Natisov 15.000, Stajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom naslednje nedelje. |Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto |4 krone, za Ogrsko i K 50 vin. za celo Sto; za Nemčijo slane i celo leto 6 kron, za neriko pa 8 kron; 1 drugo inozemstvo se čuni naročnino z ozi-iom na visokost poštnine. Naročnino je pla-|(ati naprej. Posamezne «v. se prodajajo po 8 v? Dredništvo in uprav-Jiištvo se nahajata v |Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/« strani K 40'— za '/« strani K 2C— za >/, strani K 10 — za '/i« s,rani K 5 — za »/si strani K 2"50 za '/e. strani K 1,— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. itev. 50, V Ptuju v nedeljo dno 12. decembra 1915 XVI. letnik. Vsi italijanski navali na našo fronto ;krvavo odbiti. — Ostanki srbskih armad vrženi v gorovje. — Velikanski plen pri zavzetju srbskih mest. — Francosko-angleška armada na Balkanu se umika. — Najvažnejša črnogorska mesta zasedena. — Gršk? in Rumunska ..»..»» 1— |t 11... T '■"— iMWf Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 4. decembra. Uradno se danes razglaša : I Italijansko bojišče. Napadalno de-ovanje sovražnika proti goriškemu mostičju !in severnemu delu doberdobske visoke iplanote traja naprej. Slabotnejši napadi in pri-jbliževalni poskusi pii Oslariji in pred P o d-jg o r o bili so zavrnjeni. Obstreljevanje mesta «o r i c e traja naprej. Proti Monte San M i c h e 1 n in pri San Martinu napadle so močnejše italijanske sile. Nado četo so tadi tukaj vse sunke zavrnile. iJužno-vzhodno bojišče. Naše čete so včeraj zjutraj visočine južno od P 1 e t 1 j a i naskoku zavzele. Tadi pri T r e s n j e t i c i, jnžno-zapsdno od Sjenice, bili so Črnogorci premagani. Zattadno od Novipazarja prepodili so oboroženi moslimi ropajoče črnogorske tolpe. V j e 1 o se je včeraj pri Novipazarju in M i t r o v i c i skupno 2000 mož. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 4. decembra. (W.-B.) Iz Te-likega glavnega stana se poroča : • Balkansko bojišče. Boji proti ra«s-pršenim srbskim oddelkom v gorovju se nadaljujejo. Včeraj seje pripeljalo čez 2000 v j etih in ubežnikov. Vrhovno armadno vodstro. 100 kanonov in 200 avtomobilov odvzetih. (Bolgarsko poročilo.) K.-B. Sofija, 4. decembra. Uradno poročilo o operacijah dne 3. decembra: Po razbitju Srbov dne 29. novembra pri iPriarendu umikajo se kosi srbske armade proti Djakovi in ob Beli-Drini proti D i- Ruski napadi zavrnjeni. bri in Skutariju nazaj. Naše čete nadalje- | jejo zasledovanje v imenovanih dveh smereh. — j Dne 3. decembra je naša ob B e 1 i Drini zašle- j dujoča kolona Srbe došla v neki postojanki na le- j vem bregu Ljnma; napadla jih je energično, jih r a z p r š i 1 a in prisilila k umikanju, ki se je spremenilo v paniki podobni beg. Tukaj bo pustili Srbi v naši roki 100 poljskih kanonov in havbic, 200 avtomobilov, velikansko množino vojnega materijala, 150 trenskih VOZOV in take množine monter ter drugih predmetov, da je pot ob Beli Drini do Kula Ljumi ž njimi napolnjena. V smeri proti Djakovi so se srbsko-črnogorske čete pri dohodu naših čet nazaj potegnile in so izpraznile DjakOVO, pri čemur so zapustile 6 havbic. Naša kavaljerija jih zasleduje proti Djakovi. Glasom izpovedb vjetih seje kralja Petra na nosilnih parah prenašalo, ker je pobod ob reki Drini zapadno Knla Ljume celo za konje nemogoč. Bolgarija in Rusija. K.-B. Sofija, 4. decembra. Glasilo vla-dine stranke „Narodni prava" piše: .Srbija je bila uničena, ker je stala njena usoda v roki ruskega avtokrata, ki meni, da zamore zapovedovati svetovnim dogodkom tako, kakor svojim lakajem. Srbske, p r i n c e s i n j e na carskem dvoru in carski lakaji so vedno še nezadovoljni in so si izmislili novo sredstvo, da uresničijo svoje tajne namene. Ker se ti lakaji „črnih stotnij" ne upajo, boriti se proti svobodnomiselnemu bolgarskemu narodu, izmislili so si teorijo, da se mora napraviti na Balkanu kazensko e k s p e d i c i j o, da se oprosti bolgarsko ljudstvo od kralja Ferdinanda. Čeprav razumemo lahkomiselnost dvorskih „črnih stotnij" zaradi njih dosedanje nezmiselnosti, hočemo na-glašati, da so na Bolgarskem kralj in ljudstvo ene misli. Bolgarija nima kakor Rusija carja, ki žrtvuje milijone svojega ljudstva, da svoje in svojih lakajev želje izpolnuje. Bolgari tudi niso narod, ki bi moral napraviti revolucijo proti carskim neumnostim. Bolgarski kralj ima vso ljudstvo za seboj. Ko bi imel ruski dvor možnost, na katerikoli čeznaravni način razbite druhali iz Poljske in Wolhynije zbrati in proti Bolgariji poslati, potem naj ve, da bode Bolgarija tudi tej druhali in istotako oboroženemu roparstvu podlih ruskih „ črnih stotnij" smrtni sunek zadala. V svoji žareči domovinski ljubezni bode bolgarsko ljudstvo pokazalo, da zamore zemljo svoje domovine pred tujimi barbarskimi napadi hrabro braniti. Kdor bi se drznil, prekoračiti bolgarsko mejo, sprejel bode krogljo hrabrih bolgarskih vojakov. To je odgovor na ruske „črne stotnije" in dvorske lakaje!" Bitolj (Monastir) zavzet. „Agenzia Štefani" javlja iz Atene z dne 3. decembra: Včeraj, dne 2. decembra, ob 3. uri popoldne so Bolgari zasedli Bitolj. aSecolo" javlja iz Florine z dne 2. decembra: Srbske čete so t jutto zapustile mesto Bitolj. Umaknile so .se proti Resni (izhodno od Bitolja, torej proti Albaniji). Boj za Bitolj. Vojni poročevalec Magrini poroča dne 2. decembra o predaji Bitolja, katere se je sam udeležil. Ko so Bolgari začeli ogroževati cesto Bitolj-Resna, so bili Srbi prisiljeni k umiku. Srbske čete so se začele umikati iz Bitolja in okolice dne 2. decembra ob eni uri po noči. Mestni prefekt in župan sta oborožila meščansko stražo, da se v mestu ohrani mir in red. 4000 dvojnih meterskih stotov živil so Srbi imeli shranjenih v bitoljskih skladiščih. Ker ni bilo prevoznih sredstev na razpolago, so morali vse Straachill'ova greneioa i* aolanjavc povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna. Zato je je priporočati zlasti aa turiste, lovce, vojake, -------romarje itd ===^= tU te pustiti v mesto. Tadi 300 srbskih ranjencev je ostalo v Bitolja. Oskrbo bolnišnic so Srbi izročili amerikanskema odposlanstvu »Rdečega križa". Ob 11. uri dopoldne se je slišalo v mestu j močno streljanje. Srbi so se umikali in na umiku oplenili kakih 20 trgovin. Polkovnik Vasic, ki je imel obrambo mesta v rokah, je izjavil, da je moral Bitoij zapustiti, da krije umikanje severne srbske armade v Albanijo. Vasic je do zadnjega trenotka upal na francosko-angleško pomeč, a zaman. Ko se je Vasic odpeljal iz mesta, je rekel: „Prepustil sem prebivalstvu živila, a obljubljam vam skorajšnjo vrnitev". Angleški list »Daily Chronicle" pa poroča iz Soluna: B.»j za Bitoij je trajal blizu 24 ur. Glavna borba med Srbi in Bolgari se je bila j ob mostu čez reko Črno. Srbi so skušali v zad- j njem trenotku m03t spustiti v zrak, a komitaši ; so grozili Srbom na drugi strani odrezati umikanje. Vasičeva četa je zbežala v smeri proti Albaniji. Pri Monastirju vjetih 6000 Srbov. Angleška Reuterjeva pisarna poroča : Padca Monastirja ni bilo več prepustiti, ker so Bolgari s ponočnimi brzimi pohodi izvedli obkoljevalno premikanje in so se bližali Monastirju iz južno-vzhodne smeri. Večji srbski oddelki, ki so sa hoteli vreči na te obkoljevalne oddelke, ali pa, za slučaj, da bi bil sovražnik premočen, se umakniti na grško ozemlje v smeri proti Monastirju, so bili od premočnih bolgarskih čet vjeti. Doslej so Bolgari pri Monastirju v j e-li nad 6000 Srbov. Fronta bolgarske bojne sile, ki se je že začetkom tedna od Vardarja do Monastirja vedno bolj približevala črni — sedaj je reka že prekoračena — dobiva vedno bolj obliko klešč, v katerih se nahajajo francoske in angleške čete ob spodnjem Vardarju in Strumici. To čete bodo morale zavzeti postojanke proti jugu, če bodo sploh dobile potrebno pomoč. Avstrijske motorne baterije ob Dardanelah. K.-B. Ko ne ta n ti n op el, 5. decembra. V širokih slojih prebivalstva znana vest, da je uresničenje direktne zveze med Konstantinoplom in osrednjima državama v prvi vrsti v to služilo, ojači t i Dardanelsko artiljerijo z modernimi motornimi baterijami, ki se že nahajajo na lici mesta ali pa na poti, vzbudilo je tukaj čut hvaležnosti' napram Avstro-Ogrski. Ta čut se izraža tudi mnogokrat v časopisju. Tako prinaša današnji „Ta8\vir-i-Efkiar" slike 24 cm in 30 cm motornih topov z opombo, da so se ti Od Donave. Vojni dogodki na Balkana povzročili so tudi razne obrambene odločbe nevtralnih ali pa vsaj doslej nevtralnih držav. „Independance Roumai-, ne" poroča, da so rnmunske oblasti zatvorbo z Die Minensperren in dir Oonau. minami (Minensperre) v romunskem delu Donave odredile. Ta zatvorba pričenja pri Turški Smrti ob rumunsko-bolgarski meji in gre do kilometra 340 ter pred Galasom do izliva Pruta. Ta odredba kaže najjasneje, da se Romunska ni pustila zvabiti od sladkih obljub Rusije in da noče pristopiti vrsti naših sovražnikov. Prinašamo o tej priliki tozadevni zemljevid. topovi izkazali kot največji faktorji splošne vojne in da so na raznih bojiščih izid boja odločili. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 5. decembra. Uradno se razglaša: Enako bojišče. Mestoma topovski boj. Italijansko bojišče. Včeraj omejili so se Italijani ob So čin i fronti na topovski ogenj menjajoče silnosti. Le pri O s 1 a v i j i poskusili so dan in noč posamezne napade, ki so bili zavrnjeni. Na tirolski fronti razvila je sovražna artiljerija živahnejše delovanje proti utrjenem prostora od L a r d a r o. Južno-vzhodno bojišče. Pri C e-lebicu prišlo je zopet do večjega boja. Črnogorci bili so od neke"od Fočo napadajoče eku pine na mejo nazaj vrženi. — Južno od Plevi j a so naše čete ljute črnogorske protinapade zavrnile. Med v Plevljah zaplenjenim vojoim materijalom se nahaja en milijon infanterijskih patronov in 100 artilj erij skih mnni-cijskih zalog. — Južno od N o v i p a-zarja smo včeraj zopet 600 nasprotnikov vjeli. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Ho f er, fml. Nemško uradni poročilo od nedelje. K.-B. B e r 1 i n, 27. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Balkansko bojišče. V uspešnih bo-jih pri P 1 e v 1 j a in v gorovju severno-vzhodno od Ipeka smo več sto nasprotnikov v j eli. Bolgarske čete so jnžao-zapadno od Pri-zrenda umikajočega sovražnika vstavile, premagale in mn čez 100 kanonov ter veliko množino vojnega orožja, med njim 200 avtomobilov, odvzolo. V gorovju Jamo (vzhodno od D i b r e) na pol pota K i č e v o 0 c h r i d a bile so srbske zadnja čete vržene. V Monastir (Bitoij) so nemški in bolgarski oddelki došli; bili so od oblasti in prebivalstva z veseljem sprejeti. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeijka. K.-B. D unaj, 6. decembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Oo Sočini fronti trajal je sovražni topovski ogenj naprej. Bil je na posameznih mestih, zlasti proti g o r i š k e m u mostičju, časoma precej živahen. Tadi mesto Gorica in poleg ležeči S7. P e te r bila sta iz vseh kalibrov obstreljevana. V oddelka doberdobske visoke planote je italijanska infanterija po dnevu priRedipuglia in P o 1 a z z o, zvečer pri San Martino z napadom pričela; bila je povsod zavrnjena. Ob tirolski fronti razširilo se je proti utrjenemu prostoru od Lardaro naperjeno delovanje sovražne artiljerije zdaj tadi na sosedne postojanke v dolini L e d r o. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete so zdaj tudi zapadno in južno zapadno od N o v i-pazarjaiuob od Mitrovice v Ipek vodeči cesti na črnogorsko ozemlje vsilile. V Kraški deželi P e b t e r e bile so črnogorske prednje straže na svojo glavno postojanko nazaj vržene. Vzhodno od Ipeka vrgli smo neko srbsko zadnjo četo. Naše prve čete se približujejo mestu. Število v včerajšnih bojih v j etih nasprotnikov znaša več kot 2100 mož. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeijka. K.-B. Berlin, 6. decembra (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Vzhodno bojišče. V jutranjem mraka se je izjalovil včeraj en ruski napad južno-za-padno jezera B a b i t (zapadno od R i g e) pod velikimi izgubami za nasprotnika. Balkansko bojišče. Južno od S j fi- ni c e in severno-vzhodno od Ipeka bili se črnogorski in srbski oddelki nazaj vrženi. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 7. decembra. Uradno se da nes razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih do godkov. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Večjih bojev se hi vršilo. Južno-vzbodno bojišče. Jažno o 1 P 1 e v 1 j a smo odbili črnogorske sunke. V obmejnem prostora severno B e r a n e napadajo naše čete črnogorske glavne postojanka. Vzele so v naskoka včeraj opoldne utrdbe pri Suho-d o 1 u. Jažno od Novipazarja vjeli smo zopet 1300 nasprotnikov. Prostor vzhodno; od I p e k a bil je včeraj zopet pozorišče ljntih bojev. Sovražnik bil je povsod vržen in je izgubil 6 topov. Danes zjutraj vsilili s m o v Ipek. Bolgari ao zasedli Dja-kovo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Zavezniške armade bo torej zasedle v Ijn-tem napadu glavna mesta visoke planote Me-toja, I p e k in Djakovo. S tem so srbski armadni ostanki vrženi iz zadnjih postojank v pusto gorovje, kjer ne morejo nikomur vei škodovati. Črnogorci se sicer bolj severno st| branijo, celo obnpano branijo, ali čaka jih pai| ista usoda. Djakova imela je v zadnjem časa 35.000, Ipek pa 18 000 prebivalcev, večinoma Albancev mohamedanske vere. Po zadaji vojni na Balkanu 1. 1913 postala sta ta dva mesti črnogorska, ali Albanci se niso nikdar popolnoma kralju Nikiti pokorili. Zato so bržkone naše čete in one naših zaveznikov navdušeno sprejeli. Ipek in Djakova pa sta tudi nekaka vrata v najbogatejše dele drugače neplodne gorate črnogorske državice. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 7. decembra. (W.-B.) Is velikega glavnega stana ee poroča: Balkansko bojišče. Ipek je dosežen. Vjeli smo okrog 1250 sovražnikoi in zaplenili 6 topov. Francozi so pred grozečim ob-koljenjem svoje postojanke v črti črna-(Karasu)-Vardar morali op M s t i t i. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 8. decembra. Uradno razglaša: Rusko bojišče. Severno-vzhodno Czartoryska prepodila je avstrijska deželna bramba močnejše ruske poizvedovalne oddelke. Italijansko bojišče. Topovski boji ob Sočini fronti bili so včeraj živahnejši nego v zadnjih dneh. Popoldne je pričel sovražnik i napadom na severni del visoke planote dober-d o b s k e. Proti Monte San Micheleje šla italijanska iufanterija v velikih množicah. Na severnem delu gore se ji je posrečilo, vsiliti v del naše fronte. Naše čete pridobile 80 s proti-j napadom v ljutem ročnem boju svoje jarke zo-! pet popolnoma nazaj; v ostalem bil je so »razni naval z ognjem pod težkimi izgubami za Italijane nazaj odbH. Tudi v oddelku od S a n M a r-tina izjalovili V go se razni sunki nasprotnika. i Zvečer je več italijanskih torpednih čolnov Si-s t i a n o obstreljevalo. Južno-vzhodno bojišče. Naši napadi proti črnogorskim postojankam severno od B e r a n e imajo uspeh. V naskoku smo zavzeli na raznih točkah sovražno črto. Ipek je od nasprotnika očiščen. Nase i č e t e so zapleni le 80 kanonov, 160 mu- nicijskih vozsv, 40 automobilov, 12 vojnih pe- < karij za voziti, več tisoč pušk in mnogo ., druzega vojnega orožja. Število ti raj vj e Be n plen arm: ce Srbi Priz Srb( an ok 3,0( 63 dac je Va mM - 3 its no V o-aio no tih i z-ili ia- u- [e- iki v 6Č še ač su na ni :ta ia ite Bk iO- ke Iz id ia e. 'J i go 7. I- v ti- ;o-•>i li-r- ;a. i - I raj od armade generala K O v e I! pripeljanih vjetih presega zopet 2000 mož; med njimi I se nahaja 300 Črnogorcev. Arnanti (albansko ! pleme) se povsod bojev proti ostankom sibske »rmade udeležujejo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Vojni plen Bolgarov od začetka vojne. K.-B. S o f i j a. 1. decembra. (Poročilo Agen-Ice Telegraphlque Bolgare). Od začetka vojne s I Srbijo due 14 oktobra pa do zavzetja (Prizrenda dne 29. novembra odvzeli smo Srbom 50 000 vjotih, 265 k a n o n o v, 136 [artiljerijskih mnnicijskih vozov, okroglo 100000 pušk. 36.000 gr an a t, 3,000.000 patron o v, 2350 vagonov in | 63 1 o k o m o t i y. Potopljeni italijanski vojni parnik. K.-B. Dunaj, 8. decembra. Uradno se 1 danes razglaša : Eden naših podmorskih čolnov I je dne 5. decembra ob 10. uri dopoldne pred Valono neko italijansko malo križarko z dvema dimnikoma potopil. Mornariško poveljništvo. Doslej 160.000 Si-bov vjetih. Berlin. 6. decembra, ,B. Z. am Mittag" poroča, preko S' fije, da so Srbi pri svojem umikanju skoraj vso artiljerijo izgubili. Od 23. novembra naprej se je vjelo zopet 35 000 Srbov ter zasedlo 3200 kvadratnih kilometrov srbske in črnogorske zemlje Skupno se je doslej več kot 160.000 Srbov vjelo. Naša mornarica na delu. K.-B. Dunaj, 6. decembra. — Uradno se danes razglaša: Dogodki na morju..Dne 5. decembra zjutraj je naša križarka „Novara" z nekaterimi razrnševalci v San Giovanni di Medna tri velike in dva mala parnika, pet velikih in mnogo malih čolnov na jadra, ki so vojne potrebščine izkrcavali, b topovskim ognjem potopila. Eden parnikov zletel je v zrak. Flotilja bila je pri temu od okoli 20 topov na sahem ljuto ali brez uspeha obstreljevana. Blizo od tam je Nj. Vel. ladja Jaraž-din" francoski podmorski čoln „Fresnel" potopila ; v j e 1 i smo poveljnika, drnzega oficirja in 26 mož. Neka druga flotilja je v noči na 28. novembra neki s 3 topovi oboroženi parnik in neki večji motorski čoln, oba italijanska, polno naložena, na vožnji od Brindisi v Durazzo, potopila; kar je od parnika živih ostalo, med njimi 4 mož od vojne mornarice, smo v j e 1 i; posadko motornega čolna se je v čolnih prosto pustilo. Mornarsko poveljništvo. Dnevnik italijanskega vojaka. K.-B. Dunaj, 4. decembra. Iz vojnoporo-čevalnega stana: V dnevniku nekega vjetega vojaka infanterijskega polka št. 120 se nahaja nastopno drastično mesto, ki je priča za streznenje, ki se oprijema vsaj bojujočega se dela italijan- skega ljudstva: „Vi intervencijonisti, vi straho-pedni mrhojedni jastrebi, vi vedno kričite: Živela vojna! Živela domovina! Živela velika Italija! ali — vi ostajate lepo doma. Ko vi posedate doma po kavarnsh, umirajo tisoči in tisoči na Krnu. Ko se tnkaj vodi najboljše sinove Italije v mesnico, ležite vi, umazana sodrga, ostudni egoisti, v narečju s?ojih ljubic. Vi ne čujete kričanja ranjencev, stokanja smrtno zadetih, — ali iz tal, pognojenih z našo krvjo, bo vzrastla cvetka revolucije, ki vrže vas ob tla" . . . Bolgarski kralj v Nišu. Kralj Ferdinand je dne 2. decembra odpotoval v spremsttu dvornega maršala generala S a v o v a, šefa svojega političnega kabineta Dobroviča, poslanika Caprašikova in železniškega ministra Mortova v Niš. kjer je odsedel v hiši, ki je svoj čas služila srbskemu prestolonasledniku. Med vožnjo je razdelil kralj vsem delavcem na železniški progi darila. Ko je kralj opazil neko skupino srbskih vjetnikov, ki bo popravljali porušeni most, je šel k njim ter med nje razdelil denarna darila, kakor tudi med bolgarske vojake. Vjetniki bo, ganjeni vsled te dobrohotnosti, kralja živahno pozdravljali. Slovo kralja Petra od carja. „A Vilag" poroča iz Salonika: Kralj Peter je poslal, predno je odpotoval, carju lastnoročno pismo. Priložil mu je grado srbske zemlje in je vse skupaj odposlal v Petrograd. V pisma toži kralj Peter o bedi, ki jo je povzročila vojska v Srbiji. Zdaj, ko je postal slaboten, star mož, je ponižano njegovo ljudstvo v prahu. Kralj naglasa, da je povzročila nesrečo Srbije malomarnost ruske vlade in konča, da se bo moral car za to dejanje zagovarjati pred Tišjim sodnikom. Holandski listi pa celo poročajo, da se je kralju Petru omrač;l duh. Ekspres Berlin—Carigrad. Vlaka odpeljata istočasno iz Berlina in Carigrada in sesrečatav Temešvaru. K.-B. Berlin. „Lokaknzeiger" poroča 4. t. m. iz Carigrada: Po šestnajstmesečnem pre-kinjenjn železniške zveze Berlin- Carigrad se naj-brže srečata ekspresna vlaka, ki bosta istočasno odpeljala na končnih postajah, v Temišvaru, kjer se prirede slavnosti. Redni blagovni promet se uvede v zveznih državah s tovornim vlakom, ki bo vozil dvakrat na teden. Iz Nemčije so poslali v Anatolijo 10 lokomotiv in 200 tovornih voz, da se omogoči iz Anatolije izvoz surovin in živil. K.-B. Sofija. ,Agence Telegraph. Bulgare' poroča: Železnica med Sofijo in Nisem je popravljena. Vlaki so pričeli voziti 4. t. m. Anglija pred vojno obveznostjo. K.B. LondoD, 4. decembra. Lorda De r-beja zadnji oklic, ki je bil v petek objavljen, pravi, da se potrebuje nujno vse moške v starosti med 19 in 40 leti. Kdor bi se prostovoljno ne oglasil, bil bi po 11. decembru k temu prisiljen. V nekem članku tednika ^Nation" se čita: Prebivalstvo Velike Britanije šteje 47 milijonov. Največ se more tedaj 4,700 000 pod orožje dobiti. Dne 5. av-gnsta jih je bilo že 64 procentov pod orožjem. (Angleški vladi gre torej že slabo . . . Zdaj sredi svetovne vojne mora spremeniti temeljne svoje postave in uvesti splošno vojno dolžnost, katero je pri Nemcih tako kritikov ala. Malo pozno so prišli „englischmani" nato idejo ; kakor vse kaže, pa tudi ne bodejo imeli mnogo uspeha z njo. Kajti i angleško ljudstvo je do grla sito te zločinski vojne, ki so jo povzročili zločinski diplomati. Op. uredništva.) Car Nikolaj in njegov sin. Izr Niholaus um) sein Softn; V zadnjem časa se širijo vesti, da je ruski prestolonaslednik nevarno obolel. Prinašamo danes sliko ruskega carja Nikolaja in njegovega sina v kozaški uniformi. Fot- grafija se je napravila pri neki kozaški paradi. Naše zmage in mir. V ogrski državni zbornici imel je minisfcer-eki predsednik grof T i s z a zanimivi govor, kateremu hočemo poglavitne točke posneti: Nikdar ne bodem pozabil čustva, ki so me prešinile skozi mesece, ko so stali R u s i v Karpatih, in čustva, ko sem zamogel prvič prediranje pri Gorlici sporočiti. Od tedaj se vrsti zmaga za zmago. Potisnili smo rusko silo daleč čez naše meje. Takrat je pričela tudi italijanska vojna. Nikdo ni mislil, da bodemo zamogli držati pol leta prvo obrambenočrto, Sočino črto, z našimi hrabrimi četami. Izključno hrabrosti naših armad in zmožnosti naših voditeljev je zahvaliti, da se elita italijanske armade tam izkrvavi. K tema velikima dvema uspehoma pridružila se je uspešna srbska vojna, ki nam je prinesla zmago čez Srbijo. To je imelo za posledico, da se nam je tudi Bolgarska pridružila; tako so se razmere sil bistveno spremenile in se je vstvarilo sigurno podlago za trajno rešitev balkanskega vprašanja. Zveza med Bolgarijo in T u r č i j o pa je jam- Na vsaki družinski mizi naj bi stala življenska sredstva in moč-nate jedi, ki so pripravljene po dr. Oetker-evih receptih v lastni kuhinji. Pogače, gnglhnpf, močnate jedi, narejene z dr. Oetker'jevim „Baeki-nom", odlikujejo se z visoko redilno vrednostjo in dobrim okusom. Pnddingi, skuhani iz dr. Oetker-jevim pudding-praškom a 20 vinarjev in mlekom, dajo delikatne moenate jedi za otroke in odrašene. Dr. Oetker'jev pndding-prašek pomaga štediti pri moki. 458 Receptne knjige zastonj. Dr. A. Oetker Baden pri Dunaju. Pabrika redilnib sredstev. stvo za trajni preustroj, ki pomeni polno varstvo naših interesov. Zaupljivo gledamo na stališče Grške, ki tvori zdaj važni pogled za bodočnost. Razumemo težki položaj Grčije, ali voditi moramo razvoj stvari tja, da zamore G'f'ja ptidobiti nje pristojno stanje. Zvezo Bolgarije z osrednjima državoma zamore Rnmnnija brez pomisleka Bprejeti. BI sem vedno prepričanja, da zamore dobiti Romunija jamstvo proti lazširjenju Rasije edino v zvezi z Avstro Ogrsko in Nemčijo. To je bila politika največjih državnikov Rumunske. Žal, da so se tam v zadnjem času pojavile smeri, ki imajo za posledico, da ni Rumunija na strsn osrednjih držav stopila, kakor bi bili mi to radi videli. Nočem soditi o temu, kajti Rumunija kot svobodna država mora sama c tem odločiti, na kateri način bode varovala s»cje interese. Kakorkoli bode tudi Rumunija odločila, tone more na usodo naše monarhije nobenega vpliva imeti. Prepričani smo, d* nam mora biti Rumunija naravno zvezana. Ako bnde iz tega s-oje posledice izvajala, je od Romunije same odvisno. — Sedanji vojaški položaj je rešil gotova vprašanja, ki tvorijo objektivno podlago miru. Zavarujem se odločno proti perfidnemu obrekovanju sovražnega časopisja, kakor da bi bila monarhija vojno želela. 40-letna mirovna politika osrednjih sil je absolutni dokaz preti temu obrekovanju. Mi nočemo zemlje pridobivati ; nikdar ni bilo opravičenejšega boja za narodno samostalnost, kakor je naš sedanji boj. Mi smo za mir ; tli v o j a S se mora tako dolgo nadaljevati, da bodejo tudinaši sovražniki napolnjeni s hrepenenjem po miru. Pri nas ni človeka, ki bi želel mira, predno ni popolnoma zasigurjena naša varnost in bodočnost. Kdaj se bode mir sklenil, to je odvisno izključno od naših sovražnikov. Gm pozneje bodejo prišli do prepričanja, da je vsako na-daljno prelivanje krvi brez namena in zločinsko, čimveč zmag bodemo dosegli, čimvečje žrtve bodemo prinašali, tem težji bodejo pogoji sovražnike. , ogrski vojni upravi z neizpolnitvijo oblastvenih naročil. Sodišče je prišlo končno do sledeče o b-sodbe: Trgovec Artur J a k o b y, lastnik firme za čevlje, bil je obsojen na 5 let iu 2 me-'seča ječe ter 5 let izgube časti; tr-i govec Kari Kohn na 4 let a. in 6 mesece v j e č e ter 5 let izgube časti; trgovec Ernst Schmidt na eno leto 6 mesecev ječe; založnik Wolfgang Urban na 4 mesece ječe; založnik Franc E p p 1 e na 3 mespceječe, potnik Jožef Kohn pa je bil oproščen. V vtemeljevanju sodbe se je na-glašalo : Obdolženci so krivi goljufije proti av-stro-ogrski armadni npravi. Pri razmerju kazni s© je vpoštevalo, da se nahaja Nemčija s svojim zaveznikom Avstro-Ogrsko v trdem boju za samostojnost in svobodo! Posestnikova hčerka vlomilka. Maribor, 6. decembra. Posestnikova hčerka Marija H e r t i č iz Sv. Lo/renca dr. polje vlomila je v zaprto hišo nekega posestnika in jo ukradla 300 kron. Zaradi te in še nekaj drugih tatvin bila je že novembra meseca obtožena ; vlom b« ji ni mogel dokazati in je dobila takrat le en mesec zapora. Neka Antonija C e 1 a n in Tereza O r e n p e r k pa sta bili zaradi one tatvine že pravomočno obsojeni. Zdaj pa se je Mariji Hortič tatvir.o vendar dokazalo. Obsojena je bila na dva meseca težke ječe. Darovi za vojne vjetnike v rili! Profesor Gabriel Max za nase Fellerjeve tek pospešujoče, želodec okrep- čujoče. milo odvajajoče Rhabar- bara-krogljice z in. „ELSA-KROGLJICE" \ \ dobro sredstvo za želodec pospeSoje tek, prebavo in odvajanje, fi 8kat-ljic tranko 4 K 40 vin. 12 skatljic franko 8 K 40 vin. Lekarnar E. V. Feller. Stubica, EUn-ti* 5tev. SH (Hrvatsko). Bolečine ozdravi bitro Fellerjev Elza-fluid. Poskusni tucat 6 K. 454 Rusiji briet Max Znameniti slikar Gabriel Max je po težki bolezni umrl. Bil je jako pomembni nemški umetnik, ki se ga je splošno jako čislalo. Prinašamo njegovo sliko. Razno. Cenjeni naročniki. Leto se približuje svojemu koncu in osojamo si cenjene naročnike vabiti na zopetno naročenje „Stajerca". V preteklem letu kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi n8Jzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čnda, da si je „Štajerc" i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev iu odjemalcev. Pa no samo doma. tudi v vseh vojaških bolnišnicah ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tndi letošnjo vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare na«p> naročnike, da naj nam čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Stajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, štajersko - koroškemu, avstrijskemu Skrbni svojci so vedeli, da trpe naši vojni vjetniki I v Rusiji stisko in pomanjkanje, toda gotovega pota do j njib ni bilo. Po dolgih razpravah se je v zadnjih dneh ! končno posrečilo najti to pot. j Ruska viada je dola za darove na razpolago brzo- vlake. Te vlake spremljajo zastopniki švedskega »Rdečega I križa c, ki razdeljujejo darila združeni z Amerikanci in | zastopniki ruskega »Rdečega križa« na licu mesta. Tako j je ukrenjeno, kar je bik) možno, da pridejo darovi go-i tovo v roke vejnim vjetnikom. N.-ša vlada se je te možnosti takoj poslužila; že j vozijo celi železniški vlaki, obkladani z najnujnejšimi ! potrebami v skrbnem varstvu na vzhod in nadaljna • sredstva so pripravljfna. V prihodnjih mesecih bodo odšli | nadaljni železniški vlaki. Toda ne samo država, tudi ljudstvo, ljubezen stari- j šev, žen in otrok se hoče vdeležiti rešilnega dela. Le red pelje do cilja, samo oni pomaga, ki brez obotavljanja ■ donaša gotove in dovoljene reči določenim mestom. Lepo bi bilo, ako bi vsako darilo došlo k istemu, na katerega j mišljenju ! mislimo, a to je nemogoče. Pf)ZOr ŠDEhari. ! Občinski svet ptujski Zatorej se darov na gotove vojne vjetnike ne more I , ** "1 r ' I prevzemati. Toda vsi morajo dati, da dobi vsak. Zima i je sklenil, da se vrŠIJO ŠpeharSkl Sejmi V PtUJU je pred vratmi, potreba je največje hitrosti. . zopet VSaki petek. Opozarjamo špeharje nato in Denarna darila je v poslati na : Vojnooskibni urad, ' Dunaj, IX., Berggasse 16, pod naslovom „Darovi za vojne vjetnike v Rusiji". Kot darovi (samo novi) »rofu Alojzija Wurmbrandtu. Smrtna nesreča. V tovarni za vato v S1 o v. Bistrici prijel je transmisijski jermen 18 let staro delavko Marjeto L i p u š in jo tako poškodoval da je kmalu nato umrla. Čudak. V hlevu pose8tnice E izubste Kos v V o j n i k u našli so 66-letnega delavci Valentina K o 1 a r z mnogimi ranami po vsem telesu. Kolar ni duševno zdrav in si je rane bržkone sam z ojstrim nožem prizadel. Vstavljen Češki list. Oblast je za 14 dni vstavila iidajan,e brmkega dnevnika „Lido?6 Noviny", glasilo češkega poslanca Stranskega. Zvišanje poštnine ? Iz Dunaja se poroča, da namerava trgovinsko ministerstvo baje zvišati poštnine pri pismih, denarnih in paketnih poštnih pošiljatvab. Zvišanje bode baje zuasalo povprečno 35%. One pošiljatve, za katere bo določeni mednarodni tarifi, seveda ne bodo prizadete. Železni denar dobimo baje tudi v Avstriji in sicer novce po 20 vinarjev. Na živcih boiana. Iz osolice Celja je pobegnilo neko 19 let staro dekle in se pripeljalo v Gradec. Spotoma po železnici je dekle opeto-vano povedalo, da se namerava ustreliti. Pokazalo je tndi revolver, katereg* rnu je pa neki sopotnik vzel V Gradcu ja na živcih obolelega dekleta policija sprejela in bolnlSn^ci oddala. Na polju časti. V Celovcu umrl je na težkih ranah, ki jih je pridobil na južnem bojišču, četovodja Milan R o š k a r, sin štajerskega poslanca. — Na južnem bojišču je padel sedmošolec Anton Dečko \i Središča. Marca meseca je padel njegov brat rnedicinec Franc Dečko. Odlikovanja. Praporščak (Fiihnrich) 87. inf. regimenta iz Celja Alfred Puff bil je odlikovan z veliko srebrno hrabrostno medaljo. — Za 40-letno zvesto službovanje dobil je častno medaljo nadačitelj Franc Z i her v Vurmbergu pri Ptuju. Omejitev množine pive. Da bo ne porabi preveč ječmena, je ministerstvo izdalo novo na-redbo, ki določa za čas cd sredi decembra 1915 do konca marca 1916 novo omejitev varjenja piva. V splošnem smejo velike pivovarne izdelovati pive le še 55% navadne svoje produkcije, srednje in male pa k večjemu še 60 do 65% svoje produkcije. Kako se najbolj varčno kuha krompir. Naj- prvo naj se krompir skuha do polovice ter nato olupi. Potem se olupljeni da zopet kuhat v slano vodo, da se popolnoma razkuha. Pri takem postopanju se ničesar ne izgubi na olupkih, kar znači velik prihranek v gospodinjstvu. Ni se bati, da bi pri takem ravnanju krompir izgledal neokusno. Le starejši krompir, katerega se deloma že prijemlje gniloba, ni za teko porabo. (Gostilničar). Na Poljskem in v Galiciji. »Journal de Geneve" poroča iz avstrijske Poljske, da je razmerje oblasti napram prebivalstvu izborno. Sodnije uradujejo poljsko. V gospodarskem oziru dežela jako lepo napreduje. V Lubliuskem okrožju so Rusi razdejali 1500 krajev. Ruski državni gozdovi, ki merijo 300.000 ha, so dobro upravljani. Les za nove zgradbe se dobi večidel zastonj. Cela vrsta tovaren zopet dela, večinoma pod vojaško upravo. V treh tednih se bo mogel tudi že pričeti železniški promet na progah Kwkova- Stole (Zimmersessel) * po 3"—, 5"—, 6"— kron se dobijo t % LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. est — 6 — 150.000 ženskih moči. Iz Londona poročajo, da je nujno treba 150.000 žen in deklet, kijih bo pripraviti za pisarniška dela. Na Angleškem in v Walesa je zaposlenih v pisarnah 5e 300.000 moških v vojaško obvezni starosti in polovica teh je telesno popolnoma zmožnih za vojaško službo. Oaih 150 000 žen in deklet bi nadomestilo te moške. Manifest indijskih nacionalistov. „Miiochner N. N." poroča ia Kodanja: Indijska narodna stranka objavlja glasom novojorških listov izjavo, ki pravi: Vedno smo zaničevali angleško gospod stvo v Indiji, ustanovljeno na izdajstva, potvorbi in kvivi prisegi. Ljudsko mase bojkotirajo angleško blago in dajejo prednost domačemu ter skušajo razviti narodno skupnost z raznimi pa-triotičuimi sredstvi. Posledica vsega tlaianstva je bila, da se širi revolucionarna propaganda na tihem. Vse zunanje demonstracije so prenehale. Indija je sedaj vulkan, ki more izbruhniti pri prvi priliki. Potem bo s krvjo zasnovano angleško gospodstvo tudi v krvi umrlo. — Poročila o obsežnem revoluoionamem gibanju v Indiji potrjujejo tudi iz Petersburg* iz japonskih virov prihajajoča poročila. Zaslužki Amerike Znano je, da dela Amerika vsled evropejske vojne velikanske dobičke. V Eviopi pada cvet vseh narodov na raznih bojiščih in se milijarde denarja premene v dim, Amerika pa zanje, da kaj takega svet še ni > videl. Pred kratkim se je poročalo, da so v zadnjem tednu meseca oktobra, torej v šestih dneh, izpeljali iz Amerike za 80 milijonov do> larje« (1 dolar približno 5 kron) vojnih potrebščin. Kar pošlje Amerika čez morje, bo v par mesecih v vojni porabljeno in uničeno, rail joai dolarjev pa bodo ostali v ameriških žepih. Denar teče v ogro sinih množinah v Ameriko, vse več je tam zlata in vse holj se kaže, da zna biti konec evropske vojne — svetovno prvenstvo Amerike in nadvlada ameriškega kapitalizma. Bankirja Morgan in Rockfeller sta že danes najmogočnejša denarna oblastnika na svetu. Samo ta dva razpolagata z eno tretjino vsega imetja, kar ga ima Severna Amerika, namreč 93.711 milijonov dolarjev. Morgan ima 22.245 milijonov dolarjev le zasebnega premoženja; različne banke in akcijske dražbe, pri katerih ima on prvo be3edo, pa imajo 24 325 milijonov dolarjev premoženja. To so tako velikanske svote, da se jih pri nas nikdo še jasno predstavljati ne more. Ta kapital, s katerim razpolaga samo Morgan, nese na leto več, kakor vsi davki našega cesarstva. Konzerve pred 1600 ieti. V današnji vojni so konzerve zelo izdaten pripomoček za prehra-nitev armade. Toda če kdo misli, da so konzerve iznajdba novejšega časa, se jako moti. Že v letu 288. so rimski vojaki imeli grah v konzervah, kakor poroča grški pisatelj Sinezij iz Aleksandrije. Ameriške žene hočejo uvesti vel'ko gibanje za mir. Ustanovila se je posebna „onija°; vsaka članica tega združenja se zaveže, da bo brzojavno presila predsednika Wilsona, naj prevzame vlogo posredovalca za mir. Na tisoče brzojavk je že oddanih. — Tudi se pripravlja v Ameriki posebna eksped^cija, ki pojde v Evropo delat priprave za mir. Dne 13. decembra pri Sv. Križu**, okr. Gornja Radgona; v Studenicah, okr. Slovenska Bistrica; v Žalca**, okr. Celje, v Jurkloštru**, okr. Laško; pri Sv. Petra pod Sv. Gorami**, okr. Kozje; v Stainzn*; v Fiirstenfeldu**. Dne 14. decembra v Ljutomeru**; v Ormoža (svinjski sejem); v Fddbacbu**. Dne 15. decembra v Ar veža (sejem s drobnico); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje, v Ptuja (svinjaki sejem). Dne 16. decembra na Bregu pri Ptnjo. (svinjski sejem). Dne 17. decembra v Rogatca (svinjski sejem). Dne 18. decembra v Brežicah (sviujski sejem). Dne 20. d e c e m b r a na Teharjih**, okr. Celje. Dne 21. decembra v Koflachu*, okraj Voitsberg; pri Št. Floiijana**, okr. Deutsch-lnndsberg; v Passaila, okr. Weiz; v Polan; v Fehringu**; v Iiau**, okr. Furstenfeld; v Laškem**; v Radgoni*; v Ormožu (svinjski sejem); v Ptnja. j (konjski in govejski sejem ter tadi z žrebeti).. Spravljanje in vrednost gozdne atelje. Kakor v mnogih drugih okoliščinah zahteva popolnoma spremenjen tržni položaj drugo cenitev gospodarskih vrednostij. Tako je poskočila cena in vrednost slame, in za vsakega umnega kmetovalca je postala slama krmilo ; druge stvari, ki so se sicer rabile prej le niafo ali mimogrede ali krajevne, pridobile so veliko na gospodarski važnosti, kakor n. pr. listje, trstika, praprot,. odpadlo iglovje smrek in jelk. Če ne lije dež, če je zmi-raj časa dovolj, da se spravi listje domu kol dragocena' nastelj za živino. Drevesno listje, ki se ga grablja v suhem vremenu, zlasti tb solnčnih dneh, ko je bilo zjutraj prej mrzlo, vsebuje razmeroma le malo vode in toraj vsesa velike množine scalnice, če se nastilja z listjem. Ako pa vsebuje listje mnogo vode, pomagati si je treba tako-le : Listje se v gozdu nagrablja in znosi v 1 do 2 metra visoke kupe. Nato se potlači in stlači. V kratkem času se vname. Stelja se pri tem precej segreje. Pri jasnem vremenu se kup zopet razmeče, celi oblaki para se vzdigajo. Popoldne se kup zoptt spravi in na lahko stlači. Ce se to nekolifcokrat ponovi, zgubi listje vodo in je vsebuje konečno le Se do 25%. Boljše je feveda, če sušimo listje na omenjeni način v praznih Utah ali ns šktdnjih s stenami, ki se nahajajo proti dvorišču. Seveda. je treba skrbeti za to, da so zmiraj odprta vrata škeduja, zlasti takrat ko se kup listja zopet razgrne, in se vzdignejo kar parni oblaki. Medtem ko ima šota le malo-dušika in apna, je gozdno listje izredno bogato na dušiku in apnu. Vsebina teh dvoje rastlinskih redilnih sno-vij je v drevesni nastelji približno desetkrat večja kakor v šoti in enkrat vičja kakor v rženi ali pšenični slami pri ravnoisti vsebini vode, in 4 do 5 večja nego v nastelji iz iglovja. Tudi nastelj iz vresja in praprota je razmeroma bogata dušika, vsebuje pa le malo apna. Kakor je znano, data ti evoje vrsti nastelji zemljo, ki se potem težko razkroji. Ker pa posesata ti rastlini mnogo scalnice, izplača se ju nabirati in z njima živini nastiljati vmes med drevesno nasteljo. Ravnoisto velja tudi o trstiki, ki se kot nastelj sicer slabo ceni, tode letos bi se naj uporabljala v večjih množinah, kjer se more trstike le kaj spraviti. (,R iandw. Ztg..). I cbb Vsak vojak na želi izvedeti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice naš „Štajerc" Lublin Kowel-Luck Wladimir-Wolinskij. Avstrijska uprava je odprla tudi mnogo šol, dočim je bilo pod ruskim gospodarstvom 800 000 otrok hrez šolskega podoka. Varšavska mestna uprava je izdala načrt za povečanje Varšave. Inkorpo-rirajo naj se predmestja Varšava obseg.a sedaj 6500 oralov ter naj se razširi na 8500 oralov a 300 000 prebivalci Varšava bi bila potem eno najbolj gosto naseljenih mest. Is Krekove se poroča: V Boryslavn so napolnili meseca oktobra 6294 cistern surovega petroleja, izvozili pa 9135 cistern. Prvih 10 mesecev tega leta je dal vrelec v Boryslawa 45 343 cistern petroleja; 1. novembra je ostalo še 46.742 cistern, ki zadostujejo najmanje za pol leta. Pričakovati je pa zvišanje cen surovega petroleja. Najvišje cene za mast v Avstriji. Z na-redbo dokčnje trgovinski minister najvišje cene za svinjsko mast, špeh in slanino. Na temelju cesarske naredbe z dne 10. oktobra se razglaša: Pri prodaji i svinjske rn-sti in špeha od strani proizvajalca trgovcu bo znašala najvišja cena za 100 kilogramov čiste teže v času od 16. decembra 1915 do 15. januarja 1916 za zabelo 721, za zaseko 680, za surov špfh 639 K; v časa od 3 6. jnnnarja do 15. febmaija 1916 za zabelo 670, za zasfko 628. za surov špeh 608 K, v času od 16. februarja do 15. marca 1916 4!» zabelo 618, za zaseko 577, za surov špeh 650 K; od marca 1916 naprej pa za zabelo 567, za zaseko 525, za surov špeh pa 505 K. Naredba zadobi moč z dnem razglasitve. — Na Ogrskem pa znaša v časa od 16. decembra do 15. novembra najvišja cena zabele 700, za zaseko (surovo mast) 660 in za špeh 620 K pri 100 kg, vsak mesec se cene znižajo za 50 K in bodo 16. marca znašale za zabelo 550, za zaseko 510 in za špeh 490 K. Kakor je videti, je zopet razlika med nami in Ogri. Cene so pa tudi presneto — slane! Gospodarsko zbližanje Avstrije in Nemčije. Sedanja svetovna vojna je prav muogo naziranj spremenila in nova mnenja porodila. Koliko vpitja — odkritosrčno povedano: nepremišljenega fanatičnega vpitja, porojenega iz g; lega sovraštva proti nemštvu — je bilo svoj čas tudi v naših krajih proti gospodarskemu zbližanju naše monarhije z Nemčijo. Spominjamo se prav dobro člankov slovenskih listov, ki so govorili besedo popolnemu gospodarskemu razkola z Nemčijo in gospodarski — ter tudi politični! — zvezi z Rusijo. Ne očitamo nikomur nič; ali opozoriti je treba na te napake zamedene, meglene preteklosti. Danes sprevidi pač vsakdo, da sta Avstro' Ogrska in Nemčija v vsakem ozira spojeni, da mora zasledovati njuna bodočnost edne, ednake cilje, da sta navezani draga na drugo, da je torej že sedaj prepotrebno gospodarsko kakor politično njuTO približanje. Za gospodarsko zbližanje obeh držav se je v zadnjem Času že mnogo storilo. Posvetovanja v tem ozi'u so imela lepe nspehe. Pred kratkim je bil za državnega podtajnika v Nemčiji imenovan dr. R i c h t e r. Delo tega no vega ministra bodo priprave za tesnejše zbližanje z Avstro-Ogrsko na gospodarskem polju. Izdeloval bo predloge, ki se potem predlože tudi avstro-ogrski vladi. Upati je, da bode imelo vse delo v tem oziru lepe uspehe in da bode vstva-rilo za našo monarhijo kakor za Nemčijo lepšo ter bogatejšo bodočnost! Tajnosti iz carskega dvora. Neki poljski list poroča iz Piotrkowa, da so našli pri hišni preiskavi pri bivšem roškem vojnem ministra Snhomlinowu, ki je bil obdolžen veleizdaje, pismo grofa Witteja carju, v katerem ga grof svari pred stranko velikega kneza Nikolaja, ki da stremi za krono. Witte svetuje, da naj car rsjše sklene mir z Nemčijo, sicer pride nesreča nad Rusijo in hišo Roroancw. Witte se obrača proti zvezi s Francozko in zlasti z Anglijo, ki je samomor za Rusijo. Treba je skupaj z Nemčijo uničiti svetovno gospodarstvo Anglije. Seveda Wittejevo pismo ni dospelo nikdar do carja. — Isti list pravi, da jo sedaj v Rusiji na površja stranka velikega kneza Cirila, ki propagiia mir z Nemčijo in prenstrojitev razmer v Rusiji. Veliki knez Ciril sam pa sanja tndi o carski kroni in je smrtni sovražnik sedaj odstavljenega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. — Koliko je na teh govoricah resnice, se seveda ne more kontrolirati. (Ranjeni udi) so prosi bolečinam in prehlajenju posebno j občutljivi. Treba je torej, da se ima že za pomirjenje vedno pri j domu zanesljivo, bolečine odpravljajoče sredstvo. To je jako lahko j mogoče, ker se Fellerjev staioznani bolečine odpravljajoči rast- j linski esenčni fluid z zn. „Eltafluid", 12 steklenic povsod franko j za 8 kron dobi. To dobro domače sredstvo služi izborno proti j raznim bolečinam in za negovanje trupla. Njegov blagodejni uči- [ nek se je od mnogih zdravnikov preskusil in javno potrdil. Tudi predloži dokazljivo več kot 100.000 zahvalnih pisem. rEUa-fluid " naroči se edino pristnega od apotekarja E. V. Feller, Stubica, Elza-trg St. 241 (Hrvatsko). Kdor trpi na prebavnih težavah zamore naročiti obenem tudi Fellerjeve prebavo pospešujoče, milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice." 6 Skatljic stane franko samo i K 40 vin. 12 Skatljic franko 8 K 40 vin. Izborno ime vlivajo pa tudi vsi drugi Elza-preparati in opozarjamo še na krasno sredstvo zoper kurja očesa: Fellerjev turistiski flajšler z zn. „Elza" v kartonu po 1 K in po 2 K. Hvali se proti migreni FeUerjev Mentolni Jrtnik z zn. „Elza", 1 karton 1 krono. (b) ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Starišil Neveste I Bratje in sorodniki vojakovi Mite za nase drage vojake jtaiefta" ki se jim naravnost cd upravništva na bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite vojakom veselje in naročite jim »Štajerca". Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 11. decembra v Brežicah (svinjski sejem). 627 Proda se prav poceni jako dobičkonosna 5ar vinogradniška realiteta obstoječa iz 3 kmetskih posestev. Realiteta ima po eno hišo z gospodarskim poslopjem, travniki, I njivami, gozdovi, sadonosniki in prima vinogradi, ki polno nosijo. Vpraša se pri upravi tega lista. 7 .- Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Proti Italiji! Brezuspešni napadi Italijanov proti posameznim oddelkom naše fronte na Goriškem trajajo naprej. Taki napadi bili so pri Calvaria, M. S. Miehelu in S. Martinu odbiti. Severno-zapadno od Tolmina izboljšale so naše Čete svojo postojanko z zavzetjem nekega kosa sovražne fronte. Na južnem Tirolskem obstreljeva • italij. artiljerija posamezne postojanke v našem utrjenem prostoru od Lar-dara in liive. Proti Srbom. Navisoeinah južno-vzhodno od Plevlja bile so črnogorske čete razpršene. V obmejni pokrajini severno od Berane prisilili smo levo krilo Črnogorcev k umikanju. Tudi boji proti desnemu krilu sovražnika potekajo ugodno. Na visočinah zapadno od Ipeka vrgli smo srbske zadnje Čete. Včeraj smo vjeli 2 oficirja in okoli 1000 mož. Na morju. Eden naših podmorskih Čolnov je dne 7. t. m. dopoldne neko albansko motorno ladjo, na kateri se je nahajalo 30 srbskih vojaških obvezaneev s puškami in strelivom, vstavil in v Cattaro pripeljal. Nemško poročilo. Balkansko bojišče. Boji južno od Plevlja, južno od Sjenice in pri Ipeku so se z uspehom nadaljevali. Bolgarske čete so zasedle mesta Djakova, Debra, Struga in Ochrida. Boji ob Vardarju napredujejo ugodno. Iz bolgarskih poročil. Sof i j a, 5. decembra. Francozi in Angleži so se s hitrim nazadovanjem rešili iz bolgarskih klešč. — Premagano srbsko armado je prešinila panika, tako da so pustili Bolgarom velikanski plen na vojnem materijalu. Albanci, ki so bili skozi 3 leta najhujšim grozovitostim Srbov izročeni, se dvigajo in se borijo z orožjem proti gorovja bežečim srbskim četam. 6. decembra. Bolgari so zavzeli mesta Resna in D i b r a. Na srbsko črnogorski f.onti zaplenili so velikanske množine vojnega ma-terijala. 7. decembra. V Monastirjn bo bili Bolgari slavnostna sprejeti. Zaplenili so tam: 2 zalogi pušk, vojnega materijala in ročnih bomb, eno skladišče montnr, bencin itd.; v Dibri 1000 pušk, 120 kišt patronoy, 22 kišt smodnika. Tudi so v Dibri našli tabor avstro-ogrskih vojnih v j e t n i k o v, ki že 10 dni niso dobili nobenega kruha. 80 teh vjetaikov je bilo napol mrtvih. 8. decembra. Mosta Demir-Kapu in Ocharda »o t bolgarski roki. Pri Djakovi bo Bolgari 18 kanonov, 100 municijskih vozov, 15 antomobilov itd. zaplenili. Stališče grškega kralja. K.-B. Novi York, 7. decembra (Renter). Poročevalec „Assoziadet Press" v A t eni imel je pogovor s kraljem Konstantinom. Kralj je dejal: Grška ostala bode nepristranska. Kralj sam se zaveže s svojo besedo, da grške čete vojake četverozveze ne bodejo napadlo, ako čveterozveza obljubi, da bo svoje čete v slučaju, da bodo na grško ozemlje nazaj spodene,v k r ca 1 a in balkansko podjetje kot rešeno smatrala. On bi v tem slučaju varstvo vse svoje armade proti napadu osrednjih s';l zajam-čil, dokler bi trajalo vkrcevanje. Več kot to bi ne storil. Svojih čet ne bi iz Salonika in od meje nazaj pozval, pa tudi bi ne dovolil, da bi se Grško s silo ali sladkorjem od svoje nepri-stranosti spravilo. Pri vladujocea ROfkem letnem caau je priporočljivo, ako se ima v vsaki hiši desinfekcijsio sredstvo. Opozarjamo na današnji inzerat Lysoform-tvornic. Kot prophylastnicno sredstvo proti boleznim žrela in vrata se priporoča umivanje s Fellerjevim antiseptičnim, desinfi-kujocim rastlinskim escnčoim fluidom % zn. „EUa''-fluid. Ta uniči kali, čisti in povečuje delovanje vseh organov žrela. Utrdi sluznice proti škodljivemu vplivu mraza. 12 steklenic tega staro priznanega domačega sredstva posije povsod za 6 kron lekarnar E. V. Keller, Stubica, EUa-trg št. 241 (Hrvatsko). Tadi Fellerjevo milo odvajajoče lih .-barbaru -krogljice z zn. nElzatt-krogljice, 6 škat-ljic franko 4 K 40 v, se lahko obenem naroči. (ea) jLjudskakupelj mestnega^ kopališča v Ptuju. j Čas za kopanjei ob delavnikih od 12. lure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. vre zaprta); ob nedeljah in j praznikih od 11. do 12. ure dopoldne, j 1 kopeli z vročim zrakom, paro „Brausebad" z rjuho K —• 70 MizarsKndenec se takoj sprejme pri g. TomaŽu Kapun, mizarski mojster, Breg, Št. 10 pri Ptuju. ™ Za okrajno cesto Ptujska gora (Maria Neu-etift)-črešnjevec imam eno posestvo po ceni za prodati ; lahki plačilni pogoji. Več se izve pri uprav-ništvu tega lista. 620 -TT- . v 612 vmicar priden in delaven se sprejme. — Vprašanja na upravo tega lista. Majer ali ii z večimi delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. — Vprašanja na Otto Schvvarschnig v Majš-pergu pri Ptuju. 513 Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minut ta. i Sil lis. neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza za K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Kos. dr. A. Rl( laborat. DUNAJ. IX., Lackiereigasse 6/K. v Mariboru: lekarna pri »angclju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in pariumerija Wollram; v Ljubljani lekarnar: pri „?.latem jelenu", v drožerijah A. Kauč in „Adrija". 622 , Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucbt) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek & 1"20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi Ji K 160 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev la. Her bat, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 poštena, zvesta, katera more gostilno na deželi sama voditi in kuhati znati, se takoj sprejme pod dobrimi pogoji. Dopisi se pod naslovom „Gostilna" sprejmejo v npravništvu tega lista, Ptuj. 626 Dobra „IKO" ura je od vseh občudovana in laželjena, kajti oaa je 463 mojstersko delo urarske umetnosti! Štev.™410 Nikel-ankerRoskopfura..........K 410 „ |705 Uoskopf-ura, kolesje v kamenjih......„ bW „ (j. 449 Roskopf-ura, gravirani, modno posrebrani dvojni mantelj.................„ 720 „ 720 Srebrna cilinder-remr ntoar-ura.......„ 9*70 „ 600 Radium-žepna ura, sveti ponoči......., 8*40 „ 1460 Veriga iz bele kovme K 2 80, n kel.....„ 1- - „ 1203 Dobra ura-budilnica............„ 360 „ I860 Lapa stenska ura.............„ 4-80 „ 1142 Srebrua bro'a ..............„ 2-50 „ 1149 Srebrna broSa, 3 deli...........„ 1-60 „ 468 Duble-zlatn nrfice.............„ 4-80 „ 1266 Diamant za rezanje stekla.........„ 650 „ 1646 Uhani, zlato na srebru...........„ 240 „ 1022 Srebrni rožni vence............„ 6-70 „ E18 Nikelkavalirska ura............. 7-60 „ 513 Nikel-tula-ura. dvojni mantelj........„ 980 „ 712 Nikel-anker 1K0 ura, 16 rubinov......„ 14-— .. 776 Srebrna IKO-ura, dvojni mantelj......n 83 — „ 804 Srebrna daroska ura, 6 rub nov......„ 9 60" „ 8l7 Srebrna damska ura, dvojni mantelj . . . . „ 13'— „ 656 Dolga srebrna damska verižica.......„ 5*~* „ 1316 Lepa ura na pendelj............„ 10-50 Razpošiljatev po *%£$ k£ne izmenjna! Velikanska izbiia ur, verižic, prstanov, kinča, darii itd. v irra«sTiom rpniku z,ahleraJtf s* velikem, HI dMICIU tBUlItU zastonj in franko. I Vse ure »o natančno regulirane. I Lastna fabrika ur v Švici. — Lastna marka „IKO" svetovno znana. Krščanska razpošiljalna hiSa H. SUTTNER T LJUBLJANI št. 701 Svetovno znana vsltd dobave dobrih ur. — Nobene filijalke. ioo lit. domače pijače! osvtzuioče, izvrstoa, vz;,me žejo, zamori1 vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalog: so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, mnskat-hrnske, pfeferminc, nomoranee. waidmeister, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije laiiko poleti bladaa, pozimi pa vroča nameslo ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom atanejo 4 K E0 h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ue odvzame delozmož-nosti. 524 Johann Grolich, libijska uiožeiija, Brno št. 636 (Moravska). v Ptuju Florianipiah !i Ihpieisasii ^priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaachinen) po sledeči ceni: Singer A ročna majhno K 50'— Singer A .... K 60-— 70- -Dilrkopp-Singer .K 70 — 9J — Durkopp-Riugschiff za šivilje .......K. 1S0-— DUrkopp-Zentraibobbin za šivilje.....K t40- — Dhrkopp-Ringschiff za krojače......S. 160 — OOrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K 160—180'— Diirkopp-Zylinder-Elaitik za čevljarje......K 1*1 —160"— Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K 160*— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandieiie) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so ni^i« kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (r..ie). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidaoat je le tistim znana, kiteri imajo mašina od ua*. Cenik brezniaeBv. Solidni zmožni komi in 626 pridna, prodajalka sprejmeta se pri firmi J. F. Schescherko, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob juž. železnici. fc iBBk i v« kakor tudi na licih, pege, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na koži jHk lUlInnfir^ IKtrU zginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A- Ril-OV Pasla Pompadour. Popolnoma ^FJ nillfr Min Mili "škodljivo sredstvo. Poskus stane 1 krono. Velika doza 3 krone. I)r. Rix-ovo biserno ralek« *\p I ■lliaUlIlill llUlIU (Perlenmilch) tekoč puder v barvah toza, belo in naravno žolto, steklenica 3 krone. — 521 Pošilja se diskretno od Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Lackierergasse 6|K. S!^«,vJ»h^l!w^M»w pomagaj in parfumerija Wolfram V Ljabljani: lekarna k „zlatemu jelenu", parfunerija A. Kane in drogerija „Adria'-. 51411 Proti nalezljirosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor škerlatica, špički, osepnice, kolera, lega: v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razkuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. LOffler, Liebreich, Proskaucr, Divestea, Vas, Pfeiffer, Vcrtun, Pertik itd. LTSOPOBll ki je brez duha, brez strupa in po ceni ter se dobi v vsati lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno sleklo) za 90 vinarjev. Uspeh Lysoforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolnišKi postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. LyBOform-milo je fino, nalahno milo za toaleto, ki vsebujo 1 odstotek Lysofcrma ter antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši koži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako arornatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo časi zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev. ,.Pf brada- Vam plačam, ako moje iztrebilo korenin ------; IllOSUQIU vice, trdi)" kožo ne odpravi brez bolečin v 8 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1 —. 3 posodice K 251). Stotero zahvalnih in prhnan-jevalnih pisem. 492 Kemeny. Kaschan (Kassa) 1. poštni predal 12/29, Ogrsko. Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zla tega in srebrnega blaga, godbenib inštrumentov usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za do mačijo in toaleto, orožja itd. c. in lir. dvorni liferant, BRUX »t. 731 (Ctške) Nikel-Roskopf-ure K 3-90, 420, 6—. Srebrne ure K 8-40, nI- kel-budilnica K 2*90; budilnica z dvema zvoncoma K 4*—. Razposiljatev proti povzetju. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 39 'H1BBEIBH 50*/» cenejša! Ameriksnska štedilna kava, velearomatična, datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12— franko po povzetja. Vi klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2'40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo KI'— oddaja A. Sapira. eksport kave in čaja Tiszabogdan 490. ,56 l Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur - t porabo. ................ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.