r= Naslov — Address: “NOVA DOBA” Sin St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) da (NEW ERA) Samo :"22 članov v obeh oddelkih je J. S. K. Jednoti manjkalo konci leta do števila 18,000. Potrudimo se doseči to število še ta mese ■! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, On Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for. mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. NO. 12. — ŠTEV. 12. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 23RD, 1927. — SREDA, 23. MARCA, 1927. VOLUME III. LETNIK III. DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA ica Slovenska Narodna Citaln |v Clevelandu je poskrbela, da ;se^bo v četrtek 24. marca zvečer /lsil° zanimivo predavanje o t barski umetnosti. Predaval Po naš slikar-umetnik H. G. Pe-Fiišek in sicer v avditoriju Slo-a Narodnega Doma, Ve k ,(‘r so razstavljene njegove sliko. i Razstava Peruškovih slik v 1 J*°venskern Narodnem Domu v 1 fJ Gvelandu bo zaključena v so- 1 i>°to zvečer 26. marca. [V soboto 26. marca bo v Pestnem avditoriju v Clevelan- : f. otvorjena vseameriška cvet- 1 'Ul razstava, ki bo trajala do 1 aprila. 1 I- “ 1 [ pretečeni teden se je mudil ' L ,'GVe^andu in se je oglasil 1 P^r o at tudi v uredništvu Nove 1 Pobe sobrat Mohor Mladich, ' Wre(sednik glavnega nadzorne- ! odbora J. S. K. Jednote. ■'V -dasil se je dalje John Jarc jb, est Sunbury, Pa., in sobrati' l^ank Vitežnik iz Oregon City, jr. ^011’ ki potuje na parmeseč-L1 obisk v Št. Vid pri Vipavi. ' K*. Krajina. J I •Canski Sokol v Clevelandu 1 * 11 * • !», ‘ .10 finančnemu tajniku finske Narodne Čitalnice ! f0to ?25 kot častno članarino. L,A.vtor6k 29. marca bo v javni ^Wnid na E' 55th St in ■>uPr°«iovnnski večer, i k ,k °IM slovensko pevsko dru-! k '.° ^von, pod vodstvom I’. Ko-§°)a> igral bo tamburaški zbor |! L,ilil Programu bo še več dru-| točk. Dobrodošel bo vsak. : »H " ’I (Ustava slik našega sloven- ! -^riga umetnika H. G. Peruška, ^Ik ,C' oborjena v Slovenil:1 Narodnem Domu v Cleve-11 15. marca, in ki bo tra-L® c^° 26. marca, je uspeh, ka-C,Snega niso pričakovali naj-jr;1 °Ptimisti. Cut za umet-L: m lepoto in naš slovenski |L .' sta zabrisala med nami ttsfrti" ]Za Prilik° skoro vse! ^l;ln'. ^S' odseki razstavnega L°'a s° bili in so še s tako je ° na delu, da je res vese-L;i (J('sek za program je iz-ion - SV°'^e delo stoprocentno, ?o č?eVa!ci za slovensko in dru-3 asoPisje skušajo doseči sto-}^l(('en1nost, in da jo je dosegel tioiv ‘jcMs^i odsek, o tem ne ;j * dti nobenega dvoma, kaj-1,,^,''torij Slovenskega Naroden 'i. orna J6 izpremenjen v tali, i,j1 asno umetniško galerijo, t(,rn" delala čast vsakemu veli-narodu. Istotako je na tore1, odsek za informacije, ft in^i °dsel<;> odsek za ban-L.lti-C- Vsak posameznik je Loi 'cl'’ oziroma smatra kot za ji v llarodno dolžnost, da stoik) v v- -,e moSoče za kar J uspeh razstave. Iečer * ^asbfniki in pevci vsak LVo P°Vzdignejo lepoto raz- |of»i_ 2 nekaterimi izbranimi [ Kami rr bfoj Kdor* je videl nasa [o t’ Rl°venska dekleta, ka-^kja n no in prijazno so streli e ob°St0m na banketu, moral jega Cud°vati ta pestri cvet na-p^aroda. Sploh je na ma-d | ostoru nemogoče popisati (Dalje na 2. strani). ZDRAVSTVO (Piše dr. J os J'. Grahek, vrh zdravnik J. S. K. Jednote). VRTNARSKI NASVETI Nervoznost. Slovani smo v splošnem zelo nervozni ljudje; to so pokazale izkušnje v mnogih velikih bolnišnicah. Iz tega vzroka je treba dostikrat bolnike slovanskega pokolenja držati v bolnišnicah več dni, predno se dovolj umirijo v svrho kakšne operacije. V krvi nam je, da hočemo imeti vsako stvar opravljeno v naglici, kar pa ni vselej mogoče. V bolnišnici imam neko žensko, ki je zahtevala, predno se je podala v bolnišnico, da se jo aperira takoj drugi dan. Mogoče bi kakšen zdravnik to storil, toda ko sem jaz bolnico preiskal, pronašel sem, da ledvice ne delujejo pravilno, da je njen krvni pritisk slab in njeno srce preutrujeno, oziroma oslabljeno. Položiti takega bolnika na operacijsko mizo, pomenilo bi smrt v devetih izmed desetih slučajev. Omenjena ženska ni bila še dozdaj operirana, in ne bo toliko časa, da pridobi zopet nekaj moči, katero je izgubila tekom njene bolezni. Seveda so tudi izjeme za to pravilo. Včasi je bolnik hudo bolan, in zdravnik izprevidi, ako se takoj nekaj ne ukrene, pojde Vedno na slabše in čim- r dalje se z operacijo odlaša, tem manj prilike bo imel bolnik za ozdraviti. V takih slučajih se včasi operacija zvrši, dasi ni dosti upanja, da bi jo bolnik enesel. V nasprotnem slučaju morda bolnik sploh tako oslabi, da ne bo nobenega upanja več. V bolnišnicah, kjer se izvršujejo mnoge operacije, pridejo večkrat taki slučaji in mogoče je treba pol ducata zdravniških mnenj, kaj naj se stori in kaj ne. Mnogo ljudi misli, da je povprečni operacijski zdravnik samo nekak mesar, kateremu ni dosti mar za življenje posameznika, kar pa ni resnica. Napačna zdravniška sodba in operacija v napačnem slučaju, ki more povzročiti smrt bolnika, pomeni za zdravnika mnogo. Tak slučaj bo zdravnika težil in vznemirjal mesece in mesece, če ima količkaj vesti. Domislil se ga bo še leta pozneje, ko bodo prišli predenj drugi slučaji, ki bodo zahtevali odločitev eksperta. o------------- Teden pogozdovanja. Predsednik Coolidge je določil teden od 24. do 30. aprili kot “ameriški pogozdovalni te den.” Tudi naša soseda Canada, si je izbrala dotični tedei v isto svrho. Predsednik Coo lidge priporoča, da bi se zem ljišča, ki niso dosti prida z* poljedelstvo, obsadila z drev jem. To bi ugodno vplivalo m klimatične razmere, ob enen bi si na ta način zasigurali le za prihodnjost. Stara svila se spremeni v novo. Na Japonskem, kjer je sviln industrija zelo razvita, iznaš so nedavno neki proces, po ka terem je možno raztrgane svi lene nogavice ali druge obrat ljene svilene obleke izpremenil v novo svilo boljše kakovosl I kot je bila prvotna. Stare sv lene cunje se raztope in po k( mičnem procesu spremene v n< I ko snov, iz katere se vlečejo n( ve svilene niti. it .— . Velika pomoč domačemu vrtnarju, oziroma vrtnarici, je mala hladna greda, v kateri je mogoče vzgojiti sadike razne zelenjave in poletnih cvetlic par tednov prej ko na prostem. Naše vzhodne in srednjezapadne države imajo po navadi pozno, hladno in kratko pomlad. Za to kratko pomladjo nastopi večkrat suho in vroče poletje, zato je mnogokrat cvetna doba poletnih cvetlic pozna in kratka. Hladno gredo lahko doma napravi vsakdo, ki ima primeren solnčen prostor na vrtu in nekaj okenj na razpolago. Za ta okna se napravi dober čevelj visok lesen okvir, na katerega se položi okna. Vsebina okvirja se napolni z dobro presejano zemljo, ki pa ne sme biti sveže gnojena. Zemlja ne sme segati čisto do okenj, ampak par palcev manj. Tu se posejejo semena različne zelenjave in poletnih cvetlic. Vsaka vrsta naj se poseje posebej in označi z imenom cvetlice ali zelenjave. To je priporočljivo zaradi tega, da se lažje loči zelenjava in cvetlice od plevela, kadar je treba gredico opleti. Setev mora biti dobro zalivana in ko rastlinice poženejo tudi primerno zračena, in sicer v gorkem vremenu bolj, v hladnem pa manj. Okvir in okna branijo mlade rastlinice nočnega ali tudi podnevnega mraza, skozi šipe pa prihaja svetloba in soln-čni žarki. Tu se razvijajo mlade rastlinice toliko časa, da je na prostem nevarnost slane minila, nakar se posade na stalna mesta na prostem. Hladna greda nam na ta način pomaga do bolj zgodnje zelenjave in pripravi cvetlice, da cveto par tednov prej ko če bi jih sejali na prosto. Izmed zelenjave je priporoč Ijivo sejati v hladno gredo posebno paradižnike, zgodno zelje in nadzemeljsko kolerabo. Izmed poletnih cvetlic, katere ne potrebujejo posebne vrtnarske učenosti, in ki se obnesejo skoro povsod, so priporočljive astre, balzamine, cinije (zinia), petunije, turški nagelji (marigold), kalendule, plamenke (phlox), resedica (mignonette), salvije, ostrožnik (delphinium), zajčki (antirhinum), lobelije itd. Te vrste cvetke se lahko vzgoje skoro na vsakem vrtu, brez posebnega truda, in navadno prav hvaležno cveto. Sredi aprila, ali pa tudi že prej, kakor je pač vreme, se imenovane cvetlice in zelenjava lahko poseje na gredice na prostem, če nismo vzgojili sadik v hladni gredi pod steklom. Naravnost na prosto pa naj se poseje slak (morning glory — ipomea), kapucinska kreša (nasturtium) in sladki grah (sweet pea). Kumare, buče, pesa, grah in fižol navadno ne prenese dobro presajanja, torej se naj sadi na prosto, kadar je vreme ugodno. Na prosto se naj seje tudi salata, korenje in peteršilj, in sicer zgodaj, kakor hitro preneha zemlja zmrzovati. Tudi brez dišavnih rastlin kot so prežilka (basil), majron in timijan, ne bi smel biti noben domači vrt. Več te vrste vrtnarskih nasvetov je bilo priobčenih v Novi Dobi sicer že lansko pomlad, toda stvar se pozabi, list se izgubi ali zavrže in krog čitateljic se širi, zato bodo eni ali drugi ta navodila prav prišla. Poleg tega je neizpodbitna resnica, da naše Slovenke čez vse ljubi- AFRIKA PRENESENA V ARIZONO Ameriška filmska industrija je najbolj razvita na svetu in slikanje mnogih prizorov, ki jih gledamo v glediščih premikajočih slik, je stalo milijone dolarjev. Odjfilmskih družb zaposljeno osotfje mora večkrat potovati v f različne kraje sveta, da se zanlore slike vzeti na pravih mestih. Filmske družbe se seveda rade izognejo tem neprilikamj kadar je mogoče, in tako sef mnogi dogodki tropičnih ali poltropičnih krajev vprizarjajo v Californiji ali Floridi. Nedavno pa j,e neka ameriška filmska družba našla svrhi odgovarjajočo “afriško puščavo” v naši Arizbni. Omenjena družba je nameravala filmira-ti življenje Francoske tuj inske legije v puščavah Sahare. Ravnatelj podjetja je našel primemo peščeno puščavo nekje v Arizoni, blizu mehiške meje. Dotična puščava!se nahaja štiri milje od vozne ceste, zato je bilo treba na vso to daljavo položiti bruna, da je bilo mogoče v puščavo voziti vse potrebščine, ker v pesku bi vsako vozilo ostalo kot v zametu. Filmska ekspedicija se je nameravala muditi v dotični puščavi več mesecev ,torej jo je bilo treba zvezati s civilizacijo tudi potom telegrafa fin telefona. V puščavi so potem zgradili celo mesto, v katerem so bili nastanjeni mnogoštevilni filmski igralci. Nato so >.n primernem peščenem nasipu zgradili “francosko trdnjavo”, katero so napadali “Arabci”. Te arizonske Arabce so tvorili ameriški cowboyi, in drugi dobri jahači, seveda oblečeni v arabske “uniforme”. Teh “Arabcev” je bilo več tisoč in so seveda rabili tudi skoro ravno toliko konj. Po mnogih vajah so končno vzeli sliko, ki je bila natančno taka kot se je, ali bi se bila mogla goditi v pravi Sahari. Ni čuda, da taka podvzet-ja stanejo ogromne svote denarja, toda Američani imajo denar, iznajdljivost in podvzet-nost, zato so pa tudi ameriške slike po vsem svetu priznane za najboljše. Petindevestdeset odstotkov filmskih slik izdelajo Američani in le 5% odstotkov odpade na druge narode. ------o------- Nevarnost vojne na Balkanu. Italija dolži Jugoslavijo, da zbira vojaštvo na albanski meji in odklanja odgovornost za mogoče vojne sovražnosti. V tem smislu pisane note so bile poslane v Pariz in London. Jugoslovanski zunanji minister Perič izjavlja, da so vse vesti glede priprav Jugoslavije za vojno proti Albaniji izmišljene. Hoče se s takimi lažmi napraviti Jugoslavijo odgovorno za kakoršnekoli nemire, ki bi se pojavili na Balkanu. Minister Perič želi, da eksperti Lige narodov preiščejo resnično stanje j ugoslo vanskega oboroževanj a. Iz Washingtona se poroča, da se Amerika ne bo vtikala v balkanske homatije, da pa tudi ne bo posodila niti enega dolarja kateri si bodi vojskujoči se državi. Brez denarne pomoči h Amerike ali Anglije pa ne more nobena evropska vojna dolge trajati. jo doma pridelano zelenjavo, ir da skoro ni slovenske hiše, oko li katere ne bi duhtele cvetlice. KAKO JE NA MARSU Astronomi že dolgo vrsto let opazujejo planet Mars, ki je kot naša zemlja otrok našega solnčnega sistema. Kadarkoli se ta zanimivi planet malo bolj približa zemlji, namerjeni so nanj daljnogledi zvezdogledov vseh narodov, in ker se opazovalni aparati vedno izboljšujejo, najdejo učenjaki vedno kaj novega. Novejša opazovanja so potrdila nekatere starejše teorije, toda ne vseh. Teorija o umetnih kanalih na Marsu, o katerih se je še nedavno toliko pisalo, je definitivno zavržena kot optična prevara. Od meseca septembra lanskega leta nahaja se Mars tako blizu zemlje, kot zopet ne bo več let. Ta primerna bližina traja več mesecev, ne morda samo nekaj ur ali minut kot solnčni mrk, tako da si astronomi lahko izbirajo za svoja opazovanja primerno vreme. Francoski profesor Antoniadi piše, da je večkrat opazoval na Marsu rumene oblake, ki j*h je podil vihar. O teh oblakih sodi omenjeni učenjak, da obstajajo iz prahu in peska, in so podobni oblakom peska, ki se mnogokrat vale nad Saharo in drugimi večjimi puščavami naše zemlje. Na obeh tečajih Marsa je nedvomno sneg. Bela kapa je pozimi večja in sega precej globoko proti ravniku, poleti pa skoro izgine. V ozračju, ki je nedvomno zelo redko, je večkrat opaziti redke bele megle ali oblake, ki so najbrže Sorodni nušim deževnim .oblakom. Profesor Antoniadi sodi, da je 60 odstotkov Marsovega površja puščava. Velikih vod kot so naša morja na Marsu skoro gotovo ni, pač pa utegnejo bit' manjša morja in jezera. Temnejše pege na Marsu, ki so videti zelene ali višnjeve predstavljajo najbrže rastlinstvo, ker do gotove meje iz-preminjajo svoje oblike in barve. Mars je še vedno živeči svet, dasi močno osušen in v stanju propadanja. Kopneči sneg na tečajih kaže, da ima ta naš sosedni planet še vedno neke količino vlage in najbrže tudi dovolj gorkote za rast gotove vrste rastlinstva. Kjer je rastlinstvo, tam so neke vrste živ-ljenski pogoji, zato ni izključeno, da žive na Marsu tudi živali in morda celo nam podobna bitja. o------------ Nakopal je mnogo premoga. V Ayrshire, Ind., je nedav no umrl Evan Worthington star 102 leti. Nad petdeset le je bil vslužben samo pri Ay shire Coal Co. Pokojnik ni bi samo eden pijonirjev v dotič nem countyju, ampak tudi naj starejši premogar v Indiani. Proti otroškemu delu. Državna postavodaja Monta ne je potrdila amendment zvezni ustavi, ki regulira otre ško delo. Montana je peta cii žava, ki je potrdila dotičr amendment. - Podpora domači industriji. V legislaturi države Ulino je bila vložena predloga, gli som katere bi se moral rabi premog, nakopan v Illinoisu, i - kurjavo vseh državnih zavodo i oziroma uradov. Unijski d - lavci države Illinois se strinja, s predlogo in jo podpirajo. IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA Za Maribor in Ljubljano sta bilu imenovana nova velika župana, in sicer za Maribor bivši poslanec sodni svetnik dr Schaubach, za Ljubljano pa bivši mariborski veliki župan < dr. Vodopivec. Oba velika župana sta že prevzela posle. Dosedanji mariborski veliki župan dr. Pirkmajer je poklican v ministrstvo ter imenovan za načelnika, uporabo dr. Baltiča si je minister pridržal. Oba velika župana spadata med najodličnejše upravne funkcijonarje in je njihovo premestitev iz Slovenije smatrati pač le za kratek provizorij. Za jugoslovanskega konzula v Celovcu je imenovan g. Niko Miroševič, dosedanji sekretar ooslaništva na Dunaju. Te dni je umrl v Subotici po kratki bolezni za gripo črnogorski serdar in rezervni kapetan Miloš Vukmanovic. Pokojnik je sodeloval v vseh vojnah od leta 1875 dalje ter se je zla sti odlikoval v balkanski vojni, vsled česar je prejel mnogo najvišjih črnogorskih in srbskih odlikovanj ter naslov ser-darja. Več let je bil perjenik pokojnega kralja Nikole. Vuk-manovičevega pogreba se je udeležila skoro vsa Subotica. Od lanske jeseni do letos februarja je prenehalo izseljevanje v Kanado. Sedaj pa se je prižela zopet prec‘ej živahna sezona za izseljevanje. Pred enim tednom se je odpeljalo z ljubljanskega glavnega kolodvora kar 70 krepkih kmetskih mladeničev, ki so vsi odhajali v kanadske gozdove. Izseljenci so večinoma iz kočevskega, dalje iz logaškega in črnomaljskega okraja. Za Kanado so sposobni le krepki mladeniči, ki so vajeni težkega gozdnega dela. Kakor nam merodajni faktorji zatrjujejo, je za prihodnje dni aviziran večji transport izseljencev. V kratkem se izseli iz omenjenih krajev okoli 40 mladih kmečkih sil v Kanado. Zanimiva je statistika glede obsega in števila prebivalstva, ki ga izkazujejo jugoslovanske oblasti, katerih je 33. Najmanjša oblast po površini in prebivalstvu je bregalniška, ki meri 4,956 kvadratnih kilometrov in ima 104,460 prebivalcev, naj večja oblast po prebivalstvu pa je zagrebška, ki meri sicer 7,990.5 kvadratnih kilometrov, a šteje 839,482 prebivalcev. Površina ljubljanske oblasti znaša 9,195.4 kvadratnih kilometrov, število prebivalstva 537,079, mariborska oblast pa 7,430 kvadratnih kilometrov in šteje 624,121 prebivalcev. Nedavno je igrala Krekova . mladina na odru v celjskem Narodnem domu igro “Graničarji ali nedolžna žrtev.” V tret-j jem dejanju je prizor, v katerem strelja graničar na razbojnika. Pri tem se je zgodila težka nesreča. Igralec je nameril soigralcu Karlu Golobi puškino cev naravnost v oko ir s sprožil. Ker je bila razdaljž - zelo majhna, je zadel tega za-i mašek v oko, ki mu je izteklo a Težko ranjenega so prepeljal ', takoj v celjsko javno bolnic« i- ter ga poslali odtod v ljubljan o sko bolnico. Igro pa so preki nili. _ _ . VSAK PO SVOJE Učenjaki ao preračunali, da naša zemlja tehta šest sekstili-jonov ton. V številkah se to izrazi, če zapišete številko šest in dodaste 21 ničel. Jaz ne dvomim o zmožnostih računskih ekspertov, zato smatram številko za pravilno, kakor koli se ista že izgovori in zapiše. Vsekakor pa sodim, da je bila zemlja za par sto ton .težja prej, ko ao ženske nosile daljša krila. * Filibusterji, to je senatorji, ki so v zaključnih dneh kongresa govorili ure in ure, dneve in noči, so s tem zavlačevanjem onemogočili glasovanje o Boulderjevem jezu, ki bi dal prebivalstvu naših zapadnih držav poceni električno silo, odvrnil nevarnost poplav in preskrbel potrebno vodo za namakanje mnogo stotisoč akrov rodovitne, toda suhe zemlje. Večina senatorjev je bila pripravljena glasovati za potrebni kredit za graditev jeza. toda peščica nasprotnikov je to preprečila z dolgimi govori. V tem slučaju je bilo pa res škoda, da podpredsednik Helen-Maria nima take oblasti kot prijatelj Mussolini. Samo par kvortov ricinovega olja bi zadostovalo, da bi filibusterjem zmanjkalo besed . . . * Policijski načelnik mesteca McAlester v Oklahomi je mode* mož. Dva državljana, Daniels in Young, sta se prepirala za par kokoši in mož postave je Himitral za najbolj »mestno, tla dovoli prizadetim putam plebiscit, to je da kokodajske same “glasujejo” glede lastništva. Ukazal je kokoši izpustiti v bližini hiš Danielsa in Younga. češ, naj iste same določijo pod čegavo administracijo hočejo spadati. Putke so se “izrekle” za Younga in s tem je bila zamotana zadeva rešena. • * V republiki 'Nicaragui, ki šteje 600,00 prebivalcev, čuva ameriško lastnino 5,400 ameriških mornarjev, tako da pride na vsakih 111 prebivalcev po en mornar. Če hočemo, da bo ameriška lastnina na Kitajskem tako dobro zavarovana kot v Nicaragui, poslati bo treba v dal jno Kino .‘5,603,000 ameriških mornarjev. * Oficijelni prihod pomladi bomo letos v Clevelandu proslavili na izredno lep način. Razstava slik našega umetnika Peruška je bila otvorjena 15. in bo trajala do 26. marca. Prostor: Slovenski Narodni Dom. Dne 26. marca pa bo otvorjena vseameriška cvetlična razstava in . bo trajala do 2. aprila. Prostor: Public Hall. Iz Clevelanda sta ušla dva s šolarja z namenom, da vidita svet. Prišla sta do Chicaga, nakar sta se vrnila. Najbrže sta mislila, da jo tam koneu 1 sveta. j * 1 j Charles Schwab se je vrnil " iz Evrope s pretresljivo novico, da nas vsa Evropa sovraži. " Prava reč to. Dolžniki so že 1 j od nekdaj sovražili upnike. Bodimo veseli, da nas ne sovraži 1 Canada, ki nam ničesar ne dol-1 j guje in ki je poleg tega odpra-1 vila prohibicijo. Resnici na ljubo bodi konštantirano, da je tudi Canada dobro zapisana pri ‘ nas. o * " Predsednik Coolidge baje na- " merava leta 1928 zopet kandi-(Dalje na 2. ctrani) “jWoxJa Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNQTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jidnote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina sa člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, s a inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN ET' ’ of th« SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-metnbers $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar sc tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 12. NOVA DOBA Nad dve leti nas že obiskuje naše lastno uradno glasilo “Nova Doba.” Naše uradno glasilo je bilo započeto v smislu zaključkov dvanajste redne konvencije. S tem ko se je ustvarilo lastno uradno glasilo, se mu je objednem določilo, smernico, katere se mora držati. Najvažnejši je bil sklep, ki določa, da glasilo ne sme priobčevati dopisov, razprav ali člankov, tikajočih se vere in politike alt žalenj osebnih prepričanj glede vere ali politike. Ta sklep konvencije daje vsakemu posameznemu članu garancijo, da se na račun jed-note oziroma na račun skupnega članstva, ne sme žaliti njegovega prepričanja v uradnem glasilu, pa naj bo tako prepričanje kakoršnokoli hoče. Omenjeni sklep daje tudi garancijo, da je pri naši jed-noti enakovreden vsak član, pa najsibode te ali one barve, tega ali onega prepričanja. Če dobro premislimo ta dejstva, moramo priznati, da niso osebne pravice tako zavarovane pri nobeni drugi, podporni organizaciji kot ravno pri naši JSKJ. Skeptiki so oznanjevali zmoto delegacije dvanajste redne konvencije. Modrovali so, da je med našim narodom nemogoče uspevati in obdržavati nepristransko stališče. Bili so mnenja, da se mora glasilo uredovati po želji gotove politične struje, pa najsibo taka struja tudi v manjšini. Obetalo se je, da bo jednota vsled takega sklepa pričela oči-vidno nazadovati. Omeniti je treba, da so taki odmevi prihajali od nasprotnih vrst, od nečlanov jednote. Po dveh letih so nam skušnje dokazale, da se delegacija dvanajste redne konvencije, ki je ustvarila lastno glasilo, ni varala; kajti uspehi so pod danimi razmerami nadvse po-voljni. Še nikdar v zgodovini naše jednote ne moremo beležiti tako lepega napredka, kakor v zadnjih par letih. Ne bi bilo pravično, če ne bi dali za te uspehe veliko mero priznanja našemu uradnemu glasilu. Odkar imamo lastno glasilo, ima naše članstvo veliko več veselja za agitacijo kakor poprej. Članstvo je v našem glasilu spoznalo razliko v organizaciji napram drugim organizacijam, in radi tega se naše vrste množe dan za dnem. Naše glasilo ima enako mero za vse člane in nobena struja ne sme in ne more imeti prednosti. To je tudi prav, kajti vsi enako prispevamo v stroškovni sklad, zato smo upravičeni, da se nas smatra pri naši jednoti, vse enakovredne. Kot člani JSKJ se zavedamo zakaj smo pri organizaciji, zato puščamo stvari, ki ne spadajo v organizacijo izven organizacije. Nova Doba je doprinesla naši jednoti boljšo dobo. To dokazujejo skušnje preteklih dveh let. Tudi za v bodoče se obeta naši organizaciji še boljša doba. Veliko polja je še neobdelanega in temelj naše jednote je na zdravi in trdni ter pravi bratski podlagi. Naša bratska dolžnost nas veže, da pridno obdelujemo in negujemo polje JSKJ — s pridobivanjem novih in zdravih moči. Nova Doba nas vedno bodri na agilnost, nas poučuje in pridno razširja bratske ideje naše vzorne organizacije. Joseph Pishler, gl. tajnik. --------------o--------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) dirati. Za štiriletno prosto stanovanje v Beli hiši se že izplača nekoliko potruditi. * Los Angeles se ponaša z možem, ki hodi in se obnaša kot opica. To je slaba reklama in ne bo privabila mnogo turistov. Takih prikazni se tudi v drugih mestih ne manjka. Iz New Yorka se poroča, da bo tatovi v neki trgovini ukradli za $100,000 aspirina. Radoveden sem, kakšen munšajn pijejo tam, da imajo tak strašanski glavobol. * V Chicagu so aretirali dva moža, ki sta prodajala delnice podjetja, ki baje lastuje v Južni Ameriki veliko zemljišče, katero vsebuje olje, zlato, srebro, platino, demante itd. Prodala sta za en milijon dolarjev delnic, predno ju je prijela roka pravice. Bo že res, kar je tr- Tudi umna “živinoreja.” Znano je, da so živinorejci z izbiro, negovanjem in križanjem vzgojili boljše vrste goveje živine, konj, prešičev, ovac itd. Perutninarji so na podobne načine vzgojili boljše vrste kokoši, gosi, race, purane, golobe itd. Čudno pa se sliši, da se je biologist W. F. Wells v New Yorku lotil v svrho izboljševanja tudi ostrig, ki spadajo med živali zelo nizke vrste. Pa se mu je posrečilo z izbiro, negovanjem in križanjem. Nove vrste ostrige so večje, okusnejše, hitrejše rastejo in imajo lepe, pravilno oblikovan? školjke. dil Barnum, da se vsako minuto rodi “eden . . .” * Domačini kitajske province Kansu mislijo, da so avtomobili hudičeva iznajdba. Tudi mene so že večkrat obhajale take pregrešne misli, in najbrže tudi tebe, dragi rojak. A.J.T. DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje iz 1. sftranl) vrtemo, s katcVo se je narod zavzel za našo umetniško razstavo. Razstavo samo opisati pa b‘ mogel le umetnik in nap'sati b‘ mogel debelo knjigo. Razstav Ijenih je 95 umotvorov. Neka tere slike so simbolične, kol Moč narave, Križna gora, Družina itd. Največ pa je pokrajinskih slik, ki dihajo čudovite lepoto in življenje. Vidi se, dr je naš umetnik sin narave, katero ljubi nad vse. Človek gleda in občuduje te umotvore, gre naprej in se zopet vrne in gleda; vedno najde nove čare ir nov užitek. Lepa slika je kol lepa pesem, katero človek rad sliši ponovno in ponovno. Z nekim tihim, skoro bi rekel. svetim občudovanjem, gledajo in komentirajo posetniki te slike, ki jih je pričaral na platno sin našega naroda. Naš narod ima smisel in čut za umetnost in lepoto; pokažite mu jo, pa jo bo znal ceniti in uživati. In ta narod želi, da ostane umetnost med njim in krasi družinske in narodne domove. To je pokazal naj lepše s tem, da je takoj prvi teden pokupil nad 60 izmed 95 razstavljenih slik. Nekatere so pokupila društva, oziroma organizacije, druge posamezniki. Lepo število večjih slik bo krasilo Slovenski Narodni Dom v Clevelandu, oziroma Slovenski Delavski Dom v Collinwoodu kot trajen dokaz umetniškega čuta našega naroda. Banket, ki je bil prirejen v počast našega umetnika Peruš-ka v nedeljo 20. marca, se je zelo dobro obnesel. Udeležilo se ga je lepo število Slovencev in tudi precej bratov Hrvatov, poleg tega pa tudi zastopniki mesta Clevelanda; župan Marshall, manager Hopkins in slovenski koncilman J. .Mihelich. Banket je otvoril predsednik Slovenskega Narodnega Doma, Mi*. Marn in po kratkem pozdravu izročil stoloravnateljstvo dr. F. J. Kernu. Za Slovence sta nato govorila Mr. J. N. Rogelj in Mr. Frank Kerže, za Hrvate Mr. J. Mihajlovich, za mestno upravo pa župan Marshall, upravitelj Hopkins in koncilman Mihelich. Govorila je nato še knjižničarka javne knjižnice na 55. cesti in Broadway, ki je velika prijateljica Jugoslovanov in ji je Jugoslavija znana z njen:h potovanj. Končno je še slavljenec večera Mr. H. G. Perušek v kratkih besedah, in sicer v angleškem in slovenskem jeziku, očrtal stremljenja in križeva pota umetnika in se prisrčno zahvalil Clevelandčanom, ki so ga s | takim razumevanjem in bratsko ljubeznijo sprejeli. Poročilo bi postalo preobširno, če bi se, dasi samo v izčrp-kih, navajala vsebina vseh govorov. Vsi so ugajali in bili sprejeti z burnim odobravanjem. Izmed angleških govorov je nedvomno najbolj ugajal oni mestnega upravitelja Hopkinsa, ki se je čudil, da mali slovenski narod producira take genije, in da slovensko ljudstvo tako ceni lepo umetnost. Kaj takega, je dejal, je v čast in ponos nele slovenskim naseljencem in njih potomcem, ampak tudi Ameriki, kjer je umetnik razvil svoj talent. Mestni zastopniki so si ogledali razstavo in se zelo laskavo izrazili o nji. Mestnemu upravitelju Mr. Hopkinsu so nekatere slike tako ugajale, da jih je želel kupiti, pa so bile žal, že prodane. S to umetniško razstavo smo nedvomno mnogo pridobili na ugledu med Američani, ob enem pa smo tudi pokazali naši mladini, da se ji ni treba sramovati naroda, iz katerega izhaja. To je vsekakor v zadoščenje nam vsem in bo mnogo pripomoglo, da nas bo cenila naša mladina, podpirala naše ustanove in vstopala v naše podporne organizacije. IZ URADA 1. NADZORNIKA J. S. K. J. Namenil sem napisati en par vrstic v glasilo J. S. K. J., kar ’.i tudi štejem v dolžnost kot Tlavni uradnik iste. Prvič priporočal bi rojakom in drugim Slovanom, da kjer še ni društva, spojenega z J.S.K.J., ds naj istega ustanove, ker smele "rdim, da je danes J. S. K. Jed nota najboljša slovanska pod lorna organizacija v Ameriki [n sicer ona je na trdni finančni podlagi, kar nam spričujc statistika in vrednostno ocenjevanje (Valuation report), kateri je vsako leto izdelan od kompetnega aktuarja in podar. v pregled na razne države, kjer ima organizacija svoje poslov nice. Drugič je naša organizacija J. S. K. Jednota na trdni finančni podlagi iz razloga, kakor je meni znano, kot nadzorniku Jednote, je njena gotovina naložena v najboljših in zanesljivih municipalnih bondih, nekaj pa v bankah, za katere se gleda pri investiciji, da se za njih tudi dobi takozvano poroštvo za vloženo svoto. Ima izvrsten sistem v vseh ozirih, v knjigovodstvu in je takorekoč sistematično urejena bratska podporna organizacija, pri kateri je geslo bi-atstvo in pomoč med seboj v slučaju nesreče. Pri nas se ne pozna politike ali vere te ali druge, to prepričanje pustimo vsakemu posamezniku nedotaknjeno, kajti to ne spada pod načelno izjavo J. S. K. Jednote. Samo pravi fraternalizem v splošnem in v smislu, pravil določene dobrote, katere deli organizacija. Zatorej po naselbinah, kjer še ni društva J. S. K. Jednote, bi tem potom apeliral na rojake, da se zavzamejo in se podajo na delo za ustanovitev novega društva. Treba je le od osem članov naprej in seveda čim več, tem bolje. Glavni odbor je v to svrho odločil svoto $25 za vsako novo društvo in poleg tega še provizijo od vsakega novega člana. Kdor želi več pojasnila, naj se obrne na našega glavnega tajnika Jos. Pishlerja, Ely, Minn., kateri mu bo dal vse nasvete in navo-j dila, kako ustanoviti društvo. Dalje priporočam rojakom J. S. K. Jednoto iz tega razloga, ker J. S. K. Jednota ima poslov-nce v vseh državah, kjer posluje, in kjer še nima, ima vloženo prošnjo za isto v dotični državi. Torej člani J. S. K. Jednote imajo celo protekcijo od strani države, kjer se društvo nahaja, kar je edino pravilno. Zato je J. S. K. Jednota povsem na pravi in trdni podlagi po zakonih držav, kjer posluje. Zatorej, katera organizacija je boljša, tista, katera ima po-slovnice in je v smislu zakonov raznih držav opravičena poslovati, ali tista, katera še nima poslovnice ? Ker se približuje 30-letnica naše slavne J. S. K. Jednote in ob enem tudi trinajsta redna konvencija, se je treba že zdaj pripravljati za dostojno obhajanje 30-letnice poslovanja, v katerem času je J. S. K. Jednota obrisala mnogo solz in rešila mnogo vdov in sirot pomanjkanja, v katerem bi bili morda ostali po smrti svojih dragih. Kako bomo naj dostojne j Se proslavili 30-letnico obstanka Jednote? Po mojem mnenju je odgovor lahak, namreč moj nasvet je, na delo vsi, brez izjeme, od glavnih uradnikov naprej na uradnike lokalnih društev in vsakega posameznika. Dolžnost je in prilika se poslu-žiti izvanredne kampanje za pridobitev novega članstva v obče, in vsepovsod med ožjimi rojaki, prijatelji in sorodniki pojasnjevati obstoj J. S. K. ; Jednote, njeno nepristransko stališče v zadevah privatnega značaja, solidnost v vseh ozirih, točnost v izplačevanjih in nje trdno finančno stališče. Naša mladina bi morala vsa' spadati pod okrilje J. S. K. Jednote, če so stariši že člani iste. Mladinski oddelek J. S. K. Jednote je na fini trdni podlagi in je kljub obveznostim, s primerom gotovine izvanredno trden. Zatorej stariši, člani J. S. K. Jednote, vpišite svoje malčke v svojo domačo organizacijo, kjer ste vi, ker s tem laredili boste dvojno dobro de-'o: Zavarovali boste svoje »tročiče za slučaj nesreče, in ih pridobili za J. S. K. Jednoto cot aktivne člane, ko dopolnijo ;vojih 16 let. S tem boste sani sebi pomagali, kajti naša noč se bo izpopolnjevala s prilastkom mladine, katera je naš ip in nada za bodočnost. Upam torej, da vsak član in banica stori svojo dolžnost napram svoji dobri podporni organizaciji J. S. K. Jednoti in se poda na delo za njen napredek. To bo najlepši dar za 30-lei.nico J. S. K. Jednote. Naše število naj se do takrat podvoji. Upam, da bo članstvo napelo vse moči za večjo in mogočnejšo J. S. K. Jednoto! Z bratskim pozdravom, Frank Skrabec, prvi nadzornik J. S. K. Jednote. POLJUB VESNE (A. J. T.) Jugoslovanska Ustanovljena L 1898 GLAVNI URAD V ELY, MINN. KatoL Jednota Inkorporirana 1. 1001 Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBASNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Easl Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. ' 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Elv, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Komaj so odšle spat maškare na podstrešje, v temno domovino moljev in strahov, zatrepetal je v zraku poljub Vesne. Mehak je ta poljub in boječ, kot pritajeni vzdih belih brez, ki so zagledale svojo lepoto v kristalnih jezerih, božajoč kot žametna ročica deteta in lahko opojen kot ohijska vina. Boječi, kratki in nesigurni so spevi zgodnjih krilatcev, ki so se pojavili po golovejnatih bukvah in javorjih naših parkov; zdi se, da ne morejo prav verjeti in zapopasti, kako nas je mogel doseči poljub Vesne že sredi marca. Tudi po svetovno znani St. Clair cesti v Clevelandu, ki je nekak neoficijelni Broadway slovenske metropole v Ameriki, je splaval poljub Vesne lahno in neopaženo. Takoj pa so pogledale zvedavo za njim nove cvetke v cvetličarnah, pomladne obleke v drugih trgovinah vrtna semena in orodje v tretjih, razni okraski in lišp v četrtih, regrat in druga sveža ze lenjava v petih itd. Otroci se drve in lovijo po obcestnih hodnikih, dražestne flaperice razkazujejo na nove načine prirezane kodre in dolge svilene nogavice, moški svet pa hodi lahkomiselnih korakov, kakor da se mu nikamor ne mudi. Neka prej neznana blaženost in brezskrbnost sije z vseh obrazov in pozdravi so številni, prijazni in poredno veseli. Pogledaš sem in pokimaš na prijazni pozdrav, pogledaš tja in odzdraviš z roko, zazreš sc kam drugam in privzdigneš klobuk .. Srečaš rojaka, ki pri tebi morda ni vpisan v zlato knjigo, pa ga kljub temu pozdraviš s prijaznim nasmehom in vljudno besedo. Pa nič hinavščine ni pri tem, kajti poljub Vesne je izbrisal nesnago sovraštva. Kdo bi mogel sovražiti, kadar sladka Vesna obsiplje z mehkimi poljubi vse svoje otroke! Na cestnem vogalu prodaja časnike mali, štiri ali petletni dečko. Okrogla lica mu žai'e kot mak in iz tega maka te zrejo oči kot spominčice. Vidi se, da dela kot podnajemnik, ker blagajno in večji šop časnikov nosi starejši deček. Morda bo ta mali trgovec zaslužil samo cent ali dva, toda iz njega žari veselje do dela in prava ameri ška podjetnost. Pokličem ga in mu izročim dva centa za časnik. Jej, kako veselo in kako neizmerno hvaležno me je mali dečko pogledal! Tiste globoke, spominčicam podobne oči so zažarele v taki sladki sreči, da mi postane mehko in gorko pri srcu, kadarkoli se jih spomnim. Morda nam ta prvi poljub Vesne še odnesejo hladne severne sape, morda se bomo še Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat*1 nai se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnih spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpr* membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanu11 za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl«9 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P? obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani *'! članicami. ■ ■ MiS1 natovorili s teškimi površniki, toda prvi njen poljub ne bo pozabljen in priklical bo druzega in tretjega in desetega. Za ajimi pa se bo prismejala sladka Vesna sama, obsula nas bo s cvetjem in naša srca bodo drhtela v njenih mehkih objemih >n gorkih poljubih. o-------------- GOVOR J. N. ROGLJA NA BANKETU V POČAST UMETNIKU H. G. PERUŠKU. “Dragi mi gospod stoloravna-telj, spoštovani mi gostje in prijatelji nocojšnjega večera: “V toku vesoljnih dogodkov, katerim kaže umerjeno pot le MOC NARAVE, se izpraši marsikatero življenje, ž njim tudi upanje in bridkost življenja, ko stopi človek na svojo lastno KRIŽNO GORO, da bi ogledal svoj dom, svojo DRUŽINO in svojo srečo. Bridkost in trpljenje njegovega življenja sladita pot do križa, ki je obstal na gori, toda spoznanje na KRIŽNI GORI pa ’Vzbudi srce in dušo, da vse zahrepeni nazaj k naravi, nazaj pod svobodno solnce. “Kdor je slišal ta klic, ostal zvest svoji materi zemlji, ostal zvest svojemu življenju in svojemu narodu, ta se vrača nazaj iz KRIŽNE GORE kot zmagovalec in umetnik, kot človek in plačnik, ki je poplačal vse, kar more zahtevati MOČ NARAVE od prijatelja-človeka. “Malo, prav malo jih je, ki se vračajo, toda nocoj je med nami mož in človek, ki se je naslonil v naročje nevidnih sil in moči, živel med njimi ter se vrnil med nas bogat in velik, pošten in odkrit, kot more biti le naš umetnik, naš Slovenec, naš brat in gospod H. G. Perušek. Slava njegovemu delu, pozdravljen, kot more pozdravljati le naša jugoslovenska kri in srce. “Bratje in sesti’e, nocojšni večer je posvečen našemu umetniku in njegovim umotvorom, nocojšni večer je tudi posvečen pravi in čisti slovenski zavesti, ki tako lepo kristalizira v biserih umetnikove skromnosti, pridnosti, dela in umetnosti. Nocoj bodimo prepričani in uverjeni, da se poplačuje biti Slovenec ali Jugoslovan, in da je narodno srce tisto, ki čuti in ustvarja umotvore iz življenja za življenje. “Pozdravljeni mi tudi vi gostje in prijatelji, ki čutite klic narodove samozavesti in umetnikove duše. Pozdravljeni vsi v imenu Slovenskega Narodnega Doma in vseh kulturnih društev, ki so pripomogla k uresničitvi tega tako lepega in slavnostnega večera. Toda ne pozabite, da s tem ostajate na dolgu svojemu narodu toliko časa, dokler ne izpolnite vaše naloge, dokler ne pripeljete vse [št. Ini] Po la. dr in pr ri Kr sm po, do rej let ko dri Mil ski bir tul ka; ko: tre slu ka: ptv ga čaj pl a ali nie Slovence k tej nadvse l* di ne morejo imeti. Šola .i1! ja in postopa se tam ž nji*11' | ko, da vsak dan komaj -konca šolskega pouka, ki J® tak, da otroci nič ne znajo, pevati in plesati jih učijo z večjo vnemo, tudi pretepaj0, pridno, pravi nekdanji pouk je v italijanski šol1 znan pojem. V Nedavno se je ob črnog obali potopila trgovska “Morava” s kapitanom in e mornarjem vred. Vsled ' morskega toka se je ladj*1 greznila še 25 metrov gl° Poskusi, da bi se “Mo1'* dvignilo iz vode, so ostali uspešni. Kapitan in moi'H; nahajata še v ladji. IS £a Pc tin Ha cev !'or ten ali sim dri jP0{ I llei *Q\ I 50c Z ir. Mr 50( Hi o jjsat: A« 25< Pr« fl So« Jo« 10« Str Jo« ja — Ali St! Če la Za Al« Ju $1 Sl t>a Tc Vp< He Al: tai M. 25 G« DOPISI. Ely, Minn. j Na februarski seji društvu jšt. 120 JSKJ so članice skle-liiile, da hočejo nekaj storiti v " jP°moč naši sosestri Katie Bru-|la. Omenjena članica našega |društva je vdova nad pol leta rn bolna že štiri mesece. Vsi prihranki so šli za bolezen 11 njenega rajnega moža, kate-ri je bil bolan nad dve leti. Kmalu ko ji je moža pobrala smrt, jo je bolezen položila na Posteljo. V družini so štiri nedorasli otroci, katerih najsta-lejši je 12, najmlajši pa tri ,*eta star. Iz tega vsakdo lah-ko ^zvidi, v kašnem stanju je družina, in da je bila pomoč 11Ujn° potrebna. Na februar- ski seji smo torej izvolile na- ki' tit; t biralke, ki so se podale okoli _ukajšnih rojakov in tudi ne-a ter ih drugorodcev, da na-°lektajo nekaj v pomoč posebni bolni sosestri Brula. Ta slučaj nam nudi nov dokaz, ;ako prav pride človeku dru-Rtvo J. g_ k jednote, kadar obišče bolezen. Poleg obilne podpore, katero mu iz-p .ačuje Jednota, se sobrati a 1 sosestre še posebej zavza-, eJ° zanj, če je potreba veli-a- V takih slučajih se poseb-r10 lepo izkaže bratska ali se-c rs^a ljubezen; izkaže se, da : yatstvo ni samo fraza na pa-Plrju, ampak je vsajeno v srca I Seh članov in članic. In go-a (fc°V.0 ni bratska in sestrska x fJubezen nikjer razvita do ve-IjcKi'f P°P°lnosti, kot ravno med jep j in članicami J. S. K. Jed- e- Zato, rop'aki in rojaki- ■le> ki še ne spadate k JSKJ. Pristopite, dokler ste zdravi in F"*; Ako vas obišče pozneje , esreča, boste hvalili svojo ' Jprevidn0st. 3 4 ^em Potom se zahvaljujem }ni|v°Sestram nabiralkam za trud, ja darovalcem pa bodi izre- ja |v(iria Ismena zahvala za daro- °- Vsega skupaj se je nabra- '^)Qfe^no ..sosestro Brula r 9.55 v gotovini, poleg te- Pa še precejšna količina |?r°cerije in drugih potrebš- *ln- Spodaj so navedena ime- a nabiralk, imena daroval- la cev ln nakolektane svote, ozi-jt°ma druga darila. Ako je v stfjai^11. P°r°čilu kakšna pomota, yi< • kaj izpuščenega, pro-, \ da se to sporoči odboru ^rustva št. 120 JSKJ, da se P°Pravi. lj ^^iralkama Johani Schne-Mary Simonich so da-Va i navedeni kot sledi: Erzar 25c; Mrs. Kalcich jg c’ E. Rozman 50c; Mrs. ltf' j\]^0ll0c; Mrs 8an Aiis Colarich $1; Mrs. No-5°c; Mrs. Močnik 25c; a Grahek $1; Joe Pe^hel jvC’ Mrs. Marn 50c; Mrs. ®at James $1; Ursula Zajc 5o’. Skubic $1; F. Svigel j C’ Andrew Koprivnik $1; e Gord 50c; m. Stefanich c’ F. Novosel 50c; Matt $1; Louis Champa $1; i JStukel i P :» g* a ie jim & :i JeJ to. 3 2 )aj°. šoli UOe C1U rnipa 50c; Joe šikoni- Steve Agnich $1; Elia Ja $1; ^sieh 5qc. John petric $1; Stv. ? Matesha $1; Frances ppvU ei $1; Bara Sever $1; J. ji a^.ei’ 25c; John Hutar $1; riwf/plan 50c; otrin 50c; la «f.aierie 50c; Martin Ska- 2ai ’ ’^oe Draguš 50c; Joe ]VrAfl. Joe Logar 50c; P. Vi°vrin 25c- Jy8^V“ i‘ue; Mrs. Mertel 50c; J- Tomšič 25 {jj-j^^a JBrula $1; Ana Terlep oS' i in :d : dj» gl i<4 li rii^1 $1- "a iUinsi(i 25c ; F. Tomšič «ch o Slab°dnik 50c; F. Je-bav r'0c’ Kilistijan 50c; U1-2rga- r’ L' Brgant 50c; F. Tonv c! Tony stl'una %1 ’ 4IVec tuPnik $1; Mrs. Luzo- ^ezet L- Fink>' 25c: Mrs- ]\jr o0c; Mrs. Sterle 25c; tar ’2i^orent 2'5e; Frank Suš-■Mrs °C ’ ^rs' Sazdoff 50c; 25e: ^regorich 50c; Boris Golob 50cy K°r0ŠeC ?1: Mrs. Smolcich 50c; Steve Paun 50c; P. Oreskovich 50c; F. Torina 50c; Mrs. Hren 25c; Mrs. Pucel 50c; Teresa Sever 25c; Mrs. J. Skufca 25c; F. Franjo 25c; Mrs. Oreskovich 25c; Jacob Jerman 25c; Mrs. Smrše 50c. — Skupaj $49.10. Nabiralki Ursula Bezek in Rose Svetich: Morris Bourgin $1; Frank Pengal 25 lb sladkorja; Jim Bouska $1; John Kochevar $1; Kapsch Bros. 2 šunki, 5 lb. slanine in 10 lb. masti; Matt Kapsch velik zaboj razne grocerije; Jim, Laing $5; J. E. Johnson 50c; Ely Finnish Stock Co. 100 funtov moke; Mi-s. E. Laino $1; Jack Gia-notti 50c; Neimenovan 25c; Neimenovan 25c; Ely Hardware—Merhar & Champa 1 “quilt”; Neimenovan 25c; Hub Store obleka za otroka; Anna Kochevar $1; Matt Mo-ravetz $1; Mrs. Church ena obleka; Geo. Milosovich $1; Faustino Rogliati $1; Lozar Store 501b. moke; Victor Canton 50c; Joe Russ $1; Lim-blad Bakery jestvine; EJliy Pharmacy $1; Jos. Pishler $1; Mary Agnich $2; Matt Otrin $1; John Slabodnik 25c; John Grahek $1; Slogar Bros, velik zaboj različne V grocerije; Zupancich Store velik zaboj različne grocerije; Jos. Mantel eno odejo; Matt Ver-tin $5; Rosenbloom Store obleko; Mrs. Geržin 50c; Frances Kalan $1; Frank Petek $1; Mary Černivec 50c; Mary Kostelc 50c; Joe Slogar $1; Mary Benko 50c; Anton Kuzma $1; Margaret} Shu^tarich $1; Louise Sheme $1; Jack Musich 50c; Anna Novak 50c; Mary Preshiren $1; Agnes Seliškar 25c; Farsilnis 50c Elis Smrekar obleko za otroke; A. J. Fenske $5; P. Hutar 25c; Frank Skala razne grocerije. — Skupaj $43.50. Nabiralki Jerich Mary in Frances Majerle: Mrs. Kolenc $1; Frances Jenko 50c; Mrs. Simonich 25c; John Stukel 75c; Mrs. Kotche-var 25c; Mrs. A. Pirsh $1; Mary Kurre 50c; Mary Prijatelj 25c; Elsie Arola 25c; Emily Ajline 50c; Enrico De Bernardi 75c; Theo. Partti 25c; Mrs. Sadler 25c; Mary Supantic 50c;1 Mary Romšek 50c; Mrs. Zobec $1; Mrs. Kočevar 25c; Katie Spreitzer 50c; Leonard Slabodnik $1; Bara Chrep 50c; Paul Laski 50c; Anton Gornik 50c; Joe Majerle 50c; Angela Kalan 50c; Mary Lobe 25c; Angela Lenich 50c; Johana Kvas 25c; Frances Brown 50c; Mrs. Enrico Tome 50c; Agnes Fugina 50c; Helen Groshel $1; Johana Maurin 25c; Frank Krni-char 50,(c; Marlgaret Bozich 25c; Katie Golobich 50c; Geo Evanochek 25c; Ana Grahek 50c; Mary Prosen 50c; Mary Zgonc 50c; Verona Lebai 25c; Agnes Vertnik 50c; Peter Kosmitch 50c; Steve B. Grahek $1; Neimenovan $1; Mary Musich 50c; Mary Jerich 50c; Margaret Papesh $1. — Skupaj $25.65. Nabiralki Mary Kocjan in Mary Pavlisich: Frank čelesnik 50c; Frank Sipelj $1; Frank Zupancich 50c; F. Beuk 50c; Mary Močnik 50c; John Tekavec 25c; Ursula Flek 50c; Jenny Tekavec $1; Ana Sega $1; Frank Milovasich 50c; Jack Oražen $1; Wolotz Family zavoj raznih potrebščin; John Rom 50c Jack Strazišer 50c; Mrs. A. Moravetz 50c; Fanny Zupec zavoj raznih potrebščin; Mary šerjak 50c; Joe Pucel 25c; John Skraba 50c; Frances Ja-kich $1; Mrs. Vesel 25c; Mrs, Milovasič 50c; Mrs. Markovich 50c; Mary Robich 50c; John Zgonc 25c; Mrs. Šimon $1; Mrs. Loushin 50c; Caroline Likar 50c; Frank Dejak 50c; Roza Železnikar 50c; Pete Kerže $1; B. Virant 25c; Tony Perme 50c; Lojze Dijak 25c; Loui Lesar 25c; Mrs Shega 50c in zavoj obleke; Pete Strucel zavoj obleke; Mary Gačnik 50c; Mary Graham 50c; Jack Janezich 50c; Louis Gornik 50c; Ursula Tratnik 50c; Mrs. Ravnikar 50c; Mrs. Zobec, i Tower, Minn. 15c; Leo Vi’cheel 50c; Dora Vidmar 25c; Mary Gradishar 50c Mrs. Palchar 25c; Jos. Glin-shek 25c; Frank Ule $1; Frank Križnar 25c; Tony In-dihar 50c; John Glavan 50c John Jerich 50c. — Skupaj $27.40. Nabiralki Elizabeth Skube in Mary Skube: Mary Boldine 25c; Mrs. Joe Agnich $1; Mr. Joe Agnich 50c; Mrs. John Perko 25c; A Friend 50c; Johana Oshabin 50c; Mrs. Chepelnik 50c; Mrs. M. Rom 40c; John Grmek $1; John Prijatelj 50c; Ana Golobich 25c; Ivana Telich 50c; Rose Silc $1; John Škufca 50c; Mrs. Drobnich 25c; Ignac Fink 50c; Rozi Dejak 50c; John Skratski 50c; Eliz. Skube $1; John Gouže 50c; John Skube $1; Josephine Dolnichar $1; Anna Rowe 50c; Mrs. Ivac 50c. — Skupaj $13.90. Hvala še enkrat vsem skupaj! Rose Svetich, tajnica dr. št. 120 JSKJ. stram J. S. K. Jednote in vsem napredka željnim rojakom širom te dežele! Josip Rudolf. 0 JEGULJAH South Omaha, Neb. Dovolite mi nekoliko prostora v našem glasilu Nova Doba. V prvi vrsti želim objaviti, da je za nedeljo 27. marca sklicano splošno zborovanje vseh Slovencev in Slovenk v mestu Omaha, Nebraska. Zborovanje se vrši v prostorih Josipa Rudolfa, 3612 V. St., South Omaha. Pričetek ob dveh popoldne. To zborovanje sklicuje odbor slovenskega dramatičnega društva Triglav, v svrho, da se povabi vse tukajšne Slovence in Slovenke, da skupno pretresamo in debatiramo o kulturnem delu med našim narodom v tem mestu. Skušali bomo ukreniti vse najboljše za naš splošni napredek, tako na kulturnem polju, kakor tudi glede podpornih organizacij. Vsi Slovenci in Slovenke tega mesta so vabljeni na to zborovanje. Kar se tiče dramatičnega društva, ni privatna organizacija, ki bi bila odvisna samo od nekaterih, ampak je last nas vseh tukajšnjih Slovencev. Vežejo nas vse enake dolžnosti in vsi imamo enako pravico do te organizacije. Komur je količkaj pri srcu naš napredek, bo prišel na to zborovanje. Povejte tudi svojim sosedom ii) prijateljem in jih povabite, da pridejo z vami. Prišle bodo v pretres zadeve, ki vas bodo zanimale. In vsak je naprošen, da pove svoje mnenje v eni ali drugi zadevi. Bratje, sestre in rojaki, mi lahko mnogo napravimo za korist in napredek našega naroda v tej naselbini, samo dobre volje in nekoliko požrtvovalnosti nam je treba. Katerim še ni znano, naj bo povedano tem potom, da je naš rojak in sobrat Frank Škrabec, prvi glavni nadzornik J. S. K. Jednote, dobil dovoljenje (commission) od države Nebraska za javnega notarja. Tako, če se hočete v zadevah, ki i*abijo notarskega potrdila, obrniti na svojega človeka, veste, da zdaj ga imamo v Omahi. Končno vas še enkrat opozarjam, da pokažemo, da nam v žilah teče slovenska kri in pridimo na zborovanje 27. marca vsi. Pridite pravočasno, da ne bomo gubili časa brez potrebe. Upam, da bo z uspehom zborovanja vsak zadovoljen in da bo spoznal, da je tudi nam, kakor rojakom v drugih naselbinah, potrebno kulturno gibanje, če hočemo, da bomo cenjeni in spoštovani. To bo tudi v korist nam vsem. Pozdrav vsem bratom in se- Omaha, Nel). Kar se tiče delavskih razmer tukaj, so pako slabe, tako, da delo se le s. težavo dobi. Zatorej ni nikomur svetovati sem za delom hoditi. Vreme je toplo sedaj nekaj dni, toda ne ve se, kako dolgo ostane. Kar je tu rojakov, so večinoma doma iz Spodnje Štajerske. Rojaki tukaj po večini lastujejo svoja domov j a in zaposleni so po raznih industrijah. Tu se nahajajo velike klavnice, in par železniških tovarn (foundries) in topilnica, v kateri se topi zlato, srebro in druge slične kovine. V omenjeni topilnici so zaposljene različne narodnosti, najmanj je Slovencev. Cuje se, da bodo tukajšni Slovenci, in sicer vsi, kar jih je v Omahi in okolici, sklicali shod, na katerem naj bi se po-vdarjalo in ukrepalo glede kulture, to je, da se slovenska javnost malo bolj poprime dramatičnih predstav in skupnih prirejevanj na polju kulture. Namen tega shoda je takorekoč urediti neki sistem in delovati roka v roki, da bomo imeli tudi kaka domača razvedrila kakor drugorodci, in da se tudi pokažemo v javnosti s svojo narodnostjo, četudi nas je malo. Zatorej dotični dan vsi na plan k rojaku Joseph Rudolfu v South Omaho! Frank Skrabec. Reading, Pa. Cenjenim sobratom in sose-stram, kakor tudi sorodnikom, znancem in prijateljem, naznanjam žalostno vest, da smo dne 13. marca izgubili člana društva sv. Jurija, št. 61, J. S. K. Jednote, sobrata Matijo It. Var-dijana. Pobrala ga je jetika \ najlepši moški dobi, starega šele 43 let. Pokojnik je bil rojen v vasi Dolence, fara Adle-šiči pri Črnofalju, Slovenija. Bil je član društva sv. Jurija, št. 61, J. S. K. Jednote nad dvajset let. Pokojnik je bil dober član društva, katero mu je priredile lep pogreb. Da je bil spoštovan tudi med drugimi rojaki in znanci, je pričala velika udeležba pri pogrebu. Za njim žaluje soproga, dve hčeri in trije bratje tukaj, v stari domovini pa en brat. Blagi pokojnik in sobrat, počivaj v miru in lahka ti bodi ameriška gruda! Družini pokojnika pa iskreno sožalje! Anton Jaklič, tajnik dr. št. 61, J. S. K. J. Cleveland, O. Na direktorski seji S. D. dvorane, katera se je vršila dne 27. februarja, 1927, je bilo sklenjeno, da se skliče delničarska seja na dan 27. marca o polu treh (2:30) popoldne, v navadnih prostorih na 10211 Prince Ave. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, katere bo treba rešiti, med temi tudi vprašanje, da-li se začne graditi dvorano že letos ali ne. Ker je društvo Krasni Raj, št. 160 J. S. K. Jednote delničar, in so delničarji tudi posamezni člani društva, naj mi bo dovoljeno, da na tem mestu vabim vse direktorje in delničarje, da se zanesljivo udeleže omenjene seje. Vsak naj prinese seboj kakšen dober nasvet ali stvaren argument, tako da bodo sklepi seje v korist vsem. Osebna mržnja in osebni napadi naj ostanejo zunaj, ker od istih nimamo koristi, ampak precej občutno škodo. Torej vsi na sejo 27. marca! Za društvo Krasni Raj, št. 160, J. S. K. Jednote: Joseph Lever, tajnik. Ali če veste, da ima J. S. K. J. vpeljano dvajsetletno zavarovanje? Ako veste, nagovorite vaše prijatelje, da pristopijo po novem • i načrtu 1 t, „____ V eni zadnjih številk Nove Dobe sem čital članek, kateri je povedal o navadah in življenju jegulj (eels), in da se gredo drstiti (spawn) v morje. Nisem sicer nikaka avtoriteta o morskih, oziroma vodnih živalih, vendar pa se mi zdi, da je bil omenjeni članek v enem oziru pomanjkljiv. Prvič moramo jemati v ozii dejstvo, da je več vrst jegulj. Imamo morsko jeguljo (marine eel) pod imenom Conger-eel katera zraste od štiri do desei čevljev velika. Električna jegulja (Electric-eel), katera ima svoje električne aparate v repu. Navadna jegulja (Fresh-water eel). Te vrste ribe so aktivne in iščejo svojo hrano le ponoči. Članek v Novi Dobi je sicer odgovarjal resnici, vendar pa nimajo vse jegulje takih navad, kot je bilo tam omenjeno. Te ribe so zelo dobri plavalci in la hko pridejo marsikam, kamor navadne ribe ne morejo, vendar pa ne morejo preko vodopadov, na primer čez Niagara falls. To potrjuje dejstvo, da ni bilo pr votno jegulj v vodah naših Ve likih jezer (Great Lakes). O jeguljah sem bral zelo zanimiv članek, kateri je bil priobčen v “The Literary Digest od 29. januarja, pod naslovom “The Odyssey of the eels,” katerem se pripoveduje, kako so bile jegulje zaznamovane s srebrnimi ploščicami na obali Finske, katere so potem sledili proti jugu. In nadalje, kako da si je pri tem delu in razisko vanjih pridobil največ zaslug Johannes Schmidt, danski bio logist. Torej ne vse jegulje se gredo drstiti v morje, ampak le gotove vrste, druge pa opravijo to delo bodisi v ustju rek, ali pa kar v bližini, kjer. bivajo, ako nima voda odteka. Lansko leto se je primeri zelo smešen dogodek v bližini našega mesta Barbertona, O. v Portage Lakes, pri kateremu je igrala glavno vlogo jegulja Sobrat našega društva sv. Martina, št. 44, J. S. K. Jednote m<* je bil povabil, da naj grem z njim ribe lovit zvečer. Ker nisem imel časa, je vzel seboj enega Slovaka. Vse je šlo dobro in ribe so se tudi lovile, dokler ni sobrat Milan Kezele dobil na svoj trnek jeguljo tri čevlje dolgo. Ker je bila noč in se ni dobro videlo, je Slovak mislil, da je sobrat Kezele ujel kačo. Vsled tega se je tako prestrašil, da je vrgel od sebe palico (Fishing pole) in jo kar najbolj hitro odkuril proč ter iz varne daljave gledal, kaj bo. Kar sta tekom noči nalovila, sta potem prinesla pokazati meni, in seveda tudi jeguljo in pripovedovala dogodek. Sobrat Kezele ponosno in veselo, Slovak pa nekam sramežljivo. Anton Okolish. AHČINA IZPOVED JACK LONDON (Za N. D. — V. J. V.) (Nadaljevanje) množico pobožno In vsled tega je pozval, naj zapoje nimno, nakar je odšel skozi množico, “alelujo” prepevajočih zamorskih vojakov naravnost k Aliči Akana. In šele tedaj se je pričela prava vzrujanost, kajti devet desetink njegovih poslušalcev in spreobrnjencev, je pokleknilo in pričelo moliti in kričati o neizmenosti svojin grehov. Bogastvo Mehike. Kakor v drugih deželah, ta ko so tudi v Mehiki prvi našel-niki, oziroma prišleci, pobrali večino zlata in drugih dragih rud, katere je bilo primeroma lahko dobiti. Dandanes je treba iskati dragoceno rudo globoko pod površjem zemlje. Po sebno bogata na rudninah je zapadna obal Mehike. Tam se nahajajo sloveče zlate jame San Jose de Gracia, iz katerih so dobili že za pet milijonov dolarjev te blesteče rude; do biti pa jo upajo še enkrat toli ko. Poleg zlata se pridobiva v tistih krajih tudi srebro, baker, železo, mavec, “mica”, grafit, magnezija, sol, slabejše vrste premog in mnogo drugih rudnin. Skoraj istodobno prišlo je pa tudi telefonično naznanilo v Pacific in University Club, da se je Alice pričela izpovedova-;i; in prvič, odkar je Abel Ah Yo pričel v Honolulu oznanjevati božjo besedo, so pričele vesti iz njegovega tabora prihajati potom zasebnih avtomobilov in taxi jev v hiše bogatinov in odljičnakov. Prvi seli so prihajali med Havaijčane in Ki tajce in vse druge narodnosti, katere so se naselile na otočju — prihajali so z novicami med ljudi — med moške in ženske, kateri so že ocveteli. K tem so prišli prvi seli Abel Oh Yojeve-ga tabernaklja. Ti seli, ki so na skrivaj ostavili pobožnost, bili so večinoma možje, dočim je večina množice ostala pri pobožnosti in poslušala Aličino iz poved. Na vsem . Severnem in Južnem Pacifiku, še nikdar ni pri šlo do takega pripovedovanja, ki bi na tako grozen način obtoževalo vse prebivalstvo, kakor tedaj, ko je Alice Akana pripovedovala javnosti svoje davne tajne. * “Hu!” dejala je, medtem, ko so poslušavci vsled njenega pripovedovanja že pozabili na grehe, katere so povedali pred Aličino izpovedjo, drugi grešniki. ‘Vsi mislite, da je Stephen Ma-kekau pravi sin Mosesa Make-kau in Minnie All Ling in da ima on zakonito pravico dobivati vsak mesec po dve^toin-osem dolarjev od Parke Richards Limited kot najemnino za ribnik, katerega ima Bill Kony iz Amane v najemu. Temu ni tako, kajti Stephen Makekau ni sin Mojseja Makekau. On je pravi sin Arona Kama in Tillie Naone, kajti ko je bil še dete, dala sta ga Aron in Tillie kot dar Mojseju in Minnie. Prav dobro vem o tej zadevi. Mojsej in Minnie, in Aron in Tillie. so že mrtvi. Vendar pa vem vse natančno in zamorem dokazati. Stara Mrs. Poepoe še živi. Bila sem navzoča pri Stevejemu rojstvu in tudi ono noč, ko je bil Steve dva meseca star — kajti v svojem lastnem naročju sem ga nesla v dar Mojseju in Minnie, dočim je Mrs. Poepoe nosila svetilko. In ta tajnost je le jeden izmed mojih tajnih grehov, kateri so mi zabranili pot do boga. In sedaj sem se tega greha znebila. “Mladi Archie Makekau, kateri ima sedaj službo kolektor-ja pri Gas Co., in ki igra base- ball ob popoldnevih ter pije preveč ‘gina,’ moral bi dobiti svojih dvestoinosem dolarjev prvi dan vsakega meseca od Parke Richards Limited. In ta denar bo zapravil na ‘ginu’ ali pa na Fordovih avtomobilih. Pa je Steve dober človek, kajti bil je že dvakrat v obrežni ječi in prej je bil v reformni šoli. Kljub vsemu temu, pa hoče bog vedeti resnico — in Archie bo dobil svoj denar in ga bo tudi zapravil.” > Po tem načinu je Alice pripovedovala dalje o svojih doživljajih iz doživljajev polne preteklosti. Pa se je zgodilo, da so žene pozabile, da so bile pri božji službi in da so se tudi moškim zatemnila lica vsled duševne vzrujanosti, ko so tukaj v prvič v svojem življenju izvedeli o tajnostih svojih boljših polovic. 1 Vse odvetniške pisarne bodo jutri polne ljudi,” dejal jje Mac-Ilwaine, ki je bil glavar tajne policije, polkovniku Stiltonu, potem, ko je za trenotje prenehal bilježiti novosti iz Aličine izpovedi. 4 s| ff Polkovnik Stilton mu je smeje prikimal, dasiravno je glavar tajne policije v njegovih očeh opazil zmedenost, ko je pritrdil njegovi opazki. In potem je Alice nadaljevala : “Baš tukaj v Honolulu imamo bankirja. Vsi veste za njegovo ime. On je član najvišje družbe in sicer edinole po zaslugi njegove žene. On je tudi lastnik večine delnic General Plantations & Interisland.” Macllwaine je takoj vedel, kdo je ta človek in je nehote pričel požirati sline. In Alice je nadaljevala: “Bankirju je ime Stilton. Na božični večer je prišel k meni in prinesel veliko ‘aloho’ ter mi je podaril odpis zemljiških vknjižb na mojem zemljišču v dolini Iapio — vse vknjižbe so bile izbrisane — v skupni vrednosti dveh tisoč dolarjev. In veste li, čemu je prišel k meni s tako veliko ‘aloho’ v gotovini? Poslušajte . . . vse bom povedala ” Pa je v resnici vse povedala in pri tem pojasnila vse starodavne trgovinske in politične transakcije, katere po njenem mnenju na nikak način niso bile pravične. “Tudi to,” zaključila je Alice, “je dolgo peklo mojo vest, katera se vsled tega ni zamogla spraviti z bogom. “In Harold Miles je bil tedaj predsednik našega senata, pa takoj naslednjega tedna je kupil tri mestna zemljišča v Pearl Harbor; poleg tega je dal tudi svojo hišo v Honolulu prebarvati in istodobno je tudi poplačal svoje dolgove v klubih. “Pa tudi dom pokojnega Ramseya v Honokiki, je glasom njegove poslednje volje pripa- (Dalje na 4. strani) iiiiiiniiimniniiiiiiiiiimniniiimmiiiinmiiiiimiiHiniiiiuniHuinminiiiiHiiiiiinii Velika noč in piruhi. Davki v Nemčiji. Zvezni, državni in lokalni davki v Nemčiji znašajo ‘22% vseh dohodkov. Kadar se hudujemo nad visokimi davki, bo nam takoj odleglo, če pomislimo, da so ljudstva evropskih držav v tem ozird neprimerno hujše prizadeta kot mi. j Stara navada — železna srajca, pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna nakazila v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod: FRAHK SUSU 82 Cortlandt Street Uv : < STATE BANK : »iip.New York, N. Y. iTmTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniHiiii ................ ■ _ ..... ; ' ‘ f čem. Že davno sem nameraval, pravi, pa mi Samil ni dal.” Doslušavši tolmača, je Voroncov pomolil Hadžiju-Muratu roko v irhasti rokavici. Hadži-Murat je pogledal to roko, kakor bi se obotavljal; nato pa jo je krepko stisnil in rekel še nekaj, oziraje se zdaj v tolmača, zdaj v Voroncova. “Pravi, da se ni hotel vdati nikomur razen tebi, ker si serdarjev sin. Močno te spoštuje.” Voroncov je pokimal z glavo v znak zahvale. Hadži-Murat je rekel še nekaj, kažoč na svoje spremstvo. “Pravi, da bodo ti ljudje, njegovi muridi, istotako služili Rusom kakor on sam.” Voroncov se je ozrl nanje in jim pokimal z glavo. Veseli črnookec brez vek, Cečencev Kan-Mahoma, je tudi pokimal in rekel Voroncovu nekaj besed, ki so morale biti šaljive, zakaj kosmatin Avarec je smehljaje pokazal bleščečebele zobe. Rusolasi Hamzalo je le trenutno blisnil z rdečim očesom na Voroncova, nato pa je spet uprl pogled v uhlje svojega konja. Ko sta se vračala Voroncov in Hadži-Murat s svojim spremstvom proti trdnjavi, so se zbirali vojniki, odpuščeni iz rojne črte, in delali svoje opazke. “Koliko duš ima na vesti, lopov! In zdaj boš videl, kako bodo skrbeli zanj,” je rekel nekdo. “To se ve. Prvj komandant je bil pri Šmelju, pa mu je odklenkalo.” “Ampak junak je, reci kar hočeš; džigit.” (Junak, vitez). “Rdečega poglej, rdečega! Ta škili kakor zver.” Uh, pravi pes mora biti.” Vsi so posebno opazili rdečelasca. Na kraju sečnje so tisti, ki so delali bliže pri cseti, pritekli gledat. Oficir je zakričal nanje, toda Voroncov mu je mignil naj jih pusti. “Naj si ogledajo starega znanca. Veš li, kdo je to?” je vprašal Voroncov vojnika, ki je stal bliže, počasi izgovarjaj? besede s svojim angleškim naglasom. “Nikakor ne, vaša svetlost.” “Hadži-Murat — ali si že kdaj slišal o njem?” “Kako ne bi, vaša ^vetlost, saj smo ga dostikrat nabili.” “Nu, tudi mi smo jih dobili od njega.” “Da, vaša svetlost,” je rekel vojnik, ves zadovoljen, ker mu je bilo dovoljeno govoriti s poveljnikom. Hadži-Murat je čutil, da govorita o njem, in vesel smehljaj se mu je svetil v očeh. Voroncov se je vrnil ves razigran v trdnjavo. (Dalje prihodnjič), n-------------------------; (Dalje prihodnjič), ---------O------------ JOSEPH PALČER in LOUIS GORNIK lastnika trgovine American Clothing Co., Ely, Minn. Našemu slovenskemu občinstvu v Ely naznanjava, da sva otvorila trgovino z manufak-turnim blagom. V zalogi imava moške obleke, klobuke in čevlje. Nova zaloga ženskih oblek, klobukov in čevljev, kakor tudi druge drobnarije, spadajoče v to stroko. Priporočava se za obilen po-set naše trgovine, in zagotavljava vse odjemalce, da bodo zadovoljni s cenami in blagom. Trgovina se nahaja na vogalu Sheridan Street in Central Ave. Majhen avtomobil. Mestni mehanik Izidor Lubin v New Yorku si je napravil najmanjši avtomobil, ki je mogoč za odraslo osebo. Širok je komaj malo nad dva čevlja, toda na cestah zelo nagel, ker more smukati skozi vrzeli, kjer se težja in večja vozila ne morejo ganiti. ALICINA IZPOVED (Nadaljevanje iz 3. strani) dal ljudstvu, ako bi ga vlada vzdrževala. Pogoji so bili namreč tako napisani, da ako vlada po preteku dveh let po njegovi smrti ne bi pričela z vzdrževanjem njegove domačije, potem se slednja prepiše njegovim dedičem, katere je stari Ramsey sovražil, kakor strup. Well pa so vseeno domačijo dobili njegovi dediči. Najeli so nam' reč odvetnika Charley Middle-tona, kateri je potem mene najel, da zadevo poravnamo z via do. In zastopniki tedanje via-de so bili: šestero imen — po trije člani vsake zbornice naše postavodaje,” pridejala je Alicp in pristavila: “Najbrže so potem vsi prebarvali svoje hiše. O tem sem sedaj spregovorila v prvič in moje srce je mnogo lajše ir tudi mehkejše; prej je bilo namreč pobarvano s pravim oklopom barve, katera pa ni bila v nikakem soglasju z božjo milostjo. “In povedati moram tudi o Harry Wertherju, ki je bil tedaj tudi član senata. Skoraj vsakdo je vedel kaj slabega o njem in vsled tega ni bil v drugič izvoljen. Kljub temu pa ni prebarval svoje hiše. Bil je namreč pošten. In vsakdo ve. da njegova hiša še dandanašnji ni prebarvana. “In potem moram povedati tudi o Jim Lokendamperju. On je človek, ki ima ničkajprida srce. Baš zadnji teden sem poslušala, kako se je tukaj izpovedal. Ampak priznati moram, da ni povedal vseh svojih grehov in tako je jednostavno lagal bogu samemu. Jaz pa ne lažem, ko govorim z bogom. To je prav veliko pripovedovanje, toda moj namen je vse povedati. Torej Mrs. Azalea, ki sedi skoraj kraj mene, je njegova žena, vendar pa vsakdo misli, da je Lizzie Lokendamper njegova žena, s katero je seveda oženjen. Pred davnim časom seveda je on čutil v svojem srcu veliko ‘aloho’ za Aza-lejo. In vi vsi mislite, da je njen stric, ki je odpotoval v Californijo, kjer je umrl, osta-vil njej onih dvatisoč in pet sto dolarjev, katere je potem dobila. Njen stric ni storil kaj takega, kajti jaz dobro vem. Njen stric v Californiji je umrl brez pennyja in Jim Lokendamper je poslal v Californijo osemdeset dolarjev, da so ga za- mogli pokopati. In Jim Lokendamper je imel v Kohali koma dič zemljišča, katero je dob od tete svoje matere. Lizzie, oziroma žena, s katero je bil poročen, ni vedela o temu. In tako je prodal zemljišče Kohala Ditch Co., in od denarja, katerega je dobil za zemljišče, je dal Azaleji Akau dvatisoč in petsto dolarjev.” Pri teh besedah je Lizzie, omožena Jimova žena vstala, kakor furija :n je potem, ko je njen mož že ušel, kar s svojimi zobmi in nohti naskočila in napadla Azalejo. “Počakaj, Lizzie Lokendamper!” kričala je Alice. “Mnogo sličnega je še v mojem srcu in poleg tega tudi dokaj hišne barve . . .” In ko je potem končala s svojim pripovedovanjem, kako je Lizzie prebarvala svojo hišo, je Azalea pričela uprav divjati. “Počakaj, Azalea Akau, kaj-te sedaj moram olajšati svoje srce tudi z ozirom na tebe. Pa ne bom pripovedovala o barvanju hiše, kajti Jim je to delo vedno plačal. Toda tvoja kopalna soba in moderne kleparske naprave v tvoji hiši mi otežujejo srce . . . .” (Konec prihodnjič) -------O------- . Harem kitajskega generala. Branitelj šenghaja, general čang-čung-čang, ima samo 53 žen. Mož je torej vojne dobro vajen. Bogve kako je slišati, kadar vseh 53 žen ob enem kliče možička! Prvo letošnje Skupno potovanje v stari kraj priredimo na francoskem parniku “PARIS,’ ko odpluje iz New Yorka NA 23. APRILA 1927 “Paris” je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne usodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku “Paris” in sicer 4. junija. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1)) kadar ste namenjeni poslati de- nar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; 1) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 455 W. 42. St. New York, N.Y. Izšel je Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1927 CENA 50c s poštnino vred. Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom! Imam na zalogi že nad l4j LUBASOVE HARMONIKI vseh vrst in modelov, i>e| ške, kranjske in chroma! ne; tri in štirivrstne, krat, trikrat in štiriki uglašene. Imam na zalogi tudi k°j čeke, glasove, nove goto', mehove in druge posam^: dele. Cene harmonikam st|i\jQ znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ j VE 323 Epsilon IM., Brooklyn,' Edini zastopnik in založnik SfWIH HARMONIK v ZdrU*p LUBASOVIH HARMONIK Državah M Zdru»*l y ■"jjandi je OŽKE in ženske krajna ne najnovejše aI prstane, diamante, verižitf Vetl in vso drugo zlatnino. E*! il 8 $ lje prave glasne Victofai’ji 5 gramofone, cena $17.50