PRIMORSKI DNEVNIK tina plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 37 (7531) TRST, petek, 13. februarja 1970 ZAOSTRITEV IZRAELSKE^ LETALSKE^ OFENZIVE^ PROTI EGIPTU Izraelska letala bombardirala tovarno v Abu Zaabalu in ubila 70 delavcev V Tel Avivu se izgovarjajo, da je bila tovarna po pomoti napadena - V Kairu razgovori med ZAR, Libijo in Sudanom so izraelska bombardirala metalurško tovarno v Abu Zaabal, ubila 70 delavcev in jih mnogo U, , *^AIRO, 12. — Tu so danes uradno sporočili, da «PHantom 'dno 20 kilometrov od Kaira, r*nlla. Vu ?avna,e,i bolnišnice v El Khanka, kamor so pripeljali skoraj k. ,rtv®r je izjavil, da so na žrtvah vidni značilni znaki opeklin "•Ulmskih bomb. ”°mbe so popolnoma uničile oddelek za vzdrževanje naprav in r^.Proizvodnjo energije. Egiptovske oblasti so sporočile, da so iz-Iri l 'e,ala vrgla šest bomb z zapoznelo eksplozijo, od katerih so «*plodirale dve uri j -fMuuiraie ave uri po napadu, j uP|na strokovnjakov je na delu, ki bo eksplodirala po 24 trn 1 , j° je treba deaktivizirati. isj0 e’slce oblasti vztrajno poudar-bofti..t|a so njihovi piloti danes Dodrr^v rali vojaške objekte na *■ - ■lu El Khanka pri kairskem letališču. Ponovno po- SM.* DoJjo- da je bila tovarna po *adeta. Poleg tega so izra-kstej.le ,a danes napadla še ne-*6|hli„ °bjekte na egiptovskem o-h*vw_zahodno od Sueškega preko- h te. vojaško oporišče na za-obrežju Nila, 12 kilometrov . ^"bodno od Heluana. To mesto . "‘"O .................................„„iiiil„iiii,i,iuimi„,„„,i,i„„i„nii„,i„,i„„1»i„m„ imam,,,.,, umi.„,„„ii>„„m,i„,„.„„„u,um,,,,,,,,,,,,,,, mm,,, h........................... V SKLADU S SPLOŠNIMI PRIČAKOVANJI Predsednik Saragat poveril Rumorju mandat za sestavo vlade levega centra Končana prva faza Saragatovih posvetovanj ■ Rumor se je v svoji izjavi skliceval na razgovore med tajniki štirih strank RIM, 12. — Predsednik republike Saragat je poveril mandat za sestavo »nove organske vlade levega centra posl. Rumorju*, kot je bilo uradno sporočeno ob 19.10 novinarjem, ki so se zbrali v eni izmed dvoran Kvirinaia. Pred tem se je Rumor razgovarjal s predsednikom republike dobro uro in pol. Rumor je takoj za tem izjavil -------------------— novinarjem, da je sprejel mandat in da namerava sestaviti vlado, v kateri bodo sodelovale K D, PRI, PSI in PSU in ki naj se povezuje s programom vlad, ki jim je že prej predsedoval. V tej zvezi se je Rumor skliceval na posvetovanja in na navodila, ki izhajajo iz predhodnih razgovorov med predstavniki štirih strank. Nova vlada naj odgovarja širokim demokratičnim izbiram svobode in miru, naj ima »jasno avtonomijo* in naj nadaljuje civilizacijski in socialni razvoj. S tem je zaključena prva faza razvoja vladne krize, ko je v skladu z vsemi pričakovanji prejel Ru- mor mandat za sestavo vlade, istočasno pa še ni ničesar rešenega, saj so stvari ostale prav tako zapletene, kot so bile. Mandat Rumorju namreč v resnici predstavlja samo pripravo za razpravo o programu nove Vlade, saj so socialisti zastavili zelo jasne in točne ;oje, glede katerih se mora do-odločitd njih centralni komite. Šele po tem bo lahko prišlo do dejanskega sestavljanja vladnega programa in do sestave vlade. Rumor je danes takoj po imenovanju opravii tudi strogo ustavno-ceremonialne dolžnosti, ko je najprej obiskal predsednika senata Fanfanija, nato pa predsednika po- pogoje, končno »lanske zbornice Pertinija. Že danes pa je pričel z delom, ki ima tudi vsebinsko politični pomen, ko se jc sestal s političnim tajnikom KD Forlanijem in ko sta sestanku prisostvovala tudi oba načelnika parlamentarnih KD skupin Spagnolli in Andreotti. Predsednik republike Saragat je današnja posvetovanja pričel dopoldne, ko je najprej sprejel načelnika republikanske skupine v poslanski zbornici La Malfo, za njim pa načelnike raznih manjših skupin in med njimi tudi predstavnika južnih Tirolcev sen. Volggerja. Sledili so še razgovori s Fanfanijem, Per-tinijem in Groncchijem, pri čemer pa je šlo bolj za formalnosti, saj ni bilo dvomov, da bo Saragat imenoval za kandidata za predsednika vlade Rumorja in da se bo tudi njegov mandat omejil na sestavo vla- iiiiiiMiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiM>iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠE VEDNO ZAPLETEN POLOŽAJ V JORDANIJI Enajst gverilcev ubitih v spopadih z jordansko vojsko Tako trdijo palestinske organizacije v Amanu 9M oddiha v izraelski vojaški postojanki Sueškem prekopu AMAN, 12. — Položaj v Jordaniji je še vedno napet, kljub temu da je kralj Husein zagotovil voditeljem palestinskih organizacij, da ukrepi za notranjo varnost, ki jih je sprejela vlada, niso usmerjeni proti delovanju gverilskih organizacij. Danes so objavili uradno sporočilo, da je kralj Husein odložil svojo štiridnevno uradno potovanje v Pakistan, kamor bi moral odpotovati ob koncu tedna. V krogih blizu palestinskih organizacij v Beirutu menijo, da bo baje voditelj «A1 Fatah* Jasser Arafat prekinil svoj obisk v Sovjetski zvezi in se vrnil v Aman, zaradi napetega položaja, ki vlada med gverilskimi organizacijami in jordansko vlado. V Damasku je radio objavil izjavo, v kateri je rečeno, da Sirija meni, da je njena osnovna nacionalna dolžnost, da brani palestinske odporniške organizacije za vsako ceno. Iz Bagdada pa poročajo, da so iraški voditelji izrazili jordanski vladi zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki so jih sprejeli v Amanu proti svobodnemu delovanju gverilcev. Toda v jordanski prestolnici se je širila vest, da je bilo šest arabskih gverilcev ubitih v sinočnjem spopadu z jordansko vojsko v predmestju Arnana. Bagdadski radio pa je sporočil, da je prišlo tudi danes zjutraj do incidentov med palestinskimi gverilci in jordansko vojsko. Jordanske oblasti pa do sedaj še niso sporočile, da bi prišlo do takih hujših incidentov med palestinskimi gverilci in vojsko. Po drugi strani pa je predsednik jordanske vlade Tail Houmi izjavil na letališču pred odhodom v Kairo, da je bal spor med vlado in palestinskimi gverilci poravnan. Odločno je zanikal, da je prišlo do krize, češ da se Jordanija izredno zanima za palestinske organizacije in da jim nudi v Jordaniji ugodne pogoje. Poleg tega je poudaril, da 'Vegovo potovanje v Kairo nima nič »kopnega s sedanjim položajem v Jordaniji in povedal, da ima s seboj poslanico kralja Huseina, ki jo bo izročil predsedniku libijskega revolucionarnega sveta Gaenfiju. V krogih palestinskih gverilcev v Amanu pa so izjavili, da je prišlo danes v Amanu po odhodu jordanskega predsednika vlade v Kairu do novega spopada med gverilci in jordansko vojsko. Pri spopadu je bilo, po istih vesteh, pet arabskih gverilcev ubitih. Isti krogi poudarjajo, da je bilo med včerajšnjimi in današnjimi spopadi ubitih skupno e-najst gverilcev, med katerimi je tudi vnuk načelnika glavnega štaba jordanske vojske generala Al Ha-jarija. de levega centra. Politična kronika glede vladne krize ni posebno bogata in se lahko zabeleži sestanek predstavnikov demakristjanske levičarske struje «bazc», ki so ugotovili, da je treba narediti vse napore, da se obnovi levi center (kar ni neka novost), zanimivo pa je da so nadaljevali, da kolikor to ne bo uspelo, je že povsem izključeno, da bi prišlo do predhodnih volitev. Vse to pa v bistvu pomeni, da je še vedno možno govoriti o dvostranski vladi med KD in PSI. Danes so se sestali De Martino, Mancini, Giolitti, Pieraccini, Lan-dolfi (odgovoren za ekonomsko sekcijo PSI), Baldo De Rossi (strokovnjak za urbanistiko) in Giorgio Rufolo (strokovnjak za programiranje). Razpravljali so o programu, ki ga bo PSI predložila glede sestave nove vlade. 54. seja pariških pogajanj za Vietnam PARIZ, 12. — V Parizu je bila danes 54. seja štiristranskih razgovorov za Vietnam, na kateri niso zabeležili nobenega napredka. Sever-novietnamsko delegacijo je vodil Ngujen Minh Vy, ker sta bodisi načelnik delegacije Xuan Thuy kot podnačelnik Ha Van Lau v Hanoju, od koder se verjetno ne bosta vrnila, dokler ne bodo ZDA imenovale naslednika Cabot Lodgea na čelu ameriške delegacije. Ameriški obrambni sekretar Laird je medtem v Sajgonu, kjer se je danes sestal s kolaboracionističnim predsednikom Van Thieujem. V juž-novietnamski prestolnici poročajo, da so med včerajšnjimi boji osvobodilne enote sestrelile tri ameriške helikopterje. Deset članov treh po sadk je bilo ubitih, 36 pa ranjenih. CK ZK Slovenije o socialnih razlikah LJUBLJANA, 12. — Komisija centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za družbeno - gospodarske odnose in gospodarsko poli- tiko je na osnovi sklepa 11. seje CK že ustanovila posebno delovno skupino, ki bo pod vodstvom Vinka Hafnerja podrobne proučila probleme socialnega razlikovanja v slovenski družbi. Določila bo izhodišča za splošno družbeno aktivnost pri odstranjevanju tistih vzrokov socialnih razlik, ki ne temelje na delitvi po rezultatih dela. Na prvi seji je komisija sklenila, da bo pripravila o tej problematiki obsežno študijo ter jo s predlogom ukrepov poslala v razpravo na eno prihod njih sej centralnega komiteja ZKS. Študija naj bi poleg drugega govo rila tudi o socialnem razlikovanju v slovenski družbi v zvezi z gmotnim razlikovanjem v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dalje razlikovanje med posameznimi področji Slovenije ter socialne deformacije kot na primer alkoholizem. proge slovesno kosilo, med katerim sta predsednika izmenjala zdravici in najvišji odlikovanji. Predsednik Tito je odlikoval predsednika Ke-njato z redom jugoslovanske velike zvezde, Kenjata pa Tita z najvišjim kenijskim odlikovanjem. Na tiskovni konferenci na letališču v Nairobiju je Tito dejal, da je glavni smoter njegovega potovanja izmenjava misli o pripravah sestanka neuvrščenih v Dar Es Sa-lamu in konference neuvrščenih na vrhu. Tito je dejal, da neuvrščene države Afrike lahko prispevajo k rešitvi krize na Bližnjem vzhodu, če bodo enotno gledale na potrebo rešitve tega vprašanja. V zvezi s tem vprašanjem je Tito dejal, da je ameriškemu zunanjemu ministru sinoči v Adis Abebi dejal, da bi ZDA morale poskrbeti, da bi Izrael zavzel malo bolj elastično stališče ter spoštoval sklepe svetovne organizacije, posebno resolucijo varnostnega sveta. «Prav tako sem ugovarjal, da ZDA pošiljajo Izraelu najmodernejša letala »Phantom* in drugo orožje. Izhod iz sedanje krize ni v nadaljnji oborožitvi. Skrajni čas je, da se pristopi k mirni politični rešitvi tega vprašanja, kajti sicer bo prepozno. To je vojna in ne premirje, ki se lahko razširi na druge dežele. To nas posebno zaskrbljuje,* je dejal Tito. Tito je nadalje poudaril, da on osebno ne misli posredovati v krizi. Opozoril pa je časnikarje, da je kmalu po napadu Izraela na arabske države obiskal ZAR, Sirijo in Irak in predložil pet točk za rešitev krize, ki so tudi danes veljavne. Kasneje je bila sprejeta resolucija varnostnega sveta, ki prav tako lahko sjiČ* lijt usnova za mirno rešitev, toda Izrael je to odbil. V skupnem poročilu o obisku v Etiopiji, ki je bilo danes istočasno objavljeno v Beogradu in Adis Abebi, se med drugim omenja, da sta Tito in Haile Selasie pri preučevanju dvostranskih odnosov sprejela sklep o ustanovitvi mešanega jugoslovansko - etiopskega odbora na stopnji ministrov, ki bi poskrbel za napredek gospodarskega sodelovanja med obema državama. Dogovorjeno je nadalje bilo, da se preverijo možnosti udeležbe jugoslo- vanskih gospodarskih organizacij v izvajanju investicijskega programa Etiopije. Pri obravnavanju mednarodnih vprašanj je bilo ugotovljeno, da ni znakov popuščanja napetosti na svetu in so še vedno močne tendence politike sile, ogroženja nacionalne neodvisnosti in teritorialne celovitosti držav in vmešavanja v notranje zadeve drugih. Še vedno obstajajo kolonializem in neokolonializem ter rasna diskriminacija. Najvišja zastopnika obeh držav sta potrdila privrženost njunih držav načelom listine svetovne organizacije in se zavzela za striktno spoštovanje teh načel od vseh držav. Tito in Haile Selasie sta ponovno potrdila svoje prepričanje, da se mir in mednarodno sodelovanje lahko razvijata samo na načelih enakosti vseh držav, spoštovanja neodvisnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih. Poudarila sta pozitivno vlogo politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih in se zavzela, da se skupno z voditelji drugih držav pod-vzamejo nadaljnji koraki za okrepitev te politike. Obe strani sodita, da položaj na Bližnjem vzhodu o-groža mednarodni mir in varnost ter izražata upanje, da bo svetovna organizacija vložila posebne napore za izpolnitev resolucije varnostnega sveta iz leta 1967. Tito in Haile Selasie sta se prav tako izrekla za čimprejšnjo rešitev krize na Daljnjem vzhodu, kajti nadaljevanje vojne bo še bolj poslabšalo mednarodni položaj. Opozorila sta nadalje na nujno potrebo vzpostavitve sodelovanja med državami v razvoju in industrijsko visoko razvitimi državami v interesu napredka miru in izbolišanja standarda ljudstev. Tito in Haile Selasie sta se odločno zavzela za končno o-svoboditev vseh tlačenih narodov in sklenila, da njuni državi tudi naprej nudita podporo vsem, ki se borijo proti rasizmu in kolonializmu. proti rasističnim in kolonialističnim režimom na jugu Afrike. Haile Selasie je sprejel vabilo predsednika Tita, da obišče Jugoslavijo. BOŽO BOŽIC ADIS ABEBA, 12. — Ameriški državni sekretar Rogers se je danes v Adis Abebi sestal z etiopskim cesarjem Hai lejem Selasie jem, s katerim je govoril predvsem o problemih Afrike. Pozneje se je šef ameriške diplomacije sestal tudi z generalnim tajnikom Organizacije a-friške enotnosti relijem. iiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiii(||||||||||||||||||||||||||||||||iii||||||||l||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| V PODJETJU «RHODIATOCE* SO SUSPENDIRALI 100» DELAVCEV Prekinila so se pogajanja o delovni pogodbi tekstilcev Prva vsedržavna stavka bo 19. februarja - Zapora časopisnih kioskov proti neupravičenemu sodnemu preganjanju MILAN, 12. — Danes so se pričela in tudi tako prekinila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe delavcev tekstilne stroke. Po pogajanjih so vse tri sindikalne organizacije izdale danes skupno sporočilo, v katerem ugotavljajo, da delodajalci niso zadovoljivo odgovorili na nobeno izmed delavskih zahtev. Na odločne zahteve sindikalnih predstavnikov niso hoteli delodajalci odgovoriti, zaradi česar je postalo nadaljevanje pogajanj brezpredmetno in so bili prisiljeni prekiniti pogajanja. V tej zvezi so vse tri sindikalne organizacije proglasile 24-umo vsedržavno stavko, ki bo v četrtek 19. februarja. Poleg tega so napovedali 36-urno stavko, ki odgovarja stavki 12 delovnih ur, za razdobje od 23. februarja do 14. marca, kar se bo izvedlo na ločeni način na osnovi navodil pokrajinskih sindikalnih organizacij. Istočasno so prekinili z vsem nadurnim delom. Poročilo sindikalnih organizacij o-menja v zvezi z zahtevami, da so bile dogovorjene na skupščinah in da se bodo ponovno med stavkami posvetovali z delavci. Osnovne zahteve tekstilnih delav- . m,n,m um,uiiiiiiiiuiiiiiiiiin, PISMO VZHODNONCMŠKIBA MINISTRSKC6A PREDSEDNIKA ZVC2NEMU KANCLCRJU Stoph poziva Willyja Brandta na razgovor za normalizacijo odnosov med ZRN in NDR BERLIN, 12. — Predsednik vlade Nemške demokratične republike Wil-li Stoph je poslal kanclerju Zvezne republike Nemčije Willyju Brandtu pismo, v katerem ga vabi na razgovor, ki naj bi bil 19. ali 26. februarja v vzhodnem Berlinu in na katerem naj bi razpravljali o odnosih med obema Nemčijama. Stopil je na ta način odgovoril pismu, ki mu ga je bil Brandt poslal 22. januarja in ki je vsebovalo predlog o razgovorih za normalizacijo odnosov med Bonnom in vzhodnim Berlinom. Po Brandtovi zamisli naj bi ti razgovori potekali na ravni ministrov. Stophovo pismo se začenja z ugotovitvijo, da ni Brandt ničesar odgovoril na predlog vzhodnoberlinske vlade o osnutku pogodbe med obema Nemčijama, čeprav je predsednik republike Heinemann zagotovil, da bo vzhodnonemški dokument v najkrajšem času predmet temeljitega proučevanja. Stoph kritizira da lje ukrepe, ki jih je predlagal Bonn in ki so po njegovem v nas protstvu z načelom enakopravnosti, ki ga zagovarja NDR. Vsakršna po gajanja — piše vzhodnonemški ministrski predsednik — za vzpostavi tev normalnih odnosov in za podpis pogodbe o prepovedi uporabe sile so lahko uspešna samo, če izhajajo iz recipročnega mednarodnopravnega priznanja. Odnosi med obema Nemčijama — je še rečeno v pismu — morajo temeljiti na načelih su verene enakopravnosti, spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in ne vmešavanja v notranje zadeve. Stoph zanika, da bi vzhodnonem ški predlogi slabili položaj ZRN in favorizirali NDR. Končno predlaga Brandtu srečanje, ki naj bi bilo na sedežu vzhodnonemške vlade v vzhodnem Berlinu ter napoveduje, da bo na tem srečanju prisoten tudi zunanji minister NDR Otto Winzer. Reakcije na današnje Stophovo pismo so v Bonnu za sedaj dokaj previdne. Glasnik zvezne vlade Ah-lers je izključil možnost takojšnjega odgovora ter v tej zvezi omenil, da bo Brandt odpotoval jutri na Dansko, medtem ko je Scheel začel danes dolgo potovanje po Aziji. Vse kakor pa bi moral Bonn odgovoriti v teku prihodnjega tedna. Ahlers je tudi dejal, da je Brandt vedno pripravljen na razgovore z vzhod- nonemškimi voditelji, toda samo v primeru, da obstaja upanje v nji hovo uspešnost. Glasnik je omenil tudi napovedano Winzerjevo prisot nost na morebitnih razgovorih kot dokaz različnosti stališč: za NDR je problem odnosov med Nemčija ma zunanjepolitični, mednarodni problem, ter je zato umestna prisotnost zunanjega ministra, za ZRN pa gre za notranji nemški pro blem. Bolj odločna in povsem negativna je reakcija demokrščanske opozicije in predvsem njenega desnega krila CSU, katerega predstavnik Von Wrangel je obtožil Stopha, da vztraja na maksimalističnih zahtevali, ki so za Zahodno Nemčijo nesprejemljiv«. cev se nanašajo na zvišanje mezd za 80 lir na uro, odnosno za 14 tisoč lir za uradnike, na priznanje sobote kot prazničnega dne, na minimalne počitnice tri tedne na leto. Pomembne pa so tudi zahteve normativnega značaja. Nova delovna pogodba naj bi trajala trideset mesecev in zanima 340 tisoč uslužbencev tekstilnih podjetij. Iz Verbanije poročajo, da je podjetje «Rhodiatoce» suspediralo tisoč delavcev in da je istočasno sporočilo, da se bo njih število občutno povečalo v prihodnjih dneh. Spor v tem podjetju se je pričel že pred mesecem, ko je stavkalo 600 uslužbencev v oddelku likalnice tega podjetja, ki zaposluje skupno. 4300 delavcev in delavk. Uprava ni hotela sprejeti delavskih predstavnikov, zaradi česar so delavci pričeli s spontanim stavkovnim bojem. V bistvu so pričeli izvajati zahteve in so zmanjšali delovni napor. Stvari so se izredno zaostrile po 24-urni stavki, ko je podjetje napovedalo suspenzije delavcev. Sindikalne organizacije ocenjujejo to dejanje kot prvi odgovor delodajalcev glede zahtev za obnovitev delovne pogodbe in so v tej zvezi napovedale vsedržavne stavke. Prodajalci časopisov bodo zaprli svoje kioske 17. februarja ob 17. uri, kot je to sporočila njih sindikalna organizacija. Prodajalo! namreč protestirajo, ker so v Genovi in drugih mestih pričeli s sodnimi procesi, češ da so «razstavili publikacije, ki so pohujšljivea. Prodajalci pravijo, da sicer nikakor ne podpirajo širjenja pornografskega tiska, da pa prav tako ne morejo postati neke vrste organ preventivne cenzure in da ne morejo postati sodniki. Tako njih ravnanje bi bilo v ostrem nasprotju s svobodo tiska, ki jo zagotavlja ustava. Prodajalci zahtevajo mimo in normalno delo, da ne bodo v stalni nevarnosti obsodb, POD OBTOŽBO UMORA IN POSKUSA UMORA Prijavljeni sodišču domnevni krivci atentata na munchenskem letališču Arabski komandosi so letala in ne streči se baje hoteli le polastiti po življenju Dayanovemu sinu MuNCHEN, 12. - Nemške policijske oblasti so obtožile tri Arabce, ki so jih priprle zaradi atentata na munchenskem letališču, zločinov in prekrškov umora, poskusa umora ter posesti eksplozivnih snovi. Priprti Arabci so naslednji: 28 letni Mohamed Hadidi iz Jordanije, 28-letni Egipčan Mohamed El Hanafi in 21-letni Jordanec Abder Rahman Saleh. Pri napadu arabskih komandosov na munchenskem letališču je bil smrtno ranjen neki izraelski potnik, drugih 11 oseb pa je bilo laže ranjenih. Ranjena sta bila tudi dva pripadnika teroristične skupine Spočetka so domnevali, da je bil morda atentat izvršen, ker je bil med izraelskimi potniki tudi Asaf Dayan, ki je sin znanega izraelskega ministra za obrambo. Mladenič je bil namenjen v London, kjer se je nameraval pogajati z neko filmsko družbo za izdelavo nekega filma. Pozneje pa so preiskovalne oblasti začele domnevati, da je bil napad na čakalnico na letališču čisto slučajen. Baje so atentatorji vrgli vanjo dve bombi in potem začeli streljati, ker se iim je ponesrečil poskus, da bi se polastili letala družbe «E1 Al», ki b> moralo odpotovati v kratkem prot4 Londonu. Policijske oblasti pravijo, da se je 21-letni Abder Rahman Saleh pognal proti poveljniku letala, toda ta je nenadoma reagiral in odbil napadalca. Tako je prišlo do streljanja in metanja ročrnh granat. To domnevo policijskih organov naj bi potrjevalo dva letaka. V pr vem piše dobesedno: »Smo Vornan-dosi akcijske skupine za osvoboditev Palestine. Dvignite roke in izvršite naše ukaze, če ne bomo odvrgli naše bombe in vas vse pobili. Pojdite proti avtobusu, odpotovali bomo takoj. Povejte varnostnim organom, naj se ne upirajo, ker bomo sicer uničili letalo.* Po mnenju nekega policijskega častnika so komandosi nameravali pre-čitati ta letak potem, ko bi popolnoma nadzorovali potnike v čakalnici. V drugem letaku pa menda piše: »Dober večer gospodje in gospe! Sem poveljnik 112./A divizije Ma-stri - Omar - Sastadi akcijske skupine za osvoboditev Palestine. Prevzemamo poveljstvo nad letalom v imenu palestinske revolucije. Letalu bo odslej ime «Palestina 2». Ubogajte in nič se vam ne bo pripetilo žalega. Neposlušnost bo privedla do uničenja letala*. Ta letak so teroristi baje nameravali prebrati v notranjosti letala. V kritičnem stanju je še vedno filmska igralka Hannah Maron -Rechter, ki so jo do sedaj že dvakrat operirali. Ženska je dobila pri eksploziji bombe hude poškodbe na nogah in močan živčni šok. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da so zahodnonemške policijske oblasti sprejele še nadaljnje ukrepe za zaščito poletov druž- be «E1 Al*. Ti ukrepi veljajo na splošno na vseh zveznih letališčih. medsebojnega sodelovanja, pred- Železniška nesreča na Formozi: 10 mrtvih TAIPEI, 12. — Taipeiska policija je sporočila, da je danes prišlo na Formozi do precej hude železniške nesreče, pri kateri je umrlo približno 10 oseb, štirideset pa jih je ranjenih. Do nesreče je pri šlo v pokrajini Taiwan, ki leži sred) For-moze, ko sta dva vlaka čelno trčila. Z nobenim od obeh vlakov, niso potovali tujci Domnevajo, da bo število smrtnih žrtev naraslo. Zaključen obisk delegacije iz Ferrare v koprski občini Delegacija italijanskega mesta Ferrare je zaključila svoj dvodnevni obisk v Kopru. Pod vodstvom župana Giuseppa Ferrarija so si gostje ogledali koprsko pristanišče, tovarno motornih vozil Tomos in vinsko klet Agrarie. V delegaciji Ferrare je bil tudi občinski svetovalec za gospodarstvo Romano Gal-letti. Kakor je znano, so stiki med Ferraro in obalnimi mesti že tradicionalni, prišlo pa je tudi že do konkretnih oblik sodelovanja, med drugim na področju gostinstva. Ob zaključku obiska je dal vodja delegacije Giuseppe Ferrari naslednjo izjavo predstavnikom tiska in radia. «Predvsem naj se zahvalim predsedniku občinske skupščine Koper in njegovim sodelavcem za prisrčen sprejem. Naj izrabim to priložnost in posredujem občinskim organom in prebivalstvu najlepše pozdrave prebivalstva in uslužbencev ferrarske občine. Po razmeroma kratkem obisku vašega mesta so naši vtisi kar najboljši. Spoznali smo izredno ugoden zemljepisni položaj Kopra ob jadranski obali in velik pomen vašega tovornega pristanišča. Naravno je, da se zanj zanimamo tudi mi, ki smo na drugi obali istega morja. Dobro razumemo, da je skupno morje element, ki združuje prizadevanja na področju družbenega, političnega in gospodarskega razvoja. Zato si bomo prizadevali, razviti sodelovanje s Koprom m z drugimi mesti ob vaši lepi obali, ne samo na področju kulture, temveč tudi na področju čisto konkretnih gospodarskih dejavnosti. Prav zato smo se seznanili z vašim gospodarskim razvojem, ki je dal velike rezultate. Zato smo tudi povabili predsednika koprske občinske skupščine Mira Kocjana, naj obišče naše mesto in se seznani z našimi problemi. Prepričan sem, da imamo mi in vi mnogo skupnih interesov in to je solidna osnova za razvijanje vsem na področju trgovinsko - blagovne izmenjave. Z zadovoljstvom sem sprejel predlog predsednika občinske skupščine Koper za nadaljnjo izmenjavo občinskih delegacij. Le-te naj bi obdelale skupna vprašanja in dale konkretne predloge za sodelovanje.* Zemlja z Lune mori mikroorganizme SAN ANTONIO, 12. - Včercj je dr. Vanče Oyama sporočil, med mednarodnim simpozijem za kozmično medicine v letalski postojanki Brooux v San Antoniu, da zemlja, ki so jo prinesli z Lune umori mikroskopska živalska bitja. Ta teza naj bi potrdila prejšnjo, da ta zemlja koristi rastlinam na Zemlji, ker pospeši njihovo rast. Razumljivo je sedaj tudi, zakaj zemeljski mikroorganizmi niso mogli okužili zemlje z Lune. Dr. Oyama je dodal, da so na Zemljo prinesli premalo primerkov z Luninega površja, da bi bilo mogoče trditi, da na Luni ni življenja Dr. Oyama celo domneva, da obstaja na Luni kaka vrsta latentnega življenja. Eksplozija v britanski podmornici LONDON, 12. — Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je prišlo danes v prvih jutranjih urah do eksplozije v britanski podmornici »Auriga*, ki je plula pod vodo v oddaljenosti 10 milj od Gibraltarja. Do eksplozije je prišlo v prednjem delu podmornice, v prostoru za akumulatorje, pod prostori za posod ko. Pri tem se je 10 mornarjev ranilo, od katerih so štirje težie poškodovani. Podmornica se je že vrnila v gibraltarsko pristanišče. Umrl akademik Viktor Kulebakin MOSKVA, 12. - Sovjetska tiskovna agencija Tass je sporočila, da je včeraj umrl v Moskvi v starosti 79 let akademik Viktor Kulebakin, ki so ga proslavljali kot ustanovitelja elektronike v SZ. Bil je specializiran v načrtovanju elektronskih naprav za letalstvo. PARIZ, 12. — Nemški državljan Hans Voelkner, ki so ga francoske oblasti obtožile vohunstva v prid Vzhodne Nemčije, bo moral preživeti 12 let v zaporu. Njegovi dve sodelavki Marthe Danilo in Simone Leman pa sta obsojeni na pet oziroma dve leti zapora. Na sodni obravnavi, ki se je začela včeraj, je Voelkner priznal, da je od časa do časa delal za tajne službe Vzhodne Nemčije. ................... Po torkovem zrušenju plaza v Val d’Iseru: reševalne ekipe na delu niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia SAVOJSKI ZIMSKOŠPORTNI CENTER SE VEDNO POD VTISOM KATASTROFE Številni plazovi ovirajo reden promet na cesti Val dlsere-Bourg S. Maurice V Franciji slabo vreme z nevihtami ■ V Švici plazovi izolirali številne vasi VAL D'ISERE, 12. — Po zvezdna-1 mana obrambna sredstva proti pla- ti noči je danes ponovno začelo snežiti na Val d’Isere. Sneg je ponovno pokril cesto, ki iz Val d’Ise-re pelje v Bourg Saint Matrice, kjer je vidljivost izredno slaba. Plugi so nemudoma stopili v akcijo in se jim je posrečilo ob 9.30 očd-stibi cesto in jo odpreti za promet. Pol ure kasneje pa se je ponovno vse ustavilo. Le kak kilometer od Val dlsera, pri Daille, je plaz zgrmel na cesto in tako preprečil koloni tovornjakov s turisti, kd so hotela oditi v dolino, pot v Bourg Saint Maiurice. Okoli poldneva je približno 300 avtomobilov zapustilo Val d'Isere. Cesto so očistili in tako se je promet lahko, pa čeprav zelo počasi, ponovno odvijal na 35 km dolgi žali od Val d'Isera do Bourg Saint Mauriea. V Val d'Iseru je bilo predvčerajšnjim 5000 turistov, ki nikakor niso mogli iz zimskošportnega središča. Francoski predsednik Pompodou .je danes sprejel notranjega ministra Marcellina in ministra za mladino in šport Comitija, ki sta se danes ponoči vrnila iz Val d'Isera, kjer je plaz pred dnevi pokopal pod seboj 39 oseb. Ob koncu razgovora s predsednikom je MarceUan javil, da bodo še danes imenovali komisijo, ki bo raziskovala vzroke nesreče in skusala najti pri- IZ TRŽAŠKE KRONIKE NA SEDEŽU TRŽAŠKEGA INTERSINDA Dosežen sporazum o prehodu delavcev Sv. Marka v podjetje Arzenal-Sv. Marko O sporazumu se bodo izrekli delavci na skupščinah, nakar ga bodo predstavniki delavcev in delodajalcev podpisali Na Intersindu je bil dosežen spo | Marka v novo družbo, razum glede prehoda delavcev iz Sporazum vsebuje tudi nekaj do Sv. Marka v novo podjetje Arzenal Sv. Marko, GRDA, Intersinda ter treh sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in CCdL). Na podlagi tega sporazuma preide osebje Sv. Marka v novo družbo Arzenal Sv. Marko z datumom 1. februarja, pri čemer ohrani službeno starostno dobo, ki mu je dozo rela pri CRDA ter pogodbene pravice, ki so povezane s to starostno dobo. Delavci pa lahko tudi prekinejo svoj delovni odnos s CRDA in zahtevajo odpravnino ter vzpostu vijo svoj delovni odnos z družbo Arzenal Sv. Marko čisto na novo s prvim februarjem letos. Prekinitev delovnega odnosa lahko zahtevajo pri CRDA v roku do 21. februarja Delavci, ki preidejo v družbo Arze-nal-Sv. Marko bodo dobivali plače in nagrade, ki veljajo v tem pod jetju. Tistim delavcem, ki bodo dobivali v Arzenalu-Sv. Marku nižje akordne dodatke in druge nagrade, bo druž ba CRDA izplačala enkratno vsoto v višini 14.000 ur plače do staro sti 53 let in pol, 2.000 ur plače, za vsako leto do 60 let in pol če nji hova starost presega 53 let in pol K temu je treba dodati še l.000 ur plače delavcem od 35 let starosti navzgor. Seveda te enkratne vsote ne dobe delavci, ki prekinejo svoj delovni odnos s CRDA in dobe od pravnino. Če bodo delavci v novem podjetju sami dali odpoved službi ali bodo upravičeno odpuščeni, jim bo to podjetje odtegnilo del izpla čane enkratne vsote za razliko časa predčasne prekinitve delovnega odnosa. Enkratno vsoto bodo Izplačali delavcem do konca marca letos. Na podlagi tega sporazuma se smatra jo za urejena vsa vprašanja, ki nastajajo pri prehodu delavcev Sv. polnilnih določb. Tako bodo med drugim plačevali delavcem praznike, neizrabljene dopuste in nagrade po načinu, ki velja v novem podjetju. Delo se začne ob sedmih zjutraj in za kosilo bodo imeli vsi na raz polago pol ure časa. Začasno bosta še nadalje delovali obe menzi, ize načili pa bodo vrsto in količino hra ne. Do izvolitve nove notranje ko misije letošnjo spomlad bosta delovali obe notranji komisiji. Sporazum so samo »siglirali*. Se daj se bodo morali izreči o njem delavci na skupščinah, šele ko ga bodo sprejeli, ga bodo sindikalni predstavniki delavcev in podjetij dokončno podpisali. Tečaj za zaščito pred nesrečami na delu Ravnateljstvo šole za strokovno usposabljanje gradbincev v Trstu sporoča, da se bo v torek 17. t.m ob 18.30 na sedežu ENPI v Ul Genova št. 8 začel tečaj za pre prečevanje nesreč na delu za gradbene asistente :n delovodje. Pouče vali bodo ravnatelj ENPI inž. Nereo Ferluga, inž Spartaco Santonello In dr. Renzo Rancati. Lekcije bo spremljalo predvajanje dokumentarnih filmov ENPI. Kako je z gradnjo avstrijskega naftovoda Gradnja »avstrijskega« naftovoda od glavnega voda Trans Alpine Pi-peline Trst-Ingolstadt se Intenzivno nadaljuje ln vse kaže, da bo . prva nafta lahko pritekla po njem 1 ga tedna, v Wiemer Neustadt še v letošnjem oktobru. Naftovod, ki se cepi od glavenga voda pri Wuermlachu na Koroškem, bo dolg 418 km, všteta tudi dolžina nekaterih stranskih odcepov. Začetna zmogljivost voda bo znašala 5 milijonov ton surove nafte na leto pozneje pa jo bodo povečali na 19—11 milijonov ton. Pri družbi Adria-Wien Pipeline, ki gradi naftovod, so soudeležene avstrijski Mineratoelvanvaltung z 51 od sto, z manjšimi deleži pa družbe BrltisJh Petroleum, Esso, Shell. Mobil, ENI In Total. NALEZLJIVE BOLEZNI Smrtni primer meningitisa Zdravstveni urad tržaške občine Je v razdobju od 2. do 8. februarja t. 1. ugotovil na področju občine naslednje primere nalezljivih bolezni. škrlatimka 17, tlfoidna mrzlica 1 (Izven občine), možganski in hrbtenični meningitis 2 (en primer je bil smrten), ošpice 3 (1 izven občine), malarija 1 Izven občine), norice 8 (3 izven občine), rdečke 1, (4 Izven občine), nalezljivo vnetje jeter 10 (1 izven občine), Influenca 3 (en primer Je bil smrten). Primarn« volitve za kandidate KD Tržaška Krščanska demokracija je uvedla za prihodnje volitve pokrajinskega sveta novost. Dve tretjini njenih kandidatov (16 od 24) bodo izvolili na primarnih volitvah, Namen teh primarnih volitev je približati vodstvo stranke članstvu, o-ziroma okrepiti njegovo demokratič no udeležbo. Volitev se ne bodo udeležili le člani marveč tudi tisti meščani, ki so politično usmerjeni h KD. Volili bodo lahko tudi mladinci, ki so dosegli 1. januarja 18. leto starosti. Imenovali bodo pokrajinsko volilno komisijo ter 24 komisij za vse sekcije stranke. Prvič bodo določil' kandidate člani in volivci in ne organi stranke. Načrt za športno letališče med Prosekom in Briščiki Strokovnjak Serglo Vemuti (Aero Club Trieste) je pripravil podroben načrt za gradnjo športnega civilnega letališča na področju, kjer stoji danes vojaško letališče med Prosekom in Briščiki. Po tem načr- tu bi pripravil 900 m dolgo in 30 metrov široko betonsko pristajal- Stavka v podjetju Fiat-Zanetti-Porfiri V podjetju Fiat-Zanetti-Porfiri je včeraj stavkalo vse osebje (okrog 50 uslužbencev) v protest, ker so jim enostransko odvzeli »kratki teden*. Doslej je bilo polovico uslužbencev izmenično prostih ob sobo tah. Uslužbenci so stavkali tudi pro tl premestitvi sindikalnega delegatu na drug sedež v podjetju, ker je vodil agitacijo proti ukinitvi kratke no stezo ter postavili poleg sedanjih še eno večjo lopo za potrebe Aero Club Trieste. Letališče bi lahko služilo za športne ln poslovne polete. Delo bd stalo 54 milijonov lir. Meteorologi naglašajo, da so vremenske prilike na tem področju ugodne za poslovanje letališča. ■ Tudi letos bo v dvorani mestnega muzeja Revoltella risarski tečaj, ki ga organizira oScuola litoe-ra dl figura«. Tedensko bo štiri ure učenja ln sicer ob sredah ln četrtkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo zaključil konec Junija. Vpl-sevanje sprejemajo dnevno od 12. do 20. t. m. med 10. in 14. uro pri vratarju muzeja v Ul. Dlaz 27. Ob vpisovanju je treba plačati letino kvoto 5.000 lir, katere so oproščeni le tisti, ki živijo v težkih pogojih. Kdor še ni posečal šole, mora predložiti nekaj risb, ki naj pokažejo niegovo sposobnost. Mladi pod 22. letom (pod 18. letom niso pripu^eni k tečaju) bodo morali predložiti Izjavo staršev, s katero se obvezujejo, da bodo napravili izpit v državni šoli za umetnost. Vsi brez Izjeme morajo izpolniti vprašalno pašo. zavom v ogroženih krajih. Maircel-lin se je vmešal tudi v polemiko o nezadostni obrambi proti plazovom s pripombo, dia so med tistimi, Id danes obtožujejo, tudi taki, ki bi morali prej ukrepati. Iz Val d'Isera in Tigna, kjer še vedno prevladuje nevarnost novih plazov, počasi evakuirajo ljudi. Zanimivo je, da je danes prišla v Val d lsere skupina 80 turistov, ki, hočejo vseeno preživeti počitnice v tem znanem savojskem zimskošportnem središču. BOURG - SAINT MAURICE, 12. — V Val DTsere so se danes zrušili še trije novi plazovi. Vest o tem je prišla pozno zvečer. Kljub temu da je en plaz pokopal pod seboj nekaj avtomobilov, drugi, ki se je zrušil na Tignes pa prevrnil tovornjak, ni bilo žrtev, razen neke osemmesečne deklice, ki je umrla zaradi zadušitve med prevozom v bolnišnico. Pozneje se je še en plaz zrušil v bližini chaleta UCPA, kjer je včeraj zaradi plazu izgubilo življenje 39 oseb. Ker grozijo novi plazovi, so oblasti prekinile promet na cestah v dolino. ALBERTVILLE, 12. — Peterica smučarjev, ki je pred tremi dnevi odšla na izlet po grebenu Le Va-noise med Mbdame in Tigne, se je danes vrnila v Pralognrn — Le Vanodse (Saivoy). O njih 48 ur niso imeli nobenih vesti. Smučarji so povedala, da jih je zajelo slabo vreme, zaradi česar so se zatekli v kočo na Enre deaux-eaux v višini 2.107 m. kjer so ostali dva dni. PARIZ, 12. Zaradi močnega deževja in visoke temperature ki je stopila sneg v gorah, so nastale posebno v srednji Franciji precejšnje poplave. Številne ceste so tudi pol metra pod vodo, ponekod pa so morali popolnoma prekiniti promet. Medtem ko v goratih predelih sneži, divja nad Bretagno huda nevihta z vetrom, ki je ponekod dosegel hitrost 160 km. Nevihta divja tudi na morju, kjer so se številne ladje znašle v težavah. Ena se je potopila, drugim pa grozi podobna nevarnost .Do pomorske radijske postaje Conquet v bližini Brest prihajajo številni SOS. Tega je oddala tudi poljska ladja «če-stohova*, ki pa je kasneje javila, da nadaljuje s plovbo. Nevihta se premika proti Vzhodu in je zajela tudi Rennes, kjer se je pod sunki močnega vetra zrušila stavba, v kateri so pred kratkim uredili drsališče. Ni znano če so pod ruševina-rra žrtve SION, 12. — Sinoči je padlo na področju jugozahodnega dela Švice več plazov, ki so popolnoma izolirali številne vasi. Plaz je zgrmel tudi na smučarsko središče Haute Nendaz nad Sionom in potegnil za seboj nekega moža, ki pa se je izmotal iz nevarnosti. V valskem kantonu so zaprli vsa smučišča in večina vlečnic ne deluje. Zaradi plazu, ki je padel na cesto, je Zermatt od včeraj popolnoma odrezan od sveta.. Cesta, ki ga povezuje z Brigo, je namreč edina prometna žila, s katero je ta zimskošportni center povezan z ostalimi kraji. Tudi cesta Arolla — Sion je zaradi snežnega plaza neprevozna, zaradi česar se kakih 100 turistov ne more premakniti iz Arolle, ob italijanski meji. V Leu-kerfoacki, znanem smučarskem središču, je blokiranih 4000 ljudi, ki bodo morali počakali, da očistijo Cesto snega, ki ga je zavlekel s seboj plaz. Prvega je krogla zadela v prsi in mu poškodovala pljuča, zaracii česar leži v težkem zdravstvenem stanju v bolnišnici, drugega pa so krogle zadele v noge in roke. Ko je ranil oba profesorja je Robert Cantor napravil samomor. Policija meni, da je Cantor namenoma streljal prav na ta dva profesorja. Zaključeno iskanje trupla Muriei McKay LONDON, 12. — Danes .so se voditelji »Scotland Yarda» odločili, da prenehajo z iskanjem trupla Muriei McKay na kmetijah v Essexu in Hertfordshiru. Na posestvih je ostalo še nekaj agftitov, ki skušajo odkriti dokaze, da je bila Muriei McCay nekaj .časa tam. Posadka ladje «Cavtat» v Splitu SPLIT, 12. — Danes so se vrnili v Jugoslavijo člani posadke jugoslovanske ladje »Cavtat*, ki so bili od 27. januarja zaprti v Palermu. V Split jih je pripeljalo letalo, potem ko je kapitan Petar Moretti plačal kavcijo enega milijona lir italijanskim oblastem. PO PREGLEDU PONUDB ZA GRADNJO Kmalu začetek del aa avtocestah Vrhaika-Postojua, Zagreb-Karlovot Avtocesto bodo začeli graditi maja, dokončali jo bodo leta \Tll Odbor za izvedbo licitacijskega postopka za gradnjo avtoceste na odseku Vrhnika - Postojna je pregledali ponudbe, ki so jih za to delo poslala nekatera domača podjetja ter na osnovi ustrezne dokumentacije in preverbe računov sklenil predložiti investitorju, Cestnemu skladu SRS kot najbolj ugodne naslednje ponudbe: za pododsek Vrhnika - Logatec (9,2 km), ponudbo podjetja '(Jugoslavija put« iz Beograda; za pododsek Logatec -Unec (11,9 km), ponudbo podjetja ((Mavrovo« iz Skopja; za pododsek Unec - Postojna (10,8 km) ponudbo združenja GAST (Gradis, Primorje, Slovenija ceste in Tehno-gradnje) liz Ljubljane; za most čez Ljubljanico ponudbo združenja GAST; za viadukt «Verd» ponudbo združenja GIPOSS iz Ljubljane; za nadvoz nad železniško progo «Der-više« ponudbo združenja GIPOSS; za viadukte ((Ivanje Selo«, «Unec» in ((Ravbarkomanda« ponudbo združenja GAST in za nadvoz nad avtocesto, t. j. priključek Postojna ponudbo združenja GAST. Vrednost vseh navedenih del znaša 439 milijonov dinarjev. Predlog odbora bodo hkrati z odločitvi jo investitorja predložili Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Ko pa bo banka sporočila svoje soglasje s predlogom, bodo lahko začeli z delom. Medtem pa so bila objavljena tudi imena podjetij, ki bodo gradila avtocesto Zagreb - Karlovac. To so zagrebško podjetje «Hidroelektra» s kooperanti «Jugoremont*, «Jugo-betan« in ((Graditelj« iz Dubrovnika ter mariborsko podjetje «Teh-nogradnje«. Cesto bodo začeli graditi maja letos. Stala bo 295 milijonov dinarjev, dokončali pa jo bodo predvidoma leta 1972. Gradili jo bodo na treh odsekih. Cesta bo štiripasovna, njena širina pa bo znašala 28 m. Kratke vesti iz Slovenije LJUBLJANA, 12. — V Ljubljani je danes predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher sprejel člane tretje jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, ki se je povzpe-lana Anapurno II. in Anapurno IV. Poleg drugih je bil na sprejemu navzoč tudi član sveta federacije Edvard Kardelj. Himalajce je predsedniku skupščine in drugim gostom predstavil predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Predsedniku skupščine Sergeju Kraigherju pa se je za pozdravni nagovor zahvalil vodja odprave A-leš Kunaver. Himalajci so gostom pokazali tudi kakšnih 300 barvnih diapozitivov s poti odprave na A-napumo. in njihove druščine. Delo o Pr0^,e' mih je zahtevalo posebno zasedo vlog. Mestno gledališče jih je za'_ upalo svobodnim diplomantom ®*e' dališke akademije. Avtor je tal« tem delom omogočil nastop mlad® od igre, režije do scene. : LJUBLJANA, 12. — Za letpšnj* 15. Sterijino pozorje se je prijavi 31 gledaliških skupin iz vse JUJ>° slavije z 42 gledališkimi deli od »a terih so se prijavili ljubljansko Ml® dinsko gledališče s Popovičevo «0® čo kapico*, mariborsko Slovenj narodno gledališče s Kozakovo d® gendo o svetem Che* in Grumovi »Dogodkom v mestu Gogi*. Pr'F?’' _i . i____• XT«xrP IfO* sko dramsko gledališče iz Novi8 “ rice s Torkarjevo «Zlato mlad®® ter Slovensko ljudsko gledališč® Celja z delom Puncerja »Preš0®” iz raja*. LJUBLJANA, 12. - V spomin *® tragični dogodek leta 1945, k® nemški okupatorji obesili na Str*’ nicah pri Franglovem sto t*"*’ praznuje danes prebivalstvo obe' Slovenske Konjice občinski pr*® Praznovanje se je začelo s s® nostno sejo občinske skupščin® . občinskega odbora Zveze ždru** borcev, nadaljevali pa so P1-05 r.,e z odprtjem slikarske raztave l Šubica in z razstavo pod naslov®1” «Po poteh XIV. divizije*. Mladoletni oče zakopal novorojenko Bel- BELLEVUE, 12. - V kraju,, tovue pni Washimgtanu je 15"*®l dekle povilo nedonošeno Oče nove roj etike, 16-letni dija®' mislil, da je hčerka mrtva in A je zakopal v gozdiču za svet® ^ šo. Čez kakih deset minut Pa zopet odkopal, opazil, dia dM®. živi in jo odpeljal z materjo v t”® nišnico. . Deklica se je rodila po . se^ofl mesecih nosečnosti, težka J® ^ gramov, vendar je njeno zdrav® no stanje dobro. Mladenič j« lu za tem, ko se je deklica opazil, da je materi slabo m le f3 radi tega poklical zdravnika- | je poskrbel za mater in Preff, mladeniča, da je mogoče živo in naj jo zaradi tega PJS. j odkopati. Ko jo je oče odkop®1 novorojenka zače a jokati._ . Doslej mladinsko sodišče s? ^ reArilri nAhrin.a nfadrrib** rnV.tl 1*^1 LJUBLJANA, 12. - Kot peto letošnjo premiero je ljubljansko Mestno gledališče za nocoj pripravilo dramo Igorja Torkarja »Zlada mladina*. Hkrati je to tudi peti avtorjev krst v tej gledališki hiši. Torkarjevo delo je kritična podoba našega časa in družbe prikazana ob analizi skupine mladih umetnikov izrekla nobene obtožbe preti letnim neporočenim staršem- Snežna nevihta v Veliki Britaniji Glavno LONDON, 12. -Velike Britanije, Walles je danes nenadoma snežna nevihta, ki je P°v,®LjjIr veliko nevšečnosti. Glavno južno siko letališče Heathrow je bilo zaprto za letala, ki bi ( 0 pristati, letala, kd so vzletela P8^. imela precej zamude, ker F^ treba zametene vzletne ste®® jati. Tudi letališče v Lutarju ^ Velike težave so nastale cestnem in železniškem pa-ort6*1' liiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiimiuHiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiii<||||V ZASKRBLJENOST ZARADI OBMEJNIH SPORAZUMOV Zakaj popušča blagovna izmenjavi po tržaškem in goričkem sporazum* V nevarnosti tudi sporazum «Alpe Adria» - Jugoslavija je lani povečala uvoz blaga na konvertibilna področja Odbor za gospodarske odnose s PHILADELPHIA, 12, - Diplomiranec s per.nsylvanijske univerze je danes med predavanjem matematike streljal na dva profesorja in za tem izvršil samomor. 34-letni Robert Cantor je vstopil v predavalnico ustrelil s pištolo kalibra 45 na profesorja matematike 45-letnega Oskarja Goldmana ln 41. ■ letnega VValterja Koppelmana. tujino pri Izvršnem svetu Slovenije je na svoji zadnji seji razpravljal o problemih maloobmejne blagovne izmenjave po tržaškem in goriškem sporazumu. Odborniki so ugotovili, da se poslovanje po teh sporazumih ne odvija tako, kakor bi bilo pričakovati ter navedli glavne dejavnike, ki zavirajo razvoj prometa. Kakor so omenili nekateri govorniki je temu krivo poleg nekaterih subjektivnih pomanjkljivosti tudi preveliko število podjetij, ki imajo dovoljenje za poslovanje po avtonomnih računih. Nazadovanje je treba nadalje pripisati dejstvu, da »zvezni organi še vedno niso preveč naklonjen' tem sporazumom, vsaj glede kakšnih posebnih izjem, ki naj bi jih uživala registrirana podjetja, češ da škodujejo redni zunanjetrgovinski izmenjavi. Zaradi tega so tudi pogoji za to poslovanje danes tako urejeni, da je praktična realizacija sporazumov oziroma sprejetih blagovnih list močno otež-kočena*. Odbor je nadalje ugotovil, da se je skupna vrednost izmenjanih dobrin po tržaškem in goriškem sporazumu v zadnjih treh letih vidno zmanjšala: jugoslovanski izvoz, ki je znašal še v letu 1967 nekaj nad 10 milijard lir, se je v letu 1968 zmanjšal na 5,5 milijarde, lani pa celo na 4,8 milijarde lir; vzporedno s tem pa se je skrčil tudi uvoz, ki je lani dosegel komaj še 4,4 milijarde lir, od tega 2,9 po tržaškem ln 1,5 milijarde po goriškem sporazumu. Kot razloge za to nazadovanje so odborniki omenili tudi sklep Narodne banke, da uvrsti »tržaške* in »goriške* lire med navadna klirinška sredstva ter je tako onemogočila domačim podjetjem, da bi za poslovanje v okviru obmejnih računov lahko še naprej prejemala izvozna posojila po znižani obrestni meri in računala na daljši kreditni rok. (Banka je ta sklep preklicala 1. junija lani). Nazadovanja pa je končno kriva tudi neprožnost jugoslovanskega blagovnega režima, ki se izvaja z vsemi omejitvami tudi ko gre za poslovanje po tržaškem in goriškem sporazumu. Odbor je v tej zvezi naglasil, da bi bilo treba upoštevati specifičnost obmejnih krajev, velike dodatne možnosti za sodelovanje z gospodarskimi organizacijami tostran meje in zlasti nove možnosti izvoza, ki ga Jugoslavija sicer (v redni izmenjavi) ne more doseči, pa čeprav bi bilo treba pri tem v določeni meri odstopiti od splošno ve Ijavnih načel domačega zunanjetrgovinskega in blagovnega režima. V tem okviru bi kazalo kolikor mogoče krepiti sodelovanje s sosednimi področji, predvsem pa s Furlanijo - Julijsko krajino, kjer so dane možnosti tudi za uspeh finančno • tehnično - industrijskega sodclov anja s številnimi malimi in srednjimi industrijskimi obrati. Do tu razprava o maloobmejni blagovni izmenjavi pri izvršnem svetu Slovenije. Zaskrbljujoči glasovi pa prihajajo iz Ljubljane tudi v zvezi z drugim sporazumom obojestranskega interesa, t. j, s sejmom »Alpe Adria* Tudi realizacija po tem sejmu se namreč iz leta v leto manjša, če postavimo realizacijo po prvem sejmu, ki je bil leta 1962, na 100, potem je znašala realizacija (obseg izvedenih poslov) v letu 1964 98, v letu 1968 pa le še 64. _ Gospodarski opazovalci pri republiški gospodarski zbornici menijo, da se bosta sporazuma «Alpe Adria* za leto 1967 in 1968 lahko realizirala vsaj do višine 80-90 odstotkov. Za »Alpe Adria* 1969 še ni na razpolago nobenih podatkov, ker se je njegova realizacija zaradi zavlačevanj z italijanske strani za čela šele v preteklem decembru. Na vprašanje, zakaj upada inte-res za ta sporazum, navajajo pri republiški zbornici naslednja dejstva« izvoznikom in uvoznikom niso priznane tiste pravice, ki jih. imajo pri opravljanju zunanj® vinskih poslov glede re^.(jaj® kvote in povračila družbenih ^ tev: izvozne liste so razme cf ozke, podjetja pa se rajši jajo k rednemu izvozu na .gji/ bilna območja, kjer se mat® ^ ugodnosti postopoma večajo, ,» tem ko se nasprotno ugodn°“ sejemske kompenzacije zmanSvf Če ne bo prišlo do kakšne ne spremembe na tem P°^j, * menijo pri gospodarski zbof'nl^®i’ tegnejo postati komercialni nrj»' za sejemski sporazum «Alp® tako težavni, da bo sploh " do zastoja realizacije. • igo**0" Kako pa je s splošno vuiioivu iriii'wiijcivij a -g j,*, tržiščem? Po podatkih zvezne® „5!® voda za statistiko je jugoslo^jej izvoz na ta tržišča lani o^° feil 11.131 milijonov dinarjev J j9^' za 29 odst. večji kakor v le1 pr®" Tako je odstotek izvoza, ki ® tf|l' vzema zahodni kor.vertibilo' b>' narastel na 69 odst. Trgovin^8 p(i' lanca pa izkazuje še ve£?n-;ti 11 manjkljaj V tej trgovini. w tfl* voz blaga s konvertibilne®* p® presega izvoz. Lani je ustf®® v v stavka dosegla 17.925 milijbn“ narjev, ter je bila za 22 od* ja kakor v prejšnjem leW- pf*“ težavam, ki jih Jugoslavijo Evropska gosP^tefi^ skupnost, je bil prav v sC v j® dosežen 1,a j večji uspeh. I®v°z. žele EGS je namreč dosege* .j (> milijonov dinarjev ter j® L,prfj' 34 od sto večji kakor le^.g <$,' iz na se ie dvienil za J uvoz pa se je dvignil za ^ in sicer na 10.446 milij°00 V tem okviru je ^1« f. narjev. ^lani dinarjev, + 28 odst, v Pr*ffyl vo mesto Italija (2.829 letom 1968), medtem ko J* P' glede uvoza na prvem m®* v * hodna Nemčija (4.858 mil’ narjev, + 21 odst. v letom 19C8L ® kitajskega življenja in razvoja Nastopilo nekakšne naj bi obdobje «zlate sredine» Srednja pot med dvema nasprotnima stališčema glede razvoja poljedelstva - Kdo so «osebe, odtrgane od dela» Kitajskem se je neko staro nje začelo razpletati v ob-jd Praktičnih ukrepov, ki °red nedavnim začeli spre-šjjj-“■ Govor je o velikem vprašuj! ~~ kako modernizirati polje-v° v deželi z največjim šte- ” v ut |J? ^trie*'ov m, ali bi v procesu na Smetje bilo treba najprej iti j ielcuvizacijo najvišje stopnje, ra^e(tl na mehanizacijo, ali ob- jjo^abiva. ki je bilo zdaj ob-mJ®10 v kitajski publicistiki, je p^^aključiti, da sta g^e tega uetnbnega vprašanja obstajali Silo si stališči. Eno je ^šče predsednika Maoce-Prib’ • . ®a v tisku natančneje Ptei ZU^°. bot zahtevo, da se naj-utes*uči kolektivizacija in za-na tej osnovi, mehanizacija [v elektrifikacija poljedelstva. - Pripisujejo odstranjenemu tj 2^?nitlu republike Liu Šao Čiju, tujj 1 strjujejo, da se je zavze--. Povsem obratni vrstni red "bacn 61 mehanizacija in moder-tey J3 Poljedelstva ter zagotoviti jf°bo stopnje pridelkov, za-višiih tej osnovi uresničitev °"hk kolektivizacije. ,na to, kar se v tem pose daj fj Bvaja v praksi, pa bi tega 0 trditi, da je pri reševanju ^''ara a'^anja obveljala tako ime-bii^08 **lata sredina*. Uradno so Pfedj^bmljivo. sprejeta stališča ličtij Maocetnuga, v prak- se SnTjjavriosti pa je opaziti, da kakor? iJata tako mehanizacija kolektivizacija istočasno, ska *«utaa kitajska gospodar-Pof ania je nasploh značilen na-tudi j razvoJ poljedeljstva, kakor viri 'iv?3 bi se vsi, zlasti krajevni st^ v °,risbb za ta namen. Po ve zdaj J,skV. se mnogo pozornosti r^iVe^a krepitvi tehnične o-ba (jnJ^ iobelstva, kar bi bilo tre k c! z odprtjem velikega šte Vodni aJevnih pogonov za proiz-'il) am«tnih gnojil, manjših no-Polrdtg v elebtričrie energije za iz-faeji ; raznih programov melio-Tisfe H. rvfmiakalnih potreb ipd. števii0Sicjjr r nav?iajo’.da i , dijakov z dokončano Sa 4n , ki so odšli na vas, V nekaj milijonov*. % s to akcijo velikili pre-TS, L.oti vasem, navajajo med Stlivo , °dhajajo iz mest, tudi i vijo , bategorijo ljudi, kaierim t dela- 0^fde> dalj časa odtrgane ,/v0r 0 ' Očitno je, da je pri tem 0 ,ebi vrsti brezposelnih ozi-JSistvf bategoriji mestnega 'D n d na Kitajskem, ki v ti: izvori« najde svojega mesta v delu*. Da število teh i%a n- rriajhno, je razvidno iz af je V°n°či,a o pokrajini Honan, ' 'iržaJr'"0, da -ie 105 000 ukš-| sbupaj s 470.000 11 ha v ■ zapustilo mesta in od žjji,88' !?tkiraJy' so podatki v zvezi s fi-S izgrniT1 teb množičnih načrtov lii^iiteu10 *majhnih tovarn* in h°di, l nekaj desetin milijonov (ii bijcr, ud' o tem, kdo je za kaj P(, v Pti ostvarjanju teh ak-a*"' P°datkov, prenašajo W.Pfavi« ryavni organi pretežni 'bi 'Sinih 'n odkovomosti, a tudi ■ • b obveznosti za te po- )' ^..^‘brajine, oblasti, okrož-(J.Pokfg8 *n proizvodne brigade. V nif)n° je n pr. rečeno, da b)Vaš' v° Pristojnost skrb za iaT*1! i!r. vedjih rudnikov, elek- izvodnjo najvažnejših poljedelskih strojev, Dieslovih motorjev za namakanje, električnih motorjev itd. In tako vse dol do komun in brigad. Generalna linija v vseh teh akcijah je ustvarjati in se pri tem v kar največji meri opirati na lastne sile, na krajevne vire, se kar najmanj oslanjati na osrednje organe oziroma fonde. Obenem pa je država, kot je razvidno iz poročil, pripravljena prevzeti skrb za financiranje «majhnih tovarn*, in to v prvi vrsti onih nad okrožno ravnijo, vendar samo v prvem letu dela. Po tem roku bi krajevni organi imeli prevzeti celotno skrb za te objekte. Podobno je, kar zadeva zagotovitev življenjskih pogojev desetinam milijonov ljudi, ki odhajajo na vas. Generalna linija je tudi, da se vsi, ne glede na poklic, kvalifikacijo in vrsto stroke vključijo v režim pridobivanja delovnih točk, prav tako kot vsi ostali delavci na vasi. To prav tako pomeni sodelovanje v fizičnem delu, vrhu ukvarjanja s svojim lastnim poklicem (zdravniškim, profesorskim itd.). Iz nekih poročil je tudi razvidno, da je v prvem letu bivanja novih doseljencev na vasi država pripravljena pomagati vaškim organizacijam, ki so jih sprejele. Omenja se vsota 200-250 tisoč juanov letno (okrog 100 dolarjev po uradnem tečaju), ki jo država baje izplačuje proizvodnim brigadam za vsakega doseljenca iz mesta, vendar, kot rečeno, samo za prvo leto bivanja na vasi. Čudoviti Vogel nad Bohinjem, kjer so tereni za vsakovrsten zimski šport in za vse zmogljivosti, kajti imamo terene za izrežbane smučarje, pa tudi za pohlevne začetnike, celo za same sankače. Na voljo je tudi več hotelskih zmogljivosti, da ne govorimo o sedežnicah in o vzpenjači. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiiiiimiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin MNENJE ZNANEGA BEOGRAJSKEGA STROKOVNJAKA Rak zares ni tolikšno zlo če ga pravočasno odkrijemo Usta Koža I Pljuča | Debelo črevo Prebavil trakt Ledvični trakt Proitata Levkemi- -ja Ostalo Prebavni trakt Ledvični trakt Maternica levkemija Ostalo Tisti deli in organi telesa, ki jih rakasto obolenje najpogosteje napada. Črtež nam prikaže tudi pogostnost obolenj v odstotkih. Kadarkoli slišimo besedo rak, nas kar strese, ker povezujemo to besedo vedno s smrtjo. Podobno je bilo pred nekaj desetletji s tuberkulozo, ali sušico, kot so tej bolezni tudi pravili. Strokovnjaki pa pravijo, da rak ni tisto strahotno zlo, pa čeprav je trenutno rak tista bolezem, ki pomori največ ljudi in se v tem more primerjati z vsemi motnjami, ki jih zdravstvo pripisuje krvnemu obtoku in srcu. Podobno kot je tudi s srcem in srčnimi boleznimi, je tudi z rakom, oziroma z boleznimi, ki se raku pripisujejo: če zgodaj opaziš, da s krvnim obtokom nekaj ni prav in da se nato temu primerno ravnaš (seveda, če se moreš!), ti bo dopuščeno še dolgo in bolj ali manj normalno živeti. Prav tako je tudi rakasto obolenje v mnogih primerih ozdravljivo, če ga pravočasno odkrijemo. So celo primeri raka, ki so malone stoodstotno ozdravljivi. Da ne bo nesporazumov: rak je zelo huda bolezen in v zadnjih časih kar na veliko kosi. Z druge strani pa je tudi res, da se tej hudi bolezni pripisuje tudi lastnost, ki je nima. Rak ni neozdravljiv, kot se v splošnem meni. Iz teh dveh ugotovitev moramo izvleči ustrezne zaključke in se po njih ravnati. Sicer pa je menda najbolje, če prepustimo besedo strokovnjaku, kot jo je zabeležil beograjski dnevnik «Politika»: «Neke vrste raka se laže zdravijo kot srbečica — pravi prof. dr. Ivo Popovič — in se moremo pred njimi laže zavarovati kot pred banalno srbečico. Sicer pa je za sedaj proti raku najpogostejše in najbolj zanesljivo »zdravilo* — kirurški nož. Preprečevanje te bolezni in zaščitš pred njo pa sta odvisni od načina življenja, predvsem od urejenega življenja. Niti počenega groša ne dam za tako imenovane »preventivne pilule*, o katerih se zadnje čase toliko govori in piše...* Dve stvari pa sta kot zaščita najbolj važni: čisti zrak in — redni sistematični pregledi. Na to postavko je prof. dr. Popovič ugotovil: »Vsi bi se morali vsaj enkrat na leto, kadilci in ženske pa bi se morali dati dvakrat temeljito pre- gledati. Seveda bi nas moral pregledati specialist — pravi beograjski strokovnjak. — Naš človek ima primitivno navado, da gre k zdravniku, k/ ga kaj zaboli, ko je treba zdraviti. Rak pa se, podobno kot številne druge bolezni, more odkriti še preden se začne kazati v svojih tipičnih znakih. In v teh primerih se more v pretežnem številu tudi zdraviti in ozdraviti...* Rak na koži, če ga pravočasno odkrijemo, se more ozdraviti skoraj v sto primerih na sto. To velja tudi za rakasto obolenje na maternici, ki je sicer najbolj ogrožen del ženskega telesa. Rak v ustni duplini, rak na ustnicah, rak na želodcu, rak v črevesju, na dojkah, vse te vrste raka se ozdravijo ali odstranijo v 80 do 90 odstotkih primerov. Seveda, če jih pravočasno odkrijemo. Z rakom na pljučih, ki ga zasledimo pri moških desetkrat če-šče kot pri ženskah, pa je nekoliko teže. Še posebej je hudo pri dveh vrstah raka na pljučih, medtem ko je s tretjo vrsto nekoliko laže: nad trideset odstotkov operiranih nam uspe rešiti... Seveda tudi tu velja pravilo, da so možnosti za uspeh tem večje, čimprej je obolenje odkrito... Da se rakasto obolenje na pljučih bolj naglo širi kot rakasto obolenje drugod, sta dva razloga: nečist zrak v mestih, ki je zasmrajen od izhlapevanja bencina in naf te ter od saj, ki prihajajo iz industrijskih ter drugih dimnikov, nič manj pa ni za to kriv — tobak. Ameriški eksperti trdijo, da je tobak celo še bolj kriv kot vzroki, ki smo jih pravkar navedli. Na to trditev, ki posredno nakazuje tudi vprašanje, je beograjski strokovnjak odgovoril: »Tobak je morilec! Tobak prinaša rakasto obolenje. To je znanstveno dokazano. V ZDA je bilo lani štirinajstkrat več bolnih za rakom na pljučih kot pred 35 leti. Lani so ameriški proizvajalci cigaret začeli tiskati na zavojčkih cigaret sledeče opozorilo: »Pozor! Kajenje je vašemu zdravju nevarno!* Od 1. januarja prihodnjega leta pa se bo to opozorilo glasilo takole: »Pozor! Cigarete povzročajo raka na pljučih.* Vsakdo bi moral enkrat na leto na temeljit pregled, kadilci in ženske pa bi morali po dvakrat Prof. Popovič se je te dni vrnil s potovanja po ZDA, kjer je med drugim sodeloval tudi na kongresu ameriške lige za borbo proti raku. Tam je zbral tudi nekaj zanimivih podatkov: lani se je v ZDA poraba tobaka zmanjšala za 20 odst. Okoli 20 milijonov Ameri čanov je opustilo kajenje. Med njimi je okoli sto tisoč zdravnikov. »Na Švedskem časopisi in televizija sploh ne sprejmejo reklame za cigarete in predelan tobak, v ZDA pa po vsaki reklami morajo dati dvakrat več prostora ah' časa znanstvenikom in zdravnikom, ki prikazujejo kvarne in tragične posledice, ki jih prinaša kajenje.* Prof. Popoviča smo prosili, naj nam da nekaj najnovejših nasvetov glede tega, kako bi se zavarovali pred raznimi vrstami rakastih obolenj. »Rak kože je zelo razširjen in na srečo najlažje obolenje. Paziti se moramo pred pretiranim sončenjem. Med sončenjem pa moramo uporabljati razne kreme, ki zmanjšujejo učinek ultravioličnih žar-koy, ki povzročajo spremembe na koži. Brž ko se na koži opazijo nenavadne odebeli, ali kaka sprememba, ki je podobna roženini, moramo takoj k zdravniku. Prav tako stopimo k zdravniku, če se kaka ranica ne zaceli tako kmalu... Ljudje, ki imajo veliko leč (temnih madežev), morajo biti še posebej pozorni. Neke vrste leč »privlačijo* rakasto obolenje. Nevarnost se začne, ko začno «leče» rasti ali se iz njih cedi. V tem primeru takoj k zdravniku!* Za rak v ustih in v ustni duplini je značilna ranica, ki se noče zarasti. Stopiti moramo k zdravniku! To storimo tudi v primerih, ko imamo neprijetne občutke v trebuhu, ko nas dolgo napenjajo plini, ko trpimo za daljšim zaprtjem ali če imamo daljšo drisko. Ženske pa morajo paziti še posebej na sleherno spremembo na bradavicah dojk ali če pride do motenj v mensturalnem ciklusu. Kašelj, hripavost, težave pri požiranju, vse to so znaki, ki jih je treba takoj »prijaviti* zdravniku...* Osnovno je, da se človek z urejenim življenjem sam zavaruje, najvažnejše pa je, da se pravočasno obrne na zdravnika. V ZDA npr. se je v zadnjih dvajsetih le tih število smrtnih primerov zaradi raka na maternici zmanjšalo za 50 odst. Glavni razlog temu je pravočasno odkritje bolezni.* Povzročitelj raka še niti ni povsem odkrit, toda stoletne izkušnje medicine so odkrile številne načine zaščite in številne metode zdravljenja. Na to trditev je dr Popovič dodal: »Po svojem nedavnem zadnjem potovanju v ZDA sem bolj kot kdaj koli prepričan, da se je približal dan, ki bodo ljudje dobili učinkovito zdravilo proti raku. Veliko ameriških strokovnjakov se drži stališča, da akutno levkemijo, s katero se medicina vedno bolj uspešno bori, povročajo virusi. Ni-kakega dvoma ni, da tudi razne druge vrste raka povzročajo viru si. DEVICA (od 24.8. do 22.9 ) Nepredviden konec starega spora o-krog neke vsote denarja čustvena sprememba v pozitivnem smislu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V teku popoldneva boste dosegli uspeh, ki ga niste pričakovali. Prekrasen izlet v dveh. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.1 Ne sodite drugih, ko tudi sami niste brez krivde. Bodite bolj trdni v svojih prepričanjih. PRKJKLI SMO traktorskih tovarn sb)jna . orodnih strojev ipd. V \1(, 1 oblasti sodi skrb za pro- ....................„„„„„„.........................................................................................................„„„„... N „ ...— cfTDDi rrn o*j 11 H« 91 19 ^ /a. —........... .................. L%e .;od 21.3. do 20.4.) Trdno >os^Jeti v svoje roke. Ljub-(.j!a vas bo gotovo čakala. Ch- ki 211 do 20.5.) Finančni h?' 0„Vas 1,0 navdal z navduše->w/0j(w!’ sosedski spor. 3« (od 21.5. do 21.6.) Ne ki GamSanci' vtem bo se drugi lil ( 1'vo slovo od prijatelja. čVO 22.6. do 22.7.) Brez skr i JSsMjbo. najtežje je šlo mimo. 1k! h*! oloveku, ki govori, kot l$V T«* sadil, \Ssht23',7' do 23'8 ) Dosegli % W ac’ bar ste si mogli že-^ i«t w brage osebe vas bodo ga- ^ bo spet kot prej. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Za vrnjen bo neki vaš predlog, ki ste zanj menili, da bo gotovo sprejet. Prehodne srčne bolečine. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne popuščajte pred pritiski in izsiljevanji Ne ponižujte se pred neko žensko osebo, ki vas ne ljubi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri pravite še na to, da vaši nasprotniki z vami ne bodo imeli usmiljenja. Presenečenje v zvezi z nekim obiskom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne var-čujte s pohvalo, kadar jo vaši sodelavci zaslužijo. Nepotreben prepir v družini. ETUDIANTS DU MONDE - Vol. 23 - No. 12 - 1969. VITA ITALIANA — 1969 - n. 10. SELO TRG KOD OZLJA — Jugo-slovenski inštitut za zaštitu spomenika kulture — Beograd, 1969. PERSONA — n. 11 — Novembre 1969 — Roma. IL QUADRIFOGLIO — Anno V — Milano, gennaio 1970 — trime-strale delTAlfa Romeo. RAZMERE PRI NAS TEGA NE KAŽEJO Se svetu res obeta nova ledena doba? Tudi če bo res, kar nekateri menijo, bo to čez250le t Kar se tiče našega področja, vsaj do danes, se zares nimamo kaj pritoževati. Letošnja zima je dokaj blaga, nekateri trdijo celo preblaga, kar vsekakor škoduje prirodi. Z druge strani pa ne sme mo pozabiti na star pregovor, da »nobene zime še ni pojedel pes*. Imamo pred seboj še pol februarja in ves marec. Torej, možno je, da se vreme povsem sprevrže in ud si tudi to zimo pošteno in za dolgo zapomnimo. Vse drugače kot p.-i nas pa je po nekaterih predelih Evrope in poselmo v severnih predelih Nemčije, v delu Poljske, Finske, ponekod v Sovjetski zvezi, kjer si bodo letošnjo zimo za dolgo zapomnili. V severnih predelih Nemčije so ogromne količine snega prekrile polja in mesta, tako da so morali za pluženje cest poklicati na pomoč celo vojsko. V nekaterih krajih so prišli na pomoč celo tanki. Na nekaterih področjih Zahodne Nemčije, pa tudi v nekaterih predelih Vzhodne Nemčije, je bilo odsekanih od sveta na desetine, na stotine naselij in vasi in čeprav mraz ni bil tako oster, je bilo padavin, seveda snega, toliko, da je omrtvičil vso dejavnost. Izrednega mraza ni bilo, toda temperatura je bila in je stalno pod ničlo. Čemu pišemo to? Po mnenju nekaterih izvedencev, je letošnja zima, ki je zajela obširne predele srednje in severne Evrope, še en znak več, da se je v severni Evropi klima začela spreminjata — na slabše. Gre za potrditev domneve, ki so jo vremenoslovci postavili že pred nekaj leti. Eden od najvidnejših ameriških meteorologov, strokovnjak za dolge vremenske prognoze, M. Mi-chell pravi, da se je temperatura na Zemlji v zadnjih dvajsetih letih znižala za eno tretjino stopinje C. Eno tretjina stopinje C. prav gotovo ni veliko. Toda le na prvi pogled, kajti taka majhna sprememba pripomore h korenitejšim spremembam vremenske slike na vsem svetu. Kolikor bi se ohlajevanje nadaljevalo tako, bi čez 250 let Evropa mogla doživeti novo ledeno dobo, kajti že v primeru, če bi se poprečna temperatura znižala za 4 stopinje, bi se ledeniki Aip in Švedskega ter Norveškega polotoka močno razširili, da ne govorimo o ledenikih še bolj severnih področij. Zadnja ledena doba na Zemlji se je končala pred približno desetimi tisoč. let. Kot vidimo, to ni nič tako daleč Paleontologi narr. pravijo, da je naš tedanji prednik, ki mu strokovnjaki pravijo »homo sapiens fosilis*, v tistem mrazu iskal pomoč v krznenem plašču — mamuta. Danes, ko ni več ledene dobe, danes, ko imamo v mnogih stanovanjih centralno kurjavo, še vedno uporabljamo krzno, da nas greje. Naš davni prednik — Lomu sapiens — pa je v mamutovem krznu imel edino zaščito pred mrazom, ki je bil mnogo hujši od dandanašnjega zimskega mraza. Po tej dobi s» nastopila obdobja velikih vročin, ki so prisilila človeka bronaste dobe, da se je selil v bolj vlažne in bolj hladne kraje, tako ua je zasedel skrajna severna podrocjo Evrope, Azije in tudi Amerike, Toda vremenske razmere se, kot zatrjujejo znanstveniki, spreminjajo. Posebno se to opaža v Evropi. Znake ohlajevanja, ki ga beležijo v zadnjih desetletjih znanstveniki, so opazili tudi na Groen-landiji. Značilno za Groenlandijo je n.pr. to, da se ogromne jate polenovk, ki so, odkar pomni človek, živele na tem področju, selijo sedaj na jug. Kar se tiče Islandije, je že 1965. leta prvič po 45 letih ponovno doživela ledeno zimo. Led s Polarnega morja je prodrl vse do njenih obal. Evropa si je zapomnila tudi 1966. leto. Mi se te zime spominjamo zaradi tega, ker je v novembru tega leta voda zalila Firence, Toda te poplave so bile posledica ! močnega hladnega polarnega vala. ki je prekoračil Alpe in celo Apenine. Val se je ustavil šele v severni Afriki. Polami led je prispel do islandskih obal tudi 1968. leta in lani. Znanstveniki si pojasnjujejo to ohladitev na več načinov: eni pripisujejo to pojavom v notranjosti Zemlje. Od 1940. leta dalje so postali aktivni mnogi vulkani, ki bruhajo velikanske količine pepela. Ta pepel se v atmosferi razprši in ustvarja nekakšno zaveso, ki ne dopušča sončnim žarkom, da bi prodrli do zemeljske površine. Drugi pa pravijo, da je za to bolj kriv človek kot pa priroda. Na Zemlji je že okoli 200 milijonov avtomobilov, na Zemlji je na sto tisoče tovarniških dimnikov, na Zemlji je na milijone dimnikov stanovanjskih poslopij in iz vseh teh bruhajo ogromne količine dima, ki bolj aK mšhj’'zastira nebo in ne dovoljuje sončnim žarkom, da bi prodrli do Zemlje in jo primemo ogreli. Če pride do nove ledene dobe, bomo torej deloma krivi tudi sami. NOVA, TRETJA IZDAJA KARDELJEVE KNJIGE «Razvoj slovenskega narodnega vprašanja» V kratkem bo delo izšlo tudi v nemškem prevodu IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mario Chiesura pri Russu Potem, ko smo ga pričeli spoznavati pred leti m skupnih razstavah, nam sedaj v galeriji Rus so Mario Chiesura končno prikazuje svoje oljno slikarstvo s tridesetimi slikami. Je pa to njegova prva samostojna razstava pri nas. Čeprav se je torej slikar razmeroma pozno javno uveljavil sredi svojih petdesetih let, ima opravka z barvami in čopiči že vse življenje. Sledil je pač poklicu očeta dekoraterja, ki sodeč po ohranjenih oljih, ni bil ravno slab samouk. Kakor nekateri tržaški slikarji, kot Tosti in Posar, je tudi Chiesura šel za vajenca v znano tržaško podjetje Magliarette, kjer se je vpeljal v vse skrivnosti obrt nih slikarskih postopkov. Ni se pa pozneje upal dati slovo tej kra-silni dejavnosti, čeprav ga je želja po spoznavanju umetnosti privedla za nekaj let v sam Pariz. Morda pa je to bilo prepozno, kajti Chiesura je bil medtem vse preveč prevzet od vzorov svoje mladosti, ko je občudoval mojstre devetnajstega stoletja. Njim je ostal zvest, kot vidimo, vse do danes. In to ga je verjetno tudi vodilo, po obiskovanju domače svobodne šole risanja v muzeju Revoltella, še v obiskovanje Tostijeve delavnice. Riccardo Tosti je vzgojil že vrsto dobrih tržaških slikarjev, ki pa so se mu pozneje izneverili, medtem pa ko Chiesura še vedno bolj ali manj sledi njegovemu slikarskemu načinu podajanja močnih nasprotij temin in svetlob. Je pa opazno pri njem neko bolj enotnu usmerjanje v hladnejše odtenke, čeprav je nasprotno v tihožitjih cvetlic izredno pester in tudi oblikovno bolj sproščen. Se pa v motiviki slikar poizkuša v vsem: morje, kras, tihožitja in portreti, mračne uličice starega mesta in sončna dvorišča kraških kmetij in konj; vse mu pride prav. Za olje «Konj* je bil lani nagrajen v Milanu na VI. vsedržavni razstavi malega formata. Na razstavi tržaških slikarjev v Neaplju pa je prejel srebrno kolajno, srebrno kupo ENDAS pa na nedavni skupni razstavi v razstavni dvorani nCesare Safianopulo». MILKO BAMBIČ PETEK, 13. FEBRUARJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šola: 12.00 Ljubljanski jazz ansambel; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo: 17.20 Program za mls dino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 19.10 Na mejah življenja; 19.30 Elektronske orgle: 19.40 Nabožna oddaja; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.45 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.40 Rus-so in Safred; 16.10 Aktualnosti: Dudovich. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po ročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Plošče; 8.30 Operni zbori in baleti; 9 30 Italijanske narodne; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Strani iz albuma; 11.30 Orkester; 11.45 Znani pevci; 12.00 m 12.45 Glasba po željah; 14.05 Domače kronike; 15.30 Tops Pops: 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL: 19.00 Orkester Bill May; 19.30 Prenos RL; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20 00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 10.25 G. B. Shavv: La miliardaria; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Pisana glasba; 13.30 Kratka komedija; 14.16 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Veliko plošč; 18.00 Kronike; 18.20 Za prijatelje plošč; 20.15 Velike katedrale; 21.15 Simfonični koncert. It. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 10.00 Trezzini: Fantastični Berlioz; 10.15 Poje Fred Bongusto; 10 35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Mil-vo; 13.00 Program z Luttazzijem; 14.00 Znanstvena oddaja; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.40 Kolesa in motorji; 16.00 Popoldanski spored; 16.50 Zakaj in kako?; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Program z R. Pisujem; 21.00 Kronike Juga; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podoba; 11.20 Plošče resne glasbe: 11.45 Sodobna ital. glasba: 12.20 Klavirske skladbe; 13.00 Casella, Janaček, Milhaud; 14.30 Portret avtorja; E. Varese; 15.15 Haendlov oratorij; 17.10 Angleščina; 17.45 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; ?•') 15 Kako se živali prilagajajo? FILODIFUZIJA 3.00 K'-:icert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.10 Franckove skladbe; 11.00 Corelli, Galuppi, Stamitz; ii.45 Violinist I. Stem; 15.30 Simfoniasa glasba. Slovenija <1.30, 7.00. 10.G0, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila, 6.50 Rekreacija; 7.45 In form oddaja; 8.01 Operna mati r.eja: 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Pianist B. Lesjak; 9.45 Pesmi iz Medjin.urja; 10.15 Pri vas doma. 12.10 Klarinetist Igor Karlin; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam.. ; 14.05 Skladbe za mladino; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Prokofjev: Suita za desk-zbor in orkester; 16.00 Vsak dar. za vas; 17.05 človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Ak tualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.15 Ansambel Burkat; 20.00 Sekstet «Luca Marenzio*; 20.30 «Top-pops» 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz — klub: An drej Lenič. ITAL. TELEVIZIJA 9.50 Zimski šport: prenos iz Val Gardene; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spo red za najmlajše; 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino; 18.45 Komorni zbor 'Madrigal*; 19.la Zimski šport: prenos iz Val Gar dene; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 E. Gabler: Chiama-mi papa; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Balzac; »Papa Goriot*. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.15 Smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 17.45 David Copperfield — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Mladinski klub; 19.05 Ravnotežje strahu; 19.45 Cikcak; 20.35 Krvava gostilna — franc, film; 22.05 Malo jaz, malo ti. Državna založba Slovenije je — kot smo že poročali — s posebnim poudarkom, posebno tiskovno konferenco, izdala v počastitev šestdesetletnice Edvarda Kardelja, tretjo izdajo njegove znane kujige RAZVOJ SLOVENSKEGA VPRAŠANJA. Medtem ko je prva izdaja te pomembne knjige izšla tik pred zadnjo vojno, novembra 1938, je Državna založba drugo izdajo dala na svetlo aprila 1957. Tretja izdaja, ki prihaja pravkar na knjižni trg, je štirinajsta knjiga Edvarda Kardelja v izdaji Državne založbe Slovenije. Založba torej s ponosom poudarja, da je Edvard Kardelj avtor Državne založbe Slovenije. že leta 1946 je pri tej založbi izšla knjiga Pot nove Jugoslavije. V letih 1950-1970 je izšlo sedem knjig Kardeljevih govorov, člankov, esejev in razprav pad naslovom Problemi naše socialistične graditve. Osmo knjigo teh Problemov pripravlja Državna založba za letos. Kot omenjeno, je leta 1957 izšla druga izdaja knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, kasneje je izšla Beležka k naši družbeni kritiki in knjižnica z naslovom Boj, ki jo je dejansko napisal Edvard Kardelj ob sodelovanju z Louisom Adamičem. Državna založba Slovenije je oskrbela tudi nemški prevod Kardeljeve knjige Socializem in vojna, ki je v več izdajah in nakladi 100.000 izvodov izšla pri založbi Ro-wolt. V manjši nakladi je ista izšla tudi v angleščini. Prav tako bo tudi Kardeljeva knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja izšla v nemščini in je prevod že pripravljen. Paradoksno je, da so Kardeljeva dela v mnogo manjšem obsegu izšla na vzhodu. Največ uspeha je bilo s knjigo Beležka k naši družbeni kritiki (izšla je v ČSSR), medtem ko je na Poljskem izšla knjiga Socializem in agrarno vprašanje. Zanimivo pa je, da so se v prav zadnjem času Španci sami zanimali za Kardeljevo publicistično delo, kar kaže, da se tudi tam, kot po vsej Evropi, stvari premikajo. Prva izdaja Kardeljeve knjige, ki jo imamo sedaj pred sabo v novi izdaji, je pomenila v letih pred zadnjo vojno nekaj izrednega. Seveda je knjiga vzbudila pozornost pri vseh napredno mislečih ljudeh, pri tedanjih oblastnikih pa odpor in je bila zato tudi zaplenjena. Knjiga pa seveda v resnici ni bila napisana zato, da bi predstavljala razpravo s pretežno raziskovalno-zgodovinskimi nagibi, temveč je bila izrazitno politično-teoretično delo. Delo torej ni bilo napisano z namenom, da bi predstavljalo izčrpno politično zgodovino slovenskega naroda, temveč s težnjo, zbrati zgodovinske in teoretične argumente za neogibnost revolucionarne akcije. Bila je prispevek h konkretni politični okciji, ki jo je vodila Komunistična partija Jugoslavije, oziroma Komunistična partijo Slovenije v okviru Slovenije. Kardeljeva knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja je torej klicala k uporu in pozivala k razbitju spon, ki so hromile rešitev slovenskega narodnega vprašanja. O vsem tem govori Edvard Kar delj sam v uvodu k drugi izdaji svoje knjige. Pri tem pa omenja, da je za drugo izdajo delo neko liko dopolnil in spremenil, je p< delo kljub spremembam in dopol nitvam ostalo v bistvu tako, kol je bilo. Delu je po lastnih bese dah avtorja mogoče očitati, da so nekatere trditve enostransko in ne zadostno argumentirane. Vendai pa sta dva razloga govorila v prilog ponovne, druge, izdaje dele Razvoj slovenskega narodnega vpra sanja je namreč karakterističen do kument svoje dohe. dokument bor be demokratičnih sil za nacionalno osvoboditev, za ljudsko demokracijo in socializem. Razen tega pa je to tudi poskus marksistične osvetlitve nekaterih momentov naše nacional ne zgodovine, ki so jih v sloven skem zgodnvinarstvu nekateri sv bjektimo tolmačili, podcenjevali ali precenjevali. Medtem ko je druga izdaja pro ti prvi, predvojni, obsežnejšo za skoraj eno tretjino, je sedanjo tretja izdaja, ki ji avtor posebne ga predgovora ni napisal, v bistvu enaka drugi. Le da sedanja izdajo vsebuje tako prvi kot drugi avtor jev predgovor kot dokument. Si cer pa je v glavnem isti kot prt drugi izdaji. Kot zvemo iz avtorjevih nekaj stavkov na začetku tretje knjige, pa je tekst vendarle doživel nekatere manjše spremembe in nekaj preformulacij, pri čemer je z avtorjem sodeloval uni verzitetni profesor dr. Bogo Grafenauer Tako bo v novi izdaji Kardeljeva knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, mogla še bolj koristiti pri razmišljanju o poti slovenskega naroda v zgodovini, o pofi v narodnoosvobodilno borbo in sedanjo stvarnost. Nova izdaja pa bo dala tudi pobudo za obravnavanje problemov slovenskega zgodovinopisja in tistih vprašanj, ki so še sporna. Knjiga je tako ena naših najpomembnejših zgodovinskih knjig, in bo v sedanji, še bolj uporabni obliki koristno prispevala k raziskovanju dobe, v kateri se je pripravljala in rodila naša socialistična revolucija, kakor tudi k utrjevanju socialističnih in demokratičnih pridobitev te revolucije, kot je zapisal Kardelj sam. SL Ru. Vreme včeraj: n-ajvišja temperatura 7.4, pajnižja 2.8, ob 19, uri 6.4 stop., zračnii tlak 1011,7 rahlo pada, veter 4 km jugovzhodni-k, vlaga 48 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8.4 stopinje. Tržaški iievnik Danes, PETEK, 13. februarja KATARINA ( Sonce vzide ob 7.11 in 17.28. — Dolžina dneva 10-17, „ |S na vzide ob 10.16 in zatone Jutri, SOBOTA, 14. februan VALENTIN 1 PO VČERAJŠNJI, DANES ŠE ENA SEJA OBČINSKEGA SVETA Ljudska stanovanja, vrtci, šport in turizem v posegih svetovalcev Odgovor odbornika Hreščaka na vprašanje svetovalcev KPI o smrtni nesreči v žaveljski čistilnici - Župan je počastil spomin prof. SchiHrerja Potrebe občinske uprave in pustna praznovanja niso bila združljiva in občinski svet je moral skleniti med temi kompromis. Tako je odpadla redna torkova seja, pač pa je župan sklical dve zaporedni seji. zaradi česar bo včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta siediia druga seja, danes zvečer, na kateri bodo razpravljali o proračunu za letošnje leto. V včerajšnjo razpravo je poseglo več svetovalcev. Njihovi posegi so bili manj načelno — politični in so zadevali nekatera bolj stvarna, zato pa ne manj bistvena vprašanja o vlogi krajevnih uprav pri reševanju težav socialnega, turističnega, športnega in finančnega značaja. Tako je o ljudskih stanovanjih, otroških vrtcih in zdravstvenih storitvah govorila komunistična svetovalka Jole Burlo, o potrebah tržaškega športa, liberalec Combatti, o finančnih zmožnostih tržaške občine pa demokristjan Orlando. Bolj «fantapolitičen» poseg, v katerem je ocenil odnose med SZ in Kitajsko, omenil obsodbo dveh italijanskih mladincev v Moskvi, demokratičnost (po njegovem) atenskih polkovnikov in sorodne misM o ((dejanskem vključevanju KPI v sistem vladanja» je imel misovski svetovalec De Vido-vich. Naj omenimo samo, da je celo povezal vstop dr, Dolharja v občinski odbor s filmom ((Bitka na Neretvi« režiserja Veljka Bulajiča, v katerem naj bi bila rehabilitacija četnikpv... Orlando (KD) .je ocenil predvsem finančne zmogljivosti občine in pri tem omenil nekatere, po njegovem, važne dejavnike, kot grozečo devalvacijo lire. znatno poslabšanje gospodarskega položaja v mestu, splošno naraščanje cen in dejstvo, da je enakopravnost pri obdavčevanju še oddaljen cilj. Izrekel se je tudi za dialog z opozicijo, čeprav je pri tem izklju. čil vsakršno strumentalizaci.io tega novega odnosa v težnji po likvidaciji levosredinske koalicije, kakor se je izrekel podtajnik KPI Ber-linguer v Bologni. Dejal je, da je sodelovanje med levosredinskimi strankami edina možna in napredna politika, sicer pa grozijo Italiji reakcionarna pustolovščine. V bistvu, je dejal, sprejemamo konstruktivne predloge leve opozicije, samo če so osredotočeni na upravna vprašanja, ker je to 'tudi v korist levosredinske politike v splošnem, Komunistična svetovalka Jole Burlo je v svojem dolgem in Izčrpnem posegu postavila več stvarnih predlogov v zvezi s perečimi vprašanji ljudskih gradenj v tržaški občini, pomanjkanjem zadostnega števila otroških jasli in vrtcev itd. Pri tem je opozorila župana in večino, na krivico, ki jo je prizadela Gescal, ko je izključila naše področje iz načrta ljudskih gradenj za 400 milijard Ur. ProsUa je tudi občino. naj se obveže za dograditev oentra za spastične otroke v bolnišnici «Burio Garofolo« in odpravo sramotnega centra v Ul. Cice-rone. O vseh svojih predlogih je Bur-lova dejala: ((Dolgočasnim preverjanjem smo sklenili postaviti stvarne predloge Apeliram tudi na ljudi, ki so sicer člani levosredinskih strank, naj prisluhnejo glasu iz delavskih vrst« in nadaljevala z analizo petletnega delovnega načr- ta, v katerem ni stvarne politike ljudskih gradenj. V Trstu, je dejala, manjka že nekaj let ljudskih stanovanj za 20 tisoč oseb, načrti pa so znatno pod to ravnijo. Krajevne uprave hi morale stvarno poseči, uresničevati racionalno zaikon 167, jamčiti delavcem stanovanja po nizki ceni (danes v nekaterih primerih gre zanje tudi polovica delavske plače) in se hkrati boriti proti špekulacijam zasebnikov z zazidalnimi površinami. Pozvala je občinsko upravo, naj začne prav o tem posvetovanja s sindikati, ki jih omenja tudi sporazum po preveritvi levosredinske koalicije. V začetku seje je župan počastil spomin umrlega prof. Schiffrerja, omenil njegovo življenje in politično dejavnost ter zaključil s spominom na zločinski atentat na njegovo stanovanje. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani Pred tem je odbornik Hreščak odgovoril na vprašanje komunističnih občinskih svetovalcev o smrtni nesreči na delu v žaveljski čistilnici, o čemer smo poročali v ponedeljek. Hreščak, za njim pa še župan Spaccmd. je navedel odgovor uprave čistilnice «Total >, da so varnostne naprave ustrezale pravilom. Vsekakor, je dejal, sta v teku dve preiskavi, za kateri sta dali pobudo sodna in deželna upravna oblast. Dokler ne bodo znani izsledki teh preiskav bi imenovanje še tretje preiskovalne komisije, kakršno so zahtevali komunisti, bila prerana pobuda. Kljub županovim in Hreščakovim zagotovilom je svetovalec Ouffaro vztrajal pri zahtevi po imenovanju preiskovalne komisije in pri tem navedel podatke iz svojega vprašanja: jjodeseterila se je proizvodnja v čistilnici, kljub zmernim tehničnim obnovitvam in skrčenju delovne sile, kar je — po njegovem — dokaz intenzivnega izkoriščanja, ki ograža (kot v omenjenem primeru) življenje delavcev. DANES VES DAN Stavka uslužbencev mestnih prevozov Kot po vsej državi stavkajo danes ves dan tudi uslužbenci mestne prevozne službe Acegata in miljske-ga prevozniškega podjetja ACNA Zaradi tega ne bodo vozili mestni avtobusi, tramvaj in filobusi, openski tramvaj in avtobusi v Milje ter iz Milj v vasi v Miljskih hribih. Na pobudo inšpektorata za civilno motorizacijo bo delno nadomestilo javna vozila 22 zasebnih in vojaških vozil, toda le na nekaterih glavnih progah. Na Opčine in v Milje bodo vozili vojaški kamioni, v mestu pa zasebni avtobusi. Zasebni avtobus na progi Trst-zdravilišče na Trsteniku pa bo podaljšal vožnjo do Obeliska. Draginjska doklada se zviša za tri točke Na podlagi računov vsedržavne komisije osrednjega statističnega zavoda za določanje indeksa življenjskih stroškov je znašal ta indeks v trimesečju november 1969 - januar 1970 160.52 točke, zaokrožen na 161 točk v primerjavi s 158 točkami v prejšnjem trimesečju. Zaradi tega se draginjska doklada zviša za tri točke, in sicer na podlagi sporazu ma o pregibni lestvici. Zvišana draginjska doklada se začne računati od 1. februarja 1970. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Opozorilo Opozarjamo bralce na naše sobotno poročilo, ki smo ga na tem mestu objavili o petkovi seji tržaškega občinskega sveta. Iz poročila namreč sledi, da je raba slovenščine v uradnih in zasebnih odnosih z vsemi uradi tržaške občine popolnoma zagotovljena. Zato se ne more noben občinski uslužbenec kakorkoli izgovarjati ali zavra čati pismene ali ustne vloge ali prošnje, ker smo tudi s svoje strani ugotovili, da je uradni prevajalec ali prevajalka vedno na razpolago. — Vsak primer kršenja pravic glede rabe slovenščine, naj nam naši bralci sporočijo pismeno ali pa kar no telefonu (št. 93-808 ali 94-638). Razbitine tovornjaka, ki je povzročil tragedijo iiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiumiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii EDEN MRTEV IN DVA RANJENA PRI PREDORU NAD MONTEBELLOM Tovornjak s pokvarjenimi zavorami treščil v drugi tovornjak in ga vrgel čez škarpo v Šofer tovornjaka, ki je zgrmel na železniško progo, je bil na mestu mrtev, njegov spremljevalec pa je bil huje ranjen - Se prej je tovornjak brez zavor trčil v neki furgon in nato v fiat 600, ki ga je vozil Stojan Ražem iz Bazovice, ki pa se je pri nesreči le lažje ranil Četrta premiera sezone 1969 - 70 IGNAZIO SILONE PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Prevajalec: Mirko Mahnič Soanograif: Sveta Jovanovič Kostumograf: Alenka Bartlova Režiser: ANDREJ HIENG V soboto. 14. februarja ob 21. uti (ABONMA PREMIERSKI) V nedeljo, 15. februarja ob 16. uri (ABONMA RED B -~ nedeljski popoldanAtL v sredo, 18. februarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSrU v sredo) v četrtek, 19. februarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI | _ y četrek) v soboto. 21. februarja ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav, w zervacije po tel. 734265. JAKA ŠTOKA Ražmov Hat 600 po trčenju v zid Slabe ali pregrete zavore težkega tovornjaka, na katerem je bil naložen nekaj-tonski buldožer, so včeraj zgodaj zjutraj povzročile verižno trčenje, zaradi katerega se je prvi del drugega tovamjaka s prikolico zvrnil po železniškem nasipu za konjskim dirkališčem pri Montebellu. Iz razbitin kabine tovornjaka so izvlekli truplo 54-let-nega Paola Muschiatti j a in hudo ranjenega šoferja Angela Grisomija. V nesreči se je lažje ranil tudi 24-letni Stojan Ražem iz Bazovice, ki je vozil med tovarnjakoma. Strašna nesreča, zaradi katere je nastal na trbiški cesti prometni zastoj do 14. ure, se je pripetila ob 7. uri zjutraj pred predorom nad konjskim dirkališčem na Montebellu, kjer se cesta v zavoju spušča proti mestu. Predoru se je približeval tovornjak s prikoiioo s tržaško evidenčno tablico, ki ga je vozil 57-letni Angelo Grisoni, po rodu iz Škofij, ki pa stanuje v Ulici Gambini 34. Ob njem je sedel lastnik tovornjaka Paolo Muschiatti, doma sicer I iz Massalombarde, vendar stanu-I joč v Drevoredu Ippodromo 14, ne-j kaj desetin metrov razdalje v zrač-I ni črti od mesta, kjer je v razbi. ' tinah tovornjaka umrl. Za tovornjakom je v koloni vozil svoj fiat 600 mladi Stojan Ražem, za njim pa furgon znamke vol'kswagen z evidenčno tablico iz Trevisa. Vozil ga je 36-letni Italo Guadagnin iz Quarta d’Altino in v njem je bilo nekaj delavcev, ki so opravljali svoje delo v škedenjski železarni po naročilu neke zasebne tvrdke. Z divjo naglico je tedaj v isti smeri po cesti pribrzel tovornjak, ki ga je upravljal Ugo Rossato iz Sondria. Tovornjaku so zavore zaradi težkega tovora odpovedale in je v nekaj sekundah povzročil tragedijo. Najprej je zadel furgon, ki ga je k sreči potisnil daleč naprej, kjer se je ustavil. Takoj nato je treščil v 600 Stojana Raima hi ga dobesedno vrgel na drugo stran ceste, kjer se je razbil ob visokem obcestnem zidu. Ražem je pri tem imel srečo, da ga razbitine avtomobila niso stisnile v smrtne klešče in se je rešil le z lažjimi ranami. Manj sreče sta imela Grisoni in Muschiatti. Tovomiak se je zaletel v njuno prikolico in jo močno potisnil naprej, da je odrgnila nizek zidek na desni strani ceste, prav na globoko škarpo, na dnu katere so tračnice enotirne železnice, ki vodi v pristanišče. Prikolica je prednji del s kabino potisnila preko 70 cm nizkega zidka, da se je odtrgal in se zakotalil po precej strmen nasipu. Razbita kabina je obstala na železniškem tiru, medtem ko je zadnji del prikolice ostal ob zidu in razbitem drogu s skrotovičeno tablo z opozorilnim cestnim znamenjem, da je ovinek nevaren. Na kraj nesreče so prihitela nekaj minut pozneje reševalci RK in agenti cestne policije, ki jih je vodil polk. Nicolo Gaggero. Bolničarji so takoj odpeljali v bolnišnico Grisanija. ki so ga z muko izvlekli iz razbite kabine. Se prej so v bolnišnico pripeljali z zasebnim avtomobilom Stojana Ražma, katerega so zaradi rane v čelo in ličnico in možnih notranjih poškodb odpravili na nevrokirurški oddelek, kjer se bo zdravil teden dni. Grisonija so prav tako sprejeli na nevrokiruški oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni. Dežurni zdravnik je ugotovil, da je zaradi udarca in rane v glavo doživel možganski pretres in se zaradi tega ne spominja ničesar. Bolničarjem je bilo takoj jasno, da je Muschiatti bil na mestu mrtev, ko je kabina treščila na tračnice. Njegovo truplo so izvlekli iz kabine in ga s pooblastilom na-mestnika državnega pravnika, dr. Brenclja, odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Medtem so gasilci s pomočjo žerjava izvlekli iz škarpe razbitine Muschiattijevega tovornjaka, prikolico pa potisnili na pločnik na levi strani ceste, ob vhodu v tunel. Glede vzrokov strašne nesreče lahko domnevajo, da so s težkim buldožerjem natovorjenemu tovornjaku odpovedale zavore, ni pa izključeno, da so se samo pregrele in se s tem blokirale. Trbiška cesta je na tistem odseku skoraj položna, vendar pa ima le toliko spusta, da pridobe težki tovornjaki precejšnjo brzino. V takih pogojih je vsak poskus ustaviti vozilo obsojen na brezupen propad. Nov dokument tržaške KPI o Slovencih Tajništvo tržaške federacije KPI je v ponedeljek proučilo odgovor notranjega ministra Restiva posl. Škerku in sen. Šemi, ki sta protestirala zaradi zavrnitve slovensko napisanega davčnega priziva v Tr stu. Prizorišče tragične nesreče: sredi ceste pred vhodom v predor tovornjak - povzročitelj trčenja, desno delno čez obcestni zidek prikolica in desno spodaj na tiru prevrnjen tovornjak, pod katerim j« našel smrt šofer. Puščica kaže smer drvenja tovornjaka po škarpi Tajništvo je proučilo tudi reakcijo, ki jo je stališče ministra Restiva izzvalo v občinskem svetu in sklenilo sklicati za soboto, 14. februarja ob 11.30, posebno tiskovno konferenco, med katero bo podrobno orisalo stališče tržaških komunistov do tega vprašanja. Ob tej priliki bodo tisku orisali tudi dokument, ki ga je tržaški federalni komite izdelal ob sodelovanju s slovensko komisijo partije in ki zadeva osnovna vprašanja slovenske manjšine in stališča KPI o načinu njihovega reševanja. Gre v bistvu za podrobnejšo politično analizo položaja, v katerem žive Slovenci v Trstu in drugih pokrajinah ter osnovne politične smernice KPI glede nacionalne politike. Na svoji zadnji seji je federalni komite KPI v Trstu razpravljal tudi o poskusih vladajočega razreda, da bi se doseženi uspehi v zadnjih jesenskih bojih zamrznili z višanjem cen in življenjskih stroškov nasploh. Federalni komite tržaške KPI o-j menja specifični primer Trsta, kjer je pokrajinski odbor za cene sklenil povišati ceno mleku tako, da bodo pri tem oškodovani prebivalci in živinorejci sami. Kmetom gre namreč od litrske cene za mleko manj kot polovica, medtem ko gre ostalo v žep špekulantom, grosistom in posrednikom. Dejansko tudi zadnji povišek ne spreminja tega neznosnega sorazmerja med ceno na tržišču in plačilom kmečkemu proizvajalcu. Federalni komite KPI kliče zato k boju proti špekulacijam s cenami in opozarja, da gre za pristno politični boj proti prevladujoči socialni politiki družbene ureditve, ki jo še vedno poganja samo logika dobička. V tem primeru, bolj kot kjerkoli, se stvarno in jasno kaže skupna korist enotnega nastopa kmečkega in delavskega prebivalstva proti draginji, ki je v Trstu narasla v zadnjih treh letih za skupno 8 odstotkov. Federalni komite, zaključuje tiskovno sporočilo, je predlagal svetovalski skupini KPI v deželi in parlamentarcem, naj dajo pobudo za ustrezne ukrepe proti višanju cen in draginje sploh. ...................................... PO POROČILU DR. FRANZILA Podpisan sporazum o tranzitu madžarskega blaga v letu 1970 Lani je šlo čez Trst le 3.1.000 ton madžarskega blaga * Letos ponovno povečanje ? Včeraj se je ponovno sestal vodilni odbor Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, kateremu je predsednik dr. Franzil poročal o nedavnem obisku gospodarskega odposlanstva iz Madžarske. V odposlanstvu sta bila glavni ravnatelj podjetja «Masped» Georg Antai in podravnateljica Nora Bencze. Med obiskom so bila uspešno zaključena pogajanja o tranzitu madžarskega blaga skozi našo luko ter je bil na sedežu pristaniške ustanove podpisan ustrezen snorazum. Med pogajanji so globlje proučili problema madžarskega tranzita skozi Trst ter ugotovili, da je ta promet v lanskem letu dosegel 35.000 ton. V luči bogatejših izkušenj iz preteklih let so nato obravnavali možnost in oblike podpore, s katero naj bi pospešili uvoz in izvoz madžarskega blaga skozi naše pristanišče. Madžarski tranzit naj bi se v tekošnjem letu občutno povečal v primeri z lanskim. Madžari namreč nameravajo odpremiti skozi Trst več kosovnega blaga, tudi v kontejnerjih, ter ponovno povečati izvoz svojih žit čez Trst, v nasprotno smer pa povečati uvoz raznih vrst razsutega blaga za potrebe doma- Delovanj« deželnih organov Včeraj je bila redna seja deželne ga odbora, ki je sprejela celo vrsto sklepov. Med drugim so določili za okrog 2 milijardi lir prispevkov kmetijstvu, od česar odpade polovica na prispevke iz državnih skladov, katerih porazdelitev pa določa deželni odbor. 400 milijonov so nakazali ustanovi ERS. Drugi prispevki pa se tičejo melioracij, reguliranja vodnih tokov, žlahtnih kultur, živinoreje itd. Včeraj sta se sestali tudi tretja | in peta komisija deželnega sveta. V tretji komisiji so odobrili zakonski predlog komunističnih svetovalcev o ustanovitvi deželnega zdravstvenega sveta. V peti komisiji pa je odbornik za urbanistiko De Carli poročal o polo žaju v zvezi z urbanističnim načrtovanjem v deželi. Občni zbor Glasbene matice Na sedežu v Ul. Ruggero Manna je bil sinoči redni občni zbor Glasbene matice, na katerem so po poročilih predsednika, ravnatelja glasbene šole, predsednika orkestra, blagajnika in nadzornega odbora ter po živahni in zavzeti diskusiji načelno potrdili dosedanji odbor z menjavo enega odbornika. Podrobnejše poročilo bomo še objavili. MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V ponedeljek, 16. febr. ob 20. uri v Ilirski Bistrici V torek, 17. februarja ob 20.30 v kinodvorani v ške#1^ SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR — PRIREDI PREŠERNOVO PROSLAV« .. ............................... V NEDELJO, 15. T.M. OB 16.30 V PROSVETNEM NA OPČINAH VABLJENI! V NEDELJO, 15. FEBRUARJA OB 16. URI BO V BAZOVICI OTVORITEV NOVEGA PROSVETNEGA DOMA Vabimo vas na Prešernovo proslavo ki bo v Trebčah v soboto, 14. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu. Ob tej priliki bo A. Kralj razstavljal svoja slikarska dela. V Slovenskem klubu bo predaval v torek, 17. februarja ob 20.30 univerzitetni profesor astronom dr. FRAN DOMINKO o temi ZADNJA POMEMBNA ODKRITJA NA NEBU Predavanje bo predavatelj obogatil z vrsto zanimivih diapozitivov. Na zanimiv torkov večer našega priznanega predavatelja in znanstvenika, vkljudno vabljeni ! Gledališča Prosvetno društvo (Slavko Škamperle! pr| Sv. Ivanu obvešča vse iz-letnike na VELIKO PLANINO, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 15 februarja točno ob 6JO Izpred cerkve pri Sv Ivanu. Avtobus se bo pet minut kasneje ustavil še pri Rosset-tljevem spomeniku in pri Portlčlh. SPDT priredi v nedeljo, 15, t.m avtobusni izlet v Trbiž ob priliki smučarskega tečaja. Cene: 1200 lir člani, 1400 lir nečlani. Vpisovanje v Ul Geppa 9, tel. 31-119. ETSI-CISl priredi v nedeljo 15. t. m. smučarski izlet na Nevegal z odhodom ob 5.30 s Trga Oberdan. Cena 1.400 lir. Za vpisovanje se Je treba obrniti na ETSI v Ul. Carduc-oi 35. tel. 734320 tn 734323. Dramska skupina Prosek Kontovel čestita Darku Ruplu in ženi Zvonki ob rojstvu hčerke Alenke. Novorojenki želi dolgo ir. srečno življenje. Razstave V galeriji moderne umetnosti (Rus- so» na Korzu Italija 4, se nadaljuje razstava tržaškega slikarja Maria Chiesure. Razstava bo odprta do 15. februarja. V umetnostni galeriji (Rossonl* Je osebna razstava slikarja Luciana Cor. rlera. Na razstavi Je večje število olj. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi v četrtek, 19. t.m. ob 20.30 Prešernovo proslavo v prostorih domače šole, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12 februarja 1970 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb. Umrli so: 73-letni Domenlco Fra-nolkh, 70-letna Luigia Vercelli vd. Gen tile, 814etni Godefrold D’Ans, 70-letna Maria Glavina por. Kocman, 41-letni Domenlco Bernardis, 86-letni Pietro Tul, 86-letnl France, sco Cevna, 66-letna Uda Udine por. Fisehier, 75-letnl Sante Dalla Nora, 42-letni Vineenzo Peca, 63-letnl Gio-vannl Slobec, 54-letna Anna Blan. chi por. Porcelluzzi, 90-letna Giusep-Pina Gombač por. Počkaj, 22-letnl Karlo Sancin. VERDI rft' Za prvo predstavo Man" pere «Upanje» (La speranz* ’ |D v soboto za red A v Par V žah ter za red C na balkof11 y# žah, se nadaljuje proda) ^ *. nic pri gledališki blagaj"1-.^ jpt prvo absolutno izvedbo, doslej še ni bila nikjer P*, gp. Opero bo dirigiral aVt°uarc> j Franco Mannino v režiji scontija, za scensko PoSta,n.n. je poskrbel Alfred Silbert" s(tf' V glavnih vlogah bodo Gabriella Carturan, Carine« i(1 r Aldo Bottion, Giorgio Tade ^ dro Farres, v stranskih Pa _ fjp Botteghelli, Piero De Pf” J" Viaro, Gi-anna Jenco, Mad® g?1 vacco, Daio Zerial in GiusepF- p POLITEAMA ROSSETTI ji/ Danes ob 20.30 ponovil (F Vica Faggia in Luigija SqUarZ’ jguir dni v pristanišču«. Jutri bo genovskega stalnega gledal15 lipi! a z isto dramo popoldne ^ • in zvečer ob 20.30, medteri v nedeljo na sporedu 1* r" ska predstava. dnevna služba lekarn (od 13. do II. ure) AlTEsculaplo, Ul. Roma 15. INAM, ** Dpey. XX. Settembre 4. Alla Maddalena, Ul. Istria 43. Dr Codermatz, ul. Tor S. Piero 2. nočna služba lekarn (Od 1J.3I do 1.3») Busolinl, Ul. p, Revoltella 41. Pl z-Z? .,,no *• Korzo Kalija 14. Prendl-ni, Ul. T. Vecellio 24. SerravaUo Trg Cavana j. Nazionale 16.00 «Jonti e Mary*f stin Hoffman, Mia *rarr0l?jnl Vision. Prepovedano 14. letom stJi Eden 15.30 «11 gatto con Slikanica. Cinemascope. color- . Fenice 15.30 «Gli avvoltoi * ( me«. Shirley MacLaine, C . vvood. Technicolor, Panav1 ^ Grattacielo 16 00 «Candy» g). Brando, Richard Burton. ve lerno Technicolor — mladini pod 18 letom ,gs» Excelsior 15.30 «Flore dl grid Bergman, VValter Mat Leli die Hawn, Jack vveston. -jo, lor. Zadnja predstava ob Ritz 15.30 «Cuorl solitari*- p0v gnazzi, Senta Berger. v no mladini pod 14. tetoPijpi1 Filodramraatico 16.30 “N p-epe* del sesso« Technicolor ‘ no mladini pod 18. letori, 51 Alabarda 16.30 «Amarsi trri-K Scott, Giannl Macchi-a [e.g If1 Prepovedano mladini P0^ ,i> Aurora 16.30, 19.00 in 21 -45 da rossa«. Peter Fvnri1' Ttf Cardlnale, Sean Conneri-color. . »f1 Cristallo 16 30 ((James D0!1 ,'jj 1 007 al servizio segreto dl sta«. Technicolor G1 Capitol 16 00 «11 prof. d Tersllli, primarlo deli« cl‘ eri la Celeste, convenzionata,|.tcri mutue«, Alberto Sordl. Moderno 16.00 «Bullltt» Queen, Robert Vaugba,n' color. g|gri 1 napero 16.00 «Nell'anno deJ Technicolor. , Vlttorio Veneto 16XX) «pr;. lie Christie, George Sc°lj pri color. Prepovedano ml*®* , letom. urK J Ideale 16,00 «E1 Tigre«. “%(il^ nors, Mlchel Rennie. T Film VVestern. j (rij Abbazia 16.00 «A Ghentaf ^ecri faolle«, George Milton, lor. C|,lri’ Astra 16.30 «Roma cotne Gabrlelle Ferzet-tl. — pr^ mladini pod 14. letom. Darovi in prispevki K M Namesto cvetja na grob j' lije Ostrouške daruje druži" ^ v ška iz Brlščikov 10.000 1,1r S ko matico, ZA SODELOVANJE PRI PLEMENITI POBUDI ) ; t Ostanek s predstavniki odbora to šolo ■ spomenik v Cerknem 0 akciji za graditev šole je poročal tov. Davorin Ferligoj - Izbran odbor za izvajanje akcije tudi v zamejstvu, ki mu načeluje tov. Dušan Furlan * sedežu v Ul. Geppa je bil vče-•iv okteti'™ sestanek predstavni' Wbora za postavitev šole-Si?3 ^OB v Cerknem tov. Da-tUj.8 perligoja in tov. Rudija Luk-»J,' ?. predstavniki nekaterih or-tariJOjn ustanov iz Trsta in Go- 'liitkv S’ SPZ' Zveze vojnih in' Primorskega dnevnika itd.), flj®®em je tov. Ferligoj, ki je %ova ■ovnega odbora in v njem ^»rja za finančne zadeve, se-jjr Prisotne z akcijo za postavi-luJr.. , s katero naj bi se ob osvoboditve oddolžili spo- tlvil Mih in cerkljanskemu ljud-tdU *' je toliko žrtvovalo v na-V^ipbodilni borbi. 4’ferligoj je povedal, kako je ^ so • te hvale vredne pobude, S ji. 1° dali bivši udeleženci parni^016 v Cerknem, kako je ta djojT ^rerasUa v vseslovensko akta (j, Ustanovitvijo pokroviteljske-'tiVjf8, kateremu predseduje dr. 'eišoi * v katerem so naj vid-Ua^JPvenske politične in druge lij , ?■ zlasti pa vodilne osebno-iiiko if3811 NOB na Primorskem, krm k- dozorevala zamisel o šoli Sv, 'Jr naj ne bo mrtev, temveč 'rsetj ?erahvni spomenik in pred-djoje s sredstvi za realiza-so zamisli. Celotni stroški ,®wideni na 600 milijonov sta-L7|«rje/. Od tega bo polovico m «juusu. Vyeiouu suusiu (ihj^deni na 600 milijonov sta-Hws("arJez- Od tega bo polovico itet|itfv.,dala republika v obliki k se 'drijski občini pod pogojem, !.w. Pitala sredstva zberejo iz S virov. Delovni odbor je v s ze izdelal nekak opera H DH°®rani v obliki števOnih po-jlPemer računa zlasti na po-•kvezp hodarskih organizacij, na *fi*j)(]ar^PLrojemalo tudi oglase go • rnJk ,organizmov. Poročila tov. FerUgoja % uinitev, ki jih je dal tehnični j6 poti® odbora tov. Lukman, se dto hi razvila razprava o tem, 'ehsko ,5e najučinkoviteje tudi slo-J. to oL^.uuejstvo v Italiji vključilo 5vi v Dejstvo je namreč, da Sl *‘®liji na Tržaškem, Gori-.Belečiji, pa tudi v Fur-it«r- število slovenskih in in nege dobrih in predanih ljudi na Cerkljanskem, ki so v NOB žrtvovali vse, kar so mogli. Skupna borba nas moralno obvezuje tudi na skupno akcijo, da bo šola-spomenik odraz tudi naše hvaležnosti vsem, ki so nam s svojo borbo in žrtvovanjem priborili svobodo. Med razgovorom so podali mnogo koristnih predlogov, predvsem pa u-gotovili, da bo treba to akcijo pri nas povezati s številnimi proslavami ob 25-letnici osvoboditve, ki jih bodo v tem letu prirejala naša prosvetna in druga društva ter ustanove. Predstavniki našega lista pa so se obvezali, da bo Primorski dnevnik dal tej akciji največjo možno pomoč in da bo v ta namen odprl tudi posebno rubriko. Za pripravo in izpeljavo vseh že dogovorjenih pobud in še drugih, ki se bodo sproti pokazale za koristne, je bil izbran poseben ožji odbor, kateremu bo načeloval tov. Dušan Furlan, ki je bil kot bivši komandant partijske šole v Cerknem eden izmed pobudnikov te plemenite ak- cije, in je tudi član pokroviteljskega odbora. Skupščina delavcev lesne stroke CISL Včeraj je bila skupščina delavcev lesne stroke, ki jo je sklical sindikat FILCA-CISL. Na njej so razpravljali o zahtevah v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Na skupščini je tajnik Degrass: orisal sedanji u godni proizvodni položaj te stroke ter poudaril, da je treba čimprej začeti pogajanja. Po obširni razpravi so se sporazumeli, da bodo do stavili zahtevo po občutnem zvišanju mezd, po skrčenju delovnega urnika na 40 tedenskih ur, po normativni enakopravnosti med delavci in uradniki ter po priznanju sindikalnih pravic. Na koncu so poverili tajništvu sindikata nalogo, da stopi v stik s sorodnima sindikatoma v CGIL in UIL VESTI IZ SOVODENJ ..........................................uiiimmmiimiiii IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščen «zavajanja v zmoto» obsojen zaradi lažne izjave Obtožili so ga, da je zavedel umsko bolno žensko in se tako okoristil z njenim premoženjem, obsodili pa zato, ker je izjavil, da ni bil še nikoli obsojen k se eni t&rtrb&a, Sre ra Cerkljanskem, ki je N*. ® ln središče primorskega * to# 5ega gibanja; dejstvo pa I? dolin , nas veže velika moral-*** tudi mi izven meia li^J?****™* tkofs Res hudo mora biti, ko si pričakuješ (kot obtoženec, seveda), da te bodo sodniki zaradi glavnega storjenega prekrška obsodili na višjo ali nižjo kazen, ob razsodbi pa uvidiš, da so te kaznovali zaradi nekega drugega prekrška, ki s celotno zadevo pravzaprav nima nobene zveze. To modrovanje je bržkone napravil tudi 37-letni Salvatore Latini, Sicilijanec po rodu, a s stalnim bi-vEdiščem v našem mestu v Ul. Fo scolo 30, ki so ga kazenski sodniki na včerajšnji razpravi (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Cicarelli) po skoraj triurni razpravi obsodili na 1 leto zapora, ker je pred preiskovalnim sodnikom lažnivo izjavil, da ni bil nikoli kaznovan, medtem ko si je pričakoval, da- ga bodo obsodili zaradi glavnega prekrška »zavedbe umsko bolne osebe v zmoto* Kaj je (ni) zakrivil Latini? Obtožnica ga je dolžila, da je prepričal 84-letno Antonietto Sega por. Minder iz Ul. Foscolo 30, ki je bila umsko bolna, da mu je dala IS n.«11 Vajena v predvidenem Iji j* Jasneje do februarja 1972, S; hAaa naš borec bil na en ali arin deležen ljubezni, skrbi vsega njenega premoženja (okoli 5 milijonov lir), dalje da je dvignil iz ženskinih varstvenih zakladnic \ tržaški «Banca Commerciale* več """•Mili, ,i'iiiiiiii|limiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiii»iiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiii|ii>,i'ilii'limilllll"i|ii* Šolski skrbnik obljubil posredovanje za gradnjo nove šole v Sovodnjah Priporočil bo tudi popravilo šole na Vrhu - V tem smislu je dal zagotovilo županu in občinskemu tajniku Sovodenjski župan Jožef češčut. v —"■11111111111111 tlKRlŽIŠČU PRI DRAGI Trčenje dveh motociklistov: Men hudo, drugi lažje ranjen Karlo Petaros iz Boršta je zavil levo, ko je trčil vanj vespist - 39-letnl zidar Creci s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku Popoldne se je na križi--jjragi pripetila huda pro-***■ Trčila sta dva mo-S. StLod katerih leži eeden hu-klSožn 111 s strogo pridržano iJtioJi v bolnišnici, drugi pa se t* zdraviti, če ne bodo natrlo Lj^ikaclje, približno 10 dni. °hrog štirih popoldne, ko inštalater Karlo Petaros Nadini zakoncem ^•poročamo *namenito knjigo ^ Benjamin spock jiega 'n vzgoja otroka ^•floceni napotki, ''•ko voditi otroka ^ u*rjavat| njegovo ldravj» tcntifahM' * U,,CB *v’ Pr*0- R* 20 . Telefon 61-7« iz Boršta St. 68 s svojim motorjem voat'1 po državni cesti St. 14 proti mestu, to Je po cesti, ki vodii s Peska. Za njim je vozil z vespo 39-letni zidar Cilvio Creci, ki stanuje pri Lovcu v Ulici Marcheset-ti 21. Petaros je na križišču, ki pelje v Drago zavil levo. Creci je to opazil prepozno ln je zadel z vso močjo v Petarosa. Oba sta z motorjema vred padla na asfalt, kjer je Creolia zaneslo nekaj metrov proti sredini cestišča. Oba sta obležala negibno na tleh. Tedaj je privozil mimo avtomobilist. Ker je videl, da je eden od ponesrečencev hudo ranjen, ga je naložil na avto in ga odpeljal v bolnišnico. Spotoma pa je obvestil karabinjer, je v Bazovici, ki so se nemudoma odpravili na kraj nesreče. Obvestili so seveda še Rdeči križ, katerega osebje Je dospelo nekaj trenutkov za njimi. Silvia Crecija so v bolnišnici sprejeli na nevrokirurškem oddelku 'Njegovo stanje je zelo resno. Zdravniki so po prvem pregledu ugotovili da se je mož močno u-daril in hudo ranil po čelu. Poleg tega se le ranil po zgornji ustnici, se odrgnil po licih in si verjetno zlomil nosno kost. Zdravniki so sl pridržali prognozo. Petaros se ni hudo poškodoval. Pri padcu se je udaril ln ranh po levem komolcu in levem stopalu ter nogi, morda ima tudi zlomljeno levo nogo. __________ Od sobote je ležal mrtev na postelji Včeraj zjutraj so se stanovalci poslopja na številki 5 v Ulici Luz-zatto (Greta) zmenili, da teleToni-raio agentom letečega oddelka. Njihovega soseda, 69-letnega Tiberia li in Succi. DE2URNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, Korao Italija 244, tel. 35-38. TR2I0 Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr. Fitz in Enneri, Trg republike 26, telefon 72341. Darovi in prispevki Za Dijaški dom v Gorici namesto cvetja na grob pokojnega dr. Vladimira Baše je daroval upravni svet in nadzorni odbor Kmečke banke 25.000 lir. Gojeno! Doma se zahvaljujejo. Z globoko žalostjo naznanjamo, da nas je včeraj ob 2.30 uri za vedno zapustila naša draga Pierina Vižintin vd. Markočič Pogreb bo jutri, v soboto, oto 15. uri izpred cerkve v Sovodnjah. žalujoči oče, sinovi, hčerka, sestra, brat in drugo sorodstvo Sovodnje, Zagreb 13. febr. 1970, PRIMORSKI DNEVNIK SP ALPSKIH SMUČARSKIH DISCIPLIN NA DEŽELNEM PRVENSTVU V KROSU Danes na sporedu Borovec F. Ruzzier ženski slalom drugi med Tržačani VAL GARDENA-GRČDEN GRČDEN, 12. — Na prizoriščih svetovnega smučarskega prvenstva alpskih disciplin danes ni bilo tekmovanj. Moški so trenirali na progi za smuk, ki bo na sporedu zadnji dan prvenstva. Dekleta pa so si o-gledovala progo za slalom (na tej Svetovno prvenstvo DANES Petek, 13. februarja SPORED Wolkenstein — St. Christine 10.00 — 13.00 moški smuk (trening) St. Ulrich 10.00 ženski slalom TV 09.50 — 13.25 ženski slalom 19.15 — 19.45 povzetek dnevnih tekmovanj JUTRI Sobota, 14. februarja SPORED Wolkenstein — St. Christine 12.00 moški smuk (no-stop) VVolkenstein 12.00 ženski veleslalom 11.50 — 13.25 ženski veleslalom 18.45 — 19.15 povzetek dnevnih tekmovanj progi namreč ne smejo trenirati). Favoritinje v slalomu so zlasti Avstrijke in Francozinje. Seveda pa niso brez možnosti niti nekatere tekmovalke iz drugih držav. Zvečer so objavili startni vrstni red, ki bo naslednji: 1. Wiltrud Drexel (Av.) 2. Rosi Mittermaier (Nem.) 3. Kiki Cutter (ZDA) 4. Gertrud Gabi (Av.) 5. Gina Hathom (VB) 6. Ingrid Lafforgue (Fr.) 7. Betsy Clifford (Kan.) 8. Marilyn Cochran (ZDA) 9. Annemarie Proll (Av.) 10. Judy Nagel (ZDA) 11. Annie Famose (Fr.) 12. Florence Steurer (Fr.) 13. Bemardette Rauter (Av.) 14. Barbara Cochran (ZDA) 15. Michele Jacot (Fr.) 10. Anneroesli Zrld (švi.) 17. Judy Cravvford (Kan.) 18. Clotildne Fasolis (It.) 19. Christl Hintermaier (Nem.) 20. Diane Culver (Kan.) itd. Tudi Italijani na SP v biatlonu Od 19. do 22. februarja bo na Švedskem v Ostersundu svetovno prvenstvo v biatlonu. Udeležila se ga bo tudi italijanska reprezentanca. Ta je danes zmagala na mednarodnem prvenstvu Nemčije v štafetnem teku. To bo prvi uradni nastop Italijanov na svetovnem prvenstvu v biatlonu. TENIS Nikoli Piliču so grozili s smrtjo MELBOURNE, 12. — Ravnatelj World Championship Tennis (za profesionalce) je danes sporočil, da so neznanci grozili znanemu jugoslovanskemu teniškemu igralcu Nikoli Piliču s smrtjo, če bo še kdaj prišel v Sydney. Grožnjo uboja so mu izrekli trikrat po telefonu, preden je iz Sydneya, kjer je nastopal, odpotoval v New York. Do te grožnje naj bi prišlo zaradi nekih političnih izjav, ki jih je dal Pilič na nekem sprejemu, ki ga je pri- V Pagnaccu, 8 km od Vidma, je Igal nabrežinskega Sokola z izidom bilo v nedeljo deželno prvenstvo v 15:4. krosu. Prvič letos so se tu znašli atleti naše dežele, od kar so se zadnjič poslovili oktobra lani. Čez zimo, medtem ko so atleti trenirali in se pripravljali na prihodnjo sezono, so društva skušala pridobiti nove tekmovalce. Posebno se je o-krepil videmski Libertas: v njegovi ekipi bodo nastopali, poleg že zelo znanih in priznanih atletov, tudi Pizzi, ki je do sedaj tekel za Fiamme Gialle iz Rima in je bil nekoč tudi državni rekorder; Mia-ni iz Tržiča ter Stoppa iz Bologne, izkušen metalec krogle. V Trstu pa je v hudi krizi stara Ginnastica, ki je po odstopu svojih najboljših trenerjev izgubila tudi celo skupino dobrih atletov; trenerja in atleti bodo v tej sezoni nastopali za e-kipo CUS. Pri ŠZ Bor ni bilo velikih sprememb, razen odhoda k vojakom Stojana Udoviča ter vrnitev Aleksandra Košute, število atletov se ni bistveno spremenilo, upamo pa, da se bo ekipa kaj Kmalu pomnožila posebno z naraščajem in mladinci. V teku čez dm in strn za deželno prvenstvo ni bilo posebnih presenečenj. Zopet smo ugotovili premoč furlanskih atletov, ki so zmagali med člani, mladinci in mlajšimi mladinci. V tej zadnji kategoriji je nastopil tudi borovec Fabij Ruzzier, ki je v panogi, ki ni njegova, zasedel 12. mesto (drugi med tržaškimi atleti). Ta rezultat dokazuje odlično formo in napredek (saj je pred dvema tednoma zasedel komaj 4. mesto na pokrajinskemrprvenstvu) našega tekmovalca, od katerega pričakujemo zelo pozitivno sezono. Rezultati: Člani: 1. Pizzi (Libertas Videm) Mladinci: 1. Accaino (Libertas Videm) Mlajši mladinci: 1. Zanchetta (Libertas Pordenon) 12. Ruzzier Fabio (Bor) Z. P. NOGOMET SEVILLA, 12. — Včeraj je španska nogometna reprezentanca v prijateljskem srečanju premagala Zahodno Nemčijo z 2:0. * * # FIRENCE, 12. — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca je v trening tekmi premagala Figli-nese s 3:0. Za reprezentanco je igral tudi član Triestine Rakar. # # * FIRENCE, 12. — Italijanska nogometna reprezentanca tunder 21», ki se bo 19. t. m. pomerila z enako špansko enajsterico, je danes v trening tekmi premagala ekipo Signa s 4:1 (1:0). KOŠARKA GORICA, 12. — Italijanska državna košarkarska reprezentanca bo z dvema tekmama zaključila svoje priprave za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 10. do 24. aprila v Ljubljani. V zadnjih dneh aprila se bo v Gorici in Tržiču (ob priliki otvoritve športne palače) pomerila z reprezentanco Zahodne Nemčije. Poslednja kola turnirja ŠD Breg, so pripravila več presenečenj vsem, ki sledijo turnirju in igralcem samim. V zaporednih kolih so prvi trije v lestvici zgubili vsak po eno točko. Voditelj lestvice Jankovič je zgubil tekmo z R. Kuretom in mu tako pomagal, da se je še bolj približal vrhu. Kuret F. je premagal Pečenika in si zagotovil II. mesto. Največje presenečenje pa je bila zmaga Korenike A. nad samim Kuretom F. Od ostalih igralcev je vredno o-meniti dobro igro Maara, ki si je nabral zaporedoma 3 točke in Žerjala D., ki se ravno tako naglo vzpenja proti vrhu z dobro odigranimi partijami. Nasprotno pa je Sancin M. zdrknil s IV. mesta na VI. Lestvica po VI. kolu: 1. Jankovič Bruno 14,5 2. Kuret Fabijo 13 3. Pečenik Marino 12 4. Kuret Rino 11,5 5. Maar Anton 10 0. Žerjal Danilo 9,5 Sancin Marij 9,5 8. Svetina Branko 8 9 Marsič Just 7 10. Kostopčič Florijan Jurjevič Zorko Kuret Gorazd 6,5 13. čefuta Anton Prašelj Jože Štrajn Peter 6 16. Šturman Lucijan Sancin Savino 5,5 18. Pregare Livijo 5 19. Korenika Alfred 4,5 20. Zok Marij 4 21. Foraus Aldo 3,5 22 Marega Elijo 2 23. Kocijančič Oskar 1,5 točk KOŠARKA TEDENSKI PRECL® Bo nedeljsko srečanje ekipe Bora s peterko Zuccheri odločilno? Nepričakovano visok poraz Poleta - Izdatna zmaga Bora v minibaskd1 predek. Če bodo tako nadal^j in še nadalje napredovalii kmalu prišli do prve zmage-* * # Zelo preseneča visok P°ra?’Mf ga utrpeli poletovci. Openci J® cer nastopili proti zelo moCtiS: t.prki T.lnvH R hili na SIT10 P £ Borovci so končali prvi del prvenstva D lige. Prav v zadnjem kolu so prvič zmagali in tako -splavi* lahko zopet upajo na obstanek v ligi, ki se je zanje slabo začela. Za nedeljsko srečanje, ki bo odločilne važnosti, saj bodo borovci i-grali proti moštvu Zuccheri, ki je neposreden konkurent z Borom za izpad, so se naši košarkarji vestno pripravili. Odigrali so prijateljsko srečanje z mladinci ljubljanske Olimpije, kjer so sicer izgubili, prikazali pa so zadovoljivo tehnično veljavno igro. V tem srečanju so nastopili brez Aleksandra Sirka, ki je trenutno najboljši Borov igralec. Kljub temu pa so zadržali napade odličnih Ljubljančanov. V tem tednu bodo «plavi» odigrali trening tekmo z moštvom Italsider, poleg tega bodo v petek nastopili v Postojni proti močni ekipi Nanos. Borovci so torej dobro izkoristili počitek pred zavrtljajem prvenstva in gledajo z zaupanjem na nedeljsko srečanje, ki bi lahko bilo zanje odločilno. Borovci morajo zmagati. * * * Z nedeljsko zmago so se mladinci Bora povzpeli na lestvici še višje in zasedajo četrto mesto skupaj „ TS Basket (bivšim Hausbrandtom). Cilj «plavih» je zdaj, da bi se «od-lepili od tega tekmeca in tako ostali sami na 4. mestu. Odločilno bo v tem pogledu zadnje kolo prvenstva, ko se bosta ekipi pomerili med seboj. V višjem delu lestvice verjetno ne bo več sprememb, ker so se NAMIZNI TENIS ---------- --------, — b- j— ■ prijateljskem meddruštvenem redila skupnost Jugoslovanov v Syd- , namiznoteniškem srečanju je sino-neyu. | či v Nabrežini goriški Virtus prema- Predvidevali so, da bo letošnje svetovno prvenstvo alpskih smučarskih disciplin domena mladih. Avstrijski veteran Karl Schranz pa je ovrgel vse prognoze: vse kaže namreč, da meri (po veleslalomu) tudi na zmago v smuku, poleg tega pa seveda tudi v kombinaciji ZBOJC -Jula pvii^ui i la 1C3UV1U SC V1SJC ................milini.........................................................,111111111.. NARAŠČAJNIŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Poletu rase dober rod košarkarjev Obe openski ekipi sta nastopili okrnjeni vse tri ekipe boj. že pomerile med Lestvica: se- Italsider 13 12 1 730:449 24 Lloyd 14 11 3 752:544 22 CGS 13 10 3 822:613 20 Bor 14 5 9 598:713 10 TS Basket 12 5 7 561:626 10 Don Bosco 12 5 7 570:547 9 CRDA 12 3 9 509:539 6 MIVAR 14 3 11 524:833 6 Servolana 10 2 8 428:569 4 Don Bosco je zgubil eno tekmo brez borbe. Ker imajo nekatere e- na odprtem (Servola-na, Mivar in Don Bosco) je bilo več tekem zaradi slabega vremena odgodenih. «Plavi» s svojo nedeljsko igro sicer niso zadovoljili, vendar so zmagali zasluženo. Odpovedali so v metih iz srednje razdalje, pokazali pa so dobro individualno tehniko, katero so obvladali bolje od nasprotnikov. * # # V naraščajniškem prvenstvu je lestvica po doslej odigranih kolih LLOYD «B» - POLET 90:38 (46:24) LLOYD «B»: Colli 2, Kaucich 4, Sardos 28, Bertetti, Tomadin 20, Biduli (k) 6, Bocchini 30. Prosti meti: 8:16. POLET: Adrijan Sosič (k) 8, Jani Sosič 16, Miloš Jugovič 10, Darko Rauber, Borut Deško 4, Boris Košuta. Kazenski meti: 0:2. Kljub navidez hudemu porazu proti vodilnim v lestvici je bil nedeljski nastop mladih poletovcev zelo zadovoljiv in to iz več razlogov: ekipa je bila namreč zelo okrnjena (odsotna sta bila Robi Gantar in Edi Kraus, zadnji trenutek pa je zaradi bolezni zmanjkal še steber ekipe Edi Daneu. Poleg tega je bil še kapetan Adrijan Sosič v slabi formi in je igral krepko pod svojimi zmožnostmi. Te odsotnosti so znatno ošibile obrambo: v coni zadaj sta morala namreč igrati nizka Adrijan Sosič in Borut Deško, ki nista bila kos visokim Lloydovim centrom^ (190 cm višine!) kljub zares odlični Deško vi igri v obrambi. Posebno razveseljivo je tudi, da so »oranžni* z veliko lahkoto premagovali Lloydov pressing v prvem polčasu, ko je predvsem Jani Sosič redno preigraval osebnega nasprotnika in dosegal lepe koše v protinapadu. Dobro je igral tudi Miloš Jugovič, ki se je odlikoval z lepimi meti od daleč in z dobrim kritjem v obrambi. Vsekakor je Polet igral dobro: e-kipa ima že »svojo* igro; je gibčna v obrambi in ima svoje glavno o-rožje v protinapadu, ki sloni na veliki hitrosti obeh Sosičev. Vsekakor bo treba še izpiliti napad proti coni, vendar bi moralo v kratkem tudi tu iti na bolje; ekipa razpolaga namreč z dvema dobrima metalcema (Daneu in Jugovič), ki bosta že v prihodnjem letu prišla močno do izraza, saj sta oba visoka (180 cm) in imata zelo lep met v skoku. • » * BLOCH «B» - POLET 30:15 (12:9) BLOCH «B»: Bravini, Chermaz, Zeriau 6, Vemier (k) 18, Kert 2, Zoch, Grimani, Pignat, Scalamera, Padovan 4. Prosti meti 0:2. POLET: Mirela Zgonc, Irena Sosič (k) 8, Rosana Sosič, Tanja Malalan 4, Nataša Smotlak, Mira Kraus 3. Kazenski meti: 1:8. Poletova dekleta so visoko zgubila tekmo, v kateri bi lahko zmagala, če bi imel trener na razpolago dve dobri menjavi. Dve igralki sta namreč zapustili ekipo, ena pa je že dalj časa bolna, tako da gre e-kipa na igrišče z največ šestimi i-gralkami, izmed katerih je ena še začetnica. Tako mlade igralke pa res ne morejo vzdržati cele naporne košarkarske tekme: to se je poznalo tudi v nedeljo, ko so v 11. minuti drugega polčasa pri stanju 18:15 za Bloch nenadoma vse igralke odpovedale. Nasprotnice so tako lahko nemoteno nizale koše v protinapadu, ker se naše igralke sploh niso več vračale v obrambo. V delu tekme, ko so «oranžne» dobro igrale, je bila zopet najboljša Irena Sosič, ki bo s časom postala zelo dober playmaker, zlasti ker dobro meče od daleč. Sicer je vsa ekipa igrala precej dobro, gotovo bolje od nasprotnic, ki so pa okret-nejše in samozavestnejše. Vsekakor pa tudi dekleta igrajo vedno bolje, seveda dokler jih ne pokoplje u-trujenost. Ko bo trener imel na razpolago vsaj deset igralk z dobrimi menjavami, bo ekipa lahko res dostojno nastopala v svojem prvenstvu. S. T. KOŠARKA POKAL POKALNIH PRVAKOV Zmaga Fidesa v Zagrebu ZAGREB, 12. — V prvem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je v Zagrebu neapeljski Fides premagal Lokomotivo z 89:80 (41:37). Najboljši strelec tekme je bil Zagrebčan Plečaš s 26 točkami, Italijana Maggetti in D'AquiIa pa sta dosegla po 24 točk. Mladi doberdobski športniki se že vneto pripravljajo za nastop na mladinskih igrah. Na sliki: pri treningu odbojke naslednja: Lloyd B Ricreatori Italsider Lloyd A Servolana A Montuzza Polet Servolana B Bor (Tricolore 15 14 15 15 15 15 15 14 14 9 14 14 12 10 7 6 5 1 0 3 1 1 3 5 8 9 10 13 14 -1 6 6) Bor je eno srečanje zgubil brez borbe in so mu zato odšteli točko. Tricolore je dve tekmi predal brez borbe in so ga zato izključili iz prvenstva. Naraščajniki Bora so v tekmi proti Montuzzi pokazali odločen na- _ ■■Iiniiiiinniniiiiiiiiini,im,................................... PRIJATELJSKA KOŠARKA terki Lloyd B, bili pa sm0, IjSf čani, da se bodo znali sl°v ^ košarkarji skoraj enakovredno riti z bolj kvotiranim naspro® , Na igrišču pa je mars^L^ved»i sicer dober poletovec — j in tako je bil poraz neizbeže® ^ dovoljil je Jani Sosič, ki zadnJS se odlično izkorišča svoje P“ nje atletske sposobnosti. * * * Tudi openska dekleta so la poražena telovadnico v ^ n/f tecengio, kjer so igrale prot* (jji Bloch C. Poletovke so bile enakovreden nasprotnik kam, v poslednjih minutah odpovedale in tako so naspr? • zmagale. Tudi tokrat je toro* šla na dan slaba atletska vost poletovk, ki običajno vedo v drugem delu igre. * * * ^ V prvenstvu minibasketa $ liko trofejo Coca Cola* je ™ roko, ne da bi se v tem hipu tudi že zavedel, kako od temena do pet oblil vroč znoj. Ali ne tudi y zemlje, premikanja, kakor bi se slinil polž za grobi]0' je stotnik morda oživel...? ^ j* Barfuss se je zadenjski umaknil od groblje, nato ^ obrnil, skočil pokonci in se v diru zagnal proti jarku, ne meneč se za morebitno streljanje, za nič & svetu... Preskakoval je groblje, kotanje, rogovile. Zdelo f je, da sliši za seboj tik za petami korake. Ne vedoč* j dospel že do domačega jarka, se je s tako silo nasuto steno, in se je za njunima hrbtoma zaletel v n° steno jarka. Nato se je zgrudil na dno. Amun in Palir sta prestrašena planila na noge. «Kaj pa je? Barfuss, ali si ti...?» ^ Sklonila sta se k njemu. Da, bil je Barfuss v ri/ podobi. Toda kakšen! čisto mrtev, kakor testo, prava Morala sta ga držati, da se ni koj spet sesedel na dno J <