134. številka. Trst v sredo 13. junija 1900. Tečaj XXV „Edinost" zhaia enkrat na dan. razuri nedelj in f rudnikov, ob »>. u^- rvećer. >'aro?P.inh xaa za en mex'- ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe bie* priložene naročnine m* uprava ce o«ira ___ Po tobakarnah v Tirtu se pro«]ajejo posamezne -tevtlke jw> 4i stotink (3 nvč.k-r' izven Trfta pa po 8 ftotink 14 nvč.) Trie fon itr. K70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edta«stl Je no«! Oglasi se računajo po vrstah v netitu. Za več* kratno naročilo 8 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale «lo-mači oglasi itd. se računajo po pogobi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani donisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. i Naročnino, reklamacije iu oglase spre-*>jema uprarništro. Naročnino in oglase i1 ije plačevati loco Trst. UredniSiv« in tiskarun se nahajata v ulici Carituia štv. 12. Upravništvo. In sprejemanje iuseratov v ulici Moliu piccolo Siv. II. nadatr. Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lists „Edinost44. Natisnila tiskarna konsorcija iista „Edinost** v Tru. Nauk iz češke obstrukcije. Na Dunaju izhajajoči list »Der Siiden« je menda plašilo naših državnih poslancev. Vsa slovenska javnost sodi tako. To pa s tem večo pravico, kar do sedaj niso oporekali temu domnevanju ni gospodje poslanci, ni glasilo samo. Ta list je prinesel v svoji zadnji številki na dveh mestih — v uvodnem članku in v neki notici — jako pikrih rekriminaeij, na}>erjenih proti češki o h st r u k c i j i. Te rekriminaeije so nas jako presenetile in so — odkrito lx>di povedano — napravile naj-neugodneji utis na nas. Tudi če hočemo najmileje soditi, jim moramo očitati vsaj to, da so jako, jako — deplasirane. Neumestne so, ker so jih dogodki pretekli. Predno so Cehi zastavili s tehnično obstrukcijo, bi bile imele svoj zmisel in bi jih bili umeli tudi mi! Cmeli bi njih namen pvarjenja in opominjanja, izvirajočega iz skrbi za ohranitev večine in morda tudi parlamentarizma samega. Ali kakov pomen imajo danes, po nastopi vš: katastrofi ? ! Kako korist naj nara donese to zvonenje — po toči?! Tako se nam zdi, kakor da bi kmet potem, ko je t«>ča |»obila, sel tja in ozmerjal onega, od katerega bi mogel pričakovati pomoči v svoji l>edi!! Ali ^e bolj čudne se nam zde te rekriminaeije, ko vidimo, da niso v soglasju — s povsem korektnim postopanjem gospodov naših poslancev i- a m i h ! ! Dokler je bil še čas, so le-ti res svarili, prosili in posredovali, da bi se našla pot, |»o kateri bi Cehi mogli odnehati od obstrukcije, ali potem, ko je usoda avstrijskega parlamentarizma neizprosno sla dalje svojo pot, ko ni bilo innogoče več preprečiti katastrofe, ko je prišlo, kar je morato priti : potem so se naši poslanci postavili na mesto svoje dolžnosti! Niso se postavili sicer na stran obstrukcije, pač pa so stopili v tako razmerje do zastopnikov naroda češkega, d a ni padla m e d njih senca, da se ni skalilo bratsko zavezništvo med narodoma: h rvatsko-slov en--kim in češkim. Vsi brez razlike političnega mišljenja smo jim dolžni hvalo na tem, da so omogočili, da je vzajemnost med P O D L T S T E K. * Zvezda spoznanja. Hika - Pomjan-rine. Pi§«*: Slaroljmh l'od*lai>in*ktf. I. V veži, ki je (po istrski navadi) obenem tudi kuhinja in izba, stala je pri mizi brhka »»scmnajstletna deklica in lupila krompir. Vanič jo je pozdravil in potem vprašal: — Si-li sama Jucka ? — Da sama : oče je šel v Koj>er. — Cuješ Jucka, zakaj mi nočeš jK>vedati, če me ima* kaj rada. Ona je delala svoje delo in molčala... — No, kaj mi les ne poveš l — Oh, ti si siten Vanič. Oče je hud, ker tel>oj govorim. — Hud ! Zakaj ? — Pravi, da si «kroJto» ! Vanič se je zasmejal: — Hm, tako pravi tvoj oče ? ! Da sem «kroato*. In kaj še druzega? — Pravi se, da «kroati» ste slabi ljudje! — Tužna majka ! Zato, ker ljubimo svoj narod, zato smo slabi ljudje! Res ne vem, ali naj se jezim, ali naj se smejem ?! Jucka ga je gledala začudeno. — Kaj se jei-iš, Vanič?! — A, kaj bi se ne jezil, ko vidim, da je naše ljudstvo tako neumno, da veruje vse nami in Cehi v najhujšem o^nju lepo prestala trdo skušnjo. Ne treba Bog ve kakega političnega kriterija, da vemo, kako dragoceno jamstvo za našo bodočnost je v tej srečno prestani skušnji! In v očigled takim dejstvom smatra glasilo naših poslancev za umestno, da Ćehe obsiplje s pikrimi rekri-minacijami, da govori, kako bodočnost pokliče Cehe na odgovornost, *ker so se svojo neopravičljivo trmo objestno raztrgali vez, ki se je toliko let kazala kakor najtrdneje varstvo Slovanov Avstrije.« Na Cehe meče torej vso odgovornost za razpad večine! Ali je to res prav, ali je opravičeno?! Pada-li res vsa krivda na Cehe ? Nam se zdi, da »Der Suđen« noče prav razlikovati med vzroki in učinki ! Temu se ne da oporekati in je res: češka obstrukcija je razbila desnico in onemogočila parlamentarno delovanje. Tudi temu nočemo oporekati, da je jedno in drugo globoko obžalovati se stališča koristi zlasti nas Jugoslovanov. Ali mi vprašamo: je-li ta dogodek prišel kar spontanno, le iz gole objestnosti, brez vsacega povoda ? Ali ni češka obstrukcija le naravna posledica grehov, ki so prednjačili in glede kater ili nima povsem mirne vesti ista večina, po kateri pretaka »Suden« svoje gorke solze?! Ta list pravi, da je večina storila, kar je bilo možno ob razmerah, kakor so bile. Te razmere« ! Da, da, razmere so bile monstruozne in so delale iz našega parlamenta — karikaturo! Je-li pa bila večina brez krivde na tem?! Kdo bi hotel trt liti to?! A so bili-li ravno in edino Cehi krivi na tem, da večina v kritičnih trenotkih ni bila skoro nikdar na višini svoje naloge?! Ali niso bili marveč krivi tisti elementi v njej, ki so toli borno ulogo igrali tudi v zadnjih časih, ki so se svojo nezanesljivostjo vsaki hip rušili vero v veljavo večine in so utrjali uverjenje, da dela slabe račune oni, ki pričakuje izdatne j»omoči od te večine ?! In kakor so ti elementi se svojim dvoumnim postopanjem zistematično izpodjedali temelje večini, tako imajo tudi velik del krivde na tem, da je prišlo do češke obstrukcije !! Da so vse skupine desnice — kar bi bilo drugod, kjer parlamentarno življenjn ni karikatura, samo ob sebi umevno — zložno in z vso odločnostjo zavzele za Cehe, mesto, 4a so izvestni nje elementi konspirirali z na- budalosti, ki mu jih natvezajo laška gospoda ! — Jaz sicer ne umem teh stvari, ko vi možje hodite volit, ali kakor 2e pravite tistim rečem! Pa oče pravijo vedno, da nas «kroati» hočejo prodati pod Hrvatsko. — Seveda! Saj sem rekel že poprej, da naše ul>ogo, neumno ljudstvo veruje vse, kar mu lažejo laška gospoda koperska! In ravno tvoj oče je eden tistih zaslepljencev, ki mislijo, da je vse to, kar govorč koprski gospodje, kakor sveti evangelij. — Pa povej mi, Vanič, kaj pa potem hočete vi drugi, ker vam pravijo, da ste «kroati>. — Kaj mi hočemo? Mi hočemo, da postane naš narod srečen in sloboden. Mi hočemo, da postane naš narod gospodar na svoji zemlji ; hočemo, da mi ne bi bili večni sužnji tujcev. Mi hočemo, da se naš narod povzdigne do one stopinje omike in blagostanja, na kateri so drugi narodi... Mi hočemo... — Oh Vanič, jaz ne umem teh rečij ! — Vse to boš umela, ko boš moja, ker žena mora moža umeti in ga podpirati tudi na delu za narod ! Če bos moja, ti |»ojasnim vse, da me boš zamogla podpirati in me bodriti. Za zdaj mi pa povej, če me imaš kaj rada?! — On je stopil bližje, hotć jo objeti. Ona pa se mu je izmaknila, rekši: sprotni ki in ruli proti Čehom; da so se zložno postavili proti onim, ki v svoji po-žrešnosti po hegemoniji gonijo slovanske narode v obupno borbo za svojo eksistenco, mesto, da so žnjimi snovali od pet do glave blamirano tagesordnungsmajoritato; da je večina pokazala, kakor bi bila morala po svoji dolžnosti, da hoče biti res večina z vsemi dolžnostmi, pa tudi z vsemi pravicami: daje bila lojalna najprej nasproti svojim lastnim, sestavljajočim jo skupinam : mi smo uverjeni, da ne bi bilo prišlo do češke obstrukcije, najmanje pa do razpada desnice. In ako je menil Malorus Va-silko—, na kar se »Suden« posebno sklicuje — da Cehi podirajo temelje parlamentu in postajajo s tem grobokopi avstrijskih Slovanov, je dokazal le, da ne misli, na oni del krivde, ki bremeni na bivši večini! Izvestni elementi so videli v večini le instrument za izrabljanje onih, ki so jo sestavljali, nikdar jim pa ni bilo do tega, da bi bila večina za-ščitnica dotičnih svojih sestavnih delov. To je bilo permanentno grešenje proti načelu parlamentarizma in to se je maščevalo. Lahko in komodno je le obsojati češko obstrukcijo in dokazovati, kako škodljivo je, ako parlament ne more delovati; pravica pa zahteva, da kažemo tudi vzroke, iz katerih so se razvijali dogodki. Mi gotovo nismo prijatelji obstrukcije. Narobe: mi vidimo prav zločin v tem, da so Nemci povzdignili obstrukcijo v parlamentarno dovoljeno institucijo. Vendar ne vijemo svojih rok v obupu radi češke obstrukcije, pa da je tudi zahtevala veliko žrtev : obstanek večine ! Mi trdimo, da je češka obstrukcija dosegla velikanski uspeh in da je nje zasluga nevenljiva : zasluga za — parlamentarizem !! Ta trditev izgleda sicer nekam groteskno, ali re resnična. Češka obstrukcija je bila morda najizdatneje sredstvo v o n e -mogoče nje obstukcije v bodočih časih. Čehi so dokazali, da obstrukciju ni ni-kakov nemški privilegij, ampak da jo lahko ume izvajati vsakdo; da je torej bič, ki danes tepe mene, jutri tebe. Dokazali so, da parlamentarno delovanje ne Ik> zagotovljeno vsedotlej, dokler o o možna obstrukcija! Ta dokaz mora v vseh resničnih prijateljih parlamentarizma vzbuditi sj>oznanje, da treba z a t r e t i obstrukcijo sploh — Ne bodi siten, Vanič; povedala sem ti že, da je oče hud na-te. — Nič ne de. Oče se že še vda. Ti me imaš radi tega vse edno lahko rada. Zato pa odgovori na moje vprašanje! — Nočem! On je zo)>et hotel, da jo objame, a ona mu se je izmaknila zopet. — Nočeš povedati, ali me imaš rada ?! Jaz pa pravim, da moraš |>ovedati ! — Nočem! — Zakaj ne ? ! Hodi domov, Vanič! Oče more priti vsaki čas iz Kopra in če naju dobi tukaj, bo rentačil, da do joj. — Ne, dokler ne odgovoriš na moje vprašanje, ne grem nikamor ! — Danes ne povem nič. Ti že povem drugikr. t! — Toraj res nočeš ? ! — Res ne! — Čakaj, čakaj! Ti bo še žal ! — Po teh besedah je Vanič odišel, navidezno jezen. A čim je odšel, je bilo Jucki naenkrat žal, da ga je tako odpravila. Bala se je, da se mu je res zamerila, in mislila si je, zakaj nisem odgovorila na njegovo vprašanje? Zakaj mu nisem povedala, da ga imam rada, zelo rada... Ob enem pa je sklenila, da mu to povć o prvi dani priliki. (Pride še.) in ne samo češko! Potem še le pride redno parlamentarno delovanje, v katerem se bo zrcalilo resnično življenje v državi in kakor-šnje jedino more nas Slovane povzdigniti do primerne veljave. To je veliki nauk iz češke obstrukcije!! To je bil sicer res strup, ali onih strupov, ki — zdravijo. Ali ni j>omenljivo, da je poslanec Stransky takoj po katastrofi izjavil: sedaj je odprta pot do sprave?!! V Trstu, 13. junija 1900. Glasovi iz naroda. (Blagor domovine bodi vsakomur vodilna misel!) Vsaki list, kar jih je zagledalo na Slovenskem luč sveta, vsaki list, pisan v slovenskem jeziku, zatrjal je na dan svojega rojstva na prvem mestu, da mu je bodočnost naroda na srcu, za bodočnost naroda da se hoče boriti proti nasprotnikom. Bodočnost naroda — nasprotniki slovenskega naroda! O tem nekoliko. Kje je našemu narodu bodočnost, o tem smo pisali že toliko. Podkrepili so to bodočnost slovenski in hrvatski rodoljubi na Trsatu. Prvi korak torej do naše boljše bodočnosti je v združenju z jugoslovanskimi brati, vzlasti s Hrvati; o drugem in tretjem smo tudi že pisali in bomo tudi v bodoče. Povdarjali smo, kolike koristi bi bilo za Slovane znanje ruščine, povdarjali smo že, kako se moramo književno združiti, ako nočemo, da ne bodo tujci gospodarili nad nami vse večne čase. Jasno je torej, kje nam je iskati bodočnosti našemu narodu in Bogu bodi hvala ! ni ga slovenskega lista, ki bi se bil temu pro-tivil. In bi-li bil slovenski list on:, ki bi nasprotoval temu ? Ne ! In ko bi se list, pisan na slovenskem jeziku, drznil kedaj nasprotovati takemu združenju, tak list bi bil pisan in vzdrževan od naših nasprotnikov. Kje so naši nasprotniki ? Nemci, Lahi in Madjari nas hočejo podjarmiti! Proti tem se moramo boriti za svoje pravo, v boju proti njim moramo biti neizprosni! Nemci, Lahi in Madjari hočejo nas uničiti na kulturnem polju, hočejo in delajo na to, da bi bili mi na vse večne čase njih hlapci, njih sužnji. To je jasno kakor beli dan ! To dokazovati zdi se mi nepotrebno, o tem so gotovo prepričane tudi vse stranke na Slovenskem, na slovanskem jugu. Jugoslovani smo slovanska družina. Ni je menda družine na svetu, kjer bi bile vse glave jednih in istih mislij. Ako tudi je v družini prišlo do prepira, ta prepir ne sme nikdar segati tako daleč, da bi družina trpela na svojem ugledu na zunaj, ako hočemo lastni družini dobro. Ne moremo zahtevati, da bi bili vsi Slovenci jednih in istih mislij, jednih in istih načel. Ako se torej že moramo prepirati radi lastnih mislij, radi načel, naj ne sega prepir tako daleč, da bo trpel ugled domovine, da bo ta prepir prinašal domovini le škodo! »n tega gotovo ne bomo hoteli, ako res želimo dobro domovini svoji. Sploh pa bi ne bilo nobenemu naših listov potreba prepirati se. Vsakdo naj bran: svoje misli, vsakdo naj se drži svoje poti, a vsem naj bi bila vedno in povsodi vodilna misel: blagor naroda, bodočnost domovine! ! Politični pregled. TRST, 13. junija 1900. V notranjem življenju Avstrije je po zadnjih dneh senzacij in razburjenja nastala tišina. Ljudje, ki hočejo biti dobro poučeni, trdč celo, da do jeseni ni pričakovati od strani vlade nobenega važnega koraka, torej nobenega presenečenja. — Ko je gospod Korber izustil v zbornici svoj : Naj torej pride, kar mora priti — bi bil človek mislil > da stojimo u:« pragu epohalnih dogodkov, a sed«j čujemo, da ]>o vsem tem gromenju bo padel le raiiel dežek — ij 14. »Kaj sedaj?« Pod tem zaglavjem piše »Grazer Montags Zeitung« v uvodnem članku doslovno : »Gališko treba tKlrezati, kajti gal'ški poslane: motijo parlament, tvorijo neumestno večino ter škodijo jednotnosti državne uprave. Temu poljskemu kraljestvu naj se da državno pravo, kat«-r«» reklamirajo Cehi za-se. To bo zanesljiv branik proti Rusiji ter vedno zvest del avstro-ogerske-poljske velevlasti. S Cehi pa bi trebalo enkrat govoriti resno besedo. Bolj nego vsaka druga stranka delajo na to, da pride veliki »kladaradač«, da bi v obči zmešnjavi zamogli vzpostaviti svojo »zgodovinsko kraljestvo«. In kolikor bolj jih l>ožate in kolikor več se pogajate žnjimi, toliko pre-drznejši postajajo njih upi, toliko prešernejša njih pričakovanja. Treba jih potlačiti z železno pestjo. Z batino naj jim izte-|>ejo državno pravo. Ako potrebno, dajte jim z meči in Mannlicherjevi mi puška mi razumeti, da so zemljepisna nemo-možnost ter da nasprotuje duhu svetovne zgodovine, da bi med Slezijo, Saksonsko, Bavarsko in Nižjo Avstrijo navstala majhna češka država. Cehi so Slovani in Slovan se pod v rg uje, ako mu to zapoveda resna in odločna volja. Zraven ruskega knuta je možen tudi češki knut. Iz ozirov na državo se je godilo že izrednih reči. Oziri na avstrijsko državo pa zai.tevajo, da enkrat že Cehom pokažemo mojstra. Drugega utemeljevanja, razven ozirov na državno korist, ne treba, čeprav bi se dalo sklieevati tudi na pravo zmagovalca in kolonizatorja, kateremu pravu se nismo nikdar odrekli. Xemci so ustanovili Avstrijo, napravili iz teh dežel moderno državo ter jo ohranijo nemško in moderno, kajti Avstrija bo nemška, ali je pa ne bo...« Dovolj ! »Genug des grausamen Spiels !« Izvedeli sme preveč. Torej železno pest, man-liherice in sablje priporočajo razsvitljeni in — liberalni kulturonosci bolnemu organizmu naše države. Priprost reeept zares. Žalii>og, da od njega ni pričakovati prav nobenega učinka. Ako bi vaški »padar«, ki je pisal ta monstruozni članek, razumel kaj o toku zgodo-vind in njenem duhu. o katerem blebeta v cenenih frazah, moral bi vedeti, da so že drugi barbirji, pred stoletji, spuščali češkemu narodu na žili. Tekla je kri, a Češki narod je ostal čil in danes je zdravejši, uego je bil kdaj poprej. Manliheriee in meči pač lahko decimirajo Cehe, ne uničijo pa jih nikdar. Saj se menda poosebljena modrost pri »Grazer Montags Zeitung« razume tudi kaj na deeimalski stistem ? Take izjave pa so vsekako silo poučne. S takimi stekliši naj bi se Slovani pogajali! E, gospoda Javvorski in vsi tisti, ki ne morejo u met i Cehov, ali ste jih [čuli, kako zahtevajo za-se pravico zmagovalca z batino, puško in sabljo v rokah ? !! Cesar Viljelm ne pojde na Oger-sko. Madjari so obupani. Nada, da jih obiščeta cesar Viljelm in sin-predstolonaslednik, jim je splavala po vodi. «Nordd. Allg. Z.» odločno oj»oreka, da bi bila vest o takem obisku, ki bi se imel vršiti v drugi polovici septembra meseca, resnična. Za to pot se morajo torej Madjari od povedati nadeja ni sreči, da bi zopet kaka kronana glava od blizu občudovala madjarsko kulturo in madjarsko vi tež t vo. Crispi straši. Iz Kima poročajo, daje baje italijanski kralj [>osial neko osebo h Crispi j u vprašat, da- li bi t slučaju, da bi sedanje ministerstvo padlo ali dalo ostavko, ne hotel on, Crispi, prevzeti vodstva usode kraljestva italijanskega?! Crispi daje Ogovoril, da bo, dokler !*> živ, vedno pripravljen služiti domovini..... Italija potrebuje baje krepke roke, ki bi potlačila uporne elemente, ki so jk> zadnjih uspehih skrajne levice postali malce nevarni. Crispi pa potrebuje »monet«, in tako bi umivala roka roko.... Srečna Italija, kdo bi te ne zavidal za krasno perspektivo? Ustaja v Kitaju. Po sodbi avstro-ogerskega |H»slanika v Pekingu, barona Czi-kanna — ki se mudi sedaj, kakor srao omenili že včeraj, na Dunaju — bodo vojne sile, ki jih imajo evropske vlasti v Kitaju, zadoščale za s e d a j v varstvo inozemcev. Za sedaj ! Ali znana stvar je, da se o takih gibanjih pač ve, kje in kako se začenjajo, a se nikdar ne more vedeti, kje in kako se nehajo! To občuti sedaj na lastni koži kitajska t-esarica-vdova. Sama strupeno sovražna vsemu, kar ni kitajskega, je vedno podpirala bokserje, sedaj pa prihaja vest, da je morala sama bežati in iskati varstva pred svojimi varvanci, pred njimi, ki so jej bili dobro došlo orožje. Treba poznati fanatizem bok-serjev in pa vedeti, da število njih privržencev znaša že kakih 11 milijonov, da si prav predočimo vso resnost te ustaje v Kitaju. Vrhu vsega prihaja še ljubosumnost med evropskimi vlastmi, kakor smo povdarjali že včeraj. Govori se celo o zločinskem početju, da se neka. evropska vlast poslužuje bokserje v za svoje namene in da je sokriva na prelivanju krvi. V znani rivaliteti Anglije proti Rusiji je pač tudi kaj tacega mogoče. izvirala, po £ 18;> in 18(J kaz. zak. v pet rolu Franku, naslov cesarskega svetovalca, mesecev težke ječe. Tatje so bili, kakor smo oprostivši ga dotičnih pristojbin, poročali, že sojeni na porotnem sodišču. i X Istra ustaja! Iz Marezig nam Ogenj na parniku. Včeraj popoludne pišejo dne 11. junija: Krasen dan je bil je na grškem parniku »Trachi«, ki se je v včeraj. Krasen dan, kakor bi bilo nebo na- | nedeljo pripeljal iz Trapezunta, nastal ogenj lašč pustilo, da v Marezigah praznujemo ve-: v prostoru za premog. Premog se je zažgal lik narodni praznik. Da ! Včeraj smo pra-sam od sebe. I lioti, katere so nemudoma ob- j znovali v Marezigah velik narodni praznik vestili, so prihiteli na pomoč ter so pogasili in narodna ideja je slavila včeraj v Mare-požar, predno se je razširil. Škoda znaša kakih žigah zopet enkrat dan svojega zmagoslavja. Tržaške vesti. Nekdaj. Nekdaj je bilo, ko je neki a v-s t r i j s k i minister odredii, da se ima v Pazinu odpreti hrvatski gimnazij za vso Istro. Tržaški lahoni so sklicali tedaj velikanski shod v gledališču »Politeama Rossetti« in to v protest proti odredbi avstrijskega ministra . Poštenjaki pa so v ogorčenju razgnali ta shod, katerega je bilo redarstvo dovolilo! To vse je bilo — nekdaj ! Ako je pa nekdaj bilo dovoljeno, da se na shodu protestira proti odredbam naših centralnih oblasti in so oblasti celo branile uprizoritelje pred opravičeno nevoljo ljudstva, menimo, da iste store svojo dolžnost tudi sedaj, ko isti lahoni rujejo proti obhodu cerkvene zastave bratovščine sv. Cirila in Metoda na sv. Reš-njega Telesa dan. To sem zapisal le mimogredč, ker vem, da ne bo treba redarstva, ker nas bo na tisoče in bomo — mirni. Ako se pa našim nasprotnikom dovoljujejo protesti, kakor gori rečeno, zahtevamo, da se tudi nam dovoli —moliti in Boga slaviti!! Brez vspeha! Tržaške tovarne in sploh tvrdke razpošiljajo, kadar se jim zdi primerno, med bolj poznane meščane razne okrožnice. Ob takih prilikah ne pozabljajo nobenega, naj si bo tudi jeden tistih foreštov, o katerih je govoril gospod tržaški žnpan Sandrinelli! • V laških kažipotih je mnogo priimkov, tiskanih z akcenti na i<5, čič itd. Mislite, da te tvrdke, ko pišejo naslove, gledajo kaj na 300 kron. Aretirali so včeraj Marcela L., bivajo-čega v ulici deli' Istria št. B. To aretiranje je v zvezi s celo vrsto tatvin, ki so se pripetile zadnji čas v okraju sv. Jakoba. F. je bil svoječasno izgnan iz Trsta. Iz ljubosumnosti je včeraj pretepel vratarico Ivano Martinuzzi iz ulice Media št. Veselica, katero je priredilo včeraj naše pevsko-bralno društvo, sponesla se je dobro, da, prav dobro, bolje nego smo se nadejali, bolje nego smo pričakovali . . . Vsled neznosnih razmer v društvu, vsled slabega gospodarstva, prišlo je bilo pevsko-bralno društvo v Marezigah že na rob propasti, tako da se je bilo bati, da propade 6. tisti mož, s katerim je živela na vero. društvo, a z društvom tudi še marsikaj dru-Težko poškodovano so jo spravili v tuk. zega . . . Novi odbor, ki je bil izvoljen jedva bolnišnico. Žena ima 5 malih otrok. Mož je pred enim mesecem, uvidel je takoj, da ako zginil, vendar so mu že na sledi. S kamenjem sta bila včeraj ranjena 22-letni kamnosek Miha Koncjančič iz Vrdele št. 161, kateremu je nekdo vrgel težek kamen v hrbet ter ga ranil, in 12-letni Ernest Škrl z Grete št. 205, katerega je ranil neznan hoče društvo še živeti, mora se pred vsem rešiti dolgov, katere je društvu naprtilo slabo gospodarstvo. To pa je mogoče le z dobro vspelo veselico. Zato je odbor tudi sklenil, da to veselico priredi dne 1. julija, a iz razlogov, kateri so čitateljem »Edinosti« že znani. človek, ki je šel mimo njega ter brez vsa- j vršila se je veselica že včeraj, in rečemo, da kega povoda vrgel vanj kamen. Obema so je gmotni vspeh veselice povsem zadovoljiv, na rešilni postaji podelili potrebno pomoč. a nadejamo se, da ne izostane niti moralni Vremenski restnik. Včeraj: toplomer vspeh. ob 7. uri zjutraj 24.4, ob 2. uri popoludne In da je bil vspeh veselice tako lep, zti 27.4 C°.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 0 to gre hvala pred vsem slavnim bratskim — Danes plima ob 10.11 predp. in ob 8.5-> sosednjim društvom »Ilirija«, »Zrinjski«, pop. j oseka ob 3*38 predpoludne in ob 3.14 »Straža«, »Svobodne, ker brez sodelovanja po|K»ludne. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnja številka «Edinosti* v petek popoludne ob navadni uri. Ob tej priliki prosimo g-»»- istih slavnih društev bi nam veselice sploh ne bilo mogoče prirediti. Da! »Ilirija« in »Zrinjski«! To sta dva zbora, katera za moreta pač nastopiti na s pode sotrudnike oproščenja, ker smo danes vsakem odru. Tako mladi sti še obe dru- | morali odložiti marsikaj, tako tudi dopis o št v i in vendar! Treba jih je čuti! Istrski 1 slavnosti v Bazovici. . Slovenci smo pač lahko ponosni na ti od- — lični društvi. In da sti ti društvi to, kar sta. Mesto venca na grob pok. ?ospe Co- 7ato gre sevecla pred vsem hvala požrtvo_ ! vaeielt je ]»odarila rodbina Crne podružnici valnemu 1>eVovodju g. Kuretu, gre hvala I družbe sv. Cirila in Metoda na Greti svoto vrIim pevkara Jn peVcem, kateri se ne stra- ! 10 kron. Prisrčna hvala tej ugledni rodbini. šij0 trilda, da dosezajo tako krasnih Ženski podružulci družbe sv. Cirila vspehov. in Metoda je darovala Milka 20 kron mesto šopka za god prijateljici Antonijeti. Pevsko društvo «Skala» v Sv. Križu Vsa hvala gre tudi vrlemu pevskemu društvu »Straža« iz Truštc, katero se vzdržava ob silno neugodnih razmerah: vsa hvala nje- bo imelo svoj izredni občni zbor dne 14. t. m. i nemu pevovotij„, vriemu g. Brtoku. pravopis?! Kaj še! Oni vam spakedrajo vse j ob 3. uri popoludne. Na dnevnem redu bo: j pevsko-bralno društvo »Svoboda« pri sv. izvolitev predsednika in blagajnika in posve- Antonu je naže najmlajše društvo, ustanov-tovanje glede pevskih vaj. i y • (Wfi d :ednim mesecem. Vendar so : priimke po laškem kopitu ! Tako se dogaja, da gospoda prosijo j>od-pore od nas, a nas ob enem — žalijo! Odgovor takim predrznežem naj l>o ta, da vse take okrožnice vsaj med nami ostanejo — brez vspeha ! Podrtine v gozdiču (Bosehetto). Pišejo nam: V sjK»dnjem delu gozdiča med s|>odnjo cesto in potokom je steza, ki vodi preko malih mostičev. Eden od teh je v tako žalostnem stanju, da je pravo čudo, ako se še ni tam dogodila nesreča! Ze prvega maja, ko smo bili priredili izlet v ta kraj, smo imeli priliko prenašati italijanske otroice, ker smo se bali, da se dogodi nesreča. Poživljamo v to poklicane organe, da takoj ukrenejo potrebno. Morda nas bodo čuli vsaj sedaj, ko govorimo v občem interesu ?? (Mi smo uverjeni o nasprotnem. Uredn.) Redno zasedanje prizivne komisije za Istr© se je završilo 9. t. m. Po dovršenem posvetovanju o prizivih, vloženih proti odmeri osebne dohodarie za leto 1899, se je predsedujoči dvorni svetnik ^in finančni ravnatelj, Oton vitez pl. Zimmermann, primerno zahvalil členom komisije za njih vspeŠno in marljivo sodelovanje. Nabor konj. Ker se je za popis in na-l>or konj, ki je določen za danes in za 15. t. m. prijavilo le neznatno število lastnikov, je mestni magistrat določil v dopolnilni nabor konj še dni 16., 18., 19., 20. in 21. t. m. od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Živino je treba predstaviti dotični komisiji na senenem trgu. Kdor bi se ne odzval niti temu pozivu, plačati bo moral globo 50 kron. Iz naših sodišč. Včeraj je bil na tuk. deželnem sodišču obsojen kipar Anton Mar-jetič, kije svojima gospodarjema Pavlu Zanet-tiju in Alojziju Tadin po noči od 13. do 14. maja t. 1. v ateljeju v Skednju razbil marmornat kip velike vrednosti, zaradi zlobne poškodbe tuje tatvioe po § 66 kaz. zak. v 4 mesece poostrene ječe. Istega dne je deželno sodišče izreklo zadnjo razsodbo glede znane kradnje kave, ki se je izvršila dne 9. februvarja t. 1. v škodo tvrdke Parizi. Obsojen je bil 25-letni Ivan Zigler, ki je prihodnjega dne prodal 12 vreč kave, o kateri je vedel, odkod je isvi- Ijeno jedva pred jedi Telovadno društvo »Tržaški Sokolc 8V. Antončani lahko ponosni na svoj zbor. priredi dne 1. julija 1.1. društveni popoludan- Zato pa vga st pevovotiji Della Savia. Le ski izlet v Sežano, a 8. julija t. 1. se udeleži taj,0 naprej i j blagoslovljena društvenega prapora »Gorenj- j pevej iz §marjj ? Da, tudi ti m skega Sokola« v Kranju. častno rešili svojo nalogo pod vodstvom nad- Toliko v Sežani kolikor v Kranju na- u5itelja g Mahniča. Šmarijci na eni, Marez-stopijo telovadci s prostimi vajami in na ganei na drugi stran{? st0pajmo složno proti orodju. — Radi tega vabi društvo vse one pomjanUf dokler se nekega dne ne razrušijo zi-telovadce, ki nastopijo v Sežani, naj se redno (jovj jerjjie udeležujejo vaj vsaki ponedeljek in vsaki četr- Konečno seveda ne smemo pozabiti niti tek zvečer. Nadalje naj blagovoli vsi oni, ki Bai>jgeVj |cj so se združili z Marezgani, da de-se udeležč izleta v Sežano ali v Kranj v iujej0 složno za našo bolje narodno bodru št ven i opravi, prijaviti se ustmeno j točnost. ali pismeno (Kavarna Commercio) pri bratu jn t|aijCt kaj naj rečemo o krasni de- Jos. Prunk-u. Istotako so naprošena ona fclamaciji naše dične narodne sokoliće, gospice bratska pevska društva, ki bi eventuelno se ; zorice Trobčeve od sv. Ivana? Kljub u temu udeležila izleta v Sežano in bi želela nasto- j tja je gospica Zorica Trobec še jako mlada, piti s kako točko, naj blagovole kolikor hitr® !je ven-škega Sokolada se bo vršil v soboto dne j 8pici, Da bi jih y>iIo mil0g0 takih. 16. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih * Po d- j Sploh pa, koncem koncerta je vče-pornega in bralnega društva« (via aj-na veseiica v Marezijah zopet enkrat po-Stadion št. 19.) letni občni zbor. Ker Čakajo ka/a|a cla 8e jstra brzimi koraki bliža svo-društvo sedaj težke in velike naloge, in ker jemu preporotiH. Vsi oni pesemisti, ki obu-je sedaj po 2-letnem prisiljenem spanju se pujej0 na(i našo narodno bodočnostjo, naj bi zopet poprijelo resnega dela, katerega sad se j ,>rišl; jn ^ enkrat udeležili take narodne je že pokazal minolo nedeljo na Bazovici, kjer veselic(J v Istri in pri§ii do uverjenje : da so nastopile 3 vrste telovadcev na orodju ter i ta^ov naro(l ne propade! Da! narod, ki ima rešile popolnoma častno svojo nalogo, in ker j y gvojj sredi take h5ere in sjaovej kakoršnji bi bil uprav greh, zanemarjati posebno v sedanjih časih plemenite in vzvišene ideje, ki jih gojijo sploh sokolska društva; zato polagamo na srce vsem članom «Tržaškega Sokola«, da so oni, ki se zbirajo v okrilju društev «Ili-rija», cZrinjskU, «Svoboda» in »Straža«, takov narod ne more, ne sme propast! ! Zato pa bratje: stopajmo pogumno in se kolikor mogoče mnogobrojno udeležč obč- j neustrageno za svojimi cilji! Ne udajmo se! nega zbora, da stavijo tam koristne predloge, j jn naro(| j da se podacijo o stanju društva in dasi pred vsem izvolijo dober in delaven odbor, ki bo dejanski zastopal koristi društva in skušal kolikor mogoče povzdigniti telovadno društvo «Tržaški Sokol*. Na zdar! Vesti iz ostale Primorske. X Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu poštnemu upravitelju v Pulju, Ka- Vesti iz Kranjske- * Vevški delavci so prišli včeraj jutro zopet na delo. * Blagoslov ljenje novega vodovoda. Kaj premore dobra volja in složno delo, pokazali so vaščani v Guncljah poleg Št. Vida nad Ljubljano. V tej vasi, ki šteje 24 hi.-, jako slabo in nezdravo pitno vodo. Koncem meseca janlivarja let** pa so se zbrali posestniki v Gnneljah ter o navzočnosti župana g. Belca sklenili, da napravijo vodovod. Posestnik Vid Merliar je brezplačno odstopil svoj močan studenec v hribu ter prepustil svet za vodno shram!>o in polaga-ganje cevi. Zupan je napravil načrt, oskrbel cevi in cement ter vodil »lelo. Vaščani so pa storili svojo dolžnost s tem, da so kopali in potrebno dovažali, tako, da je bil vodovod z majhnimi stroški kmalo dodelan. Vodna shramba je IT1/- kub. m. velika. Zidal jo je za jako nizko ceno in spretno g. Jurij Jenko, zidarski mojster v Zg. Šiški. Druga dela so pa posestniki napravili sami pod vodstvom župana. Cevi so položili (.*(>4 metrov in glavna cev ima 1 l/t c. svitlol»e. Voda je napeljana v 17 hiš in več hlevov na pip. V vasi je vodnjak s koritom, iz katerega vedno teče votla in hidrant za jx>žar. Minolo nedeljo so blagoslovili vodovod, ki bo pridnim in složnim vaščanom {»ovračal njih trud. * Prešernova slavnost gasilcev v Vrbi se lx> definitivno vršila dne 17. t. m. Na slavnosti bodo sodelovala tudi mnoga druga gasilna društva iz okolice. Bog daj lepo vreme, da bo vspeh tem večji. * Papirnica »L#evk:*m - Josefsthal« je imela v minolem letu čistega dobička 435.209 gLi. 8* kr. * Ušel je včeraj dopoludne kaznjenec mariborske kaznilnice J. Peutschmann, ki je delal na gradnji justične palače v Ljubljani. * P r o d a j a l n i c o so zaprli prodajalcu bieikljev, Kolaiju, na mestnem trgu v Ljubljani. * Cepi ln i tečaj na kmetijski šoli na Grmu so preložili na dan 2o. t. m., to pa zaradi tega. ker so ameriške trte vsled neugodnega vremena še premalo odrasle. * Napad je izvršil minolo nedeljo dopoludne neznan človek na neko deklo iz Sa-velj, ki je vozila svoj mlekarski voziček po cesti, ki vodi proti ljubljanskemu vodovodu. Nekaj časa je šel tiho j>oieg nje, |>otem pa jo je pahnil v deteljo, kjer se je pričel strasten boj mej surovežem in deklo. Ženska se je branila z vsemi silami : zlobnež jej je v lx>ju raztrgal obleko ter jo tolkel po glavi, da jo je ranil in je lula vsa črna udarcev. A tudi on je bil hudo opraskan. Ko jej je pretil z nožem, je dejala junaško: »Ne premagaš me ne. če me prav zakolješ«. Kričala je neprestano in ko se je jk> cesti približal neki l>erač, je sitrovež izpustil svojo žrtev in pobegnil. Reva se je vsa tresla od naj»ora in strahu. To je baje že drugi slučaj na istem j>otu. Vesti iz Štajerske. — Sežiganje m r 1 i č e v v Gradcu. Gradec hoče |>o vsej sili biti moderno mesto. O tem priča soglasni sklep graškega olfinskega zastopa od dne 8. t. m., s katerim ustrezajo prošnji dunajskega društva za sežiganje mrličev, »Klamme-, da tudi v slavnem nemškem Gradcu uvedejo fakultativno sežiganje mrličev. Ob enem so jH>darili temu društvu :»* H K» kvadr. m. prostora, da na njem zgradi krematorij in kolumbarij. Na takem kulturnem napredku res ne zavidamo svojih nasprotnikov. — Slavnostno akademijo v proslavo Franceta Prešerna priredi prihodnjo nedeljo »Narodna čitalnica« v Celju. Sodelovala bodo tudi vsa druga narodna društva in se čisti dobiček obrne v prid Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. — Štajerski deželni muzej hočejo razširiti. Deželni stavbeni urad že razpisuje dotična dela. višini metrov za časa mrknjenja zna-1 vedno na južni strani Praha. Na obali so v šala toplota bila le 3 stopinje |>od ničlo. | velikih skrbeh. Bojijo se, da Ašantijei napa-Zopet tragedija V Monte Cariu. V Monte' dejo naselbino. O usodi trdnjave Kuraasi ve-Carlo se je pred nekaj tedni pripeljal iz Be- ' rtijejo najhujše. lepagrada grof Rabeles^hi Garbata s soprogo, s katero se je pred kratkim poročil. Bila sta na ženitovanjskem potovanju in se nastanila v »Grand Hotelu«. Grofica je imela nekaj nad 20 let, grof pa šc ni dosegel 30 leto. Kakor navadno, sta tudi ona dva s prva le iz radovednosti in v zabavo obiskala slovito igralnico, ki je zahtevala že toliko nesreč in žrtev in ki je tudi za nju imela postati pogubna. Kajti kmalu se je mladega para polotila igralska strast in v malih dneh je grof izgubil vse svoje premoženje, nad 100.000 gld. Ostal je brez novčiča in v je obupu s svojo mlado soprogo vred skočil v morje. Trupli so našli v bližini gradu, igralnica v Monte Carlu je pač tu ti i velikanska ironija evropske omike v dvajsetem stoletju, pravcata sramota za vse izobraženo človeštvo. Najbogatejše dete V Ameriki je pač enajst tednov stari sin John Nicholas Browna. Glasom dveh oj>orok. ki sta se dne 22. m. m. predložili sodniji v Ne\vportu v potrjenje, je malček dedič dveh posestev, katerih vsako se ceni na 24,000.000 K in mu |»o odbitku različnih legatov in volil ostane do 40.000.000 kron. Zajec — defravdant. Na jK»tu z Dunaja v Potzleinsdorf je branjevka Marija A igel ujela zajca ter ga omamila z udarci. Mislč, da je zajec mrtev, ga je zavila v svoj žepni robec. Prišedša domov je brzo pokazala svojemu možu tako srečno ujetega zajca. A zajcu še nikakor ni odklenkala zadnja ura, kakor je menila žena. Po vseh vsekako krepkih udarcih, ki jih je dobil, mu je odleglo zopet in ko se je žena |M»hvalila z njim pred možem, se je zajec »zbrihtaU, divje skočil po-koncu, potem pa jo ubral črez polje. Pa to bi še ne bila največja nesreča : a nesrečni zajec je imel krog vratu zvit robec, v katerem je bilo zavitih 170 gold., s katerimi je pobegnil brez sledi. Ministerska kriza na Spanjskem. MADRID 13. (K. B.) Glasom lista »Heraldo« je finančni minister Villaverde včeraj predložil ministru predsedniku Silvelli in kraljici-vladarici prošnjo za odpust iz službe ter to prošnjo utemeljil z osebnimi vzroki. Glasilo ministerstva »Epocha« imenuje vesto krizi v ministerstvu neopravičeno. Japon in Koreja. YOKOHAMA 11. (K. B.) »Reuter« javlja: Korejska vlada je predlagala, da se avdijenca, zahtevana od japonskega poslanika zaradi usmrtitve nekega begunca, ki se je nahajal v japonskem varstvu, odloži. Pravijo, da je japonska vlada zahtevala, da se zahtevana avdijenca nemudoma dovoli. Vojna ▼ južni Afriki. Iz kapskega ministerstva. CA PST A DT 11. (K. B.) Popoludne je posvetovanje ministrov o položaju. Do sklepa ni prišlo. ŽelezniČni promet t Mafeklng zopet otTOijen. MAFEKING 9. (K. B.) »Reuter« javlja : Prvi vlak z juga je prispel nocoj semkaj; Ujeti Angleži svobodni. CAPSTADT 11. (K. B.) »Reuter« javlja : Lord Roberte poroča, da je svobodnih 150 angležkih častnikov in 3500 mož, ki so bili v Pretoriji ujeti. 900 da so jih Boerci spravili v druge kraje, a 200 j'h je v bolnišnicah. 0 bitki pri Booikrantzu. MASERN 11. (K. B.) »Reuter« javlja: Naki begunec poroča, da v okraju Betlehem stoji 7000 Boercev. O poslednji bitki pri Rooikrantzu je baje padel poveljnik Olivier, dočim je bil poveljnik Devilliers smrtno ranjen. Predsednik Steijn da je prošli teden obiskal boerski tabor v Betlehemu ; sedaj da se isti nahaja v Wrede-ju. Danes se je 1800 Boercev udalo generalu Brabantu. Angleži vzeli zadnjo sotesko t Na tal ii. LONDON 12. (K. B.) »Reuter javlja: Pogajanj proti obstrukeiji ni bilo. Brzojavka generala Bullerja iz 'glavnega ta-DUNAJ 13. (K. B.) Nasproti vestem o bora v Natalu dne 10. t. m. pravi: General poganjih med vlado in |»osameznimi stran-! Hildyard je osvojil Almoodo-Nek, poslednjo kami v seji zbornice poslancev dne 8. junija ' sotesko pred ravnino Chaterad. Sovražnik je glede preprečenja obstrukcije je »Fremden- bil tamkaj precej močen ter je imel več to- ni Brzojavna poročila. so znašale vloge menjic 4 milijone kron, onoliko tudi zapadlosti. Znižanje voznim* /a prekomorske kože. Južua želcznica javlja, da se je sedaj sporazumela tudi z železničnimi upravami na Češkem, Moravskem in v zapadni Šleziji glede olajšav za uvoz kož iz prekomorskih krajev. Ogerski mlinarji. Trgovinska zbornica v Budimpešti je na trgovinskem ministerstvu vložila prošnjo, da isto uvede strogo preiskavo glede obdolžitve čeških mlinarjev, da ogerski mlinarji pod krivo deklaracijo cmoka za krmo* uvažajo veče količine fine moke v Avstrijo. V drugi vlogi prosi trgovinska zbornica za osvoboditev od carine gl^de vreč, ki se jih uvaža v naše carinsko ozemlje, da so tukaj napolnijo z moko, oziroma za povračilo poravnane carine. Žitna borza v Oloinueu. V Olomucu se je osnoval odbor, ki hoče tamkaj ustanoviti prodnktno borzo. Vsaki te- j den bo borza imela po nekaj tržnih dni, na j katere pridejo tuji prodajalci in ktipci. Kup-j čija na roke (termine) bo izključena. Pač pa bo delovalo razsodišče. Odbor je poslal trgovinskemu ministerstvu ulogo, v kateri prosi za pospeševanje navedenega načrta. Ogerska trgovina in angležki kapitalisti. Te dni je bilo v Budimpešti več angležkih kapitalistov, ki so ponudili ogerski vladi ustanovitev nove ogerske parobrodne družbe, ki bi obrnila svojo pozornost zlasti balkanskim deželam, in pa ustanovitev veli-, kega uvoznega in izvoznega ogerskega dru-: štva. Dotični ministri so Angleže seveda prijazno sprejeli ter je mogoče, da se dotična ; pogajanja z vlado pričnejo že v bližuji bo-' dočnosti. Turška carina. Iz Carigrada javljajo dne 12. t. m. : Ministerskl svčt ni ničesar odločil glede di-■ ferencijalnih carinskih tarif. Nasproti Bolgarski sicer ne uporabljajo ceh tarif, pač pa pobirajo na podlagi reciprocitete 14°/0 uvozno 'carino. Srbski poslanik je o svojih korakih pri ministru za vnanje stvari naglasa 1, kolika krivica se godi Srbiji vsled tega, da carina za uvoze iz Bolgarske znaša 14°/0- Romunska in i Srbija zahtevata odpravo diferencijalnih tarif j ter sta pripravljeni, da takoj začneti pogajanje zaradi začasne pogodbe. J pov. Drugi Dorsetski batalijon z bajoneti in tretja brigada konjenice sta vzela sovražno stališče; napad na te čete s težavnega zemljišča ob gori Ikniti je bil hud. General Bul-ler se nadeja, da njegove zgube ne presegajo 100 mož. blattc ovlaščen izjaviti, da takih pogajanj ni bilo. Abbas pasa na Dunaju. DUNAJ 12. (K. B.) Minister za vnanje stvari, grof Goluehowski, je obiskal kediva Abbas pašo. Kedive je obiskal angležkega poslanika. Iz nemškega parlamenta. BEROLIN 12. (K. B.) Državni zbor je sprejel v skupnem glasovanju predlago mornarice z 201 glasom proti 103. Položaj na Kitajskem. DUNAJ 12. (K. B.) Glasom »Pol. Corr.« se do |>oludne ni potrdila vest o begu Egipta, kitajske cesarice-vladarice na rusko poslani- Pomanjkanje vagonov na Ruskem in štvo v Pekingu. žitni trg. BEROLf V 12. (K. B.) Križar »Gefion« V Petrogradu pričakujejo 150.000 pu-|je dne 9. t. m. prispel v Tongku. dov žita iz Ribinska. Na železnici Moskva- PARIZ 12. (K. B.) V današnjem mini-sterskem svitu je priobčil minister za mornarico, da je v Saigon prispelo 600 mož pomorskih pešcev: isti |»ojdejo v ojačenje na Kitajskem izkrcanih čet. WASHINGTON 12. (K. B.) Amerikanski konzul v Tungsiangu je brzojavil, da se Trgovina in promet kuga t Smirni. Ker se je v Smirni zopet pojavila kuga, veljajo za dovoze iz tega mesta podobne karantenske naredl>e kakor za provenijence iz OBUVALA! P EPI KRAŠEVEC pri cerim s?. Petra (Piam Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. OdpoSiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo iii drobno ter izvršuje iste z največjo iiatanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster I » » > I > I l Ribinsk vlada pa toliko |»omanjkanje vozov, da zamorejo odpošiljati le po dva vagona žita na dan. Tudi z Kjazana pričakujejo v Petrogradu 1000 vagonov pšenice, ki pa dohaja zelo počasi, ker tudi na uzorno urejeni Nikolajevi železnici nedostaje potrebnih vozov. Ti nedostatki seveda uplivajo neugodno nahaja v bližini mesta veliko število urojen- na cene žitu. cev, ki pripadajo tajnemu društvu ter da so vsled tega meščani v velikih skri»eh Nezaloženi državni dolg je koncem maja meseca 1900, ko so docela LONDON 13. (K. B.) »Times* javljajo j umaknili iz pro.neta papirnate goldinarje, zna- Razne vesti. Japonski princ Kotohito na Dunaju. Včeraj si je urine Kotohito ogledal dunajski ar-zenal ter oddelek za zrakoplovstvo; bil je prisoten, ko so napolnili ter vzdignili balon. Princ je bil zadovoljen s tem, kar je videl. Potem se je odpeljal v Bruck na Muri, da si ogleda tamošnji vojaški tabor. Mrknjenje solnca in toplomer. Metere-ologična opazovanja so o zadnjem mrknjenju solnca (»ogodila, da je o tej priliki toplota znatno padla. Na Španjskem je toplomer padel hipoma za 8 stopinj, v Algi eru pa celo za 15 stopinj. Parižki klub aeronavtov je v svrho opazovanj navlašč spustil poseben zrakoplov, na katerem so konstatirali, da je v včeraj iz Pekinga, da so vojaki telesne garde cesaričiue umorili kancclarja japonskega poslanstva. LONDON 13. (K. B.) cTimes* javljajo iz Sbanghaia, da japonski poslanik sili na to, da Kitajci priznajo ja|>onski upliv v pokrajinah Tsekiang, Fokieu in Kiangsi. LONDON 13. (K. B.) «DaUy Mail» je zvedel iz Vokohame, da je japonska vlada poslala štiri nadaljne vojne ladije v ojačenje ladijevja pri Taku-u. Ustaja JUiantij^cr. AAKRA 12. (K. B.) »Reuter. javlja: Danes se je razširila govorica, da seje četam, ki prihajajo v j»omoč, na severni strani od Praha pripetila nova nesreča: naleteli so tamkaj na Ašantijce, ki so bili dobro utrjeni. Gost dež je zabranil, da glavna rešilna četa ni mogla napredovati; ista se nahaja še šal v notah po pet goldinarjev 224 milijonov kron, v notah po 50 gold. — 24'2 milijona kron, skupaj je torej bilo v prometu državnih not za 248*2 milijona kron. Stagnaetja na denarnem trgu. Dunajska borzna zbornica izdeluje spomenico do vlade, v kateri pokaže na podlagi bogatega statističnega gradiva, da so sedanje žalostno stanje na denarnem trgu zakrivili trije vzroki: visoki davki, ki ovirajo promet, negotovost sodstva v borznih stvareh in zgrešena železniška politika vlade, ki je zakrivila, da so železniškim papirjem padle cene. Denarni trg. Dne 11. t. m. so znašali na dunajskem trgu stavki za bančne akcepte prve vrste 4 V*0/®- — V Berolinu je zasebni diskont poskočil na 5 °/o* Gibanje na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke Proti kašlju, {Min. hripavosti, upadaiun slasu, lcataru iti. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendlnijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljžih lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Velika zaloga soliflnesa pohištva in tiiicuii Viljelma Dalla Torre v Trstu Tr? San (Movainii U5t. 5. (liiša Dianai. Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo pohištva vsake vrste Levi Mina t Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapetari j ah, zrcalili In slikah. Ilastriraa eenik gratis ia franko vsakemu aa zahtevo. J Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se m h rod ali železnico kres da ki se sa to kaj zaračaaao. Trgovinske vesti. Budimpešta 13. Pšenica za juni K. T 1 T* do 7 20 Pšenica za okloher K. 7.70 do 7.77 Kž za maj K. —*— do —•—Rž za <>ktol>er K. t>*HO do6'81 Koruza za mnj liKJl K. 4*86 do 4*7 Koruza za juli 11*00 K. 5.63 do 5.64 Oves za maj K. —*— do —.— Oves za oktol>er K. 5*12 5*13. Pšenica: |>onud!>e zadostne, povpraševanje omejeno, mhično. Prodaja 1 1*000 rust. 10 st. Vreme: lepo, vročina. Hamburg: 13. Trg za kavo. ČSant4>s good a ve rage za maj 39.—, za september 39*75 za er 40*54) za mare 41*25 Deuar. Hiivre 1.*». Kava Santos good average za maj f>4»kg. frankov 46.75, za september 50 k. frankov 47.75. Dunajska borza dne 13. junija. ra cpevsko-bralnega društva* v Marezigah štejem si v dolžnost, da izrečem najpiisrčnejo zahvalo slavnim pevskim 1 in bralnim društvom ♦Ilirija* iz Pobegov, • Zrinjski* iz Dekani, «Svoboda» od sv. Antona, «»Straža » iz Trušk ter pevcem iz Smarij in Babičev, za njih prijazno sodelovanje na nasi veselici dne 10. t. m. I stota ko bodi izrečena najprisrčneja zahvala velecenjeni go-spici Dorici Trobec, ker se je potrudila iz Sv. Ivana v Malezije ter je prevzeto jalogo tako lepo, častno izvršil:«. Prisrčna zahvala bo
  • stev razmere, v kaierih smo priredili veselico in nam opro^ič, če morda marsikaj ni bilo tako, kak«>r bi motalo biti. Marezige, dne 11. junija 1000. Josip Sabadin. predsednik. Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kije mehko kalijsko inilo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt n i h mreesov in uši j, vseh ŽUŽelk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in cvetljicah. Navodilo za rabo ..Affricola4* pošilja franko Torama lila F. Fenflerl & G.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. V Sv. Križu (v okolici tržaški) se oddftjo v najem prostori prijavljeni za pekarno in prodajalnico. Ponudbe na g. Kristjana Košuta v Sv. Križu št. 177. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia trst — Via Malcanton št. 1 — trst Zalogu pohištva za jedilnice, spalntee in sprejemate«, žimnie in peresaie, ogledal ia železaih blagajn, po cenah, da se *i bati konkurence. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Taldtrivo štev. 3, I. iiadst. Sprejema na domu vsaki dan «>d 8 do 8s/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 |Kjpoludne. Tržaška posojilnica is hranilnic lesistiorana zadriea i omejeniM poroštvom, ulica 8. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne ulosre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4•/,. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 */«*/•» na menjico po 6°/0 na zastave po 51 V radne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—% popoludne. Poštno hraniinični račun 816.004. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno !>elo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoe.. Za obilen obisk se priporoča Jožef Fnrlan. Fran \Vilhelm- llTljijltl tlj iH\ Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen i Spodnja Avstiijai. Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj. Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega pohištva, zalagatelja tržaških prekupcev iz Solkana Antona Černigoj se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) 8t. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim! Carl Greinitz Jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza delta Legna 2. X * * * * K n Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo SV* predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične sine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, pepolne naprave kopeljiinitrsniU peči in štedilna ognjišča Majsko, namizno in hišno osmo, železne metile in pred ognjem rame blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt Zimllii in Milna \m ■HH prof. Binder-ja ■HHI (že pečena in zmleta) bi se morala uporabljati v vseh družinah, kajti ona ima v sebi vse lastnosti kave v zrnih, ne da bi se v njej nahajal strup. Po vsakdanji uporabi kave v zrnih je znano, da ima v sebi strup, imenovan „kofejin", kateri je zdravju zel«) škodljiv, kajti naj veo bolezni in slabosti, kakor: nervoznost. nevralgija. nevrastenija, nespanje. hipo-hondrija, histerizem, anemija itd. s?<> nasledki pitiu take kave. Posebno so nasledki pitja kave v zrnjah uničevalni zdravju otrok. Do sedaj sino imeli že raznovrstnih cikorij, aH nobena še ni mogla tekmovati s kavo v zrnih kakor ravno „redilna in zdravilna kava prof. Binderja". Ta izvrstna kava. kl pa ni cikorija, omili kavo z mlekom, ima fin lahek duh, najlepšo barvo, izvrsten okus in je v obče prava redilna kava z lahko in naravno prebavo. Ni treba primešavati drugih snovij in se v primeri z drugimi vrstami kave prihrani Tf^T 50% sladkorja Cena škatljici od 10 dek, ki zadošča za 24 skodelic za kavo z mlekom, 6 nVG. Cena škatljici od 1ji kg., ki zadošča za 60 skodelic za kavo z mlekom 14 nvč. Z odličnim spoštovanjem SCHNELL & BINDER, Dunaj. Zalaga tel) in glavni zastopnik za Trst, Istro. Dalmacijo in Hercegovino je Ulica Rossetti 15 B - KAROL FRANZ - ulica Rossetti 15 B fl^* Kakor tudi v vseh prodajalnicah jestvin. "•C Ker ini ni mogoče objaviti" vseh razprodajaloev Binderjeve kave. dovoljujem si omeniti samo glavne razprodajalce in sicer: v Trstu : Iv. Spanghero. Anton Pontini.lv. Visnauer, » 1 *1 • ___T * .___ i _-__Af« -I I »f n« vlntti T-T »■ nI kol Cl'Orl « A ntoTl ( InO ro 1)701*11 „.. Jakopieh,------- —0—, — ------- — , » . „ , Bernard Tollov, G. E. Tollov, Mar. vd. Mazzolini, Frun Ziiger, Anton Mulej, Alojz Godnig, G. D. Marescbi, I. Padovani, Ivan Godnig. Ant. Zanmarclii, Alojzij Vesel, Iv. Dionisio. Ivan Prelog, Al- Jordan, Jos. M&reaehi, Jos* Quaialli in mnogo drugih. V Kopru: Peter Del>ellieh. Iv. de Mori, Iv. Ker se vani. Rok Avg. Zamarin, Pavla vd. Utel, Vit. Pizzarello, .Tos. Spangher, Inocenc Denardo. V Miljah: Edvard Lampe. V Barkovljah : Fran Lanrič. Bened. Colognati, Ivan Cergol. V Nabrežini : Stpf. Gruden, Silv. Caharija, Fran Gruden, Kari Gradon, Ant. Kovač, Terez. Nemec, na Prošeku : Ivana Tance, A." (ioriup, Iv. Belgrado v Sv. Križu. V Tržiču: Marija vd. rttocco, Er- Mar. vd. C'olarig. V Moraru : Ivan Donda. AITOBIJ „LE0H1NUM" v Ljubljani. V privatno bolnico „Leoninum" sprejemajo se vse bolezni, razun bolezni na umu in akutne infekcijozne bolezni. V sanatoriju zdravijo p. n. gg. primariji: dr. K. Bleiweis vitez Trsteniški, dr. E. Bock, dr. V. Gregorič, dr. £. Šlajmei, dr. Alfred Va-lenta pl. Marchthurn, izmed katerih si bolnik po svoji volji izbere zdravnika. Za konzilijarija se pa lahko pokliče tudi vsak drug1 zdravnik. Pojasnila glede sprejema daje ustmeno ali pismeno podpisano vodstvo sanatorija. V Ljubljani, 9. junija 1900. Primarij dr. V. Gregforič Reseljeva cesta 5. VAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdbergstrasse itev. 12. razpošilja irratis in Iranko katalosre v slo-vensko-hrvatskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drugod. • Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. I V N SC HINDLE R kralj. privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev.