Leto XXnM št 268 upavDitKO' LtvUluu Puccmiien Klica 9. Telefon h. »-22. J1-Z3 51-24 Hiaeritni oddelek: Liobijana. Pncagjjm ub- Gil — Telet oe k. 91-25. »1-26 Podntfmca Nove mestni Ltobljanska cena «2 Satani: m Ljubljanske pokra jioc pn pokno fakowai) e>Todo fe 17.749. aa pacale krai« (ta liir Servrac (rtitt Cor» Po»t Mr Ljubljana, sobota 2L novembra 1942-XXI Cena cent. 80 IZKLJUČNO iASHJPblVt) a bali m to inozemstva ima Jniooe PuhhJIrirt Italiana —-m,« i oglase a Ki h MILANO I a b a ) a v a a k d a o razen ponedeljka Nttofaiai anaia mesečno Lt» 1* — ▼ključno s »Pooedeliaktm J» trocnc Lir 36.50. Uredaiitve: I M»l)i—. Paccmijeva aha k«. 5. teletea ker. 51.22. 51-25. 51-24. i lo. CONCESSIONARLA ESCLUSrVA pet la Miriti di prorcoienza italiana ad Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Nttovi attacchi aerei contro navl nemiche Scontri dl elementi esploranti sni fronte cirenalco Alcuni tnezzi blindati siemici distrutti II Qiiartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 20 novembre 1942-XXI 11 seguente bollettino di guerra No 909. Sni fronte cirenalco, ln scontrl di elementi esploranti, alcuni mezzi blindati ne-mici sono stati distrutti. Sono stati cattu-*ati in zona Agedabla equipaggi di aerei aemlcl abbattuti da lla n ostra artiglieria. Navl anglo-americane sono state attac-eat® a pifj riprese dai nostri bombardieri nei por ti deli' Africa settentrionale francese; ln combattimenti aerei due »Curtlss« venivano abbattuti dal cacclatori germa-nici. Alcune bombe sono state sgaoeiate que-sta notte da velivoli brltanici nel dintorn! di Catania, con qualche danno e senza perdite umane; un »VVellington« centrato dal-le artiglierie contro-aeree, 6 preeipitato al suolo. Nella zona di Lanzo Torinese sono stati catturati cinque aviatori, tra cui un uffi-clale, facenti porte deli' equipaggio di un apparecchio abbattuto durante 1' incursione effettuata contro Torino nella notte sul 19. Prebivalstvo Italije daje zgled trdnosti, odločnosti in hrabrosti Govor predsednika na seji finančnega odbora senata Seje treh senatnih komisij Rim, J 9. nov. s. Pod predsedstvom senatorja Bevioneja in ob navzočnosti finančnega ministra ter državnih podtajnikov v vojnem in mornariškem ministrstvu se je sestal senatni finančni odbor. Pred proučitvijo zakonskih načrtov je predsednik v imenu komisije poslal goreč pozdrav naiiim junaškim Oboroženim silam in civilnemu prebivalstvu, ki daje zgled čudovite trdnosti, odločnosti in hrabrosti, čeprav je prizadeto po sovražnih napadih. Podčrtal je nadvse trdno vero v popolno končno zmago in izrazil neupogljivo voljo do sleherne žrtve, da bi bila zmaga, ki jo naši borci zaslužijo, čim prej radostna stvarnost. Komisija je sprejela z vzklikom zakonske načrte, ki pooblaščajo ministre za vojsko, mornarico in letalstvo za prevzem obveznosti za izdatke v zvezi z vojnim stanjem. S spremembami je bil sprejet tudi zakonski načrt, ki dovoljuje emisijo 9-let-nlh zakladnih bonov v posebnih 3% serijah. Debate so se udeležili predsednik, minister, poročevalci in senatorji Silvio Crespi, Reabudengo, Felici, Martin Franklin in Damelio. Pod predsedstvom senatorja Guadagni- nija se je potem sestala ob navzočnosti državnih podtajnikov v pravosodnem ministrstvu in finančnem ministrstvu komisija za notranje zadeve in pravosodstvo ter je proučila in odobrila več zakonskih načrtov. Pod predsedstvom senatorja Prampolinija se je sestala končno ob navzočnosti ministra za poljedelstvo komisija za poljedeljstvo, ki je odobrila več zakonskih načrtov. Berlin, 19. nov. s. Rimskj dopisnik lista »Deutsche Allgemeine Zeitung« Leo Boeh-mer ugotavlja, da so nedavni dogodki v Afriki podvojili odporno silo, borbeno voljo in požrtvovalnega duha italijanskega naroda. Gotovo je, da se Italija ne prepušča v tem trenutku prezgodnjemu optimizmu in tudi ne obsojanja vredni brezbrižnosti. Italija ve, za kaj gre, in je od pričetka vedno gledala v bodočnost s pogumom in s previdnostjo, ne da bi zanemarila kakršnokoli možnost. Prav tako ss Italija ne pust; vplivati od nasprotne propagande Zedinje-na je okrog Duceja, pozna svojega smrtnega sovražnika in je pripravljena do zadnjega braniti svoj življenjski prostor danes prav tako kakor v dobi sankcij, s katero se je pričela borba proti zatiralcu Angliji. esne Zmagovit protinapad v zapadnem Kavkazu - Zavzetje nsdalppli blokov v Stalingradu — Sovjetski prstkiapaJi pavsod odbiti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. nov. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri krajevnih bojnih akcijah v zapadnem Kavkazu so vrgle nemške čete sovražnikove sile v protinapadu, ki so ga podpirali močni oddelki letal za polete na bližnje daljave, na njihove izhodiščne postojanke. Na prostoru okrog Alagira in vzhodno od Moz-doka so se izjalovili sovražnikovi napadi ob ču.ječi obrambi naših čet, ki so uničile dve šibkejši borbeni skupini sovražnika. V Stalingradu so lastni napadalni oddelki zavzeli nekaj hišnih blokov. Sovražnikovi protisunki so se zrušili. Na fronti ob Donu so rumunske in nemške čete v hudih borbah proti težkim sovražnim napadom oklopnih oddelkov in pehote. Nemške in italijanske čete so uničile v Cirenaiki nekaj sovražnih oklopnih izvidniških voz. Bengasi je bil po razdejanju vseh vojaških naprav po načrtu izpraznjen. Letalstvo je stalno napadalo angleške kolone motornih vozil. V alžirsko-tuniškem obmejnem področju so napadla letala za bližnje polete sovražne prednje oddelke in degauli-stične odrede z vidno dobrim učinkom. Ilitri čolni so prodrli v noči na 19. novembra proti angleški obali ter potopili iz močno zavarovanih konvojev 4 trgovske ladje s skupno 9.000 br. reg. tonami. Ob holandsko-norveški obali je izgubilo angleško letalstvo pri vojaškQ brezpomembnih napadih 5 letal, med njimi tri po obstreljevanju protiletalskega topništva z vojne mornarice. Eno lastno letalo se pogreša. Na vzhodni fronti je v v§eh odsekih iniciativa slej ko prej na nemški strani Neresnična zatrjevanja moskovske in anglosaške propagande — Boji za »Hudičevo skalo" v Stalingradu Berlin, 19. nov. Uradno poročilo, ki ga j p danes opoldne objavil sovjetski glavni stan; zatrjuje, da z vse fronte ni javiti ničesar posebnega. Britanska propaganda se je takoj popoldne z navdušenjem lotila te objave ter jo razširila, kolikor se je le dalo. Razlog za to je razumljiv, saj so v Londonu že ves teden zatrjevali da je nemška vojska na vzhodu izčrpana in da ni zmožna več nikakih ofenzivnih dejanj. Moskovsko uradno poročilo je torej Britancem in Američanom prišlo ravno prav, vendar pa je položaj bistveno drugačen od sovjetskega zatrjevanja. Da na fronti ni nič novega, je bilo ovrženo takoj z vestmi, ki so prišle z odseka ob Volhovu, z odseka na Volgi, zlasti pa s Kavkaza. Ob Volhovu so nemške čete do konca izvedle prošlo noč celo vrsto operacij v velikem slogu; pri teh opsracijah je bilo uničeno nekoliko sovjetskih polkov, zajeto nekoliko sto topov in voz ter zasedeni položaji znatne strateške važnosti. Ob Volgi, oziroma pravilneje rečeno na razvalinah Stalingrada, k je bil nekdaj eno izmed največjih industrijskih središč Sovjetske zveze, se je obkoljevanje boljševikov še nadaljevalo in branilci ruševin so sedaj stisnjeni tesno okoli tako imenovane Hudičeve skale. To je ogromna in strma skalnata stena, ki se dviga navpično tik na desnem bregu Volge ter je obdana z globokim jarkom. Na tej skalnati vzpetini so si boljševiki uredili obrambne položaje. V neštevilnih jam3.h in hiknjah, ki so si jih boljševiki izkopali še pred bitko, je urejen obrambni pas tik ob središču mesta. Tu so se vgnezdile skupine rdeče vojske, oborožene do zob in skrbno »krite, da bi nasprotnik ne opazil točk, kjer so postavljene težke strojnice, mož-narji in metalci min. Doslej je Hudičeva skala vzdržala razne vsakodnevne napade, ki so jih izvršile majhne skupine pionirjev. Prav za prav izraz napadi za to delovanje ni popolnoma pravilen, šlo je po velikem delu samo za ofenzivno tipanje v manjšem obsegu, kajti nemško poveljstvo je mnenja, da je osvojitev skale podrejene strateške*važnosti in zato ne bi opravičila žrtvovanje preveč človeških življenj. Sedaj pa je že vse pripravljeno za osvojitev te odporne točke. Nemške čete so prekoračile skalo obdajajoči pas ter dosegle podnožje stene. Ru-muni so dovršili obkolitev ter se pripravljajo za končno očiščenje tega skalnatega griča. Medtem pa je na porušeno mesto, kjer se že več ko sto dni vrši peklensko obstreljevanje in neusmiljena borba, zapadel sneg. kar je nekaka prijetna izpre-memba po naliVih preteklega tedna. Znatni snežni meteži so javljeni tudi iz srednjega Kavkaza, dočim vlada v odseku Tuapseja neprodirna megla, ki zagrinja premikanje čet. Ravno tej megli se je zahvaliti, da je bataljon nemških planinskih strelcev lahko razširil svoj prodor v sovražnem utrdbenem sistemu, obkolil znatne ruske čete ter jih stisnil v ozek prostor, kjer jih je čakalo neizogibno uničenje. V svojem poročilu o tem uspehu je nemško poveljstvo javilo tudi neko drugo težko akcijo v istem odseku. Neki greca-dirski polk iz Wurttemberga je osvojil kakih 50 sovjetskih obrambnih utrdbic, ki so ščitile neko važno gorsko postojanko. Obe podjetji sta stali boljševike velike izgube na moštvu in materialu. Nemci so pri tem zajeli tudi 6000 ujetnikov. V odseku Elbrusa se kljub snežnemu me-težu in hudemu mrazu nadaljuje pritisk na sovražnika, ki se je v zadnjih treh dneh umaknil še globlje ter zapustil svoje okope in borbene položaje. Ta dejstva zgo. Novi letalski napadi na sovražne Spopadi izvidniških elementov na cirenajškem bojišču - sovražnih oklopnih sredstev uničenih ^adie Nekaj Glavna stan italijanskih oboroženih sil je objavil 20. novembra naslednje 909. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču Je bilo v spopadih izvidniških elementov uničenih nekaj sovražnih oklopnih sredstev. Na področju pri Agtdabiji so bile zajete posadke sovražnih letal, ki jih je naše topništvo sestrelilo. Naši bombniki so v pristaniščih v francoski Severni Afriki večkrat zaporedoma napadli angleško-anioriške ladje; nemški lovci so v letalskih spopadih sestrelili dve letali tipa Curtis. Britanska letala so preteklo noč odvrgla nekaj bomb v bližini Catanije; bilo je nekaj škode brez človeških žrtev; protiletalsko topništvo je zadelo neko letalo tipa WeJIington, ki je strmoglavilo na tla. Na področju pri Lanzu Torinese je bilo zajetih 5 letalcev, med njimi 1 oficir, ki so tvorili posadko nekega letala, sestreljenega md letalskim napadom na Torino v noči na 19. t. m. čete Osi so zasedle strateško najbolj važne točke Severne Afrike Berlin, 19. nov. s. V nekem poluradnem komentarju se podčrtava, da so se sile osi z izkrcanjem v Tunisu polastile glavne postojanke, s pomočjo katere je mogoče popolnoma zagraditi zapadno Sredozemlje od vzhodnega. Konvoji za vzhodno Sredozemlje ne bodo mogli več kakor v preteklosti po poti ob tuniški obali. Sicilski kanal je postal s tem za sovražnika izredno nevaren. Z Bizerto se je Os razen tega pola- stila pomorskega oporišča, ki je morda najboljše v vsem Sredozemlju. Vojna je dokazala dovolj zadostno, da sile Osi, kadar zasedejo kako postojanko, jo tudi branijo do skrajnosti. Angloameriška utvara, da se bo mogoče polastiti brez strela vse francoske Severne Afrike, se je hitro razblinila, kakor je bil preprečen tudi sovražnikov načrt za vpad Rommelu v hrbet. Za izvedbo tega načrta morajo Angloame-ričani osvojiti najprvo Bizerto in mesto Tunis. Američani morajo dokazati zdaj, ali se znajo v Tunisu bolje boriti kakor na Filipinih. Razen tega morajo dokazati, da so med tem postali mojstri v oskrbovanju. V Berlinu so zelo zadovoljni s temi prvimi uspehi. Dejstva so dokazala, da niso Američani in Angleži pristali v Severni Afriki in na kontinentu, temveč da so se sile Osi v pozdrav padalcev vgnezdile v strateško najbolj važnih točkah Severne Afrike. Italijansko letalstvo je prekosilo samega sebe Madrid, 20. nov. s. Tukajšnji listi opozarjajo ntt junaško delovanje fašističnega letalstva v Sredozemlju. Tunisu in alžirskih pristaniščih. List »Alcazar« piše, da so italijanska letala dosegla proti angle-ško-ameriškemu brodovju sijajne uspehe in da je italijansko letalsko orožje, katerega hrabrost je svetu že znana, prekosila te dni samega sebe. ko se je uveljavilo na ogromne razdalje in pris lilo sovražna brodovje k umiku in razpršištvi vzdolž alžirske obale, potem ko so utrpela velike izgube. rili vs; drugi narodi pred dvema letoma, vključno s tistimi, ki so daleč od bojišč. General Franco, okrog katerega moramo biti bolj kot kdaj zbrani v strnjenih množicah, je sklenil ojačiti naša obrambna sredstva. Ta mera v ničemer ne spreminja dosedanjega zadržanja naše domovine. Gre samo za ojačenje tega zadržanja. špansko-italijansko prijateljstvo Madrid, 19. nov. s. Italijanski Kr. veleposlanik je snoči priredil večerjo v čast španskega zunanjega ministra Jordana. Udeležili so se je visoke osebnosti iz Španskih političnih krogov. Viehy§ka vlada mora pokazati pravo lice Ugotovitve nemškega zastopnika v Parizu Pariz, 19. nov. s. V svojih izjavah zastopnikom tiska je zastopnik nemške propagande rekel, da dve manifestaciji označujeta doslej položaj Vichyja. Prva je negativna, in sicer ugotovitev, da so Američani z vdorom v Alžir in Maroko prekinili diplomatske odnose. Druga je pozitivna, to je predlog za prehod nemških čet. ki so vstopile v nezasedeno Francijo. In vendar se ve, da sile Osi, ne da bi dvomile o stvarnosti in dobri volji predsednika La-vala, upoštevajo, da je vichyjska vlada igrala in namerava igrati na dveh šahovnicah. To dokazuje tudi dejtsvo, da se je doslej sklepalo, ne da bi bil kakšen sklep izveden. Srdit odpor francoskih čet v Al-žiru in Maroku je obstojal samo v uradnih komentarjih, toda nikoli ne stvarno, razen v redkih izjemah. Zadržanje samega admirala Darlana je bilo pod vplivom vi-chyjske negotovosti in ne, kakor so nekateri trdili, pod vplivom vkorakanja itali-ajnskih čet v gotove farnccske predele. Glede generala Weyganda se potrjuje, da je bil aretiran in se nahaja sedaj v Nemčiji. En sam Giraud je zadostoval, je dodal zastopnik, ko je odgovarjal na vprašanje o razlogih te aretacije. Za zdaj se čaka še na odločitev višijske vlade. Možno je, da bodo te velike odločitve. ki se pričakujejo, preosnova vlade in ustvaritev vlade javne blaginje. Doriot je zahteval naj stopi v vlado Josef Doraut kot notranji minister, Benoit Mechen pa kot zunanji minister, Benoit Mechin pa stov, da bo Francija marširala ob strani sil Osi, so samo želja nekaterih sodelovalnih krogov v Parizu, ne pa kaka stvarnost. Angleži se boje še hujših pomorskih izgub Rim, 19. nov. s. Mornariški urednik »Daily Ma:la« piše: v Sredozemskem morju in ob anglosaških oskrbovalnih poteh atlantske severnoafriške obale divja silna podmorniška ofenziva Osi od pričetka izkrcanja zaveznikov. Zaradi velike koncentracije sovražnih podmornic ni mogoče upati, da pomorske izgube ne b' bile hude Lizbona. 20. no. Postopno se je razvila v monopolno družbo. Razvoj tega podjetja vzbuja začudenje. Družba je pričela s sistematičnim izsledovanjem nafte v Italiji, pozneje pa je težišče svojega delovanja prenesla v Albanijo. Ze leta 1927 je ustanovila za izkoriščanje albanskih ležišč nafte posebno družbo Azienda Italiana Petroli Albani (AIPA), ki je leta 1940 prešla v izključno posest družbe AGIP. V teku let si je družba AGIP pridobila še številne druge udeležbe tudi v drugih državah. Važen korak v organizaciji gospodarstva z mineralnim oljem je bila leta 1936 ustanovitev druge velike italijanske družbe Azienda Nazionale Idrogenazione Combu-stibili, kratko ANIC, in sicer z glavnico 500 milijonov lir, ki je bila pozneje zvišana na 750 milijonov lir. Ustanovitev te družbe je bila v zvezi s programsko izjavo Duceja 20. maja 1936 pred nacionalnim korporacijskim svetom, da mora Italija v zvezi z izkoriščanjem albanskih ležišč nega sistema, ki je brf s tem izvržen, je postala anahronistAčna tudi pristojnost ka-sacijsfcega sodišča o presoji ustavnosti zakonov. Ta amahranrzem je odprav«! ukaz-zakona z dne 23. septembra t L. ki se nanaša »izvajanje pristojnosti kasaciiskega sodišča v presoji ustavnosti zakonov«. Ta ukaz je navedeno pristojnost ukinil tak< glede zakonov kakor ukazov - zakonov in ukazov, ki so bilri izdani po 5. septembru 1940 in bodo še izdani do razglasitve nove ustave. S tem je bil odpravljen poslednji ostanek ustavnega režima izza leta 1938. ki naj bi mu pristojnost kasači ie služila za jamstvo. Utemeljitev citiranega ukaza, ki ga je maršalu Antonescu predloži! v podpis pod predsednik vlade, je za romunsko javno življenje celo pomembnejša od samega ukaza. kajti v njej so obrazložena vsa glavna pravna načela sedanjega režima Tako se najprej poudarja nasprotje med režimom Conducatorja in prejšnjim političnim sistemom, nakar se poudarja osredotočenje vse oblasti v rokah predsednika vlade, ki postaja tako vir slehernega zakonodajnega pravila, medtem ko se plebi-scitarni pristanek naroda z dne 9. novembra 1941 lahko označi kot vodilo romunskega ustavnega življenja. Conducator države je torej postal in je edini zakonodajni vir in on sam je tudri edini sodnik, ki presoja ustavnost izdanih zakonov. Navzlic tem temeljnim načeli m ki tvorijo osnovo rumunske države, pa si rumunske oblasti vendarle prizadevajo, da bi dale Rumuniji novo ustavo, kakor to omenja tu di navedeni ukaz o ukinitvi pristojnost' kasacijsikega sodišča v presojanju ustavnosti zakonov. Posebni komisiji je bilo namreč poverjeno, da izdela novo usitavo. ki se bo seveda v celoti naslanjala na gon navedena, povsem avtoritarna načela. nafte in z izkoriščanjem ležišč rjavega premoga za pridobivanje tekočega goriva v doglednem času doseči popolno neodvisnost od uvoza mineralnega olja iz inozemstva. Družba ANIC, pri kateri je poleg družb AGIP in AIPA udeležen tudi kemični koncem Montecatini. je dobila nalogo, zgraditi naprave za predelavo mineralnega olja in za proizvodnjo sintetičnega olja. Družba je zgradila več velikih rafinerij in naprav za proizvodnjo sintetičnega pogonskega goriva. Ustvarila si je tudi veliko zalogo surove nafte in danes spričo omejene civilne potrošnje lahko krije vso vojno potrebo Italije. Znaten napredek je bil zabeležen tudi pri izkoriščanju izvorov metanovega plina in pri uporabi tega plina za pogon. Ze pred vojno so pričeli izkoriščati številne izvore zemeljskega plina. Ze leta 1939 je proizvodnja plina skupaj s proizvodnjo metana v koksarnah dosegla preko 20 milijonov kubičnih metrov. Medtem pa so bili odkriti novi izvori plina. Za uspešno gospodarstvo z mineralnim oljem je pomemben prenos vse proizvodnje, uvoza in prevoza na poldržavno družbo AGIP, ki je letos prevzela tudi zaplenjene naprave angleških in ameriških petrolejskih družb. Po nedavno objavljenem zakonu prevzame družba vse naprave 21 anglo-ameriških družb po komisijsko ugotovljeni prevzemni ceni. V tej zvezi je družba AGIP sklenila povišanje glavnice od 0.5 na 1 milijardo lir. Na isti črti koncentracije je tudi ustanovitev generalnega komisariata za gospodarstvo z mineralnim oljem pri korporacijskem ministrstvu, ki je vrhovna instanca za vsa vprašanja, ki so v zvezi z mineralnim oljem. Ta generalni komisariat se za izvedbo svojih ukrepov poslužuje družbe AGIP. S tem se je monopolni položaj družbe AGIP v italijanskem gospodarstvu z mineralnim oljem še bolj utrdil. Gospodarske vesti = Zaključek itaUjansko-nemške razstave sodobnih surovin. Poročali smo že o italijansko-nemškem kongresu za nove surovine, ki je bil v Turinu zaključen prejšnji teden, ko je bila zaključena tudi razstava sodobnih surovin. Navzlic strokovnemu značaju te razstave je prireditev posetilo preko 50.000 obiskovalcev. = Pomen premoga v industrijski proizvodnji. Premog je najvažnejša surovina v industrijski proizvodnji, slasti še tam, kjer ni na razpolago dovolj vodnih sil, ki bi se dale izkoristiti za pridobivanje električnega toka. Za razne panoge industrijske proizvodnje pa je sam premog neobhodno potreben. Evropska celina ima na razpolago velika ležišča premoga, ki več nego krijejo vse potrebe vojne proizvodnje. V tej zvezi navajajo nemški listi, da je za en kubični meter plina potrebno 0.002 tone premoga, za eno kilovatno uro električnega toka' 0.001 tone premoga, za eno tono jekla 2 toni premoga, za eno tono sintetičnega bencina 5.5 one premoga, za eno tono aluminija 17.5 ton premoga, končno je potrebno, da se izdela en srednjevelik tank 90 ton premoga, da se izdela en bombnik 115 ton premoga in da se zgradi ena oklopnica 120.000 ton premoga. = Najboljša krava v Nemčiji. Nemška organizacija prehranbenega gospodarstva že vrsto let prireja tekmovanje za najboljše rezultate v pogledu mlečnosti krav. Letos je v tej konkurenci zmagal neki kmet v alpskem predgorju, ki je dosegel v svojem hlevu letno povprečje 5580 kg mleka in 212 kg masla od vsake krave To pomeni, da je odpadlo na vsako kravo dnevno 13 kg mleka. Najboljša krava v njegovem hlevu, ki je dosegla letošnji rekord, je dala v enem letu 8755 kg mleka odnosno 300 kg masla. = Nova banka v Zagrebu. V Zagrebu je bila ustanovljena Internacionalna banka d. d. Glavnica novega zavoda znaša 750.000 lir. = Ogromno narasli državni dolg v Amo-riki. Pred izbruhom prve svetovne vojne je znašal državni dolg Zedinjenih držav le 1.2 milijarde dolarjev. Ob koncu te vojne je dolg narasel na 26.5 milijarde dolarjev. V prvem desetletju po vojni se je ta dolg z odplačili zopet zmanjšal na 20.9 milijarde dolarjev, dokler ni leta 1933 nastopil svojo funkcijo predsednik Roosevelt, ki je s svojimi eksperimenti za rešitev gospodarske krize povzročil že pred sedanjo vojno znatno povečanje državnega dolga. Tako je leta 1939 znašal ameriški državni dolg 40.9 milijarde dolarjev, v teku prvega leta vojne v Evropi se je dvignil na 44.1 milijarde, v teku drugega leta na 50.7 milijarde in v teku tretjega leta na 86.3 milijarde dolarjev. Po najnovejših cenitvah je računati, da je ameriški državni dolg medtem že prekoračil mejo 100 milijard dolarjev. To je najvišji znesek državnega dolga, ki ga je kdaj zabeležila katerakoli država. Zakonita najvišja meja za zadolžitev je bila lani povišana od 45 na 125 milijard dolarjev. Pri sedanjem tempu najemanja novih posojil bo trajalo le še nekaj mesecev, pa bo dosežena gori navedena zakonita meja. Zato je pričakovati, da bo ameriški zakladni urad v kratkem primoran obrniti se na kongres, da pristane na ponovno zvišanje te meje za zadolžitev. Letna obremenitev zveznega proračuna zaradi plačila obresti je znašala pred prvo svetovno vojno komaj 25 milijonov dolarjev, sedaj pa je narasla že na preko 2 milijardi dolarjev, čeprav se zvez-| ne obligacije obrestujejo imetnikom le z 2 do 2 in pol odstotka, zakladni boni pa imajo mnogo nižjo obrestno mero, ki znaša za enoletne zakladne bone nekaj manj kakor 1%. = Blokirane ameriške terjatve. Pogost se navajajo v listih številke o znesku blo kiranih terjatev evropskih držav v Ameri ki. Ameriške statistike pri tem zamolče, kakšne so zamrznjene terjatve ameriški! bank v evropskih državah. Sedaj navajaie nemški listi, da znašajo blokirane ameri ■ ške terjatve' v kontinentalni Evropi okrog 75 milijonov dolarjev, na Japonskem pa znašajo skoro 70 milijonov dolarjev. Poleg tega imajo ameriške banke še v ostalih azijskih državah za okrog 70 milijonov dolarjev zjamrznjenih terjatev. = Na Filipinih bodo pridelovali bombaž namesto sladkorja. Na Filipinih je močno razvita sladkorna industrija, ki je preje oskrbovala predvsem Zedinjene države. Po zasedbi od strani Japonske je odpadlo zunanje tržišče za sladkor. Zato se je japonska vojaška uprava v Manili odločila za temeljito preosnovo filipinskega gospodarstva. Površino, ki je sedaj zasajena s sladkornim trsom, bodo v petih letih posadili z bombažem. Ze letos so kulture bombaža dosegle 15.000 ha, v petih letih pa je predvideno povečanje površine za 455.000 ha. Od sladkornih tvornic bodo obratovale le še one, ki pripadajo domačinom, druge sladkorne tvornice pa bodo izdelovale alkohol. = Inflacija v čungkingn. Po podatkih finančnega ministra čungkinške vlade znaša sedaj obtok bankovcev na področju Cungkinga 22.5 milijarde juanov, to je za 8.5 milijarde več nego pred enim letom. V primeri z letom 1937 je r edaj obtok bankovcev štirinajstkrat večji, saj je znašal pred 5 leti le 1.6 milijarde juanov, pri čemer pa je treba še upoštevati, da se je takrat razdelil ta obtok na celotno področje Kitajske, medtem ko se sedanji povečani obtok nanaša le na nezasedeni del Kitajske. Razbojništva ameriških vojakov na Filipinih Kebu (Filipini), 18. nov. s. Španska misijonarja Benigno Cano in Jose Sostre, ki sta nedavno prispela sem iz notranjosti, poročata, da so se razpršen; ameriški vojaki, kolikor jih je še ostalo v posameznih krajih Filipinskega otočja, popolnoma predali razbpjništvu ter preganjajo katoliške misijonarje in okrutno pobijajo civjlno prebivalstvo, ko se brani izkazovati jim usluge. Ti razbojniki, ostanek pobite ameriške vojske, so posebno nasilni na otoku Ceku in Negros. Omenjena španska misijonarja sta Po enomesečnem begu srečno ušla razbojnikom in poročata, da so ti ubili misijonarja Alfonsa Principala ter odpeljali misijonarje Francisca Subinasa, Fermandila Kumbo, Tulia Bonesa in Luči ana Leslia. Pr; tem so zažgal; misijonsko postajo ter nekoliko civilnih hiš, pobili nekoliko prebivalcev in izropali mnogo krajev. i Razvoj italijanskega Silma 1941 narasli na 250 milijonov lir, ker se Pod gornjim naslovom prinaša »Frankfurter Zeitung« daljšo razpravo o napredku italijanske filmske industrije, v kateri se srečno združujeta privatna iniciativa in iniciativa države. Pred leti je država zgradila zgledne produkcijske naprave in ki je poskrbela za to, da se je proizvodnja združila v močnih pro:zvajaln:h tvrdkah. Or-ganizatorično je vse italijansko filmsko gospodarstvo obseženo v Fašistični federaciji za igralstvo, v čigar okviru so posebni odbori za proizvajalca, izposojevalnice, obrate za kopiranje, za kinematografe in'tehnično pomožno industrijo. Poleg tega obstojajo državna produkcijska družba Cine Citta, konzorcij za izvoz filmov CE-FI, družba za nakup in uvoz inozemskih flmov ENAIPE, avtonomni oddelek za filmski kredit pri zavodu Banea Nazionale del Savoro. tehničn; preizkuševalni zavod za filmsko stroko in državni zavod za kulturne fime »Luce«. Čeprav je filmska stroka kot produkcijska stroka podrejena kor-poracijskemu ministrstvu, je glede na po-spbno vlogo filma vrhovna odločilna instanca za odobravanje filmov v posebnem oddelku ministrstva za kulturo in propagando. Do lanskega leta je bilo v Italiji 75 priznanih produkcijskih družb Njih število se je v letošnjem letu v zvezi s koncentracijo skrčilo na 38. Te priznane tvrdke dobivajo produkcijske premije ministrstva za kulturo in propagando. Produkcijske družbe dobe za proizvodnjo filma potreben cenen kredit (po 3°/«) od zavoda Banca del Savoro. in sicer do 40% produkcijskih stroškov ali do 20% predvidenih dohodkov v Italiji. Ce ta pomoč ni zadostna, dob; podjetje nadaljnjo garancijo države v obliki tehničnih in finančnih sredstev, ki jih da na razpolago državna produkcijska družba Cine Citt&. V primeri z letom 1934, kfl se lahko smatra kot ustanovitveno leto italijanskega filmskega gospodarstva, se je število ateljejev podvojilo, kapaciteta pa se še mnogo bolj povečala. Celotni produkcijski stroški, ki so znašali v letih 1932 do 1937 povprečno 50 milijonov lir na leto. so leta je produkcija naglo dvignila. Izdatek za posamezni normalni film znaša 1.5 do 10 milijonov lir, v večini primerov pa okrog 2 milijonov lir. Cisti dohodk; produkcijskih družb so leta 1939 prvikrat prekoračili izdatke in so leta 1941 dosegli že 275 milijonov. Pri povprečnem filmu odpade od proizvajalnih stroškov 20% na plače igralcev, 15% na opremo, 16% na tehnična pomožna sredstva, 9% na filmski material, 5% na režijo, 4% na tehnični personal, 3% na avtorske pravice in manuskript itd. Od kosmatih dohodkov kinematografov pa odpade povprečno 40% na izposoj evalnino, 20% na davke, 10% na najemnino za lokal, 12% »a prispevke, zavarovanje in slične dajatve, 4% na personal, 3% na reklamo, 2% na električni tok itd. Italijansko filmsko gospodarstvo ima sedaj na razpolago preko 25 krožnih odrov, ki omogočajo letno proizvodnjo okrog 150 filmov. V Italiji je vrhu tega 5 velikih zavodov za kopiranje in 7 zavodov za sfin-hroniziranje. Na področju optične pomožne industrije so bili v zadnjem času doseženi znatni uspehi, zlasti z objektivom družbe Gallileo, ki se avtomatično regulira. V Italiji je sedaj preko 3500 kinematografov, katerih skupni dohodki so lani dosegli 750 milijonov lir nasprot; 600 milijonom v prejšnjem letu. Inozemski filmski trg je praktično državni monopol, pri katerem so udeležene produkcijske tvrdke. Italijanski filmski izvoz se je pričel šele pred dobrimi 5 leti. Leta 1936-37 so znašali dohodki od celotnega filmskega Izvoza komaj 2 milijona lir. leta 1940-41 pa so dosegli 13.6 milijona lir. K temu je še prišteti tekoče dohodke 3.5 milijona lir od prej izvoženih filmov in 2 milijona lir za izvoz 81 negativov v tujih jezikih. Italijanski filmi se izvažajo v Nemčijo, v balkanske države, v Madžarsko, v nordijske države, Španijo in Južno Ameriko, od lanskega leta pa tudi v Francijo, s katero je bil sklenjen poseben dogovor glede proizvodnje 12 italijanskih filmov v Franciji in enakega števila francoskih filmov v Italiji V Ameriki narašča odpor proti sodelovanju v izvenameriški vojni iarsf¥§ Organizacija italijanskega gospodarstva z mineralnim oljem »JUTRO« St 288 3 JBMi, XL fi. WSHDn; Dr* Andrej Kuhar csemdesetletnik i Visoka leta so usojena g. dr. Andreju Kuharju, enemu izmed najodličnejših predstavnikov naših pravniških krogov, dolgoletnemu predsedniku notarske zbornice. V veselje svoji ljubljeni družini in širokemu krogu svojih tovarišev pravnikov in osta- Ohotsko morje lih prijateljev praznuje danes 80 letnico rojstva. Z odkritim zadovoljstvom tudi ml beležimo ta častitljivi jubilej, ker spoštujemo v g. dr. Andreju Kuharju moža plemenitih vrlin in odličnega značaja — moža, kakršnih si mora vsak narod le čim več želeti, da mu ostanejo poroštvo vseh njegovih žlahtnih osebin. Nikdar ni g. dr. Andrej Kuhar želel kakšnega slovesnega hrušča in trušča, vsa njegova sreča je v krogu drage družine. Dr. Andrej Kuhar se je rodil v vasi Ravne pri šmartnem v Tuhinju. Oče, marljiv kmetovalec in dober gospodar, mu je zelo zgodaj umrl in tako je moral sin že od mladega z lastnimi rokami in z lastno mislijo skozi življenje. V ljudsko šolo je hodil v Kamniku, nato pa je prišel v Ljubljano v Alojzijevišče in je tu začel študirati gimnazijo. šolal se je večinoma sam. bil je za inštruktorja v znani Auerjevi rodbini. Po maturi je šel na Dunaj študirat pravo in tu je bil za vzgojitelja na gradu grofa Segur-ja. Po končanih študijah je vstopil kot kon-clpient v pisarno notarja Plantana in je služboval v Stični, Radovljici in Ljubljani Leta 1900 je dobil dr. Andrej Kuhar no-tarijat v Žužemberku in tedaj se je poročil z gdč. Berto pl. Dobnerjevo, hčerko konjeniškega majorja, ki mu je postala verna spremljevalka skozi življenje in vzorna mati lepim, dobrim in nadarjenim hčerkam. Nadalje je bil notar v Trebnjem in Litiji, od tod pa je prišel leta 1921. v Ljubljano in si takoj pridobil velik ugled. V vseh krajih, kjer je bival, je nastopal dr. Andrej Kuhar živahno v javnem življenju. Zlasti ga je vedno odlikovala ljubezen do svojega ljudstva in rodne grude. Kot notar je neštetokrat pokazal najlepše strani svojega značaja in je bil upravičeno izvoljen po smrti notarja Hudovernika leta 1931. za predsednika notarske zbornice. Tudi v visokih letih je g. dr. Andrej Kuhar še vedno delaven. Odličnemu pravniku ln plemenitemu možu veljajo danes naše tople čestitke! Glavna hrana Japoncev sta riž in riba. Brez ogromnih količin rib, ki dosegajo milijone ton letno, bi Japonska gladovala. Zato so izvrstni pomorščaki Japonci od nekdaj tudi dobri ribarji. S tehničnim napredkom in nastankom močnega lastnega industrijskega kapitalizma, je japonsko ribištvo prenehalo biti obrt in zadeva majhnih ribiških zadrug. To je že dolgo velika, zelo močno organizirana industrija, v kateri je stalno ali vsaj sezonsko zaposlenih 5 milijonov ljudi. Ribiških čolnov imajo Japonci okoli 800.000, izmed katerih je 10.000 motornih. Povprečna letna vrednost japonskega ribolova znaša okoli dve milijardi lir. Samo na severnem Japonskem je 300 tvornic za izdelovanje ribjih konzerv Ne samo Japonska, ampak tudi Koreja in Kitajska, ves prenaseljeni azijski vzhod je odvisen od ribolova. Ribarstvo je važno življenjsko vprašanje in zato uspeh pri Vov_ Ijenju rib pomeni življenje ali lakoto, že zgodaj so se sosedje zaradi ribolova in ribiških področij med seboi prepirali; nastali so težki diplomatski spori. Toda vse to ni bilo nič proti temu, kar je sledilo od leta 1923 nanrei: veliki potres, ki je to letn prizadejal Japonski ogromno škodo, ni bil zanjo nesrečen samo na kspnem. Od tistega časa se ribe selijo iz japonskih vod nro-ti sovjetskim na sever. Selitev rib priganja tudi japonske ribiče na sever in seve-rozapad v sovjetska vodna področja Ribištvo je postalo tod, v tako imenovanem Ohot.skem morju, važno in odločujoče politično vprašanje, ki že 20 let izziva hud« rusko-japonske spore. Dovolj je predočiti si nekaj številk, da lahko razumemo pereče vprašanje. V odstotkih so vsega ujeli sovjetski in japonski ribiči leta 1913. v Japonskem morju 7, v Ohotskem morju 2.5, ob zapadni Kam-čatki 31, «b vzhodni Kamčatki 19.1 in na amurskem področju 40.4, leta 1930. pa v Japonskem morju 26.7, v Ohotskem morju 6.1, ob zapadni Kamčatki 41 9, ob vzhodni Kamčatki 14.3 in na amurskem področju 11 odstotkov ribjega plena. Iz številk se dobro vidi selitev rib in ribičev na zapadno rusko notranjo stran Kamčatke, meječo na severni del Ohotskega morja, ki je iz zapuščenega in nepristopnega področja postalo v gospodarskem, političnem in tudi vojaškem pogledu nadvse pomembno. Ta del Ohotskega morja daje dve petini ribolova na Daljnem vzhodu. Od teh količin, ki gredo v milijarde kilogramov, je v naj- večji meri odvisna prehrana preobljudene Japonske. Enkrat je prišlo celo do oborožene intervencije na spornem področju, kar je začasno prineslo Japoncem nadoblast v ribolovu. toda zahvaljujoč intervenciji Amerike v korist Rusov so bili Japonci dvakrat potisnjeni vstran in zapostavljeni v delitvi bogatih lovišč. Iz statistike leta 1909 se vidi. da so Rusi na bogatih nahajališčih rib vlovili 71.2 odstotka, Janonci pa 28.8 odstotka rJ, Razmerie ie bilo v tem času 7 : 3 v korist Rusov; samo 4 leta po rusko-japonski vojni, ki se je končala z odločnim porazom Rusov, toda mirom, sklenjenim v Ameriki. Ko so v letih 1918 do 1923 Japonci zasedli Daljni ruski vzhod, da preprečijo širjenje revolucije na to področje se je razmerje pri ribolovu popravilo v korist Japoncev Leta -920. so Runi vlovili 36 odstotkov. Japonci pa 64 odstotkov rib Naslednje leto se je odstotek še zmanjšal, in sicer so Rusi ujeli 32.4 odstotke Japonci pa že 67.6 odstotkov vsega ribjega plena Spet je Ameriks posredovala v korist Rusije. Z wash;ngton-skim sporazumom iz leta 1922. so se morali Japonci umakniti in ko je leta 1925 po dolgem odlašanju in sporih končno bil podpisan sporazum med Japonsko in Sovjetsko zvezo, so si Rusi spet zagotovili prevladujoč položaj v ribolovu Ponovno je bilo vzpostavljeno razmerje približno 7 : 5» v korist Rusi1° Od tedaj traja r.apetcst med nasprotnimi interesi Rusije in Japonske na tem področju. Dobila je priliva s splošnim dogajanjem ra Daljnem vzhodu, ki je v zadnjem desetletju doživelo mnoge spremembe. Pogajanja v Moskvi, sporazum leta 1940. v čiti, stalno podaljševanje začasnega stanja v pogledu ribiških koncesij. Iz-vzemanje »strateško važnih zalivov ln ustij rek« od dajanja v zakup ribičem z očitnim namenom, da se izigrajo že davno pridobljene pravice japonskih ribičev vse to so momenti latentnega spora, ki lahko postane razlog velikih novih dogodkov na obalah Ohotskega morja. Pomorske in zračne bitke, ki so se začele v vodah Aleutskega otočja po uspešnem japonskem napadu na zapadni del tega ameriškega področja, ki naj bi bil po načrtih Wa-shingtona naravni strateški most iz Ala-ske v vzhodno Sibirijo, so še pogubnejši činitelji in podpihovalci motenj in nasprotij, ki že davno obstoje. Eccellenza l'Alto Commissario aIl'inaugurazione della refezione seolastica della GILL — Visoki komisar na otvoritvi šolske knhinje GILL-a R^Sio Ljubljana SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1942-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Pet minut gospoda X. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester. 15.: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zeme. 17.35: Koncert violinista Ferraguzzija. 17.55: Ju-van M.: Kako ohranimo cvetice pozimi — predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi ln napevi. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Bizet: Carmen. — V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini; poročila v italijanščini. Janko in Stanko sta šla tetj voščit za ?'od. Cez čas sta se dvignila. »Ampak Janko, Stanko! zakaj pa že gresta?« »Janko je tako lačen in ne bi rad zamudil večerje.« Nostro aerosilurante in volo verso formazioni navali nemiche nel Mediterraneo — Italijansko torpedno letalo na poletu proti sovražnim brodovnim formacijam v Sredozemlju Pred drag® zimo na vihtim fronti Vojni poročevalec Arthur Keiss je pred dnevi v beograjskem nemškem dnevniku objavil dogodke zadnjega časa na ruskem bojišču in priprave za zimsko vojevanje na vzhodu. Med drugim piše: Dolgo se je vreme držalo, potem pa je neke pozne septembrske nedelje nenadno privihrala nevihta z bliskom, gromom in točo ter se nato spremenila v počasen dež. Prej je zjutraj že dvakrat ležala na polju slana, šele tedaj smo prav pomislili, da smo že stopili v jesen. Pregledati in namazati je bilo treba škornje, kajti kdor je hodii okoli s čevlji ua zadrgo in z ga-mašami, je bil resno v skrbeh, xko je drsel po potih, ki so postala gladka, kakor da bi bila prevlečena z milom. Vedno bolj kašnata so postajala tla in tudi v jarkih so se začele nabirati luže in mlake, čijih voda je segla daleč preko glež-njev. Po nekaj dneh pa jc spet pesijalo sonce in hladen veter, ki se je ostro zajedal v obleko, sta brž osušila pota in jarke in za delj časa odložila dež, blato in luže. Bele niti zapoznelega habjega leta so plavale po zraku, se vsedale na sive uniforme in se lovile na vojaške čelade in puškine cevi. Maloštevilno ovelo listje v gozdovih ob obeh rečnih dolinah je žarelo in spreminjalo barve v vseh mogočih odtenkih, vmes pa se je kazala bela breza, vsakdanji spremljevalec vojakov na vzhodu in severu, in temno zelenje iglavcev. Potem so prišli dnevi, ki so Imeli drugačno lice. Trudno so plavali pod nebes- nim svodom temni oblaki, polni moče, toda še prizanašajoč z njo zemlji. Pred nami je ležala pokrajina, preprežena z ne-številnimi strelskimi jarki in pogreznjena v tišino. Sem in tja je zažvižgala kakšna granata po zraku in se je izgubljal odmev strela iz puške ali iz topa. Toda ti zvoki nikakor ne motijo tišine, š« bolj jo podčrtavajo tn dajejo borcem, ki prihajajo iz skritih zaklonišč in se razgledujejo naokoli po vsevprek z žičnimi ovirami in španskimi jezdeci prepreženi pokrajini, občutek varnosti. Samo temne brezmesečne noči prinašajo s seboj živahno streljanje. Ogledni oddelki so stalno na poti in ko se spusti mrak nad deželo ko začne pihati čez pokrajino rahel veter, ki nalahko maje drevesa in grmovje, ko somrak začne varati oči in postajajo predmeti nejasni, se oglasi na obeh straneh močnejše streljanje. Tedaj postane tudi topovski motilni ogenj živahnejši in metalci granat radodarneje razsipajo svoje izstrelke. Vojaki so se na takšno vojno scenenjo že privadili. Na može ki so postali na fronti trdni ko dren. ne napravlja več nobenega vtisa. Kuliso razdejanja so porabili sebi v prid in topove tako spretno kamuflirali, da jih kljub veliki pozornosti lahko zamenjaš s kupi starega železa. V trdih in neizprosnih bojih med letom so vojaki postali tako izurjeni in prisebni, da jih ni mogoče z ničemer presenetiti. Izkušen častnik je dejal: Kdor je prestal strahoten topovski ogenj, s katerim so nas Rusi večkrat obsipali, in kdor se je udeležil nepopisno krvavih bojev moža proti možu, tega ne more nič več I omajati. Tudi blata ln zime se naši borci ne boje več. V slabih okoliščinah in razmerah so že prestali eno zimo in zato bo tokrat šlo laže. Zakopali smo se v zemljo, zgradili trdne postojanke in se preskrbeli z najbolj potrebnimi stvarmi, ki pa šr vedno prihajajo k nam. Za seboj imamo že mnogo hudega in nič težjega ne more priti. Nekega dopoldne je nenadno obiskal našt postojanke poveljujoči armadni general. Po kratkem razgovoru s častniki si je general ogledal naše pozicije. Na licu mesta je dal navodila za njih izoolj-šanjc in še popolnejšo izgradbo. Vsik posamezni bunker je obiskal. Z vojaki, ki so b: i r.emalo presenečeni, ko so videli med seboj svojega poveljnika, se je raz-govarjal o njihovih željah. Zanimal se je za razsvetljavo po bunkerjih, hotel je vedeti za vsako svečo in luč, ki jo imajo na razpolago. Povprašal je, kako je s perilom, pečmi in obvezilnim materialom. Moštvo je videlo, kako se predstojniki zanj brigajo in kako se na vseh področjih skrbi, da bodo jesen ln zimo kar najlaže prebili. Pred dnevi je začel padati prvi sneg, pomešan z dežjem. Obležal ni, pač pa je pokrajino naenkrat spremenil v težko prehodno blatno ravan, tako da ne ločiš poti od polja ali njive. Prišla je ruska jesen. Ici je prinesla s seboj mokre, sive dni in dolge hladne noči, ki pripravljajo prihod snegu. Jesen in zima sta namfeč na vzhodu eno. Prvi mraz je jesensko blato že spremenil v led, ki ga bo kmalu pokrila debela snežna odeja. Iz Hrvatske Klasična italijanska literatura zrn zagrebško pedagoško šolo. Italijanski konzul v Zagrebu je po naročilu italijanske vlade izročil višji pedagoški šoli v Zagrebu darilo, sestoječe iz 150 del klasične italijanske literature. Ataše fašistične milice pri Poglavniku. Pred dnevi je sprejel Poglavnik atašeja fašistične milice primo seniora Camilla Ro-sana, ki mu je ob tej priliki predstavil svoje častnike. Poglavnik se je z njim dclj časa zadržal v razgovoru. Prof. Aleksander Seitz je bil s Poglav-nikovo odredbo imenovan za glavnega ravnatelja za korporacije ln socialno skrbstvo v notranjem ministrstvu. Nova nemška šola. Po odredbi ministrstva za ljudsko kulturo je bila nemška pomožna šola v Ersutu pri Osijeku spremenjena v nemško ljudsko šolo. Odlikovanja hrvatskih letalcev. Poveljstvo hrvatskih letalskih sil poroča, da so bili odlikovani z železnim križem 1. stopnje poročnik Nikola Piniulič, zastavnik Stjepan Ljubdč, častniški namestnik Ferdinand Melkus, štabni narednik Marko Lek-čevič in narednik Stanko Kovačevič in Ve-koslav Seretin; z železnim križem 2. stopnje sta odlikovana vodnika Stanko Lešič in Peter Grubanovič. Doslej je od pripadnikov 5. hrvatske letalske skupine odlikovanih z železnim križem 1. stopnje 40, z železnim križem 2. stopnje 81, s križem za zasluge v vojni 2. stopnje z meči pa 20 članov. Usteška mladina v filmu. Na pobudo državnega mladinskega vodje v Berlinu bo filmano celotno delovanje ustaške mladine na Hrvatskem. V ta namen bo vodstvo Hitlerjeve mladine poslalo na Hrvatsko nekaj filmskih operaterjev, ki bodo na sedežih u3taških mladinskih štabov posneli za film vse, kar je v zvezi z delovanjem ustaške mladine. Velikodušno darilo. Grof Miroslav Kul-mer, ki je nedavno prodal zagrebški mestni občini velika zemljišča, je polaril z izkupička znesek 38 milijonov kun za sanacijo obveznosti, ki so nastale zaradi bančne krize leta 1932. v hrvatskem zadružništvu. Nadalje je poiaril 15 milijonov kun hrvatski vojaški akademiji v počaščenje spomina svojega očeta, ki je bil prvi organizator hrvatske vojske v okviru avstro-ogrske armade. štiri smrtne žrtve železniške nesreče. Pri nedavni železniški nesreči v bližini italijansko hrvatske meje so se smrtno ponesrečil', štirje uslužbenci, dve esebi pa sta bili težko ranjeni. Nesreča se je zgodila na ta način, da so se od težko natovorjenega vlaka na strmi progi odtrgali vagoni od lokomofve in vedno hitreje drveli v dolino. Na nekem kololvoru so se iztirili in zadeli v na sosednem tiru stoječi vlak, kjer so v poštnem vagonu našli smrt štirje uradniki. Predstava Nemškega gledališča v Zagrebu. V petek bodo v Malem gledališču uprizorili člani Nemškega gledališča v Zagrebu Schillerjevo dramo »Don Car! os«. V igri nastopajo med drugimi GcrtJ Bučarjeva, Maks Furijan, Inge Galzinja in I. Matič. Industrijec gradi šolo. V Zaboku so že delj časa potrebovali novo šolo. število učencev je bilo vsako leto večje, šolski pro stori pa so ostali stari. Zdaj je inlustrijec Milan Prp!č sklenil, da na svoje streške zgradi šolo v Zaboku. Načrti so že izgotov-Ijeni; zgradba bo enonadstropna z 8 velikimi učilnicami, dvorano za prireditve, kuhinjo in učiteljskimi stanovanji. Dovoz sadja na trg v Branimirovi ulici v Zagrebu je bil pretekli teden precej vehik. Skupno je bilo pripeljanih 4060 kg jabolk, 2800 kg hrušk, 2400 kg grozdja in 1020 kg kostsnja. Jabolka so pro lajali po 20 do 30 kun za kg, grozdje po 30 do 55 kun, kostanj pa po 22 do 28 kun kg. V Marincih grade novo cerkev. Pred dobrim mesecem so začeli graditi v Marincih novo cerkev, posvečeno Kraljici miru. Cerkev je že pod streho. Prebivalci štirih vasi in dveh šol se bodo posluževali novega svetišča. Bosanske planine pod snegom. »Hrvatski narod« poroča, da je v Sarajevu in v vsej veliki župi Vrbosni nenadno postalo zelo hladno in da so planine pod snežnim plaščem. Sneg ni Iznenadil ljudi in tudi ni napravil gospodarske škode. KULTURNI PREGLED Razstava četvorice V Jakopičevem paviljonu razstavlja čet-vorica mlajših, že priznanih umetnikov: kiparja Zdenko Kalin in Kare!l Putrih, sil.i-karja Stane Krega* in Nikolaj Omerza. Ti umetniki tvorijo generacijsko in umetnostno stiino uravnovešeno skupnino. Njihova razstava sicer ne poudarja programske skupnosti. saj danes ni ne časa in ne smiisla za programsko iskanje in formall.no eksperimentiranje: danes je doba vere in dela. Vzlic temu pa ima razstava te četvorice več skupnega kakor samo slučajne prijateljske vezi Ze z dobro ubrano razdelitvijo plast like in slikarstva tvorijo prikupen umetniški četverokot. Druži jih pripadnost nekdanji skupini Neodvisnih, kar pa ne pomeni več programa, marveč samo stopnjo v razvoju. Vsaik izmed njih je s samostojnim. resnim in polnim umetniškim izživljanjem krenffl po tisti razvojni poti. ki najbolj ustreza njegovemu umetniškemu temperamentu V tem pogledu je posebno značii.en slikarski razvoj Stanka Kregarja od prve razstave Neodvisnih do sedanje. Vsi štirje so zdaj že zTdle umetniške osebnosti in za njihovo sikupno razstavo je značilno. da se vsi s-kupaj ujemajo vsaj toliko, kolikor je potrebno, da do'bi razstava ubrano in prikupno ozračje Ko hodiš po razstavišču. čutiš, da stoji za term slikami in kipi vzLic različnosti forme matenaila m umetniškega izraza skupna vera četvorice umetnikom v lepoto m v duhovno pomembnost njihovih teženj Morda bi mogli reči da barvni jasnim in umetniški govorci slik Staneta Kregarja posebno ustreza Kalino-va nekam lahkotna, vedra plastika; težke, kipeče barve in možata zaimiSljenost na sIR-kah Nikolaja Omerse pa imajo plastični pendent v kipih Karla Putriha. Dela te četvorice, nastala večidel v zadnjem letu, so izpolnila trni razstavne prostore in tvorijo po razdelitvi olj in plastike ugodno ubrano skupimo v vsaki izmed treh razstavnih dvoran. Zdenko Kalin je zastopan * v«eč kakor desetimi delii v mavcu, marmorju in žgani glini. Večino zavzemajo plastična portreti Posebno pozornost vzbujata glavi dveh vodilnih predstaviteljev slovenske poezije: Otona Župančiča in Ajlojza Gradnika. Župančičev obraz je dobili pod Ka-feovo roko poduhovljeoe poteze zamišljenega in zasanjanega poeta-vizionarja. Nekaj težkega, gorjupega je leglo na poteze, ki kažejo zrelo življenjsko izkušenost in tiho odpoved. Zdii se, cka se je nekje za visokim obokom pesnikovega čela zjasnilo zadnje spoznanje. Kakor za kontrast je dr. Gradnikov obraz napolnjen z energijo in trdovratno vitalliteto človeka z grude. Celo. partija okrog oči in posebej se močne ustnice izražajo premočrtna karakter moža močne volje, pesnika. Ici izraža strast-nost enako kakor miseini vzlet. Med Kali-novimri portreti je tudi kip igraflca Janeza Cesarja, Ici pa ni tako individuaiH-ziran, čeprav taikoj spoznaš obnaz priljubljenega komika in oblikovalca kmečkih značajev. Nekaj otroških glavic in manjši motivi (»Po kopeli«, »Zem siki akt«) izpopoln ju jejo Kalinov delež na 9kupmi razstavi Po številu del je najobiilneje zastopan slikar Stane Kregar. Že lanska razstava je Zdenko Kalin: Dr. Alojz Gradnik pokazaila, da se je Kregar oddaljil prvotnemu programskemu slikanju in strujar-skim eksperimentom, ki so ga uvrstili med začetnike našega nadrealizma Danes je Stane Kregar predvsem sliikar in šele v zadnji vrsti kaj drugega. Raba svetlih, lepih barv. skrbno perspektivično slikanje, nekaj zračnega in čistega, kar obdaja njegove figure, izdelane učinkovito. a brez pregnanih barvnih poudarkov, dalje vestni m vendar umetniško navdihnjeni portreti krasna i tihožitja s cvetlicami in mrtvimi predmeti ' — vse to in še vrsta drugih kvalitet uvršča ' Kregarja med naše najznačilnejše mlajše j slikarje Razstavlja okrog trideset slik v ' olju, med njima tudi lastno podobo. Zdi se, da je umetniško težišče te njegove razstave bolj v nekaterih kompozicijah in tihožitjih kakor pa v portretih in tokrat pičlo zastopanih krajdnsikih motivh. Nikola} Omer*a j© prispeval! 15 od j in 3 pastele. Omersa se je dvigni? na vidno mesto v slovenskem slikarstvu. Nekaj žgočega in strastnega, neka temna zaimiišlje-nost, ki sd išče duška v slilkah z močnimi barvnimi poudarki, označuje obenem z umetniško zrelim reševanjem drugih izrazito slikarskih problemov Omersove slike. Poglej njegove akte aild cvetlične motive in jih primerjaj s portreti in vedutami: povsod čutiš slikarsko osebnost, ki je tako rekoč iz enega kova. Portret kiparja Putriha je posebno značilna stvaritev te vrste. Zanimivo je primerjata, kako sta Kregar in Omersa obdelala isbi motiv (Dama s klobukom), čeprav seveda vsak & svojim modelom. Obdelava nazorno kaže različnost dveh umetniških temperamentov. Med Omersovimi slikami so tudi nekateri motivi iz Ljubljane, tako na primer »Univerza« in »Nabrežje«. O kiparju Karlu Putrihu je bilo naipisa-nih že mnogo sodb, Ici se ujemajo v tem. da smo dobili z njim močnega plastičnega oblikovalca, čigar markantno izražena umetniška nota obeta še velik razvoj Razstavil je več lcakor deset del; med njimi je tudi večja skulpture (»Žena z bikom). Z očitnim čutom za fizično in duhovno osebnost portretirnmcev oblikuje Putrih svoje portrete (med njimi sta portreta igralke ge. Sevsrjeve m arhitekta Rahrmam) in jim daje pravo umetniško življenje, ki nas zavzema s svojo neposrednostjo. Putrih je nesporna kiparska osebnost in vsakdo se z veseljem pomudii med njegovima kipi. Število slak obeh slikarjev je drbro odtehtano z izbrano plastiko obeh kiparjev. Vsekako je nova razstava naše četvorice vredna pozornosti vsakogar, kdor ima količkaj oči in srca za uživanje upodabljajoče umetnosti. Naš jezik Zdravstvena beseda v »Jutru« i. Zadnje čase prinaša Jutro pogosto zdravstvene članke, ki se zde, da so prevodi iz nemščine. Da jih prinaša, je prav in razveseljivo; še bolj prav in razveseljivo pa bi bilo, če bi bili ti članki izvirni, to Je, če bi jih pisali naši zdravniki in se podpisali, da bi bralec vedel, komu čast. TV» bi naši zdravniki prav lahko storili, saj očitek, da bi si s tem delali reklamo, je smešen — kdor na katerem koli duhovnem poprišču zna in ima javnosti kaj povedati, naj to stori in naj se ne briga za nergače, katerim ni prav, če podnevi sonce sije In ponoči luna sveti. <5e bi se res zgodilo, da bi imeli vsled tega več poklicnega dela, bi bilo to popolnoma prav — vsakemu poštenemu delu moralno in materialno zadoščenje! — Kdor hoče zdravstveno pisati, mora znati prav rabiti mednarodne zdravstvene oznake. »Kljub vsem zaščitnim ukrepom zahtevajo malarični komarji, anofeli. vedno nove žrtve.c Jutro 8. X. 1942. Komar, ki prenaša malarijo, ima mednarodno oznako »anofeles«, je moškega Kronika • Zemski ostanki maršala Balba bodo prepeljani v rojstno mesto. Kakor poročajo iz Rima, bo našel slavni letalski maršal in guverner L]bije Eksc. Italo Balbo svoj dokončni počitek v rojstnem mestu Ferrari Kakor znano, je Italo Balbo padel kot žrtev velike letalske nesreče nad Tobrukom junija 1940. Zemski ostanki bodo pokopani v starinskem svetišču San Rovanu. Dela za grobnico so v polnem teku. * Starokrščanska bazilika pri Poli. Ko so nedavno lomili apnenec za žganje apna, so delavci v gozlu pri Contradi blizu Pole našli sledove starokrščanske bazilike. Do- v znatno večji daljavi. In ko so ti tresljaji še trajali, so ob 20. uri zaznamovali še tretji, nekoliko šibkejši potres, ki je menda bil posledica prvega potresa. Tudi potresna opazovalnica v Bariju poroča o potresu, ki ga je zabeležila v soboto proti 18. uri na daljavo kakih 750 km. * O orjaškem požaru poročajo iz južno-brazilskega mesta Estralle. Požar je nastal v poslopju na vojaškem strelišču. Zajel je kmalu tudi delavnice jadralnih letal in ostale vojaške industrijske naprave v vsem okolišu. Požar se je tembolj naglo širil, ker je eksplodiralo precej streljiva. slej so odkrili pocizidke oltarja, dele knpte j Skoda je zelo velika. — Nadalje poročajo ir« /-vi t" n vclri citnK i'i A xr l/nfAY'orv> m i"7rl r>l Vii n n ~ ____ ___i: 1 -______x____ . —__J i _ i____ in oltarski stebrič, v katerem je izdolbina za shranjevanje relikvij. » Tiskovna razstava v Madridu. Preteklo soboto so v Madridu odprli veliko razstavo tiska. Več kakor 2000 knjig priča o razvoju španskega tiska od 18. stoletja dalje do današnjih dni Najstarejši razstavljeni izvod časopisja je »Gazzetta de Murcia« od 23. decembra 1706. Nadalje je med zgodovinskimi tiskanimi dokumenti na ogled prva številka dnevnika »Diario de Barcelona« od 1. oktobra 1792. Ta dnevnik tudi ša danes izhaja. * O velikem japonskem podmorskem predoru smo včeraj poročali, da je bil z velikimi svečanostmi izročen prometu. Kakor podrobneje poročajo iz Tokia, so dela trajala šest let in so stroški narasli na 30 milijonov jenov. Zdaj redno obratujejo potniški in tovorni vlaki med japonsko celino in otokom Kiučiju. Predor se imenuje »Quang-mon«. Pri delu je bilo zaposlenih 3 mili jone delavcev in se je zgodilo samo 31 nesreč. Gradnja predora je bila v načrtu že leta 1897., vendar je bilo mogoče natančne je izdelati načrt in izvršiti prve priprave šele po koncu prve svetovne vojne. Kopanje se je pričelo novembra 1935 pri Moji in je bilo končano januarja 1937 pri šimi nosekiju. Nato šele so začeli polagati tire in izpopolnjevati ostalo opremo. V šestih letih je bilo storjeno res velikansko delo, ki najzgovorneje pričuje o tehnični zmogljivosti moderne Japonske. * Potres zabeležen v Bukarešti. Seizmo-grafi na potresni opazovalnici v Bukarešti so zabeležili v nedeljo ob 19.02 močan potres, čigar žarišče je bilo kakih 800 km južno od Bukarešte, še preden je pojenjal tci potres, so ob 19.25 zabeležili nove sunke o enakem velikem požaru iz brazilskega mesta Sao paoio. Požar je nastal preteklo nedeljo v skladišču bombaža in se je silovito razmahnil. Zgorelo je 12.000 bal bombaža v vrednosti 10 milijonov krusejrov. Zaradi pomanjkanja vode so požar šele v ponedeljek pogasili. s«*«! V visoki starosti 81 večnost ga. Terezija GLEDALIŠČE DRAMA novembra: ob 16.: Oče naš. Sobota, 21. Izven Nedelja, 22. novembra: ob 10.30 Sneguljčica. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15. Deseti brat.' Izven. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. E. Gregorin: »Oče naš«. Dramatski ciklus v sedmih podobah z uvodom. Delo zajema miselno ilustracijo sedmerih prošenj iz molitve v slikah iz sodobnega življenja. V glavnih vlogah: Marija Vera, Levarjeva, Gabrijelčičeva, Kraljeva, Starčeva, Rasber-gerjeva, Rakarjeva, Ukmar-Boltarjeva, Gregorin VI. in M. Skrbinšek, Raztresen, Košič, Nakrst, Verdonik, Bratina, Potokar, Plut, Brezigar. Režiser; E. Gregorin. Starše in mladino opozarjamo na nedeljsko matinejo »Sneguljčtce«. Zabavna in poučna vsebina te priljubljene pravljice v stihih P. Golie je močan vzgojni činitelj za mladino v kateri prebuja čut za pravičnost ln dobroto. Začetek ob 10.30. OPERA Sobota, 21. novembra: ob 16.: Slepa miš. Krstna predstava. Red Premierski. Nedelja, 22. novembra: ob 15.: Stepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. * Novo delo na našem odru. Danes bo krstna predstava domače operete, ki jo je kompo^ral O. J. Dobeic. Delo ima naslov »Slepa miš'. Zgodba obravnava amerikan-sko zarito ženitev bogate dedinje z ubogim štulentom. Delo je glasbeno grajeno močno n?.. naši pesmi in vsebuje kot dominantno glfisebno formo večje število valčkov. V dejanju nastopajo: Mariška Majarončkova-Mlejnikova, špelea-Poličeva, Molly-Barba-Čeva, županja-škeletova, Matiček Mlinar-M. Sanein, Miha Ivorenina-Zupan, mister Lister-Anžlovar, Tresorep-Pianecki, Robert-Marenk, župan - Sekula, Strniša-Jelnikar, Macafur-Rus. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin. u— Novi grobovi. let se je preselila v Hicke ZaDušča hčerko Marijo in sina Franca. Na zadnji poti jo bodo spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je hotelir in posestnik g. Jernej Cerne, za njim žalujejo soproga Franja, hčerki in sinova. K večnemu počitku ga bodo spremili na pokopališče pri Sv. Križu v nedeljo ob pol 16. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 23. t. m. ob 8. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. — Za vedno je zapustil svojce mesar in posestnik g. Franc Ocvirk. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Zadnje slovo od inž. Miljutina Je-lačina. Neizprosna smrt kar naprej viihti svojo koso nad življenjem najbolj zaslužnih mož našega mesta. V najlepših moških letih padajo drug za drugim znanstveniki, gospodarstveniki in drugi odličniki, ki so v našem javnem življenje mnogo pomenili. Skoraj vsak dan se vrsti množica pogreb-cev v sprevodih z žal do pokopališča pri Sv. Križu. V četrtek popoldne je bil položen v poslednje bivališče ugledni ljubljanski gospodarstvenik in častni konzul kr. Rumunije inž. Milo Jelačin, ki je bil med vsemi, ki so ga poznali, splošno priljubljen. Od blagega pokojnika se je poslovila množica prijateljev in znancev ter zastopniki oblasti in raznih ljubljanskih ustanov. Izpred molilnice na Žalah se je po verskem obredu zvrstil veličasten pogreb proti pokopališču. Petnajst krasnih vencev in mnogo cvetja je otvorilo sprevod, za krsto ki je bila tudi posuta s cvetjem, pa so stopali globoko užaloščena gospa vdova in ostalo pokojnikovo sorodstvo, zastopnik Eksc. Vi-skega komisarja Viceprefekt dr. David, predstavniki kulturnih in gospodarskih ustanov našega mesta ter dolea vrsta prijateljev, znancev m uslužb^cev. Dolgi sprevod se je ustavil pred pokopališko cerkvijo, kjer je duhovščina opravila molitve, nakar so krsto z zemskimi ostanki blagega pokojnika prenesli do rodbinske grobnice, ki je sprejela v svoj objem spet enega izmed vidnih predstavnikov našega gospodarskega življenja. u— Mesto cvetja na grob g. Ivana Mi-chlerja daruje tvrdka Bonač 150 lir za zimsko pomoč. u— Gospod prof. Ivan Vavpotič bo imel v nedeljo ob 11. uri vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu. Razstavlja četvero slovenskih umetnikov: Zdenko Kalin, Kre-gar, Omerza in Putrih. Razstava je bila do sedaj deležna velikega obiska. Izvajanja slikarja Vavpotiča bodo privabila — upajmo, tudi tisto občinstvo, ki si je razstavo že ogledalo. u— Hlad je nekoliko popustil. Medtem ko smo pretekli četrtek zabeležili v dosedanji jeseni najnižjo temperaturo —16 stop. C, nas je potem sonce čez dan kar prijetno ogrevalo. Ves dan ie bilo nebo jasno in krasnemu dnevu je sledil tudi žeto lep jesenski večer. Mesečina je pozno noč oblivala mesto in pokrajino Hlad, ki je bil prejšnje noči že prav občuten, je pa to noč nekoliko popustil in je živo srebro davi beležilo 1.8 stop. C. Zjutraj je ležala megla, ki pa se je kmalu dvignila, vendar je nebo ostalo še vse dopoldne zamreženo. Barometer se je spet dvignil. u— Oče češke narodne opere. Skladatelj Friderik Smetana je napisal med drugim tudi svoj najznamenitejši ciklus s:mfoničnih pesmi: »Ma vlast«, v katerem slika na ne-dosežno lep način življenje in zgodovino svoje domovine. Simfonični ciklus »Moja domovina« obsega šest skladb: Višegrad, VItava. ftarka, Is čegkai logov ta gaje*, Tabor in Blanik. Na ponedeljkovem koncertu bo izvajal naš simfonični orkester 4. simfonično pesnitev tega cikla Is čeških logov in gajev, ki je karakterističen tn neskončno lep opis češke zemlje. Pred očmi skladatelja se razprostira vsa njena lepota m veličina in njegovo srce je pri tem pogledu navdano z nepopisno radostjo in veseljem. Lahni vetrič šumi nad češkimi gozdi in iz daljave se približuje narod, ki sla» vi svoj praznik. Nastane vihar, ki pa se mora kmalu umakniti navdušenim spevom in narodnemu plesu. Pravo narodno veselje obvlada vso prostrano ravan. To je kratka vsebina te simfonične pesnitve. Dirigent Drago Mario šijanec bo izvajal s simfoničnim orkestrom v ponedeljek, dne 23. t. m. še Beethovnovo Tretjo simfonijo in Cherubinijevo predigro k operi Anakreon. Začetek koncerta bo točno ob 18. v veliki unionski dvorani; predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. u— Več železnih kanalskih mrež In pokrovov je zadnje čase zmanjkalo z ljubljanskih cest ter zato županstvo lepo prosi, naj občinstvo takoj, ko opazi, da kje manjka kaka požiralna mreža ali kanalski pokrov, to takoj javi prvemu stražniku in tudi mestnemu cestnemu nadzorstvu na Ambroževem trgu št. 7 ali pa mestnemu kanaiskemu odseku v II. nadstropju kre-sije na stopnišču z Lingarjeve ulice, da bo čim prej mogoče ugotoviti vzrok odstranitve pokrova ali mreže ter najti storilca. Obenem pa opozarjamo kupce starega železa, naj se pri kupovanju vedno prepričajo o legalni posesti ponujenega jim blaga. u— Stavbno delo. pritlično hišo trgovca in gostilničarja Veharja v Gradaški ulici bodo dvignili za eno nadstropje. Dela hitro napredujejo in bodo kmalu končana. u— Težko živite brez znanja modernih jezikov, zlasti italijanščine, nemščine in francoščine. Zato se prijavite čim prej v KOrepetitorij na Mestnem trgu 17/1., kjer po dobri metodi poučujemo vse moderne jezike. Vodimo začetne, nadaljevalne in kon-verzacijske tečaje Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta prt Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično v kratkem. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddel-kuč Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šol — pošljite svoje sinove in hčerke v KOrepetitorij. pripravljamo dnevno dijake (in je) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravljamo privatiste in one, ki ne obiskujejo redno šole. Prijavljanje dnevno: KOrepetitorij: Mestni trg 17-1. od 8—12 in 14—16. u— Nesreče, v četrtek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico novih pet ponesrečencev. Za spremembo enkrat ni nobenega iz Ljubljane, ampak so vsi z dežele. Anton £parenblek, 48 letni posestnik iz Cerknice, si je poškodoval levo oko. 39 letnemu delavcu Francu Pajniču z Vrhnike je padla na levo nego skala in mu jo zlomila. Z zlomljeno levc nogo so pripeljali v bolnišnico tudi 32 letno posestnikovo hčer Pavlo Riglerjevo iz Velikih Lašč. Prste desnice si je poškodoval 46 letni delavec Franc Paik iz žalne. Konj je brcnil v desnico 12-letnega sina posestnika Leopolda Verbiča lz št. Vida pri Stični in mu jo zlomil. T i J . . .. . % % '' pfei'' i J >' . T'V- ■ v- i h ; < ...: v:,?,;;- : ■'•■:;■• ■■;■"•■;-rs- " 'ii:mmtMttmSii...... ;. 5%: x:, : > ...r. ?Mm V Mežiški dolini so ustanovili 4 pevska tovarištva. Pevski organizator Norbert Rainer je z beljaškim kvintetom obiskal vse štiri večje kraje Mežiške deline. Po koncertu so povsod ustanovili pevska tovarištva. Beljaško pivo. Na Koroškem je pivovar-niška industrija dobro razvita. Zlasti poročajo listi, da je zadnja leta zaslovelo beljaško pivo. Pivovarna v Beljaku je že precej stara, vendar so jo zadnja leta modernizirali in dvignili proizvodnjo za 45 odstotkov. Združene koroške pivovarne varijo letno okrog 80.000 hI piva, zmogljivost celotnega podjetja pa je še nekaj večja. žrtve petrolejske svetilke. V Goričah na Koroškem je 24 letna posestnikova hčerka Ana čeba nalivala petrolejko. Ker je bila preblizu ognja, se je petrolej nenadno vžgal. Ana čeba je dobila hude opekline na desnici ter je vrgla svetilko skozi odprta vrata, s čimer je bilo opečenih še več drugih oseb. 22 letna dninarica Ljudmila Segerjeva je bila posebno močno ope_ čena po obrazu in prsih, 20 letna Liza čeba se je opekla po obrazu, prav tako sta bila hudo poškodovana 3 letni Jože in 1 let- L'attacco dei nostrl aerosiluranti alla formarione anglo-americana nei pressi della eosta algerina: O lancio del siluro contro una unitš, nemira — Napad italijanskih torpednih letal na anglo-ameriško brodovno formacijo v bližini alžirske obale: Izstrelitev torpeda proti sovražni edinici ni Konrad Ceba. Vse poškodovance so prepeljali v celovško bolnišnico, kjer je gospa Segerjeva kmalu nato izdihnila. Tudi oba otroka sta v smrtni nevarnosti. Ponesrečenka v Vrbskem jezeru. Nedavno je Vrbsko jezero naplavilo na bregu truplo neznane ženske. Kakor smo poročali, se je 29. septembra zgodila na Vrbskem jezeru velika nesreča, železniška sprevodnica Herta R u d 1 o v a se je peljala z bratom in svojim ženinom v čolnu. Ker je na povratku proti bregu tudi ona hotela veslati, so presedli. Pri tem se je čoln zanihal m vsi trije so padli v jezero, ženin in brat sta se rešila s plavanjem, Herta pa je takoj utonila. Iskali so truplo več dni po nesreči zaman. Zdaj so v naplav-ljenki spoznali nesrečno nevesto. Iz Spodnje štajerske Na vzhodu] fronti je padel letalsk poročnik Jožef Hormann, štajerski rojak. Bil je star šele 22 let, vendar se je izkazal s celo vrsto zmag, za kar je bil odlikovan z železnim križcem 1. in 2. stopnje, z značko ranjencev, z zlato, bronasto in srebrno letalsko zaponko, kakor tudi s častnim pokalom maršala Goringa za posebne uspehe v letalski vojni. Smrt najstarejšega štajerskega zdravnika. V Gradcu je umrl v visoki starosti 95 let nestor štajerskih zdravnikov dr. Jožef Freydl. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Ko se je ustalil v Gradcu, je imel zelo široko klijentelo. Novi grobovi, v št. Petru pri Mariboru je umrla zasebnica ga. Pavla Pribošniko-va, v Drešinji vasi pri Žalcu 67 letna Terezija SUbarjeva rojena Gorškova, v Celju pa uslužbenec laške pivovarne Maks Oodler. Za novega vodjo prosvetnega urada v Gradcu je bil imenovan vladn; svetnik dr. Jožef Papesch. Prosvetni urad v Gradcu prireja različne kulturne prireditve, koncerte, predavanja in recitacijske večere ter vodstva po muzeju. V njegovo območje spadajo tudi štiri mestne knjižnice. Dr. Papesch je po rodu s Spodnjega Štajerskega. Veliko zborovanje v Gradcu je bilo sklicano v dvorano nemške delavske fronte, poleg tega pa je bila polna še sosedna dvorana, kamor so prenašali govor gauleiterja dr. Uiberreitherja. Zborovanje je bilo pod geslom »Spodnja štajerska« in je gauleiter obširno obravnaval zgodovino in naloge na Spodnjem štajerskem. O zborovanju obširneje poroča »Tagespost« od 19. t. m. V Podsredi, na Pilštanju in Planini so bila preteklo nedeljo 4 zborovanja Heimat-bunda. Listi pravijo, da je udeležba na zborovanjih vedno večja in da povsod vlada eno samo prepričanje: Nemčija je nepremagljiva! Navodila za ravnanje ob letalskem alarmu, ki jih objavljajo štajerski listi, svetujejo naslednje: V stanovanjih ne sme nihče prižgati luči, kadar vstanete ob alarmu, niti tedaj ne, kadar hočete pogledati na uro. Luč kaže sovražnim bombam pot. Treba je tudi v temi najti svoje stvari, zaščitno obleko, jedila in dokumente. Koliko je j ura, ko že vsak še pozneje izvedel. Pozimi marsikdo nerad odpre okna, zaradi mraza. Vendar je treba odpreti vsaj notranje Okno, sicer razbije zračni pritisk bombe vse šipe. Ali imate v vseh hišah gasilske priprave nared? Ročne brizgalne, golido (lahko je tudi stara kopalna kad), kup peska na podstrešju, vse to mora bit; pripravljeno. Vrata na podstrešje se morajo dati naglo odpreti. Mladinsko skrbstvo. V dvorani mladinskega skrbstva v okviru Heimatbunda v Mariboru je bila ustanovljena delovna za-j ©dni ca za mladinsko skrbstvo. Pokrajinski vodja Cink je predaval o nalogah mladinskega dela v Nemčiji. Zvezni vodja Steindl pa je razpravljal o nalogah delo\me zajed-nice za mladinsko skrbstvo v vojni dobi. Izreden mojstrski jubilej je te dni praznoval 79 - letni mizarski mojster Anton Guttmann na štajerskem. Minilo je 35 let odkar je samostojen mizarski mojster. Vštevši vajeniško in pomočniško dobo pa že 64 let vihti oblič. Tudi danes je še od jutra do večera pridno na delu. Koncert. Drevi priredi mariborsko glasbeno združenje koncert, na katerem bo nastopila ena izmed najboljših nemških pevk, gdč. Elizabeta Schvvarzkopf, solistka nemške opere v Berlinu, ki io imajo za najboljšo tekmovalko Eme Sack. Pela bo arije in pesmi. Filmska predavanja. Na Spodnjem štajerskem nastopajo v okviru Heimatbunda razni predavatelji, ki seznanjajo občinstvo z doživljaji na raznih frontah. Nastopajo pa tudi predavatelji, ki opisujejo druge" zanimive doživljaje. Tako je prispel iz Berlina Gustav Moog, ki predava o svojih doživljajih v Kamerunu. Prvo takšno predavanje bo v Slovenjem Gradcu, kjer bo predavatelj spremljal svoja izvajanja s filmskimi prizori. — V mariborskem kinu na Stolnem trgu pa bo to soboto predaval inž. Mazzoni iz Berlina o gorovju in prebivalcih Albanije. Tudi njegova izvajanja bo spremljal film. O žlahtnem kostanju na Spodnjem Štajerskem poročajo listi-' Zdaj je na Spodnjem Štajerr-kem 133.400 dreves žlahtnega kostanja. Tako je to področje postalo pravi gaj žlahtnega ko-tanja za vso veliko Nemčijo, k; tu pridobiva pretežno večino kostania v okvira državnih mej. Deležen tatinskega plena. »Tagespost« poroča, da se je moral pred posebnim sodiščem zagovarjati 531etni Franz Verhoeven iz Gradca, ki je bil maja 1941 poslan v Maribor- in je tam nakupil preproge, zavese in perilo, čeprav jc vedel, da je bilo vse skupaj ukradeno. Sodba ugotavlja, da se je hotel obogatiti v izrednih vojnih prilikah. Zavoljo tega je bil proglašen za ljudskega škodljivca in obsojen na 3 leta ječe in na 400 mark denarne kazni. Nesreče. Z lokomotive je padel v Mariboru 421etni kurjač Franc Kotlik, doma z Dunaja. Zlasti hudo se je požkodoval na glavi. — 511etni pomožni delavec Rafael Videnšek iz Razvanja ie prišel z roko pod traverzo. ki mu je zdrobila 4 prste. — 75-letna upokojenka Evgenija Birkova iz Maribora je po nesreči padla in si zlomila levico. — 23-letni delavec Jože Vipctnik iz Slovenskih Konjic si je pri delu zdrobil levico. Ranjenci so v mariborski bolnišnici. spola in se v slovenščini sklanja čisto pa slovensko — zgoraj se mora potemtakem glasiti: anofelesi. Anofeles je z malarijo v zvezi kot njen prenašalec, je torej malarijskl komar, ne pa malaričen, ker malaričen je bolnik, ki je bolan na malariji. Takisto: malarično obolenje, malarično hiranje; malarično leglo, kotišče, gnezdo — pa malarijski problemi ! Da je razloček med malarijski in malaričen, je takoj vsakemu jasno, če le malo pomisli. Slično: venska odprtina = odprtina vene in venozna kri, ki se pretaka po venah, ki torej ni arterielna, katera polje po arterijskem ožilju, kemijska formula, kemijsko predavanje = predavanje iz kemije, pa kemična prvina, spojina. Ni pa ta stvar takoj jasna n. pr. pri tuberkulozi, tifusu, koleri, griži. Bolnik je tuberkulozen, tudi za obolenje pravimo, da je tuberkulozno. bacil ki tuberkulozo povzroča, pa ni tuberkulozen, zanj moramo reči, da je bacil tuberkuloze (Klinični besednjak ima tu pogreško). Pač pa: tifusni bacil = bacil tifusa, toda tifozni bolnik, tifusno ln tifozno obolenje; kolerni bacil = bacil kolere, kolerav bolnik = na koleri bolan; grižni povzročitelj = povzročitelj griže, grižni serum (Dysenterieserum), pa gri-£av bolnik. — »Posledica gastritide.« J. 11. X. 1942. Gastritis, rodilnik gastritidis je oznaka za želodčno vnetje = želodčni katar. Ko sem jaz hodil v latinske šole,, smo tvorili slovensko obliko grških in latinskih lastnih Imen tako, da smo pritikali na osnovo (takrat smo rekli: deblo) slovensko obrazilo (takrat: končnleo): Cicero, Ciceron-is torej Ciceron; Juno, Junon-in torej Junona. Na isti način je napravljena oblika »ga-stritida«. Zdaj tega ne delamo več, mar- več vzamemo mednarodno oznako — gastritis — kot slovensko besedo, jo po slovenskih pravilih spolimo in sklanjamo: gastritis, gastritisa. Vsa ta načela so navedena v Kliničnem besednjaku, večina zdravstvenih piscev jih že uporablja, uvajal jih je Zdravniški vest-nik. Tudi nestrokovni pisci ne bodo mogli drugače, kakor da se poprimejo strokovnih vzgledov, ker je nemogoče, da bi pisal vsak po svoje, saj k narodni kulturi spada tudi disciplina prav posebno duhovna disciplina! Da ne bo večnih zmešnjav, bo treba ta načela prenesti tudi na druge panoge govora in pisanja (ne pisave — Jutro 18. IX. — zakaj pisava je nekaj drugega: ta ima lepo, grdo. razločno pisavo = lepo, grdo, razločno piše). Dr. Mirko černič ZAPISKI Giovanni Verga Pred dvema letoma je minilo 100 let, kar se je rodil v Siciliji, na obali Jonskega morja, poznejši predstavitelj italijanskega slovstvenega verizma, pisec slo-večih romanov »I Malavoglia« in »Maestro don Gesnaldo« in mnogih novel, kakor so v zbirkah »Vita dei campi« in »Novelle rusticane«, Giovanni Verga. Letos je minilo 20 let, kar je Verga umrl. — Ti obletnici sta vzpodbudili raziskovalce in častilce Vergovega dela in razmnožili literaturo o korenitem epiku starih sicilijan-skih tal. Vodilni raziskovalec Vergovega dela, kritik Luigi Russo, je objavil pri založbi Laterza v Bariju tretjo, predelano izdajo svoje vrap pionirske monografije o Vergovem življenju in delu. W. Cappel-lani je izdal pri Monnieru dva zvezka obsegajoči spis »Vita di G. Verga«. Capel- lani ugotavlja epsko - dramatske prvine Vergove umetnosti in jih primerja s svetovnimi mojstri, obenem pa kaže Vergo kot modrega misleca, ki skuša s svojimi deli pomiriti oba spola in posamezne socialne sloje ter lahko zbog tega pove marsikaj tudi današnjemu rodu. Vergovi zbrani spisi so znova izšli v La Monierovi založbi v Firenzah in pri Mondadoriju v Milanu. Vergovo ime je danes v Italiji geslo tistih pisateljev, ki se odvračajo od stilističnih zgostitev tako zvanih fragmentov in druge p r o s e d' a r t e ter se spet lotevajo prave epike. Mojster verizma je nekak vzpodbujavalec k takemu pisanju, najsi je sicer tudi njegovo izrazito pripovedno delo prežeto z lirizmom. Najboljši nadaljevalec Vergovega slovstvenega poslanstva je danes Kalabrež Francesco P e r r i, čigar roman iz Kristusovih časov »Neznani učenec« je letos prevedel v slovenščino pesnik dr. Joža Lovrenčič. Ni nezanimivo, da je to delo, ki bo o njem še besede v naši slovstveni kroniki, izšlo ob istem času v češkem prevodu pri eni najodličnejših praških založb, »Evropskem literarnem klubu«. Theophile Gautier Minilo je 70 let, kar je umri Theophile Gautier, pesnik, pisatelj, gledališki in umetnostni kritik, ena izmed značilnih osebnosti književne Francije v prvi polovici 19. stoletja. O njen je priznal veliki Charles Baudelaire, da vidi v njem najljubšega in najbolj spoštovanega mojstra ter čarovnika francoske besede. Gautier je bil po rodu iz Tarbesa v Pirenejih. Najprej se je uril v slikarstvu. L. 1830. ga je romantizem, osredotočen okrog Victorja Hugoia, potegnil za seboj in zvabil iz slikarskega ateljeja v literaturo. Zdelo se mu je. da bo s peresom laže kakor s čopičem izživljal kipečo domišljijo, ki se je likala pod vplivom W. Scotta, Goetheja, Shakespeara, Chateaubrianda, Lamartina in Hugoja. Romantizem pa je zaradi Hugojeve pretirane politizacije zabredel v kaos. Tu se je začela slovstvena vloga Theophila Gautiera. Podobno kakor v današnji francoski poeziji Paul Valery, je Gautier predstavljal v tedanjem pesništvu svoje domovine načelo umetniške discipline in zvestobo čisti umetnosti. To vlogo je Gautieru omogočil njegov izraziti slikarski pogled na svet. pogled, ki je zahteval jasnosti in nazornosti. Prvi Gau-tierovi verzi so ostali neopaženi; v njih se še močno čuti Hugojev vpliv. V nadaljnjem delu se je Gautier čedalje bolj sproščal in hodil svoja pota. Nasproti pretiranemu subjektivizmu romantikov je postavil objektivnejša načela. Za Gautierov nadaljnji razvoj in za njegove nazore je važen roman »Gospodična de Maupinova«; v njem je dosegel že tako oblikovalno disciplino, da so videli v njem svojega predhodnika Flaubert in brata Goncouita. Gautier se je zaradi kruha vrgel v žurnalistiko in pridno pisal za pa- riški tisk referate in kritike. L. 1851. je ustanovil »Revue de Pariš«, pozneje pa je vodil revijo »Artiste«. V njegovih srpisih je bilo vzlic vsem« prizadevanju po umetniški zgoščenosti in zbranosti precej žur-nalizma, kar že tedaj ni bilo čudno pri avtorju, ki Je delal obilno in naglo. Spisal je potopise iz Španije, Alžira, Italije, Grške, Turčije, Rusije in Egipta; odlikujejo se po svojevrstno zanimivem in slikarsko živem prikazovanju tujega okolja. Njegov največji pomen pa je v poeziji in v izpovedovanju njenih teoretskih pogojev. Dve leti po »Gospodični de Maupi-novi« je izšla Gautieiova pesniška knjiga »Comedie de la Mart«. Danes se v senci Baudelaira pozablja dejstvo, da je Gautier pred »Fleurs du mal« opeval mrtvaški razkroj, dajal strahotne pesniške kulise baročnemu gledanju na človeka in njegovih zemeljskih radosti, promatrajoč ves svet z zornega kota groba. Gautier je pred Baudelairom ustvaril v poeziji sodoben »danse maeabre«. Gautier je sam priznal, da so ga že Izza mladih let opajali slikarski vtisi in da daje podobi stvari prednost pred samo stvarjo, katero podoba ponazoruje. Zato so najlepša njegove pesmi v zbirki "Espana« in v »Emaux et Camees« navdihnilo likovno umetnostna dela. Gautier je videl v poeziji podobe, ki naj učinkujejo tako, kakor slikaljeve stvaritve. Besede so kakor barve, pero kakor čopič. Pesnik mora ume-ti izcizelirati ta besedni material do najtanjših odtenkov. Vse na svetu mine, pravi v neki pesmi, samo umetniško delo ostaja. Tako se pri njem začenja tista smer poezije, ki se imenuje v francoski literaturi pamasisti in ki dobiva svojo obnovo v teoriji o »l'art pour l'art« in svoje odmeve v vsej sodobni poeziji. Koliko tehta vesoljstvo? Pričnimo z milnim mehurjem. To v resnici ne diši po astronomiji — vsaj tako dolgo ne, dokler nismo primerjave s kakšno zvezdo, ki je nedvomno astronomski objekt, premislili do kraja. Ker nima zvezda z milem in milnim mehurjem sigurno nobenega opravka, hočemo upravičenim dvomljivcem že od vsega pečetka malo pomagati in milno kožico enostavno izpustimo. Potem primerjajmo zvezdo z milnim mehurjem brez mila — ali bolje rečeno z vsebino takšnega šarenega predmeta. Zvezde — o tem ne dvomi danes noben znanstvenik več — so plinaste oble, vsote takšnih najmanjših delcev, ki jih imenujemo molekuli, atomi, elektroni, protoni itd. Samo zavoljo preprostosti in da nam ne bo treba te verige imen najmanjših delcev ponavljati vedno znova, bomo govorili tu samo o atomih. Sedaj ugotovimo sledeče: Liter zraka tehta 1 g. Milni mehur, ki tehta 1 g, si lahko še vsak dobro predstavlja. Toda kaj ima zrak v tem milnem mehurju opraviti z našo zvezdo? To vprašanje moramo razpresti malo bolj na široko. V naši sobi je navedeni gram zraka utesnjen po ozračju sobe, ki pritiska obenem z napetostjo v milni kožici nanj in mu daje določeno prostornino. Ta gram zraka prestavimo zato v mislih nekam v zvezdni prostor, n. pr. med Vego v ozvezdju Lire in Atairom v ozvedju Orla. Prestavimo ga točno v njiju prostorno sredino. Tu ne vpliva nanj noben sobni zrak in nobena naipetost elastične kožice, tu v praznem prostoru stremijo atomi našega milnega mehurja, ki so v živem gibanju kakor prej, lahko mirno narazen. Kar jih je držalo skupaj, jih ne teži več, ostalo pa jim je nekaj nespremenjeno, namreč njih število in njih teža, ali bolje rečeno njihova masa 1 g. Kakor vemo, pa so zvezdo-slovci trdno prepričani, da obstoji povsod, kjer je nekaj mase, tudi neka privlačnost med masami Težišče milne celote bo tedaj narazen stremeče atome, ki srno jih prej izpihali te slamnate cevke, držalo prav tako skupaj, kakor drži sončna masa, ki si jo zamišljamo združeno v sončni sredini, to vročo plinasto oblo skupaj kot oblo in zvezdo, ki nam daje dneve in življenje. Primerjava milnega mehurja z zvezdo ima tedaj razen samo ob sebi umevne lastnosti, da šepa kakoi pač vse primerjave, še to lastnost, da dopušča o sebi diskusije. Kako daleč bi stremeli atomi našega milnega mehurja tam zunaj v vesoljstvu narazen, bi ne mogli navesti kar tako brez zamudnih računov. Toda prostor, ki bi ga zavzeli, bi ostal z astronomskega gledišča razmeroma majhen. Sedaj pa si predstavljajmo celo vrsto milnih mehurjev brez milnice, in sicer vedno med zvezdami. To naj bi bili mehurji po 10, 100, 1000 g itd., skratka milni mehurji, ki bi jim morali težo napisati z 1, 2, 3, 4 ničlami itd., dokler ne bi prišli do mehurja s 33 ničlami. Gramsko težo našega sonca pišemo tudi s 33 ničlami, a v galeriji naših milnih mehurjev se mehur s 33 ničlami s soncem glede teže ne da samo primerjati, temveč je ž njim tudi v fizikalnem pogledu skoraj istoveten. In ne samo to: milni mehur s 33 ničlami sije in žari kakor naše sonce, zato ker mora sijati in žareti. Sloviti astronom in modroslovec Eddington je postavil zanimivo teorijo, po kateri spada med lastnosti neke vsote atomov ne samo to, da »privlačuje«, temveč tudi to, da izvaja istočasno neki žarilni pritisk ki učinkuje nazven. Ta žarilni pritisk je za majhne atomske edinice naravno neznatno majhen, za velikanske mase je pa velikanski in postane na zadnje lahko tako velik, da je večji nego zgoraj omenjeni materialni pritisk proti središču, ki drži neko maso skupaj. Pri kroglah z 1 do 30 težinskih ničel, kakor bomo rekli zavoljo preprostosti, prevladuje ta materialni pritisk proti notranjosti skoraj stoodstotno, tako da žarilnega pritiska praktično ni. Pri kroglah s 33, 34 in 35 težinskimi ničlami si držati oba pritiska ravnotežje, pri kroglah s še več ničlami pa prevladuje žarilni pritisk tako, da takšna masa enostavno ne more obstajati! Samo takšne mase torej lahko obstoje in pri tem žarijo, ki jih pišemo s 33, 34 ali 35 ničlami torej mase, ki so podobne soncu. Imenujemo jih zvezde in te zvezde so po teži istega razreda kakor sonce, lahko so tudi malo lažje ali pa malo težje od sonca, pod nobenim pogojem pa ne morejo biti n. pr. tisočkrat lažje ali težje od njega. Zvezde nad nami so glede svoje mase torej tako H grande teleseopio della specola di Mount Wilson — Veliki teleskop zvezdarne na Mountu Wilsonu rekoč racionirane in dozi rane kakor hlebi kruha na zemlji. Ti hlebi imajo predpisano težo, dobimo jih lahko tudi v večjih ali manjših porcijah, toda hlebov, ki bi tehtali 1000 kg nI in prav tako ni hlebov, ki bi imeli velikost grahovega zrna. Kar se tiče števila zvezd v sestavu naše Rimske ceste, smo si na podlagi teoretskih dedukcij in na podlagi preizkušenj s teleskopom ustvarili že prilično zaključeno sliko. Menda nismo preskromni, če trdimo, da jih je kakšnih sto milijard. Te zvezde iz Rimske ceste si lahko zamišljamo po vseh pravilih na tehtnici in tako lahko izračunamo težo Rimske ceste v kilogramih. Naše sonce je milni mehur s 33 ničlami v gramih ali 30 ničlami v kilogramih in takšno število, ki ima petkrat toliko ničel kakor milijon, imenujemo kvintiljon. To je seveda le približna teža našega sonca, toč-nejša teža bi bila 2 kvintilijona kilogramov Ce vzamemo, da imajo vse druge zvezde v Rimski cesti približno isto povprečno težo, tedaj bi morali njih skupno težo napisati z dvojko s tridesetimi ničlami, pomnoženo s toliko ničlami, kolikor jih šteje število sto milijard. Pritakniti moramo tedaj še enajst ničel. Tako dobimo število s skupno 41 ničlami. Število z 42 ničlami bi se imenovalo septilijoin, torej tehta naša Rimska cesta prilično desetino septilijona kilogramov. Takšnih sestavov, kakršna je Rimska cesta, poznamo danes okroglo sto milijonov ali točneje povedano: na podlagi razmeroma maloštevilnih preizkušenj, ki so jih napravili s ta čas največjim teleskopom na zemlji, s teleskopom na Mountu Wilsonu v Kaliforniji, lahko sklepamo, da je v »vesoljnem vesoljstvu«, kolikor ga pač moremo pregledati in k! ima približni premer tisoč milijonov svetlobnih let približno sto milijonov svetovij po vzorcu Rimske ceste. Ce sedaj gori navedeno desetino septilijona pomnožimo s 100 milijoni in dobimo tako deset oktilijonov kilogramov, smo si seveda svesti, da ti vseh takšnih števil enostavno ne moremo več predstavljati in da je vse skupaj nekakšno igračkanje s števikami. Le v tem primeru, če reduciramo števila na primerjavo z do- jemljivimi vrednostmi, si lahko ustvarimo nazornejšo in nademu pojmovanju umljl- vejšo podobo o vesoljstvu. Kdor rad premišljuje o problemih narave, ne bo n. pr. prav nič oporekal, da predstavlja celo las, ki ga opazujemo v mikroskopu, s stališča atomskega fizika »svet zase« O vodni kaplji govorimo vendar pogosto, da je takšen svet. Saj svet ni samo nazven nekaj neskončnega, temveč tudi naznotraj, v vodni kaplji in v atomu, čeprav seveda z drugačne perspektive. Svet, ki ga imenujemo las, lahko smatramo tedaj za toliko in tolikokrat pomanjšano podobo sveta, ki ga imenujemo »Rimska cesta«. Ta je seveda oktilijonkrat težja od lasu Vzemimo pa, da bi bila tudi teža svetov-ja vseh Rimskih cest, vesoljnega vesolj- stva aH tega, kar smo doslej tako imenovali, oktilijonkrat manjša, tedaj smo to vesoljstvo spremenili v navaden— kovčeg. Znanost teh stvari seveda še ni zaključila. Tako je eden najpomembnejših astronomov novejšega časa, pred nekoliko leti umrli leidenski zvezdoslovec de Sitter. iz teoretskih razlogov prispel do zaključka, da je vesoljstvo dosti obsežnejše in tudi dosti težje, nego navajajo številke, ki smo jih zapisali zgoraj. Po njegovem mnenju je vesoljstvo še tisočkrat težje nego 10 oktilijonov kilogramov. Tako bi vsa naša modrost v teh pogledih in v omenjeni pomanjša vi izgledala nekako tako-le: vsa Rimska cesta bi bila velika in težka kakor očesna trepalnica, svet vseh Rimskih cest bi ne bil večji in težji od potnega kovčega, a svet visoke teorije bi predstavljal soliden železniški voz. . . Tri želje Nekega večera sta sedeia pri ognjišču mož in žena in govorila o sreči bogatega soseda. »Oh,« je vzdihnA cm. »da bi jaz imel de narja vsaj za prvo stflo! Pridno bi se lotil dela in kmalu bi si kaj prihranila 1« »Jaz bi pa b»la rada zelo. zelo bogata in bi živela v zlati palači ... A, kaj zndava gradove v oblake, saj ne žiiviimo več v času dobrih vil. Če bi še po svetu hodile in bi jaz katero srečala bi takoj vedela, kaj bi sii želela.« V tem trenutku zagledata ob vratih prelepo deklico, ki z milim glasom spregovori: »Vila sem. Izpolnim vama tri žeti je A premislita jih dobro, zakaj potem vama ne izpolnim ničesar več!« Nato je izginila, mož in žena pa sta z odprtimi ustmi strmela drug v drugega »Če bi jaz simela odločati.« se naposled oglasi žena, »že vem. kaj bi si želela; za zdaj še nič ne rečem, a mislim, da bi bilo najboljše, če bi bila lepa. bogata in ugledna. »Toda.« ugovarja mož. »če bi imela vse to, bi biHa pri tem lahko bedna, nesrečna, umrla bi morda še mlada. Pametneje bi bilo. če sri želiš zdravja, dobre volje in dolgega življenja ...« »A kaj bi z deflgim življenjem če si siromak.« ga prekine žena. »Če bi nama vila res hotela dobro, bi nama morala izpolniti več želja, ne samo treh « KAJ VEM? KAJ ZT^AM? 511. K»j pada v brezzračnem prostoru hitreje: ptjčje pero ali enako velik kos kovine? 512. Kakšne spoznavalne črke imajo Švicarji na svojih avtomobilih: 513. Katero je največje trištevilčno število? * 514. Šahovski problem. ijm m L m•M ■ m' m. m i. w/ nt m w m ot?m sledila »Jerry z oto-«»>v« in »Borba z bogovi«. Prvi roman ie delo znanega mojstra v obdelovanju eksotičnih snovi Jacka Londona, drugi g P O H T SvAvi — is enkrat na stadion Nič kaj zadovoljni nismo odhajali s sta_ nična ob Dunajski cesti zadnjo nedeljo, ko sta bih odigrani prvi dve tekmi v nogometnem turnirju, ki ga je za zaključek rokometne sezone priredilo agilno vodstvo Dopolavora iz tobačne tovarne. Kakor bo r,ašim čitateljem še v spominu, smo takrat gledali dve precej povprečni nogometni i;jri, od katerih je ena potekala v preve-1 ki moči boljšega nasprotnika in je zato l>malu pa začetku mnogo izgubila na pri-a lačnosti, druga pa je pokazala velike po-r lanjkljivosti v organizaciji, katerih kvar-ie posledice so vplivale na sestavo enega i-cmed rastopajočih. v taki obliki, da sploh ri bil več oni, ki smo ga pričakovali. Navsezadnje je tudi res, da je namreč što za skromno domačo prireditev, o kateri glas ne bo šel daleč preko meje našega nesta. tako da je prav, da jih tudi mi 1 ozabimo čimprej. E>i?ažfeeni oklic! Dne 25 novembra 1942 ob deveti uri bo j ri okrajnem sodišču v Logatcu^ soba št. 3, Ciiižba nepremičnin, zemjiška knjiga Ble-kova vas vlcž. št. 572, mizarska delavnica i« sušilnico za les m dvoriščem za izklicno »•ena lir 46.6G6.67. Po končani nepremičninski dražbi se vrši Jstotam prostovoljna javna dražba 5 mizar-»•kih strojev za izklicno ceno lir 25.000.—. Obe kupnini je položiti v roke sodišča in »sicer glede nepremičnin v osmih dneh, gle-1 le strojev pa takoj po domiku na dan draž->e. Stroji so dobri in se lahko ogledajo pri iranitelju g. De Gleria Antonu v Dolnjem .^jogatcu št. 59. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sodišču r Logatcu in pri podpisanem kot konkurz-aem upravitelju, ki daje tudi potrebna pojasnila. Logatec, dne 12 novembra 1942. Dr. Kraševec Ciril, odvetnik, Logatec Drugo dejanje tega nogometnega turnirja pa bo kljub vsem sencam otvoritvenega dneva odigrano jutri po običajnem ključu na turnirjih s štirimi udeleženci, to je z dvema tekmama, v katerih bosta najprej nastopila oba premaganca zadnje nedelje (za drugo darilo), za njima pa oba zmagovalca (za prvo in najlepše darilo, ki ga je to pot poklonil Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani). Mimo vsega, kar zadnjo nedeljo ni bilo dobro, je ostalo torej pri tem, da sta premaganca prvega kola Zabjak in Ljubljana, kandidata za glavno nagrado pa Mars in enajstorica Dopolavora iz tobačne tovarne. Med moštvi, ki bosta nastopili v tekmi za tolažilno nagrado, ni težlko uganiti zmagovalca, vendar je treba Imati pred očmi, da Ljubljana bržkone niti sa ta zaključni nastop ne bo poslala svojih najboljših moči, temveč le nekatere izmed njih. če jih bo premalo, nI seveda izključeno, da bo morda 2abjak to pot prišel do svojega tako željno pričakovanega uspeha. (V ostalem kaže tako, da bo odigran bržkone samo finale.) Po formi na papirju je tudi v drugi tekmi Mars velik favorit, saj so Dopolavoristi v zadnji konkurenci zaostali za njim čisto po pravici. Vsekakor pa je treba vedeti in vzeti v račun, da so baš v srečanju z Marsom v zadnjem turnirju dosegli najlepši uspeh, saj so po skoraj enakovredni igri izsilili častni remis z 1:1, ki je bil obenem tudi eno Izmed redkih in ugodnih presenečenj onega tekmovanja. Če se jim kaj podobnega posreči še enkrat — volje in veselja do stvari imajo dovolj — potem bomo počasi morali priznati tudi ml, da se v njihovih vrstah naglo ustvarja nov nogometni tekmec sredi številnih ostalih v Ljubljani, ki bi ob marljivem treningu in s primerno rutino lahko prej ali slej posegel med dogodke v našem precej skromnem nogometnem življenju. To se bo pokazalo, brž ko bodo spet na novo oživela naša nogometna igrišča. Po zadnjih informacijah bo odigrana samo prvenstvena tekma med Marsom in Dopolavorom z začetkom ob 15. Dva nastopa v mednarodni areni čeprav se polagoma bližamo božiču, je vendarle nogometno življenje še zmerom v polnem razmahu, ne samo v domačem krogu, temveč prav tako tudi v mednarodnih arenah. Kakor že enkrat v letošnji se- zoni, tako bosta tudi jutri kar dve medna. rodni tekmi v nogometu, in sicer ena v Bratislavi, druga pa nedaleč od tam v madžarski prestolnici. Madžari bi Turki so bolj redki partnerji in posebno o slednjih je znanih bolj malo podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati o izidu njihovega jutrišnjega gostovanja v Budimpešti. Vsekakor vemo o turških nogometaših, da so nekajkrat nastopili v precej dobri formi izven doma, zelo nevarno pa je bilo za vsakega še tako ruti-niranega nasprotnika priti po hruške na njihove terene v Istambul. Nazadnje so bili tamkaj Bolgari in so poskusili svojo srečo trikrat, toda vse trikrat zaman. Madžari niso več tisti, kakršni so bili, so pa zadnji čas deloma pomladili svoje vrste, tako da Turki računajo najbrže na pravi uspeh šele tedaj, ko bodo Madžare spre- jeli doma — ▼ revanšni tekmi in še do konca letošnjega leta. Slovaška zunanja trgovina Nameravana trgovinska pogajanja med Slovaško na eni ter švelsko, Dansko in Finsko na drugi strani morajo iz tehničnih razlogov v tekočem letu odpasti. Pogodbe o blagovnem prometu med temi državami bodo začasno podaljšane, pogajanja o novih pogodbah se pa prično spomladi leta 1934. Blagovni promet z omenjenimi tremi državami se je razvijaj doslej ugodno, zlasti glede Danske lahko računa Slovaška s povečanjem blagovnega prometa. Lani je znašala vrednost med Slovaško ln Dansko izmenjanega blaga 20 milijonov ton, letos pa 28 milijonov. Z novo pogodbo naj bi se povečal promet za dobro tretjino. V poštev pridejo v prvi vrsti stroji za obdelovanje lesa, ki jih bo Slovaška uvažala iz Danske. Glede Švedske je doslej prevladoval slovaški izvoz. Na uvoz je odpadlo od celotne vrednosti 80 milijonov kron 15 do 20, na izvoz pa 50 do 60 milijonov. V splošnem se je razvijala slovaška zunanja trgovina tudi letos ugodno. Izgledi so tudi za prihodnje leto dobri. TAKTIČNO. — Papa, ali je res. da se na svetu nikoli nič ne zgodi prvič, temveč da se vse ponavlja? — Seveda je res. — Ali se pa spominj'aš. da si mi nekoč pravil, kako so te vrgli iz šole? Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in r ančem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, skrbni a te k. brat, strie in svak, gospod Franc mesar in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 22. novembra ob 4. uri popoldne z Žal, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 20. novembra 1942. Globoko žalujoča soproga z otroci ,.;•.'•.v . ./C -;-;' r--. ••.^V?-.!-'*. ,.':>. -' c : ."-V A'./,; •. .... -i f!> O'.:- .-.i , LlP lili - - ■ ■ • * % -.te ft^&^^T&r Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljabljeni soprog, skrbni naš očka, brat, stric in svak, gospod Jernej Černe hotelir in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 22. novembra ob Vi 4. uri z žal, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 23. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA« dne 20. novembra 1942. Franja, soproga Marijanca Meti, Nejče, Marko, otroci in ostalo sorodstvo P. G. Wodehousei 30 PODJETNI SAN Humori stičen roma* Kav je z nezaupljivim očesom vzdržala njegov pogled. Ta mah je sovražila vse mlade moške, in v prvem vtisu novega došleca ni bilo ničesar takega, da bi ga bilo moglo izvzeti iz njene mržnje. Narobe, njegovo nezaželeno pojavljenje jo je celo dražilo. Ce smemo naprtiti tudi tvrdki bratov Coen v Covent Gardenu košček krivde, bi utegnila biti v tem, da časih prodaja svojim odjemalcem oblačila, si jih ne moreš brez kazni deti nase, ne