: Jup. 18.30 Obzornik. 18.45 Obramba in samozaščita. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno. 20.40 Propagandna oddaja: 20.50 A. Doblin: Berlin—A-lexanderplatz, zahodno-nemška nadaljevanka. 21.50 V znamanju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 19.30 TV dnevnik. 20.00 Folk parada. 20.45 Spomeniki revolucije. 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 En avtor — en film — Krsto Papič: Halo, Miinchen (do 22.10). TVZAGREB PRVI PROGRAM 8.35 TV v šoli, 16.05 TV v šoli, 17.10 Poročila, 17.15 TV koledar, 17.25 Kronika občin Osijeka, 17.45 Veselje Evrope, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 20.50 Dva Fjodora (film), 22.15 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Vse bo zopet dobro (film), 12.05 Oče in sin, 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Moda. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Panorama, 21.05 Parmer (portret Antona Benye), 21.50 Novo od včeraj' TV MADŽARSKA 8.05 in 14.00 Šolska TV. 16.15 Prometna varnost; s kolesom v šolo. 16.30 Za upokojence. 17.00 Šah mat. 17.20 Vojak Princ, 5. del. 17.55 Ansambel Bojtorjan. .18.25 Študio Pecs. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bolnica na robu mesta, 12. del. 20.50 Študio 82, kulturni tednik. 21.50 Zapora, filmska reportaža. 23.00 TV dnevnik. 13.30 Odprta meja — Confine aperto (oddaja v slov, jeziku), 16.30 Odprta meja — Confine aperto (ponovitev),' 17.00 TV šola, 17.30 Z nami pred kamero, TVD — novice, 18.00 Strah nad mestom — TV nadaljevanka (ponovitev), 19.00 Aktualna tema, 19.30 Z nami pred kamero, TVD — stičišče, turistični vodič — v sodelov. s Kompas—Jugoslavija. narodna glasba — Filipini, 20.15 Flash Gordon — čelov, film, igrajo: Jason Williams, Suzanne Fields, režija: Howard Ziehm in M. Benveni-ste, 21.25 TVD - danes, 21.40. Čez Everest — dokum. film iz mednarod. festivala gorskih filmov v Trentu. TVD — danes 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z .... 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 Vključitev osredniega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Kakšno vodo pijemo, Velika Britanija, Odmor, Mačka. 10.00 Poročila. 10.05 Učenci v samoupravni družbi: Moje mesto Rovinj, Risanka. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) 17.35 Poročila. 17.40 Ciciban, dober dan: Hura, pekli bomo koruzo! 18.00 Gusaiji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka. 18.30 Obzornik. 18.45 Razigrana mladost, glasbena oddaja TV Beograd. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Sladoledar, ameriški film. 22.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 22.55 Poročila. ODDAJNIKI II. TV MREŽE' 17.25 TV dnevnik. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 Obramba in Samozaščita. 18.45 Zeleni kabaret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 zabavni kolaž. 21.00 Športni pregled. 21.15 Koncert na varaždinskih baročnih večerih ’82. 22.00 TV dnevnik. TV ZAGREB PRVI PROGRAM 8.35 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Oddaja za vo-troke. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Pod zastavo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna sreda, 21.00 Športni pregled, 21.15 Varaždinski baročni večeri 82, 22.00 Dnevnik . j TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Izgubljeni sin (film), 12.05 Risanka, 12.15 Partner, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, I7.300stržek, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Smučarski TV tečaj, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 20.15 Ločenka (film), /© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.05 in 14.45 Šolska. TV. 10.20 Lagajmo, TV film. 16.10 Rali, 1. del bolgarskega filma. 17.25 Pedagoški forum. 18.00 Obvestila. 18.30 Istvan Ebrsi: Lonci, TV igra. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sokol, prebivalec skalovja, češki kratek film. 20.20 Meddržavna nogometna tekma Francija-Madžarska iz Pariza. 22.15 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Confine aperto (oddaja v slov, jeziku), 16.30 Odprla meja — Confine aperto (ponovitev), 17.00 TV šola, 17.30 Z nami pred kamero, TVD — novice, 18.00 Čelov, film — ponovitev, 19.30 Z nami pred kamero, TVD — stičišče, turistični vodič — v sodelov. s Kompas—Jugoslavija, ansambel r. Casadei, 20.1'5 Visoki pritisk — zabav, glas, oddaja, 21.15 TVD — danes, 21.25 Nenavaden par — TV film (ponovitev), 22.25 TVD — danes 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddajaj 16.30 — Delegatska tribuna, >17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Mehkužci, Jedrska revolucija, Odmor, Čistoča. 10.00 Poročila. 10.05 Človekovo telo. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj ..., Risanka, »Kolariču-Paniču«, Zadnje minute (do 12.05). 13.40 Šolska TV: Atletika I, Geološka preteklost, Generator. 14.55 Novi Sad: Nogomet Vojvodina: Rijeka, prenos v odmoru ... (do 16.50). 17.05 Poročila. 17.10 Mladi virtuozi: Trobenta. 17.30 zapisi za mlade: Slavko Mihelčič. 18.00 Bunrakt*, japonsko lutkovno gledališče. 18.30 Obzornik. 18.45 Mladi za mlade: pred kongresom. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Studio 2. 21.30 BEG, dokumentarna oddaja. 22.05 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Modro kot pisano, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Humor Vojvodine. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telesko-pija. 20.30 Po izbiri (do 22.00). 1 TV ZAGREB PRVI PROGRAM 8.35 TV v šoli, 14.55 Nogomet: Vojvodina—Rijeka, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Piavo in pisano, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Humor Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magacin, 21.05 Srečanja, 21.50 Dnevnik Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Kako obdržati očeta (film), 12.00 Nelepa dežela, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Pet prijateljev, 18.00 TV kuhinja, , 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20,15 Odprava v živalski svet, 21.00 Skag, 21.45 Večerni šport TV MADŽARSKA 8.30 in 13.25 Šolska TV. 15.35 Rali, 2. del bolgarskega filma. 17.05 Glasba za vse, 5. del. 17.50 Praznik DR Nemčije. 18.10 Javljamo z jesenskega zasedanja parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poslednji dan, sinhronizirani ameriški film. 21.35 Panorama, svetovnopolitični magazin zunanjepolitičnega uredništva. 22.35 TVD. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Confine aperto (oddaja v slov, jeziku), 14.25 Nogomet: Novi Sad Vojvodina—Reka (Jugoslov. prvenstvo), 16.30 Odprta meja — Confine aperto (ponovitev), 17.00 TV šola, 17.30 Z nami pred kamero, TVD — novice, 18.00 Fontamara — TV nadaljevanka II. del (ponovitev). 19.00 Obzorja, 19.30 Z nami pred kamero, TVD — stičišče, turistični vodič — v sodelov. s Kompas—Jugoslavija, Armando Savini in La Vera Romagna Italia folk, 20.15 Strah nad mestom — TV nadaljevanka II. del, 21.15 TVD - danes, 21.30 Turistični vodič — v sodelov. s Kompas—Jugoslavija, 21.35 Kdo pozna umetnost?, TVD — danes SEPTEMBRA 1982 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 1. oktober — Terezija SOBOTA, 2. oktober — Miran NEDELJA, 3. oktober — Evald PONEDELJEK, 4. oktober — Frančišek TOREK, 5. oktober — Marcel cel SREDA, 6. oktober — Bruno ČETRTEK, 7. oktober — Dan topništva kino „PARK” MURSKA SOBOTA 1. oktobra ob 17. in 19. uri ter 3. oktobra ob 15., 17. in 19. uri zahodnonemški barvni film: ,,PET DO DVANAJSTIH V CARAGA-SU”, 4. in 5. oktobra ob 17. in 19. uri zahodnonemški barvni film: „BELI STRUP ZA HONG KONG”. LJUTOMER 2. oktobra ob 20. uri in 3. oktobra ob 17.45 in 20. uri ameriški vestern: „DVA SUPER BANDITA”; 6. in 7. oktobra ob 20. uri ameriški film: ,,MOŽ NA PREIZKUŠNJO”. ČRENŠOVCI 1., 2., in 3. oktobra akcijski barvni hongkongški film: ,,JUNAK DIVJINE”; ŠALOVCI 2. oktobra zahodnonemški barvni erotični film: ..RESNIČNE ZGODBE’’ II. del. DIANO - letnik 1978 - prodam za 50.000 din. Anton Šnu-rer, Rankovci 8/A. M-3530 TRAKTOR STAYR 28 KS s plugi in jermenico prodam. Alojz Hajdner, Plitvica 29. Apače. M-3531 GOLF star 15 mesecev, dobro ohranjen, prodam. Titan, Černe-lavci. M-3532 ŠKODO DELUX, generalno obnovljeno, ugodno prodam. Pertoča 23, Rogašovci. M-3534 RENAULT 8 major ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 38, M. Sobota. Tel. 23-670. M-3536 KRAVO brejo z drugim teletom prodam. Kalman Titan, Krog 52. M-3537 TRAKTOR (manjše izdelave) kupim. Tel. (062)816 402 BARVNI TELEVIZOR gorenje collor prodam. Nikolaj Bačič, Prešernova 4, M. Sobota od 17. ure naprej ali Urarstvo M. Sobota. M-3538 GROZDJE klin ton na brajdah in jabolka ter sode poceni prodam. Petanjci 102. M-3539 STISKALNICO, visokotlačno za seno in slamo, ferguson TIP BALIR 120 v dobrem stanju prodam. Naslov na upravi lista. M-3541 KORUZNJAK za koruzo, dobro ohranjen, plug 12 col dvobrazdni slavonac, prodam. Puževci 51. M-3541 KOKOŠI rjave (jarike) stare 19 tednov prodam. Vsak dan od 18. do 19. ure. Franc Baršnar, Sto-govci 9, Apače. M-3542 OPEL REKORD TIP C, obnovljena motor in pločevina, zaradi gradnje poceni prodam. Naslov na upravi lista. M-3543 GROZDJE jurko a 800 kg prodam. Mešič, Partizanska 42, M. Sobota. M-3546 GROZDJE z brajd prodam. Petanjci 22. M-3549 TELEVIZOR čmo-beli, malo rabljen, po ugodni ceni prodam ali menjam za prenosnega. Vprašajte, Koren, Stara ul. 10, M. Sobota. M-3547 GROZDJE (šmarnico) 1500 kg iz vinograda v Vučji gomili ob glavni cesti prodam. Mladinska 23, M. Sobota, tel. 22^22. M-3545 „ KOMBAJN za siliranje potinger MEX 2 prodam. Jože Hozjan, M. Polana 91. M-3553 NEDOGRAJENO HIŠO V KROGU prodam. Informacije: Danilo Hari, odvetnik, telefon 23-122. M-3378 MANJŠE POSESTVO z vsemi kulturami v okolici Ljutomera, hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanju, voda, elektrika v hiši, dostop možen z vsakim vozilom prodam. Naslov na upravi lista. M-3554 TRAKTOR ST AYR 18 s plugi in koso in ŠKODO 110 de LUX prodam. Tropovci 56. M-3555 MOSKVIČ CARAVAN, registriran do junija 1983, prodam. Tel. 73-205. M-3556 -HRASTOVA OKNA IN VRATA z okviri in 400 trsov šmarnice prodam. Ivanjševci 15, Prosenjakovci. M-3558 GROZDJE za obiranje šmarnico, prodam: Marija Gergorec, Aškerčeva 2, ali Šoping ‘L Sobota. M-3562 GROZDJE Jurko in klinton ter lansko suho koruzo prodam. Mtizge 1, M. Sobota. M-3563 HIŠO z gospodarskim poslopjem na lepi sončni legi v Lončarov-cih, primemo za vikend, prodam. Informacije: Ivanjševci 16. M-3557 KABINO ZA TRAKTOR IMT 539 UGODNO PRODAM. Gregorčičeva 25, Murska Sobota. M-3564 GROZDJE (ŠMARNICO) PRODAM. Bogojina II. M-3565 ZASTAVO 101 Z REZERVNIMI DELI PRODAM. Gerlinci 119, p. Cankova. M-3566 GROZDJE (šmarnico in klinton) prodam. Leopold Kuzmič, Trstenjakova 64, Murska Šobota. Ogled po 14. uri. M-3567 MALE PUJSKE PRODAM. Predanovci 22, p. Puconci. M-3568 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Jakopič, Ciril Metodova 38, Murska Sobota. M-3570 ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1983, prodam. Martjanci 16/C M-3571 KORUZO NA STORŽIH (1 ha) prodam. Kutoš, Štefana Kuzmiča 15, Murska Sobota. M-3572 VOZNO KRAVO, pet mesecev brejo, kontrola A, prodam. Gaš-par, Čepinci 28. M-3573 TRAJNOGOREČO PEČ, malo rabljeno, prodam. Vprašati pri Hariju, Titova 37, Murska Sobota. M-3574 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Tešanovci 43. M-3581 ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1975, z rezervnimi deli prodam. Silvo, Poljska 39, Bakovci. M-3575 GROZDJE Z BRAJD (klinton) prodam. Stanko Žigo, Borovnja-kova 4, Murska Sobota. M-3576 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Ciril Metodova 42, M. Sobota. M-3577 GS CITROEN, letnik 1978, odlično ohranjen, ugodno prodam. Delno vzamem tudi ček. Pertovci, Lipovci n. h., p. Beltinci. M-3578 R-4, letnik 1974, karamboliran, motor nepoškodovan, poceni prodam. Janko Halb, Pertoča 63, telefon 22-210, interna 258. M-3579 MEŠANO GROZDJE, večjo . količino (samorodnice), prodam. Rakičan 44. M-3580 GROZDJE (ŠMARNICA) NAPRODAJ. Andrejci 42. M-3582 GROZDJE IN SUHA DRVA PRODAM. Brezovci 40. M-3584 KRAVO, staro pet let, brejo, prodam. Ivanovci 32, p. Fokovci. M-3586 GROZDJE PRODAM. Bjediče-va 9 (pri klavnici), M. Sobota. M-3587 GROZDJE (šmarnica), cca 400 kg, v bližini M. Sobote, po ugodni ceni prodam. Telefon 21-198 v večernih urah. M-3590 GROZDJE (šmarnica in klinton) prodam. Panovci 6, p; Križevci v Prekmutju. M-3591 GOLF, skoraj nov, prodam. Anton Gjergjek, Grad 26. M-3591 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. M. Kuzmiča 17, Murska Sobota. M-3593 IZGUBLJENO V okoliči bencinske črpalke v Beltincih sem te dni izgubil denarnico brez dokumentov, v kateri pa je bilo 5 ali 6 tisoč dinarjev. Poštenega najditelja prosim, da prinese denarnico na uredništvo Vestnika, kjer ga čaka tudi primerna nagrada. (JOG) Dragemu sinu in bratu SIMONU ŠEBJANIČU iz Brezovec želijo ob odhodu k vojakom vse najboljše, in da bi vestno izpolnjeval svojo dolžnost, po odsluženju pa srečen povratek v domači kraj — mama, oče in brat. ZASTAVO 750, registrirano do konca oktobra, zelo ugodno prodam. Marija Šafarič, Safar-sko 15, Ljutomer. In-343 GROZDJE (žlahtne sorte) in grozdje z brajd v Tešanovcih in Kupšincih prodam. Tešanovci 38. M-3590 ZAMRZOVALNIK RADE KONČAR, 50 1, ugodno prodam. Lendavska 6, stanovanje 13, Murska Sobota. M-KR GROZDJE SORTE ŠIPON IN GRAŠEVINA NA ŠTRIGOV-ŠČAKU prodam. .Vprašati pri Josipu Novaku, Štrigova 40. In-342 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. GROZDJE (šmarnica) prodam z brajd. Franc Puhan, Bogojina 17. M-3596 FORD ESCORT PRODAM. Franc Kosi, Veržej. In-344 ŠKODO 1000 MB v voznem stanju, neregistrirano, ugodno prodam. Miklošič, Žerovinci 19, p. Ivanjkovci. In-345 ZASTAVO 101, registrirano do aprila 1983, zaradi gradnje, nujno prodam po ugodni ceni. Bojan Bolkovič, Ulica L slovenskega tabora, p. Ljutomer. In-346 GROZDJE, mešane sorte, 6 arov, na lepem kraju blizu ceste Lendava, prodam. Lendavske gorice 312. Le-303 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin in elektrika), ugodno prodam. Bakovci, Vrtna 11. M-3597 GROZDJE (belo in rdeče) prodam. Karel Kahr, Križevci 138 v Prekmurju. M-3598 OPEKO MODUL 1/6 (po nižji ceni) in 160 kosov polnila prodam. Naslov v upravi lista. M-3599 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Petanjci 57. M-3600 ZIMSKI PLAŠČ št. 42 (široki kroj) in obleke za nosečnice prodam. Naslov v upravi lista. M-3601 GROZDJE (800 kg) UGODNO PRODAM. Strehovci 52. M-3602 DVE PEČI »PLAMEN« na trda goriva prodam. Čopova 22, Murska Sobota. M-3603 BELO GROZDJE (NA VANE-ČI) prodam. Pinter, Nemčavci 34. M-3604 MALE PUJSKE PRODAM. Gorica 25, p. Puconci. M-3605 GROZDJE Z DAM. Tišinska bota. M-3606 PUJSKE, stare BRAJD PRO- 18, Murska So- sedem tednov, prodam. Farkaš, Rakičan 95. M-3607 FIAT 750 PRODAM. Krajna 48, p. Tišina. M-3608 MOSKVIČ KARAVAN, letnik 1976, na novo registriran, ugodno prodam. Milan Varga, Tišina 70. M-3609 LEPE SADIKE MAČEH PRODAM. Ma.kišavci 36/B. M-3610 NOVO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE prodam za 25.000 din. Vzamem tudi ček. Dokl, Boračeva 26, Radenci. M-3612 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Štefana Kuzmiča 10. M-3613 MAZDA NUJNO NAPRODAJ. Hodoš 56/A. M-3614 RENAULT-4, letnik 1975, metalna, silažni kombajn kola in moped na 5 prestav prodam. Jože Sraka, Gančani 117, p. Beltinci. M-3615 KATRCO, dobro ohranjeno, prodam. Miholič, Žitna 23/A. M-3616 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 28, p. Tišina. M-3617 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK IN HLADILNIK ugodno prodam. Tišinska 29, Murska Sobota. M-3618 GOLF, letnik 1978, prodam. Informacije v trgovini na Hodošu. M-3614 DYAN0, letnik 1976, prodam. Salajko, Gregorčičeva 55, Murska Sobota, telefon 21-538 — po 15. uri. M-3620 Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe draga ni, da bi skupaj še bu ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi naše drage žene, sestre in tete GROZDJE PRODAM. Mladinska 29. Murska Sobota. M-3621 KAVČ in tridelno omaro prodam. Kovač, Lendavska 10, Murska Sobota. M-3622 OSEBNI AVTO WARTBURG LIMUZINA, prevoženih 10.000 km, karamboliran, prodam. Majda Kristl, Križevci 77 pri Ljutomeru. M-3623 TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Vučja gomila 131. M-3624 WARTBURG KARAVAN, pre; voženih 30.000 km, in prikolico (500 kg), prodam. Jože Miholič, Bratonci 146/A. M-3625 VINOGRAD v DOBROVNIKU (11 arov šmarnice in 4 are cepljenega), po zelo ugodni ceni prodam. Elizabeta Feher, Dobrovnik 170. M-3626 KORUZO Z NJIVE (60 arov) prodam. Šmidlehner, Rakičan, Tomšičeva 12. M-3627 GROZDJE S TRTE (šmarnica in jurka) naprodaj. Aleksander Kovač, Adrijanci 78, p. Petrovci. M-3629 VW 1200 PRODAM. Rudolf, Cezanjevci 49, p. Ljutomer. In-352 AVTO MAN, prekucnik, registriran, poceni prodam. Franc Trstenjak, Moravci 34, p. Bu-čkovci. In-351 VOLKSWAGEN 1200 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3631 TELEVIZOR GORENJE črno-beli prodam. Cena 5.000 din. Anton Lah, Kidričeva ulica 54, p. Ljutomer. In-348 125 P, letnik 1976, v voznem stanju prodam. Drago Golob, Spodnji Kamenščak 35/B, p. Ljutomer. In-349 OSEBNI AVTOMOBIL OPEL KADET, letnik 1973, po ugodni ceni prodam. Vili Vrbnjak, Spodnji Kamenščak 10/C, p. Ljutomer. In-350 ZASTAVO 101 (cena 18.000), novi notranji levi blatnik, vsa štiri vrata, desni robnik in kompleten pod prodam. Radomer-ščak .60, p. Ljutomer. In-353 VISA CLUB 2, stara 11 mesecev, naprodaj. Cankarjeva 48, stanovanje 4, M. Sobota. M-3630 MALE PUJSKE ’ PRODAM. Krajna 44, p. Tišina. M-3633 HRASTOVE PLOHE (4 m3), debelina 5 cm, prodam. Čakova 6, p. Videm ob Ščavnici. M-3635 MALE PUJSKE PRODAM. Le-merje 40. M-3636 AVTOMOBILSKO prikolico PRODAM. Panonska 97, Beltinci. M-3637 FIAT 132, 2000 ccm, star 2,5 leti, po ugodni ceni prodam. Oglasite se v večernih urah po telefonu 22-207. M-3638 KRAVA, stara 4 leta, breja osem mesecev, naprodaj. Štefan Filip, Ravenska 23, Beltinci. M-3639 LADO 1600, dobro ohranjeno, prodam. Horvat, Kocljeva 2 (nad DOMOM TEHNIKE). M-3640 ŠKODO 110 L, letnik 1974, prodam. Turnišče 224/a. M-3643 MLADO KRAVO, z drugim teletom brejo osem mesecev, prodam. Volf, Krašči 8, p. Cankova. M-3644 ŠKODA Š 100, registrirana do 5. 7. 1982, naprodaj. Štefan Lebar, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M-3641 GROZDJE, 400 kg šmarnice, prodam. Garažo v Murski Soboti vzamem v najem. Telefon popoldne: 22-058. M-3642 APNO (cca tri tone) Pr«1.am Karoli, Gederovci 15. M-MM RENAULT 4, star štin leta, ugodno prodam. Ogled pn avtomehaniku Francu Topolove-Černelavci — do 17. ure. M-36 ŠKODO 120 L, letnik PW-odlično ohranjeno in z ma prevoženih kilometrov, ugoo prodam. Informacije na upra lista ali po 15. uri po telelonu 21-041. M-FŠ kupim TAM 2001 KIPER v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi lista. M-3569 sobe OPREMLJENO ALI NEOPREMLJENO SOBO S KUHINJO v Murski Soboti mlada zakonca. Telefon 21-51'-interna 33 — od 6. do 14. ure-M-3552 „c. SOSTANOVALKO SPRW" MEM V CENTRALNO OGR^ VANO SOBO. Naslov v uprav« lista. M-3561 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama oddam dijakinjam-Bakovska cesta 17, Murska bota. M-3588 SOBO z dvema posteljama, e® tralno ogrevano, s soupora kopalnice oddam. Naslov v up vi lista. M-3611 ,. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam s3®5?11!;’ Partizanska 50, Murska Sobo M-3634 zaposlitve KV PEKOVSKEGA POMOČ NIKA zaposlimo takoj. Hran stanovanje v hiši. Pekarna Vi ' Brata Rupar 9, Jesenice Gorenjskem. M-OP ,, »oi-KUHARICO IN NATAKAJ CO ZAPOSLI gostilna pn niku. Informacije pri ”1 Grah, Prešernova 6, Mu Sobota. M-3540 . r.in PEKA ZAPOSLIMO. Nedelje" ponedeljki prosti. OD po dog voru. Pekama Jožica Pock, W če 62. M-3550 razno ZEMLJO V OKOLICI M^ SKE SOBOTE ali v Mui^ Soboti vzamem v najem. Nas* v upravi lista. M-3583 IZGUBLJENO! iz. Najditelja okenskega Krila, gubljenega na relaciji M- So ta—Vaneča prosim, da ®' S proti nagradi vrne. Tele 21-363 — dopoldne. M-3589 14 AROV VINOGRADA na brajdah), starega sedem J pri starem vodnem rezervoar) Lendavskih goricah oddam najem po letošnji trgatvi za četrtine pridelka. Ing. Lu* jj plaV odstotkov načrtovanega, edinole v Prosenjakovcih so že Pre ^16**' Zato so na občinskem nivoju ustanovili politični aktiv, ki bo v ^0? njem tednu organiziral pogovore v vseh krajevnih skupnostih .^|aa* soboške občine, kjer bodo scMelovali poleg vodstev KK SZDL * pa' svetov krajevnih skupnosti, sekcij za kmetijstvo, predstavnik* eta*** nonka in drugi. Na teh razgovorih se bodo dogovorili o " [jusk*’’’ aktivnostih in odpravi težav, da bi se v prihodnje vsaj približal* P ciljem. ga#?' Na posvetu pa so se dogovorili tudi o izvedbi postopka.^ta f” —je sodnikov porotnikov, predvsem za vsebinski pristop, saJ3 ovor#.;, oktobra onraviti evidentiranje kandidatov Zatem so vanje so<-----r----------,r---------------------r.—r. . 10. oktobra opraviti evidentiranje kandidatov. Zatem so spre£vedU pripravah na programske konference KK SZDL, ki bi jih konca novembra, saj bo občinska programska konferenca ° m decembra. Mil®11 Dušana: ,,Všeč nam je brigadirsko življenje in večkrat bi moralo priti do zbližanja mladih brigadirjev. Prirejati moramo tudi več lokalni« delovnih akcij, v katere bomo preko centrov za mladinske delovne akciie. ki delajo v okviru »M; skih konferenc ZSM vključevali tudi ostale mladince. Srečanja po končanih akcijah pa nam morajo dopolnjevati smernice za nadaljnj delo, ki ga moramo kot zagnan brigadirji gojiti v vseh sredinan. Večina mladih pa še niti ne pozna dovolj čarov brigadirskega življenja in dela, in nekateri ljudje včasih tudi premalo cenijo prizadevanja mladih, ki delajo za svojo do- tako pridete do nas: Autobahn- Abfahrt West, Reisinger&Sohn Sejem — to so vrata preko katerih odhaja avstrijsko blago v svet, tudi preko naših luk Koper in Reka. spodarstvenikov. Letno obišče sejem tudi nad 400.000 obiskovalcev. Haupt- _ v p Bahrihof1Z L A-8020 Graz - Austria Alte PoststraBe 122 Telefon: (0316) 51 -5-06 OKNO V MEDNARODNO GOSPODARSTVO OD 2. DO 10. OKTOBRA Graški jesenski velesejem 1982 prinaša na 155.000 kvadratnih metrih površine mednarodno ponudbo blaga iz 34 evropskih in čezmeorskih držav. VELESEJEM BO PRIKAZAL NASLEDNJE STROKOVNE RAZSTAVE IN POSEBNE PRIREDITVE: Graz je po velikosti drugo največje mesto v A vstriji. Ima 246.000 prebivalcev in leži na nadmorski višini 368 metrov. Mesto se razteza 10 km v smeri vzhod-zahod in 12 km v smeri sever-jug. Na levi obali reke Mure stoji vzpetina Schlosberg (473 m), dominanten dolomitski greben, ostanek nekdanjega planinskega masiva. Ob podnožju Schlossberga je v obliki meseca stisnjeno staro mestno jedro. Zelenice, ki zajemajo skoraj 65 % mestne površine, naredijo mesta še lepše. Gradec imenujejo tudi »mesto vrtov« ali »zeleni Graz«. 1938. leta so mestu pripojene še bližnje občine in tako je nastal »Veliki Graz« s površino 12.748 ha. Danes je Gradec razdeljen na 16 okrožij. Včasih je bila za razvoj Gradca pomembnejša os ^jainalni rezervni deli in kvalitetni pribor. Veliko skladišče '^razDolaao^za takn-/a starejše modele vozil. Okoli 30.000 delov je . । v in *<^0. Velika ponudba FORDOVIH nadomestnih delov m b°rja. Posebna ponudba delov za vse avtomobilske znamke. Stroji za obrt, gastronomija, razstava pisarniške opreme, stroji za kmetijstvo, gradbeni material, vse za vsakdanje življenje: pohištvo, tekstilni izdelki radio, televizija, šport in prosti čas, fotoaparati, ure in nakit, gospodinjski aparati. Graški velesejem -nove ideje za vse namene. Prodaja vstopnic na vseh mejnih prehodih VABLJENI OBIŠČITE NAS! vzhod-zahod, ker je mesto ležalo na važni prometnici med Madžarsko in Italijo. Od 18. stoletja se je situacija bistveno spremenila, ker so se pojavile močne trgovske vezi med Dunajem in Trstom. Danes leži' Gradec na važni prometni arteriji ki povezuje severnoza-hodno Evropo z Balkanskim polotokom in Jadranskim morjem. Obiskovalci Gradca imajo zares nekaj videti: zgodovinske spomen ike, stara predmestja na desni obali Mure, stare trge, stare hiše z značilnimi portali. Vse to je del harmonične celote, ki se odlično ujema v prekrasnem zelenilu bližnje in dalnje okolice. V tem ambijentu zgodovinskih zgradb in kulturnih institucij, pa veje moderni utrip velemesta. Mestne trgovine, urejene okusno, privlačijo mnoge domače in tuje kupce. Blago je kvalitetno, ponudba pa je bogata kot v veletrgovinah in bo-utiquih. Graški jugovzhodni velesejem je sestajališče mnogih go- Specialna — FORD — delavnica z najmodernejšo opremo. Hiter servis. V slučaju nesreče vam priskočim v pomoč z vsemi potrebnimi storitvami. Polletna garancija na popravilo, delo in originalne nadomestne dele. Strokovna posvetovalnica. Alte PoststraBe J«-* Naše šolano osebje govori vaš jezik! Ta čas posebna priložnost ob nakupu vseh rezervnih delov in priborja in delavniških storitev. Nudimo najboljšo menjavo dinarjal Od 29. septembra do 12. oktobra 1982 1 šiling 3.60 din SEJEMSKA PRILOGA STRAN 1 1 '^^HlESENSKI VELESEJEM - OKTOBER 1982 foto - video - ki no pongratz Ohg. Gradec Graz, Avstrija -— Glavna trgovina: Am Eisternen Tor 4—5, tel.: 79-488 (pri Jakomini trgu v zgradbi Scheiner). Ostale trgovine: Rosselmuhigasse 6, tel.: 915-108 (Schonaugasse 69) telex 32128. POSEBNA PONUDBA - FOTOAPARATI PO ZELO NIZKIH CENAH VELIK IZBOR - UGODNE CENE, PRVORAZREDNI SERVIS yashica FX D quartz 2,0/50 3069 yashica FX 3 s 2,0/55 mm 1950 minolta xg 1 s 2,0/50 mm 2300 original minolta tele 135/3,5 1530 praktica B 200 1,8/50 2300 praktika B 100 1,8/50 1530 canon AV 1 s 1,8/50 mm 2690 Olympus OM 10 s 1,8/50 mm 3069 nikon EM 1,8/50 E 2300 Polaroid 640 1300 canon A 1 1,8/50 7685 yashica ME 770 yashica MF 1 1146 yashica A F 35 1530 minolta Af 1730 Olympus XA 2 2070 minolta wettermatic A 1377 mecablitz 45 CTI m Akku 2146 vivitar 283 sensor 1146 eumig nautica 2690 canon 310 XL 2300 tuji P2 in ročni proj. 995 eumig mini 3 PMA 2300 eumig mini 3F 1500 minolta XD 7 zohišjem 3770 kodak Party-Time — kamera s takojšnjo izdelavo slik 380 POSEBNA PONUDBA 3 tuji color negativi 135/24 21 din 77 chrom dioksid kasete C 90 25 minox GT 2300 agfa Diamator 1500 AF 1838 nikon F 3, ohišje 9230 nikon FE 1,8/50 E 5390 nikon FM 1,8/50E 4231 OM 2n chrome s 1,8/50 6146 pentax ME super s 1,7/50 mm 3839 canon AE-1 Program 1,8/50 5370 FILMI, KASETE IN DIA-FILMI Perutz C 19, Dia-film 135/36 z razvijanjem 61 Polaroid SX-70 130 Kodak PR 10-film za takojšnjo izdelavo slik 130 video kasete Grundig, 2x4 ure 423 VHS TDK E 180 254 magnetofonske kasete TDK SA C-90 dvojno pakiranje 98 OBJEKTIVI IN BLISKAVICE 0SAWA — pomični zoomi 80 —205/4,5 macro s priključki 2300 M-42, canon FD, contax, konica KO, mamiya ZE, minoilta MD, niko Al, Olympus OM, pentax K, yashica noal Tron 280 B. Leitzahl 28 130 noal Tron 280 A, Leitzzahl 28 za baterije ali omrežje 191 ENNA — magazin 2 x 50 33 IN ŠE ZA STROKOVNJAKE bronica zenza SQA 6 x 6 2,8/80, svetlomer v iskalu, vključno s kaseto 12.205 Schlossberg-Uhrturm stolp z uro je znamenitost Gradca z odrom z predstave na prostem in z restavracijo. Utrdba: Stallba8^' Buergerbastei. Do leta 1809 je bil trdnjava, potem so utrdbe P0™,1 po določilih mirovne pogodbe v Schbnbrunnu, 1839 so ga obkro parkom. Danes je grajski grič last mestne občine. Dobo 1 Schlossberg se začnejo: pri Karmelettenplatzu, pri spomeniku Johndenkmal pri Paulstor, v Wichenburggasse, s stopničastim prihodom preko strmin zahodne stene, z žičnico, ki vozi do zgornje postaje pri restavraciji. Kvalitetno izdelujemo slike na papirju Kodak. Posebne cene za fotografe in prodajalce. Govorimo slovensko, srbohrvaško, angleško in francosko. DUTY FREE SHOP. Ne zamudite priložnosti in si oglejte specializirano razstavo laboratorijske opreme FOTOLABOR. Vse cene so izračunane brez davka na promet. Davek na promet vam vrnemo v naši trgovini po izvozu (obrazci za davek veljajo šest mesecev). Davek na promet znaša za kamere 30 odstotkov, za pribor 18 odstotkov. Naša trgovina je odprta vsak dan od 8. ure do 12.30 in od 15. do 18. ure. V soboto pa od 8. do 12. ure. NEKAJ PRINOSITEUU KUPONOV PRIZNAMO POPUST: ZANIMIVIH 3 kom kodak super 8, z razvijanjem 266 šilingov kodachrome dia 135/36 I asa 25 din 15 । asa 64 din 19 z razvijanjem 115 šilingov agfa color neg 135/12 15 šilingov PODATKOV O GRADCU 1OO rudolf ferch ges. m. b. h. eisenwarengroBhandlung SKfo. 8011 graz, schmiedg. 2 K telefon 71663 bescblagecenter: herrgottwiesgasse 20 telefon 911510 STROKOVNA TRGOVINA ZA - železninarske izdelke in orodja, - hišne in gospodinjske aparate, - steklo in porcelan, - peči in štedilnike, - okovja za gradnje in pohištvo, - pripomočki za vrtna opravila — kosilnice za travo - orodja in stroji za hišna opravila, - stroji za profesionalce. Razstavljamo na graškem jesenskem velesejmu. Hala 11, razstavni prostor 421 in 422 Na prostem blok C, takoj ob jugoslovanskem paviljonu. % Hi W p Gr»z’ Najdbe iz leta 850 pričajo o prvi naselbini ob vznočju Gradca, Leta 1115 je prvič omenjeno ime ga izvajajo iz slovanske besede Gradec, v letopisih samostana Rein. • • veU3 ° Najstarejši pogled na mesto je slika o nadlogah dežele na južni strani graške stolnice. Mesto, ki Je^ pjl za najmočnejšo utrdbo krščanstva, se je moralo večkrat upirati navalu vzhodnih narodov, dvakrat prestolnica. Pod cesarjem Friderikom III., je v letih 1438 do 1462 nastala današnja sto^ ^|p. grad, od leta 1557 do 1565 deželna hiša, ki je najpomembnejša renesančna posvetna stavba severno NOVO! GLASBENA HIŠA JAMNIK V novi preurejeni glasbeni hiši z muzikalijami, JAMNIK, prodajajo izdelke svetovno znanih firm: HOHNER: harmonike, FENDER: kitare, IBANEZ: kitare, MONTARBO: ojačevalci, AKG: mikrofoni, BACH: trobente, Poleg tega lahko tu kupite tudi nadomestne dele in pribor za vsak instrument. Opravljamo pa tudi servisne storitve. SELMER: klat1"®*;, SHURE: mikrobi, PEAVEY: ojača’"’« Musichaus Jamnik, A-8430 Lipnica-Leibnitz, Kada gasse 2, te.: 03452/^^, SEJEMSKA PRILOGA STRAN 2 GRAŠKI JESENSKI VELESEJEM EECGWEELUE SEVEOflEECLeEtE Nudimo vam vse dimenzije gum za vse tipe vozil. llRELLI MKMEUH SEMPERIT Vse svetovne znamke ^ključek avtoceste VERES Prinesitelju tega oglasa priznamo 20-odstotni popust, omogočimo brezplačno montažo in povrnemo 18-odstotni davek na presežno vrednost. HARALD VERES Specializirana trgovina z gumami Schwarzer Weg 4, Gradec - A—8054 (GRAZ) Avstrija Trgovina je na vzporedni cesti, ki vodi okrog 800 m, v Celovec, na levi strani. Pri hiši številka 324 na Kartnerstr. zavijte v levo. & Alois Sdtodd VELIKA ZALOGA IN IZBIRA REZERVNIH DELOV ZA KMETIJSKE STROJE IN TRAKTORJE Stihi, Homelite in Solo žage. Stihi in Solo nahrbtne škropilnice, kombajni za krompir, potrebščine in pribor za vinogradnike. Radi vam strokovno svetujemo -govorimo slovensko. OBIŠČITENAS Za naše odjemalce iz Jugoslavije priznavamo ob večjem nakupu 18% znižanje. SioMstous Alois Sduoid Vogau 14 - 16, A - 8472 STRASS, tel.: 9943/3453/2511 KAJJE TREBA VIDETI V GRADCU? *————.....................—— VELESEJEM - OKTOBER 1982 Stara univerza — na vogalu Hoffgasse in Biirger-gasse, zgrajena od 1607 do 1609. Grad-Hoffgasse, zgrajen od 1438 do 1453 kot rezidenca cesarja Friderika III. Danes poslopje deželne vlade Štajerske. Posebno zanimivo poznogotsko stopnišče. Urni stolp z največjim zvonom (Liesl) iz lea 1587. Deželni muzej Joaneum — Raubergasse 10. Zanimiv je rustikalni portal. Muzej od leta 1811. Deželna hiša. Gosposka ulica 16 — v zgornje-italijanskem stilu. Zanimivo je arkadno dvorišče. Orožarna — eden najpomembnejših zakladov štajerskega glavnega mesta v Gosposki ulici 16. Zgrajena KAJJE TREBA VEDETA GRADCU? Gradec ni le zelo močno gospodarsko središče Avstrije, temveč tudi pomembno univerzitetno in kulturno mesto. Naštejmo le nekatere šolske in kulturne ustanove: univerza Karla Franza, tehniška vi- od 1642 do 1645. Stirieta-žno poslopje v katerem je danes nad 30.000 pušk, sabelj in drugega orožja iz turških vojn. Opera — Opernring 3. V neobaroku sta jo zgradila od 1897 do 1899 dunajska arhitekta Fellner in Helmer. Rotovž-glavni trg. Zgrajen od leta 1888 do 1893 po načrtih arhitektov Rueterja in Wielmansa. soka šola, Stara tehnika, Nova tehnika, visoka šola za glasbo in umetnost, palača Meran, avstrijska vodilna akedemija za vodilne kadre. Od gledališč velja omeniti opero, dramo in mali oder. Urni stolp na grajskem hribu je gotska stavba. Preurejen med leti 1560 in 1570. Lep razgled na staro mesto. Univerza. Univerzitetni trg. Glavno stavbo so zgradili med leti 1890 in 1894. Lfeta 1625 so zgradili grad Eggenberg, v katerem je danes razen zanimivih soban tudi lovski muzej in graški mestni muzej. Gradec je tudi pomembno kongresno središče. Na voljo ima več dvoran, na- jpomembnejša je novo zgrajena kongresna dvorana na prostoru graškega sejma. SEJEMSKA PRILOGA 3 SIEMENS PHILIPS O PHILIPS AVTOBANKA IZREDNA PRILOŽNOST OB NAKUPU! Prenosni radijski sprejemniki v stereo tehniki, vrhunski kasetofoni in gramofoni svetovno priznanih proizvajalcev, prenosni barvni televizijski sprejemniki, velika izbira kvalitetnih kaset TDK in PHILIPS. Nudimo usluge v lastni strokovni delavnici. Dajemo garancijo tudi na posamezne dele vseh prodanih proizvodov, jih sprejemamo v popravilo. RADIO FINK LEIBNITZ-LIPNICA, Hauptplatz 35, tel. 3452/275] NOVO! Na voljo dnevno od 6. do 22. ure GRURDIG &H9NHB Sodobno opremljena banka za vse mednarodne bančne .posle je že odprta, ob pyhrnski avtocesti,- 10 kilometrov severno od mejnega prehoda v Šentilju. Na drugi strani te avtoceste je prav tako že odprta banka in servisna postaja. Vse storitve vsak dan neprekinjeno od 6. do 22. ure. AVTOBANKA jGralla [ Jl^ s □ Lipnica □p a 1 Šentilj n IB Maribor VODILNA MODNA HIŠA V LIPNICl} -LEIBNITZU PRIPOROČA: V naši trgovski hiši dobite vse izdelke tvrdke LEWIS. Toplo priporočamo volnene in tekstilne izdelke LACOSTE. Levis Modno oblečeni v jeseni — konfekcija za vso družino. VAŠ OBISK BO POPLAČAN. KAPPAIV Specializirana hiša za meter-sko blago, konfekcijo, opremo za dom. A 8430 Leibnitz-Lipnica, Hauptplatz 21 LACOSTE Za študij, poklic in prosti čas SINCLAIR ZX 81 računalnik za osebno rabo sedaj ceneje OLYMPIA TEXAS PACKARD sedaj ceneje ROTRING JOLLY STAEDTLER K AR L H OD L 8430 Lipnica, Avstrija, Glavni trg 34, tel. 0 34 52/24 39 Kdor potuje iz Murske Sobote ali iz Maribora in okolic po zvezni cesti v smeri proti severu v Gradec, zavije za krajem Landscha čez reko Muro. Neposredno zamostom pa zavije odcep v mesto Lipnico. Cesta pelje skozi stari rimski tabor Flavia Solva, česar pa potnik ne vidi. Flavia Solva je bila okoli leta 170 našega štetja ustanovljena kot municipij. Lipnico (Leibnitz) imamo lahko po pravici za enega najstarejših krajev Štajerske. Današnja Lipnica je bila prvič omenjena v nekem viru iz leta 970. Območje je prišlo pod gospodarstvo salzburških škofov. Odprta dežela ob Muri je bila vedno znova cilj vojnih pohodov. Nad mestom je nastala trdnjava Seggau, ki je .ohranjena do današnjih dni. Kraj Lipnica sam pa je bil le slabo utrjen in vedno znova- porušen. Leta 1532 so jo zavzeli in zažgali Turki. Trdnjava Seggau pa je ostala. Leta 1846 zgrajena južna železnica Dunaj—Trst sicer pelje mimo Lipnice, toda deželne ceste se je izogibajo in Maribor kot železniško vozlišče daleč preraste Lipnico, ki leži samo ob glavni prometni žili. Vendar pa se naseli v Lipnici industrija, pri čemer je treba omeniti predvsem podjetniško družbo Assmann. S tem v zvezi se število prebivalstva stalno dviga. Sredi prejšnjega stoletja je štelo mesto 2000 prebivalcev, leta 1910. jih je bilo 3300, -danes pa jih je okrog 9000. Z okoliškimi občinami, ki spadajo k Lipnici, ima mesto danes že okoli 20.000 prebivalcev. Mestne pravice jg Lipnica dobila leta 1913. Predvsem po nastanku meje leta 1919 je pridobila na pomenu,, saj je zadnji večji kraj na Štajerskem s številnimi upravnimi ustanovami in šolami. Danes se razvija funkcija Lipnice v treh smereh: je upravno in šolsko središče in predvsem ustanovitev višje šole, je pomen mesta močno okrepila. V bližini Lipnice pa je štajerska deželna sadjarska in vinogradniška šola Silberger, katere pomen je za štajersko vinogradništvo zelo velik. Nadalje je mesto pomemben trgovski center. V Lipnici kot središču okrožja imajo vse specializirane trgovine, ki lahko v ponudbi konkurirajo z deželnim glavnim mestom Gradcem. W K M 1 Posebno prijetno je, da so v mestu na glavnem trgu in v bližnji okolici pripravili dovolj parkirnih prostorov in da lahko kupec ria majhnem prostoru v različnih specializiranih trgovinah najde vse kar želi. Tretja funkcija Lipnice pa je funkcija obrtnega in industrijskega kraja. Danes je v mestu več firm najrazličnejših strok, kot so kovinska obdelava, tlačeni liv, mizarstvo, parketarstvo in zelo sposobno podjetje za predelavo usnja. Vsak dan pride več tisoč ljudi v Lipnico, ki po svojih storitvah ustreza vsem zahtevam. Mesto samo je pogorelo leta 1829 in zato nima dosti zgodovinskih zgradb. Jedro pa sestavljajo hiše bidermajerskega stila, ki so bile po požaru spet zgrajene, tako’ da ima glavni trg zelo enoten značaj. Na vzhodni strani kraja je stara cerkev, katere gotsko rojstvo je mogoče še zaznati v tlor razporeditvi oken, čeprav je cerkev tako kot cerkve v m delih štajerske, b^r°?"^adba' zahodni strani mesta me . ZBmeStni mi in gradom Seggau je park s kopališčem, kempmgu' igriški za mini golf % tem igrišči. Torej je poskrbljeno za šport in sprehajanje. V bližnji okolici je vreden og da predvsem grad Seggau s s srednjim traktom iz renesa, časov, z drugim največjim j, nom na Štajerskem in z lap jem rimskih nagrobnikov. n, gradom se dviga baročna r y ska cerkev na Seggaubergm neposredni bližuni cerkve 1955 izkopali tempelj, P°. gpl-Izisu iž rimskega mesta * ajheti va in tam so uredili tudi rimski muzej. OBIŠČITE NAS 00 2. 00 10. OKTOBRA GRAŠKI VELESEJEM SEJEMSKA PRILOGA STRAN 4 GRAŠKI JESENSKI VELESEJEM